'št. 12%/ 7,^pteij|^r 19^444na 7(i ^m' M NICOLE KIDMAfT; KAZALO 2 Intervju: dr. Janez Možina 4 Iščem, iščem kamrico 6 Anketa: Študentje in rekreacija 10 Študentje v politiki - Iztok Mirošič 12 Kakoumoriti Slovenca 13 Pismoiz Zagreba 15 Making money 21 Film 26 Avstrijski jazz festivali 30 Knjige 31 Somrak 32 AdolfHitler: Mein Kampf 34 Baptisti 37 Parizin EuroDisney 38 Potopisi 44 Inteligenčni test 46 Enigmatika 48 Hamffe\ ZAKAJ JE BOLJ POSTENO BITI PIJANEC KOT POLITIK Predstavljajte si slovenskega Ramba, ki hlastno in z užitkom zagrize v burek na ljubljanskem kolodvoru. Ali pa goriško-rimskega hotelirja, ki se pokloni žrtvam domobranske morije. Ali pa mogoče kranjskega podjetnika, ki s slovenskim premierom odigra partijo tenisa za kilogram gnilih banan. Utopija? Seveda! Čeprav je Slovenija za normalne ljudi ravno prav majhna, da se prdec iz Kopra prav dobro sliši tudi v Lendavi, je zaplankanost tistih, ki so poklicani za to, da bi bili pametni tudi za nas, tako velika, da razen odmeva svojega glasu ne slišijo nič drugega. Poleg tega bolehajo za eholalijo, ki jo papagajem in avtistom lahko oprostimo, ne moremo pa je tistim, ki se razglašajo (in smo jih razglasili) za sol naroda. In ves ta cirkus seveda že sodi v predvolilno kampanjo za volitve, za katere se ne ve, kdaj bodo, jasno pa je, da se zanje zavzemajo vsi, a jih nobeden prav zares noče. Vsi se trudijo, da bi lagali čimbolj pretkano, da bi jim kar največ ljudi verjelo. Za dobrobit slovenskega naroda gre, kako-pak! Ne, ne dajte se premotiti, za sedeže v tisti hiši, ki je prazna vedno takrat, ko bi morala biti polna, gre. Za nič drugega! Zato niti ni toliko pomembno, ali bodo v njej sedeli ljudje z bombami ali tisti s praznimi glavami in polnimi hlačami. Ne vznemirjajte se. Nikoli ne gre tako slabo, da ne bi moglo iti še slabše. Pozabite, vinski sejem je (bil) edinstvena priložnost. Pijte tisto, kar najbolj zadene. Za pogum, da preživite začetek najbolj osovraženega dela šolskega leta ali pa kar tako, iz navade. Trezni nimajo olajševalnih okoliščin niti na sodišču. Nekateri se resda lahko pohvalijo samo s tem, da so veliki pijanci. Drugi se ne morejo niti s tem niti s čim drugim. Vsaka podobnost z gospodo iz prvih vrstic seveda ni zgolj naključna. Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne, pravijo. Politikl se ne spreobrnejo nikoli, pa četudi zamenjajo barvo. Njihovi duhovi strašijo večno. Simon Bizjak TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 319-496; telefax: (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Samo Amon. • V.d. odgovomega urednika: Simon Bizjak. • Lektorica: Julija Klančišar.* Cena: 70,00 SIT. • Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. • Naslednja številka izide 21. septembra 1992. V urednlštvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 35,00 SIT. Intervju: dr. JanezMožina POLITIKA NE SODI NA UNI-VERZO Dvanajstega decembra lani je bila na sedežu Univerze v Ljubljani izvoljena nova ekipa, mesto enega od pro-rektorjev pa je zasedel izredni profesor Fakultete za strojništvo dr. Janez Možina. Kot kandidat se je zavze-mal za nadaljno krepitev vloge znanstveno- peda-goških svetov pri upravljanju oddelkov, fakultet in ce-lotne univerze, za intenzivnejšo izmenjavo informadj med posameznimi člani in oddelki univerze ter za vzpo-stavitev podrobne in pregledne slike o trenutnem stan-ju in delovanju univeize na osnovi konkretnih podat-kov. Prav tako je podpiral plodnejšo vključitev univer-ze v programe meduniverzitetne izmenjave in integraci-je, uresničevanje koncepta tretje slovenske nniverze (zdomske), smotmo povezavo posameznih oddelkov univerze s komplementarnimi oddelki raziskovalnih in-stitutov ter vpeljavo novih oblik sodelovanja med učitelji in študenti. Kaj od navedenega se je uresničilo in kakšni so načrti univerze? TRIBUNA: Dolžnost prorektorja univerze opravljate že deveti mesec, zato me zanima, kakšnoje bilo stanje, ko ste tofunkcijo prev-zeli?v MOŽINA: Stanje ob prevzemu dolžno-sti rektorja ekipe je splošno znano, saj je bil vmes nekajmesečni premor, ko pro-rektorjev sploh ni bilo. V času kandida-ture sem se skupaj z ostalimi prorektor-skimi kandidati močno, a žal neuspešno, zavzemal za to, da bi bila ekipa pra-vočasno izbrana, saj bi le tako imela do-volj časa, da se pripravi za prevzem fun-kcije. Tako pa smo bili izvoljeni dvanaj-stega decembra, že naslednji dan pa smo uradno prevzeli dolžnosti. TRIBUNA: Kaj pa ocenitev vašega dela? MOŽINA: Z obžalovanjem ugotavljam, da mojega predhodnika na tem položaju več mesecev ni bilo v Ljubljani, tako da funkcije od nikogar nisem mogel prev-zeti. Svojo vlogo sem videl predvsem v intenzivnih stikih s študentsko organi-zacijo. Te stike sem s pomočjo študen-tske vlade, parlamenta in njihovega stro-kovnega vodstva tudi navezal. Zato z veseljem ugotavljam, da smo marsikate-ro zadevo uspešno in usklajeno uredili. TRIBUNA: Predvsem tesno sodelovanje s študentsko vladoje nekaj novega, saj prej to ni bilo izraženo v tako veliki tneri. Kaj je razlog zato - fleksibil-nost univerze ali večja pripravljenost štu-dentske vlade za razgovore? MOŽINA: Za kvaliteten dialog je bila tudi v tem primeru odločilna obojestran-ska pripravljenost. Slabo medsebojno poznavanje in interna komunikacija sta med najšibkejšimi točkami ljubljanske univerze. Napredek na tem področju nedvomno ugodno vpliva na proces po-novnega povezovanja posameznih de-lov univerze, ki so se v več kot petnaj-stletnem procesu razdruževanja medse-bojno oddaljili. TRIBUNA: Pravi »bum« ste vi in študen-tska vlada dosegli z uvedbo bonov, ki so bili pravo olajšanje za izpraznjene študentske denarnice. Navkljub temu pa so imeli štu-denti nekaj pripomb na postrežbe v nekaterih lokalih. MOŽINA: Zasluee za uvedbo bonov imata predvsem Studentska organizaci-ja ter skupščinski Odbor za visoko šol-stvo. Vsak dosežek spremljajo tudi po-manjkljivosti in bolj ali manj upravičene pripombe. Gledano v celoti pa so boni za prehrano vendarle pomemben korak pri reševanju socialne stiske študentov, ki jim je s tem omogočeno, da se lažje po-svečajo svoji osnovni nalogi, to je kvali-tetnemu študiju. TRIBUNA: Torej bomo lahko jedli z boni tudi v novetn šolskem letu? MOŽINA: O tem bo parlament veijetno ponovno odločal. Treba pa je vedeti, da to ni edini problem. Na socialni položaj študentov in s tem na kvaliteto in trajanje študija vpliva še cela vrsta dejavnikov, med katerimi sta na prvem mestu sistem štipendiranja in zagotovitev bivanja v Ljubljani za časa študija. TRIBUNA: Tre-n utnoje predvsem »boleča« probletnatika po-manjkanja študentskih sob, saj pridejeseniv Ljubljano vec tisoč brucov, postelj pa je za vse odločno premalo. MOŽINA: Podatki o prostih mestih so za zdaj še v fazi ocenjevanja. Univerza je spomladi sprejela sklep, da večkrati ab-solventi niso več upravičeni do bivanja v študentskih doinovih v korist tistih, ki šele prihajajo v Ljubljano. Opažamo, da je največji osip študentov v prvih letni-kih in domnevamo, da je pomanjkanje študentskih sob eden od razlogov za to. Sicer pa so konkretne številke sledeče: v Ljubljani je okrog 26 tisoč študentov (le-tos se obeta še kakšen več), polovica od i njih bo potrebovala sobo. V študentskih naseljih in dijaških domovih je okrog sedem tisoč postelj, šest tisoč študentov pa si sobo išče kje drugje. Med temi se jih mnogo zateče k vsakodnevnim vožnjam, kar pa ni kvalitetna rešitev. študentje na ta način izgubijo ure drago-cenega časa, ki bi ga sicer lahko namenili gtudiju. TRIBUNA: Katn torej s tenti študenti in kakšnaje resitev problema, če sploh obstaja? MOŽINA: Problem kapacitet študen-tskih domov ni od včeraj. Od leta 1986, ko je bil zgrajen zadnji blok v študen-tskem naselju, se je število študentov v Ljubljani povečalo od 18.000 na 26.000. Podatkiso sami po sebi dovolj zgovorni. Čez noč se v tem pogledu ne da veliko narediti. Če bi na primer ta trenutek začeli zidati nov blok, bi to pomenilo rešitev komaj za 200 do 300 študentov, in ie to še\e čez eno leto ali dve. Zato se mi zdi v tem trenutkubolj perspektivna rea-lizacija nekaterih drugih možnosti, ki so se medtem od-prle, prevsem v dijaških, sam-skih in delavskih domovih. Mi-slim pa, da bi lahko največ no-vih sob za študente dobili preko študentske posredovalnice. Pri tem bi morala biti izpolnjena dva pogoja: ljudje, ki so pripra-vljeni oddajati sobe, naj bi bili deležni posebnih davčnih olajšav, študentje pa bi za bi-vanje v teh sobah morali dobi-vati subvendje, podobno kot jih dobivajo študentski domovi. TRIBUNA: Mnoge bi zanimalo, alije pri sodelovanju med direkto-rico študentskih domov Ksenijo Preželj in univerzo prišlo do kakšnih islcric? MOŽINA: Iskrice so bile in so, vendar menim, da doslej niso slabo vplivale na sodelovanje. Nasprotno, odkrite kritične besede v splošnem prej pripeljejo do boljših delovnih rezultatov kot vljudno-stni molk ali prikrito pometanje proble-mov pod preprogo. Ob tem naj omenim, da se mi obstoječa organizacijska rešitev, po kateri je Univerza skupaj s Študen-tsko organizacijo soustanoviteljica štu-dentskih domov, ne zdi najbolj smotrna. Denar in vpliv, ki je z njim tesno pove-zan, teče namreč neposredno od vlade do uprave študentskih domov. Zato bi bila po mnenju mnogih vlada bolj pri-merna ustanoviteljica le-teh. Prav v fi-nanciranju pa je tudi največ težav. TRIBUNA: Verjetno mislite na to, da de-narjapriteka zelo malo ali paga sploh ni? MOZINA: Da, vendar pa to, kot sem že poudaril, ni stvar univerze. Gre za dogo-vore in odnose med republiško vlado in upravo študentskih domov. Tu in tam pa se zaplete tudi pri dogovaijanju z mestno vlado. TRIBUNA: Kot kaže, se tako kot vedno vse začne in konča pri denarju. MOŽINA: Ne bi rekel, da je prav vse v denarju. Zelo pomembni sta zavzetost in sposobnost vseh, ki so na ta ali oni način pristojni za določeno delovno področje in za reševanje problemov, ki se v tej zvezi pojavljajo. TRIBUNA: Pred mnogimi leti ste sami bili študent in vam bo verjetno lazje primerjati takratni standard s sedanjim. MOŽINA: V primeijavi s sedanjim je bil družbeni standard pred 25 leti precej nižji. Vendar se mi zdi, da so imeli takrat študenti glede na ostali del populacije boljši položaj. Predvsem so bile še do pred nekaj leti bolj dosegljive štipendije pri podjetjih, pa tudi njihova višina je bistveno bolje pokrivala stroške pri štu-diju kot sedaj. Kot vse kaže, v splošni gospodarski krizi in ob hudo povečani stopnji nezaposlenosti pri podjetjih ni več pravega razumevanja in denarja za štipendiranje, čeprav je verjetno mno-gim jasno, da bo v spremenjenih družbe-nih razmerah in v novi državi Sloveniji vloga znanja še pomembnejša kot doslej. TRIBUNA: Ali vam je kaj znano, da se zaradi finančnih težav nekatere študentke »priložnostno« ukvarjajo s prostitucijo? MOŽINA: Tudi ta problem ni od včeraj. Upam oziroma sem prepričan, da gre le za posamezne primere. Pri reševanju takšnih in še mnogih drugih psiho-so-cialnih problemov študentom in študen-tkam v študentskih domovih pomaga psihologinja. TRIBUNA: Glede na to, da je za časa vasega mandata nekdanjega mini-sitra za šolstvo in šport zamenjal Slavko Gaber, bi bila mogoče zanimiva ocena, kdaj je bilo sodelovanje ministrstva z univerzo najplodnejše? MOŽINA: Univerza izvaja program, ki ga v okviru vlade pokriva več resorjev. Poleg ministrstva za šolstvo in šport so to še ministrstva za znanost in tehnolo-gijo, za zdravstvo, za kulturo in še kate-ro. Pri reševanju socialne problematike je pomembno tudi sodelovanje z mini-strstvom za delo. Koordinacijo na tem področju vodi podpredsednik za družbene dejavnosti. Osebno menim, da je bilo sodelovanje pri reševanju študen-tske problematike dobro tako s prejšnjo kot s sedanjo vlado. Vsi, ki pri tem sode-lujemo, se zavedamo objektivnih omeji-tev, ki jih določa aktualna družbena si-tuacija. Za univerzo podatek, iz katere stranke prihaja minister, ne bi smel odločati. Reševanje poli-tičnih vprašanj ne sodi na uni-verzo, temveč v parlament. TRIBUNA: Mnoge študente bi seveda zelo zanimalo, kako se bo univeza v bodoče spopadla z nako-pičeno študentsko problematiko? MOŽINA: Upam, da bo v na-daljnjem delu in sodelovanju z vlado in študentsko organiza-cijo prišlo tudi do temeljite analize sedanjega sistema šti-pendiranja. K doslej znanim rešitvam bi bilo nujno dodati tudi možnost kreditiranja Štu-dija, seveda pod dovol) ugod-nimi pogoji. Ustrezen štipen-dijski sistem je namreČ naj-boljša osnova za reševanje vseh ostalih problemov, študentska problematika namreč ni izolirana od ostalih težav, s katerimi se vodstvo univerze srečuje pri svojem delu. Tako naprimer prostorska stiska ne vlada le v študentskih domo-vih, ampak ravno tako ali pa še v večji meri pri sami univerzi oziroma njenih članicah. Nekatere, naprimer Filozofeka fakulteta, delujejo v obupnih prostor-skih razmerah, kar nedvomno vpliva tu-di na delo in počutje učiteljev in študen-tov. Skoraj na vseh fakultetah je premalo predavalnic in laboratorijskih prosto-rov. Iz istega razloga se fakultete iz leta v Ieto bol} odločajo za omejitve vpisa. Zato si v vodstvu med drugim prizade-vamo, da bi prišli do celovitega načrta prostorskega razvoja univerze, v katere-ga bo nujno vključena tudi nadaljnja gradnja študentskih domov, knjižnic, te-lovadnic in drugih infrastrukturnih ob-jektov. Domen Rant Študentov je vedno več Slovenija pospešeno vstopa v Evropo, za kar bo potrebno tudi večje izo-braževanje mladih, saj spadamo med najmanj izobražene narode v Evropi. Čeprav se odstoteksrednješolcev, ki se odločajo za študij, ni bistveno povečal in niha blizu številke petinosemdeset, pa se je povečalo dejansko število mla-dih, ki po končani srednji šoli želijo nadaljevati izobraževanje na univerzi, saj srednjo šolo končujejo številčnejše generacije kot prejšnja leta. Tako se vsako leto povečuje pritisk na obe slo-venski univerzi, hkrati pa se veča tudi število tistih, ki bi radi postali novi prebivalci (vsaj za pet ali šest let) »uni- veržitetnih« mest Ljubljane in Maribo-ra. V letošnjem šolskem letu se bo v prve letnike ljubljanske univerze vpisalo približno devet tisoč petsto rednih štu-dentov, v prve letnike mariborske uni-verze pa nekaj manj kot tri tisoč rednih študentov. Seveda ne smemo pozabi-ti, da je potrebno prišteti še študente iz višjih letnikov, tako da pridemo do okvirne številke, ki je večja od petin-dvajset tisoč rednih študentov, kolikor jih bo jeseni poslušalo predavanja na obeh slovenskih univerzah. Predvido-ma jih bo nekaj več kot polovica bivala pri starših, drugi pa v lastnem gospo-dinjstvu, pri sorodnikih, v študentskih domovih in kot najemniki. Tiste, ki si bivanja v Ljubljani in Mariboru še niso uredili, prihodnji mesec čaka še veliko težav. In kako je bilo lansko leto? V študijskem letu 1991 /92 je bilo na lju-bljansko univerzo vpisanih 22.757 red-nih študentov, na mariborsko pa 7.987. Pri starših je lani bivalo v Ljubljani 11. 129 študentov in v Mariboru 4.396. V lastnih gospodinjstvih je lani živelo 878 ljubljanskih in 181 mariborskih študentov, v študentskih domovih pa 4501 »Ljubljančanov« in 1750 »Mari-borčanov«. Pri sorodnikih je živelo v Ljubljani 1069 študentov in v Maribo-ru 297, kot najemnikov pa 2655 oziro-ma 931. In kot je še za konec navedel republiški zavod za statistiko, je »kako drugače« od navedenih možnosti v Ljubljani živelo 2515 in v Mariboru 931 študentov. Študentski domovi so pretesni Mrzlično iskanje študentskih sob, ki ponekod spominja na pravo »trganje« za boljši kos pogače, se je začelo z začetkom avgusta in bo trajalo do kon-ca meseca. Kakšna borba je to za bo-dočo inteligenco, verjetno ni potrebno preveč poudarjati. In za nekaj tisoč štu-dentov, ki so doma izven univerzitet-nih mest, bo to vsekakor velika preiz-kušnja. Če se bodo uspešno prebili do postelje v študentskem domu, bodo lahko zadovoljni, saj je že zdaj jasno, da vsi, ki bodo upravičeni do bivanja v domu, postelje vendarle ne bodo do-bili. Ker jih primanjkuje. Štiriindvajset Ijubljanskih študentskih domov, ki spadajo pod upravo štu-dentskih domov, ima 5868 postelj v tri tisoč sobah. Polovica sob je v apartma-jih, za katere so študenti prejšnji mesec plačali 2961 tolarjev, za sobe srednje in nižje kategorije pa so morali odšteti 2341 in 1806 tolarjev. Tisti, ki so prvič zaprosili za bivanje v ljubljanskih štu-dentskih domovih, so morali do pet-najstega junlja oddati prošnjo komisiji za sprejem v študentske domove na ljubljanski univerzi. Dva tisoč tristo prošenj, koliko jih je komisija dobila, je t še vedno predmet obravnave. Ker pa je cenzus za sprejem v študentski dom J zelo nizek in ker bo jeseni v ljubljan-skih študentskih domovih prostih. le šesto do sedemsto postelj in še pri-bližno tristo med študijskim letom, se bo 1300 študentov moralo znajti neko-liko drugače. V mariborskih študen-tskih domovih je nekaj več kot dva tisoč postelj za študente, do sedaj pa so sprejeli že nekaj več kot tri tisoč prošenj za sprejem. In čeprav so prošnje prihajale še do pred kratkim, je že sedaj mogoče zanesljivo reči, da več kot tisoč študentov ne bo sprejetih v študentski dom. Sicer pa je moral študent za sobo najboljše kategorije v mariborskih domovih prejšnji mesec odšteti 2480 tolarjev, za sobo srednje 2380 tolarjev in za nižjo kategorijo 2290 tolarjev. Jasno pa je, da bodo stroški bivanje čez mesec ali dva neprimerno večji. V reševanje problematike bivanja štu-dentov se je lani končno neposredno vključilo tudi republiško ministrstvo za šolstvo in šport, ki je najelo želez-ničarski samski dom in Litostrojev di-jaški dom ter tako zagotovilo nekaj sto postelj za študente, sicer po višji ceni kot v študentskih domovih, vendar še vedno ceneje kot pri zasebnikih. Za prihajajoče šolsko leto se ministrstvo za šolstvo in šport še vedno ni odločilo, ali bo še najelo ta dva domo-va ali mogoče še kakšnega. Potrebe po študentskih posteljah so namreč veli-ke, denarja za te namene iz proračuna pa je malo ali sploh nič. In kaj pravi zakon? Po petem členu odloka o pogojih in merilih za sprejem v študentske do-move ima pravico do bivanja v domu študent, katerega bruto dohodek na družinskega člana, dosežen v prete-klem koledarskem letu, ne presega stodvajset odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka na zaposle-nega v Sloveniji v preteklem letu. To pomeni, da tisti študentje, katerihbru-to dohodek na družinskega člana pre-sega 20.187,60 tolarjev, v študentski dom ne bodo sprejeti. Omenjeni odlok v šestem členu pravi, da so merila za sprejem v študentski dom tudi oddal- jenost in prometne povezave stalnega bivališča s krajem šolanja, socialni in zdravstveni položaj študenta, odnos do domskega reda in prvič letos tudi uspešnost študija. Prednost pri spreje-mu v študentski dom ima prosilec z boljšim študijskim uspehom, pri čemerse poleg ocen upošteva tudi red-no napredovanje. Kam se lahko obrne bo-doča inteligenca? Da bi študentom nekako olajšali iskan-je sob, je ljubljanska Študentska orga-nizacija ustanovila posredovalnico, kjer zbirajo podatke o ponudbi in pov-praševanju in jih brez provizije posre-dujejo zainteresiranim. Ker je posredo-valnica, ki ima svoje prostore v Štu-dentskem servisu, začela delovati šele pred kratkim, še nima velike ponudbe sob za študente pri zasebnikih, že zdaj pa ponuja sobe v preurejenih samskih domovih na Topniški. Tam stane po-stelja v sobi brez kuhinje od štiri do pet tisoč tolarjev na mesec. V študentski posredovalnici pričakujejo večje pov-praševanje septembra, ko bo že znano, kdo je sprejet v študentski dom in kdo ne. Zasebna podjetja, ki se ukvarjajo s po-sredovanjem sob in stanovanj, ugota-vljajo, da je bila julija in v začetku av-gusta na tem področju še mrtva sezo-na, saj so bili tisti, ki so oddajali, na dopustih, študenti pa na počitnicah. Vendar se bo položaj kmalu spreme-nil, saj koncem avgusta in cel septem-ber pričakujejo veliko večje pov-praševanje kakor tudi ponudbo zaseb-nih sob in stanovanj. Posredovalnice za svoje storitve običajno zaračunajo toliko, kot znaša enomesečna najemni-na, delujejo pa tako, da zberejo podat-ke o ponudbi in povpraševanju ter skušajo poklicati povpraševalca. Ker pa ti niso vedno dosegljivi, je še najbolj zanesljivo vsak dan poklicati, če imajo primerno sobo ali stanovanje. Cene sob in stanovanj niso odvisne samo od velikosti, temveč tudi od opremljeno-sti in oddaljenosti od univerzitetnega središča. Tako je mesečna najemnina v Ljubljani za sobo od sto do stopetdeset nemških mark, za garsonjero od sto-petdeset do tristo nemških mark in za eno ali eno in pol sobno stanovanje od tristo do štiristo nemških mark. Seve-da pa so to zgolj okvirne cene, saj so dejanske odvisne še od prej naštetih okoliščin. Najemniki morajo običajno plačati najemnino za tri mesece, pol leta ali za leto dni vnaprej. Sicer pa je študentska vlada pred meseci po-skušala spodbuditi zasebnike k odda-janju sob. Pred sprejetjem stanovan-jskega zakona je namreč slovenski skupščini poslala predlog, da bi bili tisti zasebniki, ki oddajajo sobe štu-dentom, upravičeni do davčnih olajšav. Predlogštudentske vlade v za-konu na žalost ni bil upoštevan. Potrebno bo večje vlaganje ________v pamet.________ Ironično, ampak resnično: bodočo pa-met in inteligenco naše dežele poleg samega študija čaka še obilo težav, ki s samim izobraževanjem nimajo nobe-ne zveze, so pa pogosto odločilne. To je predvsem vprašanje, kje bivati med šolskim letom in kako to bivanje plačati. Zaradi navitih cen predvsem zasebnih sob in stanovanj se morajo študentje vse bolj ukvarjati z golim preživetjem kot pa s študijem. Država, ki se sicer tako rada sklicuje na pamet (bodočih intelektualcev, seveda)y menca in čaka, da se bo to nekako samo uredilo. In resy skoraj vsako jesen se študentje le znajdejo in si v mestu priskrbijo kamrico. Koliko časa in energije gre za to (seveda na škodo študija), države, kot je to že običajno, ne zanima. Domen Rant A N K E T A Studentje in rekreacija MOZNOSTI SO, A ČASA ZMANJKUJE Vsi vemo, da je časa, namenjenega športni vzgoji, v študijskih progra-mih premalo. Zato pa se študentje v skladu z interesi, potrebami in časom rekreirajo sami. Pri tem jim pomaga ŠOV v Ljubljani, ki oigani-zira cenejšo ali celo zastonjkarsko vadbo. Kot kaže anketa, večina štu-dentov to možnost pozna, precej manj pa je tisith, ki jo tudi izko-riščajo. Kakorkoli že, v pripravi je bilten, ki bo študente celovito sezna-nil s pestro ponudbo njim namenje-ne rekreacije. Upajmo, da bo odme-veiv kajti zdrav duh v zdravem tele-su je še vedno najboljša kombinacija. DANIJEL ČERNE, študent sociologije: »Možnosti, da se študent ukvarja z re-kreacijo, so in med njimi lahko vsak pro-sto izbira. Zdi se mi, da je študentska rekreacija celo subvencionirana. Sam teh ugodnosti ne izkoriščam, ker preprosto nimam časa, da bi se ukvarjal s Športom. Tako tudi s cenami na tem področju ni-sein seznanjen. Mislim, da ti ob resnem študiju ne ostane več veliko časa za dru-ge dejavnosti.« RENATA MATOVIČ, študentka Eko-nomske fakultete: »Sem četrti letnik fak-sa in zadnji dve leti sem imela pri ŠOU tečaj aerobike. Mislim, da mi je to zelo pomagalo: prvič, tečaj je bil zelo poceni, drugič, vsak se mora vsaj malo ukvarjati s športom. V raznih delovnih organiza-cijah posvečajo rekreaciji veliko pozor- nosti in tudi za študente je, zaradi obilice psihičnega dela, sprostitev ob športu ze-lo pomembna. Tečaj aerobike, ki ga or-ganizira ŠOU, je res zelo kvaliteten in ga moram pohvaliti: imajo šolano profeso-rico aerobike, termini so zelo različni, cene bi bile lahko celo nekoliko višje (200 tolarjev za pol leta, 2 - krat na teden po 2 šolski uri). Tudi za tenis so cene zelo sprejemljive, na razpolago je dovolj te-niških igrišč in terminov, tako da se tisti, ki to želi, s športom lahko ukvaija.« MAJA ČEMAZER, študentka biologi-je: »Z rekreacijo se ne ukvarjam ravno veliko, če že, potem izberem aerobiko. Neumno pa se mi zdi, da lahko telovad-nico v Rožni uporabljajo samo tisti z iz-kaznico študentskega doma. Študentje iz Ljubljane te možnosti nimajo. Njihova edina možnost \e, da poznajo koga iz doma in siod njega izposodijo izkaznico. Kdor se hoče rekreirati, gotovo najde se-bi najbolj primerno varianto, z ugodnimi cenami in termini.« MAJA NAVODNIK, študentka medi-cine: »V Ljubljani se bolj malo ukvarjam z rekreacijo. Športu se bolj posvečam do-ma. Če se v Ljubljani že spravim k re-kreaciji, potein se nikoli ne vključim v organizirane tečaje, ampak se tega lotim na lastno pest. Zdi se mi, da med letom za študentsko rekreacijo ni nevem kako dobro poskrbljeno. Kolikor jaz vem, imajo študenti na voljo odbojko, košarko in tenis, pa še pri teh dejavnostih je težko »priti zraven«, ker imajo prednost štu-denti, k'' živijo v študentskem domu.« DANIJELTEMENT, študent fizike: »Z rekreacijo se ukvarjam samo doir«a. Tam imamo igrišče za tenis, ki smo ga sami naredili. Med letom, ko je bila organizi-rana telovadba, sem hodil na plavanje. Že pred časom sem na dom dobil obve-stilo, v katerem je ŠOU predstavljal do-loČene ugodnosti za študente na po-dročju rekreacije. Kersem že četrtiletnik, bom te ugodnosti najbrž izkoristil. Do sedaj za kaj takšnega nisem imel časa, ker sem se veliko ukvarjal z glasbo.« dosegljive. Če imaš čas in denar, lahko te jo: tu je npr. telovadnica v Rožni. Včasih ugodnosti s pridom izkoristiš. Vsakštu- so Študentje, ki so živeli v študentskih dentselahko,čepravilnorazporedisvoj domovih, dobivali bone za cenejše smučanje na Krvavcu. Sedaj menda ŠOU ponuja popuste za plavanje, drsanje, te-nis, za savno ipdv vendar cen ne poz-nam, saj teh ugodnosti ne izkoriščam.« urnik, ukvarja s športom, pomembno pa je tudi to, da ima voljo. Saj, če ima voljo, si bo tudi čas vzel.« MATJAŽ ZUPANČIČ, študent Elektro _________________.................. fakultete: »Tenis, plavanje in še nek^tere JANEZ ČAČAR, študent biologije: stvarisozaštudentemalocenejše^večpa »Ker sem po naravi bolj len, se nič ne ukvarjam z rekreacijo in tudi ne poznam nobenih ugodnosti, ki so jih pri tem de-ležni študenti. Slišal sem za njih, vendar ne poznam nikogar, ki bi jih uporabljal.« ne vem, ker se nisein niti kaj preveč za-nimal. Sam se ukvatjam s kolesarjenjem, M ATEJ A MEDIJA, študentka tekstilne tehnologije: »Ravnokar sem končala srednjo šolo in tam sem se ukvarjala s telovadbo toliko, kolikor je narekoval ur-nik. Mislim, da se bom rekreirala tudi v bodoče, kot študentka. še posebej rada tečem in kolesarim. Danes sem prvič slišala za ugodnosti, ki jih imajo študen-ti. Nižje cene bom izkoristila, če bom imela kaj časa, jasno.« MARIJ A GORENČIČ, študentka Peda-goške fakultete: »Kolo je moje vsakdan-je prevozno sredstvo in vsakdanja re-kreacija. Zdi se mi, da ponuja ŠOU sedaj dovolj ugodnosti na področju rekreacije, npr. popuste za letovanja^ smučanje, pla-vanje... Cene so, glede na druge stvari, smučanjem, tenisom, nič posebnega to-rej. Tudi v bodoče se inislim ukvarjati s športom in če bom pri tem potreboval kakšne ugodnosti, vem, kam naj se obrnem: na ŠOU v Rožno. Mislim, da so pri njih cene za polovico nižje. JURE POŠA, študent arhitekture: »Igram tenis, pozimi hodim plavat in to je v glavnem vsa moja rekreacija. Da bi tekel, nisem ravno navdušen. Vem, da obstajajo še druge možnosti za rekreaci- PETER FLORJANČIČ, študent arhitek-ture: »Seznanjen sem z ugodnostmi, ki jih nudi ŠOU, vendar jih ne koristim. Bolj šibam solo variante. Jogging mi nekako zadostuje. Kot stanovalec študenbkega doma imam pri rekreaciji že tako do-ločene u&*.dnosti in le-te mi popolnoma zadostujejo.« BRIGITA PERŠAN, študentka medici-ne: »Redno se z rekreacijo ne ukvarjam: udeležujem se telovadbe na faksu, ho-dim v hribe, to pa je skoraj vse. Za ugod-nosti, ki naj bi jih kotštudentka imela pri športnih dejavnostih, še nisem slišala. Teh informacij niti nisem iskala, ker me to ne zanima. Sploh pa mislim, da med študenti ne vlada pretirano navdušenje nad športom.« '*# ,.„, ,v> STUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V UUBUANI Predsednik Volilne komisije UUBLJANA, KERSNIKOVA 4 Na podlagi 9. in 10. člena Volilnega pravilnika razpisujem VOLITVE ZA MESTA POSLANCEV V ŠTUDENTSKI PARLAMENT ki bodo dne 29. oktobra 1992 v vseh volilnih enotah. Postopek KANDIDIRANJA za mesta poslancev v Študentski parlament se prične 01. septembra 1992 in konča 23. oktobra 1992. Kandidirajo lahko vsi študenti, ki imajo volilno pravico. Kandidatura vsebuje potrdilo o vpisu ter pravil-no izpolnjen obrazec za kandidaturo. Kandidaturo mora kandidat ali njegov pooblaščenec predložiti Volil- ni komisiji ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani najkasneje v petek, 23.10.1992, do 15. ure. Vse nadaljnje informacije in obrazce za kandidaturo dobite pri Volilni komisiji na Kersnikovi 4 v Ljublja- ni, soba 106, tel. 318- 457. Volilne enote so: št poslancev: 01. Višja upravna šola 1 02. Visoka šola za socialne delavce 1 03. Višja tehniška varnostna šola 1 04. Visoka pomorska in prometna šola Piran 2 05. Višja šola za zdravstvene delavce 2 06. Višja šola za notranje zadeve 2 07. Pedagoška fakulteta 3 08. Filozofska fakulteta 4 09. Ekonomska fakulteta ' 4 10. Pravna fakulteta 3 11. Fakulteta za družbene vede 3 12. Fakulteta za šport 2 13. Fakulteta za strojništvo 3 14. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo 4 15. FAGG - Arhitektura 2 16. FAGG - Gradbeništvo in geodezija 2 17. FNT - Matematika in mehanika 1 18. FNT - Fizika 1 19. FNT - Montanistika 1 20. FNT - Farmacija 1 21. FNT - Kemija in kemijska tehnologija 3 22. FNT - Tekstilna tehnologija 3 23. FNT - Kemijsko izobraževanje in informatika 1 24. BTF - Agronomija 2 25. BTF - Živilska tehnologija 1 26. BTF - Gozdarstvo 1 27. BTF - Biologija 1 28. BTF - Lesarstvo 1 29. BTF - Živinoreja 1 30. Veterinarska fakulteta 1 31.Medicinska fakulteta 3 32. Akademija za glasbo 1 33. Akademija za likovno umetnost 1 34. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo 1 35. Teološka fakulteta 1 Predsedn ik Volilne komisije: Aljoša Pečan STUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V UUBUANI Predsednik Volilne komisije UUBUANA, KERSNIKOVA4 Na podlagi 43. člena Volilnega pravilnika odpiram KANDIDACIJSKI POSTOPEK ZA FORMIRANJE ŠTUDENTSKE VLADE Za predsednika in člane vlade lahko kandidira vsak študent, ki je redno vpisan na eno izmed volinih enot ŠOU. Študentsko vlado sestavljajo: - predsednik vlade; - minister za zunanje zadeve; - minister za informiranje; - minister za kulturo; - minister za finance; - minister za izobraževanje; - minister za socialna vprašanje študentov ter drugi, ki jih lahko predlaga mandatar. Kandidati za člana vlade morajo oddati svoje pisne kandi-dature Volilni komisiji na Kersnikovo 4 v Ljubljani, soba 106, najkasneje do imenovanja nove vlade. Kandidatura za člana vlade vsebuje: 1. izpolnjen predpisani obrazec, ki vsebuje prostor za: - ime in priimek kandidata, letnik in smer študija, - naslov stalnega in začasnega prebivališča in telefonsko številko, - mesto, za katerega kandidira v vladi, - podpis kandidature. 2. Potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto. 3. Obrazec vsebuje tudi vprašanje o pripadnosti in funkci-jah v političnih strankah. Kandidati za mandatarja vlade morajo svoje pisne kandi-dature oddati Volilni komisiji na Kersnikovo 4 v Ljubljani, soba 106, najkasneje do srede, 11.11.1992. Kandidatura za mandatarja študentske vlade vsebuje: 1. izpolnjen predpisani obrazec, ki vsebuje prostor za: - ime in priimek kandidata, datum rojstva, letnik in smer študija, - naslov stalnega in začasnega prebivališča in telefonsko številko, - podpis kandidature. 2. Potidilo o vpisu za tekoče Studijsko leto. 3. Volilni program, ki vsebujuje: - program dela vlade kot celote in po resorjih, - morebitno uvedbo novih resoijev. 4. Obrazec vsebuje tudi vprašanje o pripadnosti in funkci-jah v političnih strankah. Volitve študentske vlade bodo na seji študentskega parla-menta predvidoma konec meseca novembra 1992. Vse nadaljnje informacije in obrazce za kandidaturo do-bite pri Volilni komisji na Kersnikovi 4, soba 106, telefon 318-457. PredsednikVolinekomisije Aljoša Pečan Študentje v politiki Intervju: Iztok Mirošič, generalni sekretar Zveze za Primorsko ZA PRIMORSKO - PROTI CENTRALIZMU! Zveza za Primorsko (ZZP), usta-novljena 21. junija letos v Lipici, je prva prava slovenska regional-na stranka, ki poskuša z obuditvi-jo regionalizma pri nas doseči enakopravnejši položaj Primor-ske v centralizirajoči se državi. Iztok Mirošič, njen generalni se-kretar, sicer pa absolvent politolo-gije (mednarodni odnosi) na Fa-kulteti za družbene vede v Lju-bljani, je spregovoril o program-skih osnovah Zveze za Primor-sko ter o ciljih na prihodnjih vo-litvah. TRIBUNA: Pred ustanovitvijo je bilo mnogo razprav o nazivu oziroma o tem, ali naj bi slo za zvezo cdi stranko. Zakaj ste se odločili za zvezo? MIROŠIČ: Razpravljali smo, ali naj bo bo-doča politična tvorba stranka ali gibanje. Odločili smo se za stranko, ker se v današnji politiki gibanja omejujejo zgolj na protestne shode in odporništvo, medtem ko je za resno uresničevanje političnih interesov potrebna močnejša oiganizacijska struktura, ki jo lah-ko nudi le strankarska oiganiziranost. Za izraz zveza pa smo se odločili zato, ker po-jem pomeni povezovanje delov v nekakšno celoto, ne pa monolitno strukturo. Primor-ska je namreč sestavljena iz desetih občin (Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tol-min), ki se po svojih interesih bistveno razli-kujejo. Naša zveza naj bi te interese homo-genizirala in artikulirala. Poleg tega smo z izrazom Zveza želeli poudariti odprtost naše stranke za vse ljudi, neglede na si-ceršnjo strankarsko pripadnost. TRIBUNA: Kaj pa primerjava z italijanskimi regionalnimi Ugami, ki so na zadnjHh parlamen-tarnih volitvah doseglevelik uspeh? MIROŠIČ: Bili so tudi predlogi, da bi v imenu stranke uporabili besedo liga, vendar pa obstajajo bistvene razlike med italijanski-mi ligami in našo stranko. Lombardska liga je nastala kot politična tvorba, ki se je upirala obstoječemu italijanskemu institucionalne- mu sistemu, medtem ko se naSa zveza zav-zema za delovanje v obstoječem institucio-nalnem in političnem sistemu Slovenije, s poudarkom na specifičnostih primorske re-gije, katere avtohtoni predstavnik naj bi bila naša zveza. Regionalizem je namreč danes naravna težnja celotne Evrope, ki ga nareku-je želja obrobja po enakopravnem razvoju v primerjavi s centrom. TRIBUNA: Čemu pripisuješ vdik uspeh itali-janshh regiondlnih ligin ali lahko kajpodobnega pričakujemo tudivSlaveniji, šeposebejpotem, ko sta tudi na Štajerskem nastali dve regionalni politični organizaciji? MIROŠIC: Uspeh ni naključen in dokazuje, da sta v Evropi, kot sem delno že omenil, dve osnovni razvojni tendend: po eni strani se krepijo regionalistični pritiski na centralno oblast, po drugi pa država prepušča vse več svojih pristojnosti nadnacionalnim instituci-jam in organizacijam, kot je na primer Evropska skupnost. Slovenija tem trendom zaenkrat še ne sledi, saj gre v tem trenutku predvsem za krepitev komaj nastale države, ne dvomim pa, da bodo evropske smernice razvoja v prihodnosti dosegle tudi nas. Zato bo po mojem mnenju slovenski regionali-zem odigral vidnejšo vlogo šele na volitvah čez nekaj let. TRIBUNA: Primorska je raznolika pokrajina, tako geografsko kot interesno pa tudi glede na raven razvitosti posameznih oban. Kaj lahko vaša stranka ponudi kot skupni imenovalec, ki bi to območje združil v zaokroženo celoto? MIROŠIČ: Primorska je specifična pokraji-na, ki se loči od drugih v Sloveniji. Ni pa monolitna tvorba. Sestavljajo jo občine z ra-zličnimi interesi, naša stranka pa bo do puščala vsaki, da bo artikulirala in uvelja-vljalasvoje težnje. Vendar paobstajajoskup-ne naloge primorskih občin, ki zahtevajo enoten nastop. Gre za gospodarsko po-dročje, od izgradnje infrastrukture, cestnih povezav, povezave razdrobljenega turizma, stikov s slovensko mar^šino v Italiji, zavze-manja za polno uresničevanje pravic itali-janske skupnosti v Sloveniji do obmejnega sodelovanja s Furlanijo - Julijsko krajino, vključevanja Primorske v skupnost Alpe- Jadran, posebno skrb pa bomo posvetili ob-morskemu gospodarstvu... Vse to je zapisa-no v naSem programu. TRIBUN A: Vaša stnmkaje imek tudi prrpom-be v zvezi s predlagano volibio zakonodajo. Zdkaj se $ predloženim osnuikom ne strinjate? MIROŠI6 Naša stranka še posebej naspro-tuje predlaganemu oblikovanju volilnih okrajev in enot. Nesmiselnost tovrstnih de-litev lahko ponazorim s primerom sežanske občine, kije ena najve^ih v Sloveniji, razdel« jena pa je v tri volilne okraje (sežanski, go-riški/ koprski). Zato se postavlja vprašanje, ali bodo volilci izbrali ljudi, ki jih poznajO/ in ali bodo ljudje, ki bodo izvoljeni, res seznan-jeni s problemi svojih volilcev. Predlagamo, da se delitev volilnih okrajev izvede na način, ki bo ljudem omogočil izvolitev tistih poslancev, ki jim najbolj zaupajo. TRIBUN A: Kaj jmčakujete od nashdnjih voli-tev? MIROŠIČ: Stranka je mlada, za uspešno organizacijo njenega delovar^a pa je potre-ben čas. Zato ne pričakujemo uspeha čez noč. Kljub temubomonastopilinaobčinskih in republiSkih volitvah, najpomembneje pa je7 da ljudje v primorskih občinah spoznajo, da zastopamo rqihove interese, česar dose-danji primorski poslanci v republiški skupščini niso počeli v zadostni meri. Ni pa izključeno, da bomo na volitvah nastopili skupaj z drugimi strankami, s katerimi bo-mo našli skupni jezik in interese. TRIBUNA: VaŠastrankaposvečapozornosttu-di študentski probletnatiki... MIROŠI6 Velikc primorske mladine se šola v Ljubljani, kjer naletijo na številne, predvsem ekonomske težave. Ljubljana kot center študirajoči mladini očitno ne more zagotoviti enakovrednih pogojev, zato v stranki menimo, da je treba podpreti idejo 0 odprtju tretje univerae v Kopru ali Novi Gorici, kajti le tako bomo lahko doma zadržali perspektivne mlade ljudi, ki množično odhajajo na šolanje v srednje šole v Trst in Gorico ter na tržaško univerzo. Simon Bizjak CENEJSA PREHRANA ZA ŠTUDENTE Ekonomska cena Cena bona AAA-FER............ 220,00............65,00 AGROBAR(Bioteh.)....... 220,00............65,00 ČRNUČE............. 300,00............100,00 DAJ-DAM ............ 265,00............70,00 DUAŠ. DOMOVIVIČ ...... 210,00............50,00 EUROVAL ............ 250,00............85,00 IČA ............... 280,00............95,00 US-Jadranska ......... 220,00............80,00 KATRCA (llirija).......... 280,00............110,00 KORA BAR............ 350,00............175,00 KOTNIK (FAGG) ......... 200,00............50,00 INTERMARKET .......... 250,00............110,00 KLASJE .............. 270,00............75,00 LJUBUANA . . ......... 260,00............80,00 MAXIMARKET .......... 300,00 ............115,00 NOVI MARN ............290,00........... 120,00 OJSTRICA CELJE........ . 200,00........... . 60,00 PARMA ............. 230,00............90,00 PINKI............... 260,00............90,00 RESTA............... 250,00............70,00 VIČ................ 260,00............105,00 POD VRBO ........... 250,00............95,00 I ŽEL GOSP. (DD)......... 210,00............70,00 I KAKO UMORITI SLOVENCA? Evropa se je znašla v hudi kulturni in intelektualni krizi. Le tako si namreč lahko razlagamo ponovni razcvet in vse večji vpliv skrajno desnih strank, ki bolj ali manj glasno zagovarjajo nestrpnost do tujcev. Po-jav ksenofobije je značilen predvsem za dele Francije, kjer živi velik odstotek severnoa-friških priseljencev, in vzhod Nemčije, kjer velika večina nezaposlenih za svojo bedo kri-vi priseljence z juga. ., Seveda pa Francija in Nemčija nista edini priseljencem nenaklonjeni evropski državi. Plodna tla za razcvet pretirano domoljubnih sanj predstavljata vsaj še Avstrija in Švica ter nenazadnje tudi Slovenija, kjer nestrpnost do tujcev dosega vse večje razsežnosti. Odnos Slovencev do priseljencev z juga je bil proble-matičen že v nekdanji Jugoslaviji, ko pa je Slovenija dosegla politično samostojnost, je stvar postala naravnost katastrofalna. BEGUNSKO VPRAŠANJE Slovenci nikakor nočemo priznati svojega deleža krivde za razpad nekdanje zvezne države in vojno, ki divja na področjih Hrvaške in BiH, zato se tudi do beguncev vedemo kot do popolnih tujcev. Kot da nikoli nismo živeli skupaj in vsi - ali vsaj velika večina - nazdravljali bratstvu in enotnosti. Takšna kratkost spomina pa vodi v kolektiv-no bebavost, ki je imanentna kvečjemu kake-mu primitivnemu ljudstvu, kar pa Slovenci menda nismo. Vsaj po mnervju nas samih ne. Kljub temu, da velik del beguncev biva v begunskih centrih in le redko prihaja v stik z matičnim prebivalstvom, se med slednjim širi vse več zgodbic o nepoštenosti, zlobnosti in celo »zdravstveni oporečnosti« beguncev. V Celju, na prirner, se po kuloarjih širijo go-vorice, da se je s prihodom beguncev na mestnem kopališču pojavilo nič manj kot de-set novih - doslej neznanih - nalezljivih kožnihbolezni. Površnega poslušalca takšne abotnosli lahko izdatno zabavajo. Bolj pozor-nemu pa ne bi smelo uiti, da takšne in podob-ne zgodbice begunce označujejo kot bolne in človeku nevarne - skratka zanikajo njihovo pripadnost človeškemu rodu. Protibegunski gonji se uspešno pri-družujejo tudi nekateri mediji, predvsem Škandalozni rumeni tisk. Kljub trditvam po-licistov in uslužbencev notranjega mini-§trstva, da je kriminaliteta med begunci nižja od tiste, ki zadeva matično prebivalstvo, je moč opaziti, da v časopisih namenjajo več prostora kaznivim dejanjem, ki so jih za-grešili begunci. Lepo obrobljen in s sliko podkrepljen članek, ki prostorsko odtehta več kot vse »slovenske« nočne cvetke, je ned-vomno vsaj manipulacija z javnostjo. Take postopke časopisov seveda najpogosteje opravičujejo z bojem za kar najvišjo naklado, vendar se zdi, da z bralsko populacijo, ki z veseljemgolta takšne in podobne neumnosti, le ni vse popolnoma v redu. VPRAŠANJE KULTURE Poseben problem, okrog katerega sloven- Divjanje neonacistov v Rostocku, Cottbusu in Hamburgu je dodo- bra pretreslo nemško in evrop- sko javnost Skrunjenje židov- skih grobov v francoskem Herrli- sheimu je v medijih dvignilo do sti manj prahu. Prav potiho pa se skoraj vsaka evropska država sooča s problemom ksenofobije in mednadonalne nestrpnosti. In Slovenija ni nobena izjema. ski politiki že kar nekaj časa loinijo kopja, predstavlja vprašanje državljanstva. Krite-riji za pridobitev državljanstva so po mnenju desničarjev odločno prenizki. Ne-glede na specifičnost vsakega posamezne-ga primera - razmerje med dolžino bivanja v Sloveniji in poznavanjem slovenskega jezika, kulture in zgodovine je precej rela-tivna zadeva - se zavzemajo za kar naj-strožje kriterije. Vse lepo in prav. Toda ali lahko zgotovostjo trdimo, da zna tudi vsak Slovenec iz rokava stresti letnico nastanka Samove plemenske zveze in da ob večerih s kar največjim užitkom prebira slovenske klasike? Ne. In ravno tu je zanka. Dvo-ličnost zahtev po najstrožjih »državljan-skih« kriterijih kar bode v oči. Podobno bebava je trditev, da kulturni vzorci prisel-jencev ogrožajo obstoj in razvoj matične kulture. Iz trditve je namreč mogoče skle-pati, da je slovenska kultura - tista, ki jo domoljubni skrajneži kujejo v nebo - neraz-vita ali vsaj manj razvita in se ne more ubraniti pred vplivi iz okolja. Sicer pa, za-kaj je matično kulturo sploh potrebno ob-varovati pred tujimi vplivi? Očitno je nam-reč, da lahko določeni kulturni prostor - v našem primeru Slovenija - s poznavanjem drugih kultur kvečjemu obogati. V oči bijoč primer podobne bebavosti je boj za ukinitev pouka srbskega oziroma hrvaškega jezika. Kot da tistim, ki se za to zavzemajo, ni jasno, da tudi poznavanje jezi-kov sodi v splošno izobrazbo vsakega pozsa-meznika. S takšnim posegom v šolski pro gram bi petošolce kvečjemu osiromašili. Odnos do tujcev - še posebej do beguncev - praviloma jasno pokaže kolikšen je tole-rančni prag določene družbe, njena stopnja humanosti in kulture. Jasno je torej, da se v Sloveniji dogajajo precej nezdrave reči ingle-de na intelektualno anemičnost družbe, v kateri živimo, je najbolje, da se počasi pripra-vimo. V imenu vsesplošnega blagostanjabo do najprej obračunali z južnjaki, nato s ho-moseksualci, sledili bodo neverniki in žen-ske, ki nočejo imeli otrok. Potem bodo na vrsti debeluhi, temnolasi, majhni... Gregor Kozovinc Pismo iz Zagreba ISKANJE HRVAŠKE Hrvaške parlamentarne volitve so minile po pričakovanjih. Mirno in brez vsakršnih presenečenj. Ponovno je zmagala HDZ in nič drugega se niti ni r moglo zgoditi. Zato so bila razburjanja v L zaostreni predvolilni kampanji pri nekate-I rih opozicijskih strankah povsem odveč. " Daleč najbolj agresivno in hkrati tudi najdražjo propagando si je privoščila Sav-ka Dapčevič-Kučar, predsedniška kandi-datka Hrvatske narodne stranke (HNS). S svojimi resnimi in prepričljivimi grožnja-mi, da bo, če že ne bo zmagala, HNS posta-la vsaj druga najmočnejša parlamentarna stranka, je vznemirila mnoge vladajoče »foteljaše«. HNS je osvojila pet odstotkov glasov?! Vse opozicijske stranke desne ali leve usmeritve so igrale na povsem napačno karto. Toliko so se namreč ukvarjali z vla-dajočo stranko in njenimi napakami, da lastnih programov niso uspeli niti sestaviti, kaj šele predstaviti. Stranke tako imenova-nega levega centra in leve orientacije pre-prosto niso imele možnosti. Vsi, ki so v svojem imenu nosili predznake kotsociali-I stični, socialdemokratski... niso mogli [ uspeti. Ideja o krepitvi regionalnih strank Istre inDalmacije se je pokazala kot popoln ' zgrešek. Pravaši so ostali dosledni načelom [ ekstremne desnice. Že vnaprej so se pripra-vili, kako bi v primeru poraza zanikali le-gitimnost volitev. Dobroslav Paraga, vodi-telj Hrvatske stranke prava (HSP), je to najavil z besedami: »Pričakujemo zaneslji-vo zmago, ne glede na to ali bodo volitve poštene ali ne.« Vendar pa je HSP nepo-sredno po volitvah sprožila vprašanje nji-hove regularnosti. Pri tem so se jim pri-družile tudi opozicijske stranke, ki so sku-paj s pravaši doživele volilni polom. NICSENISPREMENILO Poletne hrvaške volitve niso pokazale, kako močna je HDZ, pač pa, v kolikšni meri je opozicija zmedena, neorganizirana in šibka. Pa čeprav je imela v rokah močne adute. Tretjina hrvaškega državnega ozemljvje še vedno okupirana, izgoni Hrvatov so se vršili celo v prisotnosti Un-proforja, povprečna plača pa komaj prese-ga znesek stotih nemških mark. Niti enega od teh za Hrvaško pomembnih dejstev opozicija ni znala učinkovito izkoristiti. Ta-ko konec koncev HDZ v predvolilnemboju niti ni imela resne- ga nasprotnika. Kljub vsemu so se najbolje odrezali liberali Dražena Budiše in v parla- mentu osvojili ne- kajvečmestkotna prvih demokra- tičnih volitvah. Volilci so se odločili za »var- no«, že poznano rešitev. Velika večina si ni mogla niti zamisliti, da bi se spustila v novo pustolovščino z neizborom kariz- matičnega Tud- mana, ki je, resnici na ljubo, Hrvaško pri- vedel do popolnega mednarodnega priz- nanja. Prav tako razmišljanje je HDZ pri- peljalo do ponovne prepričljive zmage. PREDSEDNIK VLADE -_________MANAGER_________ Rezultat takšnega odnosa moči je po-novno dejansko enostrankarski hrvaški parlament. Takoj po volitvah je bila sesta-vljena tud i no va HDZ-je vska vlada, na čelu katere sedi Hrvoje Šarinič, dovčerajšnji svetovalec v Uradu predsednika republi-ke. Po napovedih naj bi Šarinič kot novi mandatar uvedel sveži, tehno- managerski duh, ki je v hrvaški družbi očitno zaposta-vljen. Razloge za takšne optimistične napo-vedi gre iskati v dejstvu, da je Hrvoje Šari-nič dober del življenja preživel v Franciji kot uspešen podjetnik. Veliko vprašanje pa je, koliko mu bodo te izkušnje lahko poma-gale, saj se hrvaško gospodarstvo nahaja pred popolnim kolapsom. Trideset odstot-kov gospodarstva je uničenega, stotisoči so brezposelni, število vojnih invalidov ne-prestano raste... Ne smemo pozabiti preko šesto tisoč beguncev, za katere Hrvaška dnevno porabi ogromno sredstev. Prav v teh dneh Hrvaško pretresa veliki inflacijski val. Kot enega prvih ukrepov je novi premierov kabinet najavil ukinjanje progresivnih davkov na plače. Sprejet je bil tudi sklep o tako imenovanem čiščenju bi-rokratskega aparata na vseh državnih rav- neh. Prva konkretna poteza je bila ukinitev petih ministrstev. Težko je reči, Če so odločitve prave, zgotovostjo pa lahko trdi-mo, da bodo novi ukrepi še povečali število brezposelnih. Po drugi strani pa je raciona-lizacija v negospodarstvu nujno potrebna, kajti zelo pomembno je ukiniti nepotrebno in v socializmu izmišljena delovna mesta. Vendar pa je zaradi takih potez realno pričakovati še bolj napete socialne razme-re. To je problem, s katerim se bo morala soočiti nova vlada. HRVAŠKA IŠČE SEBE Še vedno ostaja mnogo nejasnosti. Tuji zasebni kapital se težko prebija na Hrvaško. Ker na tem področju hrvaška država še ni sprejela zakonov, ki bi to vprašanje učinkovito reševali, tako da se privatizacija izvaja po starih jugoslovan-skih zakonih. Hrvaški zakoni so sicer na-povedani, pa tudi od podpisanih papirjev do uresničitve bo še težka pot, saj lahko pričakujemo velik odpor tistih, ki so s so-cialističnim načinom razmišljanja zelo do-bro živeli in živijo še danes. Ni jih malo, na žalost jih je še posebej veliko v vladajoči HDZ-jevski strukturi. SlikaHrvaške danes ni niti malo rožnata. Inflacija in gosppdar-ski kolaps, nezaposlenost in še vedno ne-posredna vojna nevarnost še vedno ustvar-jajo nekakšen čuden »status quo«. Kajti Hrvaška še vedno išče Hrvaško. Bruno Lopandič V I T A L D A T A SVETOVNA SPICA IMA SVOJO CENO Ta svet postaja zmerom bolj zajeban. Ste že slišali za »gornino«? Ali »plezalnino«? No, v Tribuni uvajamo ta izraz za označbo novega pojava, ki so si ga omislili v Nepalu. Če ste morda razmišljali o tem, da bi se povzpeli na vrh Mount Everesta, željni samote in miru, znova premeljite svojo željo, piše The Econo-mist v svoji prvi avgustovski številki. 12. maja letos se je pod vrhom nagnetlo toliko alpini-stov, ki so čakali na osvojitev samega špika, da se je naredila vrsta. Tistega dne je Čomo-lungmo premagalo 32 Ijudi, doslej v tem letu pa več kot v četrt stoletja po 1953, ko sta Hillary in Tenzing to storila kot prva nam znana Zemljana. Zlasti natrpana in bedna je bila baza pod vznožjem gore; med alpinisti iz različnih dežel so izbruhnili nepričakovani pretepi. Prepiranje se je nadaljevalo skoraj celo pot do vrha - vodji ameriške in novoze-landske skupine sta se pri tožila, da je skupina Rusov zapustila označeno ruto in se prebila pred njih. Starejši so bili osupli: Sir Edmund Hi]laryjeizjavil, dajebiloletošnjevzpenjanje na Mt. Everest podobno poatnicam na plaži, in potožil reviji High, da Tenzingu in njemu ni bilo potrebno nikogar odrivati s poti. Kaj se je zgodilo z avanturo? Pa vendar. Nova pravila, ki jih je sprejelonepalskoministrstvo za turizem, bodo kmalu obnovila nekaj ek-skluzivnosti do Everesta. Od jeseni 1993bole šestim skupinam alpinistov letno dovoljeno povzpeti se na vrh z nepalske strani. V le-tošnji planinski sezoni je bilo takih 13. Tudi velikost skupin bo drastično zmanjšana, od povprečnih 20 v pretekli sezoni na maksi-mum 7. Čomolungma bo tudi bcdj čista. V prihodnje bodo morale vse ekspedicije odne-sti svoje smeti dol s hriba in celo iz države! Skoraj bi že zaploskali tem prizadevanjem Nepalcev, ko se za vsem ne bi skrivali še nekateri drugi motivi, razumljivi zaradi stan-ja, v katerem je njihova država. Mt. Everest je pač njegova komparativna prednost in doslej je morala vsaka skupina plačati 10000 $, če je hotela nanj. Od jeseni 1993 bo za skupine do 5 treba plačati »pleznino« 50000 $, za tiste od 5 do 7pa 70000 $. Tako bo hvalevredno nad-ziranje števila alpinistov na vrhu sveta prido-biJo priokus po denarju. Sicer pa, najsposob-nejši plezalci se bodo za keš že znajdli. NEMSKI GLAVOBOL Ko bi Švabe bolela glava zaradi sranja, v katerega so porinili južnoslovanske narode, bi jim glavobol tolikobolj privoščil. Dejansko pa vedno več nekdanjih Zahodnih Nemcev toži zaradi glavobola po njihovi »združitvi« odstotek ljudi z: ______Zahodni Nemci______________Vzhodni Nemci_______ __________________________1989__________1992__________1990__________1992 glavoboli_____________25____________33____________33____________28 nespečnostjo___________24____________28____________39____________35 bolečinami v hrbtu________27____________27____________25____________23 utrujenostjo___________23____________27____________38____________28 nevrozami____________21____________24____________38____________25 slabo prebavo___________19____________24 30 | 18 z Ossisi. Potem ko je bil 1989 zdrušen Berlin-ski zid, so se s telesnim stanjem nekdanjih Zahodnih in Vzhodnih Nemcev pričele doga-jati zanimive reči. Kakor dokazuje nedavna raziskava, ki jo je izvedel All ensbachov inšti-tut, se očitno na splošno dandanes dosti bolje godi Prusom, ki se jim zdi, da je življenje boljše, kot je bilo pod komunizmom, in to kljub ogromni brezposelnosti. Na drugi stra-ni se Bavard in Vestfald zmerom več preme-tavajo in obračajo v posteljah, premišljajoč, kakoplačati vrtogalve »združitvene« račune. Raziskava ne prinaša trdnih zaključkov, kaj se po vašem dogaja s Svabi, pa presodite sami iz priložene tabele. COKO-MOKO Za mnoge čokoholike po vsem svetu ne obstaja ničboljšega kakor izprazniti škatlico dragih čokolatinov, ki jih proizvaja Lindt & Sprungli, odlična švicarska firma zlanskolet-no prodajo za 533 milijonov $. Za molčečo fasado sedeža družbe v Zurichu pa so stvari vse prej kot sladke... Grenkoba je izbruhnila maja, ko je Rudolph Sprungli, 72-letni pred-sedujoči tega družinskega podjetja, naznanil zaroko z Alexandro Gantenbein, 44-letno osebno svetovalko v Lindtu. Gdč. Gantebein je nekoč namreč bila član obskurne ameriške religiozne sekte »I am«. Člani te sekte verja-mejo, da lahko prodrejo v rezervoar čiste energije in ga izkoriščajo. Rezervoar je pod imenom »Beloved Mighty 1 am Presence« in Iebdi tiknad njihovimi glavami. Leta 1944 so sekto, ki jo je nekoč ustanovil Guy Ballard (sedaj pokojni oz. v jeziku sekte: je Veliko kozmično bitje - Great Cosmic Being), pregan-jali zaradi varanja bolnih naivnežev, da lahko v sekti ozdravijo različne vrste bolezni. Po tem je sekta postala kontroverzna povsod od Izraela do Avstralije. Kakor so se širile govo-rice, naj bi Lindt hitro postal žrtev religioznih fanatikov. Gospod Spriingli je ravnal kot vsak nesrečno zaljubljeni sedemdesetletnik: odpovedal je svatbo in poklical računovod-sko firmo KPMG Fides, da preveri, ali se v družbo ni že kdo infiltriral. Konec julija je KPMGugotovila, da so Lindtovi računi zdra-vi. Gospodična Gantebein je sicerimela nekaj vpliva na ključnih sestankih, je v poročilu zapisal KPMG, ni pa imela zadnje besede. Nato je poroka postala spet aktualna, Lindto-vih težav pa s tem ni bilo konec. 4. avgusta, ko so pricurljale vesti, da se je veseli par končnoporočil,jecenadelnicLindt&Sprun-glija padla za 8.9% na 11000 CHF, kar pred-stavlja najnižjo točko letos. Naslednjega Ieta je odstopil Ulrich GCeissmann, CEO firme. Ponovno prepričevanja čokoholikov bo vzelo precej časa. To lahko potrdi: Procter ' Gable, ki je v prejšnjem desetletju porabil milijone dolarjev za nasprotovanje smešnim ob-tožbam, da je njegov logo »mož v luni« satan-ski simbol, zaradi česar so ga preganjali v začetku 80-ih let. In govorice so odporne. Naj-bolj sveža: govorilo se je, da je »lastnik« P & G -ja na nekem TV show pogovoru potrdil, da njegova firma podpira satanizem. Z^a in-formacijo: P & G kotira na borzah ja vno. Tako. Pa že veste, da so Kraševe čokolade narejene iz mleka krav, ki so v zahodni Slavoniji jedle ostanke yugo vojakov? BUSH-MAN Še kratka vestička, prav tako povzeta iz The Economista (8/8), ki je gospoda Busha uvrstil med nosilce destruktivizma literarne smeri (Ta zagovarja, da besede nimajo nobe-nega fiksnega pomena). Če Bush morda pre-mišljuje o zamenjavi kariere, bi lahko razmi-slil o vrnitvi na svojo alnta mater (univerzo Yale), kakor to stori večina politikov. Navad-no najdejo svoj prostor v oddelkih za politiko ali vlado; no, George Bush, sicer predsednik ZDA, ki se bo novembra za to mesto še enkrat potegoval, bi utegnil biti izjema in končati na Yaleovem oddelku za primerjalno književ-nost. Pa tudi če bi mu to mesto na Yaleu zavrnili/boretorikBushlahkoostalkotobjekt študija,pravi The Economistin topodkrepi z nekaj »bušizmi«. Najzanimivejši je pozdrav turistom v Lafayette Parku: »Hey, hey, nihao-ma. Hey, yeah, yeah. Heil, heil - a kind of Hitler salute.« Ja, dragi moji, takšni Ijudje vladajo svetu in odločajo o usodi (npr. bal-kanskih) narodov in smrti milijonov posa-meznikov. Še to: bushman je tudi poimeno-vanje za kalaharijske grmičkarje. Ecco! M.D. MAKING MONEY 2 Kar nekaj odzivov je bilo na to stran v prejSnji številki Tribune, ko smo jo prvič uvedli. Vsi pozitvni, kar laska in kar je hkrati treba vzeti z rezervo, saj so bili brez izjeme ustni. Kritika je pač relativna zadeva, Tribuna izvenštudentske popula-dje ni blazno široko brana, naš namen pa tako ali tako ni parirati revijam kot Mana-ger in Podjetnik. Zares, gre le za jedrnat prikazključnihpojmov terdrugihpomem- KITAJSKI NAČIN Kitajskim managerjem ni treba brati del Petai Druckerja, Toma Petersa ali katerega drugega guruja zahodnega po-slovanja. Oporo namreč lahko najdejo v kitajskih klasikih, kakor trdita podpred-sednika Društv« zm preučevanje staro-davne kitajske upravljalske misli Huo Xinyi in Yu Zaoyu. Tudi japonski uspeh po 2. sv. precej dolguje antični kitajski modro»ti/ kl»lo pojainjujet«. Sun Ttu v »Umetnosti vojskovanja« ponuja največ strategiji trženja: »začni napad, ko ga naj-manj pri&kujejo«, »močno in šibko se da preobmiti«, »spoznaj sebe in svojega so-vražnika«. Cao Xuequinov roman o Iju-bezni, izdajstvu in smrti lahko uporabite kot učbenikza upravljanje s flnancami ter kadri. Konfucijevl izrekj pa lahko pride-jo prav pri usmerjanju uporabe bonevo-lence. Ce kitajskim poslovnežem sedaj svetujejo, naj se pri delu držijo starodav-nih šeg, ali to pomeni, da socializmu po-slovnih navad primanjkuje? Nikakor. Kakor pravita g. Huo in g. Yu (v kitajskih imenih je priimek na prvem mestu), je sam predsednik (Chairman) Mao zago-varjal načelo, da naj preteklost služi se-danjosti. In kako postanejo klasiki rele-vantni v praksi? G. Huo pove zgodbo o kraljevih konjih in računalnikih družbe Liangxlang: nekoč je bil navaden človek, ki je svoje tri konje meril v teku s treml kraljevimi. Najboljši je meril moči z naj-boljšim, srednji s srednjim in naj-počasnejši z najpočasnejSim. Vsakokrat je zmagal kralj, ker so bili njegovi konji za spoznanje hitrejSi od podložnikovih. Po-tem je nekega dne neki modrec rekel po-dložniku, da bi moral s kraljevim najhi-trejšim konjem soočiti svojega naj-počasnejSega, svojega srednjega s kralje-vim najslabSim in svojega najboljSega proti kraljevemu srednjemu. Na ta način bi zmagal v d veh od treh dirk. Tako Lian-gxiang na mednarodnem trgu prodaja svoje računalnike srednje kvalitete v naj-nižjem razredu. MLADIDOMISUAVCI2 Ameriška poslovna revija Foitune je prvič raziskala življenjski slog ter nazore najmlajše generacije managerjev v ZDA že davnega leta 1955. Tedaj so jihoznačili kot blede in skoraj čudno nezanimive ljudi, katerih interesi so zelo omejeni in se v veliki meri nanašajo na kariero znotraj svojega podjetja. Nato se jim je leta 1980 (kar je torej kontradiktoren podatek tiste-mu iz prejšnje številke) razodel povsem nov tip mladega managerja: aroganten in nepotrpežljiv yuppie, o katerem smo de-loma pisali zadnjič. Konec 80-ih se je v Amenki pojavila nova vrsta mladih stro-kovnjakov, ki pa so kot tip pri nas še neznani, medtem ko se novo ime v Evro pi ni oprijelo razen na posameznih she-mah segmentadje potrošnikov. Fortune jih je poimenoval yiffieji. Yiffle je okrajšava za young, individudUstic, free-Hm» mltutml ind ftu>, k*r v fbvenifilnl pomenl mladl, indlviduallstičnl, svobo domjselnimi in (še) redki. V skladu s sve-tovnimi trendi 90-ih (Naisbitt) se vedejo in mislljo povsem drugače kot predhod-na generadja yuppiejev. Eno izmed nji-hovih načel je, da si lahko privcščijo, da Izblrajo saml, zato jlm tudi kariera ne pomeni vsega. Ker so mladi in strokov-njaki in imajo najbolj sveža znanja, jim podjetja morajo popuščati. Preprosto, v ZDA se že čuti t.i. »baby bust« (bust v tem primeru ne pomeni oprsja ali kro-kanja) oz. padec rojstev, ki se je začel 1965. z uveljavitvijo kontracepcijskih ta-bletk Yiffleji nimajo veliko skupnih la-stnosti, so individualisti, ki sebe ne vidijo kot generacijo s skupno identiteto. Ob političnih in socialnih vprašanjih naj-večkrat ostajajo hladni, vvorkaholizem in agresivni karierizem yuppiejev sta jim tuja. Sociologi pravijo, da so prezgodaj postali pragmatični/ bili so neupornižki, resni, predani in delavnl študentje, ki so veliko razmišljali o svoji prihodnosti. Ka-drovski strokovnjaki ugotavljajo, da se ta generacija sploh ne zaveda (ali pač!?)r kako zelo so jim gibanja na trgu delovne sile naklonjena. Boj za mlade strokovno usposobljene kadre se bo v 90-ih zaradi »manjše ponudbe« izredno zaostril, ti pa bodo tedaj raje potovali po svetu in Sirili obzorja. V tem trenutku velike zahodne družbe z raznimi pravnimi triki že pri-klepajo nase mlade eksperte iz bivših so-dalističnihdržav, zlastiizRusije^kjerso najbolj poceni. Kako bodo poimenovani le-ti? bnih informacij - za slovarček, če hočete -ki ga nikjer drugje ne boste našli na enem mestu. Da torej ne bo pomote, receptov na tej strani ne bo, za posel je potrebno ali imeti žilico ali monopol nad informacijami ali poznati ključne ljudi. V vsakemprimeru tudi nekaj znanja. Okej, v tej številki pov-zemam iz našega Manageija, iz »mednarod-nega« Fortunea ter iz londonskega The Eco-nomista. Medtem ko z dostopom do slednje-ga ni večjih problemov (čeprav ga pri nas bere izredno malo ljudi, vsaj v primeijavi z Newsweekom ali Timeom), lahko Forfcune najdemo le v knjižnid Ekonomske fakultete. Tisti, ki imate še več časa in volje za matranje z novo ameroangleščino, Iahko pridete tudi do Foibesa, ki se skriva v čitalnici Fakultete za družbene vede. PriredU: Miodrag Djurdjevič TOP MANAOEMENT 2 Šenekaj o denominadjah v top mana-gemenhi/ za lažje razumevanje zaplete-nega stanja na tem področju. »Naslovi direktorjev v tujini se razlikujejo tako med državami kot tudi znotraj posamez-nlh držav. Niso redkl dlrektorjl kl opra-vljajo delo poslovodnega dlrektorja (ManagingDirector, Geschiifisfuhrer, Direc-tor Generat) in predsednika odbora di-rektoijev (Vorstandspresident, Vmvaltun-gsratorpresidant, Chairman of the Board of Diredors). Anglosaksonskaterminologija natančno razloči med naslovi CEO, COO, President, Vice-president, Senior Vice-presi' dent, Executive Vice-president - nekateri so že omenjeni v MAKING MONEY1. Tudi Frandja pozna in zelo pogosto uporablja inStitut slovitega PDG President/Diredor Generat). V Švid je v rabi oblika, ki kom-binira direktorska pooblastila in zasto-panje odbora direktorjev (Direktor und Delegierierdes VenvaUungsrates), če lastni-ki direktorju zaupajo. Oblike vodenja so zelo raznoUke, še bolj pa naslovi direktor-jev, vendar pa so v prav vseh primerih natančno razmejena pooblastila med upravljalsko sfero (odbor direktoijev) ter direktorjem. Temeljne dlje poslovanja določajo v upravljalski sferi, kjer tudi nadzorujejo skladnost rezultatov in po-stavljenih dljev. V sferi vodenja pa se management izvaja.« Tako ljubljanski Manager oktobra 1990. Članekse imenu-je Podobnoatje v brkih, avtorja dr. Iva Baniča in vam ga toplo priporočam, če vas zade-vazanima. 5ARAJEV0...mPRED Z/\dLT/ČOM četNi-Š