Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi V SCJSč-: tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste St. 41 (882) • Čedad, Četrtek, 30. oktobra 1997 Telefon 0432/731190 Piero Fassino v Trstu potrdil obveze vlade glede naSega zakona V soboto popoldne je podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki v prvi osebi sledi vprašanju slovenske manjšine v Italiji, sprejel na tržaški prefekturi zastopstvo Slovencev, v katerem sta za videmsko pokrajino bila Giorgio Banchig in Jole Namor. Srečanje s Fassinom, kot vsakič doslej, je bilo zelo konkretno in delavno in kaže na novo kvaliteto odnosov med vlado in slovensko manjšino, ki ji je priznana vloga enakopravnega sogovornika. Predstavnik vlade je najprej potrdil obvezo vlade glede zaščitnega zakona, povedal je, da je postopek v zbornični komisiji za ustavna vprašanja bil spro-'ìn, a da se je stvar ustavila, ker ista komisija mora najprej izdelati zakon o tujicih. Nato in sicer v kratkem naj bi pročevalec zakona za Slovence, posl. Maselli, strnil predstavljene osnutke zakona v enotno besedilo in nato naj bi v kratkem začel tudi z avdicijami. Fassino je tudi zagotovil nadaljevanje financiranja kulturnih dejavnosti slovenske manjšine s sprejetjem zakona, ki bo spet kril triletno obdobje. Drugo poglavje v odnosih med slovensko manjšino in vlado je zaobjeto v dokumentu, ki ga je Fassinu izročilo skupno predstavništvo točno pred enim letom in v katerem smo Slovenci nanizali vrsto vprašanj od parifi-kacije Dvojezične šole v Spetru in ratifikacije sporazuma o priznanju doplom, kar je bilo že doseženo, do vprašanja podpore Primorskemu dnevniku in problematike slovenske televizije, pri čemer je v ospredju bo- disi vidnost slovenskih Tv programov Rai v slovenščini, bodisi čezmejna, manjšinska televizija. O teh vprašanjih bo predstavništvo Slovencev lahko posredovalo svoje poglede pristojnim dejavnikom v Rimu. Kar se pa tiče zajamčenega zastopstva je Fassino dejal, da bo vprašanje predal D’Alemi v svojstvu predsednika dvodomne komisije za ustavne reforme. (jn) Franco drtavni sekretar Na srečanju s predstavniki slovenske manjšine v Trstu je Piero Fassino še posebej podčrtal zelo visoko raven slovensko-italijanskih odnosov, ki se razvijajo v pozitivno smer, kar se seveda odraža tudi na stanje v vsem obmejnem prostoru. V soboto, tik preden je začel veljati schengenski sporazum, je Fassino tudi napovedal pripravljenost Italije podpisati poseben dogovor s Slovenijo zato, da ne bi prišlo do prevelikih zastojev na meji. V zvezi z odnosi s Slovenijo je Fassino še posebej podčrtal, da Rim izredno pozitivno o-cenjuje potezo slovenske vlade, ki je imenovala Franca Iurija za državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu. Gre za dosedanjega ambasadorja republike Slovenije v Španiji, po poklicu prof. geografije, sicer pa uglednega pripadnika italijanske manjšine v Sloveniji. Ries puno planincu na našem Burn jaku Organizirala ga je že četarto lieto Planinska družina Benečije Po stazi iz Stupce so Sli v Čarnivarh, kjer je biu pravi senjam Moment veselega Burnjaka v nediejo v Čarnem-varhu Burnjak, praznik sladkega kostanja pa tudi beneške “dobre volje an vitalnosti”, ki ga že četrto lieto organi-zava Planinska družina Benečije (že tretji krat) v Čar-nemvarhu je lietos parklicu v beneške doline še vič planincu ku po navadi. Paršli so iz ciele Primorske. Planinci s Tržaškega in iz Kopra celo z dviema avtobusa-ma. Kadar smo iz Stupce začel hodit po muostu čez Ne-dižo se je nardila pru duga precesija, ki ji ni bluo videti konca. Beneški planinci so za tolo parložnost napravli liep pohod. Sli smo po stazi, ki teče ob Nadiži an se počaso puošam vzpenja. Hodil smo dobro uro, kadar smo zagledal obdielan sviet an parve hiše. Prenizko, da bi biu Car-nivarh, smo pomislili, an ri- es znajdli smo se bli v Ar-beču. Od tu smo pò liepi stazi sli v Gorenjo vas an od tu po šaroki gozdni ciesti v Čarnivarh, kjer je biu pravi senjam. beri na strani 4 Il trattato in vigore dal 26 ottobre Schengen “blocca” i valichi italo-sloveni Entrare in Italia attraverso uno dei valichi confinari italo-sloveni significa, da domenica 26 ottobre, entrare in Europa e non dover più sottostare a controlli fino a Londra. Il problema è, però, passare quel valico. Con l’entrata in vigore del trattato di Schengen il confine dell’Italia ad est diventa confine d’Europa. La novità, il giorno stesso, ha creato numerosi problemi ai valichi più importanti, in particolare a Trieste. I controlli sui cittadini considerati “extracomunitari’’ si sono infatti intensificati, creando lunghe code e problemi per i viaggiatori, ma anche per la polizia confinaria. “Una situazione para- dossale” commenta il vicepresidente del consiglio regionale Miloš Budin, secondo cui “occorre ricercare con estrema urgenza delle soluzioni che consentano di non intaccare quella rete di relazioni, non solo economiche e commerciali ma anche culturali, che si sono sviluppate negli anni al di qua e a! di là del confine italo-sloveno a vantaggio delle comunità che qui convivono”. La soluzione dovrebbe essere rappresentata da un accordo internazionale, ratificato da entrambi i parlamenti, per permettere ai cittadini sloveni e frontalieri, attraverso corsie differenziate, di entrare in Italia senza venire sottoposti a rigorosi controlli. Ob 80. letnici bitke pri Kobaridu Vrsto pobud bodo sklenili v nedeljo ob kostnici Ob dnevu mrtvih, v nedeljo 2. novembra ob 11. uri bo pri kostnici v Kobaridu svečanost v spomin na vse padle v prvi svetovni vojni, na katero so vsako leto povabljeni vsi župani in krajevni upravitelji iz Furlanije in širšega italijanskega prostora. Najprej bodo položili venec v kobariškem pokopališču, nato pa pred spomenik ob kostnici, kjer bo ob 11.30. uri sveta maša, ki jo bo spremljal pevski zbor CAI iz Čedada. S to proslavo se bo zaključil v Kobaridu sklop prireditev, posvečenih znameniti Kobariški bitki, ki je terjala ogromno človeških žrtev in povzročila nepopisno gorje, od katere nas loči osemdeset let. Kot smo napovedali je namreč prejšnjo soboto bil v Kobaridu mednarodni posvet zgodovinarjev, v prostorih muzeja so ob tej priložnosti postavili razstavo z naslovom Evropski narodi ob Soči. Osrednja slovesnost, ki so se je udeležile godbe iz držav, ki so bile vpletene v prvi svetovni vojni, je pa bila na kobariškem trgu v nedeljo 26. oktobra. Slavnostni govornik je bil Minister za kulturo Jožef Školč. Kobarid je poimenoval največjo gorsko bitko v zgodovini, tu je bila največja koncentracija ljudi in materiala, dotlej neznane in nepresežene tehnike človeškega znanja, tu so se postavljale nove meje takratne vojške znanosti, so se preizkušali novi načini bojevanja, je dejal minister Školč. beri na strani 2 Na grobove padlih borcev Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu sporoča, da bo polaganje vencev na grobove in pred spomenike padlim borcem v odporniškem gibanju v petek, 31. oktobra. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki slovenskega konzulata, občin Kobarid, Tolmin in Bovec, Zveze borcev ter ANPI in slovenskih organizacij. Spomenike v Benečiji bosta, kot je že tradicija, obiskali dve delegaciji, vsaka s svojim pevskim zborom, z naslednjim sporedom: Topolovo bo obiskala ob 9. uri, Sv. Lenart bo ob 10. uri, ob 11. bo v O-borci. Popoldne bo pa šla v Čenebolo ob 13.30 in nato v Osojane, v Rezijo, kjer bo slovesnost ob 16. uri. Druga delegacija pa začne svoj krog ob 9. uri pri Sv. Stoblanku, ob 10. bo v Gorenjem Tarbiju, ob 10.30 pri Sv. Pavlu v Černetiču, v popoldanskih urah in sicer ob 15. uri bo obiskala spomenik v Matajurju. Osrednja slovesnost bo v Čedadu ob 12. uri, kjer bo položil venec minister za kulturo Jožef SkolC, ki bo imel tudi krajši nagovor. Sledil bo sprejem Občine Čedad. Spomenik Rezistenci na istoimenskem trgu v Čedadu četrtek, 30. oktobra 1997 2 Al voto il 14 dicembre per eleggere il sostituto di Bratina Corsa al Senato, candidati cercasi Si vota, dunque, il prossimo 14 dicembre, per designare chi prenderà il posto, nel collegio senatoriale che comprende, oltre al Goriziano, anche le Valli del Natisone, la Val Torre e la Val Resia, del compianto senatore Darko Bratina nel Parlamento italiano. Saranno con ogni probabilità ancora Polo, Ulivo e Lega Nord, come fu lo scorso anno, a fronteggiarsi. Difficile pare la scelta dei candidati. I partiti e gli schieramenti, alle prese con altre questioni come quella riguardante la legge elettorale regionale, sono stati presi in contropiede dalla consultazione. Sul fronte dell’Ulivo sono stati spesi alcuni nomi. Uno su tutti quello di Demetrio Volčič, sloveno, apprezzato giornalista, ex inviato della Rai per la quale ha svolto anche il compito di direttore del Tgl. Sulla stampa slovena è in effetti apparsa prima la notizia di un suo supposto diniego, poi la dichiarazione dello stesso Volčič secondo cui nessuno ancora gli avrebbe proposto la candidatura. Proprio in questi giorni ci sarebbe invece l’incontro decisivo con il giornalista, che parrebbe intenzionato ad accettare. Resterebbe aperta la questione che riguarda un eventuale appoggio di Rifondazione comunista, che ha fatto sapere di essere contraria ad un “secondo Mugello”. Il Polo, dopo la rinuncia di Ettore Romoli, potrebbe puntare sul sindaco di Gorizia Gaetano Valenti, mentre sul fronte della Lega Nord si fanno i nomi di Milan Koglot, già candidato nel 1996, e dell'ex assessore regionale alla sanità Giampiero Fasola. Nobelova nagrada za literaturo, ki jo je prejel Dario Fo, je upravičeno vzbudila veliko diskusij in tudi sporov, kar je tudi prav. Če bi ne vznemirjala, bi to pomenilo, da je Fo izčrpal svoj prevratniški naboj, saj predstavlja tisto gledališče, ki ne zabava veljakov, ne tolaži nadutega meščanstva, pač pa s svojim izzivanjem sproža v gledalcu iskro dvoma, gneva, upora. In to je najbrž najplemenitejša vloga kulture in njenih ustvarjalcev. Nagrada satiri kot literarni zvrsti je tudi zadoščenje za vse, ki so se je lotili pri nas. Od neuspelih in zatrtih začetniških poskusov tja do Ko-balove “Afrike”, ki je katarzično spremljala najtemnejše obdobje naše polpreteklosti in je pristala celo na gledališča ljubljanskega. (A propò, Boris, prejmi naše iskrene čestitke, tudi v imenu tistih, ki se jih niso upali javno zapisati!) Dario Fo je v zlatih letih svoje prevratniške umetnosti bil večkrat gost zamejskih Slovencev. Pri nas je celo črpal navdih za eno svojih zgodnjih del, “Burkaški misterij”. Kot je pozneje povedal, mu je ideja vzniknila na balkonu slovenskega gledališča v Trstu, kjer so predstavili Mahničev “Škofjeloški pasijon” in “Kmečki re-kvijem”. Na oder Kulturnega doma v Trstu se je Dario Fo vrnil nekaj let pozneje, ko so mu vsa italijanska gledališča v Trstu zaloputnila svoja vrata pred nosom, v strahu, da bi se ne zamerila oblastem. Bila so leta “prosvetljenih demokristjanov”, ki so tedaj skušali za vsako ceno (tudi s policijo) preprečiti vsakršno razpravo o črnem terorju, bombnih atentatih in pokolih, rovarjenju tajnih služb in podobno. Fo je prvič prispel v Trst z “Naključno smrtjo nekega anarhista”, obtožujoči zgodbi o tem, kako je nekaj dni po milanskem pokolu “padel” z okna četrtega nadstropja milanske kvesture anarhist Pino Pinelli. Javnost je tedaj za vse to bremenila komisarja Calabresija, čigar nasilna smrt odmeva še danes v “aferi Sofri”. Tedaj je bil milanski kve-stor Marcello Guida, ki je pred tem dolgo let sluzil v Trstu. Prav tako prefekt Libero Mazza, ki je v Trstu odprl prav Kulturni dom z žaljivim govorom, v katerem nas je svaril pred “manjšinskim vitimizmom”. No, tržaški kulturni krogi so se zbali Fojevega nastopa. Zato so mu odrekli dvorane. Kljub temu je Dario Fo odigral svojega “anarhista” v veliki dvorani sedeža KPI na Ulici Madonnina. Bili so to nemimi, hudi časi in Fojeva polemika za las ni povzročila pretepa v dvorani. Situacijo je z Zensko intuicijo rešila Franca Rame, ki se je na improviziranem odru onesvestila in v hipu pomirila gledalce. Ko je Fo prišel drugič v Trst, z manj polemičnim delom, so mu bila vsa vrata še vedno zaprta. Tedaj je vodstvo slovenskega gledališča povabilo mojstra v Kulturni dom. Vedeti je treba, da je v policijskem dovoljenju za obratovanje našega kulturnega doma še vedno napisano, da so v njem prepovedane predstave v jeziku, ki bi ne bil slovenski. Tudi v italijanskem ne! Fo je napolnil kulturni dom do zadnjega kotička: sedišča, stojišča, stopnišča in celo polovico odra, po katerem so sedali fantje in dekleta. Mnogi so bili tedaj v hramu slovenske kulture prvič, a ne zadnjič. Še enkrat smo Slovenci dokazali, da predstavljamo v mejnih krajih naprednejšo in odprtejšo kulturo. S Fojem pa smo prebili “tabu”, ki bi ga moralo notranje ministrstvo vendar preklicati. Kobarid: vrsta pobud ob 80-letnici s prve strani Prva svetovna vojna je pustila za sabo predvsem osuplost, je dejal slavnostni govornik na nedeljski spominski svečanosti v Kobaridu Jožef Školč, saj je bil tako velik spopad s tolikimi žrtvami, ostanki katerih ne bodo nikoli pobrani s kobariških hribov, grap in voda, nekaj pojmljivega. Klavnice, kakršna je bila soška fronta so oropale človeka vsake iluzije o humanizmu - je nadaljeval in spomnil, da je klavnica soške fronte vzgajala Mussolinija in von Paulusa ter sto tisoče drugih. Iz šoka in razočaranja so se oprijeli vizije o novem človeku, ki naj bi postal nadčlovek, nadrasa. Prav razsulo, kakršnega so v dušah puščale soška in druge fronte, je v razbitih dušah naredilo prostor za ideologije, ki so obljubljale oporo in odrešitev, a so prinesle še popolnehjše sovraštvo, še preciznejše ubijanje, še obširnejši, hudi spopad. Nobena meja iz prve vojne, je podčrtal minister za kulturo, ni bila vredna žrtev, s katerimi je bila zarisana. Bilo je in je še tako močno, je zaključil Školč, da je šele tretji rod zbral ostanke in jih razverstil v edinstven muzej. In danes domačini spet gledamo začudeni, kako lahko narodi, ki so se sovražili na smrt hodijo gledat grozote svojih dedov kot med sabo spravljeni sosedje. Kolikšno bo še začudenje rodu, ki bo živel v Evropi brez meja in ne bo mogel razumeti, kako so si lahko ljudje prizadeli toliko gorja drug drugemu v bitkah za nekaj kar jih je zapiralo in ločevalo. Incontri Rosacensi “Caporetto, 80 anni dopo” è il tema di un ciclo di 4 conferenze a cura dell’Università di Udine (Dipartimento Scienze Storiche e Documentarie) e della Fondazione Abbazia di Rosazzo, ideato dal prof. Del Basso. La prima delle conferenze si terrà mercoledì 5 novembre alle ore 18 nell’Abbazia. Il prof. Petrac-chi illustrerà il quadro politico intemazionale del 1917. Nova Gorica in Koper proti delitvi občin V dveh obmejnih slovenskih občinah Koper in Nova Gorica je spet na dnevnem redu vprašanje nastajanja novih občin, oziroma delitev dosedanjih na več manjših. Vprašanje je ponovno sprožila slovenska vlada, kljub temu, da so se krajevne skupnosti obeh omenjenih občin že pred tremi leti izrekle proti ustanavljanju novih uprav. Ista volja je bila leta 1994 z veliko večino (v Kopru celo 86 odst.) potrjena tudi na ljudskem referendumu. Vlada vztraja pri drobljenj u občin Koper in Nova Gorica ker ocenjuje, da teritorialna organiziranost Kopra in Nove Gorice ni v skladu z Motiv iz Kopra ustavo. Vsi tisti, ki novim delitvam teritorija nasprotujejo, pa izhajajo iz prepričanja, da je bolje ostati v večji občini in imeti tako tudi več besede, sredstev in razvojnih možnosti. Ocene glede mnogih novih malih občin, ki so nastale pred tremi leti po državni upravni reformi, so zelo deljene. Minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer je pred dnevi na srečanju z občani v Novi Gorici dejal, da so nove občine dobro zaživele. Z njim pa se očitno ne strinjajo mnogi župani novih občin, ki se pritožujejo, da pri osrednji ljubljanski oblasti nimajo nobene besede ter da jim država nudi tako skromne finančne možnosti, da nove občine nimajo dovolj denarja niti za kolikor toliko skromno infrastrukturo. Postopek ustanavljanja novih občin vsekakor pre- dvideva možnost posvetovalnih referendumov in izrekanje skupščin občanov krajevnih skupnosti, ki potekajo ravno v teh dneh. Doslej kaže, da so se vse krajevne skupnosti v občini Koper izrekle proti delitvi dosedanjega občinskega ozemlja, na Goriškem pa so ocene bolj deljene. Zanimivo je, kaj na skupščinah občanov menijo ljudje zainteresiranih krajev, saj se jih problem neposredno tiče. Vtis je, da večina tistih, ki zagovarjajo status quo noče izgubiti sedanjih ugodnosti, ki izhajajo iz doslej precej uspešnega odnosa me-sto-podeže-lje. Računati je treba, da navsezadnje tudi ne gre za neke ogromne ozemeljske površine. Prisoten je tudi strah, da bi se z ustanavljanjem novih malih občin krepil ljubljanski centralizem, namesto da bi se upravo približalo ljudem. Zagovorniki novih občin (teh je precej manj in so prevladali na Goriškem v krajevnih skupnostih Vrtojba in Branik) trdijo, da bodo imeli z novimi občinami več razvojnih možnosti in samostojnega odločanja. Kakorkoli že, kaže da bo v zainteresiranih krajih ponovno referendum. In glede tega so krajani tako na Koprskem kot na Goriškem trdno prepričani, da mora država glede tako pomembnih vprašanj dosledno upoštevati voljo ljudi. Na večini krajevnih skupščin občanov je bilo jasno rečeno, da se bodo ljudje morebitnim poskusom vsiljevanja države ostro uprli. D. U. Le pressioni della Carinzia Briscola senza confini L’integrazione e la cooperazione si costruiscono anche attraverso iniziative come questa. Sabato 8 novembre si terrà a Capodistria il torneo di briscola “Alpe Adria”. Dedicato a non udenti ed audiolesi, il torneo vedrà la partecipazione di squadre italiane, slovene e croate. Scambi con Israele Il presidente della Slovenia Milan Kučan è stato invitato a partecipare, assieme ad altre 150 personalità di rilievo internazionale, alla costituzione dell’Istituto per la pace di Tel Aviv e intito- lato a Peres. Kučan è stato anche eletto nel consiglio d’amministrazione dell’istituto. In quell’occasione Kučan ha incontrato anche il premier israeliano Netanjahu. Tema dell’incontro il riequilibrio commerciale tra i due paesi. La Slovenia infatti ha importato da Israele nei primi sette mesi di quest’anno merci per 60 milioni di dollari, in Israele è riuscita invece ad esportare solo 7 mi- lioni di dollari di merce. Tensioni con l’Austria Il capo del governo carin-ziano Zernatto ha inviato nei giorni scorsi al governo di Vienna un risoluzione riguardo i rapporti con la Slovenia. Se desidera l’appoggio deU’Austria nell’integrazione europea, sostiene il leader carinziano, la Slovenia deve riconoscere i diritti della minoranza tedesca, restituire i beni nazionalizzati dopo la seconda guerra mondiale, chiudere la cen- trale nucleare di Krško. La protesta ufficiale della Slovenia per questo tipo di approccio è stata affidata al ministero degli esteri che ha convocato l’ambasciatore austriaco a Lubiana. Presidenziali al via Al momento di andare in stampa non è ancora scaduto il termine del 29 ottobre per la presentazione delle candidature alle presidenziali ed alcuni di questi stanno ancora raccogliendo le necessarie firme. 1 giochi ormai sembrano fatti. A competere con l’attuale presidente Milan Kučan, mentre alcuni candidati stanno ancora raccogliendo le firme necessarie, ci saranno senz’altro il candidato del partito liberaldemocrati-co Bogomir Kovač, docente alla Facoltà di economia, il candidato del partito popolare Ludvik Toplak, rettore all’università di Maribor, mentre i socialdemocratici di Janša ed i democristiani di Peterle sosterranno la candidatura di Jože Bernik, ex domobrano e attuale presidente del Congresso mondiale sloveno. I partiti della primavera slovena non sono dunque riusciti a trovare l’accordo e si presentano separati. Si lavora al bilancio Mentre deve ancora passare al vaglio del parlamento il bilancio dello stato per il 1997, i partiti della coalizione di governo lavorano intensamente per armonizzare le posizioni riguardo al bilancio per l’anno prossimo, cercando di guadagnare tempo rispetto al gran ritardo accumulato. Pìsiilo IZ Kl ima Stojan SpetiC Četrtek, 30. oktobra 1997 V Ljubljani simpozij o kulturni politiki Kultura naj bo odprta V Cankarjevem domu v Ljubljani je konec prejšnjega tedna potekal zanimiv dvodnevni simpozij o slovenski kulturni politiki, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kulturo Slovenije v sodelovanju s Svetom Evrope. Posveta se je udeležilo kakih 200 vidnih predstavnikov slovenskega kulturnega življenja z različnih področij kulturnega ustvarjanja, prisotnih pa je bilo tudi 25 kvalificiranih strokovnjakov iz evropskih držav. Vsekakor je zanimiv in za slovenske razmere inovativen že organizacijski koncept prireditelja, kajti prisotnost evropskih strokovnjakov je prispevala k temu, da je bila razprava širša in bolj odprta do tematik, ki presegajo zgolj ožji slovenski kulturni prostor. Osnovno vprašanje je v tem smislu postavil že Peter Kovačič Peršin, ki se je v uvodnem referatu vprašal, kakšno vlogo lahko imata nacionalna kultura in kulturna politika v sodobnih procesih evropske integracije in globalizacije. Peršin se je zavzel za to, da se kulturna politika osvobodi strankarskih pritiskov in interesov, v ospredju kulturne politike pa naj bo ohranjanje in razvijanje kulturne in jezikovne samobitnosti naroda. Istočasno pa je po Perši-novi oceni potrebno, da je slovenska kultura odprta Poesia slovena a Udine La libreria “Com-pralibro” di via Vittorio Veneto, ad Udine, ospiterà mereoledì 5 novembre, alle 20.30, un incontro con quattro esponenti della nuova poesia slovena: Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, Aleš Steger ed U-roš Zupan. La serata fa parte del ciclo di incontri intitolato “Zona Centro”, in programma fino al 7 dicembre nei locali della libreria con una serie di mostre e presentazioni. I quattro giovani autori sloveni sono stati di recente ospitati, con proprie opere tradotte in italiano, nella rivista letteraria udinese “Corrispondenze”, che assieme alla Compagnia di studi artistici “Espressione Est” ed il gruppo universitario “Antigelo” organizza l'iniziativa. Minister Jožef Školč navzven, ker se lahko razvija le, če ustvarjalno sodeluje z drugimi. Uvodni koreferat je imel britanski strokovnjak Anthony Everitt, ki je dejal, da je strah pred neko posplošeno globalizacijo odveč, zavzel pa se je tudi za to, da država čim manj posega v kulturno politiko, pač pa naj za njeno uspešno uresničevanje nudi čim boljše pogoje. Everett je govoril tudi o multikulturalizmu in inter-kulturalizmu in se je pri tem opredelil za interkulturali-zem, ker po njegovi oceni ustvarja možnost za enakopravnejše sodelovanje med različnimi. V bogati razpravi se je oglasil tudi literat in kulturni ustvarjalec Miran Košuta iz Trsta. Zavzel se je za to, da kot Slovenci razvijemo multikulturno občutljivost, kar lahko odločilno prispeva k našemu obstanku, poudaril pa je tudi potrebo po večjem zanimanju Slovenije za manjšine. Mostre e concerti, si guarda agli ‘altri’ Le interessanti iniziative del circolo “Ivan Trinko” Sono ben tre le iniziative che vedranno impegnato, nel mese di novembre, il circolo culturale sloveno “I-van Trinko” di Cividale. Per la prima volta in regione sarà presentata, a S. Pietro al Natisone ed a Cividale, la mostra “Gli altri delle Alpi”. Dedicata alle dieci minoranze linguistiche delle Alpi italiane, l’esposizione - che come l’omonimo catalogo è frutto del lavoro di ricerca del dottor Wolftraud de Concini - è stata promossa dal Comune di Pergine Val-sugana con la compartecipazione dell’Unione europea e della Regione Trentino-Alto Adige. La mostra è uno strumento di facile lettura e di immediata comprensione per chi voglia affacciarsi all’affascinante mondo delle minoranze ed in particolare delle varie realtà linguistiche presenti nelle zone alpine italiane, rappresentate da circa un milione di persone con proprie tradizioni secolari ed un ricchissimo patrimonio culturale. La mostra verrà inaugurata venerdì 14 novembre, alle 19, presso il condominio “Al centro” di S. Pietro (dove rimarrà aperta fino a giovedì 20) e sabato 22 novembre, alle 18, presso il centro civico di Cividale. Qui sarà visitabile fino al 30 novembre. Un altro appuntamento previsto nel programma messo a punto dal circolo “Ivan Trinko” è il concerto “Alpe Adria in accordo” del coro giovanile “Dvojezični zbor - Der zweisprachige Chor” di Klagenfurt diretto da Eduard Oraže, che si terrà sabato 22 novembre, alle 20.30, nel teatro Ristori di Cividale. Il concerto è il risultato di uno studio sul canto popolare dei gruppi linguistici della regione di Alpe Adria, riferito al ciclo vitale dell’uomo. I canti popolari delle varie regioni vengono proposti nella lingua o dialetto originale, le musiche sono originali o appositamente arrangiate. All’interpretazione vocale è collegata quella scenica, mediante l’utilizzo di varie tecniche quali il teatro delle ombre, filmati, marionette, ecc. Il concerto è realizzato in collaborazione con la Krščanska kulturna zveza -Unione culturale cristiana di Klagenfurt. Il circolo culturale sloveno si adopera anche per promuovere e approfondire la figura di cui porta il nome, mons. Ivan Trinko. Questi, conosciuto per la sua intensa attività culturale e politica, si è impegnato anche in campo musicale redigendo alcuni saggi pubblicati nei primi decenni di questo secolo. Meno nota è la sua produzione musicale, prevalentemente religiosa, composta principalmente per le necessità del Collegio delle Dimesse di Udine, di cui fu direttore per lunghi anni. Il lavoro verrà riportato alla luce grazie al progetto “Ivan Trinko musicista”, che prevede una serie di concerti realizzati dal gruppo musicale Gallus Consort di Trieste, un saggio ed un com-pact-disc. Il progetto verrà realizzato in diverse fasi. Un assaggio della produzione musicale di Ivan Trinko verrà dal concerto di canti liturgici “Adoramus” tenuto dal Gallus Consort in programma per venerdì 28 novembre, alle 20, nella chiesa di S. Giacomo di Azzida. Sloveno per adulti a Cividale e S. Pie Stanno per iniziare i corsi di sloveno a San Pietro ed a Cividale. A Cividale, presso la sede del circolo culturale Ivan Trinko, a-vrà luogo lunedì 3 novembre, alle ore 19, un incontro preliminare con l’insegnante Anita Bergnach per fissare le giornate e gli orari delle lezioni. Ricordiamo che sia per il corso iniziale che per quello avanzato le ore settimanali di lezione sono due. Per ulteriori informazioni rivolgetevi al circolo dal lunedì al venerdì, dalle ore 8.30 alle 16 (tel. 731386). A San Pietro al Natisone, presso la scuola bilingue, avrà inizio martedì 4 novembre, alle ore 17, il corso di sloveno in 20 ore tenuto da Jožek Štucin (nella foto). Per informazioni telefonare all’Istituto per l’istruzione slovena, tel. 727490. Claudia Raza a Firenze L’artista Claudia Raza. nativa di Cividale, ma residente ad Aurisina, esporrà dal 1. all’l 1 novembre presso la Casa di Dante a Firenze. La mostra è stata organizzata dal Circolo degli artisti della Società di Belle Arti. Claudia Raza c presente da più di 20 anni sulla scena artistica della nostra regione e non solo. Infatti ha al suo attivo oltre a numerose collettive, una quarantina di mostre personali allestite in molte città italiane ed europee dove ha ricevuto apprezzamenti da parte della critica e del pubblico. Cividale, cinema Ristori Soldato Jane Sabato 1 novembre, ore 21 Domenica 2, ore 17 e 21 Presentato venerdì nella biblioteca di Cividale lo studio di Claudia Cernigoi Le foibe e la verità storica “ Operazione foibe a Trieste” è stato presentato dal sen. Spetič e dallo storico Sandi Volk Si aprano le foibe di O-picina e Basovizza, si riesumino le vittime, si dia loro degna sepoltura e si ristabilisca la verità storica. E quanto ha auspicato il sen. Stojan Spetič, venerdì sera nella biblioteca comunale di Cividale, alla presentazione del libro “Operazione foibe a Trieste” di Claudia Cernigoi. Nato dalla volontà di “sbugiardare” Marco Pirina ed il suo libro “Genocidio”, come ha dichiarato la stessa autrice, il lavoro poggia su una meticolosa e puntigliosa ricerca, dalla quale emerge che la percentuale di errore nel libro di Pirina, che poi Io stesso autore ha ritirato dal mercato, è del 64,6%. Quella della Cernigoi potrebbe sembrare una macabra contabilità dei morti, in realtà la giovane giornalista triestina ha ricostruito e ripercorso le vicende di ognuna delle persone apparse negli elenchi di Pirina, disegnando anche nella presentazione civida-lese un quadro storico molto interessante ed efficace, toccando contemporaneamente anche l’uso propagandistico delle foibe. Ma definire la portata del fenomeno, affrontare la questione dei numeri è importante, ha aggiunto poi lo storico Sandi Volk, se si vuol fare pienamente luce su quelle vicende. E qui sta uno dei pregi del lavoro della Cernigoi, una ricerca che va senz’altro approfondita e proseguita. Fin dall’inizio della serata, a cui ha partecipato un pubblico attento e numero- so, il tema storico è stato attualizzato. Dapprima A-lessandra Kerševan, moderatrice del dibattito, ha e-spresso solidarietà al sindaco di Cividale Bernardi, al centro di polemiche qualche settimana fa a causa del film Porzus. In primo piano, evidentemente, anche il fatto che sia in corso a Roma un’inchiesta giudiziaria, affidata al Pm Pittit-to sulle foibe. L’impressione, dopo la terza richiesta di rinvio, ha detto Spetič, è che si stia alzando un polverone, ma con cautela, senza arrivare al processo che necessariamente vedrebbe entrare in gioco anche la difesa con la possibile conseguente richiesta di fare piena luce aprendo finalmente le foibe. La consuetudine di pie- gare la storia alle esigenze politiche del momento nella nostra area è cosa ben nota, ha detto Spetič. Porzus, le foibe e l’esodo dallTstria sono i capisaldi della guerra fredda ed i pilastri su cui è stato costruito il potere, l’egemonia democristiana nelle nostre terre. Ma è ora di porre fine alla speculazione politica. Tra l’altro desta preoccupazione il fatto che mentre sono al lavoro le commissioni miste di storici i-taliani, sloveni e croati di lutti gli orientamenti, ha aggiunto, ci sia questa corsa al revisionismo storico, all’interpretazione politica della storia. C’è il sospetto che si tenti di delegittimare sia gli storici impegnati nelle commissioni miste che il loro lavoro, (jn) 4 novi mata] u r Četrtek, 30. oktobra 1997 Aktualno Decisione unanime del consiglio di S. Leonardo Liep praznik je biu v nediejo v Carnemvarhu Burnjak je v nediejo parnesu v Car-nivarh puno judi iz vsieh kraju Primorske, od Kopra an Trsta do Bovca, od Brd do Kanala. Narmanj dviestuo ljudi se je zbralo na vaškem placu po masi, ki jo je molu msgr. Mateucig, pieu pa mešani pevski zbor Rečan z Lies. BIuo je Živahno an veselo. Radi smo vič ku kajšno piesam zapiel, Graziano-va ramonika je pa vabila pru nič tru- dne planince na brejar. Tisti od Planinske družine Benečije, ki so senjam par-pravli an poskarbiel, de je vsak planine imeu njega pašto an de na bo pečen kostanj manjku - an nie bluo majhano dielo - so napravli se igre. Narpriet je bluo trieba zagonat, uganit, ki dost ve-soko je bluo koluo siera, potle pa so se mierliza videt, ker par planincu buj hitro odžaga debeu kos lesa. Via Manzoni, 25 - Cividale Tel. 0432/730153 Servizi alle AZIENDE Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica Planincem je všeč beneški Bu Na začetku poti po stazi iz Stupce, mimo Arbeča an Gorenje vasi do Carnega-varha. Tle zdol pa razstava v Tojacovi hiši Biu je liep praznik med parjatelji, ki se lepuo zasto-pijo, med domačimi. An iz domačih sanožet, njiv an hosti so bili kumetuški par-dielki, ki so bli na razstavi v Tojacovi hiši: vič sort kostanja, jabuk an drugega sadja, zelišča, ser an skuta... Na odpartem pred nekdanjo oštarijo so pa žene kazale an dajale pokušat njih sladčine, vse doma spečene an skuhane. Vse zdravo an domače. An tisti, ki je želeu je lahko naročiu še palačinke, ki so ti jih ta pred nuo-sam nardil. Pridne žene an čeče od Planinske so nardile tuole srečanje še buj slad-kuo, le grede pa so zbrale še kak dober sudič za potriebe Planinske družine. Kadar je ratalo še narbuj živuo je pa bluo trieba iti po stazi v dolino, dokjer se je šele videlo. Prepričani smo, de so bli vsi zadovoljni an de so veselo preživiel tel dan v Benečiji. Planinsko družino je pa trieba pohvalit za opravljeno dielo an dobro organizacijo. Zaries pridni. Adottato il nuovo Piano regolatore Emigranti sloveni in festa a Lugano Via libera, giovedì 23 ottobre, all’adozione del nuovo Piano regolatore generale del comune di S. Leonardo. Il sì è stato unanime ma pochi, all’inizio della seduta, ci avrebbero scommesso. Il progetto redatto dallo studio dell’architetto Mario Zufferli, al quale si è affiancato il geologo Gian Paolo Droli, aveva infatti incontrato l’opposizione dei consiglieri di minoranza Giuliano Sittaro e Giuseppe Chiudi. Il primo ha tra l’altro rilevato che non era stato fatto alcun cenno alla chiesa di S. Bartolomeo, a Clastra, che si troverebbe in un’area adibita all’estrazione di pietre. Ancora più contrario, all’inizio, Chiuch, secondo cui “nelle zone agricole non esiste la possibilità di sviluppo, si prevede solo il ripristino degli edifici esistenti”. Il consigliere ha proposto un emendamento con cui si consentirebbe anche l’insediamento abitativo accanto alla struttura zootecnica. “Un modo - ha detto con toni che dal capogruppo della maggioranza Beppino Crisetig sono stati definiti “demagogici” - “per far sì che la gente del luogo rimanga”. La presa di posizione ha trovato d’accordo l’assessore Francesco Sidar, mentre il sindaco Lorenzo Zanutto non ha rigettato la proposta ma ha specificato che “bisogna rispettare le esigenze di tutti, anche di chi opera in altri settori”. Alla fine la modifica ri- Una veduta di Cosizza con accanto alla chiesa l’edificio dell’ex scuola materna chiesta da Chiuch è passata all’unanimità, con l’approvazione del progettista. Curiosa la posizione di Zufferli, sindaco di Drenchia, che per una volta si era trovato di fronte un Chiuch “ostile”, mentre i due siedono assieme tra i banchi della Comunità montana. Quella approvata dall’assemblea è comunque solo un’aggiunta nella normativa, mentre per il progetto vero e proprio ci sarà la possibilità di effettuare delle osservazioni prima di approvare definitivamente il Prg, piano che punta molto sull’area panoramica che da Castelmonte scende a S. Leonardo, lungo la strada dove si incontrano le chiesette di S. Nicolò e S. Abramo, con la possibilità di sviluppo delle attività ricettive. Nel corso del consiglio è stata modificata la destina- zione d’uso dell’ex scuola materna della frazione di Cosizza, negli utlimi tempi sede dell’associazione Val Cosizza (che sarà costretta a trasferirsi altrove). Lo spazio sarà destinato ad una nuova attività didattico-arti-gianale che riguarda il mosaico antico. Verranno anche organizzati corsi estivi d’arte concepiti in senso turistico. La società che occuperà i locali della scuola -ha annunciato il sindaco Zanutto - si è tra l’altro aggiudicata l’appalto per la progettazione e realizzazione di lavori riguardanti i futuri stabilimenti termali di A-quileia. La novità potrebbe essere interessante anche dal punto di vista occupazionale, coinvolgendo giovani operatori edili specializzati nella posa in opera dei mosaici. Michele Obit A Platischis, nel comune di Taipana, nel giugno del 1976, nella fase di emergenza a seguito del catastrofico terremoto ci sono stati i primi contatti tra Pio Cencigh e l’allora segretario dell’Unione emigranti sloveni, Ado Cont. E fu lì che venne gettato il primo seme della sezione degli emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia di Lugano, costituita formalmente il 30 giugno del 1978, ma che ha cominciato a prendere vita già nei mesi successivi al terremoto, mentre nell’autunno del '11 fu fatto il primo passo ufficiale con la stesura dello statuto provvisorio dell’associazione. L’associazione luganese, nelle settimane scorse, ha festeggiato con orgoglio e soddisfazione il ventennale della propria attività, partecipando assieme al Gruppo folkloristico Val Resia ed il coro Pod lipo di Vernasso alla “Festa della vendemmia”, di cui avevamo già dato notizia. Inoltre ha ricordato il cammino percorso “in famiglia”, alla presenza di presidente e direttore Il presidente Dino Chiabai stringe la mano al presidente della sezione di Lugano Pio Cencigh dell’Unione emigranti sloveni, Dino Chiabai e Renzo Mattelig. Alla bella serata hanno partecipato circa 130 persone, tra cui molti rappresentanti di altre associazioni di emigranti, autorità locali, nonché la console italiana, dott. Solazzo, e la collega slovena, dott. Gril. Tre, ci sembra, sono i momenti che caratterizzano i vent’anni di vita e l’attività dell’associazione dei nostri emigranti a Lugano. Il primo è rappresentato dalla presenza e dall’impegno del presidente Pio Cencigh, che costituisce un importante e-lemento di continuità, ma soprattutto svolge un ruolo fondamentale di stimolo, a-nimazione e coesione. Il secondo aspetto è quel- lo della solidarietà, dell’attenzione per i più deboli e sfortunati, dell’impegno a favore dei paesi d’origine. Prezioso in questo senso, ad esempio, il contributo che Pio Cencig ha dato al progetto di rinascita del suo comune, ma non vanno dimenticate nemmeno le iniziative messe in campo a sostegno di istituzioni di handicappati. Terzo aspetto è quello della collaborazione con realtà organizzate analoghe, con altre associazioni di e-migranti provenienti dall’Italia e con le autorità consolari. E proprio nella sede del consolato italiano, la sezione dell’Unione emigranti sloveni di Lugano ha tenuto, per esempio, corsi di lingua slovena che sono stati seguiti da italiani e svizzeri. Oltre a ciò vanno ricordate le iniziative ricreative e culturali della sezione di Lugano che si svolgono nel corso di tutto l’anno. 11 momento più alto è comunque sempre rappresentato dalla festa prenatalizia con San Nicolao per bambini, che si svolge sempre all'insegna di un ricco programma culturale, di canti e recite, di giochi per grandi e piccini. Un appuntamento, ne siamo certi, per il quale Pio Cencig ed i suoi collaboratori stanno già lavorando. E allora non ci resta che agurare loro buon lavoro e complimentarci per le iniziative fin qui svolte. Kronaka novi mata j ur Četrtek, 30. oktobra 1997 rave.. Na stuojta študierat, de tisti na te pravi roki je premajhan. Resnica je, de tisti na čeparni je uon z vsake miere! Pardielal so ga v Koredi, v varte od gaspodarju znane oštarije. Ga je bluo vič ku an kilo! Paš... al jim rase takuo an vino v klieti? Bi bluo lepuo, kenè? Pa pari, de tako srečo so jo imiel samuo za pomodorje. Sa' je že ki! Kajšnemu na še parrasejo ne! Vilma an Dano sta “srebarna” Ma ka’ sta bla otroka, kar sta se ženila? Misle-mo, de ja, sa’ videta an vidruz, de so šele ku dva frišna novičaca an poštu-dierat, de od tistega dneva, ki sta se oženila, je šlo napri že 25 liet! Takuo tudi Vilma Spe-cogna - Stiefova an Dario Cencig - Uancove družine iz Carnegavarha sta paršla do srebarne poroke. Zgodilo se je v nediejo 19. otuberja an za telo parložnost so zbral okuo-le sebè družino an parja-telje an telo zadnjo nediejo, ki smo bli v Carnim-varhu za Burnjak so nam parjatelji dal fotografijo, de jo denemo na Novi Matajur, takuo de bojo vsi viedli že ki liet se lju-beta an ... “prenašata” dan druzega! Vilma an Dario, bodita nimar takuo vesela an sreCna! Giovanin an Milica sta se še ankrat pobrala v Benetke. Telekrat za se vozit s tisto posebno barko, z gondolo. Ku sta paršla na te velik kanal sta poklicala gondolierja, ki se ji’ subit parbližu z njega čarno barko. Giovanin je ničku skoču tu njo, pa Milica je imiela niekšne težave, ker glih tenčas je po-pihnu vietar, ki je odnesu gondolo vič ku an metro od grive, takuo de Milica je ostala vsa arzskretnjena z adno nogo na gondoli an s to drugo na tleh. Gondolier jo j’ popa-du an poulieku v barko glih za cajtan, de ni padla tu vodo. Prestrašena žena je zahvalila gondolierja an mu ja-la: - A veste, de sem jo videla gardo! - Ne, ne! - jo je po-troštu gondolier - vam se je zdiela buj garda kuk je zatuo, ki se j’ gibala voda!!! *** Gondolier jih je vozu vič ku dvie ure, do-kjer nista zagledala placa svetega Marka. Tle sta decidla, de se ustaveta nomalo cajta za pregledat lepuo velik plac, cierku an turam. Ku sta ložla noge na tla an golob, ki je plu nad njim jo je “na-redu” glih gor na sredi glave buozega Giova-nina! - Fardamani golobi - je začeu na vas glas godernjat mož. Grede, ki njega žena Milica je vzela fa-cu uon z boršete za ga očedit, mu j’ jala: - Nu, nu Giovanin, ka’ se tarkaj jeziš, po adnim kraj si biu tudi srečen, pomisli ti če so ble plule krave!!! Kadar sonce je zahajalo v muorje, Giovanin an Milica sta se pobrala na štacjon čakat treno, de jih pope-je do Vidma an še do Čedada. Ku je paršu sta skočila tu te parvi vagon brez pogledat če je bila ta parva al ta druga klaša. Gledala sta po vsieh škompar-timentah če je bluo pismo I al II klaše, pa ni bluo napisano nič. Giovanin je odparu po-časo vrata od adnega škompartimenta, kjer gor v piču sta se objemala dva murozaca. - Na zamierta - je poprašu po tiho - a je ta parva al je ta druga? - Nič vas na briga, so naše opravila!!! CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pilifero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Še an dohtor v Manzinovi družin V petak 17. otuberja se je vešuolu sin Carlo Al je trieba viervat al ne, de če sedamnajsti dan vmi-esce pade v petak parnaša težave an nasreče? Kajšan pravi, de ja, kajšan pravi, de je an dan ku vsi te drugi. Carlo Manzini iz Spietra pa od lietos bo mu pravt, de petak 17. parnaša te dobre, sa’ glih tisti dan se je vešuolu na Univerzi v Vidme. Ratu je dohtor v “Ingegneria civile”. Poštudierita kako veseje za mamo Rosanno an tata Daria, ki imata dva otroka an obadva laureana: Federica je arhitekt, sedà še Carlo inženir. Carlu želmo, de bi imeu puno uspehu, sučešu tudi na diele an de bi se zgodilo, kar je bluo napisano na velikem strišjonu pred njih hišo v Spietre: “Carlo ingegnere novello, ti aspettano a Maranello”. Decisamente no, venerdì 17 non porta male, almeno alla famiglia Manzini di San Pietro. Infatti era proprio venerdì 17 ottobre quando il figlio Carlo si è laureato presso l’Università di Udine, discutendo con il professor Sebastiano Cac-ciaguerra la tesi “I nodi principali dell’intermoda-lità passeggeri per l’accesso V Kravarje je dobar ajar Tela novica je za klaso 1947 Je muorlo bit dobro lieto 1946v kravarski fari! Pogle-dita kake lepe čeče so se gorè rodile tistega cajta. Ce poštiejemo, ki dost liet je šlo napri od tekrat, zavemo, de donas imajo 51 liet. De se lepuo darže, na kor še pravt ne, sa’ se vide od fotografije. Vesta pa duo so? Ta spried na čeparni je Elda Chiabai -Ta par Cjabaje tih iz Zabar-da, ki živi v Spietre, ta par nji je Bruna Qualizza - Tapo-luhna, ki živi v Zviceri, ta zad, le na čeparni je Elsa Si-bau - Lahova iz Ješiča, ki živi dol po Laškem an blizu nje še Pia Qualizza - Tonha-cova iz Kravarja, ki pa živi du Vidme. Tele štier “čeče” so se sre- čale vse kupe malo cajta od tegà za se nomalo pomenat an za se zmislit, kakuo je bluo lepuo, kar so ble nomalo buj mlade, ku seda. Ceglih na žive v njih rojstni vasi, se zvestuo vračajo gor, kjer imajo žlahto an parjatelje. Drage čeče, ničku takuo napri, kuražne an vesele. Klaša 1947, al sta zaspal? Ka’ čakata se vpisat na fešto, ki so jo vam pru lepuo organizal drugi od vaše klaše za praznovat v-si kupe petdeset liet življenja? Vaš praznik bo v saboto 8. novemberja an za preživiet lepuo tel dan puodeta na gito v Slovenijo. V Lubjani bota imiel kosilo an potlè se popejeta na Bled, velika vas na lie-pem jezeru. Od tu puodeta v Kranjsko goro an za lepuo zarobit tel dan puodeta še na vičerjo v Galjan, kjer bo tudi ples. Za se vpisat an za vse druge novice muorta poklicat pruot vičer na tele te- lefone: 723091 (Severino Podrecca), 732163 (Giuseppe Qualizza), 723058 (Ezio Terlicher). Še ’no stvar: za iti v Slovenijo, je zadost imiet osebno izkaznico (carta d’identità). Pohitita, je še malo pre-storu! Po velikem trudu Carlo darži v rokah zasluženo lomberjovo krono alla città di Udine” e diventando così ingegnere civile. Grande soddisfazione per papà Dario e mamma Rosanna, che hanno così in casa il secondo laureato, infatti alcuni anni fa anche la figlia Federica si è laureata brillantemente in architettura. Al neolaureato congratulazioni vivissime e che si avveri ciò che era scritto su uno striscione davanti casa: “Carlo igegnere novello, ti aspettano a Maranello”. Četrtek, 30. oktobra 1997 6 Fra le scoperte archeologiche dell’ottocento -14 Reperti preistorici della Velika jama Nel proseguire questa illustrazione dei reperti archeologici preistorici della regione alpina adriatica, avverto un problema di metodo. Le alternative sono: proseguire sugli aspetti rilevanti e generali (che troveranno pieno sviluppo nell’età del bronzo) degli insediamenti tardoneoliti-ci, oppure seguire le testimonianze della prima età dei metalli raccolte nella Slavia specialmente in grotta, dove i segni di pratiche di agricoltura e pastorizia sono scarsi. A questa seconda traccia seguiranno il panorama delle forme avanzate di insediamento neolitico e alcune considerazioni più generali sulla transizione neolitica. Una ragione di questa scelta è la constatazione che la letteratura archeologica sulla Slavia friulana non è concorde sulle datazioni dei reperti raccolti. Questo è dovuto al carattere pionieristico degli scavi realizzati a cavallo fra l’ottocento e il novecento. Le datazioni sono state in seguito rivedute su basi scientificamente più moderne e perfezionate. Le nuove datazioni presentano in molti casi forti posticipazioni. Questo tuttavia ci permetterà di seguire una essenziale letteratura sui vari argomenti, fatto che potrà avere un certo interesse. Dunque: diversi siti, a suo tempo attribuiti al periodo neolitico, saranno assegnati al periodo dei metalli, rame e bronzo. Poiché l’interesse prevalente di queste note è rivolto ai siti della Slavia, darò la precedenza a questi, giovandomi anche di qualche utile citazione. Nelle note passate (Vižovlje, Divje babe, Biarzo, Sammardenchia, eccetera) ho utilizzato una letteratura su scoperte piuttosto recenti. In queste ricorrerò anche ad una più antica. L’archeologia della preistoria nella Slavia risale alla fine del secolo scorso, quando alcuni ricercatori illustrarono le scoperte delle grotte, e fecero le prime osservazioni di carattere naturalistico ed archeologico. Si citano M. Leicht, 1874; F. Musoni, 1904 e 1905; Pigorini, 1905; A. Alfonsi (1912), ed altri. Questi autori resero accurate relazioni descrittive con opere documento reperibili nelle biblioteche ed utili anche a fini didattici. Per entrare in argomento presento la più famosa stazione preistorica della Slavia: la Velika jama, ossia la ‘grotta grande’, situata in comune di Savogna-Sa-vodnja, sulla montagna di L’ingresso della Velika jama situata nella valle della Rieka di Savogna Tercimonte-TarCmun sopra la strada per Cepletischis-Ceplešišče. Grazie al rispetto degli scienziati dell’epoca nei riguardi dei nomi locali [propugnatore ne fu il Musoni] la grotta ha mantenuto il suo bel nome sloveno, che è riportato intatto in tutta la letteratura. È quanto di regola accade per tutte le caverne della Slavia. La grotta si apre all’altitudine di 372 metri, ben nascosta nel folto del bosco, su un terrazzo carsico sovrastante un pendio ripido e pietroso. Poco distante un ruscello corre verso la Rieka, il torrente che si getta nell’Aborna a Savogna. Recentemente è stato costruito un sentiero di accesso alla grotta, da Terci-monte. L’accesso dal basso si trova poco prima del ponte di Ranta. Il disagevole sentiero segue per un tratto il ruscello. Più in alto, sullo stesso pendio, a 475 metri di altitudine c’è un’altra grotta, la grotta Jama Ta pod če-lam (sotto la roccia) a pianta e sezione longitudinale molto complesse. Una terza cavità è la Mala peč (piccola rupe), pochi metri sotto la Velika jama, ed infine la Jama pod figpvco, (sotto il fico) legata a leggende sulle “krivapete” o “duje babe”, o anche “duje Zene”. «Queste donne - racconta Ivan Trinko nella “Guida delle Prealpi Giulie” -avevano i piedi a rovescio, coi talloni davanti. Apparivano sulle alte rupi ed osservavano gli uomini; spesso davano i loro buoni consigli per la vita pratica; predicevano i temporali e rendevano altri servigi, ma di tutto ciò si pagavano rubando i bambini e cibandosi di essi». L’interesse archeologico è limitato alla Velika jama. Nella “Guida delle Prealpi Giulie” Francesco Musoni, geografo, scienziato e speleologo, considera la Velika jama come stazione neolitica, in cui «si rinvennero frammenti di vasi fittili, i quali trovano stringenti raffronti nelle ceramiche scoperte nelle grotte, nelle stazioni all’aperto e nelle palafitte dell’Italia settentrionale». Ci torneremo sopra in una prossima nota. (Archeologia, 14) Paolo Petricig O dveh V neki vasi sta živela dva brata. Zemljo sta orala in pšenico sejala. Starejši brat ni imel o-trok. Mlajši je imel štiri drobne otročiče. Brata sta živela tako složno, da ju je bilo veselje gledati. Neke jeseni, ko je žito dozorelo, sta požela in si razdelila zrnje na enaka dela. Prišla je noč. Starejši brat je legel, a ni mogel zaspati. Mislil je: - Ali sva žito pravično razdelila? Brat ima večjo družino, njemu je treba za otroke več žita. Pojdem in mu podtaknem od svojega žita. Tako je tudi storil. Tudi mlajši brat ni mogel zaspati. Mislil je: - Ali sva z bratom pravično razdelila? Oba z ženo sva še mlada. Otroci nama bodo zrasli za pomoč. Brat in njegova žena pa sta sama, starejša od naju. Treba mu bo primakniti kaj od našega žita. Pomislil je to in storil. Ko je napočil dan, sta brata videla: zrnja ni bilo nič manj. Začudila sta se, ali nista drug drugemu nič rekla. In tako sta brata nekoliko noči drug drugemu žito prenašala, dokler nista nekoč drug na drugega naletela. Ljubezen se je med bratoma še bolj okrepila. In živela sta srečno do visoke starosti. Lev N. Tolstoj Pesmica o kruhu Mamica bi kruhek pekla toda moke ni. Teci, teci, mlinu reci žita naj zdrobi! “Rad bi zlato mlel ti žito,” mlinček ropota. “Teci, teci, njivi reci naj pšenico da!” Dala njiva bi pšenice, toda zrela ni. Soncu reci, naj jo pozori! Sonce žito pozorilo, mlinček ga drobi, oj, že kruhek, dobri kruhek iz peči diši! Vida Brest Pametni se rad uči, bedak rad poučuje. ruski pregovor *** Kjer je veliko plev, je malo kruha, kjer je veliko besed, je malo modrosti. arabski pregovor Potniki gredo NA IZLET V ZNANO EVROPSKO MESTO. ČE SLEDIS PRAVI VRVICI, LAHKO PREBEREŠ IME MESTA. V okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani bo februarja 1998 že 4. Zimska Sola slovenskega jezika za tujce. Doslej je zimska šola potekala v Kranjski gori, letos pa so jo preselili v Ljubljano. Ponuja se torej lepa priložnost obiskati Slovenijo pozimi in ob učenju slovenskega jezika se poglobiti v slovensko kulturo in kulturno dediščino. Zimska šola bo potekala od I. do 14. februarja. Pred začetkom bodo preizkusili znanje jezika Vabilo na Zimsko šolo februarja v Ljubljano vsakega udeleženca in nato ga vključili v začetno oz. nadaljevalno ali izpopolnjevalno skupino. V vsaki skupini bo od 8 do 12 študentov. Tečaj obsega 20 ur na teden (4 ure na dan po 45 minut). Pouk bo potekal dopoldne, od 9. do 12.30. ure. V Zimski šoli poteka poleg jezikovnega tečaja tudi bogat spremljevalni program, ki je sestavljen iz predavanj o slovenski kulturi, delavnic, športnih dejavnosti in ekskurzij. Ob koncu Zimske šole, ki je odprta vsem tistim, ki so najmanj 17 let stari, bodo udeleženci dobili potrdilo, da so obiskali tečaj slovenskega jezika. Kot reče- no bo Zimska šola letos potekala v Ljubljani, udeleženci pa bodo nastanjeni v gostilni s prenočišči Pri Mraku v središču mesta. Seveda pa za nastanitev lahko vsak poskrbi sam. Koliko pa stane? Cena je 330 USD, namestitev pa 26 USD ( 1 x prenočišče z zajtrkom), 32 USD (lx polpen- zion), 36 USD ( 1 x polni penzion). V ceno šolnine so všteti jezikovni tečaji, knjige, predavanja, delavnice, športne dejavnosti in ekskurzija. Prijave sprejemajo do 10. januarja 1998 na naslednjem naslovu, kjer dobite tudi dodatne informacije: Filozofska fakulteta, Zimska šola Andreja Ponikvar Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana Tel./fax: (386 61) 125-70-55; E-mail: center-slo@ff.uni-lj. si četrtek, 30. oktobra 1997 Risultati 1. Categoria Cussignacco - Valnatisone 3. Categoria Chiavris - Savognese JUNIORES Valnatisone - Lavarianese Giovanissimi Biauzzo/A - Audace Esordienti Audace - Fulgor Pulcini Savorgnanese - Audace Amatori Reai Filpa - Chiopris S. Daniele - Valli Natisone Pub Sonia e Luca - Poi. Valnatisone PSM Sedie - Bettola Artegna Calcetto Merenderos - Rubignacco Bar Crisnaro - Bar Caminetto 0-1 1-2 3-2 2-1 5-0 0-7 3-0 2-2 1-0 3-0 5-5 9-5 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 3. Categoria Savognese - Cormor JUNIORES Bressa/Campoformido - Valnatisone Giovanissimi Audace - Natisone Esordienti Savorgnanese - Audace Pulcini Audace - Buonacquisto (giovedì 30/10) Amatori Reai Filpa - Anni 80 Tolmezzo - Valli Natisone (31/10) Bar Roma Povoletto - Pub Sonia e Luca Borgo Aquileia - Poi. Valnatisone Fagagna - PSM Sedie (03/11 ) Calcetto Merenderos - Millenium (30/10) Lega Punto - Bar Crisnaro (02/11 ) Classifiche 1. Categoria Domio 13; Torreanese 12; Tarcentina 11; Cividale, Union 91, Bujese 10; Valnatisone, Latte Carso 9; Costalunga, Corno 8; Reanese, Venzone 6; Riviera 5; Cussignacco 4; Tavagnacco 3; Ancona 2. 3. Categoria Lumignacco 12; Fulgor 10; Paviese 9; But-trio 8; Stella Azzurra, Comunale Faedis 7; Savognese 6; Moimacco, Gaglianese 4; Chiavris, Cormor, Fortissimi, Nimis 2; Serenissima 1. JUNIORES Comunale Faedis 12; Lavarianese, Bressa/Campoformido 10; Fortissimi 9; Buonacquisto 8; Comunale Lestizza, Azzurra, Natisone 7; Valnatisone 6; Union 91; Cussignacco 5; Cividalese, Sangiorgina Udine 3; Flumignano 2; Mereto Don Bosco 0. Giovanissimi Pagnacco 12; Audace, Biauzzo/A, Gaglianese 9; Natisone 8; Sangiorgina Udine 5; Majanese 4; Arcobaleno/Pro Osoppo 3; A-stra 92, Basaldella, Savorgnanese 2; Bressa/Campoformido 1 ; Cussignacco 0. Amatori (Eccellenza) Termokey 6; Chiopris, Bar Corrado 5; Tolmezzo, Warriors 4; Reai Filpa Pulfero, Treppo Grande 3; S. Daniele, Fagagna 2; Anni 80, Mereto Capitolo 1 ; Valli del Natisone 0. Amatori (2. Categoria) Grigioneri, Rojalese, Nationale Suisse 5 Polisportiva Valnatisone, Red Box 4 Pub Sonia e Luca, Sedilis, Red Devils 3 Effe Emme 2; Moulin Rouge, Piaino 1 ; Bar Roma 0. Amatori (Over 35) Contarena, Costantini 4; Coopca, Fagagna, Free Energy 3; PSM Sedie Cividale, S. Daniele, Passons, Pasian di Prato, Re-manzacco, La Bettola, Al saraceno, Billerio 2; Axo club 35 1 ; Autosofia, Asaf, Autotua, Borgo Aquileia 0 Le classifiche dei campionati giovanili e a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. 1 Il Pub Sonia e Luca si aggiudica il derby con la Polisportiva Valnatisone Decìde la pennellata dì Birtig Il fantasista valligiano, entrato nel secondo tempo, ha sbloccato il risultato a 4’ dalla fine Nel primo tempo leggera supremazia dei ducali che però sono mancati in fase offensiva PUBSONIAELUCA 1 POI, VALNATISONE 0 PUB SONIA E LUCA: Carrer, Drecogna, Pio Chiabai (L. Chia-bai), Scuderin, Marinig (Comu-gnaro), Fabrizio Qualla (Clodig), Gus (Gariup), Caucig, Gianni Qualla. Trusgnach, Cramich (Bir-tìg)- POI,. VALNATISONE: Bucovaz, Servidio (Freschi), Bolzicco, Lauber, Ruggero Dominici, Stefano Qualiz-za, Lippi (Faenza), Nigro, Giovanni Dominici (Pecchia), Catania (Di Cecca), Oliver Cantoni ( F. Cantoni). MARCATORE: Birtig al 76’ grande intervento di Bucovaz che riusciva a respingere in uscita il pallone calciato a colpo sicuro da Gus. Ancora Bucovaz con un bell’intervento deviava in angolo una conclusione di Trusgnach. Era quindi il turno del suo collega Carrer che interveniva sul tiro di Rea! riprende la corsa Nel campionato di Prima categoria la Valnatisone riesce ad ottenere il secondo successo consecutivo a Cussignacco grazie ad una rete di De Marco. Gli azzurri sono Merso di Sopra, 25 ottobre - E’ stata una partita, come in genere tutti i derby che si rispettano, molto e-quilibrata e combattuta da due buone formazioni che hanno cercato a vicenda di superarsi. Alla fine, come spesso accade, a deciderla è stato un episodio, una giocata di classe. Mancavano quattro minuti alla fine quando l’arbitro Miani concedeva una punizione ai locali al limite dell’area. Alla battuta si presentava Roberto Birtig che faceva passare il pallone sopra la barriera avversaria mandando il pallone alle spalle dell’incolpevole Bucovaz. Il primo tempo aveva visto una maggiore supremazia dei ragazzi del presidente Pietro Boer, che al primo minuto hanno sprecato una favorevole occasione, non usufruendo a dovere di una punizione a due nell’area locale. Nel finale un colpo di testa di Lippi veniva neutralizzato dall’inossidabile Carrer. Ancora i cividalesi in avanti con un traversone di Lippi che sorvolava la traversa. I ragazzi di Dren-chia controbattevano con Gus all’8 che concludeva con un tiro a lato. All’11’ La formazione di Drenchia “Pub Sonia e Luca" Catania. Provvidenziale u-scita di Bucovaz al 25’ su Gianni Qualla, lanciato da un servizio di Caucig. Passati in vantaggio, i valligiani correvano l’ultimo brivido, ad un minuto dalla fine, quando Carrer riusciva a mettere in angolo una insidiosa conclusione da fuori area di Freschi, salvando il risultato. (P.C.) VALNATISONE LAVARIANESE attesi alla verifica domenica 2 novembre, quando a S. Pietro ospiteranno la Tarcentina privi delle due punte Paviotti e Golles, squalificati. I Giovanissimi dell’Audace non sono riusciti ad uscire indenni da Biauzzo. Sotto di due gol, nella ripresa hanno tentato la rimonta con il gol di Suber. Due salvataggi sulla linea dei padroni di casa hanno negato il possibile pari. Rotondo successo degli Esordienti con la tripletta di Vidic ed i gol di Sibau e Valentinuzzi. I Pulcini hanno ottenuto il loro primo largo successo. Tre le reti messe a segno da Podorieszach, due da Tiro, e una da Cendou e Predan. Nel campionato di Eccellenza a-matoriale il Reai Filpa di Pulfero ha battuto il Chiopris con le reti di Mottes, lussa (rigore) ed Antonio Dugaro. A S. Daniele la Valli del Natisone ha pareggiato. Sotto di due gol nel primo tempo è rimontata con i gol di Pollauszach e Clavora nel secondo tempo. Vittoria a tavolino degli over 35 del PSM sedie di Cividale per la mancata presentazione in campo della Bettola di Artegna. Positivo esordio, nel campionato di calcetto, dei Merenderos di S. Pietro al Natisone che hanno ottenuto un pari contro il Rubignacco. La nuova compagine di S. Pietro, sponsorizzata dal Bar Crisnaro di Savogna, ha esordito lunedì vincendo 9 a 5 contro il Caminetto. 3 2 Valnatisone: Mauro Specogna, Duriavig, Patrick Birtig, Rucchin (Colapietro), Carlig, Clavora, Fa-cin (Braidotti), Bordon (Tiro), Peddis (Chiuch), Del Gallo, Besič. S. Pietro al Natisone, 25 ottobre - La Valnatisone “baby” si è prontamente ripresa dallo stop di Cussignacco impartendo una severa lezione alla spavalda squadra ospite, seconda in classifica. Gli Juniores ‘castigano’ una grande 1 valligiani, per nulla intimoriti, si sono portati in vantaggio al 2’ con Peddis pronto a battere in rete il pallone respinto da un difensore sulla botta a colpo sicuro di Facin. 11 raddoppio della Valnatisone veniva realizzato al quarto d’ora dall’attaccante vicentino Facin che dopo uno spunto personale si vedeva respinta la prima conclusione dal portiere Gattesco, che capitolava sul tiro conseguente. La Lavarianese accorciava le distanze su rigore, concesso dall’arbitro Denis Trusgnach di Premariacco, con Dolso. All’inizio della ripresa Besič con un pallonetto triplicava. Solo nei minuti di recupero in una mischia nell’area locale, gli ospiti facevano centro ancora con l’opportunista Dolso. I gialloblu dimenticano il secondo stop casalingo ottenendo un convincente successo a Udine La Savognese fa 0 bis in trasferta In vantaggio con Marseu, sono stati raggiunti, ma poi Podorieszach ha chiuso definitivamente i conti CHIAVRIS - SAVOGNESE 1-2 Savognese: Stefano Zufferli, Giovanni Zufferli, Iuretig (Floreancig), Moreale, Go-lop, Bledig, Marseu, Sacca-vini, Dorbolò (Trinco), Specogna, Podorieszach (Mesa-glio). Chiavris, 26 ottobre - Secondo successo della Savognese che in trasferta sembra avere trovato il passo giusto. I ragazzi del presidente Bruno Qualizza, con una gara accorta, sono riusciti a superare la giovane e valida formazione udinese capeggiata da Giuseppe Tomase-hg. Iniziano bene i gialloblu che al 4’ sfiorano il gol con Dorbolò. Due ottimi interventi del portiere Zufferli rìega- Federico Golop rava il montante. I valligiani si portavano in vantaggio al 33’ grazie ad un calcio di punizione dal limite dell’area calciato magistralmente da Marseu. David Specogna, a conclusione di uno slalom tra le maglie della difesa locale, calciava troppo alto. Ci riprovava, al 36’, ancora su punizione Marseu che questa volta mandava la sfera un palmo sopra la traversa. Prima della fine del tempo clamorosa opportunità per Dorbolò, che non faceva centro a porta sguarnita. Al 6’ della ripresa Vidussi con un colpo di testa riportava il risultato in parità. Tre minuti più tardi uno scambio con Dorbolò metteva Podorieszach nelle condizioni di battere il portiere locale. Al 39’ Zufferli usciva chiudendo lo specchio ------- ... . t V*»w UC1 pvzil.iv/iv> 1-lUllVllt UV^U / UUllVIll UOV1VU VIIIUUV/IIUU IU Oj/ULLi li w vano la rete agli udinesi. La Savognese ha della porta alla punta Durandi, salvando il risposto con Marseu che su punizione sfio- risultato, (p.c.) NTKB novi sponzor odbojke ŠD Sloga Športno društvo Sloga je pravi motor našega športnega gibanja na območju vzhodnega tržaškega Krasa in že vrsto let na prestižni ravni goji predvsem odbojko. Letos ima Sloga še zlasti zahtevno nalogo z dvema odbojkarskima ekipama, žensko in moško, ki obe nastopata v B2 ligi. Tekmovanja na takšni ravni pa zahtevajo od društva mnogo dela in tudi ustrezna finančna sredstva. Doslej je društvo zmoglo rasti in dosegati zavidljive rezultate ob pomoči, oziroma sponzorstvu podjetja Koimpex, ki podpira Stogino delovanje že celih enajst let. V letošnji sezoni pa je kot novi sponzor pristopila tudi Nova tržaška kreditna banka, kar bo dalo društvu še dodatnega zagona. Četrtek, 30. oktobra 1997 SOVODNJE Ceplešišče Dvie vesele z naše vasi: se je rodiu David... Mladi družini tle z naše vasi se je parluožu an puo-bič. David, takuo so mu di-el ime, se je rodiu v Palmanovi v nediejo 19. otube-rja. Puobič je parvi otrok mladega para, ki živi tle v naši vas an vsi se troštamo, de mlada družina ostane tle. Mama je Lara Petricig an je živiela puno liet proč tle odtuod, potlè se je var-nila v vas od nje tata Rina z vso družino; tata od pu-občja je parSu tle h nam z Jesenic, v Sloveniji an se kliče Dragan Radovanovič. David, de bi ti rasu zdrav an srečan ti vsi iz sarca želmo. ...an smo imiel noviče V nediejo 25. otuberja Annamaria Vogrig tle z naše vasi an Renato Predan taz Kravarja sta se oženila. Okuole njih se je zbrala li-epa skupina žlahte an pa-rjatelju, ki so se kupe z njim veselil. Narbuj vesela za lepo fešto v družini pa je bla njih majhana Mara, njih či-čica, ki miesca obrila je dopunla tri lieta an ki lie-tos je začela hodit v vartac, v ažilo. Novicam želmo vse nar-buojše v njih skupnem življenju. Sauodnja Karst V nediejo je biu tle v naši cierkvi karst. Ni parvikrat, ki se gaja v telim liete an tuo nas veseli, sa’ pride reč, de čeglih po riedko se rodijo še otroc tle par nas. Telekrat so okarstil Mattea, adnega puobčja, ki se je rodiu 27. luja an ki živi tle v Sauodnji kupe z mamo Tereso Vogrig an s ta-tam Mariam Golop, ki je paršu za zeta v našo vas iz Jeronišča. Matteu želmo vse narbu-ojše an de bi parklicu na sviet še kajšno sestrico al bratraca. DREKA Debenije - Tavorjana Zbuogam Claudia Imiet samuo 41 liet an umriet nie glih. An ka’ ima reč tista buoga mat, ki tu pet liet je zgubila vse nje otroke? Na žalost an tuole se gaja tle par nas. V Spitale v San Daniele je umarla Claudia Tomase-tig, poročena Toffoletti -Kosmačinova po domače iz Debenijega. Imiela je, kot rečeno, samuo 41 liet. Dvie liet od tega je umaru nje brat Gianni, ki je imeu samuo 44 liet, an lieta 1992 pa brat Giorgio. Tudi on je biu zlo mlad, sa’ je i-meu samuo 40 liet. Claudia je z nje smartjo pustila samo an v veliki žalost mamo Rino, moža, hči, kunjade, navuodo an vso drugo žlahto, pru takuo vse parjatelje. Venčni mier bo počivala v Tavorjani, odkod je nje mož doma an kjer je biu nje pogreb v petak 24. otuberja popudan. Vsi mi se stisnemo okuole mame, hčere an vse družine. SPETER Kočebar Zapustila nas je Giorgina Petricig Zapustila nas je Giorgina Petricig, poročena Mas-sera, buj poznana ku Livia. Imiela je 78 liet. Z nje smartjo je v žalost pustila neviesto, kunjade, navuode an drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v petak 24. otuberja v cierkvi v Klenji, venčni mier pa bo počivala v bri-tofe v Gorenjim Barnase, kjer so jo podkopal. PRAPOTNO Obuorča Zadnji pozdrav vasnjanu Angelu V sriedo 22. otuberja smo se zbrali vasnjani, ki živmo tle doma, an drugi, ki žive dol v dolini za dat zadnji pozdrav našemu vasnjanu Angelu Lesizza, ki je umaru an par dni priet. Imeu je 75 liet. Na telim svietu je zapu-stu sina Paola, navuode an vso drugo žlahto. Zapustil nas je Celso Medvescig Rože so ble šele frišne na grobu našega vasnjana Angela, ki tle v naši mikani vasici smo imiel že drug pogreb: dva pogreba v manj ku tiedan dni. Zapustu nas je naš va-snjan Celso Medvescig -Ukancu po domače. Imeu je 74 liet. Z njega smartjo je ostala Ukancova hiša prazna. Celso bo počivu venčni mier v majhanem britofe zad za vasjo, kjer v nediejo 26. otuberja je biu njega pogreb. Podklanac Žalostna iz naše vasi Malokrat guormo al pa pišemo o Idarski dolini, tudi zavojo tega, ker po vasicah, ki leže na nin kraju tele rieke, ki loči Italijo an Slovenijo, živi nimar manj judi. Ankrat so teli ljudje imiel puno stiku, puno kontatu posebno z ljudmi iz srienj-skega kamuna an je bluo vič takih stazic, ki so vezale vasice idarske doline z vasicami srienjskega kamuna, za reč ne dvie: iz Varha al pa iz Klinca se je šlo rauno dol h Salaman-tam al du Melino. Med Melino an Sala-mantih je tudi ’na mikana vaščina, ki se kliče Podklanac an pru iz tele vasice je bla Giuseppina Codromaz, uduova Paravan. Umarla je v sriedo 22. otuberja v go-riškem Spitale an učakala je zaries vesoko starost, 91 liet. V žalost je pustila smuove, zete, brata, sestre, ku-njado, navuode an prana-vuode. Za venčno bo počivala par Cjubci, kjer je biu nje pogreb v saboto 25. otuberja zjutra. VENDESI a Rualis, in via Ippolito Nievo, sopra negozio Despar, appartamento 70 mq, arredato o no. Telefonare ore serali al 73055 Go par Hloc so lekarno SVET LENART Skrutove Nov sedež za banko Odparli so nov sedež banke popolar - ljudske banke iz Čedada - filiala svetega Lienarta. Paršli so ljudje iz vsieh naših dolin an je bla ries na velika “fe-sta popolar”, kot nosi ime Banka. Novi prestori ljudske banke v Skrutovem so v velikem hramu, ki so ga zazidal blizu bar Centrale, novi matajur Odgovorna urednica: JOLF, NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste DSPJ Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.0(X) lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIFST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000+ IVA 19% na ciesti, ki peje v Čedad. (Novi Matajur, 15.7.84) GRMEK Hlocje Nova lekarna Na 22. luja, senjam svetega Jakoba, gor par Hloc so inaugurai hram, kjer bo lekarna, farmacija. Ta liram ima tudi prestor za hišo farmačiste an ’no d-vorano, ’no salo za društva, kjer ljudje se bojo lahko zbieral an kjer bojo kulturne manifestacije. Za kratko čerimonjo se je bluo zbralo puno ljudi an farmacista, dotoreša Valentina Muzzolini, ki do seda je prodajala medežine v prefabrikatu tam po tin kraju mosta za iti v Host-ne, je vsiem ponudla dobar rinfrešk. S šindakom garmiškega kamuna, Fabio Bonini, so ble tudi druge oblasti Ne-diških dolin. Famoštar A-zeglio Romanin je vse požegnu. Sindak je povie-du po italijansko an po sloviensko, zaki so par-pravli telo inauguracjon. Naš ljudje potrebujejo, med drugimi, posebno podpuoro za zdravje an kulturne potriebe. V gar-miškem kamunu so že ma-lomanj postrojil vse hrame z deželnim zakonom 30/77. Tel kantun, ku špie-tarski, je biu decidu po potresu lieta 1976 za strojil direktno sam. Se nieso bli akorpal ku drugi. So mislili, de diela bi ble priet končane, če bi jih sami na-pravli. In so imiel pru. Akorpat je pomenilo dat vse diela Deželi, ki potlè jih je pasala adni sami im-preži. Pa se vie, de te velike impreže imajo težave za napravt majhane diela. Se je zgodilo, de tele impreže so nucale naše zidarje ku kontratiste (subappalto), takuo Dežela je plačjala vic, ku ki je bluo možno, naš zidarji so dobil manj sudu, in diela, kjer so “akorpani”, gredo počas napri. (Novi Matajur, 31.7.84) PULFERO Grande festa per il nuovo campo Dopo anni di attesa e lungaggini burocratiche si è inaugurato sabato 22 settembre il campo sportivo comunale di Pulfero che si trova in località Podpoliz-za “E’ oggi una festa per l’intero comune” ha sotto-lineato nel suo discorso il presidente dell’a.s. Pulfero Graziano Crucil. Alla festa hanno preso parte, oltre alla gente del luogo, autorità amministrative e sportive di tutta la regione.... E’ finito così il lungo peregrinare della locale squadra che dopo essere stata ospite per 11 anni dei campi sportivi a S. Pietro, Savogna e Gagliano, trova la giusta collocazione nell’ambito del territorio d’origine. Dopo la cerimonia inaugurale si è svolto sul nuovo campo la partita tra il NK Tolmin e la formazione del Pulfero. La vivace partita è terminata in pareggio con il risultato di 1 a 1. Nella serata la festa è continuata con il concerto dei Nediski puobi. Un avvenimento dunque per le nostre valli e specialmente per Pulfero. (Novi Matajur, 30.9.84) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. NOVEMBRA Skrutove tel. 723008 ODI. DO 7. NOVEMBRA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in pruznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan:tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 \ 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč .... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče. .0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281