, Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS


List slovenskih delavcev V Ameriki.
IA MBAI VKC KOT
2 NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO rodu NARAVNOST NA SVOJ DOM (ImMtt mM. ff	nedelj In pramllM*).
^ :: Citajte, kar Vas z&niml
U
Telephone: CHclaea 3-1242
Vo. 76 — Stev. 76
KrenUml H<-coml CUm Matter September	1940 al the Tost Office at New York, X. Y., under Act of Congress of March 3rd. 1878.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 17, 1941 —ČETRTEK, 17. APRILA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
LAH GOSPODARI SLOVENIJI
,■■ ...... I , ■III«! ■ ■——1—1—
Osvajalec je proglasil Slovenijo in Dalmacijo kot laški provinci na podlagi "junaške" osvojitve te zemlje . . •
Druga laška armada, ki je takoj v početku so- j JUGOSL. ARMADA V STISKI
vražnosti vdrla pri Kranjski gori v Slovenijo, je zasedla celo Slovenijo južno od Save, se polastila najvažnejšega jugoslovanskega vojnega pristanišča šibenika ter je dospela do Splita, to je 250 milj od najsevernejše točke Slovenije. Oddelki te armade sedaj zasedajo otoke pri Zadru. Med temi o-toki je tudi krasni Hvar, ki se nahaja južno od Splita.
LASKI CIVILNI KOMISAR ZA SLOVENIJO
Laška vlada je Slovenijo in Dalmacijo na podlagi vojaške osvojitve razglasila za italjanski provinci ter za vsako imenovala civilnega komisarja. V Sloveniji je bil imenovan za komisarja dosedanji fašistični tajnik v Trstu Emilio Grazioli, v Dalmaciji pa fašistični tajnik v Zadru A. Bartolucci.
London je že včeraj poročal, da se nahaja jugoslovanska armada v zelo težavnem položaju, danes pa prihaja po radio iz Londona ve»t, da Jugoslaviji izgin ja s pozorišča kot vojaška sila. Armada nima več enotnega poveljstva, odkar se je druga armada v Sarajevu podala Nemcem. Kot pravi poročilo iz Berlina, se v Sarajevu in v bližnjih pokrajinah jugoslovanski vojaki v skupi na 11 po več tisoče predajajo.
Sovražna roka ugrabila prelepi dalmatinski otok Hvar
Madžarski plen v Jugoslaviji
Madžarska armada j«' zasedla Račko, trikotno ozemlje med Donavo in Tiso, ter Ba-nat, ki m« razteza vzhodno od Tise do jugo>lovan>ko - madžarske meje. K<»t naznanja in n d ilirski generalni -tal), je l»ilo vjetili 15/MM) jugoslovanskih vojakov. Madžari i>a so dobili tudi bogttt plen vojnega materjala.
Bolgarske čete na oohodu
| .1 jugoslovanske meje. Medtem ko se je prvotna angleško-gr^ka l>ojna črta vila proti severu od gore Olympus, jugo-zapadno od Soluna do Flori ne, nedaleč od Presbiškega jezera na jugoslovanski - albanski itieii, in se je nato obrnila jn-gozapadno <proti Jadranu, se nahaja sedanja fronta že precej daleč proti jugu ter teče skoro naravnost od vzhodu proti zmpadu, nekako od Laris-in severno od Janine do <rr-ško-nlbanske vje ol> Jadranu.
V>i diplomati so ene g a mnenja, da se na Grškem sedaj hi je najpomcmlwic jša bitka sedanje vojne, ki bo odločila usodo Grške i»> mogoče tudi Anglije.
Strahovit napad la London
Sinoči so nemški aeroplani -S ur strahovito bombardirali London. Na vseh krajih mesta >o padale bombe. Nemci pravijo, da so aeroplani vrgli na London nad 100,<K)0 zelo močnih bond).
Nastalo j«' mnogo požarov in človeških žrtev je zelo veliko.
Pregled dnevnih dogodkov
_- — ■ ■
Ameriška vojaška sila šteje poldrugi milijon mož
Bolgarska armada je pričela korakati v vzhodno Grčijo, da se |K>la>ti ozemlja med turško mejo in reko Strumo vzhodno od Solun«. Bolgarska armada ima svoje oporišče v De-deagaču o<b Egejskem morju.
Po pogodbi balkanske antan-te pa i>omeni ta čin Bolgarske unpad in bi vsied tega morala iti Turčija v vojno na stra ni Grške. Tode turška vlada se izgovarja, da m več obvezana s svojo vojaško silo pomagati Grški, ker je bila balkanska zvefca razbita, ko se je Knniun*ka pridružila nemško-i t al jansko-ja ponski t rozvezi.
Sest jug osi. dostojanstvenikov ubitih
Iz Londona prihaja po radio poročilo, da je nekje na Ru-munKkem treščil na tla aero-plifn. s katerim se je peljalo
Šest vkdkfti jugoslovanskih dost o ja nst ven fteov* ki «o bili člani vlade ali pa kraljeve ro-dovine. Rečeno je bilo, da *o bili na potu proti vzhodu z ze lo važnimi listinami. Vsi so bili na me«tu ubiti.
Severno od te črte pa so v teku zelo vroči boji in Nemci zatrjujejo, da so že zavzeli Servio vzhodno od Olvmpnsa.
Grenevo, v sredini fronte ter Hereeg na albanski meji.
Angleži potopili laški konvoj
Angleška admirali tet a naznanja, da so angleške bojne ladje zadele na laški konvoj, ki je bil na potu s Sicilije v Tri-polis v Afriki. Potopljeni so bili trije laški rusilei, dva s potrebščinami težko obložena .parnika in dva parnika z vojaštvom. Angleži so v tem boju izgubili samo en rušilec.
V ameriški armadi, mornarici in zračni sili služi približno ' lijouov dolarjev vredne 1 milijon ."MH> mož in č:M ni-1 nika "Rio de Janeiro kov.
Samo v armadi jih j«* I mi ijon ;">*K> mož in častnikov.
Združene države mora- Ameriški državljani jo pomagati Južni	na Turškem
Ameriki"	Ameriški konzulat v Istan-
Ob krstni svečanosti pet mi- in,In ,,;t '''»^k.-m poroča, da
a par-
<rovor
XeUon
ina završejii« že v*e načrte za
•diuid v>»di Kin.ii^Lih držav-ijanov iz tamkajšnjega Okro-
75 ŽRTEV POTRESA V MEHIKI
Kot jo bilo že poročano, fe je pojavil /v južnem delu Mehike močan potres. Mesto Coli-ma je baje popolnoma razdejano, pa tudi v glavnem nn -tu je škoda precejšnja, ne nicer toliko vsled potresa kot vsied ognja, ki je izbruhnil v J raznih mestnih predelih.
Prvi sunek je bil lahek, drugi pa tako močan, da se j e več starih hiš v Colimi do tal p«> rušilo.
Colima leži 300 milj zapadlo od Mexico City. Nekatera po ročila pravijo, da je bilo vsled rušečih se zidov in padajoče o-peke nad »petnajst tisoč prebivalcev več ali manj resno po-škodovanih.
Koliko je pod razvalinami mrtVih, zaenkrat Še ni mogoče natančno dognati. Obla-ti so dozdaj ugotovili, da jih j«* To.
Predsednik Cainacho j«- poslal več vojaških in civilnih le-1 tal z zdravniki, strežnicami in zdravniškimi potrebščinami v ! I 'oHmo.
j Gozdovi okoli Colime gore, iri jez mestn ega rezervarj:■, odkoder dobivajo prebivalci i»itno votlo, se je poruši!.
Z" mestom je pretrgana vsa brzojavna in telefonska zve 7 i »-
Zaenkrat cenijo povzročeno škodo na milijon dolarjev, sodi se pa, da bo znatno večja.
Portugalci! utrjujejo Azore
Gen. Arnold v Londonu
ipr
m*l slavnostni
RockeMier. ki -kriti za izbolj- j	angleških podani-
šanje trgovskih in kulturnih j ^ '/A' zalotila Turčijo. jz |/1N})0ne je odplul proti od noša je v med Scvcrmi in Ju K'diko ameriških drŽavi ja- zoroIll transportni parnik >no Ann riko.	; "ov > Turškem, se natančno j S(M, ]>ort unkind vojaki.
Če ne bo dajala nasi via jm* 1(hI;1 7tU «la J«' j lMHlo prideljeni tamkajšnji & \y j la prednosti našim južnim so- j pnldižno tristo.
M-ilom, — jO rekel lio,.ke feller J Angle-ke ladje jih bodo pr« utegne razviti >ilno ne- Pojili" Portugalko, miki varen položaj, dužno-an.eriške |z amen-kimi ladja
A
z ki ir
prideljeni tamkajšnji nizi ji.
To je v štirinajstih dneh že 'ingi transportni parnik. ki j« odpeljal na Azore ojačenja.
Dne 12. aprila je dosp« Li^wnu na Portugalske m v London .generalni iinajor
II. Arnohl, vrhovni poveljnik	i-.........»- ...... ............. i .	r
» .. , ,,1.1:1- ........... .i,.!n.vrd. uu odpotova l v Združene dr-
ameriŠke zračne sile. Zaenkrat J republike inoiajo dohiti dovolj	'
še ni mogoče dognati, kaj je j jekla, strojev in poljedelskega /;,v<- ______
namen njegovega potovanja. |orodja, i V se to ne zgodi, >e	^	_
_____lbo poja v ila gospodar>ka kriza, j 1ISOC Oblek in OUU
Dobri odnošaji med j^.1!0 v zv zi * s,H'ia]niim ^ I klobukov
delavci in delodajalci IJ1^11
T, , . . . . f> ' " ..........1 ^	!Agnes Fasset, ki ie 1
Delavska tajnica 'Miss Per- ega nestrpno pričakuje.	, ... . , .. • t-tnrili webivaNivo
• . , v , , v 1 „ ' , , •	.. • . prece jsn je premoženje za ob- cije, pu Katerin preim ai> v
kins pravi, da ze dolgo ca>a Pa rusk "Rio de Janeiro 1-	\ ■
1 ' 0 ' . v..	Neke, cevi je 111 klobuke. Njem
er im> VTsii sili-	..... .
Cehe zapirajo
Ko se je na < 'eskem zvedelo, kako odločno stališče je zavzela Jugoslavija napram llitler-
Angeles je umrl Mrs. j ju, so se .po raznih čeških me ^asM't, ki je potrošila 1 stili vršile velike demoostra-
Premogarski spor
Južni operatorji vztrajno zahtevajo, naj bi bila predložena sporna zadeva narodnemu delavskemu posredovalnemu uradu. •
niso vladali med delavci in de-^na 17.o<><) ton te lodajalci tako dobri odnošaji ž bo med severno in Južno A-
Lastniki rovov mehkega premoga po južnih državah, ki so prejšnjih te«leii Ziipustili skupno konferenco oj>cratorjev, zahtevajo, naj bi bil ^por predložen narodnemu delavskemu posredovalnemu uradu.
Ker se more to zgoditi edino-le na priporočilo delavske "tajnice, ko se južni operatorji o-brnili nanjo.
Vsled tega je prišla Mhs Perkins- v New York ter je bila celo uro navzoča pri posvetovanjih med zastopniki severnih operatorjev in Vni-
stanovanje je bilo te>no in tako
, , , , . . . „1 .,	. prenapoln jeno, da je morala
kot vladalo sedaj. Ldina po- meriko.	. . :	.	. .
.	, , . , .. -iT-	1	•	pred nekaj meseci vnn lznje-
membnejsa stavka ie bila pri Knmovala 11111 je senora Al- 1	.
.	.	...	... ,,	,, t • 1 - ga posteljo in ]e spala na sto-
AIliss Chalmers, ki je pa zdaj / rn \argas. blagoslovil ga je ' . , . '	. rp
I^	,,'ii	1	i*. ^ stolu je 111« 11 umrla. 1 e-
že uravnana.	Rev. John F. O'Hara, bivši	'
__	.	.	, ,	x. , n . - kom teira tedna 1m> njena za-
\ se druge stavke so z oziro- nredsednik Notre Dame lini-	. .. . . ..
, v	. i.	puseina na <lrazl»i proilana. n
ma na splosno porast prouiiK- 'verze	!
cije ter splošno zadovoljstvo j
med delavstvom skoro brez ]»b
mena.
navdušeno nazdravlja Jngo-
Dobra cena za mleko
[njenem stanovanju je tisoč 'oblek, tristo klobukov, še*tde
Angleško delavsko ministr-stivo naznanja, da je bilo lani
premoga usodno vplival na narodni obrambni (program.
Po zatrdilu trnijskih uradnikov, je to samo izgovor, kajti južni operatorji bi morali primakniti majnerjem na dan dolar štirideset centov, da bi ^	"letih ni bila 1a plača (sedem dolarjev na1 dan) na jugu in na severu enaka.
Wbersole Gaines, načelnik konference južnih operator
Stavke v dveh deželah
Administrator Cladais, ki 11 m je poverjeno nadzorstvo nad prodajo ml cika, izjavlja, tla 150 tisoč nevvvorških farmer-
,jev ni že deset let dobilo me-vsled št raj ko v in drugih de-■! ^ maivj| toliko 7;l inieko kot lavskih zadreg izgubljenih !H«> ^^ lo|>i]. ^ delovnih dni. V zadnjih ]Hdde-| Kanm,r ho (lo])il 2:l 1(>0 fn„.
vsled stavk i(>v (74 kvartov) m,eka 9r, produkcija še nikdar tako ma- t<> ^ tr- (.(ifite kot iUfhn\ lo prizadeta kakor lani.	|mesecn marca lanskega leta.
set plaŠčev, par sto parov čev- cistov v . ljev ter velike množine .perila.1 rišče.
slovanom.
Da nemškim oblastim demonstracije niso bile po volji, je razvidno iz številnih aretacij.
Aretiranih je bilo več sto čeških dijakov, uradnikov, pa tudi čeških policistov in žensk. Samo iz enega praškega okraja je bilo poslanih enajst poli-koncen t ra ci j^-k i t a bo-
DELAVSKA FEDERACIJA IN FORD
Ameriška delavska federacija še vedno zatrjuje, da ima med Fordovimi delavci dosti več pristašev kot pa CIO. — To bodo baje tudi volitve dokazale.
Boj zrn Griko
Nemei »o « podvojeno filo pričeli napadati angleško - gT-ško bojno Črto ▼ neverni Or-Ški. Posebno Telik nemški pri-li^k je ▼ sredini fronte in Nem-so na n©kateri<h krajih ie
je v, je rekel: — Zaloge nako-panega mehkega premoga bodo trajale komaj osemindvajset ted Mine Workers. Južni ope-;dni. Te zaloge pa niso primer-ratdrji zl>orujejo v Washing- j no poraaedljene, ampak jih la-tonn.	stil je pet ali šestt veleinduslri-
Pozneje je rekla časnikar- jalcev, ki so se na ta način jem: — Prav prijazno smo se preskrbeli za T^t ali šest me-pogovorili o marsičem, — po-Uecev. Vprašanje je, kaj bodo
Vse drugače se pa glasi poročilo urada za delavsko >tati-stiko v Washington!!. V Zdru-
\ pondeljek >0 začeli vra-. j eat i delavci v Fordov*) Hiver delavci od glasovali, katera de-
Rouge tovarno v Detroit 11. Povratek se je završil sogla-
Izdatna oomoč delavske
.	jsno z dogovorom med zastoj>-
ženili državah je hilo samo me- organizacije	niki Fordove ,|ružb,. in ClU u-
seca februarja ,zpb.jenih (	A. Siber nijo av.nih delavcv.
vs e.1 strajka en milijon delov- ^^ • ^ ^ |o(.a] ^ VmpHJ	se (|a ,M) zm,,ia tovarna
111,1 !11]__ __[ran Federation <d" Mnsivians šele po desetih ali štirinajstih
j	j potrosil lani 08O tisoč 4o0 do-jdneh obratovati s polilo paro.
Preve.lk za armado	iarjev za pomoč revnim god- I Kompanija objavlja lokalnih
V Morehead Citv, N. C., je beni'kom in njihovim druži-!listih oglase, s katerim obve-
drdbnoiHiti pa ni hotela navaja-ti.
Južjii operatorji zato žele j^>osredo vanja narodnega delavskega »posredovalnega urada, ker bo po njihovem mne-

rli nm Grško 60 milj južno nju zastoj v i-ndmstriji mehkega zmanjšati produkcijo.
nočelc druge tovarne, ki nimajo mehliega premoga niti za sproti. Marsikatera velika jekla rna je že javno priznala, da je bila vsled pomanjkanja mehkega premoga prisiliena
moral na nabor '24 letni Leslie nam.
Gla-ncv. Dasi je popolnoma | Vsota je bila za 7.'> tisoč do-zdrav in telesno lepo razvit, ga larjev večja kot pa leto poje naborna komisija zavrgla, prej.
Meri namreč 7 čevljev in o-1 Cnija godlienikov je finan-sem inčev, d očim ameriški vo- Č110 ena najmočnejših delav-jak ne sme biti višji kot šest skill organizacij v Z'^ženili čevljev in sekt inčev.	'državah.
šča delavce, da je ta ali oni oddelek obnovil obratovanje.
Vsak dan se vrše posvetovanja med okrajnimi uradniki Delavskega urada ter za>"toj|>-niki unije in Fordove družbe. Treba bo namreč razpirati volitve, pri katerih bodo Fordovi
lavska organizacija naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih.
Ameriška delavnika federacija še vedno zatrjuje, da ima dosti vpliva med Fordovimi delavci. Njen zastopnik John
J. Murphy je izjavil:
— Mi nestrpno pričakujemo volitve pri Fordu. Prepričani smo namreč, da se bo najmanj devetdeset odstotkov Fordovih delavcev izrazilo za Ameriško delavsko federacijo. CIO unija avtnih delavcev ni s tvojim Strajkom pri Fordu absolutno nič dosegla. ^ _ _



8 HilOB XM — Hew ToriE
K. S
Thursday, April 17, 1941
•V81XN0VCJCH L. 1998
GLAS NARODA"
1
(Y0IG1 OP THE
rnak ftakaar. •orpoattioa and addi
(A OorporatS—). J. Lopataa, See. — Place of boslncM of the of above office™: 216 WEST 18th STKI1T, NEW YORK. N. Y.
48th Year
"Otoe Naroda" la laaned every day except Saturdays, Sunday« and Holidays. Bohocrlptlon Teariy 90.—. Advertisement o«
Za win leto velja tlat aa Ameriko la Kanado $0.—; aa pol leta $8.—; aa Četrt leta $1.80. — Za New York aa celo leto $7.— ; aa pol leta $8.00. Za looaenatvo aa celo leto $7.— ; aa pot leta $3J50.
"Olas Naroda" Izhaja vsaki dan Isvsemil sobot, nedelj la praznikov.
"ALAS NARODA." S10 WEST 184b STREET. NEW YORK. N. Y.
—1242
JUGOSLAVIJA
Newyenriki odmevi
—- VRAXK KERŽR --
Nobenega dvoma ni. da 'smo zdi, jo nekaj tako velikega in v svetovni vojni. Tisti narodi,Ipomen^bnega, da smo za-reli ki niffo Še v aktivnih bojih, vise' po ji Wit i .šele tedaj, ko se je vso primeroma v takem o«račju,l|»redmgačilo. kakor j«* bila Jugoslavija ziul-| ,T*rva svetovna vojna so je njih par mesecev. Oblaki pri- bila za demokracijo in svobodo
liajajo, nevihti' -e b'izajo — vprašanja ni drugega, kakor klaj si I »o vsnlo.
v.-Hi Ijndst« v na svetil. Tako so rekli, četudi nam ni nikdo
Zdi se nam, da je treba vpoštevati dejstva, kakršna so tor da jo nesmiselno olepševati resnico. Navdušenje je nekaj ie]>ega, bdotako tudi tolažba, resnica je .pa najlepša, pa naj bo Še tako trpka in grozna.
Naš zadnji članek o Jugoslaviji fce je zaključil z vprašanjem. kdo !><> zmagal na Balkanu: Hitler ali zaveznikif
Dane* moremo na to vprašanje precej točno odgovoriti, da so namreč obrača vojna sreča na Hitlerjevo stran tor da je že dano- t roba smatrati Jugoslavijo za pregažen« in poraženo državo.
Dasi. smo že od nekdaj najodločnejšt nasprotniki fašizma i-> nacizma, ne moremo utajiti dejstva, da zaenkrat še ni na svetu armado, ki bi bila Hitlerjevi kos.
I-totako trdno smo pa prepričani, da se taka armada že t-nujo in >i sicer z ameriško finančno, materija! 110 in moralno pomočjo.
Ko Iki enkrat osnovana, ji ne l>osta mogla kljul>ovati ne Hitler, ne Mussolini in nobena diktatorska sila 11a svetu.
Dejstvo, da je ta armada šele v povojih, omogoča Hitlerju vso vojaško us|>ehe.
Nikdar ne 1h> j m »za bil svet sijajne kretnje jugoslovanskega naroda, ki jo odbrenil ministra Markoviea in Cvetkoviča, ker sta ]H><fcpi-ala s Hitlerjem jK>god!bo, ter v lice povedal na-cijsketnu tiranu, da je 7 m »godba neveljavna in da hoče ostati J ngosln v i ja ne v t ra 1 na.
Sedanji ltačedlnik jugoslovanske vlade, general Nimovič ni mogel lepšo izraziti čustvovanja vseli |M»šteniJi ljudi v Jugoslaviji kot ga jo izrazil s tistimi besedami.
/al, da je pri tem precenjeval moč Jugoslavije in zavezniško pomoč.
Vedel jo, da 1h> Hitler udaril, pa je najbrž mislil, da mu bodo jugoslovanska, grška armada ter angleška ek«i»edicijska armada kos.
In iz \Va>hingtona <<t prihajali zatrdila o izdatni ameriški pomoči.
Na to kombinirano silo se je zanašal Simovič, zanašal se je na junaštvo Jugoslovanov in Cirkov ter na zmožnosti angleških letalcev.
Pa se je uračunal, kajti Hitlerjev vojaški stroj je vso nekaj drugega kot so naprimer Mus-olinijcvi "junaki".
V bojih /. Italijani je grško junaštvo zaslovelo fpo vsem <vetu. In svetovna javnost se ni mogla načuditi, kako naglo so Angleži v Afriki pregnali Italijane izpred Kgipta, osvojili vsa j jihova puščavska ojKinšča ter jih pognali prav do Tri|>olija.
Kakorhitro ae je pa v Severni Afriki pojavilo nemško vojaštvo, se Angleži z isto naglico umikajo proti vzhodu kot so so pred nekaj mo*<*ei umikali Lahi proti zatpadu.
Kot to pišemo, pravijo poročila, da se gr.sk o-angleška fronta le s težavo drži, dočim so Nemci prodrli že gloljoko v -rl*>ko ozemlje.
Bog 110 daj, da bi bila resnična iz Berlina prrhajajoča trditev, da SkhIo Angleži pustili <Jrke in Jugoslovane ravno tako na cedilu kot so tekom nemške invazije pustili Francoze pri Dunkirku in v »everocapadnem delu Francije.
Ko j«- vdrl Hitler iz Bolgarske v jugoslovansko in gr--ko ozemlje, ne bi smel naleteti samo na junaške grške in ju goslovan-ke borce, pač pa tudi na milijonsko in dobro opremljeno angleško armado, ]>ot ibi mu morale pa •zastaviti stotine in stotino ameriških tankov in letal.
V-ega tega pa ni bilo, in zato je Hitlerju navidez zelo tvegan pohod uspel. Medtem se je pa začela Jugoslavija že itanotranje rušiti.
Nemci so brez vsakih ovir dospeli v severni del Hrvatske, Italijani pa k severa in zapada do Ljubljane.
V slovensko in hrvatsko zemljo so se <zažrli s proglasi in obljubami: — Prinašamo vam svoJkxIo in neodvisnost.
Taka obljuba je za hrvatska ušesa najprijetnejša mu-zikn, pa uaj pride od kjerkoli — magari od Hitlerja in Mussolini ja.
In zgodilo se je nekaj neverjetnega: "»Svobodni" in "sumostojni hrvatski državi predseduje danes izdajalec Pavel ič, ki je <bil zasnoval atentat na jugoslovanskega kralja I * jed i u i t el ja —A lek*n nd ra.
f povedal nekaj jasnega in dolo-Svotovna vojna ima svojo j čenega, kakšna bo ta svoboda podlago v svetov, vprašanjih,;in kako se bo uveljavljala de-katerdih se ni dalo ali se ni mokracija.
ntoglo ro-iti. I>a bruno inleli J (Ko je bil sklenjen mir po pravo sliko pred sabo. za kajjprvi svetovni vojni, je bilo ne-se gre, jo t.i oba da oosežemo v kaj manj cesarjev in kraljev svet pn-d prvo svetovno vojno.; 11* svetli. Prenehale so tudi (Kakšen je bil svet in raznVe- j nekatere države večjega oljse-re pred letom 1!M4. ko .se je! ga. Dobili pa smo vsepolno začela pi*va -vetovna vojna?.malih državic, ki so redile ar-Tak, dii bi ga prav lahko djalijmado takih in takih deinago-v dobo sto aii dvesto let nazaj.!gov. Živele so natančno po Velika cesarstva in kraljestva,]vzorih nekdanjih držav in u-liekaj republik, ki pa so bile VjVftdle so, polagoma vse slabosti Evropi v. izjemo Švice tudi ne- nekdanjega sveta, na drugi
iStEJO SE ZASTOPNIKI
ko vrsti kraljestva. Večina drža<v je imela neke vrste kon-
strani pa jako malo tega. kar imenujemo svoboda in demo
ENA NAJVEČJIH ISTOVRSTNIH TV ROK V NEW YORR1T. KI NIMA SPLOH NOBENE TEKMOVALKE NA SVOJEM POLJI'. ŽELI NASTAVITI VEf SLOVANSKI JEZIK iiOVORfi-ČIH MOŽ.
PREDNOST IMAJO ONI. KI IMA-JO AVTOMOBILE. ALI PA, KDOR JE PODJETEN IN PRIPRAVLJEN TRDO DEL%TI IN SE RAVNATI PO NAVODILIH. BO PRI NJIH .AVTO-MOKIL POSTRANSKA STVAR.
ISKCSNJA V PRODAJANJU NI RISTVENO POTREBNA. KER BOSTE DELALI Z ISK1 ŠENIM POSLOVODJO. fEGAR NALOGA JE t flTI VAS. VZAME NA DELO IN VRESN1CI PRODAJA ZA VAS. KER JE N.Aft DOLOfEN NAfRT NUDITI VAM IZVEŽBANO VODSTVO, BOSTE MOGIJ IMETI ZNATNE DOHODKE. ČETUDI PLAČAMO NA PODL.AOI PROVIZIJE.
ZGLA8ITE SE PRI MR REMMELL. DRUGO NADSTROPJE. 90-3« 161st STREET, JAMAICA SAMO A' ČETRTEK IN PETEK OD 12 DO 3 POPOLDNE.
<i»r)
Peter Zgaga
stitucijo in parlament, koder k racija. .
so so po navadi kregali, kakor' Prosim: prva svetovna vojna
so kregajo š<« danes Francija in Anglija -te imele dovolj demokracij«. Polovico manj jo je bilo v Nemčiji, Italiji in Avstriji, nič je ni bilo v Rusiji in Turčiji — da omenjani samo evropske države.
A vendar je bila na svetil neka, samo po sebi lazumljiva svoboda, katere so so posluževali vsi narodi. Ta je ohstaja-la v tem, da se je lahko slednji izselil iz svoje domovine in si iskal kruha in strelu kem svetu. Vse nvu je bilo odprto na vso strani. Naša A-nnerika, Kanada, Avstralija, -over in jug, vzhod in zahod —■ če si imel za vožnjo, si lahko šol, kamor -i hotel in poizkušal, kje bi se dobilo nekako živi jfiiio.
\ 1 ni smislu jo In! pred prvo svetovno vojno ves svet v
se je bila za principe svobodo in demokracije, a ko se jo svet vi nil v normalne razmere, sirto zapazili, da je bilo ljudstvom odvzeto Še tisto nialo, kar so imela poprej. Svet za -vetom, država za državo je začela zapirati svoja vrata, vsako naseljevanje je bilo če že ne izključeno. pa tako omejeno, da r»I ničesar pomonjalo. Tista velika sve t ovna svoboda in demokracija, ki «0 jo imela Ijud-1K) širo- stva poprej, jo šla rakom žvižgat in žabam gost. Delavec — pa naj bo industrijalni ali poljski, sta 'bila naenkrat še ob tisto irralo, kar >ta imela prej.
S tem se je začela doba po končani svetovni vojni, dolin, ki je prinesla v vse evropske dežr le novo p rob Tonu1, nova vprašanja: kam z odvisnim ljudstvom?
, ,	.	Mi venvo, kako je na «vetn.
demokraciji, /akai pravica. „ . . , -___ ____ , . .1
. .	, . - , .v, . Recimo <ia ima ena kmetska
la gri s, kam ir hoces, da iščeš
sreč«' in življenja, koder si ti
Calles bo živel v Mehiki
V San Dicgo, Cal., je rekel časnikarjem general Pflutarro Elias Calles, izgnani bivši mehiški predsednik, da 'se bo vrnil sredi meseca maja v glavno meato Mehike, kjer se bo stalno nastanil.
Bivši predsednik živi v Ca-ii farni j i, odkar je bil izgnan iz Mehike, namreč leta 1936.
'Meseca decembra je -prekinil svoj dolgotrajen anolk ter pozval mehiški narod, naj z vso vnemo podpira administracijo predsednika Avila Oama-cha, češ, da je treba v teh nemirnih čaaih ohraniti narod pred propadom.
Callesu je Camachova vlada dovolila povratek ▼ domovino.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V trt krit itn in tasih je vtmkemu HUlelJu dnevnik vesti potreben ta priročni ATLAS, ki o peljemo našim oarotnikom p« najniiji ceni. — Naročite ca Se daaeel
Velikost 9H x 14H inter
48 velikih strani; 32 barvanlh »emljevldov tujlb držav In 9 zemljevidov Zdr. držav In sastav vodilnih držav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
sna^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEl>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 3S centov
PoSljlte svoto v znamkah po S _o«, po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, U ga dobite % atlasom ln ko ga izpolnite ln poSJete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojsknjo-W» se držav, kakor bodo prone-njene po sedanji vojni.
NaroOfe Atlas pH:
"GLAS NARODA-h u wT
O veliki noči se pojavljajo v listih in magazinih razprave, v kakšni zvezi ^ta velikonočni zajec in velikonočno jajce.
Doslej ni še no/ben učenjak zadovoljivo odgovoril na to vprašanj**.
M ogoee se nam je prihodnji' leto nadati rešitve t<»ga x>eri'-čega problema.'
Po dolgotrajnih prošnjah j«-vendarle prišla 11:1 sestanek. Prišla je z odkritim namenom, (la 11111 razblini vse hf>e sjinj«* in da mu pove, «Ui po.I nobenim pogojem ne more I > i t i "j«»-gova.
Ko jo j<» Ziigleilal prihajajočo po ozki >te/.ic*i, ji* oživelo v njem /.e pojema joči- upanje.
Ko sta se<ila na klopieo pod jasminov grm, je zašespetal: — Povej mi, če ino imaš rada, če hočeš postati mojn žena!
Ona je skrivnostno molčala. Smilil se ji je, in ni <lo>ti manjkalo, «la bi 11111 pritrdila, ko ji je zt rje val /. jokačim •f lasom:
— Ce l*oš moja, bom na j>r«*č-nejšj človek na »vehi, če me zavrneš, bo >nirt moja odre še njea. t'riirl iK.m.
Ali naj m-i laže, ;ili naj inn lili ni ljubezen.' Xe, bila ji* pri'-V11" i|M>štena in odločna.
Vedoč, da ga bo smrtno ranila. mn je naravnost povedala, da ima že drugega izbranega in 'la ne more biti njegova. Po tej ?A*oji izpovedi ji* n;i-
. ........*

hiša tri sinove in ene lN'er. K11 sin dobi dom — luči se konm obesi — za dva pa ni prostora. Poprej jih je vzela Amerika. Kanada, Avstralija, Afrika Nekateri so ostali sicer doma, če so dcfbili vsaj košček kruha in prilike, velika večina pa jih je odšla. Strici in tete niso za žel jeni .pri nobeni kmet ski hiši. kaj naj šele rečem o de-ilavskili familijah, koder so bi-1 Ta taka vprašanja težja.
Ker je bjlo delavcu in kmetu odvzeto vse, pred vsem pa pravica, da se >vol>odno gibljeta |>o svetu, je prišio do kopičenja. Odrastli sinovi in hčere niso vedeli kam, vprašanje nezaposlenih je postajalo povsod večje in večje. Tjjudje so poizkušali \-se, iskali rešitve, koder so vedeli in znali. Nazadnje so se zatekli h takim prerokom, kakor sta MAissolini in Hitler. To pove vse.
(Svetovni vzrok za novo svetovno vojno je torej povsem ekonon^skega izvora; ljudstva iščejo novega sveta, dela, poklica, zaslužka in življenskili pogojev uploh". V F.vropi jih 11» dolliiti — drugam jic morejo 111 ne smeio Kaj je poslediea? Boj.
Itilanuo samo en del sveta, ki ima prostora recimjn vsaj za bilijon ljudi. To ste ol>e Ameriki. Poieg njih je edina Rusija, katera ima sveta dovolj za razmarti svojega ljudstva. Vse drugod je — nič. Afrika, pravite, da je še skoro prazna? To je res. A ta zemlja nekako ne prija belemu človeku. Cele v prinlernih kliuyotienili razmerah izumira bel rod. Afrika ni bila nikdar srvet za belega Človeka. Če bi bil, bi bila že davno polna. In Azija ? Kar je Azije, ki kolikor toliko odgovarja zalhtevam človeškega življenja. je tako natrpana z ljudstvom, da je k večjem prostora samo se za golazen. Avstralija z nekateiriani otoki daje življenje omejenemu številu ljudi. Toda po veliki večini je puščava in bo tudi ostala puščava. Edini velik kos zemlje, koder
t *>.
je prostora reein*o za dve Evropi, stf severna in južna Amerika. .Medtem ko ste Afrika in Avstralija po veliki večini puščavi. .ste obe Ameriki obdarovani s takim naravnim bogastvom, da ga ne najdete nikjer drugod na svetu.
Airtpak kaj pouMi.fa vse to bogastvo, če se Ijud-tvom zapre vrata * Malo čudno -i- zdi človeku, «la se je to zgodilo. Zakaj vsi smo tukaj zato, ker je bilo odprt o. da smo mogli notri. <'lovek bi mislil, da bo ostalo tako /.a v.si* v učne čase. No, pa -em se zmotil jaz, kakor so si* zmotili tisti, ki so verovali. da bo po prvi -vetovni vojni resnična svoboda in d» -mokracija 11:1 svetu.
■< V iii torej vprašali, kaj je vzrok nove svetovne vojne, bi rekel takoj: ponoanjkaiije svobode in demokracije. Lahko se obiisi Mussoliniju in Hitlerju marsikateri zločin na grbe, enega jinti ne moreš ixlrekati: borita se, ker ne vesta kam 7. ljudmi. Tu kakor Xemeija in Ttalija, tako so vse velike in majhne evuophke države z izjemo Husije. Ti ne mores živeti brez kruha.
s tem lie 71 re i-kujem1 te-ga, kar je prav ali napak v ti novi svetovni vojni. Tzknšam najti samo vzrok novejra sve-
Totla kmalu je bil razoča-iglo in brez slovesa odšla, on
ran. Povsem brezbrižno je 1*1 slušala njegove belile in hladno odgovarjala na njegova vprašanja.
Je
brezpmiir-mbie ga, k'-r ne reši nobenega vprašanja. Cenint svobo.lo in deii«okracijo, ven dar pa ne.kako z neyaiipanjem gledam na odbore raznih držav in narodnosti, ki se zbirajo v Angliji. Kiij naj pomenijo ti odbori.' Al: mogoči« to, da povrrn- v.-i*. kakor je bilo pred to vojno? Na to lahko računajo profesionalni politiki in razni "voditelji" narodov in drža, v. Xe pa delavni narod. Tista papir lini a svoboda i 11 de-mokraei ja ne |>oinenja ''n de-l:K c;t nič. ke r mu ui prinaša rešitvi* živ;jei»j-kih vi>rašanj.
Vse to pršem, ker nis^-111 «lo dane- našel niti enej»a načrta, kakšen naj bi bil svet po ti vojni. Namiguje .-e, da bo vse drugače, ne povi* se pa. kak-no bo to "drugače."
pa zastokal: — O, umrl bom . . .! To se je zgo»lilo me-eea maja leta 1 1. On je držal -»vojo {obljubo, in je to zimo re- n-mrl. Pobrala ga je pljučniea.
« ast mu. bil je mož l»e-eda. Kar ji je bil v t i-t i lefii mladui noi'i obljubil, je storil, četudi šele po fietde^etih letih.
Ženske >0 odlo<*n»- in vedo, kaj govore.
Celih šest mesecev poroki se ni ganil o«l nje, izvzemši, seveda, ko je šc-l delat ali pa jmi kakšnem drugem opravku.
Prav zadovoljna je bila ž njim, češ, saj >e ho naredil, da bo mož kot se spodobi. Toda -tara navada je železna -Tajen. Prijetne prijateljske družbe ni mogel kar tako zlepa pozabit i.
Ko je dobil v 7>etek zvečer plačo, se je zamudil do enajstih. Ona je molčala. Njemu je bilo žal.
Po treh tednih ga ni več zdržalo. X |M*tek in v -obto jo je mahnil v prijetno tovariši jo. Njo je trla -veta jeza, in v topila k njemu re
(Kdor ustanavlja nove organizacije, mora re-iti pred vsem vprašanje: kaj hočem in kako Imuii to dosegel, fe tega ni, ni- nedeljo ji maš ideala, nimaš navdušenja,i
niti tistega notranjega ognja,| — Predvčerajšnjim si pri-e
.	.	.... ,. s katerim greš pr. ko v-eh mir -ele včeraj zjutraj 'lomov;
tovnega krvoprehtja 111 zdi sel , . ...
. • i • . . . .....do svojega cilja. .
mi. da je to prv m najvažnejši.
Večkrat se vprašu;,e v javnosti, čemu se vrši nov svetovni ples! In kar je še važnejše: kaj in kako l»o. kadar 1k> ta 7>!es končan. Da bi (»stalo, kakor je bilo, je nemogi če, zakaj živ človek -e bo l>oril za prostor na solncu i:i za košč« k kruha če 11111 ga ne bodo dajale urejene nuznicrc. Vrnitev v to. kar je bilo pred to svetovno vojno, je nekaj nemogočega in
iNaša Amerika -e kar ne 1110 re iznajti, kje in kako je - to! vojno. In po mojem mnenju j»*' '",n poglavitno vzrok ta. ker nimamo ja-nosti. kaj in kako honao prcundili svet. ko >e konča ta |»les. Pravijo eni: naj]»oprej zmaga, potem taka vprašanja. Jiw pa pravim4: najprej \*7>ra-šanja, z jasnimi odgovor i, da
včeraj si prišel domov šele da-nes zjutraj; če l»oš ^t« dane-prišel jutri zjutraj domov, ti naravnost in odkrito, la -e bom dala ločiti. . .
(Nadaljevanje na 4. -tr.)
samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POSILJATVE
v ITALUO
V URAH: ~ $ 2.85	Mf LIB
... $ 4.85	1«M LIR
- $ 92» 2M6 LIR
~ $13 JS%
~ $21.75 .. $43.00 _ $85.00
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-poročamo, da se vse darilne pošiljatve pošlje potom CARLE ORDER. Km ta način je denar najhitreje izplačan. — Za CaMe Order je treba posebej plačati
V raz-vetlitev razmer 11a Balkanu naj vam l>o na-Iednja zgoilba :
Vanča Miliajlova, voditelja maeiedon.-kega gibanja v Bolgariji, so nekoč vprašali, čemu je dal umoriti svojega nasprotnika generala Protogerova.
—	C'eiuuf To je vendar i|ki. vsem enostavno, 1— -m* je za--mejal Mihajlov. — /ato *cm ga dal umoriti, da bi nekega dne njega ne vprašali, čemu je dal mene umoriti.
Zdravniki so znani kot precej odločiti in odkriti ljudje, ki v privatnem življenju nočejo razpravljati o svoji profesiji.
Pa je nanesel »lučaj, da je pri banketu sedela zgovorna mlada vdova poleg mrkega starega zdravnika.
Nenelioma ga je nadlegovala z vprašanji, na katera je 011 zelo kratko odgovarjal.
—	Prosim vas, go.-»r>od doktor. — 11111 reče naT>oslcd, — po čem je mogoče zanesljivo vedeti, ee je človek res mrtev ali ne.
—	O, to je povsem enostavno, — ji je oil vrnil zdravnik i]»o kratkem prevdarku. — Mo-^ki je mrtev, ko 11111 neba utripati srce, ženska pa, ko ji jezik otrpne.
Še dobra dve meseca, »71a bo pri dekletih le tisti fant nekaj veljal, ki bo imel karo modela 1042.
L £ B If XB0 DX" — Hew Yofi "
TKureHay, Aprili?, 194T
XBTSHPYEJIN
Vesti iz slovenskih naselbin
Do^sl so nam vedno dobrodošli, tu
vse nafie žitatelje in se i njimi noti rojaki rekoč med seboj pogovarjajo.
ZANIMANJE ZA VOJNO
Vsar snvo se hali, se je zgo-o. Naša lepii rodna zemlja »zopet |hxl tujčevo peto. Kama i o easa je treba, da so
ieoni vsi upi in trud genera-pridnih rok. * Tak *at. ko je prišlo do oporama nnii Hitlerjem in jugo-iv« as k o vlado, >1110 bili častni in osramočeni. Sicer smo zpravljali ta korak na vsa komi ne načine, na printer, da llposlaviji radi njenega zen*-»pisin ga položaja ni kazalo mgoga. .vendar sum tudi go->rili, da, ako se ne Ih> nihče av.il Hitlerju po robu, 11111 i mogoče a lahkoto podjaruii-ves svet. S prek! >0111 po-xtbe so 11 ns navdajali zopet ivi dvomi, ali >e bo Hitler za-ovoljil z nevtralnostjo in ali d Jugoslavija v stanu vzdrža-11 a pad v siučajn, da se Hitler Iloči, za napad. V slučaju upada ImmIo irisi kraji razdi -ani — >0 trdili nekateri. .Ju-oslavija je pic-daba. da hi mo-la hraniti svojo \v»eli slra-i «*l sovražnikov oLlano me-Dumi hi zopi't menili, ua
SLOVENSKE PRIREDITVE
1«»
tajili krajev kakor -ploh vse verne meje Jugodavija ne bo
Poraa Jugoslavije je strahovit i^larec za vso demokracijo in up milijonov po zasužnjenih doželah se je razblinil v nič. Dokazuje tudi, da se ne more n 1 kdo uspešno zoperstavljati Hitlerjevi mehanizirani armadi . Povprečen .Jugoslovan, posebno Še srbski vojak, se ne l»oji dveh Nemcev, ako hi bilo ianašnje vojskovanj?, kakor je bilo v prvi svetovni vojni. Tankom in zrakoplovom se pa nip-rejo uspešno zoperstavljati le drugi tanki in zrakoplovi in teli nima nikdo v zadostni nacri.
(Zatorej bodimo pripravljeni Š-- ua mnlahnja presenečenja, tola bodimo trdni in ne obu-pavajmo. Obup le izpodkopa-va naše tiaoči. katerih bomo za >ebe in svojce še zelo potrebovali. Ijjudstvo tam sedaj seveda zelo trni telesno in duševno, toda ve« I i 100. da člov« k marsikaj prenese in se v nez.ffo-di prilagodi razmeram, kakors-nih si v urejenih razmerah ne 111 »re predstavljati. Zatorej bo boljše za nas in za 11 je. da ne tarnamo toliko o njih -edanjt m položaju, ampak mislimo na to.
Slovensko Podporno Društvo Sv. Jožefa, štv. 57, KSKJ. v Brooklyn, N. Y.
VAS VABI NA
VESELICO
-kiišala braniti, teiirv. č bo 11 na kak način jim bomo prisko liuiknila svojo oliorozeno ^ilo vjčilj na pomoč, kadar pride ča južne gorate dele države, k j«*«- za to. Dajmo -i pričeti že se liodo ? (Irki, Angleži in Turki daj pritrgovati I11 se odločim* ustvarili skupno bojno črto iti
ZUPANOVA MICKA
iŠAl.n HSRA V DVEH PRANJIH) Ipra prcnlolsna p» nemiki: ' DIE FKI.DM 1" k HI -K" in igrana v Ljubljani v Mn ITI*).
# V NEDELJO, DNE 20. APRILA, 1941
V jNllOVBNSKRM NARODNEM DOM V •i,V. IRVING AVKNVK	BROOKLYN, N. Y.
Zatetek oh I uri popoldne.	Vstopnina 3« centov
PO IGRI PROSTA ZABAVA tuk nirmskw«m»ii tki«»~ — izvrstna <:oi»ba za pijsm K obilni udeležbi vas vabi —	Dntftvo s*. Jožefa.
potem polagoma prodirali pro
ti severu.
to bo za mater, očeta, Janeza, Micko to za druge po vojni prizadete shote, ki nimajo 11 i-
Tako smo ugibali in vodili tojkogar, da bi jim pomagal. Več-vojno mi. Kako je prišlo po-jnr.jie more trajati to zverinsko zncje, nam je. žal, sodaj vsem j divjanje in oolj*i d«! mora <«u-
Ztuino. Kakor strela iz jasnega nas j<« zadela novica, da so Nemri prodrli po dolini reke Varila r ter - tem pretrgali zvezo med Jugoslavijo in njenimi za v. zniki. Vsakdo se je spomnil, do kake katastrofe je dove-,|el [hmIoIk'ii nemški manever na zapadui fronti. Bili smo vsi zliegnni in še sedaj se ue moremo fx»|»olnoiua pomiriti. Saj -e ni>o še popolnomr. zac lile
VABILO
— na —
Plesno Veselico
v SOBOTO, 26. APR.
v Community Hall
JAMES CITY. PENNA.
Veselica se začne ob K. zvečer. Igral I »o orkester
FR. JANKOVlC A iz Cleveland, O.
Vabimo vse od blizu in daleč, da poselite našo veselico.
Veselični odbor.
VABILO
na
PLESNO VESELICO
k:ilorrt prirfdi
Društvo št. 581 SNPJ.
v St Marys, Pa. v soboto zvečer : 19. APRILA, 1941
na FOX SKATTNO RINK zadej za Public High School,
So. St. Marys Street. Igral bo Frank Rebarnikov: WHITE RAGLE
ORKESTRA iz Yukon, Penna. Vse rojake od blizn in da lev uljudno vabi —
POMOŽNA AKCIJA STARI DOMOVINI
'Pittsburški Slovenci so danes vstanovili "Pomožno akcijo 'Pittsbuiskih Slovencev za x>n*oč vojnih žrtvam v domo-viIli,, na kratko 4*Pomožna akcija stari domovini."
V	začasni odbor so bili izvo-jeni sledeči: Matej K< be pred-•ednik; John S. Rogina drugi pre Isednik; John F>ečmaii, tajnik; Matej PavJak«>vLeh, blagajnik; Fkank Ferentchak, Joseph Koss, Jakob Launch. G. W'eselieh. Michael Bailor. Mrs. Catherine Rogina cksekutivni odbor.
V	advertizačni odbor sta izbrana J0I111 Dečiinan. Matej Ke-be. Visi drugi so pozvani, da propagirajo zamisel ** Pomožne akcije stari domov: ni*'. Prihodnja *eja pitt-hnrske ftrgani-zaeije bo v nedeljo *20. aprila ob zve«-t 1 v -loven-ki šoli 11a r»7. eesti.
'Vsi Slovenci so povabljeni 11a to sejo. Vendar uvidevamo, da bo našim ljudem težko priti 11a shod 2t>. aprila, vsled dmštivenih sej. Zate bo glavna javna skupščina četrto nedeljo toga meseea v Slov. 11-sken? doniu Pazite na oglas glede -kupščinc d 1*11 tri teden v slovenskih H-tili.
;Naš odlM>r za pomožno akcijo stan domovini si je svost- da bodo vsi naši ljudje v Pittsbar-ghu in celi zapadni Pennsvlva-niji z navdušenji m -sprejeli to novo združenje. To pa zato,! ker je vojna preplavi a Juiro-slavijo in z njo vreil Slovenijo. Svesti sulci si. da bo v-ak naš č!o\ek pripravljen nekaj odtrgati od -vojih ust, da pomaga l^niovini. ker -1110 p: č njeni o troei in ker ima tam v-ak iz-hmmI nas -=voje bližnje in daljie brate in se-tre. Nobena naša diužina namreč nima začetka
v Ameriki, pač pa tam v stari domovini.
'Pri tej akciji ne sme priti v postov naša krajevna ameriška "politika," tu naj jrovori edi-ii'»le srce in ž njim ljubezen do svoje krvi. ki ji» srda j f»re-livaiia |h» krivem, nedolžna.
Zberinio okoli trjK*če matere doii!oviiie in iKMiimo pri-pravljeni vsak ]>«> -'voji moči b-čiti nj' in- /ane.
Na glavn" sku|kšr-ini bomo razpravljali o načinih in ipotlli, po katerih bo nvogla biti ua«a akcija uspošna. .
iZa «'•;»> n i o«l bor va- pro-i. da spregovorite 1«*iil beveih» na voji h društvenih >ejah. da 1»o vdeiožba ua glavni skujtščini č:in večja in končna pomoč čim u>p«'šne j-a.
Za P..n»o/no akcijo doutovini
Muilej Keb»-.
22:» — r*7th St t eel. Pitfsbmirli. P:..
O d h o r.
krat zmagati v človeku.
iPripovedujejo. da <0 v prvi	.
svetovni vojni po bolnih pol ja- ^l™™*^' nah sredi grmenja to|M>\ ptiči žvrgoleli svoje jiopevke, gnez-
začelo kijitb nevarnosti olsle-niti ro.nio grudo. »Ponllad je «edaj tudi v naši nekdanji domovini. Teloh.
/,\ ''II r	-»« M'	rw r. i 1»! ,	-	.	.
Mili. mlreja i svoj »r«l in	»'	J- v «
....	...........W...	I I'liliolit n»i>	UOIt'.Kl
Flanderskih poljih v Be liri j i je ldeči milk »Tot vedno, bujno nrandranem pol in. Kakorhitro raz-tpal svoje cvetje p<» pose ie vojna črta nekoliko premaknila, je prišlo pridno prebi-
ra ne izgub svojcev i 7 prve s ve- 'valstvo iz svojih skrivališč v tovne vojne. Pa ne samo to.Uvoja razdejana bivališ-ča in
PRIREDITEV I miSTVA SV. JOŽEFA.
"NOREC" V SLOV. NARODNEM DOMU
V ne. ie I jo april:* opoldne ob mi v prizori dramsko društvo 44Ivan Cankar" v Ole
»Pred leti >o drainlska društva podajala v sezoni po šest do osem pred-tav. sedaj jih še od vtflandu, (»., zelo pomenljivo, j ene do ti« h, k večjemu Štiri, kra-no dramo "Norec" na od-(Ali res ni več ljudi, ki bi ho ru Slov. Nar. doma na St. Clair j teli pohajati k venskim Avenue. To dramo je spi-aI (predstavam !
Fed or Gradišnik« lekarnar v, Dovolj jih je >še jjov-od. Sa-
Cclju "pri Križu". Pa zadnji svetovni vojni je bila ta igra veliko igrana na ljud.-kili odrih širom Slovenije, kot tudi na Je-
senicah. v Celju in na Šentjakobskem od ni v Ljubljani. Ta
1110 malo ver slovenske zavednosti bi bilo treba, pa hi bila lahko vsaka predelava !»*> odstotno uspešna glede |m»s. ta. Kadarkoli je naznanjena -lo venska itrra po enem a i dni
ra je bila spisana ua podiagilgem draiilsieni di ust v 11. da si resnič »ega »logo.tka te vsebine.
(Kakor je bilo že poročano ter k- j0 odigral na Štajerskem.
To igro -!i|o pr» jeli iz domo
4 0 - LETNO PREISKUŠNJO
IMA
AMERIŠKA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona \ in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši našel- * bi ni, vprašajte krajevnega tajnika % za pojasnila, če ne, pišite na glavni arad. Ely, Minnesota.
»mar iice, trobent ice. korčki
jini bodo kmalu sledili. Vedno zelene jelke in smreke dobivajo bolj živ sijaj, toda pri nas 8ii*o vedno čakali na -vetlo lu ! basto bukev, kot znak :e-ničn« pomladi. Tam nad Snežniško graščino je vedno najpoprej razs.nlsvoje žametasto brstje. 'Potem .-e j'- vsa. oko'sci izpre-! menih- v pravljično [»okrajino. Vasice* vse zagrnjen4- v cvetju >a inega »lrevaj; polja, travniki in livade en -ant cvet ličil jak. Dull cvetja se je spajal z opojnim vonjem jelk in drugega brstja da je bil zrak napolnj« » z diša\ anii najti rairocenejšegji j^jovu-a. parfunLM.
Najbrž/' .je ta pri rodna k.ia-sota vzroka, da se <e vedno z zanioianjeiu opominjamo roj-stenega kraja in 10 sila, ki bo ohidržala vkljub vsem mogočim težkočani naš rod še na-4'lalje po naših fforali in dolinah.
kakor je razvidno iz današnje-li slov.
no društvo sv. Jožefa
g: 1 oglasa, priredi slov. podpor- V!|U. ve|- kot	,^j.iimi le-
st.
w iti. toda t K.ŠKJ, veliko veselico z igro v
dveh iejanjih in -icer prihod-
11 jo m dri jo due 20. aprila v
dvorani Slov. Nar. doUha
Irving Ave.. lJrooklyn. N. V.
Začetek ob 4. popol<t:ie V-to]j-
nina "Hi centov za osebo. I*'t-iskiik.
reditev se vr<i po sled«M-emjjaj110 dramo, ki je bila odlože-vzi»oi*cdu:	jnt| toliko let. To bo prva pred-
1. Kaj lie bila bi vesela,"—ihtava te originalne .-dovciiske poje Mrs. Pauline Curl.	'drame v A11 »niki.
Igra na harnumlko — Mr. ^alestno je. ko člo\ek opažu-Josei 1/I1 Kerkovi« h ir1	j,, kako naša dramska društva
**Ogrski ples št. "»"; "O- v \ni(l,iki hirajo; kako težko v
edaj se je smatralo da društvo ne zmore primernih karakterjev in zato se je vpri-7.0rit v odloži'1 do <ed'injega rasa. Danes ima ilruštvo Ivan Cankar nove igralsk ' moči v voji sre<ii in reži si r, .lo-epli c »e odh čil podati to si-
grski jiles št.<»*T — igra tanibu-raški zbor pod vodstvom Mr. 1.
Izkušnje 'Naša demokracija' se je udeležilo čez 13 tisoč u-učencev in ličink višjih šol zadnjega leta iz celega Allegheny okraja Izkušnjo je prestalo 259 učencev *m učenk. .\<ed njimi so tudi trije slovenski mladeniči in -icer Bdvard Močnik iz Moon Kun in Frank LebaU in Viktor Raspet iz Lu-p-rial. Pa. Ti bodo še enkrat medsebojno tekmovali in šest najboljših bo dobilo Štiriletno I j brezplačno šolnino na Pittsbur. |ški univerzi. Želimo srečo!
/ V. P. Oakdale, Pa.
mnogih slmajih požrtvova.111 režiserji dobijo primerne osebe. da sprejmejo vloge: koliko
bo rprizori a v enem ali drugem sioven-kem domu. bi morali Slovenci to vz« * i na znanje z ve-M'ljein in se brez oklevanja odvzati iu po-' ti!i pr«d-slavo.
V>e. kar je nase. slovensko nam mora biti bolj pri -rcu l»olj svet«». kot pa tuja tilnika gledališča, katera -o odprta dnevno in lahko v-ak l«» p«» l jubile ogb'da, kadai lmče. Ne strežimo po življenju slovenski drami v Ameriki. Raje koope-rirajnwo nif»i se boj no, pa bomo lahko do.»o živel" :u igra i v zabavo in pouk p- jetnikom. Naj ne bo prevroče in m- prehladno, ne prelepo vreme >11 ne piegitlo. kadar se igra slovenska igra. £ohitimo na predstavo. da ]»o<l-uenfco društvo 1110-
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
AndfTMmr pripavrdkr za -davenska mladino
Bele iMfi mali junak. (D»4«jnAij) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz JiranHl) (iompart in KanunUiki (Jul. Ztytr) (•ospod Fridolin Žolna in ajfcwa
družina i¥'r. Alilrinski) Kazan, vwljrji pes J J. O. Curwood) Kaj m* je Makaru sanjalo (V. Koro-lenk«)
Na ra/lienih p«»tih (Frane Fri-»eh) IVIer Pa»el <la%ar (Dr. I. Pregelj> Praviea Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noe (Rudolf Vrahl) Slika IkHiane <-ra> (<»«rar H Ude) Verne dn-e v vieah (Prosper Mi rime) Zapi-Jii iz mrtvega doma (.%. M. Ik»-»lojet ski)
]H)7XO XiW'UX).
Ve em naročnikom 4 * Glasa Naroda1' želim vesele velikonočne praznike, posebno pa mojim prijateljem George Mi-hellču v Tjarrtarqaie. in Pavlu Sterkn, Marti« Quebcc Mine.
John iSterbenc, Olevelhnd. Ohio.
4. Saloigra 44Županova \lic-k;i V tej igri nastopijo sedi či: Tulpenheim, žlahtni go-spod — Hr. Josepli Žagar Stei nfeldova, utlada, bogata vdova — ^^rs. A. Potočnik; Mankof, TulpeUheimov prijatelj — Mr. Joliu Žagar; Jaka, žui>an — Mr. Frank Kushar Micka, njegova hči — Mjrs. P. Curl; Anže, Mick in ženin — Mir. V. Capuder; Galažek, pi-*<ar — ^Sr. Stanley Vesel.
1P0 igri bo prosta zabava. Za ples bo igrala izvrstna godlba "The Ridgewood Trio" naše in ameriške komade.
•Kakor razvidite iz tega programa. bo zelo zanimiva prireditev. V imenu društva sv. Jožefa vas na tem mestu prav prijazno vabim da se tiste udeležite v obilnem številu, da se bomo kako malo skupno pozabavali, ter vsaj za par ur pozabili na svoje dnevne križe in težave, posebno pa še na evropsko situacijo, v katen je posebno še zadnje čase tudi nasa domovina Jugoslavija ogrožana od več strani od krvoločnega sovražriika, kateri bi jo rajši dane« nego jutri popolnomla uničil. Upajmo, da do tega v polni meri ne bo prišlo. .
Da bo na tej prireditvi tudi prav dobro preskrbljeno, kai
prigovarjanja in prem ičavanja Iralno 111 materijalno. ki -e trnje treba, da ta ali ona sprejme Idi vzdržati -lovensko dramo
v'ogo. Druga k riževa pot pa je zopet, ker igralci ee prihajajo točno in redno k vajam, kot zgovorjeno. To je ena stran, bi rekel: zakulisna stran.
Največja težkoča pa dobiti dovolj številen poset občinstva. da pridejo na predstavo. Igralci, ne le da pc morajo učiti svoj rti vlog. par pa morajo v večini slučajih tud! sami skrbeti za avdijenco, sicer se lahko zgodi, da igrajo praznim stolom. In kako težko je igral-ceni kot režiserju, če vidijo pred seboj na pol prazno dvorano n>esto natlačeno polno. Oboje, naučiti se vlog in prodati mnogo vstopnic v naprej, je pa težka naloga komursi-bodi.
na površju.
•Zato rojaki in rojakinj«. ne pozabite nedelje 20. :>prila. ko bodo Cankarjevi vprizorili /•Norca** v Slov. Nar domu na St. Clair Avenue. Seda j lahko vidite to fino dramo, ki se do-pade vsem igralcem in režiserju. ki jo bodo podali v nedeljo. Vstopnina je samo .T> centov. Te predstave no »boste pozabili. Torej: na svidenje!
Erazem Gorshe.
se tiče izbome kapljice in raznih najoku-nejših jestvin, ni niti omeniti treba, ker namreč vso to stvar ima v oskrbi od-lior Slov. Kar. donto. .
Torc.j dragi rojaki in rojakinje i« New Torka in okolice, vsi na 4 4 Jožef o vo" zabavo in igro prihodnjo nedeljo dne 20. aprila!
Z rodoljubnim pozdravom, i	Anthony Svet.
OBČINSKE VOLTTVE NA WTIJ^ARD, WTS.
JPri občinskih volitvah, ki so se vršile v torek 1. aprila, so bili ievoijeni sledeči naši rojaki: za župana je bil ponovno izvoljen Mr. Arthui Klarich. ki že dolgo vrsto let zavzema to mesto na tukajšnji občini v splošno 74idovoljno-t občinstva. Poleg njega so bili izvoljeni: razne občinske odbore: John Gregorioh, Fhank Parkel Jr., Mike KruVtz, John Lesar, Martin Kern, John Horvath, Frank Plautz in Joe Vershav.
Po 70c zvezek
I »o Oltridu in Ititolja (Ivan \lelik)
Po 75c zvezek
Bel fes or (Art ur Bernede) Onstran prago/da (James Olive? Cur-wood)
I'ii .strani kloliuk (Ihimir Feigel) Romaniiene duM* (Ivan Cankar) Seržant Biavolo (Mareel Priollet) Železna renta (Zane 4>re>) /Jati Panter (Sinelair Gluek) tiostilna v stari ljubljani (Starostav) tiusar v oblakih (Booald Kejrboe) «>ospodariea sveta (Kari Fidor) 11 ek t or je v Mer (Rene La Brujrere) Kdefa Meijla (O. K. Frirh)
Po $1 zvezek
1'srabljeni milijoni (E. G. Selifer) Veridirus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be rrbelire Maje (Waldemar Bonsels)
Pinevinski otok (.\natole Franre) Pisane igodbe (Janko Kar) Iz življenja za žiiljenje (Ivan Zupan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohlkanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenee (Pavel Kell»r)
Po $1.50 zvezek
KI ropa t ra (Sir R. Rider Haggard) Zločin in kazen <F. M. Dootojevskij) Tigrov i zobje (Mavrico Lablane) Krištof Dimae (Jarit London) Misterija (Cnslave le Ronge) Lurifer (Jean de La Hire) Izpod Golice (Starko Savin***)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
»isnjeva rrpntfea (VL Lcvallh)
, Aiko je v Vasi naselbini zastopnik "Glasa Naroda", lah-ko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Koledar za 1941.
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, H. Y.
r ' *	t	*
»bišcite Slovenske Prireditve! VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMQ K FINANČNEMU, PAC PA TUDI DRU
ZABNEMQJ USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV. TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
"GLAS HJ BOD IM - Hew Yoi«
Thureday, April 1 7, 1941
ITlTXNOVEjBN L. 1®
NOVE UNIFORME ZA GASILCE
: E O M ▲ N :—:
Francoski spisal: CRAMPOL. — Preložil: LEVSTIK.
——n61 —^^^^
indiji
Ktlina misel na mater je bila ostala Simoni še sladka. Ni ite blia našla moči- da ji piše, ker ni bila vstanu. podrobno razložiti svojega go»-ja, saj niti z lastnimi usti ni mogla živi duši izr »žiti strašne; a kesanja, ki jo je trpinčilo. Toda zdelo i- je, «l?( >e pomiri n nemara celo vsaj malo poto aži, kadar objante nwter in >e tisne v njeno naročje. Čutila se je tako hodno in (Hitrto.	1
Njena shujšane-t je vzncniirjala celo Tomaža Erlingto-iii, da j«* jM«*]*eševai o*iiho<i, obljubljajoč gospodu d'Avron, čegar t« sni zaupnik in vtelex-na previdnost je bil postal, da Hoče nadzorovati vse in mu }>ošIljati poročila.
To,ej ni nič v« č zadrževalo gospoda d'Avron v tej ža-!o tui hiši kjer j*« s-.ičela mračna otožnost polaščati tudi njega.
Ka. si' tiče Sim >ne, je bila že od dne njenega prihoda v fir ilUl m njena i h I i ttci želja, da gro <m1 ondot. in zadji dogodki *o I* še bolj raz vel i to hrejieneiije. Toda, ko je šla po--'imIu jik-al ]m> ^ ol i k i li stopnic ill. -e ji je nepopisno skrčilo sree p,m- zato, ker je s)M>nOiila »vsega trpljenja, ki ga je puščala ■/.;. sebor. ])k>. im je čakala, da ji prinwo prtljago, jo je obvladala omotica, da je morala v p red vo rani sesti.
Kavno na tem mestu je čakala, od gnana od služabnikov lady Ebanor, na drbro voljo .svoje tete, takrat, ko je od zgoraj za*i.»nel na njem. uho dotb j -e n<vi»an ji glas. glas Ri-hardov. in ji prinesel tola/l>o in nado. Jleial je: "Sprejmi va j«», ul»ožieo!"
Spiejel jo je, n vo ki je piosila pomoči in se ni imeli opreti nikaiibor. 'Moril jo je oltoževano vladarico te hiše, ••na /a j« spodila iz nje, ona je prinesla v ta dom nesrečo in smrt. Da ga ni takrat navdalo tisto usodcpolno usmiljenje. hi Kiliard še žj\e', ne bi bil š1 okusil najhujše bridkosti *voj<gn življenja, i:i tolažba maierinske ljubezni bi nuu bila .istalit. Tudi lady Kleanor bi b"la Še meti živimi, in Simona - - ali. /.•« Simono bi bib. karkoli Imljšt« od spoiihinov, ki jih Iki d^ehd« o vedno no-tla s sd>oj.
•*Ah niiianš ničesar razen tega kovčka?"* je vprašal golimi d Avion, k! ga je >krl>cio samo to, da ne zamudita vlak.a, <hiu um j«- priciiikila. Jialo, ženitovanjsko dari'o, vse Iragulj" in darovi je biia pu-iila v velikih omarah gospe itnffith.	>
Si- lin >ta v kočijo. V tistem hipn. ko je Tonw»ž Krling-ton, ki ,ie spremlja' gospoda d'Avron in Simono na kolodvor zavzel ^ dež njini!» nasproti, ve je zaslišalo žalostno cviljenje. Stari |x*s ladv Kleanor je bi' planil pod kolesa.. Simona se ji sk'onila, reko«:
"Piosim. da jte liti ga." je dejala Tomažu. (!o--mm1 d'Avron. vid*V*. da je vzela lisička in si ga po-«a lila na ko'ena, j** -vzkliknil:
"M^tnla vendar ne misliš vzeti te umazane in ostudne zveri s Mtlioj ?"
je rekla ona. 44Nočem, da bi o-ta! pe- tukaj in tudi until.'"	/
-■■-SA
(Jasilci v Tokio, ki so večiuom a prostovoljci, so dobili nove uniforme iz a zineta. Na obrazu nosijo tndi maške, ki so napolnjene s kemikalijam i, da morejo gasiti tudi v dimu, ki je napolnjen s strupenimi plini.
Iz slovenskih naselbin
VOJNA POTRTOST
• i NAGLA SMET. '
J>ne 7. aprila je v White Valley, Pa. umrl rojak Anton Primožič, zadet od mrtvouda. Bil je stair (59 let, v Ameriki je bival 41 let. Donui je bil iz vasi Terbiia, občina Stara Oelica. Zapušča ženo, 2 sinova 3 hčere, enoga brata nekje v Illinois in S vnukov, v stari domovini pa 2 brata in sestro, ako so še živi. Snadai je k divenia društvoma, št. 11«i. ARZ in št. 152. SSKZ.
John Previn.
AYhite Valley, Pa.
Prt-d kratkim sem obiskala linše naročnike na Balkan. So visim n La raztreseni po farmah je v predmestju (Jhisholma
to
in kur so skoro vsi se pro elili iz Balkana iz starega kraja, so
Wood odgovarja Ickesu
General Robert E. Wood, ka-teri predseduje Ajueriea First ('oimnittee, je odgovoril na besedni napad tajnika Iekesa.
—	Vojna stranka hoče vedno imeti monopol nod patriotizmom. To je že stara in javnosti dobro znana stvar.
—	Tajnik Icikes je govoril o patriotih, ki se ziblje jo v naslonjačih. Naša organizacija govori v imenu tistih naših mladih mož, ki se bodo morali boriti in umirati, ako se Te.ke-su in njegovim tovarišem posreči pahniti našo, deželo v vo j no.
Tckes je v svojem govoru pred Jewish National Workers Alliance obdolžil Wooda, Li ud-
lon železi,- rude odFor<1a in ^ nekatere a železnega okrožja.^™*? A meri kance, da so slepo
rod je v Hitlerjevih rokah.
milijonov tukajšnji
Kakor si> sliši, bodo začeli že prihodnji teden pošiljati po jezeru Superior do S. Chi ca ga in v («ary. Ind. Pa vemlar ne va-
dali ime okraj Bolkon. Ker sojbim nikogar sem priti za delom me ]>a prosili, da na i kaj spo- ker je še zmiraj v« liko ljudi
(jo-pod d'Avr .»i j» rentačil nad t okaprico in nad ne-odnost i.vi, ki ji l(j>.'o sledile nato se je začel rogati grdosti p*a ni njegovi nenavadni čeiiKprnosti, na|K>sled pa, ko Simona -vojegu nadležnega tovariša ni hotela niti na kolodvoru i>u-sliti, niti v morje vri vi, je sklenil ž njim piijatejst vo, ker se mu zdeli dobri oiHuišuji veilno prijet n« jš i o<l slabih, najsi le imel opraviti - komurkoli. Ko so do-peli v Pat iz, je pes zaupljivo smrčal v naročju sladko dremajočtga gospoda 1'Avion. Simona pa ni zaprla oči; vsi« njene poteze so bile napete, in vemlar i 1 čulila niti trudnosii. niti zabave na tem dolgem, celodnevnem {»otovanju, sladkosti vrnitve vdomovino. 'imp, gibanje in n premagljivo vrvenje Pariza ji je jedva d »segalo iiŠ4>sa in j.^dva prodiialo v njene mas i, ki so >e veno-:ifcer opi i jemale ist'sra predii¥*ta..
SiMiiVa |H»leg o eta v domači kočiji, ki je prišla po njijll na kolodvor, ji» brezbnžno spoznala prodajalnice, ki so bile š«» fnlpr*e, znane ji i-i-ste in bliržajoei se dom.
vKo je vik/ za vi. na hišno dvorišče, se je gospod d'Avroi? si je ves čas med vožnjo zaspano molčal, -klonil k Simoni, i«koč ji z nekako #.:.drego:
* * Pozabil sem ti reči. — Da ^e mati ne bo preveč vznemirjala, sem ji ne'.uanil samo tetino smrt. Osta'o ji bo tieha povedati, kji-'ar l»o ugodna priiožnost . .
Voz je obstal. Predno je stoj>ila Simona na tla, so jo že olwlajali gospa d'Avron, Gtorge< .n Madeleine, govoreč, kličoč. brezumni od sreče, stiskajoč. Objemajoč in dušeč jo tako, da če je njih veselje n:posled polastilo tudi nje in jo nehote navdalo z nekoliko zadovoljnostjo.
Naenkrat pa j? vzkliknila gospa d'Avron: *4l\>da Rihard! Kje je Rihard!" ' iStopiii so bili v salon, tisti veseli, mali, prijazni salon. Vgi obrazi so hili o-ip'i in presenečeni. Geor$res ;e molčal. Mvdeleina je jedva sp »znala sestro, ko jo je videla v žalni obleki, gospa d'Avron pa je v prvi nevolji svojega življenja vpr&sah moža:	,
"Kaj ji je? Kaj so ji .storil:? Kako da mi jo priprlješ takšno nazaj?*'
Oospo<lu d'Avr:,n se je zaklelo, da je Iwlje, podati ne-zogihni pojasnilo takoj in pred vsemi.
"Vidi«," je dejal, "ta nepričakovana smrt uiboge E'ea-nor je hudo prizadela Simono — ;n podnebje — angleško podnebje je zelo s'abo. Rihard ni mogel z nama. Saj veš — opravki. — Toda prišel bo kmalu . .
Te kratke besede so imele le nekoliko zaželjenega učinka. Otr.fka s U Wla tako vesela, da zagledata velikega brata, kiuo jtr.ui ga obljubljali, in gosrpa d'Avron je čutila, kako je .4» njenem uren krčevito utripa'o hčerino, kaikor bi hotelo počiti.
44 MoJ Boi», kaVo nespametna sem bila, da sem jo pustila od wbe, da sem ver^>la, kar ste mi pravili, da nisem šla sama gt-r!" j« vzkliknila žalostno.	'
XMadaijeTanje prihodnji«.) ^ '
roeam v naš 4t(llas Naroila" seru v ta namen u k;i,j napisala.
N<lka vd«:va je še po ebno povabi:a Petra Zgaga, da naj pride sem na Balkan in si bo hitro (»ozdravil revmatizem. Torej Zgaga, korajžo in pridi sem v Minnesoto, kajti danes tukaj .V* nad ničlo ii, že regrat leze iz zenYJje. Ko sem zadnjo -oboto zvečinr noslušala radio, kar naenkrat ob enajsti uri o. apri a zasliši m. da je Hitler napovedal vojno naši Jugoslaviji. To me je tako pretreslo, da nisem motgla spati celo noč. ker to je nekaj i-trasnega. Tbogl narod! Moji ož]i '.sorodniki so trije v vojni. To so i novi imi-jega brata. Moj brat je bil ubit v prvi svetovni vojni. Takrat <o bili vsi majhni dečki, danes pa so ni v armado.
brez dela in zaslužka.
Kermit Roosevelt bo rekrutiral prostovoljce
lz Londona poročajo, da 1m» 1 odpotoval Kermit Rooseveh, JMMlaj pa |K>z4lravim vse čita-|slIl Thedora Roosevelta, v Ka-teljc'Mf asii Naroda"	[uado, kjer lw> rekrutiral pro-
Franees Lnkanich, stovoljce za grško kampanjo.
_('lusllohn-	Kermit sG je neslavno vrnil
[ležiko bolan iz Egipta in ni še
NOVAKOVEGA ^toliko okreval, da bi mogel
vršiti aktivno vojaško službo.
NA Rt )("11A) NOVA Ki*>VEG A 1 BESE1>NJAKA.
Na podlagi dejstva, da je an-
gleiško-slovejiski besednjak ]>o-treben vsakemu društvu pri njegovem poslovanju, je Aim-viška Bratska Zveza na Elyju. Minn. zvkšalate 17\! IAVPmf Minn., zvišala zadnji te<l<»n svoje naročilo Novakovega besednjaka na 22-") izvodov.
(V se bodo we druge naše bratske organizacije ravnalo po razsodnem ukrepu Ameri-
r
ke Bratske Zveze, bo ustreže-vi trije poklica- j no vidiki potrebi pri njunih Ali ni nobene si-|d. uštvili in ta koristna in pre.
e več na sv< tu, da bi tega groznega Hitlerji! zastavila T In kakor slišim na radio, mu gr»* vse po sreči.
iSedaj ,«e tukaj <b-la dobro, kajti letos mislijo poslati SM1
potrebna knjiga bo. prišla na svetlo za splošno uporabo med našimi ljudmi.
Mrs. Agnes Novak. 2.W. N. Clark St. Chicago, 111.
SLOVENSKO - AMERIRANSKI
I/	I	1	:: ZA LJKTO ::
Koledar i 94i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta • • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek
O LOVU m LOVCIH,
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
K
99
Vauto laUku pučljeU* t suaiukali po 2 aa. S crate, Se prebirate r ZdruZenlb drla vata.
Posebna priloga:
THje zemlje«idi t barvali: KYROPA I.1:T\ 1914.; EVKOPA PRED SEDANJO VOJNO: K V ROPA I* 194«
NAROČITE GA AR OANKS
f
i h h h h
Si #
* * * # #
0 #
0 $
o 00
00
%
00 00 00
00 00
00
00 00
00 00
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
uri je bolj te,no pri srcu, če zač-,biir,°
Proces prod Egalu
Iz Sangliaja poročajo, da je bil 5. aprila aretiran R. Kgal, ugleilen član tamkajšnje francoske kolonije. Te <lai so" ga
odvedli v Sai^on, kjer bo po- nem misliti na to, kar pride po -t avl jen pred vojno sodišče. vojni> Vsi vemo. da svet m Dolže ga, da je mnogim fran- „iore nadaljevati, kakor je bilo eoskim mornarjem omo«ročil ulo zdaj. A nikogar ni, ki bi beg v Singaipur, <la so se lah-j načel vprašanje: kaj in kako 'vo pridružili četam generala bomo dela'i, da dobimo po voj-./vsnlle.	ni take razmere na svetu, da bo
jlahko živel človek poleir elove-
Newyorski odmevi
(Nadaljevanje s 2. str.)
bomo vedeli, za kaj se gre in pojile. Ce se ne doseže izlepa, kaj nas čaka. Potem bo prišla se bo dosog o izgnla, to se pta-jit^nost med lju.istvo in tisti vi: z novo svetovno vojno, entifzijnzem. kateregp tako po-1 'Tu n;ijbolj tragično pri tent g'-ešamo. .	I je to, da se svet kar nekako o-
Te-žkaj, vojna sama in gorje-'*-pra*anj. Je tako, trpečih sega v vsako človeško ,la hl b,J	P'M^av.jeu
dušo. A sam, ne vem zakaj, da'.V7etl' 1,0 pa datl-
Pri nas gu-čas < takimi stran<kiiiki vprašanj«, da ima ljudstvo vsak dan manj jasnosti.
Pravijo: pomoč Angliji v blagu — ne pa vojašva. Ampak jaz dvomim, da se bo sedanji svetovni l>oj končal brez žrtev ne samo v blauu, ampak
_ FISHING — GREAT SOUTH BAY, L I.
Imam krasne prostore za piknike in ribolov. Na razpolago pivo, vino in žgane pijače in dobra domača kuhinja. — LINDEN INN, Louis Pirnat, Merrick Rd., Lindenhurst, L. L, N. Y.
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y
ka in narod pole* naroda, no !"di v krvi' v 701,1,1 in da bi se klala med -abo. |r,,,\p,;TJ w i«I»priji«nimo s
.to mis ijo, toliko bolj bouvo ]»ri-Pravijo oni: nekake zduiže- pravijeui na rešitev končnih up države za vso Evropo. To vprašanj, ki vise kakor Damo-bi bilo dobro i?i pot robno, a s klejev meč nad glavami vsa-tem se ne reši fundamentalne- koga posameznika in vseh skn-ga vprašanja, kam bomo z od- pr.j.
več ljiulnri. Združena Fvvropa no pomenja drugega, kakor povečano si i o. da se reši ta vprašanja.
Danes bi moralo izginiti v|ira«šanjo: kaj bom dobil in nadomestiti bi ga moralo ono drugo: kaj bom dab od če*a odstopil, zakaj brez tega ne
		-----	
V atoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.			
"Naši	Kraji"		
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.		HS - H	
Zbirka 87 fotografij v bakro-tiaku na dobrem papirju vas stane — n.			
KNJIGARNA	Eokiajaka jaaaro ••GLAS NARODA" «8 t n ?I6 WEST 18th STREET, NEW YORK		
Vsi narodi tega sveta, vsa ljudstva in vse države so po prvi svetov, vojni izgubile najve-eji in najvažnejši temelj vsake svobode in demokracije: pravico. da gre vsak, kamor hoče, da išče sreče in življenjskih pogojev kotle r se mo zdi. Zato je danes čas. da vprašamo jasno in glasno: rli je svet pripravljen vrniti vse to narodom in ljudstvom! <> ni, ne vidim drugega izhoda, kakor vedno večje svetovne vojne.
'Zastonj -o vse žrtve in vse govorjenje, zastonj vse zmage in porazi, dokler ne vrnemo svetu principe svetovne svobode in demokracije: svobodno gibanje vsakega človeškega bitja, svobodno ustvarjanje življenjskih pogojev in svobodna izbira kraja, dela in poklica za v-e in za vsakega po«ebej.
^mmmm^
Rojaka prosimo, k o poiljdjo n naročnino, da poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OEDEE, ako Ja vam la priročno