it. 29.
V  Gorici, v soboto dne 11. aprila 1903.
Tečaj XXXIII,
lahaja trikrat na teden r šestih Izdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, vežemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre--jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta.......3, 40»,    ,   1-70
Posamične Številke stsnejp 10 vin-. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob'srebali n sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravnBtvo v Gosposki ulic Stv. 11 v Gorioi v »Goriški Tiskarni* A. GabrSoek vsak. dan. cd 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine te ne oziramo.
Oglasi In poslanica se raeunijo po petikucsJah 8e tiBkano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Vse za omiko, svobodo in napredek1.«    Dr. K. Lavrit
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ,n praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo 9i nahaja v Gosposki ulici 5L 11.
Naročnino In oglase Je plačati loco Goric«. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge roči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlfitvu.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od «So5e> vsak petek in stane vse ' leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
iSo5a» in »Primorec, se prodajata v Gorioi v to-balami 8ohwarz v Šolski ulioi :n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Tonte della Fabbra
_., * % W,Xafsfjf «tm—
»Gor. Tiskarnac A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tisk* in zal.
Velikonočni pirubL
Cttatelje naše opozarjamo na račune »Trgovsko-obrtne zadruge* za prvo petletje, objavljene v včerajšnjem »Primorcu* in današnji »Soči*. Kdor se bo zanimal za ta zavod, ki je velikanskega pomena za bodočnost slovenskega naroda ob slovensko-laški jezikovni meji, dobi za mesec dnij lahko podrobnejše račune za vseh šest odsekov po-sebe, da se uveri, kako je zadruga napredovala od leta do leta in kakošno bodočnost šele ima pred seboj. Vendar dobi vsakdo glavne pojme o stanju tega velikega denar« nega zavoda že iz teh računov in naslednjih vrstic,
»Trgovsko-obrtna zadruga* je vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. Ali da vsakdo mirnim srcem lahko jamči, sprevidi iz tega, ako pogleda, v kakošni lepi družbi je in kako je zadruga osnovana, kako se v njej izvršujejo denarni posli.
.Do konca 1. 1902, je bilo v zadrugi 2091 članov s 4667 deleži po 300 K; torej je bilo podpisane zadružne glavnice — K 1,400.100, dejanski vplačane pa K 687.36350. Koncem leta se je izplačalo članom I. odseka K 381.489, da je ostalo vplačane glavnice še vedno K 305.87450. — Zadnji dan leta je bilo še 1257 članov s 3144 deležev ali z zadružno glavnico K 943.200. — Do 31. marca t. 1. je to število poskočilo že na 1472 članov s 3622 deležev ali z zadružno glavnico K 1,086.600. Koliko je denarnih zavodov, ki imajo tako veliko lastno glavnico?
Posojil je bilo K 1.248.175; povprečno so raslla posojila po 250.000 K na leto.
Bilanca izkazuje hranilnih vlog 912.745 K. Lansko leto je bilo novo vloženih K 1,038.888, izplačanih pa K. 307.555. Ker pa je bilo naloženih članom I. odseka za deleže K 174.037, je v resnici prirastlo K 557.295 vlog, kar je tudi lep mpredek.
Tem hranilnim vlogam daje varnost vsa lastna glavnica, ki je dosti višja, tako, da je vsaka krona hranilne vloge skoro dvakrat pokrita z lastno glavn ico,vrhu tega za nameček je še 2091 članov, ki jamčijo z vsem svojim imetjem, tako da je varščine več milijonov. — Koliko  pa je denar-
nih zavodov, ki dajejo enako varnost hranilnim vlogam? I
Da se pa kdo po nepotrebnem ne vznemiri radi neomejenega jamstva, mu takoj povemo, da po § 15, pravil zadruga ne sme sprejeti hranilnih vlog več nego ima lastne glavnice. Ako bi se torej zgodilo, da bi se zadruga kar pogrez-nila v zemljo in bi torej zgubila vse do zadnjega vinarja, bi bilo jamstvo članov največ le — enkratno, torej' niti toliko ne, ko-likorSno je pri ogromni večini zavodov z omejenim varstvom. Neomejena zaveza po naslovu in pravilih je torej le za to tukaj, da ima zadruga neomejeno zaupanje drugih velikih denarnih zavodov, kjer ima denarja na razpolago za vsako potrebo, da torej naše zadruge ne more spravili v težave tudi najtežji denarni položaj, ki kdaj slučajno nastane v deželi. In taka zveza, tako zaupanje je zopet najboljše varstvo —• članov. — Gotovo ni kmalu zavoda, ki bi imel tako previdna določila na vse strani v varstvo vlagateljev, članov in dolžnikov.
Vsi upravni iroški so znašali v 5 letih K 63.27558. — Stranke pa so vrnile na račun upravnih troškov K 20.621'67, na upis-ninah itd. pa K 19,384*37; komaj tretjina pade torej na ramena zavoda.
Poleg ljudskega vrta je kupila zadruga stavbišče za okroglo 52.000 K. To je brez« dvomno najlepši stavbni prostor v Gorici. •— Sloveči rojak g. dr. Maks F a b i a n i je izdelal načrte za »Trgovski do m*, ki se bo letos ondt zidal. Tu dobi zadruga stalen, krasen dom, a poleg nje razna narodna društva, ki bodo imela na razpolago prostorno gledališko dvorano z galerijami. — Laški listi so objavili o tej stavbi vesti, ki so Slovencem le v ponos. Ker so torej že laški listi pisali o nameravani »veliki palači*, potrjujemo to vest tudi mi ter jo pošiljamo v svet med — velikonočnimi piruhi, ki gotovo razvesele vsako rodoljubno srce. — S to palačo prične nova, slavna doba za preznamenito našo »Trgovsko -obrtno zadrugo*.
Laški listi so objavili tudi še drugo pretresujočo vest, namreč, da je neka slovenska  družba  kupila hotel   »pri Jelenu" s
staroznano pivarno »Eiskeller* vred. — Nimajo vzroka, da bi ta piruh zamolčali. Res je torej, da je konsorcij rodoljubov kupil vse one prostore, kjer nastane polagoma hotel po modernih zahtevah. — Danes je ondi na razpolago 31 sob za tujce, poleg raznih prostorov pa je največji salon v Gorici in v poletnem času najbolj obiskovan vrt, — Gotovo bodo naši rojaki odslej še rajše tje znhajali.
Končno še povemo, da bo letos zidala tudi »Goriška ljudska posojilnica*, ki dozida svoji glavni hiši v Gosposki ulici še drugo nadstropje ter jej da prekrasno moderno zunanje lice, da bo i ta stavba v naš ponos in kras goriškemu mestu, — Načrte je izdelal g. dr, M. Fabiani,
Ali niso te vesti — veseli velikonočni piruhi ? I
Hanašnja Gorica in bodočnost.
(Piše - jak.) Skoro napoči za Gorico nova doba. Še dve leti in v veliki centralni kolodvor pod Kostanjevico prižvižga prvi vlak iz Bohinja, Že gradi na stotine delavnih rok na novi črti predore, ki bodo dokaz, da imamo v Avstriji še smisel za epohalna tehnična podjetja. Milokatera tuja država se kode mogla ponašati s takim podjetjem, kakoršna je druga železnična zveza s Trstom, ki spoji najrazvitejše in najindustrijalnejše dežele osrednje Evrope z Adrijo. Predno se še bodemo tega zavedali, bode Gorica prometno in železnično središče, kakorsnih je malo v Avstriji. Tri železnične proge se bodo križale v Gorici. Peljali se bodemo lahko iz Gorice v Bohinj, Videm, Cervinjan, Ajdovščino, oziroma pozneje v Ljubljano, Nabrežino in po dveh progah v Trst. Ni dvoma, da bode imelo največ dobička, kedar bodo vse te proge izgrajene, glavno mesto naše dežele. Tu se bode stekal ves promet, tu bode glavna železnična delavnica za celo progo, kjer bode uslužbe-nih premnogo delavcev in lepo število uradnikov. Dvomljivo je pa zelo, ali bodo domačini, v prvi vrsti pa gospodje v mestni hiši, ki pravzaprav dandanes odločujejo, imeli dovolj smisla za to novo dobo, ki bode vpro-
speh vsem podjetnim življem, ki jim otvori tudi virov pravega blagostanja. Ker m bliža mestu pravi preobrat v ekonomičnem oziru, je pač upravičena želja po moderni mestni upravi, kakoršne Gorica doslej nI imela. Ali je italijanski, danes gospodujoči ž'volj res poklican in zmožen uresničiti nove zahteve in uči niti, da bode Gorica moderno mesto? Ni težko priti do pravičnega, nepristranskega, ali vrlo poučnega zaključka.
Ako zasledujemo zgodovinski mvitek našega mesta, se prepričamo, da Gorica ni bila nikdar mesto po vzorcu samosvojih sta-roitalijanskih mest, ponosnih na sijajno preteklost, na svojo ustavo, blagostanje, cerkve, palače in slavne sinove. Gospodovali so v mestu fevdalni tirolski grofje, ki so skušali kolikor mogoče omejiti svobodo meščanov in ki so gotovo vedno dajali mnogo predpra-vice nemškemu življu, nemškim obrtnikom, trgovcem in uradnikom. Sami niso razumeli niti italijanskega niti slovenskega jezika, ra-ditega so pač svojim rojakom mnogo bolj zaupali ter jim bili jako naklonjeni, Ni čuda, da se je nekak na pol nemški značaj mesta ohranil do najnovejšega časa, Italijanski del meščanstva ni imel nikdar dovolj sil, da bi spremenil Gorico v pristno italijansko mesto. Cisto drugače je nastopal tekom srednjega veka in pozneje italijanski živelj v istrskih in dalmatinskih mestih. Tam spominjajo §e danes monumentalne stavbe na sijajne pretekle čase, na bogatstvo in umetniško stremljenje svobodnega meščanstva. Italijanski živelj je krasil roko v roki s Slovani svoje mesto, katero so prebivalci potem še bolj ljubili in čislali. Impulz, inicijativa je prišla iz Benetek, tega ne tajimo, ali nepravično bi bilo ne pripisati nikakih zaslug slovanskemu življu. Gorica pa v tem oziru nima prav nič skupnega z drugimi primorskimi mesti, in Italijani se v našem mestu ne morejo hvaliti, da bi bili njih predniki nositelji staroitalijanske kulture. Ne nikdar! Kar se tiče preteklosti, so si pač Slovenci in Italijani na goriških tleh povsem ednaki. Razmotrivati nam je pa treba sedaj, kako je razmerje v sedanjem času, in odgovoriti nam je treba na vprašanje, kdo je zakrivil, da se je umetno preprečil naravni razvitek.
65) —
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal II. Sicnkieiricz. — Posl. Podravski.
»Dalje.)
Obzidje je imelo visoko, opremljeno s stolpiči, ali cerkve Še lepše nego so bile v Seradcu. Pri domini-kancih so tudi lahko poizvedel! o opatu. Bil je pri njih in rekel jim je, da mu je bolje; tolažil se je z nadejo, da ozdravi še popolnoma, in pred nekoliko dnevi je šel na daljšo pot. Matijcu že ni bilo več dosti mar za to, da bi ga dohitel, kajti odločil se je bil, da popelje obe deklici v Plock, kamor bi ju bil vzel tudi opat s seboj. Ker pa se mu je zelo mudilo k Zbišku, ga je vznemirila dokaj bolj druga novica, da so po opatovem odhodu reke tako razvodenele, da nikakor ni bilo mogoče iti dalje.
Dominikanci, vide viteza s številnim spremstvom, j ki je šel h knezu Zemovitu, kakor je sam dejal, soj jih vljudno sprejeli in pogostili ter dali Matijcu na pot majhno leseno ploščico, na kateri je bila po latinski napisana molitev k angelu Rafaelu, patronu popotnikov. Cela dva tedna je bil Matija prisiljen ostati v Lenčici. Jeden izmed orožjenoseev grajskega staroste je spoznal, da sta pažeta starega viteza prav za prav deklici ter se zaljubil v Jagjenko na smrt. Ceh! ga je hotel že pozvati na dvoboj r" poteptani zemlji, toda Matija mu je to zabranil, ker so imeli že naslednji dan odriniti dalje.
Pot, po kateri so krenili k Plocku, je bil veter že nekoliko posušil, ker je deževje, kakor je navadno v pomladi, trajalo le malo časa. Bilo pa je tudi že toplo in ugodno, kajti zima je že minila. Po polju so se po brazdah lesketali svetli pasovi vode, a od ogonov je duhtela krepka vonjava prsti. Močvirja so se pokrila z zelenim trsičjem, tiče so se jele že oglašati v gozdu med vejami. V srca naših popotnikov je vstopila znovič tolažba in nadeja, in ugodno so potovali. Po šestnajstdnevnem potovanju so dospeli po kratkih odmorih pred ploska vrata.
Toda dospeli so po noči, ko so bila vrata že zaprta. Morali so prenočiti pri nekem tkalcu pod mestnim obzidjem. Deklici, ki sta pozno zvečer odšli spat, sta zarano Še trdo spali, ko je Matija, katerega nikak trud ni mogel zlomiti, takoj, ko so se mestna vrata odprla, odšel v mesto, kjer je lahko našel stolno cerkev in škofijsko palačo, in prva novica, katero je tu izvedel, je bila ta - da je opat pred jednim tednom umrl.
Umrl je pred tednom dnij, toda po tedanjem običaju so se služile svete maše in se opravljale dnevnice celih šest dnij ter bi se imel vršiti pogreb še le danes, in po njem bi imela slediti sedmina v poslednjo Čast pokojnikovemu spominu.
Matija, globoko užaljen, nikakor ni hotel ogledati mesta, katero je poznal že davno, ko je potoval s pismom kneginje Aleksandre k velikemu mojstru, marveč se je vrnil urno k tkalcu pod mestno obzidje, govore" sam s seboj:
»Ha, on jo umrl, in Bog mu daj večni mir! Proti smrti ni sredstva na svetu, toda kaj hočem sedaj početi z deklicama?«
Na to je jel premišljevati, ali bi ne bilo bolje, pustiti ju pri kneginji Aleksandri ali pri kneginji Ani Danuti, ali naj ju odpelje v Spihov? Pogostoma sije mislil na poti, da ne bi škodovalo, ako bi Jagjenka ne bila predaleč od Zbiška v slučaju, ko bi se pokazalo, da Danuška ne živi več. Nikakor ni dvomil, da bo Zbišek dolgo žaloval in se jokal po Danuški, katero je tako vneto ljubil, nikakor pa tudi ni dvomil o tem, da taka deklica, ako ni daleč, tudi doseže svoj namen. Spominjal se je, kako so mladeniču pri Ja-gjenki gomazeli mravljinci po hrbtu, dasi je njegovo srce koprnelo le po oddaljeni Mazoviji. Radi tega, ker je bil prepričan, da je Danuška preminila za zmerom, se je odločil za to, da v slučaju opatove smrti ne spusti Jagjenke daleč od sebe. Ker pa je bil jako pohlepen po posestvu, mu je bilo kaj mar za to, da si pridobi tudi opatovo imetje. Opat je bil srdit na nje ter je rekel, da jim ne zapusti ničesar, toda morda se je le utolažil pred smrtjo?
Da je nekaj zapustil Jagjenki, to je bilo gotovo, ker je o tem večkrat govoril v Zgoreiicah, a po Jagjenki je moglo to priti v Zbiškovo last. Časih se je Matij ca polaščevala želja, da bi ostal v Plocku, da poizve, kako je in kaj se je zgodilo z opatovim imetjem, toda kmalu na to je zapodil od sebe take misli. »Jaz se hočem,« si je mislil, »brigati tukaj za premoženje, moj dečko pa steza morda k meni roke iz kake križarske ječe ter pričakuje od mene rešitve l*
Znano je, da je bila Gorica pred nekaterimi desetletji priljubljeno shajališče avstrijske aristokracije ob zimskem Času. Ob onem Času je bila Gorica »Avstrijska Niča*. Vse je bilo že napeljano, da bi bilo naše mesto upravičeno ponašati se s takim pristavkora. Ali občina tega ni želela. Italijanski živeij ne sme izgubiti premoči, tujci ne smejo priti v deželo. Prav občina, katere dolžnost bi bila, podpirati vse, kar je mestu v prospeh, se je trudila na vse kriplje, da bi preprečila nadalnji razvitek v tej smeri. Ugled Gorice kot klimatičnega zdravilišča je radi tega padal, in na mesto Gorice se je vedno bolj razvijala Opatija, ki je skoro zavzela edno prvih mest med shajališči mednarodnega občinstva. Da se je to zgodilo, je glavna zasluga goriške občine. Prejšnji lastnik .Sudbahn-Hdtela« se je vpričo pisca teh vret mnogokrat bridko pritoževal nad ovirami, ki jih stavlja občina v svrho, da nikar ne bi prifllo preveč tujcev v deželo ter da meslo ne bi bilo na predobrem glasu kot klima-tično zdravilišče. Tujci so se naravnost odganjali. Kako bi se pač drugodi delalo v svrho, privabljati mnogo gostov! Izdajali bi se okusno v modernem slogu in umetniško opremljeni prospekti v raznih jezikih, raz-obeSali bi se po kolodvorih in drugih javnih prostorih ekstravagantno slikani lepaki, bob-nalo bi se po časnikih itd. Nič tega se ni zgodilo v Gorici. Italijanska gospoda ni bila naklonjena takim težnjam v prid mestu. Čudno je, da je tudi v Italiji večina, in sicer najlepši hoteli in podobna podjetja v rokah Švicarjev, Nemcev in Francozov. Italijan ni dovolj agilen, podjeten, sploh nima nikakega nagnenja za tako obrt. Čuditi se nam torej ni treba, ako se tudi naši Italijani niso hoteli poprijeti takih podjetij in se ogrevati za take svrhe, ki bi bile mestu gotovo na veliko korist.
Danes ni več govora, da bi postala Gorica kliroatično zdravilišče; položaj se je korenito spremenil. Ko bodo vse te razne že-leznične proge dograjene, se bode rcsširjalo na vsak način mesto v večji meri, nego si sami mislimo. Mnenje ni neopravičeno, da se izven mesta razvije precejšnja industrija. — Na vprašanje, kateri živeij izmed onih treh življev, ki pridejo pri nas v poštev, bode najbolj napredoval, moramo odgovoriti: Nemci. Za domačine ni to posebno laskavo in prijetno slišati, ali človeku ni treba biti prerokom, ako pride do tega zaključka. Italijani tvorijo sicer na podlagi krivičnega ljudskega štetja večino, ali oni nikakor niso oni element, ki bi imel dovolj kapitala, dovolj podjetnosti in železne volje, da bi ->e vrgli v deročo reko produktivnega življenja. Stali bodo ob strani in gledali. Slovenci se, žalibog, začetkom ne bodo mnogo razlikovali od drugih domačinov. Prvič nimamo dovolj kapitala in drugič nas še preveč obdaja tisti kmetski milieu, ki se pri poljedelskem narodu, kakoršen smo mi, sam po sebi razume. Prepuščali bodemo  širok, plodonosen delo-
krog Nemcu, tujcu, ki bode s svojimi podjetji gotovo uspeval. Kar se tiče pravih trgovskih sposobnosti, veselja do dela in truda ter pridnosti, rekel bi skoraj, da je Slovenec Nemcu skoraj enak, pač pa ždi v tem ozira velik prepad med Neraci, oziroma Slovenci na tej in Italijani na drugi strani. Izključeno pa ni, da bodo Slovenci, ki imajo kakor vsi Slovani posebno sposobnost se brzo asimilo-vafi tujim razmeram in lastnostim, skoraj začeli posnemati Nemce v gospodarskem življenju, da bodo skoraj istotako varčni, skrbni, natančni, trezni in preračunjajoči. Ako nam bodo v tem ozira Nemci učitelji, potem si gotovo priborimo prvenstvo. Italijanom se pa ni bati, da bi se oni navlekli te nemške čednosti, pri njih ostane vse pri starem.
Zanimivo je dejstvo, da so Neraci, Nizozemci. Francozi ustanovitelj1 mogočne angleške industrije. Trumoma so se naselili ti tujci na Angleško in oni so bili dober vzgled domačinom, ki so se skoro lotevali podobnih podjetij. Vsaka narodna industrija je začetkom mednarodna. Pri nas je skoro smelo govoriti o kaki industriji. Tolažimo se. Začetki so povsodi skromni. Najprej vzgojujmo si sposobne rokodelce, spretne obrtnike in okretne male trgovce. Č:m počasneje in varneje se zida, tem trajneje bode stavba. Sčasoma se zbere v slovenskih rokah nekoliko kapitala, in začetek je stdrjen.
Ne dozdeva se mi verjetno, da bi bili tuji podjetniki tika strašna kuga za domačine, kakor so jih slikali pred nekaterimi leti dalmatinski hrvatski listi. Nekoliko nemških podjetnikov se je naselilo v Dalmaciji v svrho, da bi se dvignil« bogati naravni zakladi te zapuščene dežele. Vsled tega je nastal hrup in šum po hrvatskem časopisju, ki je izražalo bojazen, da se vse pošvabi. Nadejamo se lahko, da se to pri nas ne zgodi, pač pa da bodo Slovenci v veliko večji meri hhko kljubovali nemškemu uplivu in si izvojevali I prostor na solncu, kateri jim pritiče, nego J Italijani.
Učinki novih železničnih spojil bodo za našo mesto raznovrstni. Posebno mesto bode zelo naraščalo, v predmestjih se bode mnogo zidalo, hiše bodo kakor gobe rastle   iz tal. Ali je pa občina dovolj doslej skrbela za vse eventualnosti, za tako povečanje mesta? Ne in zopet ne!  Zanemarjala je  s pristno italijansko nonšalanco vse to, kar bi bila njena dolžnost storiti.   V prvi  vrsti bi  bilo  treba skrbeti za strog  stavbeni red. Dež.Ini zbor je 1. 1886. sklenil za mesto  Gorico stavbeni red, ki je pa precej pomankljiv.  Zanimiv je za nas 72. odstavek omenjenega stavbenega reda, ki pravi,  da se  pričujoče določbe ne ! nanašajo v polnem obsegu na katastralne ob- j čine Pristava,  Grafenberg  in  Rožna dolina, ! torej na ona predmestja, ki bodo za nadalnji | razvitek mesta  uprav  odločilnega   pomena, i Skoraj  nikakih ali   jako   omejene   stavbne določbe imamo  torej za oni del mesta, kjer bode stal novi velikanski centralni kolodvor, j in za ono predmestje  v  bližini  Korza, kjer
je najlepši in najprimernejši prostor za nove ulice in stavb?. Žalostni so pa tudi nasledki te zanikernosti, ki so se doslej pojavljali. Posebno neka ulica onstran starega pokopališča na levi strani Korza je svarilen vzgled. Ker ni bilo ednotnega, natančnega stavbenega načrta, m ker občina menda sploh ni mislila, da bodo v najbližji bodočnosti tam zunaj nastale ulice, je zidal vsak, kakor je hotel. Ta hiša je na to stran obrnjena, ona na drugo. Ulice bodo radi tega prav zakotne in grde. Nekatere hiše, ki so se tam zidale, so prav podobne kakim ptičnikom. Zidale so se v mestu, ki ima že skoraj 25.000 prebivalcev, hiše primerne za Liliputance in nedostojne vsakega boljšega trga. Hiše so pritlične ali ednonadstropne, slabo in neokusno zidane, da se Bog usmili. Na prvi pogled ^e prepričamo, da se^ stavbeni urad ni mnogo vmešaval, ampak da je pustil ljudi, naj delajo, 7"«ir hočejo. Stavbenemu p.«*udu ne smemo očitati, da je ravnal protiposUnnj, ne, ampak on se je ravnal po določbah stavbenega reda, ki predpisuje, da to, kar velja za mesto, ne velja tudi za predmestja. Ako bi bili ljudje na krmilu, katerih želja je res skrbeti za povzd;go mesta, ne bi se to zgodilo, ampak navedene določbe bi se spren jnile, kakor to zahtevajo razmere. Da je pa ostalo vse pri starem, je vrlo značilno za goriško občino. V prvi vri ti bi bilo potrebno, da se stavbeni urad strogo ravna po onih določbah stavbenega reda, ki določujejo, širokost zidovja. Na celem Primorskem je razširjena slaba navada, da so stene hiš silno tanko in šibko zidane. Vse je tanko, slabo, nizko, kar silno škoduje celotnemu vtisu kake ulice. Stene bi morale biti široke, kakor določuje stavbeni red, 50 cm. Te stoji sicer na papirju, ali ta določba menda ni veljavna v praktičnem življenju. Gorica ne bode nikdar imela značaja večjega mesta, ako se bode tako malomarno zidalo, kakor se je to doslej dogajalo. Neobhodno je tudi potrebno, da se odslej ne ravna tako silno mačehinsko, da ne rabimo hujšega izraza, z onimi tremi že omenjenimi katastral-nimi občinami glede stavbenega reda, ampak da se ravno tu postopa še mnogo strožje nego drugodi. Kam pa pridemo, ako se bode nadaljeval dosedanji šlendrijan. Tajiti ne more nikdo, da se bode prebivalstvo množilo. Crez nekoliko desetletij se bodo vsi ti ptičniki v ulicah ob strani Korza morali podreti, ker v teh pritličnih ali samo ednonad-stropnih hišicah ne bode dovolj prostora, in konečno, ker bode zidovje prešibko, da bi se postavilo magari še drugo nadstropje. To so samt evenluelnosti, o katerih se naj raz-mišljuje.
Konečno nam je še govoriti o 49. odstavku stavbenega reda, ki se nanaša na olepšavanje pročelja. V tem odstavku čitamo mnogo lepih besed o harmonični razporedbi, slogu, okraskih, preporciji posameznih delov, o zahtevah estetike in dobrega arhitektonič-nega okusa itd. Bože mili! Toliko lepih, bfa-godonečih besed, in  tako  malo  činov!   Ne
zahtevamo sicer, da bi se zidale hiše v kakem izrecnem narodnem slogu, kakor se to dogaja tudi v manjših nemških mestih, dasi bi bila taka zahteva pri vnukih Sansovina in Palladija opravičena, vendar bi bilo mestu jako koristno, ako bi odločujoči krogi v via Municipio te lepe besede stavbenega reda nekolikokrat s preudarkom prečitali in se po njih ravnali. Vse stavbe kake ulice, da celega predmestja tvorijo neko celoto. Radi tega je pač opravičena želja, da se vsled malomarnosti ne ošf odujejo interesi večjih posestnikov, katerih posestva se na tak način indi-rektnim potom deteriorirajo.
Jasno je, da uprava naše občine ni moderna uprava, kafcoršna je danes v večjih mestih prepotrebna. Tujcu, ki je prišel poslednji teden v Gorico in videl to prekopavanje po ulicah, to montiranje in postavljanje električnega toka, se je znabiti zdelo, da se je zgodil v našem mestu preobrat na boljše. Tudi ako bo gorela električna luč po goriških ulicah, bode vendar še ostala Gorica malo-mestna, kakor je bila doslej. Nikdo se menda v Gorici ni pritoževal nad razsvetljavo, bila je prav dobra. Zakaj potem vpeljati električno luč? Stvar se nam dozdeva, kakor da se bi oblekel berač, ki je žejen, gladen in razcapan, v škrlaten plašč. Vsak, kdor opaža težnje in stremljenje po moderni upravi, se pač mora zgražati nad vsemi temi nedostatki, kateri mu bijejo v Gorici vsak trenutek v oči. Komaj stopi človek na ulico in že opaža to ali ono, kar ne priča ravno o resnično moderni upravi goriške občine. Malenkosti so to sicer, ali one vržejo silno slabo luč na mestno upravo. Opozarjamo samo na pssoare sredi mesta. Edino Zola bi mogel popisati smrad, ki puhti h teh pristno italijansko primitivnih zahodov, in najti primerne izraze za vse to, kar žali oko. Dozdeva se nam skoraj, de. se hoče s tako in podobno zanikernostjo dokumentirati italijanski značaj našega mesta. Tujcu je treba vendar nuditi nekoliko italijanske slikovitosti, bajti drugega nimamo nič, kar bi imel omenjati Bedeker v potovalni knjigi, niti lepih cerkev, niti znamenitih slik, niti palač, niti vsega onega, s čemur se odlikujejo druga italijanska mesta.
Bohinjska železnica stane državo mnogo, premnogo milijonov. Že se pritožujeju severne pokrajine, da je škoda investirati toliko denarja v deželah, ki ne slujejo niti po blagostanju, niti po razvitem ekonomičnem življenju. Dolgo bode še trajalo, predno bode druga železnična zveza s Trstom istinito koristna prometu in gospodarskemu življenju cele države. Vse sile bi se morale napenjati na Dunaju, da bi bili naši kraji skoraj zreli in godni udeleževali se onega gibanja in napredka v gospodarskem oziru, ki se pripravlja. Najvažnejše sredstvo v to svrho je glede na naše mesto v prvi vrsti moderna, novodobnim zahtevam odgovarjajoča mestna uprava.
(Dalje v prilogi.)
Ostalo mu je še jedino sredstvo: pustiti Jagjenko j pod kneginjinim in škofovim varstvom, s prošnjo, da ju ubranita vsake krivice, ako jej je opat kaj zapustil, i
Toda to sredstvo Matijcu ni bilo posebno po godu. »Deklica ima,« si je mislil, »zdatno premoženje, ako pa še podeduje kaj po opatu, vzame jo za ženo kak Mazut, ker ona na moža ne bo dolgo čakala, saj je že pokojni Zih večkrat dejal, da ona hodi kakor po žrjaviei.«
Stari vitez se je prestrašil te misli, kajti mislil si je, da bi v tem slučaju utegnili biti za Zbiška izgubljeni obe, Dar iša *n Jagjenka, česar pa on ni hotel za nikak denar na svetu.
»Katero mu je Bog odločil, tisto naj ima, toda j jedno od nju mora imeti.«                                                 .
Končno je sklenil, da mora pred vsem drugim pomagati Zbiškn, in da Jagjenko, ako bo prisiljen,! posloviti se od nje, pusti bodisi v Spihovem ali pri! kneginji Danuti, toda nikakor ne v Plocku, kjer je bil dvor dokaj razkošnejši ter irael dokaj več lepih vitezov.
Zaglobljen v take misli j« šel z urnimi koraki proti tkalčevi koči, da naznani Čimpoprej Jagjenki j opatovo smrt. Obljuboval je sam sebi, da jej tega takoj ne pove, kajti »nepričakovana novica bi jo uteg-1 nila prestrašiti in jo storiti nerodovitno. < Prišedši domu, je našel že obe deklici oblečeni, veseli in zadovoljni. Vsedel se je na stol ter zapovedal tkalčevim pomočnikom, naj mu prines6 vrč pogretega piva, na to pa se je zamračil še bolj nego drugekrati ter rekel;
»Ali čuješ, kako zvonijo v mestu? Ugani, čemu zvonijo. Saj danes ni nedelja, ob času jutranje mašel pa si še spala. Ali bi hotela videti opata ?«
>Kajpada bi hotela,* odvrne Jagjenka.                   I
»Nu, torej ga zagledaš tako, kakor kralja Čveka«*)
»Ali je že zopet odšel?«
»Da, odšel je. Ali mar ne čuješ, da zvonijo?«
»Ali je umrl?« vpraša Jagjenka.
»Le moli za večni mir njegove duše.«
Obe, Jagjenka in Setjehovna, sta pokleknili in jeli moliti z zvonečimi glasovi za njegov večni počitek. Solze so kar curkoma tekle po Jagjenkinem licu, kajti ona je mocao ljubila opata, kateri dasi je bil nagel in vročekrven, vendar ni storil nikomur krivice, marveč z obema rokama delil dobrote, njo pa, kateri je bil boter pr? sv. krstu, je ljubil kakor svojo lastno hčerko. Matija se spomni, da je bil opat tudi njegov in Zbiškov sorodnik, radi tega se tudi raz žalosti in nekoliko zjoče; ko si je s solzami nekoliko olajšal tugo, pa odpelje Čeha in obe deklici s seboj v cerkev na pogreb.
Pogreb je bil sijajen. Sprevod je vodil sam škof Jakob iz Kurdanova, v sprevodu pa so šli vsi duhovniki in vsi menihi, ki so imeli v Plocku svoje zavode. V mestu so zvonili z vsemi zvonovi; govorili so se razni govori, katerih razun duhovnikov nihče ni razumel, ker so se govorili v latinskem jeziku. Po pogrebu se je napotilo duhovenstvo in posvetni udelež-niki pogreba k škofu na sedmino.
Šel je tjekaj tudi Matija z dvema dečkoma, ker je imel kot pokojnikov sorodnik in škofov znanec pravico do tega. Škof ga je sprejel kot pokojnikovega rojaka prijazno in z velikim spoštovanjem in mu takoj po pozdravu rekel:
»Neka hosta je zapisana vam Gradovcem iz Bog-danca, a to, kar ostane ter ne spada k samostanu, ali
*) To je bajeslovni kralj, katerega ni videlo nobeno Človeško oko.
k opatiji, ima dobiti za njem neka Jagjenka iz Zgo-relie, kateri je bil pokojnik boter.«
Matija, ki ni pričakoval kaj posebnega, je bil vesel, da je dobil vsaj hosto; toda škof ni zapazil, da je jeden izmed pažetov starega viteza pri omembi Jagjenke iz Zgorelic dvignil kvišku svoje * solzami zalite, kakor plavice modre oči ter rekel :
»Bog mu povrni, toda hotela bi, da bi še živel.« Matija se urno obrne ter reče jezno: »Molči, da si ne nakoplješ sramote.« Na to vstane naglo, in  oči, mu zalesketajo od osupnenja, lice pa postane mrzko in kakor volku podobno, kaiti ne daleč od sebe, poleg vrat, skozi katere je ravnokar vstopila kneginja Aleksandra, je zagledal v dvorski opravi  Kuna Lichtensteina, onega Lichten-steina, radi  katerega  bi bil  Zbišek skoro prišel ob življenje v Krakovem. *
Jagjenka ni še v svojem življenju nikdar videla Matijca takega. Lice je imel vse spačeno in izpod brk so se mu lesketali zobje; le za trenutek je obstal, nategnil si pas ter se napotil k sovraženemu Križarju. Vendar pa se je ustavil na sredi poti ter si pogladil z dlanjo lase na čelu. Spomnil se je še pravočasno, da se nahaja Lichtenstein na ploskem dvoru morda le kot gost, ali kot poslanec, kar je bilo še verjetnejše, radi česar bi bil naletel ravno tako, kakor je naletel Zbišek pri Tinjcu, ako bi ga napadel brez vsakega vzroka.
Ker je imel več razuma in izkušenosti nego Zbišek, se mahoma premaga, naravna nazaj svoj pas, ublaži svoje lice in poČak% dokler se je kneginja, ki je pozdravila Lichtensteina, razgovarjala s škofom Jakobom iz Kurdanova; potem pa pristopi k njej, se jej globoko prikloni in pove, kdo je in kako jo kot svojo
Priloga „8o!že" *t. 29. z dne H. aprila 1903
Ni pričakovati, da bi oficijelni Dunaj posegel v boj v prid onemu življu, ki ima mnogo več smisla za zahteve našega Časa. V interesu države pa smemo pričakovati, da ta silni Čini tel j vsaj ne bode nasproten novim težnjam velikega dela prebivalstva, ter da ne bode zaviral naravnega narodnega razvitka.
Predzadnji odstavek goriškega stavbenega reda izrecno ppvdarja, • da -naj vlada., strogo nadzoruje, ali se dovolj upoštevaje vse določbe tega deželnega zakona. Nočemo klicati onega činitelja na pomoč, pač1 pa smemo zahteva!«', da ta činitelj nikdar ne pozablja v bodoCe, kako staljBcejnaj, zavzema nasproti vedno krepkeje se pojavljajočiro težnjam nezadovoljnega meščanstva. Potnik, ki izstopi Crez dve leti na centralnem kolodvoru iz monakovskega direktnega voza^si naj bode takoj v svesti, da je še v Avstriji in ne kje v Apuliji ali Kalabriii,
D opisi.
?el. Zabije, 5, mal. travna. — Naš kmet vstaja in se zaveda ~ svojega revnega položaja in stremi po zboljšanji svojega gmotnega stanja. — Da je temu tako, je pokazal dne* 3. t. m., ko je došel k nam za kmetijstvo vneti gosp. A. Štrekelj, pot, učitelj, ko-jega je povabilo tu k. »vinarsko in sadjarsko društvo".
Imenovani gospod je priredil nam prvi kmetijski večer in shod, kojega se je udeležilo vse tuk. ljudstvo, razun par hišnih gospodarjev, ki imajo svoje »muhe^oia paši.
Gosp. A. Štrekelj je v kratkih besedah pokazal, kakšne rak-rane tlačijo kmeta in kako iste zdraviti. Na je prešel na točko o gnoji in kar spada k temu. Dalje govoril je govedoreji, vinogradništvu itd. Posestniki in drugi navzoči so sledili tem lepim naukom jako pazljivo. Stavili so tudi razna vprašanja, na koja jim je g. pot. učitelj prav točno in umljivo odgovarjal. Skoro po 2 urnem nauku g. A. 3. je zaključil tuk. g. učitelj večerni shod z željo, da bi nam gosp. pot. učitelj stal na strani ter nas še večkrat posetil.
Na to je sledil pravi aplavz od strani tuk. občinstva g. A. S., kar mu bodi znak, da zavedujoči se kmet zna ceniti take gospodarske večere.
Kar se tiče tuk. »vinarskega in vinarskega" društva, rečem le toliko, da se prav lepo razvija, za kar gre posebna čast odbor-ništvu in pravim udom, Čeravno nekateri drugi pokladajo polena na pot.
Tuk. občina je postala fara, za kar gre pohvala bivšemu gospodarskemu svetu pod vodstvom g. Fr. Troha. Čudno pa to, da ni še razpisana; mogoče bodo naši župani prosili zopet za podružnico, da bi spadala pod »mejsto« svetokrižko, ki ima od Napoleona zajamčene pravice, od kapucinov pa ,me-nažo*.—
Še to omenjam za danes, da je neka tercijalka,  kakor   pravijo,   obsedena  bila in,
da je gledala križem v cerkvi; kakšen je ljudski glas o tem prihodnjič, ko prinese »štorklja* pošto, kako da se »štorja* razvija. —               _________
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Pisarniški pomožni uradnik na tuk, okr. sodniji g. Milan Kleni en čjč je^imenovan kancelistom ter premeščen v Ajdovščino, V uorico je premeščen iz Ajdovščine sodnijski kancelist Leonard Novajolli.
Umri je v Vipavi g. dr. Josip Kend a, tamkajšnji bivši mnogoletni priljubljeni okr. zdravnik. Blag mu bodi spomin, preostalim naše sožalje l
______»Pevsko in glasbeno druStro" naznanja vsem svojim pevkinjam in pevcem, da prično redno pevske vaje zopet v torek 14. t. m. «>b navadni uri. Potrebno je, da se udeležijo teh vaj vsi členi obeh zborov v polnem številu. Redno poučevanje na goslih in  ;lavirju prične v sredo 15. t, m.
»Frldoltn" t Čoiviujanu. — Pretekli teden so aretirali v Červinjanu nekega čez 70 let starega Jos. Stafuzza,  ker se je pregrešil nad  neko 7-letno   deklico.   Ko so ga I aretirali, je rekel pomembno, da peljejo v j zapor njega, ubogega starčka, pustijo pa na i miru don Zanutta, ki uganja še vse hujše ' reči. To je prišlo do ušes županu, orožnikom in sodniji. Don  Zanutta, privatni kaplan v hiši viteza Peteanija, je hitro vohal ta smodnik, ki se ima izprožiti proti njemu, ter je izginil čez noč. Bržčas jo je popihal čez mejo v Italijo; daleč ni imel.   Mož je doma tam okoli Vidma.
.Fridolinstvo* je uganjal ta don Zanutta, ki je star kakih 30 let, že par let ter ima na vesti več žrtev. Vabil je k sebi na večer dečke v starosti 15, 16 let, pa tudi mladeniče okoli 20 leta, ter ž njimi igral na karte. Ko je prišla ura za spanje, je druge odslovil, enega pa po navadi pridržal pri sebi, rekoč, da ga je strašno strah ter da ne more sam spati. 15 rniadeničev in dečkov je Že izjavilo doslej, da so bili žrtev bestijalne pohotnosti tega katoliškega popa. Nekateri so imeli moč, da so se mu zoperstavili ter ušli, celo skozi okno, ali z drugimi pa je le počel, kar je hotel. Baje je počenjal take svinjarije tudi v Italiji poprej nego je prišel kaplano-vat v Cervinjan.
To je lep velikonočni piruh iz črnega brloga l
Samomor plsnionoše. — Selški pismo-noša Josip Stok iz Dutovelj je dobil na poštnem uradu v Mariboru na Štajerskem svoto 410 K, da jo izroči strankam po bližnjih občinah za prejete poštne nakaznice. Stok je pa po nesreči izgubil ta denar. Ali to se mu ni hotelo verjeti, marveč se je celo sumilo, da je poneveril to svoto. Ta sum pa je našega moža tako potrl, da je zapusti! stanovanje po noči,  vzel s seboj svoj služ-
beni revolver ter se odpeljal z vlakom v Ljubljano, kjer se je ustrelil. Pozneje pa se je pokazalo, da je mož oni denar izgubil na poti. Denar so našli pri neki viničarici Hartovi. Kuta In bajonet. — Kdo sme dandanašnji beračiti ? — Piše nam neki mladenič iz goriške okolice: ,Pred leti sem bil na bližnji božji poti. Nedaleč od cerkve sem zagledal, kako je mož postave z nasajenim bajonetom tiral starokruljeve-žemco^beračico. Vprašal sem ljudi, kaj to pomeni, in dobil sem v odgovor, da se ne sme beračiti. Kaj stičnega sem videl pozneje še večkrat. Torej beračiti se ne sme, kajti postava tega ne dovoljuje. Ali pa je to res? Ne, ni popolnoma rer ker beračiti se še sme, ali berač mora imeti kuto in svojega spremljevalca, da mu nosLvrečo. Jnres, pogostoma videv&mo berače v kutah, ki nadlegujejo naše ubogo ljudstvo, in ti ljudje so mladi in zdravi, pa se potikajo po naših vaseh ter pobirajo de- I setino, ob žetvi pšenico, ječmen itd., v jeseni mora tudi kaj biti, sedaj ob Velikinoči pa so j zadovoljni z jajci in še s kako drugo rečjo. Videl sem ta teden, kako sta se srečala tak berač v kuti in orožnik. Orožnik je storil svojo dolžnost, salutiral je kutarju, čemur je sledil odzdrav rujavega Kristusovega namestnika. —
Kuta in bajonet! To gre vkup! Ti, kmet, moli in delaj; ležijo in jedo že drugi za tebe. Ako boš pa hotel, da bodo molili za te za grehe, ki jih s krampom narediš, pa plačaj! Plačuj in miloščino razdeljuj, pa ne kruljevim in pohabljenim beračem, ki so res potrebni grižljeja kruha, ampak zdravim in rejenim možem v kuti, o katerih pravijo, da so Kristusovi namestniki. Dandanašnji je tako, da so izpodrinili ceio berača, izročili so ga svetlemu bajonetu in temni luknji ter obsodili v še hujše Ptradanje, zavzeli pa so njegovo mesto, da morejo izdatno beračiti; za to imajo Že pravico, in pravico imajo tudi izročiti te hudiču, ako jim nočeš verovati, kar te učijo!! Tako je dandanašnji s pravico in resnico l »Beraška postava* pa nese kuturjcm in vsled nje pridno grabijo po kmetovih loncih in policah! Kmet, kdaj zraste tisti grm, na katerem požene grča, s katero preženeš take pijavke od sebe?!*
Velikonočna spored. — Pišejo nam in priobčujemo brez komentarja: Kako rabijo naši politikujoči nunci v gotove namene vsa sredstva, bodisi v farovžu, pred oltarjem, na leči in Se celo v spovednici, evo dokaz: Mladi kaplan iz Dornberga je prišel spove-dovat v Prvačino. Slučaj je pi. tako nanesel, da je prišel k temu božjemu namestniku po velikonočno odvezo človek naprednega mišljenja. Kaplan vpraša: Kakšne časopise berete ? Odgovor: Vse, ako mi čas dopušča. Kaplan: Mogoče tudi ono umazano .Sočo* in njenega umazanega sinčka .Primorca"? Odgovor: Tudi. Sedaj je začelo tako bobnati v spovednici, kakor da bi se bili vsi oblaki zbrali tam doli na jugu, zadnje grmenje pa je bilo: Ako mi tukaj n„ obljubite, da ne bodete več
rvi
čital ,Soče« in .Primorca*, vara nedanrod- A^l veze. Odgovor: Tega Vam, božji namestnik, ne morem obljubiti. Kaplan: Torej odveze Vam pa ne dam, pa da tega drugi ljudje ne bodo opazili, Vara dam vse jedno rdeči listek, pa k mizi gospodovi ne smete pristopiti, in pomislite dobro in pustite te umazane liste, kar jih Gabršček tiska, in potem vrnite se zopet k spovedi.
Odgovor: Hvala lepa za Vaš listek, ako ne zaslužim odveze zaradi Gabrščekovih listov, nočem tudi da n»i izročite rdeči listek kot tak, kitu sedite, ker mi ga hočete [izročiti samo glede" ljudstva. Z Bogom!
Dogodki v Eicmanjlh. — Iz Ricmanj poročajo ,Ed/: Te dni je bil naš vaški načelnik na c. kr. namestništvu v Trstu, da bi kaj poizvedel, kaj  in kako je prav za prav z našim zadnjim rekurzom. Hotel je k referentu,   namestništvenemu  svetovalcu   grofu Marenziju.  No,  moral je čakati, ker je bil pri tem gospodu ravno — škof tržaški dr. Nagi. Dospevfii na vrsto je naš načelnik energično zahteval od rečenega referenta pojasnila, kaj in kako je z rešitvijo zadnjega re-kurza. Gospod referent je  svaril načelnika, da on je že dal stvar od sebe, Ricmanjci da naj nekoliko potrpe!  Naš načelnik pa se ni dal pomiriti po takih zagotovilih, marveč je vnovič zahteval, naj se mu da določen odgovor, kje da je omenjeni rekurz ! Tako je prisilil gospoda referenta, da je ta gospod priznal, da je rekurz še na namestništvu!! Kar se pa dostaje svarila, naj bodo Ricmanjci malo bolj potrpežljivi, je odvrnil naš valki načelnik: ,Tako nam govorite vedno!Tretjo leto je že, ko smo storili korake za preitop v unijo, a še danes nimamo nikake rešitve! To je menda bilo zadostno potrpljenja. Zdaj pa ne pojde več tako, Pa pojdemo direktno na ministerstvo !* Po tej energični izjavi se je načelnik poslovil od referenta ter se podal k gosp, dvornemu svetniku, da bi morda tam poizvedel kaj natanjCnejegu. Tudi ta gospod je menil, da Ricmanjci bi morali biti nekoliko bolj potrpežljivi. Načelnik pa jo odgovoril tudi temu gospodu, da Ricmanjci so več nego dovolj potrpežljivi, ako se pomisli, da niti eden vseh njihovih rekurzov ni še rešen. G. dvomi svetnik je  tudi pripomnil, da je mladina v Ricmanjih slabo poučena in da ni ubogljiva. Na tem da so krivi stariši, ker jih navajajo tako. Tudi tej obd '    ', se je naš načelnik uprl najenergičnej      i da absolutno ni res, da bi stariši navajali otroke k upornosti. Ogorčenje je vseobče radi krutega postopanja z Ricmanjci in zato ni niti možno drugače, nego da je tudi mladina pod ulisom dogodkov. Dogodki  delujejo, ne pa morda   nauk starišev na upornost. Jedino kriva pa sta — je zaključil načelnik — ško-fijstvo in c.  kr. nameslništvo s svojim neprimernim in naravnost nerazumljivim postopanjem. V ponedeljek se je vršil zopet civilen pogreb — že četrti—nekega triletnega otroka. Sprevod so vodili  kakor navadno, srenjski poglavarji, na  čelu jim srenjski žu-
dobrotnieo spoštuje radi onega pisma, katero mu je| dala nekoč.
Kneginja se je komaj spominjala njegovega lica, toda takoj se je spomnila pisma in vsega onega dogodka. Bilo jej je tudi znano to, kar se je zgodilo na sosednem mazoveškeni dvoru. Slišala je o Jurandu, o ugrabljenju njegove hčerke, o Zbiškovi poroki ter o njegovem smrthonosnem dvoboju z Rotgierom. Vse to jo je jako zanimalo, prav kakor kaka vitežka povest, ali katera izmed onih pet 'j, ki so jih prepevali nemški ^tninstreli« ali mazoveški guslarji. Ona ni tako sovražila Križarjev, kakor žena Janušova, Ana Da-nuta, zlasti ne radi tega, ker so se jej oni dobrikali in jo obsipali z raznimi darovi, samo da si jo pridobijo; toda sedaj je bilo njeno srce na strani mladih zaljubljencev. Bila je pripravljena jima pomagati, a vrhu tega jo je veselilo, da je imela pred seboj človeka, ki jej je mogel vse minule dogodke natančno povedati.
Ali Matija, ki je bil že tako namenjen pridobiti si kneginjino pomoč in pokroviteljstvo, vide\ kako je ona radovedna, jej je jel živo praviti o nesrečni usodi Zbiška in Danuške; da, ganil jo je do solz, a to tem bolj, ker je živo čutil sinovčevo nesrečo ter pomiloval iz vse duše njegovo usodo.
»Nikdar v svojem življenju še nisem cula kaj žalostnejšega,« reče končno kneginja. * v največja Žalost me prevzema radi tega, da se je poročil Zbišek s to deklico, ko je bila že njegova, ali vendar ni užival ž njo nobene sreče. Nit, povejte, ali veste za gotovo, da je ni užival?«
»Oh, mogočni Bog!« odvrne Matija. »Kako naj bi jo užival, ko se je pa poročil v hudi bolezni ž njo zvečer, ob svitu pa so mu jo že odpeljali !«
»In mislite si, da so to storili  Križarji?  Pri nas
so pripovedovali o razbojnikih, ki so prevarili Križarje, izročivši jim drugo deklico. Govorili so tudi o pismu, ki ga je bil Jurand poslal...«
O tem ni odloČila človeška, marveč božja sodba. Pripovedujejo, da je bil ta Rotgier velik vitez, ki je zmagoval največje junake, sedaj pa je padel pod mla-deničevo roko.«
Ej, to vam je mladenič,« reče kneginja s smehom, »kateremu ne sme kdor si bodi Btopiti na pot. Zgodila se nam je velika krivica, to je resnica, in vi imate pravico maščevati se, vendar pa od teh štirih že trije ne žive" več, in oni starec, ki je še ostal, je, kakor sem slišala, tudi komaj še ušel smrti.«
»Pa Danuška? In Jurand?« odvrne Matija. »Kje sta ona? Samo Bog v6, ali se ni pripetilo kaj hudega Zbišku, ki je odšel v Marburg?«
»Vem; vendar Križarji niso taki, kakoršne si vi mislite. V Marburgu, na strani velikega mojstra in njegovega brata Urha, ki je kaj vitežki človek, se ni moglo pripetiti vašemu sinoveu nič slabega, zlasti ako je imel, kakor si mislim, pismo od kneza JanuŠa. K večjemu, Če ni pozval ondi kakega viteza na dvoboj ter podlegel v boju, kajti v Marburgu je vedno mnogo najslavnejših vitezov od vseh strani sveta.«
»Ej, tega se baš ne bojim,« reče stari vitez. »Samo ako ga niso vrgli v ječo ali izdajski ubili, kajti ako je imel kak kos železa v svoji roki, pa se ne bojim zanj. Samo jeden se je že dobil, ki je bil močnejši ter ga je na bojnem turnirju zmagal, in to je bil mazoveški knez Henrik, oni, ki je bil tukaj škof ter se je zaljubil v prekrasno Ringalo. Toda takrat je bil Zbišek še pravcat deček. Vrhu tega pa bi on pozval na dvoboj samo jednega, onega, kateremu sem to tudi jaz že davno obljubil, ki pa je tukaj.«
Po teh besedah pokaže z očmi Lichtensteina, ki se je razgovarjal z vojvodo plockim.
Kneginja se je zamračila ter rekla s strogim, odurnim glasom, s kakoršnim je vsikdar govorila, kadar se je je polaščevala jeza:
»Ali ste mu obljubili kaj ali ne, toda to si zapomnite, da je on pri nas gost; kdor pa hoče biti naš gost, ta se mora ravnati po naših običajih.«
»Vem, milostljiva gospa,« odvrne Matija. »Že sem si bil zategnil pas, ter šel proti njemu, pa sem se premagal pri misli, da je on morda tu kot poslanec«
»Saj je' tudi. On je med svojci jako ugleden človek, in celo sam veliki mojster rad posluša njegov svet ter mu ničesar ne odbije. Morda je bila božja volja taka, da ni bil v Marburgu tačas, ko je vaš si-novec dospel tjekaj. O njem marveč pripovedujejo, da je jako okruten in osvetljiv, dasi je plemenitega rodu. Ali vas pozna?«
»Kako naj bi me poznal, ker me še ni dostikrat videl ? Na tinjski cesti sva oba nosila Čelade, in pozneje sem radi Zbiška samo enkrat bil pri njem, toda na večer, ko je bile že temno. Jaz sem se od tega časa zelo spremenil in brada mi je močno osivela. Videl sem tudi sedaj, da me je pogledal, toda oči-vidno samo radi tega, ker se, milostljiva gospa, predolgo razgovarjam z vami. Potem je obrnil povsem mirno svoje oči drugam. Zbiška bi gotovo poznal, toda na-me je pozabil in o moji obljubi morda niti ni slišal,, ker mora misliti na druge Šo važnejše obljube.«
»Kako, še važnejše?«
(Dalje pride.)
pan Ivan Berdon, ki je tudi molil v hiši, med sprevodom in ob odprtem groba. Pogreba se |e udeležilo gotovo tri četrtine Ric* manjcev in Ložanov. Po vasi so krožili ves dan štirje orožniki. Mir se seveda ni kalil. Minolo cvetno nedelja je bilo na latinski maši samo nekoliko šolskih otrok in dva ptujca. Popoludne pa ni bilo nikake službe božje. Od nedelje popoludne je g. Krančič izginil iz Ricmanj. Zvonenja seveda ni bilo nikakega, ker ključe zvonikov hrani kapelan g. Krančič.
Krlstjanska In židovska vellkanoe se obhajata letos skupno v istih dneh. To se že ni zgodilo od leta 1825. ter se bo do leta 2000 zgodilo le štirikrat, in sicer 1923 (1. april), 1927 (17. april), 1954 (18. april) in 1981 (19. april).
Inženir Bresadola je izdal brošurico »Discussioni sul problema deli' acqua pota-bile a Gorizia*, v kateri odgovarja na članka o vodovodnem vprašanju za Gorico, priob-cena v našem listu.
,In vstal je Kristus«,,., pišejo, da je vstal tudi tam pri »lažnjivem listu za slovensko ljudstvo na Primorskem". Napisali so pismouki članek, poln farizejstva, svetohlin-stva in onih zvitarij, s katerimi se vedno borijo proti pravi čisti resnici, hčerki božji. Pravijo, da je strt sovražnik Vzveličarjev, ljudstvo se je zdramilo in slovenskemu narodu je napočil vstajenja dan! Vstanimo tudi mi v javnem življenju, bodimo vedno in povsod! katoličani.... kliče pismouk, in h koncu zapoje: Aleluja I Ali ta Aleluja t ga nič ne ovira, da takoj v nastopnih vrstah krade čast svojemu bližnjemu. Farizeji, licemerci, hinavci !
Kristus res vstaja, njegovi čisti nauki se vedno bolj oprijemljejo človeštva, onega človeštva, ki prevladuje nad nerazsodnim balastom, ki se ga drži, in kolikor bolj prodirajo čisti Kristusovi nauki na dan ter razširjajo svetlobo po človeških srcih in glavah, toliko bolj gine — vera farjev I Gine in gine in mora izginiti vse tisto farizejstvo, frazerstvo, tisto rafinirano grešenje na neumnost ljudstva, tU\o grdo spletkarjenje, polno hudičevih nakkriOv in nečloveških namenov, ali zavito z zlorabljeno tančico Kristusovih naukov... razpršiti se mora v nič vsa proti Kristusu postavljena zgradba, katero podpirajo razni ljudje, ki po nevrednem izrekajo Njegov ime, ki grešijo proti Njemu ne sedemkrat, ampak sedeminsedemdesetkrat na dan, poizgubiti se mora vsa zloraba Kristusa, Kristus vstane in moč pismoukov, farizejev, farjev bo končana. Njegovi čisti nauki prodro na dan, Kristus vstane in prežene iz svojega templja V3e tiste sleparje, prešestnike, pijance in razuzdauce, ki imajo Boga in ljudi za norca, ki niso vredni, da gledajo božji svet Takrat pa se bo pela droga »nova maša", takrat zavlada Kristus med ljudstvom, ljudstvo bo pelo Aleluja! in požene s sebe tiste pijavke, ki so mu pile kri skozi stoletja. Kadar vstane Kristus, kadar se  poprimejo
Njegovi nauki ljudstva, takrat nastopi za nje sodbe dan, dies irae, straSan dan bo to, strašan ali zajedna prisiježnjim solnce pravice in resnice, ki bo potem večno sejalo žarke ljubezni in miru na zemljo med ljudi. Hozana se bo razlegala, Aleluja se bo cula sirom sveta in vesoljno človeštvo se oddahne, kadar bodo pahnjeni v brezdno tisti, ki so toliko grešili proti Njemu, in Kristus je vstal! se bo razlegalo od ust do ust...
Požar po gozdovih. — Kakor se poroča, je v zadnjih dneh v osmih kraških občinah naše dežele pogorelo okoli 177.000 smrek na površju 22 hektarov; škode je okoli 5200 K.
Veselica v Kenčah. — Opozarjamo na veselico v Renčah na Velikonočni ponedeljek, katere vspored smo že priobčili.
Za Izseljence. — Zunanje ministerstvo naznanja, da se avstro-ogrski podaniki v ino-zemlju (razun v Braziliji) na Lfovdovih par-nikih povrnejo lahko v domovino za polovično ceno, na parnikih .Adrije" pa brezplačno, če se izkažejo, da morajo zadostiti kaki vojaški dolžnosti v domovini in so se pri odhodu v tujino pravilno zglasili. Tudi se morajo taki zglasiti pri konzulatih za po-vratek v domovino eventuelno na vojni Uuliji.
Napad ? Pisali smo o napadu na nekega Markiča iz Bat, ki bi se bil dogodil v Solkanu. Sedaj pa smo poizvedel!, da se to ni zgodilo v Solkanu, marveč nekje pri Batah.
Izpred sodnJje. — Giuseppe Mattiuzzi, rojen I. 1874., je Lah iz kraljestva. 5. marca letos so govorili nekateri o novi vojni s Turčijo, in pri tej pnliki je zakrivil Mattiuzzi razžaijenje občinstva. Sodnija mu je prisodiia 6 tednov trde ječe s postom in trdim ležiščem, in kadar prestane to kazen, ga pošljejo čez mejo.
Gobet Valentin in Furlan Jos. iz Ronk sta bila obdoižena krivega pričanja v znani pravdi proti Battistelli, ki je bil pred poroto obsojen na 8 let ječe. AH ker se to ni dalo prav dokazati, sta bila oba oproščena obtožbe.
Velikonočni plraUl. — V dodatek članku pod tem naslovom povemo, da smo zamolčali najlepši piruh, ki je osrečil goriške Slovence. Naznanimo ga pa po praznikih. — Vesele praznike vsem rodoljubnim čitateljem 1
Zahvale. — Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da tlm potom naj/skre-neje zahvaljuje vse spoštov. gospice in gospode, ki so drage volje se odzvali odboro-vemu vabilu na sodelovanje pri prvem koncertu, ki se je vršil preteklo soboto v dvorani ,Siov. frtalnice«. Le požrtvovalnemu trudu gg. sodelovateljev je pripisovati nepričakovan vspeh koncerta, ki je v gmotnem pogledu zdatno pomagal mlademu društvu. Pred vsem izrekamo najtoplejo zahvalo odboru ,SIov. Čitalnice", ki je brezplačno dovolil svojo dvorano. Imenoma zahvaljujemo gospo Fonovo, g.čne Hrovatinovo, Drufovka,
Erženovo, Draščekove; izmed gospodov gosp. Janka Krsnš.i iz Ljubljane, ki nas je očaral s svojim krasnim tenorjem in ki se ni bal dolge poti ter se toli prijazno odzval sodelovanju, za kar mu ohranimo trajno hvaležnost in naklonjenost; nadalje g. Sirca, ki je prevzel drage volje vodstvo celega koncerta, kar mu je povzročilo obilo truda, gg. Komela, Eržena, Premrou, Mozetiča in Marušiča, ter ko-nečno vse gg. udeležence koncerta. Doposlali inpreplačali vstopnino so sledeči gg.: Viso-korodni gospod baron Winkler, g.ca Milka Mankočeva iz Trsta, Vekoslav Zajec, Kumar Valentin, J. Kavčič, dr. Fran Kos, Iv. Sivec, prof. A. Frass, dr. Drag- Treo, prof. Ivančič, dr. H. Turna, K. Drašček, dr. O. Ryb?f iz Trsta. Vsem prav iskrena in srčna hvala! -— Gmoten vspeh koncerta je bil prav po-voljen, in sicer tak, da si društvo vsestransko zdatno opomore^— Bog plati l-------------
V  Gorici, dne 10. aprila 1903. Odbor .Russkega kružka*.
WiIhelraoTa tekoMna za mazanje »Bassortn, c. kr. priviligovana 1871.1 vrček 2 K, poštni zavoj — 15 komadov 24 K. Wilhelmov c. kr. priv. .Bassorin* je sredstvo, čegar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se proizvaja jedino le v lekarni
Frana Wilhelma, c. kr. dvornega zala-gattlja v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko. — Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh.
Zdravniki ga vporabljajo v teh slučajih, posebno afco se te bolečine pokažejo po ve* likih naporih na marširanju ali pri zastarelih boleznih. Rabijo ga tudi hribolazci, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom.
V  znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, vrši se pošiljatev direktno.
40.000 kron znaša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. P. n. g. Cl ta tel je opozarjamo, da bode srečkanje nepreklicno 2 3. aprila 1903. in se sleherni dobitki izplačajo od zalaga te ljev v gotovini z 10% odbitkom.
Svetovno znano Je, da dajo Mauthner-jeva napojena semena pese zapičo največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-Ienadna in cvetlična semena.
je po navadi znamenje, .-,--. - - ."f da so prebavni organi KOlCanje,  glaV0D0S( pokvarjeni,l xr ni smeti
zanemariti. V  odstra-
srčno
nitev   tega,  priporoča
utripanje, nespanie. se kot r^ca rogaška
x          l   ¦    .      roda     »Tempel-
VfiaSRO Map, yrelca-, katero tudi zdravniki v jednake svrhe predpisujejo. Rogaški ,Styria-TreIee* je močneji in se to vodo le perijodično pije.
Razgled po svetu,
Učiteljski shod v LJubljani. — V sredo se je vršil v .Mestnem domu" v Ljubljani shod kranjskih učiteljev. Prisotnih je bilo okoli 500 učiteljev in učiteljic ter več deželnih poslancev. Shod se je bavil le z gmotnim položajem učiteljstva. Sprejeli so soglasno te-le resolucije:
I. Kranjskemu učiteljstvu naj se odmerijo plače, ki bodo enake XI., X. in IX. činovnemu razredu državnih uradnikov. II. Dokler pa ne izvedejo pristojna oblastva tega, zahtevamo to: 1- Petletnice po 200 K, ki pa se naj uštevajo od izpita učne usposobljenosti. 2. Aktivne doklade po 200 K na leto. 3. Službeno dobo je skrčiti na 35 let. 4. Leti provizoriškega službovanja naj se štejeta v pokojnino. 5. Vojaška aktivna leta je šteti v službeno dobo. 6.^) V osebni status naj se uvrsti učiteljstvo po službenih lelih od prebitega usposobljenostnega izpita, b) Odstotke po plačilnih vrstah je razdeliti tako: I, vrsta 25%, II. vrsta 30%, III, vrsta 25%, IV. vrsta 20%- c) Provizorišče učitelje in učiteljice je uvrstiti v IV. plač. razred, č) Vsemu učiteljstvu se mora pripoznati stanarina, 7. Opravilne doklade naj se zvišajo: za enorazred-nice na 150 K, za dvorazrednice na 200 K, za trirazrednice na 300 K, za štirirazrednice na 400 K, za pet- in veerazrednice na C00 kron. Vrhutega naj se dovoli za vsak paralelni razred še 50 kron remuneracije, ki ni vštevna v pokojnino. 8, Učiteljice naj bodo v vsem in vsakem enakopravne z učitelji. Poučevanje ženskih ročnih del naj se jim po-sebe nagradi, ali pa naj se nastavijo posebne učiteljice za ženska ročna dela. 9. Suplenti in suplentinje z izpitom v Ljubljani dobe po 200 K stanarine na leto.
Zopet krah posojilnico. — V Hrub-čicah blizu Prostejova na Moravskem se je zopet primeril žalosten polom za »rešitev kmeta* ustanovljene posojilnice. Občina Hrub-čice šteje 900 prebivalcev, kmetje so vneti klerikalci in veliki nasprotniki bližnjih mestja-nov Prostejovskih. Ustanovili so že pred leti svojo posojilnico in sicer z neomejenim jamstvom svojih članov, Teh članov je kakih 600, vlog pa je 1,397.583 K. Dasi je posojilnica že stara, ni dosegla nikdar količkaj primernega dobička, to pa radi tega, ker je neprevidno gospodarila in imela skoro vsako leto kako izgubo. Sedaj je pa prišel krah. Posojilnica je posojala denar za stavbne špekulacije in pri tem izgubila velikanske svote. — Te dni se je izkazalo, da je izgubljenih 800.000 K. Verjetno je, da seje zgodila tudi sleparija. Vodstvo posojilnice je imel v rokah poslovodja, ki je delal kar je hotel, ker kmetje niso bili sposobni, ga kontrolirati. Mož je imel 1600 K plače, pa si je vendar »prihranil* 60.000 It premoženja.
Cesar Viljem hoče obuditi na svojem potovanju v Rim občudovanje, če ne celo strah Italijanov pred nemško močjo. V ta namen si je  izbral  cesar največje   ljudi za
Zapiski  mladega potnika.
Piše B. V. (Dalje.) Sprehodi na monte Pinču navdajajo mislečega človeka s svečanimi čustvi. Preživo je še tu, dokler se vozi kočija za kočijo, dokler se kaže tu vsa rimska aristokracija. Skoro zvečer po solnčnem zatonu, ko se zasveti pod nami luč za lučjo, napoči čas za prijetne sanjarije. Določne obrise kupole sv. Petra še ni pogotinil mrak, dolgo pročelje vatikanskih palač je tu še vidno. Koliko je že iskusila ta »urbs«! Najprej je bila vladarica sveta, po najrevnejših delih so se potikali pristaši nove vere, katere je zmagala. Rim je kulturno središče celega sveta, Črez nekoliko vekov so prišli zopet do veljave poganslr ¦ ogovi. Nastala je zopet reakcija ; bojevit red je skušal zopet pridobiti Rimu, kar je izgubil. Napočila je nova doba, izginil je papeški Rim in pon-tifeks se je zatvoril v Vatikan. Cela svetovna zgodovina je v Rimu osredotočena, ni kulturnega pokreta, kateri ne bi našel tu odmeva. — Zmračilo se je povsem. Še pred uro so se šetali v redkobesednem razgovoru po nasadih in terasi, kjer se ves Rim razgrinja pred radovednimi očmi, semi-naristi vseh držav in narodov, Francozi so hodili v Črnih dolgih taiarjih, južni Airjerikanci v črnih z modrim pasom, Poljaki v črnih z zelenim pasom, Rimljani v lila-barvnih, Nemci in avstrijski Slovani pa v kričeče rdečih taiarjih. Za poslednje, kateri so gojenci jezuitov v slovečem germanskem kolegiju, si je izmislil to čudno nošo Ignacij Lojolski sam. Po dva in dva hodijo ti mladi ljudje in dostikrat jim uhaja dolg vroč pogled na to morje hiš in kupole vseh teh cerkev. Ideja o večnem katoliškem Rimu jim je prešla v kri.
,j                                                     ;   Sprehodi po Rimu.
Cancelleria ob korzu je ena izmed najznamenitejših rimskih palač. Kar je doževa palača za Benetke, to je »Can-
celleria« za Rim. Do onega usodepolnega dne, ko so udrli »tati« v večno mesto, je bila ta trezna ogromna palača sedež papeške vlade. »Tati« pa se niso prilastili tega častitljivega poslopja, ampak ga prepustili papežu. Razne kongre-gacije imajo v njem svoje pisarne. Bramante je postavil to ponosno palačo, katera je še bolj kot doževa palača pripravna in umestna, da se v njej posvetujejo resni, redkobesedni in skrbni državniki o blagru države. Mir jih mora obdajati, slovesna in svečana tišina, da se povsem posvetijo svoji dolžnosti. Šum in politični ropot ne sega v te širne posvetovalnice in dolge hodnike. Kedar se papeževim ministrom zljubi sprehajati se, gredo po onih širokih stopnicah na dvorišče, kakoršnega ni v celem Rimu. Tam se ne morejo več tako prosto gibati. Vsakovrstni prosilci se ponižno bližajo mogotcem, njih nečaki jim priporočajo tega ali onega, ker je kaka službica ravno izpraznjena; štulijo se k njim razne sumljive osebe, katere visoko čislajo dober obec in malo darilce! Kaka pestra množica se je nekdaj shajala pod temi arkadami, temi stebrišči iz granita!
Pri prvem odstavku stopnic je mramornata plošča z napisom, ki javlja, kdo ima pravico, poseliti ministre od 9 do 1 ure. Latinščina je nekoliko čudna in jaz nisem vsega razumel. Določeno je, da imajo pristop ob teh urah sekretarji kardinalov, škofov in kraljev, kritiki sklepov tridentin-skega koncila, consistorii et collegii interpretationis decre-torum in drugi modri možje. Na klopeh ob velikih okroglih oknih so pa čakali nekdaj prosilci s težkim srcem na trenutek, ko bodo kakemu gladkemu monsinjoru rakladali svoje želje in ga prosili za to ali ono uslugo.
Veličastna so res stebrišča iz granita, katerih kapitelje si je izmislil Sansovino. Pri glavnem uhodu je bil umorjen burnega leta 48. minister Pija nona Rcssi. Njegova smrt je bila usodepolna, kajti revolucija je izbruhnila, papež je moral pobegniti v Gaeto, in odslej so bile pokopane vse nadeje, da bi se odpravil absolutizem v cerkveni državi. Rossi je
pokopan v cerkvi sv. Damaza, katera je prizidana palači tvori ž njo edno pročelje in ki se prišteva najlepšim rimskim cerkvam.
Pristen italijanski trg je Campo dei fiori. Tu je stala gromada, na kateri so sežgali Oiordana Bruna. S pomola cancellerije na oglu so mogli kardinali v škrlatu in drugi cerkveni dostojanstveniki videti ta prizor. Na trgu, čigar hiše so rujavo ali žoltasto namazane in imajo komaj dvoje oken z zelenimi vetrnicami, je spomenik velikega srednjeveškega filozofa, kateri je neokusen, kakor so vsi italijanski spomeniki. Posebno friz, ki predstavlja Giordana Bruna na gro-madi in dva zadovoljno se smehljajoča trebušna meniha na strani, ne priča o posebnem umetniškem okusu. Na strehah hiš so zelene terase; nagajiva mladina pohajkuje po trgu.
Po neki stranski ulici pridemo do prostranega trga z ogromno palačo Farnese. Kdor pozna beneške palače, tega ne bodo posebno zanimale rimske. V večnem mestu je vse grandiozno, palače niso tako lične kakor v Benetkah, ampak velikanske trdnjave^ v katerih se more braniti cela armada proti napadalcem. Želja, zmagati s surovo silo, katera je bila tako silno značilna za stare Rimljane, se zrcali v teh stavbah, katerih močna visoka železna vrata, omrežena okna in debelo zidovje ne priča o idiličnem življenju rimskih ple-menitašev. Te palače ne morejo posebno ugajati modernemu človeku, neka tajna groza ga prime, ako gleda v te zapuščene temne lope, v katerih je nekdaj kar mrgolelo bogato opravljenih služabnikov. Kajati se morajo nesrečni vnuki mogočnih rimskih knezov za vse krivice in zločine svojih pradedov. Kako razkošno življenje je vladalo pred veki v teh palačah, katere so sezidMi papeži svojim nepotom; mnogo domišljije je treba onemu, kateri bi hotel podati živo sliko vsega tega, kar so videle te lope in široke monumentalne stopnice. Palača Farnese, kakor Cancelleria in vse druge rimske palače, se ne odlikuje po izvenredno bogatih okraskih. Trezno, hladno, ednostavno je pročelje. Venčni zidec, kateri
spremstvo. Spremljali ga bodo: podpolkovnik pl. Pluskovr, največji častnik pruske armade, nadalje generalni poročnik pl. Scholl in rit-mojster pl. Kleist, ki sta tudi oba nsd dva metra velika. Tudi za telesno stražo si je izbral dva največja podčastnika, katerih eden meri 2 m 7 cm. Izborna konkurenca Barnurau! NadSkof Stadler odstopi? — Pod tem naslovom je prineslo spletsko »Jediu-stvo* Članek, ki je baje popolnoma verjeten. Dobil je brzojav b tej stvari in tri pistna? z* Dunaja, Zagreba in Rima. List vsled tega trdi, da je vest o odstopu dr, Stadlerjabrez-dvomna. To se zgod: v treh aH štirih mesecih. NajveC je k Umi pripomogel složni in odločni nastop bosanskih Hrvatav^S-temJ odločnim nastopom so morali računati tudi nasprotniki Hrvatov. Zelo ostro pisan članek o celi aferi  se je odposlal  v  italijanskem
-prevodu papežu v RimJn-papeževeraunun-^ ciju na Dunaj. Razun drugih prvakov ga je podpisal tudi dr. Breščenski, zelo veren katoličan, ki je pri papežu persona gratissima in njegov podpis v tem slučaju pomeni mnogo. Znano je, da je dr. Breščenski v verskih rečeh celo naravnost skrupolozen, ali kot Hrvat ni mogel v svoji duSi reci, da je delovanje dr, Stadlerja koristno. Ko je nuncij dobil to iz Zagreba, se je odločil glede Stadlerja na promoveatur ut moveatur, odločil se je k temu, ker je razumel, da bi preziranje postalo usodno, da je potrpljenje Hrvatov dovolj izrabljeno in da ni smeli tirati stvari do skrajnosti. Ob enem se naznanja, da pride dr. Stadler v Rim, kjer bo predsednik prizivnega odbora za raziskavanje sv. pisma. Tedaj bavil se bo le z mrtvimi CrlcamC nič več pa ne z nasilnim misijonarenjem.
J)reyfas.  —  Sodilo se je pač, da je afera Drejrfusova pri kraju, ali te dni jo je v
* francoski zbornici razvil z nova podpred-nik Jam<§s. Pravi, da mu je le za razkritje popolne resnice ter se naslanja pri tem na to, da je nastopil vojni minister Andrč s pismom, k.^ro je pisal pri reviziji Drevfu-sove obsodbe general Pellieu*, katero pa je bil pridržal takratni vojni minister Cavaignac.
V  tem pismu je stalo, da ga silijo predstojniki delovati na podlagi ponarejenih spisov. Drugi dokaz za popolno resnico mu je te, da je zdravniku Dumas zaupal sodnik major
, Merle, da je bil pri obsodbi merodajen za njega znano bordrd, ki naj bi bil iz roke nemSkega cesarja. V zbornici je bilo viharno, sklenilo pa se je, ne vlaCiti ajero na politično torišče. Mislijo, da minister Andro naroči gener. prokuratorju, da izroči akte glede Drevfusa kasacijskemu dvoru, ki bo o zadevi obravnal, ki Drevfusa oprosti ter rehabilitira. Samostani Izgnanih kartajzarjev. —
V   francoski zbornici je predlagal socialistični podanec Lembat, naj se prelevijo zapuščeni kartuzijanski samostani v sanatorije za bolne in oslabele delavce, kar lahko stori država z malimi stroški. Tako bi vsaj nekaj ljudskega blagoslova prišlo v samostansko zidovie.
Štrajk t Rimu. — Tiskarji v Rimu so prišli s svojimi gospodarji v navskrižje ter pričeli štrajkati. Štrajku so se pridružili še nekateri drugi življi, in vprizarjale so se običajne demonstracije. Demonstrantje so napadli tudi električni tramvaj ter naredili veC škode. Prodajalne so bili morali zapreti. Vojaštvo je poseglo med štrajkovce. Soc. poslanci se trudijo, da bi prišlo do sporazum-ljenja med gospodarji in tiskarji *?*^^^a^je4loja^nan ter Je redno delo zopet pričelo.       '                   .
Štrajk na Nizozemskem. — O štrajku poročajo dalje, da prede štrajkujočim železničarjem slaba, ker najemajo vodstva drugo osobje ter bo promet kmalu urejen. V Har-lemu štrajkajo peki,* v Amsterdamu in Hagu pa je pekovski štrajk ponesrečil. Iz Rotter-dama poročajo, da je 80% železničarjev pripravljenih povrniti se na delo. V Amsterdamu je proglašen štrajk vseh strojevodij in mornarjev osebnih parnikov. Iz Amsterdama poročajo dalje, da so stopili v štrajk delavci, ki delajo pri delih tamkajšnjega magistrata.
Knjižnice v želeanlftnih rozeh. ~ Uprava železnic na Danskem se bavi s tem, da bi se priredile v vozeh tretjega razreda knjižnice ter bi se dajale knjige potnikom brezplačno na razpolago.
Nemci v Braziliji. — Že leta 1849 se je ustanovilo v Hamburgu kolonizacijsko društvo, ki je dobilo od braziljanske vlade 14.000 ha zemlje brezplačno. Od tedaj pa do leta 1875 je društvo na tej zemlji naselilo 17.408 Nemcev, dandanes živi v treh nemških kolonijah v Braziliji že 60.000 Nemcev, ki se pečajo s trgovino svojih in tujih pridelkov. Naselbinsko društvo je nadalje prikupilo 645.103 ha zemlje, ki jo oddaja svojim rojakom, ki se tja priseljujejo, po zelo ugodnih pogojih. Do lanskega leta je dobilo društvo za zemljo 83.924*42 mark, pa ima še 342.977*70 mark.
Macedonlja. — Ruski konzul Sčerbina, katerega stanje je postalo jako nevarno, je rojen v Čemigovu. Orientskih jezikov se je ufi'1 v Moskvi ter zapustil šolo leta 1889. Službovati je začel v azijskem oddelku zunanjega ministerslva. L. 1891 so ga poslali v Carigrad kot člana tamošnjega poslaništva. 1894 je bil imenovan za podkonzula v Skadru in 1. 1892 za konzula na novo ustanovljeno mesto v Mitroviei. L. 1893. je spremljal izredne turško poslanstvo v Peterburg, katero je vodil Sakir-paša. Dr. Subotid, ki je s petimi drugimi zdravniki preiskal Sčerbino, pravi, da je bil 33-letni Sčerbina ustreljen iz malokaliberne mauserice z daljave 3—4 korakov. Krogla ga je zadela zadej, šla navzgor, ranila ledvice in jetra ter pri desetem rebru na levi strani priletela ven.
Reforma turške armade. Sultan je prosil švedskega kralja Oskarja, naj mu pošlje dva častnika, ki bi reformirala turško vojaštvo. Tri leta imata ostati v turški službi, ni se jima treba osebno vdeleževati bojev in dobita po 12 tisoC frankov na leto.
Rusija izjavlja, da napada na svojega konzula ne bo izrabljala v svojo korist, a bo v Macedoniji  ustanovila še nove konzulate.
Konzul Sčerbina je umrl sredo zveCer.
InjižBinost
Ob zori. — Ivan Cankar. V Ljubljani. V zalogi Ig. pl. Kleimavr & Fed. Bamberg. Cena 3 K. Obsega 12 manjših povestic. Ime Cankarjevo zadostno priporoča novo knjigo.
človek In pol. — Roman, spisaf Ivo Šorli. Ljubljana 1903. Založil L. Schwentner. Cena K 2-50, po pošti K 260. Naslovni list je napravil slikar Vavpotič. Roman priporočamo.
OD PEKLA.
-----Jo starem rokopisu za^ slovensko javnost priredil
F. K. (Iz »Jednak« pr.")
Naslednje bistroumnosti posnemamo po nekem rokopisu iz 1.1859. Dotični rokopis je, kakor nam pove zadnja stran rokopisa, — prepis. Prepis Besa? Vsebina in pa slog vsega spisa dokazujeta, da je moral služiti prvotni spis katoliškemu duhovniku kot načrt za propovedi ali pa za pobožna premišljevanja. Hranil se je ta naš vir v rodbini g. R. kot sveta, nabožna knjiga. In s kako veliko upravičenostjo, to nam dokazujejo najbolj odstavki, ki jih prinašamo v sledečih podlistkih in ki bi bili vredni, da jih hrani kot kodeks vesolnje učenosti prihodnja katoliška univerza v Solnemgradu: hie summa hominum sapientia!
Poleg vse čudovite logične bistro-, umnosti pa  ni  najmanje  interesanten jezik. Ce smemo svetovati čisl. gg. či-tateljem, svetujemo, da Čitajo glasno.
Ta parvi kapitel: koku je velik in ušafan ta peku. Nobeden grešnik ni toko terdauraten in v grehih zakopan, deb se on ne spreobernu, svoje grešnu žiulenje ne pobolšou, koker on sliši govort od pekla in od teh naizre-čenih grozovitnib peklenskih marter.
Koku se bo ta peklenski Satan po-mujou in poflisou na vse viže, te grešnike m ar trat! Zatorej recima vse skupej: o Bog, obvari pred tem peklam! — To je vse govarjenje in antvert od pekla. — De (je) en peku, to ni treba veliko govort. Zakaj vsak kristjan more to za tardnu vervat, in nam tud svet Pismu na veliko krajih rezodene. To se tud bere per svetmu Jobu na 10. postau: »pote jest očim moja žalost potožit. Jest grem — in nazaj več ne pridem — k tej temni deželi, katira je pokrita s tem
oblaki tesne smert, k ti deželi te teme in nadloge, kir je ta senea te smert.«
—  Pole, koku ta brumni Job ta pekou imenuje, de tam ni drugiga, koker žalost in nadloga. Kaj za en žalosten titel je on dau temu peklu! On imenuje ta peku ena naznana dežela, kir prebivajo ta serdita smert s tem satanam, — on imenuje ta peku en žalostna gerda dežela, kir ni nič, lepiga in dobriga, ampak vse žleht in strašnu gerdu, in vse sorte martre se znajdejo. — O! kdo bo tam prebivo! Oh! kje je ta dežela, ktira je toku strašna, de se vsi bojmo kekej prit!
Če očiš vedit, kej de je ta dežela, toku beri svet pisem na 16. postau od teh prevzetnih, nepokornih in ofertnih,
— od katir Daton in Abiron —¦ tok prau sve*o Pismu: »Ta zemla se je odparla pod njeh nogami, in je žive požarla v ta peklenski ogin,  in se zupet zaperla.
Poglej, tukaj tebi natanku pove s. Pismu, koku so bli vbogi grešniki z duša jen telesam požarti od tega pekla. Tako mora gvišnu res biti, da j e peku u ti zemlji, — pa ne per kraju te zemlje, ampak na sredi zemlje je ta peku. Toku, kader ta zemlja ktirga po-žre, tok usak pade na sreda zemlje — in na sredi zemlje pridejo vsi skupej, ktir so od te zemlje požert. S tega so lohku dolvzame, de ta peku ni na zemlji al vluftu, ampak na sred zemlje jo.
Koku pa je ušafan peku, to očem tebi razložit. Zakaj to se vid in ve, da na veliku krajeh te zemlje je veliku skal in pečovje, — in to skale to zemljo skupej derže, scer bi ta zemlja vkupej vpadla, kbi je te skale vku-pej na deržale. — Toku pravjo val svet učeniki, de ta zemlja je ravnu toku ušafana, koker je truplu tega človeka.
—  Te skale ne greda globoku v to zemljo, ampak skuzin skuz te zemlje, toku, de ja ta zemlja trdnejši ostane.
Koker med veliko skalami po že od nature velike doline in lukno, toku je tudi na sred zemlje. Toku prau svet Jonas na 19. postau v svojem raz-odenju: »Oni bodo verženi v brezen, ktir ves v smoli in žeplu gori«, tem peklenskimu breznu ni nobenega okna al rajfenka, in nobenih dni, de bi to sonce ali luna mogla noter sijat, deb mogu ta smerdljivi dem ven iti od njeh.
Ta peku je toku močnu n ar jen, de ga nobeden človek ne more prekopat. Zakaj so te skale taku močnu zarašene in toku debele, de clu od dnu pekla do verh zemlje derže.
Koku globoku je to peklu, to se s tega dol vzame, kadar (se) Zi*ajta, kolku je debela ta zemlja. Zemlje '*e na okroglost 4500 nemških mil; toku na visokost ni debelši. koker 1800 nemških mil; ena mila se rajta dve uri pota! Do pekla je 900 nemških mil.
krona palačo, je mojstersko delo Michelangela. V stranski ulici se vidi skozi okna visoka rujava stena in ažurno nebo, palača ni dovršena.                                                        i
S. PtVi.-o m Montorio je bil cilj mojega večernega! sprehoda. Pravijo, da se odtod uživa najlepši razgled po Rimu, ali kupola sv. Petra ni vidna odtod. V cerkvi sem j našel grob nekega dubrovniškega škofa, kar me je prav' razveselilo; nekoliko dni prej sem pa iztaknil v S. Maria ara coeli grob neke bosenske kraljice. Potnik se vzradošča, ako najde v tujini nekaj, kar ga spominja na domače kraje. V bližnjem dvorišču je mesto, kjer so križali sv. Petra. Na istem mestu je sedaj tempelj Bramantov, prva stavba v antičnem grškem duhu, katera simbolizuje začetek renesanse. Kako čudno je vendar, da stoji grški tempelj tam, kjer je bil križan največji nasprotnik poganstva! — Na teraso pred cerkev se pripeljejo vozi s tujci, ctcerone skoči s kozla, pokaže z roko na to ali ono stran. Prodajalci razglednic hitijo k vozu in hvalijo svojo robo, ter tečejo za vozom, ponujajoči jo v enomer flegmatičnim Angležem.
Predno se vrnemo v via Sistina, obiščemo še lahko glavno cerkev jezuitskega reda il lesu* na korzu. Tam je shajališče elegantnega sveta; elegantni kavalirji, častniki odličnih polkov, dame s svilenimi šuštečimi krili, to je občinstvo jezuitske cerkve. Kdor stopi v cerkev, se prepriča takoj o resničnosti teh Taineovih besed: »Jezuiti imajo svoj okus, kakor imajo svoje bogoslovje in svojo politiko«. Zlato, srebro, mramor in biseri, to so sredstva, s katerimi si hočejo izvojevati zmago nad krivoverci.
S sijajem in razkošjem so si skusili pridobiti višje plasti družbe sedemnajstega in osemnajstega veka. Vse stene so pretegnjene z dragocenim mramorom, in kdor se hoče učiti razlikovati razne vrste mramera, naj pride sem, tu najde verde antico, giallo antico, veroneški mramor, sploh najrazličnejše vrste mramora, katerih si more sploh misliti. Najfinejše nijanse barv, najdelikatnejše mnogobarvne žile oča-
rajo oko. Nikjer se ne kaže zid, povsodi je pokrit do lepih I banjastih svodov z mramornatimi ploščami. Ti mogočni pi-lastri s pozlačenimi kapitelji, vsa ta luksuriozna dekoracija imponuje, to je edina prava beseda. Na levi je oltar, pod katerim je pokopan Ignacij Lojolski. Zanimiva sta dva kipa! ob oltarju. Zmagujoča cerkev vrže v propad dva heretika, neki angel pa trga škodoželjno liste iz dveh knjig, ki imajo na platnicah napis Luter in Kalvin. jezuiti sovražijo svoje nasprotnike tudi onstran groba; oni jim ne odpuščajo tako kmalu. Papeži sami so bili manj strogi, kajti na Disputi v stancah se nahajata še celo Dante in Savonarola. Ali sta to dva različna duha, neizprosna doslednost na tej, popustljivost in odpuščanje na drugi strani? Pri slovesnih prilikah se kaže strmečim vernikom pri istem oltarju tri metre visoki kip Lojole, ki je bil prvotno ves iz srebra.
Kopija prvotnega kipa se sicer tudi blišči, kakor da bi bila iz samega srebra, dasi je kip iz bakra. Pozlačeni angelci frfotajo okoli oltarja, agati in drugi dragoceni kameni kin-čajo oltar. Bog oče na vrhu pa drži v svojih rokah največji kos lapis •— lazula, ki ekzistuje na svetu.
Via venti settembre so imenovali Italijani ono dolgo in široko ulico, katera vodi mimo finančnega ministerstva, tega velikanskega, širnega in pustega poslopja do Porta Pia, katero je zgradil Michelangelo. Nekoliko korakov od teh vrat se nahaja prelom, skozi katerega so i 70. vdrli Italijani, »i ladri« v mesto, v papeški Rim. Vojaki iz vseh pokrajin so ginjeni poljubljali mestno zidovje Rima, ko so dospeli dan prej do mestnih vrat. V sredi zopet sezidane odprtine je plošča, katera javlja to, kar se je dogodilo na tem mestu, slog je jako priprost, dočim so taki napisi v italijanskih provincijalnih mestih jako bombastični. Na levi so pa vklesana imena onih, ki so tu prelili kri. Vsahneli venci iz cvetlic in dva bronasta venca visita na zidu, za katerim se
dvigajo ciprese in pinije. Okolica je precej trezna, same moderne večnadstropne hiše. Pred zidom je steber iz granita, na vrhu pa pozlačen angel s palmovo vejo; na vznožju spomenika se pa solnčijo in spijo vznak mladi pobalini.
Vzklik Caribaldijev: »Roma o morte« je povsem razumljiv. Le Rim more biti središče zjedinjene Italije. Iz Milana ali Firenc ni mogoče vladati Napulja ali Sicilije. Ako so si hoteli Italijani stvoriti državo, v kateri bi bil združen južni in severni del pc^tostrova, morali so si osvojiti Rim. Italija brez Rima je nezmisel. Rimsko vprašanje bi se dalo na obzirnejši način rešiti, z brutalno silo menda ni bilo treba osvojiti si večnega mesta. Ako nepristransko sodimo dogodke 1.70., moramo priznati, da vzetje Rima ni bil slaven čin za Italijane. Nemci so zmagali pri Sedanu; francoska posadka je morala zapustiti Rim in papež se ni mogel braniti. Mirnim potom bi menda tudi prišlo do sporazumljenja med papežem in italijanskim kraljem. Deset tisoč nižjih duhovnikov po celi Italiji je simnVJzovalo z zjedinjeno Italijo. Kurija bi se konečno morala spuščati v pogajanja s Pije-montezi in našla bi se morda zlata srednja pot. Odprtino v mestnem zidovju so Italijani zazidali, uprav kakor da bi hoteli pokazati, da ne zapustijo nikdar več svoje prestolnice.
Peljal sem se z električno do. S. Agnese izven mestnih vrat. Treba je iti skozi dvorišče precej pustega samostana in potem pa navzdol po mramornatih stopnicah. Na stenah so starokrščanski napisi. Ginjeni smo, ko čitamo te plošče s kratkimi besedami, katere ravno po svoji priprostosti učinkujejo na naša čuvstva. S. Agnese je starokrščanska bazilika iz sedmega stoletja. Štirinajst stebrov iz raznega mnogobarvnega mramora deli cerkev v tri ladije. Krasna je apsida iz belega mramora. Potem sem šel v katakombe. Menih, ki je bil precej zgovoren, mi je dal gorečo svečo. Duše se loti melanholija, ko vidi te ozke votline, kjer so pokopani verni kristijani iz prvih vekov krščanstva.
tf'(<UHJL»H»K.  lf"
Koku je vendar ta peku velik, to nam pove sv. Janez (v) svojima sfcriv-nimu rezodenju na 14. postau: »Ta angel jih je pehnu v ta brezen tega serda božiga; in ta brezen je biu od tih ljudi natlačen.« Taužent gest sto štacionou, — to nam razloži en imeniten zlagar tega pekla, — (en štacion pa ima v sebi sto pet in devedeset stopin), ima ena nemška mila: toku je ta peku na vse kraje pedeset mil vsok in šrck in doug. Leto je gvišnu en velik prestor in velik ljudi v sebi derži. Bodi velik koker oče, toku ne potrebuje vič (-večji) biti, koker tolku, de te ferdamani nimajo veliku prostora zakaj ktir v peku pade, tok se pred ne vstavi, de clo do dna per-leti in na teh drugih obleži. — Premisli, kaj bodo to za ena martra imeli, kir bodo u taki mu dr en ju eden na drugim ležal. Kader je eden bolan in na vsih glidih ranjen, oh! koku ga vse boli in teži in mu je vse terdu in tešku! Oh, kdo je bel bolan in ranjen, koker ti ferdamani: oni so pouhni bolečin in toku na tesnobi, de se ne morejo genit. Oh! kaj je to za ena martra in ter-plenje!
Se ima tud vedit, de u peklu ni en sam krej, al deb bli vsi ti ferdamani vkup, ampak je več kraju noter, in več sort strašnih marter, — in ne trpe vsi glih, ampak koker si je ktir zaslužu; al več, al mejn,  toko bo tud martran.
De pak so take jame in grabni v peklu, to nam povejo ti svet uče-niki in tud sv. Pismu, sv. Janez v svojmu skrivnimu rezodenju na 9. postau, rekoč: »Je biu njemu dan ta kluč k tem stu-dencam tega grunta, in je odparu to studence :n ven šu en velik din:, de sonce in luna je od tega temnu postani.«
Poglej, svetu Pismu pove, de so v peklu tudi studenci in štirne, de bodo noter verženi U grešniki. Oh! kaj bo za ena strašna martra in ter-pljenje!
K druzem prau sv. Pismu, de v peklu so tud peči, v katerih bodo grešniki ležal, se pekli in kuhali, koker (v) apnenci kamje\ — Prau ta svet prerok David na 20. postau: »Ti boš posajen v ta ogin koker u eno apnena peč ob tojmu cajtu, in ta gospod se bo smejau tvojmu pogubljen in terplejn, in ta ogin bo tebe žaru (-žrl).« Per temu preroku Ozeju se bere na 7. postau, de vsi prešestniki bodo toku izicani, koker ena apnena peč. Per temu preroku Ecehelu se bere na 22. postau: »Jest vas bom zbrau koker srebru, me-sing, svinc, cin in železo in bom vas v sredo ognja položu, in bom ta ogin za-kuru, de se bote pekli in topili, jen jest se bom vašmu terplejnu rezveselu; jest se očem čez vas serdit; jen vi morate vedit, de sem jest vaš Gospod,  zakaj
jest se bom nad vam mašvou in serdiu.« — Oh! Kaj so za ene strašno besede, o kaj je to za en strašnu žuganje božje. Oh! koku bodo ti grešniki goreli, koker žveplu in smola, in nikdar na bodo zgoreli!
To je gvišnu, de so v peklu gro-j zovitne peči. Sam Kristus govari per I S. Matevžu na 13. postau: Ta Gospod , bo poslu svojga Angela, in oni bodo vergli te grešnike v ta peč tega ogna, ! jen tam bo jokanje, jen klepetanje teh j zob, kdor ima ušesa k poslušajnu, ta ? poslušej.c Potem zopet Kristus prau: j »Ti angel! hod:, te hude od teh dobrih [ odločiti in jih bodo vergli v ta peklenska , peč.« Ste zastopil, kaj Kristus prau, tok je gvišnu res!
Trekič tud v peklu so vso sorte ognjeni grabni in so noter zakopani vse sorte grešniki in bodo na večne Čase zakopani. To nam pove ta svet prerok: »Leti ogneni grabni bodo njih hiše na večne čase«; in to ni zastopit od teh posvetnih grabnou, ker so veči! Sam Kristus prau od tega bogatiga moža: »Ta bogati bo zakopan na dnu pekla.« Toku prau ta prerok Ecehiel: »V peklu so vse sorte grabni in lukne, in v nektirih so toku ti grešniki natlačeni in na tesnob, de se ne bodo mogli na večne čase terpet« V nektireh grabnih so toku natlačeni in napolneni, de se ne mora genit, in od veliciga terp-ljenja bi se sami sebe snedli, kbi se mogli. In ni v vsih grabnih glih uro-čina, ne glih smrad, ne glih martra, ampak v sakimu grabnu je dergač, Jn ktir je več geršiu, bo tud več terpet mogu.
De so v peklu gvišnu skale in lukne, to se dolvzame z življenja sv. Terezije, kir sama od sebe prau: »Kadar sem jest u molitvi bla, toku sem jest spoznala, de Bog oče, de bom jest vidla ta krej v peklu, ktir je meni hudič per-prau za vole pregrtT% in jest sem ta krej iz svojimi očmi vidla; in to noter-hojenje je blo skuz ene douge vozke skale in lukne, je biu pouhnu smradu in vse sorte žival; in na koncu tega pota je bla ena vozka lukna noter v eno skala, in noter sem bla jest stisnena; in takrat sem jest tolku terpela, de jest ne morem povedat, desglih nisem no-benga ognja vidla.« Poglej,! kaj je ta velika svetnica za eno peklensko martra občutila, ako je glih ta martra zmed teh majnšeh bla!
(Dalje pride.)
Zahvala.
O priliki smrti svoje soproge, ki je bila komaj pet let zavarovana pri zavarovalnici na življenje „Janus" z Dunaja, se mi je izplačal zavarovani znesek kron 2000*— z obrestmi vred tako naglo in brez nikakega obotavljanja, da sem siljen javno izraziti svojo hvaležno zahvalo ter imenovano zavarovalnico vsakomur najtopleje priporočati.
V Gorici, dne 9. aprila 1903.
Ivan Jonke.
Podružnica v Trstu Corsia Stadion 16. Okrajno zastopstvo v Gorici Semeniška ulica 3.
, P 213/1
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih aervozni'i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi.a se zastonj in franko v Schmtnnen-Apoteke, Frauk-fnrt a. M
Mlhelmova tekočina za mazanje
„Bassorin"
e. kr. prlviligovana 1871 1 vrček 2 K, pail« zavij    15 kemadev 24 K.
Wilh<;lmov c kr. priv. „Babsorin" je sredstvo, če^ar pomor je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se proizvaja jedino le v lekarni
Frana Wilhelma
c. kr. dvornega zalagatelja
V  Neiakircku, Spednje Avstrijski.
Kot mazilu koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vLolaži bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh.
Zdravniki ga rporabl;ajo v teh slučajih, posebno ako se te bolečine pokažejo po velikih naporih na markiranju ali pri zastarelih boleznih. Rabijo ga tudi li ibolazcl, gozdarji, Trtnsrj!, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom.
V  znak pristnosli je na omotu grb obči ie trga Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, Trši se posiljatev direktno.
_________________________________________________________<3)
66/VI
Dražbeni oklic,
Vsled sklepa z dne 16. januvarja
P 943/1
1903.   opravilna številka        ^     pro-
dad6 se dne 1. maja 1903. predpoldne ob 10 uri v pisarni g, c. kr. not. Čibeja na javni prostovoljni dražbi razne dragocenosti cenjene skupaj na K 2030*57 lastnina umobolne Katarine Štolfa iz Kenč. Redi se smejo ogledati vsaki četrtek v času med 9-1.0 uro predpoldne v gori-navedeni pisarnir-----------
G. kr. okrajna sodnija goriška, oddelek VI.
V Gorici, dne 30. marca 1903.
Vidoz.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigralie
priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno   izvrstne in zanesljive uŽigalice
mm- ApOllO-*«
mam
Trgovsko - obrtna registrovana zadruga v Gorici
z neomejenim jamstvom
vabi svoje p. n. Člane na
redni občni zbor,
kateri se bode vršil v prostorih »Goriške ljudske posojilnice« Gosposka ulica štv. 7, I. nadstropje v nedeljo dno 26. aprila t. I. ob  9., uri  predpoldno
s tem-le dnevnim redom:
a)  Poročilo načelstva;
b)  poročilo nadzorstva;
c)  sklepanje o letnih računih in bilancah;
d)  razprava in  sklepanje o predlogih načelstva,  nadzorstva in posameznih članov.
V slučaju nezadostne vdeležbe vršil se bode 10. maja t. 1. drug občni zbor, kateri sklepa v smislu § 18. pravil, veljavno ne glede na število prisotnih članov.
Načelstvo in nadzorstvo.
m
V  bližini cerkve je tudi priprosta ednonadstropna vila, v kateri je prebival Oaribaldi 1. 75., kakor javlja spominska plošča. Z menoj se vozijo z električno mladi duhovniki v polnem ornatu s štolo okoli vratu tja do porta Pia. Živahni in kričavi ministranti se prav po domače pogovarjajo z duhovniki, držeči v roki škropilnik in posode s blagoslovljeno vodo, katera škraplja vsled hitre vožnje na tla.
Izvošček je samotaril tam pri mestnih vratih; namignil sem mu in naročil, naj me pelje k cerkvi S. Lorenzo izven mestnih vrat. Po prašni cesti sem se vozil do vrat sv. Lovrenca; videl sem tam mali kos zatemnelega mramora z napisom, da dobi sto dni odpustka, ki poljubi tu rimska mestna vrata. Po dolgi vožnji prispem konečno do bazilike, okoli katere so rimska pokopališča. Cesar Konstantin jo je dal zgraditi. Kakor malcotera druga cerkev podaja nam ona pravi značaj rimske bazilike. Lepega pisma je stari tlak v predcerkvi, kjer vse mrgoli beračev in dece. Tri la-dije z dvaindvajsetimi antičnimi stebri jonskega stolporedja napravljajo mogočen viis. Nad stebri so znani in dobri moderni freski. Zanimiv je strop in triumfalni svod, katerega krasijo starorimski mozaiki. Divno umetniško delo je ambon, mesto, kjer se je čital evangelij. V ozadju presbiterija je starinski sedež za papeža. Solnce čudno razsvetljuje vitke stebriče, oranžno žolti žarki se usipljejo skozi okna. Krasni so arhitravi brez reda in simetrije, položeni na strebre iz frigijskega mramora.
V  kripti bazilike je grob Pija IX. Želja papeževa je bila, naj se pokoplje njegovo truplo v tej cerkvi. Štiri sto skudov naj ?tane spomenik. Genij zgodovine čuva grob takega moža, kakoršen je bil Mastai Ferretti iz Sinigagiije.
Mužiki ¦; W;...l.
Mimo fora sem se vozil nekega popoldne k baziliki sv. Pavla izven mestnih vrat Na kalnem Tiberu se je gugalo nekoliko skromnih brodov na jadra, na levi se je pa raztezal staroslavni Aventin. Slikovita so mestna vrata in motite
stare častitljive utrdbe. Dež naletava. Skoro. sem v cerkvi, katero je poškodoval v preteklem veku požar in katero so potem prenovili. Hram božji ne sme pogrešati patine, v sv. Pavlu pa je ni niti toliko, da bi jo mogel pokriti s pestjo. Vse se blišči v mnogobarvnem mramoru, s katerim so pre-tegnjene vse stene, polumraka v tej baziliki ni, izpodrinila ga je dnevna svetloba; vse je svetlo, kakor da bi stavitelj s svojimi pomočniki ravno zapustit baziliko. V grškem svetišču smo, duh helenističnega preporoda veje iz tega ponosnega mramornatega stolpovja. Skozi stranska vrata je prihrumela v cerkev cela četa pristnih ruskih mužikov. Imeli so dolge irhaste ali platnene kaftane rujave, črne in bele barve, na glavi so pa nosili kape iz kožuhovine aH nizke čepice z držalom. Ženske so pa bile oblečene v dolge, skoro do tal segajoče temne jope. Razširjali so okoli sebe duh, ki se najde po zitrr po naših kmetskih izbah, kedar ne zračijo, in dve mladi Francozinji ste skočile brzo na stran. Veselo sem bil iznenajen, poteze teh mož so se mi zdele tako znane, kakor da bi bili to domači ljudje.
Te žene iz naroda so pa bile silno podobne našim slovenskim kmeticam. Med moži sem našel marsikateri lip, kateri je bil povsem podoben kakemu kmetiču iz Savinjske doline. Ko so zagledali to njihovemu narodnemu duhu tuje stebrišče, vrgli so se vsi, kakor bi trenil na tla, začeli se prekriževati, trkati na prsi in se v ednomer priklanjati, da me je spreletavala groza. Iščejo li žive vere ti mužiki v tem svetlem visokem Božjem hramu? Oni je imajo dovolj. Vprašal sem mužika s črno brado, topim nosom in kremenite postave, kakoršne so pri nas v gorah možje, odkod da prihajajo. Preko Carigrada so potovali. — Na vprašanje, kako jim dopada ta cerkev, odgovorili so mi: »riarašo«. Ali to ni bila istina, ta klasična stavba ni budila v njih duši onih čustev, katera je ime! polnokrvni Grk, stopivši v tak tempelj. To stolporedje je vzniklo v solnčni Grčiji in njihovemu narodnemu značaju se prav nič. ne prilaga ta kla-
sični in aristokratski slog. Nikdar ne bodo mogli v takem templju moliti k svojemu Bogu tako prisrčno, tako vroče, kakor jim je mogoče v cerkvici domače derevnje. — Vodil jih je oblasten gospod s plavimi očali in galošami.
Šel sem za njimi v zakristijo, kjer je pristen rimski mežnar otvoril neštevilne zlate posode, v katerih se shranjujejo relikvije svetnikov in svetnic. Ko so zazrli vse to, se jih polastil pravi verski delirij. Poljubovali so skrinje, metali se na tla, prekriževali se brez konca in kraja. BiH smo v ozki in temni kapeli poleg zakristije, svetloba ni prihajala notri, vladala je misterijozna tema in vonj kadil se je razširjal po celem prostoru. Cerkovnik je držal v roki svečo in posvetil v skrinje, v katerih je zagledalo strmeče oko mužikov lobanje, kosti roke, kose plaščev in srca svetnikov in svetnic. Kaka brezmejna rezignacija, potrpežljivost, uda-nost in globoka vera v vse tajnosti krščanstva se je zrcalila na teh širokih obrazih. Ti ljudje ne poznajo niti skepse, niti refleksije, poznajo le vročo vernost brez dvomov in omahovanja, oni so še pravi otroci, o katerih govori Jezus, da bodo edino Ie deležni kraljestva Božjega. Ali kje je meja med ono slepo otročjo vero in malikovalstvom ?
Vsak mora priznati, da imajo ti mužiki pravo veroj in da so oni nekako ustvarjeni, priboriti veljavo pravemu krščanstvu. Ta plast prave vere je še pokrita z debelo plastjo malikovalstva, in to plast je treba oddrgniti, ako hočemo, da se prikaže njih pravo krščanstvo. Postati pa še le morajo pravi ljudje, moralne in politične vzgoje še pogrešajo in oni se ne zavedajo, da so ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti, moški ponos svobodnega državljana jim manjka in oni se vržejo pred kip Boga, kakor se vržejo pred svojega grajščaka aH gubernatorja. Kaki ljudje pa bodo to, kadar bode vladala harmonija med njihovo pretirano krščansko ponižnostjo in udanostjo ter med pravim ponosom svobodnega moža!
(Dalje pride.)
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni, kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin,
trgovec r ScmenlŠki ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Odlikovana krojaška delavnica
Anton Pečenko
Vrtna- ulica 8 —	GORICA priporoča	- Via Giardino 8
pristna bala	JM^r	briških, dal-
in Lrna vina	"^oip*	matinskih in
iz vipavskih,,	A	istarsklh
furlanskih,	igr	vinogradov.
>•*•    ^-Jjflgtaijja (na dom In razpošilja po železnici na vse  kraje •'avstro -ogerske  njonarhije Vsocfth^od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cen« zmtrna. Postrežb* poltena,
krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 28.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
IJHP— Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    ""9N0
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
fn\r
pod navadno ceno
razprodaja radi poznega zimskega časa
J. ZORNIK
Gorica, Gosposka ulica 7
vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd, HWF- Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup.
Pred zadnji teden.
Žrebanje nepreklicno
23. aprila 1903.
Glavni dobitek
kron 40.000   kron
OloCKu Zu PHa ZuIOGlSCu G.GentiH., V. A.Jana V. Miclielstadter&Co.; 0.Pinckerle,
&% 1 Krono
menjalnice v Gorici.
Sleherni dobitek izplača so v gotovini z XQ% odbitkom.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
BrJzgalnice za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brizgal niče (strealjke) za sadjino drevje z na tanj ko namenjeno petrolmešaiiico,
svetilnice na acc ilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom,
stroje za drobljenje stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
note priprave proti peronosporl In za žfcplanji*,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trleure), inbtiliifoo, kitale (gepel) i. t.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških ccnali
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49.
Cenllniki zastonj hi franko.                Dopisuje m \ vseh jezikih.
Umetno vezenje na šivalnih strojih
V štev, 3090 je »Ulustr. Leipziger Žeitung« dne 20. novembra 1902. prinesla naslednje naznanilo:
„Un)flZftiio aiuerlkausko reklamo so naši društveniki imenovali ono po amerikanskem Singerjevem društvu uprizorjeno hvalisanje. Društvo Singer je na to tožilo, a bilo v vseh instancah zavrnjeno.
Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi primerno,^ „..,,._
Društvo nemških'tovarnarjev za šivalne stroje.
Okoinost, da tudi v Avstriji agentje Singerjevega društva občinstvu trdijo, da so le Singerjevi šivalni stroji pripravni za vezenje, nas sili k izjavi, da je vsak Šivalni stroj, posebno pa Praflovi, raben za vezenje in da je merodajna edino le spretnost in izurjenost onega človeka, ki dela na stroju.
Saunig & Dekleva.
V naših piodajalničiilh prostorih, Via Munieipio i/. 1, se poučuje brezplačno v vezenju vedno In na šivalnih strojih vseh sistemov, na cenlh kakor tudi na dragih.
Berite!     Berite!
cene v
Bazaru („Pri Ljubljančanu")
Rlva Caitallo it. 4,
katere so brez konkurence.
Ovratnice raznih barv od 10 kr. dalje Jaeger-srajce              > 50 »    »
(    Nogavice za ženska    ¦ 10 »    >
> možke
Modercl
» 10 » • 40 *
Ovratniki za gospode I. vrste 12 kr. Krtače za obleko                  10 »
Plsemki papir v mapah           8 »
Glvoerinovo milo                     2 »
Velika zbirka razglednic a      1 »
Opomba. Omenja se, da gori navedeno blago ni ceni primerno bn« ;                     zareko blago, temveč solidno in regulerno.
Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, da je blago kupljeno iz veli ke kon kurzne mase, katera m je prodala sodnim potom pod tovarniško r  no.
p. n. občinstvo jo uljudno vabljono, da si ogleda stole'  , ne da jo prisiljeno kaj kupiti.          Otvorila   se  je  razprodaja   blaga   tudi  v   prod jnlnlcl    Ali©   quaUro
Stadioni v uilel Gluseppe V®i«dl,
l^arol praščtK,
pekovski mojster in sladčičsr v Gorici na Kornu št. 3.
PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače <¦¦* birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja soiidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
I
mmim
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zasiop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Gospodskih ulicah štev, ta.
Zavaruje poslopja in premičn".ie| proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
1 Schichtovo hranilno jedernato milo
O O.
(D
O
Q
•     ••••••'••••¦•     z varstveno zmamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•jr    0   %   %   m     Pri nakupu naj se pazi na ime »Scflicht" in na gornjo varstveno znamko.    •   #   6   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Ckr,
privfl.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
na Travniku it. 5.
Se dobivajo vsakovrstna modema sukna kam-garn, piquet laslink, adria, Sevjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, č'.a je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K   5-40   in više ,         ,       .       ,    9   .   15  .   ,    8-50
»   15 datfe   .  . , 15"—      ,
vrhu« suknje vsake mode...... 24>-—      ,
,    za *aalito duhovščino   , 28—      ,
hlače...............»¦—      .
Haveloko  in sobne pbšce 15 K nap.-e. Za dame la gospiee:
Haveloke...............25 K
Sako in pelegrine............   !> »
V slučaju da so laj  ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno p<  naročilu.
Razprodaja dežnikov!
LIIMEIT. CARICI CIIPBS.
pripoznano kot izvrstno bol ublažnjoBe mazilo; za ceno SO h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno prlUablJeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlff. steklenicah z naio zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, k RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek ie tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Rictarjeva lekarna „pri zlate« hviM t PRAGI. Ellzabethfiraaee it.6.r<L
Dobi se v lekarni                jiT
,fr; 2»eHLarH" Rabtrt ««l«r, Tilaii.     |W
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJ« I. TRGOVINA NA DROBNO IN OEBELO.
Najceneje kupovalisče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
STetinjiee. — Kožni renei. — Masne knjižice.
Hišna obuvala m vse letne čase. ||
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.    2    35—8
Zahtevajte
noj iiustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnin predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine proste
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekspertna   hiša ¦¦©•t it. 248. — (Češko).
SL Novost!
Fotografije,
izdelane navadno in v najmodernejšem stilu, takozvane »Imperial" platino hromit, priporoča
A. Jerkič,
odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7.
Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi.
Prejemki.          Promet za	prvo petletje, t. j.		Dd 1. dec. 1897. do 31. dec	. 1902.	Izdatki.
Račun deležev:	K      v	"K      v	Račun deležev:	K      v	K      vi
		73923190			433357 40
Račun hranilnih vlog:			Račun hranilnih vlog:		
		«90883180			199608655
Račun posojil:			Račun posojil:		i
		121701144			246518651
Račun eskompta:			Račun eskompta:		
Zajeta izposojila na menice    .		136599117	Vrneno izposojilo na menice .		128739117
Račun lombarda:			Račun lombarda:		
Zajeta izposojila na vred. listine		6918851	Vrneno izposojilo na vred. listine		6918851
------Računizposojil:—			Račun izposojil -s— Vračilo..........		
		202038 —			202038 —
Račun naloženega denarja:			Račun naloženega denarja:		
Račun inventarja: Prodano pohištvo V. odseka .		436946 52			46695832
			Račun inventarja:		
		118058			286888
Račun stavMšča:			Račun stavbišča:		
Vplačana najemščina    ....		45830	Nakup in pristojbine    .  .  .		5160295
Račun prehodnih zneskov:			Račun prehodnih zneskov:		
		343849			3438 49j
Račun vstopnin:			Račun vstopnin:		
Vplačane vpisnine in vstopnine		1938437			16-
Račun upravnih troškov:			Račun upravnih troškov:		
		5193208	Izplačani upravni troški   .  .  .		9458599
Račun doneskov k rezervi:			Račun doneskov k rezervi:		
Vplačila.......... Račun obresti:		46340			53 —
			Račun vrednostnih listin:		
Vplačane obresti posojil  .  . .	24413923		Nakup deln. »Ljub. kred. banke*		4000-
»          »      nalož. denarja	}    6720623		Račun obresti:		
in posojil med odseki .  . . Vplačane zamudne obresti .  .	4275 26		Izplačane obresti hranilnih vlog »           »     deležev .  .  .	5211477 5904173	
[   Vrnene obresti izposojil  .  . .	16286	31578358	»           t     eskompta  .  . »           »     lombarda  .  .	2456240 172305	
I                                       s					
I                               jS			»           »     izposojil    .	1114181	
I                                                                                                                         yS			»           »     pos. med ods.	6701525	
yS			Vrnene        »     posojil   .  .  , Račun blagajne:	19931	21579832
					
j               yS			Gotovina 31. decembra 1902  .		3931005|
		733188014			733188014
					
Izguba.                 Bačun zgube in		dobička ob zaključku I. petletja.			Dobiček.
j       Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog »          »     deležev . . . »          »     eskompta . . »          »      lombarda  .  . »          »      izposojil    .  . I         »          »     pos. med ods. 1   Vrnene obresti posojil .... 1  Narasle obresti deležev I.—V.	K      v 52114 77 5904173 2456240 172305 1114181 6701525 19931	K      v 21579832 30208 — 461672 9458599 507 72 16 — 53-54149 41	Račun obresti: Vplačane obresti posojil .  .  . »            »     nalož. denarja in posojil med odseki .  .  . Vplačane zamudne obresti  .  . Vrnene obresti izposojil  .  .  . Zaostale obresti posojil   .  .  . Predplačane obresti eskompta . Račun upravnih troškov: Povračilo upravnih troškov .  . Račun vstopnin: Vplačane vstopnine in vpisnine Račun doneskov k rezervi: Račun vrednostnih listin:	K     jv 244139 23 }    6720623 4275 26 162.86	K      vj 315783,58 11746 09 385 64 5193208 1938437 463 40 240-
					
					
Predplačane obresti pos. II.—VI.					
I       Račun upravnih troškov: Izplačilo upravnih troškov   .  . Račun inventarja:					
Račun vstopnine: Račun doneskov k rezervi: Vračilo vplačevalcem    .... Račun saldo:					
		39993516			399935 16
					
flktiua.
Bilanca ob zaključku prvega petletja.
Račun posojil: Stanje posojil   II. odsek   .  .  . »      III.     »      ... »     IV.     »      ... \      »                 V.     »      . .  . »          »     VI.     »      .  .  . Račun obresti posojil: Zaost. obresti pri dolž. II. odsek >                      »    III.    » 1      »        »            »    IV.    » i       »         »            »     V.    » Račun naloženega denarja: Račun vrednostnih listin: Stanje                      VI. odsek 1   Kuponi                    Vi.     » Račun inventarja: Vrednost pohištva     V.     » Račun stavbišča: Vrednost                    V.     » Račun eskomptnih obresti: Predpl. za leto 1903. VI. odsek Račun blagajne: Saldo 31. dec. 1902    I. odseka »            »      »     II.     , »            *      »    III.     » »            »      »    IV     » »            »      »     V.     » »  ;  ¦¦ »    »   vi.   ?	K 150648 199896 356392 240556 300681	v 44 76 66 21 38 75 70 26	K       v 124817507 1174609 30011 80 1180555 5114465 385 64 39310!C5	Račun deležev: Stanje deležev   ii. odsek .  .  . III.     »      ... IV.      »      .  .  . V.     »      .  .  . »      VI.    » Račun obresti deležev: IV.    »     ...... V.    »     ...... Račun obresti posojil: Predplačila za 1. 1903   II. ods. III.    » IV.    » v.  » VI.   » Račun hranilnih vlog:	K       v 13114068 8673410 5537072 31896 — 733-	K       v| 30587450 30208-461672 91274525 78600 — 1 54149:4!
	2917 3735 2817 2275				1692160 845280 370560 ____1128-56030 94490 254895 34369 21888	
	4000 .    240					
						
	i |				1422814 1194891 123I2j29 7562,92 351118 4585|97	
				Rafun eskompta: Stanje .... Račun rezervnega zaloga: Dobiček    I. odsek II.     » III.     » »       IV.     » V.     » VI.     »		
	llllll	14 79 79 42 17 74				
					[•	
	'		1386193 88		i	138619388
					i	i   1