V
SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO)XXII. (16) No. (štev.) 10
ESLOVENIA LIBRE
Zapisani smrti ?
V	zadnjem času so nekateri zamej-. / ski in izseljenski slovenski časopisi / znova začeli razčlenjevati rezultate
, zadnjega popisa prebivalstva v Slove-veniji odn. Jugoslaviji z dne 31. mar-
i ca 1961.
Iz objavljenih statističnih podatkov je razvidno, da so ob tedanjem ljudskem štetju ugotovili, da ima Slovenija 1,591.523 prebivalcev, vseh Slovencev pa je 1,589.192. V primerjavi s popisom prebivalstva leta 1953 se je število prebivalstva Slovenije povečalo za 87.080, v primerjavi z letom 1948 pa za 151.707. Iz tega izhaja, da je v /Sloveniji v letih 1948—1953 prebivalstvo vsako leto naraščalo za povprečno 12.819, t. j. po 8,7 na tisoč prebivalcev, v letih 1953 do 1961 pa za povprečno 10.885 ali po 7 na tisoč prebivalcev.
V	primerjavi z naravnim prirastkom po drugih republikah v državi statistični podatki odkrivajo za Slovence porazno ugotovitev: Slovenija je na ¡predzadnjem mestu, na zadnjem mestu je pa Hrvatska. Največji naravni prirastek v Jugoslaviji imajo Makedonci, za njimi Bosanci, za temi pa Črnogorci.
Iz gornjih statističnih podatkov izhaja, da slovenski narod zelo počasi narašča, odnosno skoro ne narašča več, kajti že več desetletij se vedno vzdržuje na isti višini, t. j. na poldrugem milijonu, med tem, ko so nekateri drugi, številčn0 enako močni narodi v istem času svoje število podvojili, celo potrojili.
In če gremo še dalje v razčlenjevanje statističnih podatkov, pridemo do ugotovitve, da so med Slovenci vedno redkejše družine z velikim številom otrok. Največ družin je z enim, dvema otrokoma. In tako pridemo do jedra slovenskega problema: Med Slovenci je vedno občutnejše padanje rojstev, ali 'bolje povedano: med Slovenci je bela kuga — preprečevanje rojstev — že zavzelo tako strahotne obsege, da je že začela resno ogrožati sam nadalnji razvoj in obstoj naroda kot celote.
To nam potrjuje rezultat ankete, ki s0 jo nedavno napravile slovenske zdravstvene ustanove, iz katerega je razvidno, da žene v 'Sloveniji sedaj pomore že dve tretjini otrok, še predno s0 bili rojeni. Grozna ugotovitev! Toda so zdravniki, ki zatrjujejo, da je navedeno število ocenjeno še prenizko! .Da je še večje, še več nasilnih odprav človeškega plodu. Tako statistika slovenske žene prikazuje kot največje in najkrutejše sovražnice slovenskega naroda, kajti one so doslej pomorile že več slovenskih življenj kakor pa vsi dosedanji okupatorji in obe svetovni vojni s komunističn0 revolucijo vred!
Te strahotne ugotovitve nas morajo prevzeti z grozo, kajti slovenski narod je na tem, da bo začel umirati. iZat0 je treba udariti plat zvona in pozvati vse, ki jim je usoda slovenskega naroda še mar, na zbor, da ukrenejo, kar je potrebno, da se prepreči nadaljnje širjenje bele kuge po slovenski domovini.
Moramo biti pravični in nikakor ne smemo trditi, da bele kuge med Slovenci pred vojno ni bilo, da se je začela širiti šele v zadnjih letih. O ja, bila je, toda širila se je tajno, skrivaj in vsi tisti, ki se jo propagirali, so vedeli, da počenjajo zločinsko delo, ker je oblast povsod ostro nastopila proti vsem, ki so se bavili z odpravljanjem človeškega plodu. Predvojna slovenska oblast tudi nikdar ni ovirala, kaj šele onemogočala delo kat. duhovščine ter članstva katoliških prosvetnih in mladinsko vzgojnih organizacij pri njihovem delu za moralno vzgojo slovenske mladine, z.a ohranitev moralno zdravih slovenskih družin. Sedaj pod komunisti je pa drugače. Sedanji komunistični režim je tudi v Sloveniji uzakonil materialistični življenjski nazor, zavrnil pa krščanska moralna načela, ki prepovedujejo spolno življenje izven zakona in sploh vsak spolni razvrat. V vsemi sredstvi in na vse načine so. komunisti zlasti pri mladini ubijali krščanske verske ideale in j0 načrtno kvarili z materialističnim življenjskim nazorom. Sami so j0 navajali v spolni razvrat, ko so jo vodili na delo v razne delovne brigade ter ji dajali možnost, da se je že v najnežnejših mladostnih letih moralno pokvarila. Z odtegnitvijo žene
Moskwa in Peking sta si v laseh
Besedna bitka med Moskvo in Pekingom,, ki jir po trditvah rdečih Kitajcev prešla že tudi na gospodarsko torišče med obema državama, se je v zadnjih dneh močno poostrila. Kaže sicer, da jo hoče Hruščev ublažiti in da se resno boji za morebiten razkol v komunističnem. taboru, saj se je na svojem nedavnem volilnem shodu potrudil in je skušal potolažiti Kitajce s silovitim grozilnim napadom, na zahodnjake. Izjavil je, da je ZSSR sicer umaknila svoje rakete in bombnike s Kubr, toda se bo takoj vrnila na otok in napadla ZDA z atomskim orožjem., če bodo „imperialisti“ napadli Kubo.. Isto vtrija
.'tudi
„.imperialistični“ napad! na
rdečo Kitajsko, Vzhodnlo Nemčijo ali katero koli drugo komunistično državo.
„Nismo zapustili Kube, da bi jo požrli imperialistični morski psi,“ je kričal Hruščsv. „Če imperialisti mislijo, da morejo ‘epiati pravice držav, da si same izbirajo režime, če mislijo, da jim bodo oni krojili red, potem bo prišlo do atomske vojne.“ Hruščev je nadalje zagovarjal sovjetsko oboroževanje, češ, da ZSSR mora biti močna, .da bodo „imperialisti“ vedeli, da jih ob napadu čaka uničenje. Opozoril je zahodnjake, da je ZiSiSR preživela 2. svetovno vojno, v kateri je bilo uničenih toliko življenj, toda tega vsega da je kriv Stalin, od katerega sirirti poteče deset let prav ta. teden. Nato ie dodal: ,,če danes vlada mir, potem je to zasluga ravno ZSSR in socialističnih držav, katerih gospodarstvo hitro narašča ter imperialiste v orožju in vojaških silah nadkriljujejo.“
V govoru je nato tudi izjavil, da bo ZSSR tudi gospodarsko prehitela ZDA, napoved, ki jo je izrekel že tolikokrat in se še do danes ni uresničila. Ker je omenjal številke, se kljub potvarjanju ni mogel izogniti dejstvu, da znaša, kakor sam trdi, sovjetska industrijska produkcija sedaj 63 odstotkov sedanje ameriške letne produkcije. Obmivši se nato k zahodnim časnikarjem, pa je zakričal: „Vi ste lakaji imperializma. Toda jaz govorim za socializem. Ves svet bo šel po tej poti v socializem, in čim prej bo to storil, bolj bo srečen.“
Kitajska EP je po tem govoru Hlru-ščeva v svojem' glasilu pekinškem Ljudskem dnevniku v 7000 besedah dolgem članku objavila, da je pripravljena pogajati se ,g sovjetsko KP o „ideološkem, sporu“ med obema strankama, toda kot pogoj je stavila da ZSSR prekliče svoje sodelovanje s Titovo Jugoslavijo, preneha z napadi na kitajsko zaveznico
na Balkanu Albanijo in se za vso preteklost opraviči.
V članku kitajska KP ugotavlja, da je 1) Hruščev poslal Indiji Mige; 2) odpovedal „na stotine“ trgovskih pogodb med obema državama in 3) sovraži Maoeetunga in njegov industrijski program.
Tita kitajska KP imenuje „izdajalca“ in pribija, da je „pomirjenje z njim popolnoma nemogoče.“
Temu napadu go nato sledili še napadi kitajskega radija, v katerih kitajska KP označuje Hruščeva in druge Moskvi naklonjene komuniste „podgane“ in „strahopetce“. Kitajski radio nadalje obtožuje sovjete, da mu kvarijo oddaje in da nočejo objavljati v svojem, tisku poročil kitajskega radija. Obnašajo se kakor podgane in strahopetci, bojijo se naših radijskih oddaj in poročil. Privrženci Hruščeva se bojijo; da bi sovjetski narodi brali naša poročila in poslušali naše radijske oddaje.“ Kitajsko časopisje pa je pred kratkim objavilo izjave Huščeva in citiralo članke iz Pravde in drugih listov moskovskih satelitov.
Kron,o napadom na Hruščeva pa je končno postavil ideološki organ kitajske KP „Rdeča zastava“, ki tudi izhaja v Pekingu. V tozadevnem članku Rdeča zastava piše: „če bodo Hruščev in njegovi privrženci še nadalje ostajali gluhi za vse nasvete in vztrajali na svoji napačni pori, potem je mogoče zagotovo reči, da njihov konec ne bo nič boljši od tistega, ki je doletel stare revizioniste in oportuniste.“ Za primer nato navaja Trockega in Browderja in nadaljuje, da je „sedanja skupina prav tak0 pokvarjena in brutalna.“
(Kakor znano, je Trockega Stalin po Leninovi smrti pognal iz ZSSR in ga končno dal ubij;: leta 1940 v Meksi-ki. Browder, vodja ameriške KP, pa je bil iz stranke izgnan leta 1945, ker se ni pokoraval 'Stalinovim načrtom o živčni vojni.)
Rdeča zastava v članku nato označuje Titovo Jugoslavijo za „sovražnika številka ena“ komunizma, in zahteva, da Moskva prekine !0dnose z Beogradom. Nadalje trdi, da Hlruščev z eno sapo obtožuje Amerikance vodstva svetovne reakcije, na drugi strani pa se poteguje za mirno sožitje z njimi. „Vsi tisti, .ki se bojijo sovražnika in se ne upajo polastiti zmage, so strahopetci, reformisti in kapitulamti; nikakor jih ni mogoče imenovati revolucionarje,“ zaključuje Rdeča zastava.
I
T E
N A
. V Uruguayu so imeli prejšnji teden stavke delavstva po elektrarnah n telefonskih uslužbencev. Da prestolnica in ostala mesta ter industrija niso ostale brez električne energije, je vlada 'poslala v elektrarne vojsko, ki je nadomestila stavkujoče delavce. V' zadnjih dneh se je stavkovno gibanje še poostrilo. Sredi stavke so dne 1. marca v Montevideu nastopili predsedniško dobo novi člani vladhega sveta, ki go bili izvoljeni pri nedavnih volitvah. Za prvo leto je prevzel predsedstvo vladnega sveta in s tem, tudi države Don Daniel Fernandez Crespo. Ob zaprisegi novih članov Vladinega ¡sveta je prišlo •do neljubega dogodka. Dosedanji predsednik vladnega sveta motar Faustino Harrison jé po govoru o delu, ki ga je opravila prejšnja uruguayska vlada, v trenutku, ko je hotel popiti požirek vode, ¡padel v nezavest. Iz dvorane so ga prenesli v sosednje prostore, kjer se je ob intervenciji zd.avnikov kmalu povrnil k zavest, nakar se je slavnost v dvorani nadaljevala.
Venezuelski predsednik dr. Romulo Betancourt se je po obisku ZDA, Me-ksika in Dominikanske republike vrnil v Caracas, kjer mu je nad 100.000 Ve-
V	v
Kenewa: spet na nirtci toe 1:5
¡Štiri leta in pol se v Ženevi v Švici že vleče Tazorožitvena konferenca med štirimi velesilami, ki se je udeležuje tudi skupina drugih držav, med katerimi je ustvarila svoj blok tudi skupina osmih tkzv. nevtralcev, med katere se šteje tu(d'i Titova Jugoslavija.
Pogajanja so se po daljšem presledku letos znova začela 12. februarja. V glavnem, so razpravljali o kontroli nad atomskimi poskusi v ZDA, Angliji, in ZSSR. Francija je takoj v začetku odklonila kakršno koli vmešavanje v njen atomski razvoj. Anglija je skupno z ZDA postavila sovjetom zahtevo, naj dovoli kontrolo na svojem ozemlju z vsaj letno sedmimi osebnimi inšpekci-
jami posebne mednarodne komisije in sedmimi tkzv. „enimi zaboji“, posebnimi avtomatičnimi potresomernimi aparati, vdelanimi v črne zaboje, ki bi jih strateško razpostavili na sovjetskem področju in na ozemljih ZDA, Anglije in Francije.
Vse te zahteve je ZSSR odbila in pristaja na kvečjemu Uri letne inšpekcije in na postavitev samo treh ornih zabojev. Sovjetska delegacija je nazad-nej tudi zagrozila, da bo odpovedala tudi ta svoj minimalni pristanek, če bodo zahodnjaki še naprej vztrajali pri svojem.
Eden od delegatov tkzv. nevtralcev je zahodnjakom izjavil: „Sprejmite, kar
domovom so načrtno razbijali družine, ki so bile prej najbolj zdrave celice slovenskega naroda, ki sQ naš narod ohranile, ker so mu vzgajale moralno zdravo mladino, da je lahko narodu dajala zdrav naraščaj, podmladek. ¡Sedaj s0 vedno bolj redki taki slovenski domovi, vedno bolj redke take slovenske družine. Sedaj pod komunisti je to že „zastarelo, nazadnjaško“, moderno pa, da hodi žena v pisarno, y tovarno na delo, po opravljenem umiku pa da se predaja lahkotnemu življenju, hodi na sprehode, izlete, krajše in daljše z avtomobili in v družbi moških lahkoživcev. Prejšnje navajanje mladine k čednost-nemu življenju in spolni vzdržnosti pred zakonom, je sama komunistična državna uprava zamenjala z načrtnim usmerjanjem mladine v spolno razvratno življenje. Ali ne služijo temu namenu številne kontrakoncepcij-
ske postaje po vsej deželi, na. katerih mlada dekleta in žene dobe vsa navodila in tudi pripomočke, da preprečijo zanositev. Ali ni to načrtn0 preprečevanje rojstev? Tako daleč so komunisti že pokvarili veliko slovenske mladine, da je n. pr. sedaj na ljubljanski univerzi akadenličarka, ki je ostala 'še moralno nepokvarjena in odklanja spolno izživljanje pred zakonom že predmet posmeha kot ostanek „predvojnega klerikalnega mračnjaštva“.
Spričo tega dejstva vidimo, da je brezbožni komunizem g svojim materialističnim gledanjem na svet glavni krivec tudi za sedanjo moraln0 in duhovno kriz0 na Slovenskem. Saj je on tisti, ki odpravljanje rojstev slovenskih življenj na najrazličnejše načine omogoča, preganja pa zlasti katoliško duhovščino, če nastopa proti materialističnemu gledanju na svet.
POGODBA MED SET-om IN AFRIKO ODLOŽENA
Skupni evropski trg ima pripravljeno ¡posebno gospodarsko pogodbo z bivšimi afriškimi kolonijami, ki so danes samostojne države. O tej pogodbi so delegati SETa razpravljali na dvodnevni konferenci v Bruslju ¡prejšnji teden. Francoski delegat je predlagal hitro odobritev pogodbe, ki naj bi se podpisala z afriškimi državami v mestu Yaounde v Kamerunu. P© pogodbi bi 18 afriških držav dobilo od' SETa 730 milijonov dolarjev posojila za svoj gospodarski razvoj. Od teh držav je 16 bivših francoskih kolonij, ostali d!ve pa sta Somalija in bivši belgijski Kongo.
Toda Francija je naletela na rahel odpor pri Italiji in Nizozemski, ki sta tudi najbolj nastopali proti francoskemu vetu Anglije iz SETa. Tako je bila razprava o tej pogodbi odložena na začetek aprila. Francoski delegat je opozoril ostale ¡delegacije, da naj se no zgodi, da hi zaradi notranjega nesoglasja v SETu Afrikanci postali žrtve tega nesoglasja. Pri tem ga je najodločneje podpiral belgijski zunanji minister Spaak.
se vam ponuja, dokler se vam ponuja. Lahko se bo zgodilo, da bo kmalu tudi za to prepozno.“
Končno je konferenca prejšnji teden, po treh tednih razprav, zopet prišla na mrtvo točko in kaže, d'a se bodo zahodnjaki s sovjeti konen0 razšli. Vodilni delegati obeh strani so že zapustili Ženevo ter so tam ostali samo nji-
Ameriški delegat Foster je pred od'-hovi pomočniki in nevtralni delegati, hodom izjavil: „Mi se hočem0 pogajati. Na žalost pa srno ugotovili, da ZSSR tega noče.“
Britanski delegat Godber pa je zaključil: „Sprijazniti se moramo z dejstvom, da ZSSR poskuša vetirati sleherno razpravo 0 kakršnem koli predmetu, ¡razen svojih zadev.“
BUENOS AIRES 7. marca 1963
V TEDEN
nezuelcev priredilo navdušen sprejem. Dr. Betancourt je po vrnitvi izjavil, da ni odšel v Belo hišo z odprtimi rokami za prošnje. Tudi ne, da bi ameriškim davkoplačevavcem nalagal nova bremena, pač pa branit koristi Venezuele in pravičnejšo ¡prodajo venezuelskega petroleja. Dejal je, da mu je predsednik Kennedy dal zagotovilo, da se bo v tem pogledu našla pravičnejša rešitev. — V Caracasu so objavili, da so se orožniški oddelki spopadli z venezuelskimi komunističnimi gverilci v gorovju El Charal, jim prizadejali izgube ter jih razpršili.
V	Peruju so vojaki sami zrušili predsednika sedanje vojaške, vlade generala v p. Ricarda ¡Pere¡z-a G-odoy-a. V uradnem poročilu o tem dogodku stoji, da vojaški udar, ki ¡jé odstavil predsednika dr. Brada ni bil izvlršen zato, da bi „postavili na prestol diktatorja“. Predsedstvo vojaške vlade je prevzel general Nicolás Lindley, ki je poleg predsedstva obdržal še naprej v svojih rokah tudi vojno ministrstvo. Po prevzemu oblasti je zagotovil, da bo vojaška vlada izpolnila svoje obljube in izvedla volitve dne 9. junija. Lindley je bil v vojaški vladi že sedaj ¡sopredsednik. Višje vojaške študije je dovršil v ZDA in je na glasu! kot odločen prijatelj ZDA.
V	Dominikanski republiki je po 38
letih avtoritarne vlade družine Trujillo nastopil predsedniško dobo prvi izvoljeni dominikanski predsednik' Juan Bosch, član dominikanske levičarsko usmerjene revolucionarne stranke. Pri njegovi zaprisegi so bili navzoči venezuelski predsednik dr. Betancourt, predsednik Hondurasa Ramón Villeda Mo-; rales, Costa Rice Francisco Orlich, ameriški podpredsednik Lyndon Johnson ter guverner Purta Rica Luiz Muñoz Marin. Zunanji minister v Boschovi „viadi je dosed, dominikanski veleposla-poslanik v ZDA Andres Freites, ki edini v novi dominikanski (vladi ne pripada vladni revolucionarni stranki. Predstavniki ostalih demokratskih dominikanskih strank so udeležbo svojih članov v njegovi vladi odklonili.
Papež Janez XXIII. je dobil mirovno nagrado ustanove „Eugene Balzan“ v Švici zaradi njegovega prizadevanja za bratstvo med ljudmi in narodi. To ustanovo j« ustanovila Angela L. Balzan de Danielli v spomin svojega očeta, Evgena Balzana, ki je bil s svojim kapitalom udeležen pri velikem milanskem listu Corriere della Sera. Kot protifašist je odšel v Švico, kjer je nameraval ustanoviti podobno ustanovo, kot je na švedskem, ki vsako leto podeljuje Nobelove nagrade. Ker tega v svojem življenju ni mogel storiti, je njegove načrte izvedla njegova hčerka. Nagrado določata skupno predsednika Italije in Švice.
Y	Zahodnem Berlinu se je razbila koalicija med Brandtovimi socialisti in dr. Adenauerjevimi krščanskimi demokrati, ki je vodila berlinsko občino od leta 1958 naprej. Krščanski demokrati so sedaj prešli v opozicijo.
Y	Indiji je umrl Rajendra Prasad, prvi predsednik Indije po njeni osvoboditvi. Dosegel je starost 79 let teir je bil eden najintimnejših prijateljev in sodelavcev pok. Gandhija, osvoboditelja Indije izpod angleškega gospodstva.
Iz ziwljenja in dogajanja v Ai*gentín¡
Postno pastirsko pismo kardinala Caggiana in Iškofa msgra. Shella
Za postni čas je buenosaireški nadškof kardinal Caggiano izdal pastirsko pismo, ki je v argentinski javnosti vzbudil0 veliko pozornost. Napisano je za vse Argentince, ne samo na vernike-katoličame. V njem jih opozarja na resnost ¡poštnega časa kot pripravo na praznik Kristusovega vstajenja, na čas sprave z Bogom. Govori tudi o vzrokih za sedanje težke čase, ki jih preživlja Argentina ter ¡kaže na pot, ki vodi iz sedanje moralne krize. Med drugim ugotavlja:
„Smo priče, ko sami trpimo strahotne posledice teoretičnega in dejanskega zanikanja moralnih vredbot. Zlo prihaja od dalečj Je svetovno. Ni čas za razmotrivanje o njegovem razvoju, toda treba je poudariti ugotovljena dejstva,
da bi mogli dati pravilno diagnozo in predpisati zanesljiva zdravila.
Kateri je globoki vzrok za to stanje moralnega neravnovesja, ko se zdi, da že ni več nobenih ovir za prevare, zlorabe, napade, rope in kupčije? Sen-zualizem, lascivnost, razkošje ter razsipnost je treba bolj onemogočati, preprečevati in zatirati, kakor pa o njih razmotrivati. Zakaj je tako malo spoštovanja in ljubezni do bližnjega, do pravičnosti, do zakona in ustanov? Ne_ zaupaje je miniralo mir domov in jav-! nega vzdušja, socialnih, gospodarskih in političnih odhosov. Kljub gospodarskim težavam in nezadostnim plačam igra požira še naprej to, kar bi lahko bil prihranek skromnih domov in boljša plača uslužbencev ter delavcev in ublažitev tolikšne človeške revščine, ki nas obdaja, škandalozno igrajo bogatini in v tem jih posnemajo srednji sloji, dk
I
Stran 2
SVOBO D H A SLOV
HI/
Buenos: Airea, 7.
marca 1963
V
fiozman
je imel prav
Komunizem se. v državah, kjer je •na oblasti, ne more zasidrati in ne more zajeti širokih množic. Tako nam sam prinaša dokaze, da je povsem neresnična trditev njegovih ideologov in teoretikov, da je komunizem sposoben, in celo, da je on edini sposoben rešiti vse pereče probleme človeške družbe, odpraviti krivice in osrečiti človeštvo.
Desetletja življenja komunističnih režimov so prinesla, brez števila dokazov, da je komunistični sistem doživel svoj bankrot. S tem pa ni rečeno, da ga bo jutri konec. Prikrival bo svoje neuspehe kot komunistični sistem z uspehi na drugih področjih. Tako je v Sovjetski zvezi, kjer hoče vso pozornost prebivalstva Rusije in njenih satelitov obrniti na uspehe na tehničnem področju. Tam dopušča svobodo navdu-ševanja, v vsakdanjem življenju pa je komunistični teror glavni usmerjevalec. V Jugoslaviji prikriva komunizem svoje neuspehe z neprestanim eksperimentiranjem v gospodarstvu in upravi. Tem.u dodaja dolairje, ki jih zna izvabiti iz žepov zahodnih demokracij. Če kljub dolarjem, in komunističnemu režimu, ki ima popolno oblast, ni uspehov, išče krivce povsod drugod, le tam me, kjer dejansko so.
Tako je danes, k0 je minilo že 20 let, odkar s0 komunisti v Sloveniji začeli revolucijo. Če v mislih preletimo vso tisto dobo, vso zmešnjavo, ki so j0 povzročili komunisti in okupatorji, nam prihajajo v spomin liki posameznih osebnosti, ki so se tedaj dvignile visoko nad vsakdanjost. Ena takih osebnosti je nedvomno mož, ki je v svoji . ponižnosti, globoki veri in neizmerni ljubezni do vsega svojega ljudstva nosil po ljubljanskih ulicah spokorni križ. Škof dr. Gregorij Rožman. To je bil mož, ki je v tisti dobi dvignil svoj glas, učil resnico, obsodil komunistični nauk, ker je brezbožen in ker uvaja materialistično doktrino. Divje so ga napadali. Če tedaj nismo dvomili, da govori resnico, spoznavamo iz leta v leto, kako resnične in preroške so bile njegove besede. Oba sta pokojna Rožman in Finžgar. Če je bil kd0 v dvomih ali ima prav Rožman ali Finžgar v ocenjevanju komunistične Osvobodilne fronte, je komunizem na oblasti sam dokazal, da je imel prav ljubeči Rožman, ne pa samosvoj Finžgar.
Naš škof Rožman je imel prav V času revolucije. Ni pa nas zapustil ali pozabil misliti na nas tudi v emigraciji. Brez števila lepih naukov in navodil nam je dal. Govoril in pisal nam je o edinosti ter medsebojni ljubezni in pomoči. Klical nam je, naj vztrajamo na poti, na kateri smo hodili v letih .groze. Prosil in rotil nas je, naj ne postanemo sužnji materialističnega duha. Govorili je o nujni potrebi jasnosti ciljev. Bodril nas je, kako moramo gledati na to, da ohranimo čim dalje svoj jezik in pa tisto zavest, da bodo naši otroci vedeli, odkod so. Zaklical pa nam je tudi opomin in zapoved: Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste se ustavljali doma rdeči nevarnosti. Ohranite jih. Če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika naša in našega naroda.
Lepe so bile te besede in nauki te-
daj, k0 jih je pisal in govorih Razume meli smo jih, pa morda ne doumeli do vseh globin, če danes gledamo razmere v domovini in nevarnosti, okrog nas, šele doumemo vso resničnost njegovih besed in naukov. Imel je prav med revolucijo. Zgodovina je že prinesla dokaze. Prav nas je učil tudi v emi-
graciji. Tudi za to že čas prinaša dokaze.
iSpomnimo se ga v zahvalnih molitvah no dan njegovega godu in prosimo ga, naj po svojem patronu Gregoriju Velikem tudi nam izprosi zadostna mero poguma, jasnovidnosti in medsebojne ljubezni.
V
Stiski opat dr.
Iz domovine je prišl0 žalostno sporočilo, da je dne 23. februarja v Stični na Dolenjskem ugasnilo plemenito življenje tamošnjega opata dr. Avguština Kostelca, ki se je po svojem, vsestranskem delu in ljubezni do slovenskega naroidla uvrstil med osrednje slovenske postave.
Pok. opat dr. Kostelec se je rodil
5.	avgusta 1889 v Drašičih piri Metliki 'kot sin kmetskih s-taijšev. V ljudsko šolo je hodil doma in v Metliki, drugi gimn. razred je študiral v Novem mostu, od tretjega do sedmega pa v Ljubljani, kjer je bili gojenec Alojzi-jevišča. Leta 1899 je vstopil v cistercijanski red v Stični, napravil leto dni pozneje redbvne obljube, končal osmi gimnazijski razred v Novem mestu, bogoslovje p,a študiral v 'Stiškem samostanu in Mehlreravi v Avstriji. V duhovnika je bil posvečen leta 1904.
Od tega leta naprej se začne neumorno- delo pok. opata dr. Kostelca v stiškem samostanu. V letih 1907 do 1918 je bil v njem vodja inovincev, ves čas pa poučeval v samostanskem bogoslovnem semenišču. Leta 1908 je postali v samostanu subprior ter je ta položaj zavzemal do leta 1913, ko je postal prior, Med tem se je ves; čas poglabljal v študij teološke vede ter je leta 1918 postai doktor bogoslovja na graški univerzi.
Po razsulu bivše Avstro-Ogrske je ted. opat Bernard (z večino nemških patrov cistercijanov odšel v (Nemčijo^-'Vodstvo stiškega samostana je tedaj prevzel d'r. Avguštin Kostelec, najprej kot opatov namestnik, od leta 1922 pa bot samostojen prior in od leta 1924 naprej tudi kot opat. To je ostal vse do -svoje smrtti dne 23. februarja 1963. Torej polnih 39 let.
K zadnjemu počitku so ga položili v grobnici samostanske bazilike v Stični. Pogrebne obrede je vodil mariborski škof ms gr. g. dr. Maksimilijan Držečnik ob asistenci krškega škofa dr. ¡Srebrniča in njegovega pomožnega škofi. Pogreba se je udeležil tudi generalni vikar ljubljanske nadškofije g. dr. Joža Pogačnik, ki je zastopal bolnega 'naldškofa msgra. Antona Vovka, in je imel tudi žalni cerkveni nagovor. Navzoči so bili tudi 'opati cistercijenskih samostanov Mehrerau (Avstrija) in Mogile (Poljska) 'tfr. Groner in dr. Cielsielski, rajhenburški opat, mnogoštevilna duhovščina ter veliko ‘ ljudstva.
Tako je legel k zadnjemu počitku stiški opaid' dr.Avgulštin Kostelec.
Delo, ko ga je pok. opat opravil za samostansko družin» in za slovenski narod, zlasti za Dolenjsko, je ogromno. Ko je prevzel vodstvo samostana, je bila njegova prva skrb, da mu je preskrbel domače moči. V ta namen je v samostanu ustanovil zasebno .gimnazijo ter jo vzdrževal z velikimi denarnimi žrtvami. V Ljubljani je bil ta zavod
Kostelec amrl
znan kot Slomškov zavod na Poljanski cesti. Novo življenje v samostanu je privabilo v red tudi nekatere svetne duhovnike, Tako je samostanska družina toliko narasla, da je lahko izpolnjevala vse naloge in celo obljudila podružnico samostana v Mogilu na Poljskem, ki je danes tudi že samostojna opatija.
Dr. Kostelčevo veliko delo je dalje obnova samega samostana, zlasti pa prej zapuščene samostanske cerkve, ki je največja cerkev v ljubljanski škofiji ter je za 800 letnico stiškega samostana leta 1936 dobila čast bazilike.
Za vsa ta obnovitvena dela je bilo treba ogromnih finančnih sredstev. Pok.
opat jih ni hotel nalagati kar na ramena slovenskemu narodu, ampak se je postavil na stališče, da si jih mora preskrbeti samostan sam. Tu se je začela druga stran opatove delavnosti; umn0 gospodarstvo, ki naj ga vodi samostan ne samo, da bo od nj°,ga dobil sredstva sam samostan, ampak, da bo stiski samotan postal tudi dobra gospodarska šola za vse okoliške kraje. Tako so nastajala velika samostanska gospodarska podjetja, mesarska in si-irarska industrija, ri-bogojstvo, urana živinoreja in prašičereja. Z eno besedo: Opat Kostelec ni zamudil nobenega trenutka, nobene priložnosti, da ne -bi storil vsega,, da 'bi se stiški samostan vzrastsl v ljudstvo in postal versko, kulturno- in gospodarsko središče Dolenjske. To je tudi -dosegel, za kar mu je bilo ljudstvo zelo hvaležno.
Pod opatovanjem dr. Kostelca je stiški samostan postal redno shajališče odličnih slovenskih političnih, kulturnih in cerkvenih osebnosti. Opatov reden gost je bil vedno dir. Korošec, kadar se je mudil za kak dan več v Sloveniji, prav tako dr. Kulovec, Natlačen, dr. Krek, od kulturnih delavcev pa skoro vsi. Redna obiskovalca njegova sta bila oba že pok. škofa dr. Jeglič in dr. Rož-
AS6EMTINA
(Nadaljevanje, s 1. strani)
bi bili njim enaki. In igri ge predajajo tisti, ki nimajo plač in revni v upanju, da bod0 postali za vsako ceno kmalu bogati.
Pa kaj naj naštevamo -to, kar vsak, teden berem» in čujemo, kar nas napolnjuje z žalostjo in .grozo? Vedno so 'bili grebi in neredi in nikdar jih ne morem0 povsem preprečiti. Toda v naši državi sedaj nimamo ne mirnosti ne miru. Neizmerno bogata država z obžalovanjem opazuje, kako izgublja veljavo .njena valuta; kljub posojilom izčrpana država ne more v redu plačevati svojih aktivnih uslužbencev,, v še večjem zaostanku s prejemom pokojnin so upokojenci, ki ne morejo več misliti in računati, da bi mogli dobiti še kako zaposlitev za preživljanje.
Sredi tega nemirnega vzdušja s0 že vidni bliski sovraštva in sabotaž in besednega nasilja. Viri dela se zmanjšu-jajo s popolno ustavitvijo obratov in delnimi odpusti delavstva. Brezposelnost že zadaja rano domovom z obupom, in strahom pred bedo.
Med tem, ko iščemo rešitve, da bi prišli čimprej do ustavne vlade, ki bi odprla vrata ustavnemu in normalnemu življenju, da bi se znova povrnili na pot zakoa in pravice, v. redu: ih. javnem miru, ki bi nam zopet povrnil mir, svobodo in delo za vse, je vzdušje, ki nas obdaja, tako zmešano, dá še ne vidimo rešitve, ki si jo tako želimo, ker ni tega, kar je domovina v še mnogo težjih in hujših priložnostih ugotovila in čutila: odločne pripravljenosti vseh sinov za službo skupnosti, iskrene pripravljenosti na sprejetje žrtev za -skupno dobrino, vneme za dosego skupne blaginje v takšni metri, dá meji že na
man. Nadškof dr. Jeglič si je opatov stiški (samostan izbral tudi za. preživetje zadnjih let svojega življenja. V stiškem samostanu je tudi umrl. Opat je svojo veliko ljubezen vedno posvečal tudi mladini, zato je -bilo več zborovanj slov. katoliškega srednje in visokošolskega dijaštva prav v njegovem ■stiškem samostanu. Med komunistično revolucijo in drugo -svetovno vojno je samostan postal naravnost zavetišče za vse pregnane duhovnike s štajerske in Gorenjske. Kar 36 jih je sprejel .pod svojo- gostoljubno- streho;.
Po vojni več članov njegove samostanske družine živi v inozemstvu. V glavnem v -Stamsu na Tirolskem, v Argentini pa g. p- Ciril Petelin. Opat dr. Kostelc je ostal' z nekaj patri sam. na ¡razvalinah svojega dela. Dostojanstveno j je prenašal vsa ponižanja komunistič-I nih oblastnikov, toda. še bolj' -ljubljen od ljudstva.
Ta ljubezen, ki je bila obenem iskrena zahvala za vse dobrote, ki bo jih ljudje prejemali vsa leta od: pok. opata dr. Kostelca in stiškega cistercijanskega samostana, je prišla še posebno do izraza ob opatovem pogrebu, ko ga je -k zadnjemu počitku spremljala taka množica ljudstva, kot se to dogaja samo ob smrti velikih in zaslužnih slovenskih mož. In tak mož je bil tudi pokojni »pat dr. Kostelec-.
'Slava njegovemu spominu 1
1 junaštvo, kakor so- to delali tisti, ki so> nam dali neodvisnost in ki -so nam. kovali ter varili ustavno edinstvp države..
Dejansko nam v teh časih manjka kohezija, tisto, kar. naj nas druži pred. nujnimi zahtevami, domovine, ki od nas vseh zahteva sveto edinstvo v ljubezni in žrtvah, kar vse potrebujemo, da bi znova prišli na pot obnove in napredka, do katerega ima domovina pravico.
Globok vzrok za tolike nesreče je v zanikanju slehernega 'bjektivnega in vzvišenega moralnega zakona, 'ki je višji kot pa „človeški jaz“. Njegova posledica je ločitev, kise je vrinila med moralne in druge vrednote, kakor da 'bi bilo gospodarsko, -socialno, politično, poklicno, znanstvno in umetniko življenje ,ter udejstvovanje popolnoma neodvisno od morale, v harmoničnem edin-stvu, ki je človek.
Posledica takega zanikanja je tudi nadomeščanje etike s popravki, s priložnostnimi socialnimi dogovori, kar predstavlja njeno popolno zadušitev. To pa ni več nemorala, to je amorala.“
V nadaljnjih izvajanjih 'kardinal kaže pot iz tega zla. Povrnitev k ‘Bogu, spravo z njim. Svoj pastirski list pa je zaključil s ponovnim pozivom k narodni skupnosti, da se bo pravo ustavno življenje znova povrnilo v deželo. „Neprestano molimo k našemu Bogu, našemu Gospodu, da bi najprej, spravili v red in mir svojo lastno vest. Ko bomo dosegli to, bomo mogli nato uspešno doprinesti svoj del z napori in žrtvami k duhovni obnovi naše države in za povrnitev ustavnega stanja v edinstvu, miru in razumevajoči ljubezni, ki smo si jo v-si medseboj dolžni izkazovati.“
S tem pozivom je kardinal Caggia-no zaključil svoje postna pastirski pismo.
Socialno pastirsko pismo za post je izdal tudi pomožni škof škofije v mestu Lomas de Zamra ms gr. -Alejandro Shell. V njem govori o stiskah sedanjega časa, omenja brezposelnost, -trpljenje ljudi in dolžnost kapitala v sodobni družbi. Zavzema se za socialno pravičnost, za udeležb» delavstva pri dobičku podjetij. P-rav tako- za pravične plače in ostale socialne dajatve delodajalcev.
Premestitev dr. Frondizija v Bariloche
Kot smo že pred časom napovedali,, je vlada sedaj odredila premestitev biv. predsednika republike. dr. Frondizija z otoka Martin Garcia v Bariloche. Dr. Frondizija je v nedeljo, 3. -marca, najprej vojna mornarica prepeljala s svoje baze na otoku Martín Garcia z letalom na vojaško -letališče v Morón, odkoder so ga z vojaškim. letalom prepeljali v Bariloche. Na poti sta ga spremljala piredsednikova hčehka Helena in Edvard González. V Barilochah mu je vlada -preskrbela .vilo 17 km od Bariloch blizu švicarske kolonije in lagune El. Trébol.
S premestitvijo dr. Frondizija v Bariloche je vlada razveljavila odred--o njegovem, priporu. Sedaj je dr. Fron-diziju določeno: -samo bivanje v Bari-lochah, kjer ostane še naprej; „na razpolago vladi“. Drugače je pa v kraju popolnoma svoboden in lahko sprejema obiske kogar- -koli hoče. Za njegovo osebno vanost je poskrbljeno.
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigracije
„Končna rešitev“
Pot tem naslovom ing. Blažo Vučkovič .gleda na hrvatsko-srbske odnose takole;
„Skupnega nastopa svobodnih Hrvatov in 'Srbov y boju -proti jugoslovanskemu komunizmu ni, in tudi ne demokratske alternative, ker je prepad med Srbi in Hrvati v svetu, pa tudi doma, globlji in širši kot kdaj koli poprej. Zato je ureditev hrvatsko-srbskih odnosov prvi pogoj za združen nastop proti komunizmu v Jugoslaviji. Kakor Bo Srbi narod z razvito narodno zavestjo, prav tako so tudi Hrvati in zato imajo eni, kakor drugi pravico do svoje narodne države, odnosno pravico se odpovedati vsak zase in svobodno delu svoje •suverenosti, če to zahtevajo skupne koristi.
Prav tako je treba ugotoviti kaj pripada enim in kaj drugim, za sporna vprašanja pa se dogovoriti, da jih bodo reševali v ugodnejših okolnostih in s polno udeležbo zainteresiranih činiteljev. Npr. ni mogoče smatrati za „sporno“ Liko, Kordun ali severno Dalmacijo, ker se tamošnji pravoslavni živelj smatra za -Srbe. Ali je Bosna ,srbska“ ali „hr-
vaitska“? V njej je relativna srbska večina, zopet druge okolnosti so v prilog Hrvatske in zaradi tega je spor.
Brez popolne zmage nad svetovnim komunizmom ne vidim možnosti za te-eljite spremembe niti v Jugoslaviji, čeprav teoretično ne izključujem možnosti za spremembo na -bolje, lahko pa tudi na slabše z ozirom na izpostavljeni zemljepisni položaj proti Zahodu, pe-rifemosti proti Vzhodu, heterogenosti narodnostne sestave in oslabitve povezanosti v boju za nasledstvo in drugih činiteljev.
Ako in kadar bo pa komunizem zrušen, bodo razmere zahtevale formiranje velikih partnerjev-državnih zvez in bomo našo končno rešitev našli v tem, da bomo posredno ali neposredno postali del' Združenih evropskih držav.“
Gospoarstvo proti razbijanju Jugoslavije
Vane Ivanoviči, predsednik Dobrodelnega društva jugoslovanskih državljanov v Londonu, je lastnik ladijske družbe. Gospodarstvenik torej. Zato on tudi'vsa vprašanja, ki so v sklopu srbsko-hrvatskega spora prvenstveno raz-motriva z gospodarskega vidika.
V svoji izjavi pod gornjim naslovom najprej prikazuje sedanje stanje pod
komunisti doma in razvoj, ki g;a je napravil komunizem v tej državi od svojega podtalnega delovanja v predvojni Jugoslaviji do danes. Tkzv. diktatura proletariata se je spremenila v diktaturo vladajoče klike, kot jo je označil Djilas. Komunisti vsled svoje ideologije in prakse na oblasti postajajo hujši tirani, kot pa so bili vsi dosedanji v zgodovini. Nato pa prihaja do zaključkov:
„Vsako razbitje Jugoslavije bi bil s splošnega gospodarskega razvoja v Evropi korak nazaj. Zmanjšanje trga ne pomeni samo manjšo kupno moč za to, 'kar je treba uvoziti, temveč tudi zanjšani potencial smotrne proizvodnje. Brez ozira na druge činitelje to vodi v stagnacijo in osiromašenje. Življenjski standard v današnji Albaniji je šolski primer, ki ga lahko pričakuje kaka majhna ekskluzivistična enota v Evropi. Pravno suverena in brez političnega ali strateškega motiva ne predstavlja koristne investicije za tuji kapital, ki ji je potreben za dvi,g iz omrtvičenega tradicionalnega gospodarstva. (Naslonjena na lastne s d e je majhen in primitiven branjevec, ki ne more konkurirati modernim veleblagovnicam. Isto bi veljalo tudi za sleherni razbiti del Jugoslavije.
Gospodarski razlogi za obstoj Jugoslavije so seveda prepričljivi za nerazvite dele, ki so najbolj podobni primeru Albanije. Razvoj razmer v sedanji komunistični Jugoslaviji dokazuje, da
nerazvita področja kot Makedonija, črna gora in Kosovo-Metohija lahko samo v Jugoslaviji, kakršnikoli Jugoslaviji — pričakujejo naprednejši gospodarski razvoj. Naša razvita področja pa izgledajo razvita samo v primerjavi z Makedonijo ali Albanijo. Ali npr. Slovenija, ki je gotovo bolj razvita 'kot katerikoli drugi del države, ni v primerjavi s, Srednjo Evropo nerazvita? Ta ugotovitev velja še bolj za Hrvat-sko, ki je v primerjavi s iSred. Evropo industrijsko nerazvita, v poljedelstvu pa tudi zelo zaostaja za naprednimi državami v Evropi. Prej ali slej bi ravno Slovenija ih Hrvatska mogli največ pridobiti od naglega razvoja nerazvitih področij, če hi že v prvem začetku bile v istem tržišču z njimi.
Jugoslavija je danes v kaosu političnega, družbenega in .gospodarskega razvoja. Odbijajoč svetovno vojno in revolucijo, mora vsak rodoljub brez ozira na to, če mu je ljubša ideja skupne države kot pa ideja ločenih držav, želeti da se v Jugoslaviji iz sedanjega kaosa in brezupnosti najde pot v mirnejšo dobo. Sam prehod iz 'komunističnega sistema, tudi če bi ga spremljala dobra volja vseh sil, ki bi ga izvedle, bo kljub želji po kompromisu vodil do velikih sprem,em-b in motenj. Treba bo veliko modrosti in dalakovidnosti, da se bo tako potrebna pomoč Zahodne Evrope in Amerike smotrno uporabila za odstranitev možnosti popolnega gospo-
darskega-. razsula v prehodni dobi. Ako. takem,u kočljivemu prehodnemu času dodamo, še izvedbo politične, 'to pa pomeni tudi .gospodarske delitve v ne vem koliko, majhnih edinic, ne morem» pričakovati, da se 'bo kaAs še povečal.
Kot demo-krati ne: želimo ustvarjati nobenih dokončnih političnih edinic in razporeditev brez soglasja in pristanka večine vsakega naroda. To je sama po sebi razumljivo, alli' bi v-saj moralo biti. Toda, če hočemo, pomagati svojim narodom, da bodo,- živeli lepše življenje kot pa sedaj, moramo biti pripravljeni, da vsaj v prehodnem času ne bomo razbijali Jugoslavije.
Ko bomo in če bomo prebredli ta prehodni čas, pa mora biti dana možnost za odločanje o ločitvi. Tedaj, v svobodi 'govora, pisanja in propagiranja političnih misli, bodo p0 mojem mnenju prevladali argumenti, ki gredo v integracijo vse,h naših delov v Skupni evropski trg, s časom pa tudi v politično združeno Evropo. A ne bo v času senzacionalnega francosko-nemškega pomir-jenja našim resnim možem težko razvijati argumentov o srbsko-hrvatskih ali drugih naših antagonizmih? Upajmo, da bo nad neresnimi argumenti, med katere štejem, žal, tudi nekatere zastarele emigrantske ideje o ohranitvi svojega naroda pri življenju, vsak narod sam spregovoril svoj končni pogrebni govor.“
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Buenos Aires, 7. marca 1963
ifOBODIi iievEHUA
Stran 3
%ow£e Lz
Postojnska jama je imela y letu 1962 rekorden obisk. Obiskalo jo je nad 280 tisoč ljudi. To je bil doslej največji obisk, kar jih je imela Postojnska jama, odkar so jo pred 145 leti odprli za javnost. Domačih turistov je bilo 136.844, inozemskih iz 80 držav pa 144.215. Iz objavljenih podatkov je torej razvidno, da je leta 1962 prvikrat obiskalo Postojnsko jamo več inozemskih turistov kot pa domačih.
Pri institutu za sociologijo in filozofijo ljubljanske univerze so ustanovili 'oddelek za novinarstvo.
Umrli so. V Ljubljani: Dr. Andrej Snoj', prof. teološke fakultete v p., Ivan Špiclin, Franc Erman, Fani Lapanje roj. Schptt, Jakob Baloh, biv. trgovec, Franc Bizjan, žel. upok., Sonja Malgaj rod. Žigon, šef odseka Zavoda za statistiko
LRS, Rozalija Debelec, Karolina Jaudej-šei roj. Mikota, Veronika Kolbe roj. Weinberger, .Peter Rogelj, dimnikarski mojster, Hilda Jug roj. Reich, mg. ph., Bogdan Savnik, strokovni delavec, Rudolf Mahnič, Jerica Remžgar roj. Popit, Katarina Marušič poj. Drenik, Ana Kra-tochwil roj. Cvetrežnik, M. Ignacija Klump, biv. hišna in provincialna prednica ter Tonči Urbančič, upok. v Gor. Logatcu, Marija Juha roj. Železnikar, na Igu, Ana Mihič roj. Drovenik v Velenju, Jožefa Židan roj. Hotko v Brežicah, Teodor Raktelj, polkovnik v p. v Brežicah, Andrej Grča v Postojni, Jože Novinc v Dol. Toplicah, Pavla Keše v Trbovljah, Ivanka Zupan, računovodkinja železarne na Jesenicah, dr. Jakob Jan, sodni predstojnik v p. v Vidmu-Krškem, Matija Rokave iz Češnjice nad Blagovico.
SLOVKNCI Y ARGENTINI
BUENOS AIRES
Začetek slovenskega šolskega, leta
Slovenska šolska mladina na področju Velikega Buenos Airesa je začela svoje letošnje šolsko leto z mašo, ki je bila v novi dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Začela se je nekaj po četrti uri popoldne ter ,se je je udeležila mladina z učiteljskim, zborom iz skoro vseh slovenskih tečajev. Z mladino so prišli tudi starši, poleg njih pa še mnogi prijatelji, tako, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Le na balkonu je bil0 še plrostora za nekaj desetin ljudi. Mašo je opravil direktor ■slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar, obhajilo pa je dali! poleg njega še župnik g. Gregor Mali. V pridigi je g. Orehar poudarjal nujnost slovenskih šolskih tečajev in pozval šo-lalrje in starše na pridno učenje in resno vzgojo.
Po maši in kratkem odmoru, v katerem eo se zlasti otroci ohladili od poletne vročine s hladno koka- | kolo, je naslovil vzpodbudne besede šolarjev in staršem Franc Pemišek kot podpredsednik Zedinjene Slovenije, nakar je Oskar Pavlovčič zavrtel barvni film o Sloveniji, ki ga je posnela nje-
gova soproga, ko je bila lansko leto tam na obisku. Film. je spremljal s kratko razlago in s petjem otroškega zbora ljubljanske radiotelevizije, posnetega na trak s tozadevne plošče. Ga. Pavlovčičeva je s filmsko kamero prehodila vso Slovenijo, z njo pa so uživali nad lepotami slovenskih krajev tudi vsi gledalci v dvorani.
Ker je bil film posnet na 8 mm traku, projekcija na majhno platno v veliki dvorani pač ni mogla biti najboljša; in ker ga je zaradi okoliščin (šolska sv. maša) videl le del občinstva, bi bilo primeno, da bi g. Pavlovčič film predvajal pO' posameznih slovenskih domovih.
Pustne prireditve ¡sb tudi letos privabile ptrecej rojakov, da so v veselem razpoloženju prebili pustno nedeljo. Bile so dne 24. februarja v Lanusu, Našem domu v San Justu, v .Slomškovem domu v Ramos Mejii, n|a slovenski Pristavi v Moronu, Slovenskem domu v San Martinu, Slov. domu v ¡Canapachyu ter v Berazateguiju. Na vseh priredi-; tvah je bila vesela godba, ki je dru-! žabnost samo še stopnjevala, z'a po-! strežbo- gostov je pa bilo tudi poskrb-! ljeno.
ZADUŠNICA ZA KARDINALA DR. STEPINCA
Ob tretji obletnici smrti zagrebškega nadškofa kardinala 'Stepinca so imeli buenosaireški Hrvati v nedeljo, 3. marca, v frančiškanski baziliki slovesno zadušnico za pokoj njegove duše. Sv. mašo je imel msgr. dr. Carlo Care-ras, med njo je pa hrvatski pevski, zbor Jadran pod vodstvom pevovodje Ive Degrela pel latinske . in hrvatske cerkvene pesmi. Po maši je imel hrvatski frančiškan Lino Padišič krajši nagovor v kasteljanščini o zaslugah pok. kardinala dr. Stepinca za kat. Cerkev in hrvatski narod v borbi z brezbožnim komunizmom. Navajal je tudi izjave pok. papeža Pija XII. in sed. papeža Janeza XXIII. o kardinalu Stepincu Nato so zbrani Hrvati zapeli hrvatsko narodno himno „Lijepa naša domovina“, posebno odposlanstvo je pa odšlo v katedralo ter je na. grob argentinskega osvoboditelja položilo venec z argentinskim in brvatskhn narodnim trakom.
Osebne novice
Poročila sta se meseca februarja v • Villa Ballester Anton Simončič in gdč. i Elizabeta Saper. Poročil ju je duhovni i svetnik g. Alojzij Košmerlj, za priči S sta pa bila Franc Ilc in nevestina se-j strična. Čestitamo in želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova.	.
MORON-CASTELAR
Taborjenje na zeleni Pristavi
V petek, 22. m. m., je Pristava navsezgodaj . oživela. Slišali so se veseli vzkliki. Marsidko, ki je. šel mimo, se je začudeno vprašal: „Kaj nek pomenijo?“ Zbralo se je namreč 16 naraščajnikov
m.oronskega odseka SFZ pod nadzorstvom predsednika I. Majhna, ki ' vodi naraščaj, ki je taborjenje tudi organiziral.
Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval g. dr. Alojzij Starc in med katero so skoraj vsi navzoči pristopili k sv. obhajilu. Nato so pripravili zajtrk pod vodstvom ...Matjaža . Kunčiča, ki je skrbel ves,! čaš za izborno kuhinjo. Avgust Poglajen in Tine Vivod sta pomagala, kjerkoli je bilo potrebno.
Po zajtrku je imel duhovni vodja g. dr. Starc pogovor z naraščajniki. Naslednja točka programa j® bila nogometna tekma,' ki je končala z rezultatom 2:2; dopoldan so zaključili s postavljanjem prostornega šotora.
P0 obilnem kosilu so mladci šli pod šotor počivat. Žejna grla je gasila brezalkoholna pijača, ki je je bilo ves čas dovolj na razpolago.
Popoldne so tekmovali v ping-pon-gu. Turnir je bil res zanimiv. Po malici je Lovro Tomažin, bivši predsednik SFZ kazal in spremljal z zanimivo razlago lepe skioptične slike iz naše domovine Slovenije. Za večerjo so med
drugim pekli krompir v žerjavici, kakor včasih naši pastirji na paši.
Po večerji so obiskali otroke nekateri .starši. Gotovo jih je prignala ne-rnala skrb zanje. A oh šotoru so nehote obujali težke spomine na prisilno taborjenje v Vetrinjah, ki.se je končalo tako strašno za naše nepozabne domobrance. . Skupno so odmolili rožni venec pod krošnjo mogočnega ombuja. Ob večernem! ognju So prepevali naše narodne pesmi, ki jih je spremljal Ivo Majhen s kitaro. Petje se je čulo v pozno noč. Mirko Kopač je imel na zbrane govor z zahvalo odseku.
Potem je prišel zasluženi počitek po tolikem sporedu. Vendar so ga fantiči še sami nadaljevali pod šotorom. — menda zato, ker pač niso bili vajeni trde zemlje mesto mehke postelje. Obenem so si lahko predstavljali trpljenje svojih staršev pred nekako 18 leti, ki pa je trajalo precej ča-sa.
Prebudilo jih je hladno jutro. Nič čudno, da so pohiteli s kuhanjem toplega zajtrka.
Naraščajniki so z zanimanjem sledili poteku tombole s štirimi dobitki. Zatem so si izvolili prvi odbor za. naraščaj moronskega odseka, in sicer za predsednika Ludvika Kopača, za' tajnika Poldeta Goloba1 in blagajnika Lojzeta Poglajena.
TINE MALAVAŠIČ 70-LETNHC
Svoj 70. rojstni dan je obhajal dne 10. feb. Kdor ga pozna še vedno vedrega, bo težko priznal, d'a ima že sedem križev na sebi.
Rodil se je v št. Joštu nad Vrhniko. Po končani ljudski šoli se je izučil čevljarske obrti ter je nato pomagal v čevljarski delavnici svojemu očetu. Pa za šila in kopita ni kazal prevelikega zanimanja, zato je odšel k frančiškanom na Vič pri Ljubljani in se tam izučil za organista. Ko je nameraval nastopiti prvo organistovsko službo v Novi Štifti pri Ribnici, je izbruhnila prva svetovna vojna. Tine Malavašič je moral k vojakom, in prebil v vojaški službi na raznih frontah štiri leta ter dobil za junaštvo malo in veliko srebrno medaljo. Po vojni je nastopil službo organista in cerkovnika v domači fari pri št. Joštu. Tu si je
z Rafaelo Malovrhovo ustvaril tudi srečno družinsko življenje. 'Sin Alfonz je študiral ter je bil že v petem letniku semenišča, ko so ga partizani ubili leta 1945, mlajši sin Alojzij je bil vrnjen iz Vetrinja ter ga je doma dolet«*a ista usoda. Tine Malavašič je te hude življenjske udarce junaško prenašal. Ob ustanovitvi prve vaške straže pri št. Joštu je bil tudi Tine Malavašič med prvimi, ki so nastopili proti komunističnemu organiziranmu zločinstvu. Partizani so se nad njim maščevali tudi s tem, da so mu požgali dom in vse* ostale nepremičnine. Zavedali so se-dobro dela, ki ga je dolgo vrsto« let opravljal na Št. Joštu tudi še' kot občinski tajnik, pomožni poštar ter predsednik krajevnega prosvetnega društva. Saj je doprinesel precejšen del, da se komunizem v okraju ,ni mogel uveljaviti.	(
Leta 1945 se je z ženo go. Rafaelo umaknil najprej na,Koroško, nato pa je odšel v taborišče Judenburg, kjer je dalj časa vodil cerkveno petje. Ko so po polletnem bivanju v taborišču Trofaiach začeli odhajati leta 1948 prvi begunci v Argentino, je -odšel v to deželo z njimi tudi on g svojo življensko družico. V Argentini mu je leta 1958 umrla žena Rafaela, kar ga, je zelo prizadelo. Pa ije hodil še naprej na delo v Tintorerio Mo-ron, dokler ga ni 21. ¡aprila 1962 podrl na cesti avto, ko je ob četrti obletnici smrti svoje žene šel na njen grob na pokopališče v San Justo. Poškodbe, ki jih je zadobil v tej nesreči, so bile tako hude, da je -bil 7 mesecev v postelji.
Sedemdesetletnico svojega rojstva je
Taborjenje se je končalo z nogometno tekmo in s pospravljanjem.. Razšli so se navdušeni z upanjem in željo, da bi se prihodnje leto ponovilo.
CARAPACHAY
Koncem preteklega leta smo kupili ob starem še eno zemljišče v enaki izmeri. Na- njem bomo napravili prepotrebna Igrišča za otroke in odrasle. Na pobudo g. Ssdeja je bil ustanovljen Kegljaški klub, katerega člani so že začeli s pripravo svojega igrišča.
sovpada z Drž. Idterijo koncem vsakega meseca od februarja do avgusta t.
1.	in bo srečni imetnik dobil dobitek
1.000	pesov na srečko, katere številke se ujemajo z zadnjimi tremi one, ki je v loteriji zadela glavni dobitek. Žrebanje, zadnje v avgustu, pa bo osrečilo z dobitkom 5000 pesov. Pripomniti moramo, da so nekateri člani prodali že veliko srečk, druge pa naprošam,o, da jih še prodajo, vse pa, da jih tudi pridno kupujejo in nam tako pomagajo priti do denarja, da ¡bomo čimpreje na-
Odbor ima velike obveznosti s plačili starega, še večje pa za novo zemljišče. Zato se je odločil za prodajo srečk —• Bono de donación. Žrebanje
pravili lep Dom, v katerega bodo radi zahajali stari in mladi, vsi skupaj pa se v njem. ohranjali verni Slovenci..
%Jsak teden ena
ZASUTA USTA
France Balantič
Nekje pokopališče je na hribu brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami.
Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in vust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust.
■WW——■ ■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■—■■■■«■■■■■■■
10.	februarja 1963 že praznoval zopet v zdravju pri svojem bratu Pavlu Malavašiču in v krogu ostalih sorodnikov v Ramos Mejii. že zopet stari Tine je vesel dvignil kozarec in korajžno zapel zdravico „Kol’kor kapljic tol’ko let“.
Bog ga ohrani še mnogo let zdravega ih mu nakloni še dolgo življenje. To mu iskreno žele njegovi številni prijatelji in znanci, z njimi pa tudi ¡Svobodna Slovenija.
RIMSKI MISAL
Celovška Mohorjeva družba je natisnila drugo, izpopolnjeno izdajo Rimskega misala, ki j0 je s sodelavci priredil dr. Metod Turnšek.
Prva izdaja te knjige je bila prirejena med zadnjo vojno in je v kratkem pošla. Ponatis knjige so preprečile povojne razmere v Ljubljani. Knjiga je prevod prave mašne knjige, iz katere duhovnik mašuje pri oltarju. Vsebuje mašne obrazce za vsak dan.
Ta knjiga je lepo darilo. Obsega pravzaprav več knjig. Že uvod sam na 64 straneh je delo zase. Govori o razporedu- in zgradbi svete maše, o bogoslužnih dnevih, o sodelovanju vernikov pri sv. maši. Ima koledar vseh premakljivih praznikov za 16 let naprej. Dalje ima popoln bogoslužni koledar vse rimske Cerkve in posameznih naših škofij. — Naslednji del obsega vse maše svetih časov. — V tem delu je tudi ves Veliki (sveti) teden z berili in popisom obredov vred. — V sredi misala je latinsko in slovensko besedilo Reda sv. maše, natisnjeno s črnim in rdečim tiskom. Kar strežnik odgovarja pri maši je natisnjeno z močnejšimi črkami. Pred tem so molitve ¡s pripravo, za tem pa molitve v zahvalo po maši. — Naslednji del so mašni obrazci za posamezne svetniške godove in z:a. razne skupine svetnikov. — Temu sledijo razne maše po želji in vse maše za rajne z opravilom za umrlim. Zadjnji del obsega vse važnejšo molitve z litanijami, križevim potom in hlagoslovnimi molitvami. Pod zaglav-jem zakramenti so zbrane molitve 0b prejemu in življenju s temi viri milosti za, krščanskega človeka. — Novost je razpored misli iz beril in evangelijev v misalu, kar bo uporabno za premiš-Ijevalno molitev. — Misal zaključujeta dve obširni kazali: vsebinski in zaporedni.
„Rimski misal“ je poleg izida celotnega sv. pisma v Mariboru najpomembnejše izdanje nabožnega oz. verskega slovstva v našem, narodu po letu 1945. -— Z vinjetami ga je opremil akad. slikar Slavko Pengov, s podobama (4-barvna Zadnja Večerja in enobarvna Golgota) pa akad. ¡slikar Tone Kralj.
Rimski misal obsega; v priročni obliki 1088 strani Stane 850 pesov. Naročila sprejema Dušnopastirska pisarna v Bs. Airesu.
Gospodarstvi zastoj
V Buenos Airesu se je pred kratkim. končalo zasedanje gospodarske komisije Zveze za napredek, na katerem so razpravljali 0 vskladenju načrtov nastajajoče južnoameriške gospodarske organizacije, tkzv. južnoameriškega skupnega trga (ALALC — Asociación latino a merikana de liblre comercio), z načrti Kennedyjeve Zveze za napredek. Na zasedanju so ugotavljali, da južnoameriške države sicer imajo imajo veliko naravnega ¡bogastva, toda še vedno ostaja neizkoriščeno. Zveza za napredek skuša vzpodbuditi hitrejši gospodarski razvoj te. celine, toda nale-teva na ¡resne gospodarske, socialne in politične ovire na tem področju, tako da zaenkrat ne kaže sadov, ki so bili predvideni.
Drbata se. je razvijala na podlagi ugotovitev konference, ki je bila nekaj 'tednov prej v glavnem mestu Meksike in ki se je je udeležilo 128 gospodarskih strokovnjakov južnoameriških držav in Z. D. A. Na tej konferenci so skupno proučevali . gospodairski . položaj na tej polobli in razpravljali, položaj na tej polobli in razpravljali, kaj bi bilo treba ¡storiti, da bi se zboljšal. Za osnovo debate jim j® služilo 484 strani dolgo poročilo, ki sta ga sestavila Gospodarska komisija ZN za Latin-
v Ijutinsfoi &merih,i
sko Ameriko in Medameriški gospodarski in socialni svet. Poročilo govori o „relativnem zastoju“ v gospodarstvu južnoameriških držav. Iz poročila je mogoče posneti naslednje zaključke:
Južnoameriško gospodarstvo se v •zadnjih letih, primerjajoč ga z naraščanjem latinskoameriškega prebivalstva, ki danes šteje ok. 220 milijonov duš, sploh ni razvijalo. Strokovnjaki, ¡ki so izdelali načrt za izvajanje Zveze za napredek, ,so poudarili, da bo treba na tem področju zvišati splošno proizvodnjo na vsakega prebivalca za 2,5% letno. Toda samo v dveh južnoameriških državah ¡se je letna proizvodnja na osebo dvignila za nekaj več kakor 2%. ’F ostalih državah se to ni zgodilo, ¡kljub temu, da prebivalstvo na tem področju narašča za 2,9% letno. Skoro vsi gospodarski sektorji v Latinski Ameriki so v popolnem zastoju.
Izvoz je zašel v ogromne težave. Cene glavnim latinskoameriškim, proizvodom -— poljedelskim, mineralnim in , petroleju — so močno padle in še padajo. V času od 1957 do 1961 iso cene na splošno padle za 11,5%, tako da to področje praktično ni imelo nobenega dobička od 13,5% povečane prodaje svojih p-roizvodov na zunanjem, trgu. „Takšnih razmer,“ pravi poročilo, „ni
nikjer na ostalem svetu.“ Možnosti za bodočnost so majhne. ZDA, ki ima sama ogromne ¡količine blaga nagrmadenega doma, je leta 1961 uvozila za 27% m.anj svinca in za 21% .manj cinka, kakor leta 1957. Prav tako se Latinska Amerika ne more z upanjem ozirati v Skupni evropski trg; ta trg se raje zanima za svoje ¡bivše kolonije in nove afriške države.
Možnost uvoza je izključno vezana na možnost izvoza ter je zato v Latinski Ameriki tudi povsem na tleh. Latinska Amerika je im.ela lansko leto malenkostno več denarja na razpolago za uvoz, kakor leta 1957: lansko leto 7,19 milijard, leta, 1957 7,17 milijard dolarjev. „Da je položaj še slabši,“ pravi poročilo, „pa je pripomogla, rast prebivalstva, ki se je v Latinski Ameriki povečalo v tem času za 12%. Tako se je količina uvoza na osebo v tem času občutno zmanjšala.“
Vloge kapitala tujih zasebnih podjetij v Latinsko Ameriko, ki ¡so eden od virov za uvoz materiala in strojev za proizvodnjo, so lansko leto tako skromno narasle, da jih ni vredno omenjati. Leta 1957 so te: vloge znašale za vse področje 622 milijonov, lansko leto pa 642 milijonov dolarjev, torej porast za komaj 20 milijonov dolarjev. Razen tega so vsi tuji vlagalci kapitala zmanj-
šali svoje vloge za razvoj osnovnih in. dustrij (rudarstvo, petrolej, i poljedelstvo) in so rajši vlagali svoj kapital v proizvodno industrijo (hišne potrebščine, avtomobili); to so delali zato, ker je proizvodno industrijo težje podržaviti, kakor ¡osnovno industrijo. Pred podržavljenjem v Latinski Ameriki mi nobeno podjetje nikdar varno.
Inflacija nevarno in nezadržno narašča. Ker ni izvoza in tudi ne tujih vlog kapitala, so vlade prisiljene jemati posojila ali tiskati. denar, da morejo podpirati domače industrije in tako zavirati brezposelnost naraščajočega prebivalstva. Toda proizvodnja ise ne dviga, istočasno ¡s povečanjem denarnega obtoka. Cene se zato dvigajo, z njimi pa raste draginja, v Latinski Ameriki mnogo hitreje kakor drugod po svetu. V zadnjih petih letih se je draginja, povečala: v Argentini za 212%, v Boliviji za 158%, v Birazilu za 146%, v Čilu za 111%, v Uruguayu za 133%.
Po končanih razpravljanjih in debatah gospodarskih -strokovnjakov ¡so se prav v isti dvorani v Meksiku zbrali gospodarski ministri ameriških držav, da bi na piodlagi ugotovitev strokovnjakov izdelali delovni načrt. Menijo, da bodo zopet ZDA tiiste, ki bodo morale največ ¡prispevati za latinskoame-
riško propadajoče gospodarstvo. Po načrtih Zveze za napredek so ZDA že obljubile 10 milijard dolarjev pomoči za dobo desetih let. Prav tako so se ZDA obvezale podpreti ceno kave, sedaj pa jih bodo druge ameriške države prosile, naj ¡storij0 isto tudi za cene kakava, svinca in cinka.
Toda v ZDA so še vedno prepričani, da morejo tudi Latinci ¡sami marsikaj napraviti za zboljšanje svojih gospodarskih razmer. Z protiinflacijskimi programi, ki zahtevajo kontrolo nad uvozom, ,nad plačami in cenami ter dolarsko podpor» za ohranitev vrednosti njihovih valut, nekatere latinske države poskušajo ustaviti svoje gospodarsko propadanje. Prav tako poskušajo to storiti z zmanjšanjem državnih proračunov in z zviševanjem in pobiranjem davkov. Latinskoameriški skupni trg, ki se imenuje, zaenkrat šele samo na papirju, Latinskoameriška zveza za svobodno trgovino, tudi potrebuje zunanje podpore, moralne in dejanske, da bodo mogle te države zmanjšati uvažanje n. pr. hrane s področij z visoko valuto. Zlasti ih predvsem pa bo, tako ugotavljajo gospodarski strokovnjaki, ¡samo politična ¡stabilnost, temelječa na socialnih reformah in demokraciji, mogla ustaviti inflacijo ter znova pritegniti tuj kapital v Latinsko Ameriko.
\
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 7. 3. 1963 - No. 10
I L 0	¥ I N C I
KANADA
Za dušnega pastirja Slovencev v j Winnipeg,u je nastavljen g. J. Mejač •
C.	M. Doslej je deloval med Slovenci v Torontu, še prej pa med' Slovenci v Slovenski vasi v Lanusu v Argentini.
Iz Toronta sta odpotovali v Evropo dve slovenski usmiljenki in sicer Pal-mina Dvoržak, ki se too v Nici posvetila negi bolnikov, ter sestra prednica Lidija Krek, o kateri pravi poročevalec v „Kanadski domovini“, „da je bilo njeno neumorno delo in skrite žrtve pravi blagoslov za nas.“ Zanjo pravi, da odhaja v materino hišo v Pariz.
Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Toirontu bo tudi letos organizirala skupinsko potovanje v Evropo. Odhod iz Toronta v Muenchen v Nemčiji bo 8. julija. Vrnitev v Kanado bo iz Nemčije dne 26. avgusta,
Pod naslovom „Najbolj brana knjiga“ je poročevalec o življenju in delovanju ¡Slovencev v Kanadi za „Kanadsko domovino“ prilogo Ameriške domovine kanadskin slovenskim rojakom Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1963 prikazal z naslednjimi ugotovitvami: „V letošnjem zimskem času je med Slovenci po svetu verjetno najbolj brana knjiga Zbornik 1963. 14 jih je že izdala Svobodna Slovenija v Argentini, a je verjetno izmed vseh zadnji najlepša in najboljša knjiga. To se tudi pozna pri prodaji. Kljub tem.u, da je cena letos nekoliko višja, ljudje pridno •segajo po njej. Od več strani sem slišal o letošnjem Zborniku tako laskave pohvale, da se mi zdi, da je r&s najbolj brana knjiga, kar jih je v zadnjem času prišlo Slovencem v roke. Težko bi bilo pisati kritično besedo o tej knjigi. Večino njene vsebine bomo mogli prav oceniti šele v bodočnosti, kakor šele danes moremo ocenjevati dogodke izpred 15, 20 let. Njihovi dokumenti prihajajo na svetlo sedaj in največ jih ob-
PO ŠPORTNEM SVETU
Ljubljanska Olimpija, ki kot jugoslovanski prvak v košarki nastopa na tekmovanju evropskih prvakov, je v Parizu v II. kolu izgubila s francoskim prvakom Bagnolet z 61:80. Po pisanju listov so slovenski košarkarji trenutno v krizi, zato je malo verjetno, da bi mogli v Ljubljani premagati Francoze s 20 koši razlike, d'a bi se mogli uvrstiti v finale.
Na IV. turnirju republik v orodni telovadbi, ki je bil januarja v Ljubljani, je med člani zasedla Slovenija prvo mesto v postavi: Cerar, Šrot, Skaza in ¡StražišaJr. Med posamezniki pa je bil prvi Miro Cerar, drugi Šrot, Kleveti pa Skaza. Pri mladincih pa so se Slovenci slabše odrezali. Prvo mesto je osvojila Hrvatska, Slovenija pa je bila 'tretja. Med posamezniki si delita prvo in drugo mesto Kersnič (Slov.) in šalak (BiH), Kutin (Sl.) pa je bil sedmi. Pri članicah Slovenija ni postavila polne ekipe. Prvo mesto je zasedla Siličeva (Hrv.), Slovenki Prusnikova je bila peta, Križmanova pa sedma. Med mladinkami pa se je Slovenija spet dobro uveljavila. Ekipa Slovenije je zasedla prvo mesto (Kovač, Sajko, Cerkvenik in Knez); pri posameznicah je Kovačeva iz Zagorja zasedla prvo mesto, drugo Sajkova, četrto Cerkveniko-va, deveta pa je bila Knezova.
Za celovški nogometni klub Austria bosta to sezono igrala Vukas in Še-nauer, ki sta bila dolga leta stebra splitskega HajdPka.
PO SVETO
javljajo Zborniki. V 14 Zbornikih je nagromadeno ogromno zgodovinskega materiala, ki nam odkriva preteklost. Istočasn0 pia je v njih opis sedanjega življenja Slovencev v zamejstvu. Tako postaja > vsakoletni Zbonik knjiga naše zgodovine.“
V	Edmontonu sta se poročila Stanko Travnik in Zinet Malnar.
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	ZDA se mudi že več dni na prijateljskem obisku poveljnik argent, vojske general Ongania ter ima razgovore z ameriškimi vojaškimi osebnostmi o vseh tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi z reorganizacijo argentinske vojske. Ameriška vlada je podelila generalu Onganiji visoko odlikovanje medalje 'Legije za zasluge. Istočasno se mudi v ZDA na prijateljskem obisku okoli 45 gojencev višjega letnika arg. vojne akademije. Na vrtu Bele hiše jih je sprejel tudi predsednik Kennedy. V svojem govoru je poudarjal, da je ameriška vlada zelo hvaležna Argentini za_ njeuio pomoč v zadnji kubanski krizi meseca oktobra in to ne samo z glasovanjem v Organizaciji ameriških držav, ampak tudi s svojim letalstvom in vojsko. „Čeprav je Argentina od nas oddaljena tisoče in tisoče kilometrov, njena tedanja odločitev predstavlja solidarnost z nami, ki je bila za nas zelo dragocena ne samo na področju te poloble, ampak tudi za ohranitev našega položaja v svetu“, je dalje naglašal predsednik Kennedy ter se končno zavzemal za tesno vojaško sodelovanje obeh diržav proti vsem tistim, ki ogrožajo svobodo. Svoj pozdravni govor je zaključil z vzklikom „Živela Argentina“.
ŠAH
Slovenec Bruno Parma dobil velemojstrski naslov. Na januarskem turnirju v Berejwiku na Holandskem je Parma osvojil tretje mesto skupaj z argen-tincem Pilnikom in Ivkovim. Prvo mesto je zasedel domačin Donner, drugi pa je bil Bronstein (ZSSR). Nekdaj znani Pirc pa se je moral zadovoljiti s predzadnjim mestom.
Parm,a je na tem turnirju odlično začel in je premagal zmagovavca Do-nnerja in Bronsteina, kasneje pa je popustil in se je moral zadovoljiti s tretjim meštom. Toda kljub temu je dosegel naslov mednarodnega velemojstra. Za R. Fisherjem (ZDA) je sedaj Bru-
no Parma drugi najmlajši mednarodni velemojster. Slovenski šah 'ima sedaj tri mednarodne velemojstre, jugoslovanski devet, svetovni pa petinsedemdeset.
OBVESTILA
Slovenska mladina iz Beraizateguija
bo priredila v nedeljo, 10. marca ob 5 popoldne v Slovenskem dom.u na ulici Arragan (40 m od Calle No. 510) igro DAR LUČI. Dohod: Iz postaje Bera-zategui kolektiv 10. Istopiti na Calle 1 in 34 — pri „Časa Bizovik“ (vožnje približno pet minut).
Dekliški krožek v . Slomškovem, do- | mu vabi vsa dekleta iz Ramos Mejia in j okolice, na sestanek združen z občnim zborom, v nedeljo, 10. marca ob 10 dopoldne v Slomškovem domu.
IV.	redni občni zbor Slomškovega doma se bo viršil v nedeljo, 10. marca ob 10 dopoldne. Za udeležence in njih družine bo pripravljen „asado“.
Odbojka. V nedeljo, 10. t. m. ob 14. uri se bodo odigrale na Slovenski pristavi v Moronu igre v odbojki med ro.oštvi Slovenske vasi, San Justa in Morona za ,Jesenski pokal“. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Vsi lepo vabljeni.
Skupna seja vseh predsednic Dekliških krožkov bo v četrtek, 14. marca ob
18,30	v Slovenski hiši.
Sestanek zaupnikov SLS bo v nedeljo, 17. marca dopoldne ob pol desetih. če bi kdo, ki je bil doslej redno vabljen, ne dobil vabila, naj se sestanka kljub temu gotovo udeleži. — Poverjeništvo SLS.
Upravni odbor Pristave sporoča: občina v Moronu je objavila, da je mogoče plačati občinski davek za ldto 1963 z 10% popusta samo do 31. marca. Velja za okraje Moron, Haedo, Castelar, Itu-zaingo, ■ Palomar in VilLa Sarmiento. Prav tako je bil objavljen dekret o prijavi gradenj brez dovoljenj proti malenkostni kaznj ($ 40,— za vsak kv. meter) in predložitvi načrtov.
Drulštvo Slovenska vas priredi v nedeljo 24. marca t. 1. družabno prireditev ob desetletnici svojega obstoja, s sodelovanjem ostalih organizacij. Program bo objavljen kasneje. Izkupiček te prireditve je namenjen za kritje stroškov tlaka ob društvenem igrišču.
Odbor SDO obvešča vse odbore Dekliških krožkov, kakor tudi njih članstvo, da bo zvezni občni zbor organizacije v nedeljo, 24. marca po sv. maši v Slovenski hiši.
““javki notar”"”“
Francisco Rani Cascante
Escribano Puhlico Pta. baja, ofic. 2.
Canrailo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejia
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov
na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
IVAN PREGELJ:
Otroci
Poštar in notar sta se začela smejati. Učitelju ni bilo do smeha in je rekel:
„Če se še spominjam, je bilo tedaj, ko je nekdo ustrelil glavarjevega psa.“ Poštar je godrnaje udaril po konjih, Bradač se je hahljal:
„Razvijate se, gospod učitelj, silovito se razvijate.“
„Odkar zna francosko,“ je pripomnil strupen0 poštar.
„Francosko?“ Ali je to res?“ „Berem za silo,“ se je udobrovoljil učitelj in se zopet sanjavo zagledal predse v sani s Heleno, Veroniko in Slavico. In spet je čustvoval o Slavici: „Zlatolaska sladka! Bog ti daj najti sebi enakega! Nisem jaz zate. Samo sanjati sam vajen k tebi v svoji žalosti in hrepeneti k tebi v svoji samoti. Vlonjiva pesmica moja! Posest rimstvo si mi ponudila. Dušica, do smrti ti bom ostal veren in te tikal, pa če bi kraljica postala in krono nosila na zlatih laseh. Veren, večno, tebi, Gloriosa!“
In še je mislil in je bil vesel:
„Nič ni na meni in neroden sem. Nimam dovtipa, le vsem, sem za dovtip. Naj bom. Moja pos©strima je Slavica in prijatelj mi je France.“
Veselo se mu je ogreto srce za prijatelja.
(S o n e a
„Malo starejši bom, da mi lahko striček poreko, pa jima bom malčke pestoval in jim pripovedoval: Poslušajte, otroci! Je bil možiček, mevšetek so mu rekli. Pa je bila kraljična, Gloriosa So ji rekli, to se pravi po naše Zlatolaska, razumete... “
Rahlo se je »krenila Veronika v saneh pred njim. Videi je toplo ovalnost njenega lica in mehko žalost njenih oči. Ni mislil več na Pomnika in njegove bodoče malčke. Govoril je besede francoskega pesnika:
„Je l’ented, qui m’appelle,
Qui m’appelle tout bas:
Vien me chercher’ dit-elle... “ Nekako novo čustvo je začelo postajati očito v učitelju. Sramoval se ga je. Bilo mu je še prenovo. Krivega se je čutil in je vzdihnil:
„Vzdihujete,“ je vprašal notar, „ali Vas tiščiva?“
„Nikakor, gospoda,“ je vzkliknil učitelj, „sedim kot na tronu.“
,Skromna duša!“ je menil poštar porogljivo. ..
Koncipijent Povšič jo dvoril Almi. Bila je še mlada in se je veselo nasmihala in vse verjela. Voljno, prijetno ji je bilo. Prvokrat in prvi ji je dvoril.. •Sestra Avreilja je bila resna, molčeča in zamišljena:
„Čemu neki besede? ,Saj je ne bo vzel. Jemal bo bogato. Ne ona ne jaz nimave dote.“
Uboga Avrelija! Prezrela je bila po pameti za svoja leta. Gracija nesrečna, ki ji nihče nikoli ne bo ponudil jabolka. ..
Poznik je tlesknil z jezikom. Znal je, kakor gorski vozniki.
„Še enkrat, France,“ je zapela Slavica.
Poznik se je ozrl. Z zdravim nasmehom je pogledal po deklicah.
„Ali znam?“
„Njegov pogled je objel Heleno. „Pa kako,“ se mu je nasmehnila. „Zavriskaj,“ je zaklicala Slavica. „Če bi ,0nih zadaj ne bito, takoj,“ je odvrnil.
Deklica je žuborela:
„Ta naš France.“
Veronika se ji je nagnila k ušesu in zašepetala:
„Pomisli: zadnjič mi je prišel voščit, pa ni vedel, katera goduje. Toliko se meni za druge.“
„Povej še enkrat, pa Heleni,“ se je zasmejala Slavica. „Vesela ga bo.“ „Ne opravljaj, Slavček,“ se je ozrl geometer. Deklica je resno navedla: „Pusti peti moj’ga slavčka, kakor sem mu grlo ustvaril!“
V saneh je zapelo in se pomešalo v veseli zvok kraguljčkov. Sunkovito s» potegnili konji, sani so zdrsnile navzgor proti luči in soncu in tisočeremu veselju. Lahko s0 plule mimo cerkve
NOVI HLADILNIK
BLED 63
sestavljen iz najboljšega materiala. Po svoji obliki in opremi prekaša vse dosedanje.
Ako ga še nimaš, nabavi si ga pri P. NOVAKU
kakor tudi vse drugo za dom-
Naznanjam, da sprejemam vsa popravila in celotno zamenjavo hladilnikov in T.V- aparatov.
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
• DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE ® CENA ® KVALITETA
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
O o?« ïfcï šgl <	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N S824
Registro Nacional de la PropMad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne 'Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
STISKI OPAT
prevzv. gospod
dr. AVGUŠTIN KOSTELEC, S. 0. Cisf.
je umrl dne 23. februarja 1963 v Stični in bil pokopan v grobnici samostanske bazilike v Stični.
39 let je vodil stisko opatijo, in bil res ljubljen oče svoje samostanske družine ter varuh in dobrotnik ljudstva. Pogrebne obrede je vodil mariborski škof gospod dr. Maksimilijan Držečnik ob asistenci krškega škofa g. dr. Josipa Srebrniča in njegovega pomožnega g. škofa.
Pogreba so se udeležili še gen. vikar ljubljanske nadškofije g. dr. Jože Pogačnik, ki je tudi pridigal, opat g. dr. Groner iz Mehrerau (Avstrija), opat gospod dr. Ciesielski iz Mogile (Poljska), rajhenburški opat, mnogoštevilna duhovščina in veliko ljudstva.
Njegova duša naj počiva v Gospodu in prejme bogato plačilo pri Bogu, za katerega čast in slavo je bilo vse njegovo življenje!
Molimo zanj!
P. Ciril Petelin,
s.	o. cist.
isvete Ilucije, ki je priprošnjica nebeška za zdrave oči, za vesele...
*
Vstopili so v glasno krčmo, v majhno gosposko sobo za izredne goste, s tremi okroglimi mizami. Za ©no je sedela gosposka družba, iziikan gospodek z zalisci in dve gospodični. Helena je vstopila prva; obstala je kakor okame-nela, itako da je ožinojoča se ¡Slavica sunila vanjo in vzkliknila:
„No, kaj pa zijaš?“
Helena se je zavedela in stopila k prazni mizi. Tonejčeve, učitelj, konci-pijent in notar so vstopili drug za drugim. Poznik, poštar in Tomejec so spravljali konje in, prišli pozneje. Pili so kuhano vin0 in prigrizovali potico, ki jo je postavil krčmar na mizo. S poštarjem sta s0 tikala in se zbese-dila navidezno jezno zaradi nekakega koleslja.
„Krasno vieme, diven izleteik,“ je rekel koncipijent Heleni.
Prikimala je. Poznika še ni bilo. Tisti trenotek je vstopil. Helena je zbledela in se ¡ozrla sunkoma po sosedni mizi in nato na Poznika. Miren je stopil k stolu, ki je stal ob Heleni. Hladno ie pogleda] onega z zalisci. V Heleni je zadrhtelo. Tiho je vprašala: „Ali se ne poznata?“
„S kom?“
„Z onim pri sosedni mizi.“
Pogledal je vstran in rekel mimo: „¡Ne.“
Pil je, bil vesel s poštarjem,, notarjem, učiteljem in Slavico. Potem se je obrnil k Heleni.
„Ali nisi vesela?“
„Sem,“ je nasmehnila.
„Poslušaj, France,“ mu je rekel notar. „Naš gospod učitelj imenitno napreduje. Razvija se, ti rečem. S peskom je ubil veverico.“
Veselo so se smejali. Heleni pa je bilo tesno. Mislila je:
„Ta Bradač! Br©z vsega vzroka pač ni žena ljubosumna nanj. Strašno pogleduje za ženskami.“
Obšlo jo je bridko staro čuvstvo, ki je bilo že skoraj, skoraj ugasnil0 v njej.
„France, kako je s teboj? Ti veseli človek! Ti močni, ti lepi! Koliko deklet tikaš! Vse so tvoje, še s prstom ti ni treba pomigniti... “
Sredi misli je zastala in poslušala-;. In čuj! Prav kakor pred dvema letoma je »ni človek z zalisci govoril in pravil:
„Da, gospodični, živeli smo na Dunaju. ¡Samo drobec bom povedal. Glejte, bil je tedaj gori neki Poznik — pardon, nomina -sunt odiosa — stara hiša, Vam rečem. Nekega večera je prišel k meni: Ti posodi mi petnajst čukov! Bila sva namreč prijatelja, nekaj časa sva cel0 skupaj stanovala —“ „France, poslušaj,“ je šepnila v blaznem nemiru Helena. Začudil se je in začel poslušati.