učiteljski
GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. ir. IG. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov : »Odbor za promicanje učiteljskih interesa za lstru“ Pazin. — Izdaja .Zveza jiigoslovenskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za .člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
pone oj
r
Štev. 4.
V Trstu, dne 16. aprila 1920.
Leto !.
Fr. Ločniškarj:
De HicDellijevo Jeriin“ zaIjadsRe šele*).
Mnogo hrupa je vzbudilo skrivnostno izdanje teh „Beril“, in vsi listi so prinašali kratke, uničujoče recenzije novega pojava na pedagoško-literarnem polju.
Že dejstvo, da prireja knjige drugorodec, je vzbudilo pozornost, kajti do sedaj imamo le redke slučaje, da bi kulturnemu narodu pisal njegove učne knjige tujec, ne poznavajoč duše naroda in njegove preteklosti, niti njegove književnosti. Pisali so nam prejšnje čase šolske knjige priznani pedagogi, ki so imeli	obenem	tudi več ali	manj
jasno začrtane pojme	o estetiki	v literaturi, ali
takoimenovani umetniški okus. Vendar še nismo bili zadovoljni s temi čitankami. Marsikatere ne-dostatke smo opazili na njih, a vedeli smo tudi za vzroke. — Ogrski	čikoši	so	nam bili	bližji
rojaki kot Kraljevič	Marko	in	njegova	stara
pravda ; tanatizirane tirolske Hoterje smo občudovali bolj kot Matijo Gubca, že<-neštetokrat kronanega kralja v naši zgodovini.
Ob presojevanju čitank, namenjenih pouku, si moramo ogledati naprej - nekaj osnovnih pravil, na katera naj bo naslonjeno tako delo. Šolsko berilo je umotvor svoje vrste. Primerjali bi ga mogočni stavbi. Načrt naredi umetnik, v posameznostih ga izdelajo zopet umetniki svoje vrste : kiparji, slikarji, stavbeniki itd. Vse pa mora biti v soglasju, da tvori neko harmonsko celoto, ki je nastala po natančnih načrtih in v nekem stilu, če hoče biti stavba res umetniška. Vse podrobnosti imajo vsaka zase svojo vrednost. Le na ta način nastane stavba, vredna našega občudovanja. Tej stavbi bi primerjal pravilno prirejeno Šolsko knjigo. Načrt v glavnem so občeveljavna pedagoška pravila ; pozamezni umetniški deli te stavbe pa skrbno izbrana snov umetnikov literarnega slovesa.	*
nazorneje bi povedal, če rečem, da bodi šolska čitanka kot mozaik, sestavljen iz posameznih, najboljših biserov narodove literature, tvore-čih lepo zaokroženo, harmonsko dovršeno celoto, ki naj bo odsev solnčne pokrajine detinstva, prepojen z dihom in sokom domače grude.
Poleg tega imamo še posebna pravila, ki se jih mora držati vsak sestavljatelj beril. Ta bi bilcj:
:i:) Referat ob priliki zborovanja .Tolminskega učiteljskega društva* dne 16. II. t. 1.
Vsebina naj bo prilagodena duševnemu obzorju otrok, sledi naj lažjemu vedno težje. Sorodna vsebina naj ostane neločena, posamezne skupine pa naj imajo svoje posebne naslove. Vse delo pa naj preveva umetniški duh po vsebini in obliki.
Potrebno se mi zdi povdarjati zahtevo, da naj preveva vse delo umetniški duh, ker se hočemo že enkrat otresti starih metod, da moramo otrokom le pridigovati in jim vbijati v glavo za življenje koristne sentence. Ta šola je že davno minula. Hodila sta vanjo še pokojni Krištof Šmid, in naš, sicer vse časti vredni Slomšek. Danes hočemo umetnosti, resničnega življenja, ki govori samo, a mnogo mogočnejšo besedo kot mrtvi nauki.
Saj lepote in resnice vendar ne vidimo samo direktno, temveč tudi indirektno. Naš, tako globoko v rane našega naroda segajoči in tako malo razumevanj -Cankar, nam je kazal samo senco in temo — v naših dušah pa so ob tem vstajale tem jasnejše slike onega, česar nam on ni opisal. Vodil nas je v temo naših zmot, da bi spoznali do mozga {o gnjusobo — in bi očiščeni tembolj vzljubili sofnčno svetlobo resnice.
Neizogibno potrebno se - mi je zdelo s temi resnicami postaviti podlago svoji sodbi o De Michellijevih „Berilih“. Z ozirom na navedene točke bi imel pripomniti k posameznim berilom v glavnem to-le :
, DRUGO BERILO11.
Prva njegova napaka bi bila, da se vsebina ne prilega duševnemu obzorju otrok v tej dobi, in sicer največ zato	ne,	ker so	mnoga berila predolga. Otroci na	tej	stopnji	še	slabo bero in
nikakor ne morejo slediti vsebini nekaterih sestavkov. Mnogo pregovorov in ugank bo delalo preveč težav 7- in 8-letnim učencem. Dovolj bi bilo nekaj sentenc. Tudi tisk je predroben za to stopnjo. Popolnoma neumevno mi je, kako je prišel v ,,Berilo11 sestavek ,,Veliki komponist11. Nekatere z.upančičeve pesmi so zavoljo ločil in narekovajev pretežke za to stopnjo, dasiravno so zelo lepe. V pesmih namreč direktni govor neizurjenega bralca mnogo bolj moti kot v prozi. Pesem ,,Postovka11 bo sploh neumljiva, če nima učitelj pri rokah ..Cicibana11, kjer pravi pesnik v Opombi: „Deček	ali	deklica,	ki	igra postovko,
razkrili roke in mora	oponašati to	ptico. Ali si jo
opazoval nad domačim poljem ? Potem veš, da leta na trojen način. Najprej kakor vsaka druga letalka, utripaje s perotnicami. Potem kolobari z
mirnimi krili, naenkrat-pa se sredi neba ustavi in prav naglo prhuta. Vidiš, in takrat, pravijo Belokranjci, da melje. Zato jo tudi imenujejo malenka. Štajercem je mokosejec; — a kje je moka? Zato trdim jaz, da stelje na zemljo „ništro“. In kaj je ništra ? Nekaj, kar ni nič. Če ne verjameš, vprašaj me.“
Pa vse to bi še ne bili najhujši grehi.
De Michelliju niso prav nič žfnani učni načrti, sicer bi ne mešal v „Drugo berilo11 toliko in tako težke snovi iz prirodopisja in prirodoslovja ter zemljepisja. Glede realij je tedaj to berilo popolnoma pogrešeno.
Pri točki, naj ostane skupaj, kar je sorodne vsebine in pod posebnimi naslovi, izgubimo sapo.
Zdi se nam, kot bi bila to prva čitanka, ki jo je dobilo človeštvo. Ta red, oziroma nered, je naravnost ženijalen. Prav kot bi bila nanesla kraška burja te sestavke od vseh vetrov — ali boljše iz prejšnjih čitank. Tako je hotel slučaj, da sta prišla prav v soseščino berilna sestavka „Junaški čin11 in — „Žabe“.
O literarni, oziroma estetski vrednosti večine berilnih sestavkov — zlasti novih — ni vredno izgubljati besed. Na prvi pogled vidimo, da je 4/5 sestavkov vzetih iz prejšnjih, tudi že zastarelih beril; žal, da ravno oni sestavki, ki so manjše vrednosti. Po mojem spominu ni niti 30 novih. Med temi je okrog 10 sestavljateljevih. Spoznam jih po konfuznem slogu, neverjetni kompoziciji ip grozovitih, naravnost nemogočih slovniških napakah. Pa o tern pozneje. Poglejmo j si vrednost posameznih beril.
Po številu jih je okrog 50 brez pisateljevega imena, kar ni posebno dobro znamenje. Popolnoma ničvredni so sestavljateljevi doneski. Tako je n. pr. ,.Junaški čin11 (že naslov je napačen!) po vsebini in obliki popolnoma zgrešen. Kakšen slog in kaka zmeda je to: »Deček je bil sin nekega kapitana ... In bil je jako lep! . . .“ Prvič ni prav nikaka zasluga to, če jeriedo lep, drugič pa nima z junaškim dejanjem lepota prav nikake skupnosti. Ravno tako je pogrešena zgodba o onem avtomobilu, „ki dela korake11. Zdi se nam, • kot bi brali propovedi onega Janeza od Sv. Križa: „0 musk, o kroft te male žvavce od tega salamandra!11 Zgodba o „Velikem komponistu11 je pretežka za to stopnjo in polna napak.
Žakaj ni pisatelj namesto vsega tega rajši povedal, kako se vzgajajo mali kraljeviči in kraljičine na kraljevem dvoru. Bilo bi vsaj nekaj vzgojnega in domovinskega obenem, ker je splošno znano, da je kraljica Jelena dobra mati, ki
___	LISTEK
—- c:
Koncert jržošKe Glasbene Notice11
dne 10. aprila 1920.
Prireditev, ki se je vršila v soboto 10. t. m., nam je pokazala pot, na katero nam je kreniti, da bo naše kulturno delo res tudi vredno tega imena. Bodimo enkrat odkritosrčni: Doslej smo tavali vse preveč v krogu smešnih, osebnih ambicij in, kar smo dajali narodu, ni bilo umerjeno k nekemu gotovemu cilju : dati dobro zaradi dobrega ! Kakor da je vojna izbrisala od nas to Pego, nam je, ko premišljamo o-, sobotnem glasbenem večeru.
V neugodnih razmerah se je posrečilo naši »Matici11 zbrati kopico mladih pevcev, ki naj bi zapričeli nanovo z delom tam, kjer nas je pred '^' zalotila vojna furija. Zborovodja, ravnatelj V. Šonc, pa je segel še dalje, ko si je postavil za cilj; ustvarili solidno podlago, na kateri naj bi slonelo vse naše bodoče glasbeno delovanje. Dobrega, na resni umetniški podlagi kandiranega zbora še nismo imeli doslej; imeli Pa ga bomo, če se bomo držali tiste poti, na katero je krenila »Matica11 v letošnjem letu. Kulturno seme, ki ga hočemo sejati, bodi oplojeno °d resničnega zdravja. Lažikulture je že dovolj!
Potrebna nam je samovzgoja, . sami s seboj moramo bili najstrožji sodniki, nad svojini delom moramo čuvati z jasnim in kritičnim očesom. Le tako bomo našli pot do onega »vina11, ki dviga človeku srce in dušo!
Pograrn sobotnega večera nam je podal nekaj vokalne glasbe iz različnih dob, značaja in različne notranje vrednosti. Cisto naravno je tedaj, da mu je manjkalo one idejne in formalne enotnosti, ki ustvarja še le celoto. A to je pri sedanjih razmerah še neizvedljivo in dovolj nam je, če se postopoma približujemo temu cilju. One starejše skladbe, lepe in dovršene v svojem načinu, nas v dobi impresijonizmov, futurizmov in vseh enakih „izmov“, ne morejo več tako ogreti vkljub tihi lepoti in dobroti, ki veje iz njih. Tihi »Cerkvici11 in »Slavčku11 v dobravi prisluškujemo sicer udano, a ne razvnamejo nam čustev in misli tako kakor otroško - naivna »V saneh11, ali fantovsko - šegava »Svatba na poljani", strastveno-topla »Idila11 in slični kipci modernega glasbenega ustvarjanja. Za nas, Tržačane, pa so bile posebno zanimive vse tri skladbe prof. Mirka, našega rojaka. Veselo svatovsko razpoloženje nedeljskega jutra, ki ga je Cvetko Golar uklenil v j razposajene verze, je prelil z živeffino, domišljijo j in ostro duhovitostjo v sočne tone in nam tako j podal skladbo, svežo in toplo, ki končuje s ka-i rakteristično, ritmično imitacijo škrjančevega vri-
skanja in opotekanja v svobodnem zraku. Ostali skladbi za ženski zbor s spremljevanjem klavirja, »Mraz" in „Jurjeva“, ki sta obe interesantni, nam kažeta drugo plat skladateljevega ustvarjanja: zmožnost podajanja in razlaganja v klavirskem partu vsega tega, česar ne more zaslutiti profano srce v melodiji pesmi. Tu opazimo bogato invencijsko silo, ki se ne zadovoljuje samo s površnim skiciranjem razpoloženja ali slike v naravi, ampak seže globlje in poda celoto v vseh njenih podrobnostih in varijantah. A vse se giblje po samostojni poti in tvori z melodijo pravo umetnino. Naj nam »Glasbena Matica11 poda enkrat celega Mirka, v vseh panogah njegovega glasbenega dela, da ga bomo znali ceniti po njegovi pravi zaslugi! To smo dolžni njemu, najskromnejšemu med skromnimi, in tudi — sebi.
S fineso pravega glasbenega »gurmana" je zamislil Krek svojo »Idilo11 in vlil v njo toliko žeh-teče strastj, da vztrepečeš še sam ob širokem razmahu Župančičevega verza! »Ti sladka, ti krasna ženica!" Istotako lepa je njegova »Kakor bela golobica", v živahnem tonu pisana skladba, slikajoča v umerjenih ritmih mirno življenje tihega doma, kjer ni ,ne viharjev ne bridkosti, ampak je vse tako lepo uravnano v ravni poti, da je še sam Bog tega vesel. .. Interesantna je Adamičeva »V saneh", ki nam kaže skladatelja, kakršnega poznamo iz prve. dobe njegovega
Stran II.
UČITELJSKI LIST
ogled, češ, saj ga ni med vami, ki bi si upal s kritičnimi očrni presoditi moj umotvor.
Naštevati slovniške in stilistiške napake, bi bilo odveč, ker jih je preveč. Našli jih bodo cel©' učenci sami. Vendar bi bilo najboljše po mojem nazoru najbolj razmesarjena berila pustiti popolnoma v nemar. Boljša naj popravlja učitelj z učenci. Opozoril bi pa na neke tipične napake v besednem redu pomožnega glagola biti in osebnih zaimkov, ker grešijo v tem oziru tudi druge naše knjige. N. pr. ,,Oglasil se je zvonec in so morali iti v razrede*1. De Michelli začenja sta-
razredu : &50 K in v II. razredu : 600 K mesečno. Oženjeni učitelji dobivajo poleg tega za ženo in vsakega otroka po 90 K mesečno.
Glede vpokojitve govori zakon : „Po zvršetku 32 službenih let se more učitelj (učiteljica) vpo-kojiti s poslednjo plačo 5000 dinarjev. Tistim, ki bodo službovali v šoli po zvršetku 32 službenih let, se bo dajalo letno doplačilo v znesku 400 dinarjev.
Kadar stalni učitelji in stalne učiteljice dovrše deset let stalne službe, se morejo tudi vpokojiti zaradi duševne ali telesne slabosti in nesposoo-
vek : „Ga je poklical glasno in tekel k njemu.... Sta se objela in pogledala od nog do glave**. Sklanjati seveda tudi ne zna in piše: „Tri hčeri se usmili onemogla mati“, ali ,,ona lepa gospa je bila kraljica Helena z sinovi princom Umbert, princezinja Jolanda, Mafalda itd.“
Namenilnika niti ne pozna, ravnotako piše dosledno „en mož je prišel**, pri nikalnici nitna. rodilnika, poslužuje pa se časih tudi najbolj zanikrnega dijalekta in še mnogih nepravilnosti, ki jih opazi najslabši slovničar.
Mnoga berila, ki so brez pisateljevih imen, niso pri najboljši volji uporabna. Niti popravljati jih ne moremo skupno z učenci, ker otroci na tej stopnji niso še toliko zmožni pisanja, da bi napravili v redu korekturo. Ne kaže tedaj druzega, kot izpustiti jezikovno popolnoma spakedrane sestavke.
Rezultat vsega tega bi bil: De Micheilijevo „Drugo berilo** je s stališča pedagogike, kakor tudi književnosti nestvor, da mu ni primere v celi naši šolski in obči literaturi in je vsled tega popolnoma neuporabno za naše šole.
(Konec prihodnjič.)
ttovi učiteljski prejemki v Jugoslaviji
Dne 1. marca t. 1. je stopil novi šolski zakon tudi finančno v veljavo.
Začetna plača učiteljstva z zrelostnim izpitom znaša letno 2400 dinarjev. (Pomožno učiteljstvo brez zrelostnega izpita ima letnih 1600 dinarjev, a nima pravice do pokojnine in poviškov.)
Začetna plača se zvišava s periodičnimi poviški, ki jih je devet, in sicer prvih osem po 300 dinarjev letno, zadnji povišek znaša 200 dinarjev na leto.
Poviški (triletnice) se računajo od prvega nastopa službe naprej in se prejemajo po vsakem dokončanem 3. službenem letu. Končno plačo doseže torej učiteljska oseba po 27. službenem letu. Ta plača znaša ‘2400 dinarjev (temeljne začetne plače) + 2600 din. (vsi poviški) = 5000 dinarjev. Ta končna plača ostane do dovršenega 32. službenega leta, ko se more vsaka učiteljska oseba s to poslednjo plačo (5000 din.) upokojiti. Kdor služi preko 32. leta, dobiva letne nagrade 400 dinarjev, ki pa se ne šteje v pokojnino.
Opravilne doklade voditeljev znašajo za eno-dvo- in trirazrednice letnih 300 K, za vsako vzporednico ali za vsak nadaljni razred pa po 50 K več na leto.
Draginjske doklade ostanejo stare. Zato ostanejo učitelji še nadalje, saj formalno, v poprejšnjih razredih. Tako znaša draginjska doklada v V. razredu: 450 K, v IV. razredu: 500 K, v III.
one nečastne izjeme, ki se ne brigajo za našo stanovsko organizacijo, a hočejo uživati plod njenega dela. Toliko v migljaj onim, ki še vedno stoje ob strani.
Tovariš Križman je vodil to uspelo skupščino. S toplo besedo se je spomnil pokojnega tovariša A. Rajerja in umrle soproge tov, Ferlata. Izrekel je tudi nekaj vznešenih besed o novoustanovljeni »Zvezi«, ki nam je ustvarila ob svojem rojstvu stanovsko glasilo >Učit. List«'. Povedal nam je, da žele tudi italijanski tovariši iz Gorice in Furlanije udruženja z nami za prospeh šole in kaste. Dvomil je, da bo mogoče- priklopiti našo krepko organizacijo Delavski zbornici v Trstu, dokler ne uveljavimo pri njej vseh pravic, narodnega šolstva in ne začrtamo Z' izgotovljenim pravilnikom vseli zahtev za oporo v boju za stanovske pravice in ustanovo srednjega šolstva. Po živahni tdebati, ki se je vnela o teh dveh točkah, je bili izvoljen odsek Mrmolja - Rojec - Urbančič, ki naj vprašanja natančno preuči in uredi.
Tovariš tajnik Rojec je bral zapisnike o zadnjem zborovanju in o Zvezinem delovanju v Trstu. Naš Učiteljski List« je že prijavil nebroj resolucij, katere sprejemamo v svoj stanovski program, ki se mora udejstviti s, konsekventnim deliom slehernega posameznika in naše skupne organizacije. Za nikako ceno ne odneha naše učiteljstvo v boju, dokler ne dovede našega šolstva vsaj do iste višine* na kateri je bilo pred vojno. Za vse tako organizirano delo in
nosti, irt tedaj dobivajo 40°/» sistematične plače ; za vsako leto nad deset službenih let se od nierja pokojnina z 2:72%. O tem odločuje minister po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta in na podstavi potrebnih potrdil in dokazil, ki jih pošlje šolski nadzornik.
Stalni' učitelji (učiteljice), ki službujejo manj nego deset let, morejo ob bolezni od države dobiti vadrževalnino, in sicer 30'% svoje poslednje plače.	(»Učit.	Tov.**)
Iz arjsnizatljfe.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro bo imelo svoj redni občni zbor dne 6'. maja t. I. cb 10 uri v Ricm.i-njih. Dnevni red bo priobčen v prihodnji številki našega lista. Tovariši, tovarišice! Udeležite se' vsi zborovanja svoje stanovske organizacije!'
Hrvatskim učiteljima u Istri. Uinoljavam sve hrvait-ske učitelje u Istri, da dopise za »Odbor za promiica-nje učiteljskih interesa za Istra« u Pazinu te sve članke ili dopise za »Učiteljski Listne šalju više na moje vlasitito ime* nego na naslov obora.	Jos.	Rrnobič,	tajnik	odbora.
Učiteljsko delo na Goriškem. Goriško okrajno uči -, I teljsko društvo je zborovalo v Gorici dne 4. marci t. 1. ob skoraj polnoštevilni udeležbi svojih članov. Prihodnjič navedemo v »Učiteljskem Listu« z imeni
lepo vzgaja svoje male. Vsak izmed otrok ima na vrtu košček zemlje, ki jo mora svojeročno obdelovati. ' — Taka slika bi mnogo bolj vplivala nego te neverjetne zgodbe o avtomobilskih aventurah.
Pisatelj se izraža tudi zelo rieestetično, ko pravi n. pr. da so ljudje za u pili kraljici v pozdrav. Grozovite stvari nam pove o italijanskih mestih in v kakšnem slogu še!
Splošno znana bo postala prirediteljeva pesem ,,Na vrtu“, ker je — popolnoma resno rečeno — po vsebini in obliki najslabša pesem, kar jih je! do zdaj videla resna slovenska knjiga. Zanj so živeli vsi teoretiki umetnosti, od Aristotela do zastopnikov dekadence in futurizma, popolnoma zaman. Ravno tako kažejo drugi njegovi sestavki, da nima pojma o literaturi. Zaklical bi mu s Cankarjem, da je v njegovem slučaju stopila grofica beračica vdrugič z umazanimi čižmi v hišo slovenske književnosti.
Ostali sestavki brez imen pisateljev po večini niso več za današnjo dobo, ko imamo že toliko in tako lepo književnost, da lahko za vsak tak sestavek dobimo *vsaj 10 novih in boljših.
Izmed drugih literatov bi bil moral izpustiti vsaj te: Praprotnika, Slomška (vsaj deloma), Kr. Šmida, Grosa, Goinilšaka, Tomšiča, Perneta in še koga. Tudi stanovskim pesmim Taras Vasiljeva se pozna še šolski prah.
Po mojem prepričanju je le okrog 60 berilnih sestavkov vsaj približno sposobnih za šolsko knjigo, ostalih 80 pa bi moralo odpasti. Dobre stvari so le Erjavčeve, Ganglove, Stritarjeve, Žu pančičeve, D’Amicisove; torej mož resničnega literarnega slovesa. Pa še pri teh bi bila seniter-tja na mestu boljša izbera. Tako bi n. pr. glede D’Amicisovih sestavkov imel marsikaj pripomniti. V sestavku „ Bolni' učitelj “ pravi D’Amicis, da slednjič bolni učitelj poljubi svojega učenca, sluteč, da se ne bosta več videla. To je neestetično in nehigijensko, pa se tudi ne prilega našemu temperamentu. Mi čutimo in izražamo svoje čute čisto drugače, na videz hladno, a govori nam duša in srce, brez onih širokih gest sangviničnih temperamentov. Mi ne plakamo in ne razsajamo nad grobovi, temveč jokamo molče v globočini duše. Mi nosimo svet sovraštva in ljubezni globoko v duši in ne na ustnicah, ki so postale po Judeževenr izdajstvu simbol hinavstva in nezvestobe.
V berilu »Hvaležnost** pripoveduje neimenovani pisatelj, da kupi bogat tovariš svojemu revnemu, drugu, da bi mu izkazal prijateljstvo, šopek — cvetic. To je prehuda ironija. Naš človek drugače pojmuje uboštvo in bi mu rajši kupil — žemljo. »Dule’ e^ utile" Horac veleva in Horac ni bil med zadnjimi poeti.
Kako’ brez glave je pisatelj strigel snov iz raznih mladinskih listov, vidim iz Ganglove povesti »Svetnik z dobrim srcem“ (Miklavž). Tam pravi pisatelj, ki je imel sliko ali kliše pred seboj: »Glejte nas, kakšni srno na sliki!“ V berilu seveda iščeš zaman, ker je ostala v »Zvončku**.
In jezik ? Nisem si na jasnem, kaj je pravzaprav g. pisatelj mislil o naši kulturi, kamor spada tudi negovanje jezika. Mislim si pa, da je zavzel visoko pozo Apelovo in postavil svoje delo na
umetniškega razvoja. Stopi k otroški duši, z njo! se smeje belemu zimskemu snegu, žgočim snežinkam in srebrnemu cingljanju letečih otroških sani...
Izmed samospevov smo imeli priliko sHŠati pet Zajčevih, Mozartovo arijo iz opere ,,Čarobna piščal**, arijo iz Smetanove „Prodane neveste** in končno še duet opere ,,V vodnjaku** skladatelja Blodcka. Vsi ti solospevi seveda niso mogli priti prav do veljave, ker so jih izvajali pevci, ki so še gojenci našega glasbenega zavoda. Nenavadno za nas, ki smo bili vajeni dozdaj le petja italijanske, na jasnih tonih sloneče šole, je bilo to, da smo slišali enkrat nemško šolo, katere pevska metoda sloni na temnih, kakor z gostim pajčolanom zastrtih tonih.
Preiti bi nam bilo še na kratko oceno podajanja pevskega zbora. Zborovodja prof. V. Šonc, ki je petje skrbno naštudiral, je vodil vse točke \ temperamentno. Videli smo, kaj premoreta tudi pri mladem, iz samih pevcev-novincev sestavljenem zboru resna volja in zdrav, umetniški okus. Zbor, ki ni mnogoštevilen, je discipliniran in prožen. Odgovarja v splošnem vsakemu dirigentovemu migljaju, nijansira vsako frazo učinkovito, tako da si je v kratkih mesecih vztrajnega študija ustvaril trdna tla, na katera bi bilo mogoče postavili še marsikaj lepega in dobrega. S skladbami za samomoška grla še ne more nastopiti,
ker nima Trst baje več zadosti moškega pevskega materijala* To nesrečo pripisujemo le na račun brezbrižnosti, ki je postala marsikomu živ-ljenski program. Komur je kaj mari bodočnost naroda, ve, kaj mu je storiti! V mešanem zboru, kf je dobro zastopan v ženskih glasovih, manj pa v moških, sta najboljša vsekakor alt, lepo zaokrožena glasovna enota, in bas, ki pa je še nekoliko prešibak, tako da se nima harmonija ostalih glasov kam prav nasloniti. Medlejša sta sopran in tenor, ki je reduciran res na najmanjšo mero. Vso gotovost pevskega izvajanja je pokazal zbor pri vseh osmih točkah programa, posebno pa pri Mendelssohnovem »Slavčku", Adamičevi »V saneh", Mirkovi »Svatbi na poljani** in Krekovi »Idili".
Spremljanje na klavirju sta odpravila vestno izmenoma prof. Šonc in gdč. Lampetova. Na rovaš inštrumenta je menda pripisati smolo, da ni prišlo v »Jurjevi** prav do veljave cingljanje belih zvončkov in topot kopit čilega vranca sv. Jurja, kar je v skladbi sami z lepimi ritmi dobro posneto.
Če sklenemo račun, moramo reči: Koncert je popolnoma uspel in nam je pokazal, kaj zmoret«. vztrajna volja ift resno umetniško hotenje tudi v tem žalostnem, povojnem času.
Potem pa še to: Na četrti strani programa beremo : Član »Matice** postane lahko vsakdo, ki
plača mesečno 1 Liro, oziroma letno 12 Lir. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 200 Lir. Komur je dano, naj stori svojo dolžnost!
^Ljubljanski Zvon**. — Prva letošnja številka »Ljubljanskega Zvona** je izšla s sledečo vsebino : Oton Župančič: »Na morju**; Franjo Roš : »K veliki maši**; Ivo Šorli: »Gospa Silvija** ; J. Vavpotič: »Epilog Jugoslovanski razstavi" v Parizu; C. Golar: »Pomladni sen", »Napitnica** ;; Ivan Zorec: »Hajduk Simo" (kos potopisa); A. Funtek: »Ignacij Borštnik"; Ivan Albreht: „V zatišju**; Franjo Roš: ,,Nocoj“; Franc Govekar: „Žabota-‘; Janko Samec: „Pan“. -- Književna poročila: Engelbert Gangl: „Vinski brat“. — Anton Melik : »Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo-vencev**. — Pedagoški letopis. — Sekulič Izidora : Iz prošlosti. — Ivo Zoričič: Poljoprivredne prilike Hrvatske in Slavonije. Kronika. Nove knjige.
Ivan Cankar: Moje življenje. - Izšla je nova zbirka našega velikega prozaista Ivana Cankarja, ki je ob enem prva knjiga izdana po njegovi smrti. Izdala jo je „Zvezna tiskarna** v Ljubljani kot 13.—15. snopič „Narodne knjižnice**. Tiskana je na finem papirju v prikupni obliki in velja broširana 10 K, trdo in okusno vezana 12 K. — Kdor naroči vsaj deset knjig skupaj, dobi eno brezplačno. Po knjigarnah ji je cena za 20% dražja.
UČITELJSKI LIST
Stran III.
za svoj list pa potrebujemo novcev in-vsled tega more sleherni tovari-š(-ica) žrtvovati stanovski davek. Kdor ima srce in /.možnost za stanovsko in narodno delo, naj napravi tudi v tem pogledu svojo dolžnost.
Tovariš Križman spodbuja učiteljstvo, da bi povsod obudilo vsa naša narodna društva iz sedanjega mrtvila in da se širom naših pokrajin razvije podrobno kulturno delo za blagor našega ljudstva.
Izvoljen je bil stalni poročevalec za »Učiteljski List- , ki naj poleg krajevnih listov, Neznanje našo javnost z učiteljskim delom in ustvarja v ljudskih srcih ljubezen do šole, ki je -najstalnejša, najzanesljivejša in naj večja dobrotnica naroda.
Tovariš Reja je -temeljito -porcčal o uporabi novih šolskih 'tiskovin, katere moramo uvesti v vse naše šole. Otvc-ri naj se v našem listu debata o tem predmetu. ker je to za našo stanovsko samovzgojo nujno potrebno. Učiteljstvo imej odločilno besedo pri na-traniem ustrojri naših šol, ker le mi sami moremo ustvariti praktično notranje poslovanje brez biro-kratičrih nedostatkov. Tovariš Reja bi lahko zastavil svoje pero v tem pogledu in žel bi hvaležnost našega stanu. Važno pa je, da postopamo enotno v vseh šolah naše pokrajine. Že poročilo tov. Reje bi ustvarilo v »Učit. Listu« zanimivo diskusijo, ki bi mnogo koristila notranji uredbi ljudskega šolstva. Kar na delo v tein zmislu! Obravnavati bi morali medsebojno o zopetni uvedbi mesečnih zapisnikov kraimh učit. konferenc, o 'tednikih in tudi o dnevnikih, ki jih baje mislijo uvesti za mlajše učiteljstvo, da ga tako vzpodbudijo k intenzivnemu delu za pov-zdig-o učnih uspehov na naši šoli. Tovariš Rode — tajni:-,, naše »Zveze« je dal mnogo potrebnih pojasnil o »Učiteljskem Listu« in o odseku za izdajo novih učnih knjig za ljudsko šolstvo. Kdor čuti v sebi željo im spretnost za sodelovanje pri izdaji ljudsko-šolskih beri!, naj se takoj priglasi društvenemu odboru, ki bo v stalnem stiku s tozadevnim odsekom pri »Zvezi« v 1 rstu. Dela je polno, a delavcev malo, ker nam jih mnogo ubija mučna skrb za vsakdanji kruh z iz-venšolskim delom.
T-cvsriš Mrmolja je še izrazil željo, da bi se v naše sole uvedlo štetje: dvajset eden, dvajset in dva i. t. d. ker imajo to vsi kulturni narodi, ki so se razvijali brez nemškega upliva. Zanimivo bi bito v tern predmetu strokovno -poročilo -o prednosti tega štetja, v kolikor bi pospešilo učne uspehe pri pouku računstva v ljudski šoli. Razmišljajmo tudi to izpremembo in »tvorimo razgovor o njej v naših društvih ter v našem listu! Samo po sebi umevno je, da smo tudi v tem pogledu za enotno štetje na vseh naših šolah v zasedenem ozemlju in tudi izven njegovih mej.
dežno popoldne je predsednik zaključil to živahno skupščino in zaklical še enkrat vsem odsotnim tovarišem: Pridružite se takoj vsi naši stanovski -orga-mzacij-i, ker one peščice, ki je izven njenih vrst, no bode organizacija ščitila v slučajih potrebe in ker nočemo parasitpv na svojem stanu v današnjih res-
nih dneh!«
Poročevalec.
Šolske vesti.
Jubilej dela. Letos obhaja »Učiteljski Tovariš«,, glasilo jugoslovanskega učiteljstva v 'Ljubija,ni, šestdesetletnico svojega delovanja. Šest desetletij plodo-no-sr.ega dela je za njim, šestdeset let je dvigal sve-j glas zn potrebe slovenskega šolstva in pravice učiteljskega stanu, ki mu n-i bila življenjska pot nikoli Posuta z rožami. Leta 1860. je vstal po volji in moči peščice slovenskih šolnikov, doživel je .mnogo solnč-nih a tudi senčnih ur in se razvil -do današnjih dni Po vsebini in obliki v list, ki je stanu in narodu v cas-t. Prvi urednik mu je bil Andrej Praprotnik, ki jB nc,?r,av^a* ta Posel z vestnostjo in vztrajnostjo do te£a 'ria so ga urejali zapovrstjo Matej Močnik (1873-1882), Andrej Praprotnik (1382-1890), Andrej Žumer (1890-1894), Jakob -DSnniilk (1894-1898) ir, En gel be r t Gangl (c-d 1898-1903 kot sourednik poslednjega, a od 1903-1919 'kolt samostojen urednik).
V svoji prvi letošnji številki, ki je izšla r.a 22. straneh, prinaša obilo zanimivega gradiva, osebnih spominov in zgodovinsko-statističnih podatkov. Posebno zanimiv je uvodnik iz peresa E. Gangla.
»Učiteljskemu Tcvarišu« najprisrčneje čestitamo k redkemu jubileju in mu obenem želimo velikih ■uspehov v delu za moralne in materijalne korisiti stanu in osvobojenega naroda.
Učiteljski izpiti. Nered, ki se je vgnezdil v -delova-"b naSe pokrajinske uprave vsled še nerazjasnjenih •a ncustaljenih političnih razmer, se je v zadnjem času. , prenesel tudi na šolsko polje. Danes je naša so a . iadana na dvojen način, t. j. na stari avstrijski m no\ * italijanski, Itako da visimo med nebom in zemljo v zabav-o vsakemu zdravemu razumu in v škodo šo.stva samega, ki je nenadoma prišlo pod morečo cokljo j uri dično- upravnega kaosa. Najakut-nejša je pa kriza, ki je nastala v vprašanju učitelj-■SKih szpitov.
Z ukazom od dne 9. marca t. 1. je gen. civ. komi-sarijat v Trstu določil, da se morajo učitelji-novinci podvreči običajnemu izpitu usposobljenja, ki naj bi se letos vršil v mesecu maju. Potrebno je, da se pri obravnavanju tega vprašanja ozremo nekoliko nazaj,' t. j. v dobo, ko so pri nas še gospodovale vojaške oblasti1. V tej zadevi so te slednje zavzele čisto samosvoje stališče -in so tovrstne izpite kra-tlkc-mado odpravile z nareidbama cd 3. in 15. maja 1.1. Izednači-le so naš izpit usposobljenja z edinim italijanskim izpitom, ki ga mora imeti sleherni učitelj iz kraljestva, z učiteljsko maturo. V koliko je la odlok pravilen, je vprašanje, ki se ga danes nočemo dotakniti; mislimo -pa, da je zadeva tako važna, da se je bo-do morale lotiti naše učiteljske organizacije z vso resnobo, da še pravočasno pokažemo oblasiti pot, po kateri ji je kreniti, da ne bi naše šolstvo ob reformah, ki se bodo prej ali slej izvršile, utrpelo nič na nc-tra-nji veljavi.
S svojo »salamensko« odredbo je vojaška oblast sicer olajšala stališče mlajšemu učiteljstvu — seveda ne v njegovo korist —a je ustvarila obenem možnost, da sc lahko poplavijo naši kraji z učnim -osebjem iz Italije. V svoji neracionalnosti je šla še naprej in je določila, naj se izvrše učit. definitivna namešče-nja že na podlagi inšpekcijskega izvida posameznih nadzornikov, ki so o priliki običajne inšpekcije tako-rekeč nadomeščali izpraševalno komisijo. To se je zgodilo v lanskem šolskem letu v Trstu in okolicr, tako da so mlajši učitelji, ki so že bili 'takrat dokončali svojo predpisano dveletno učiteljsko prakso, pravzaprav že prestali (vsaj -teoretično) predpisane izpite usposobljenja in bi ne bilo nobene ovire več za njihovo definitivno numeščenje. imenovanja pa so izostala in, da je postal kaos v tem vprašanju šo ob-čutnejši, je civilna oblast, ki je že medtem nadomestila vojaško, izdala v prejšnjem mesecu ukaz, da se morajo vsi prizadeti učitelji podvreči v maju običajnemu izpitu usposobljenja. -Nasprotje med delovanjem civilnih in vojaških oblasti je jasno. Ni čuda tedaj, če je odredba gen. civ. komisarijata od dne 9. marca t. -1. izzvala v učiteljskih vrstah odpor in so s» cd italijanske strani učiteljske organizacije Istre, Goriške in Trsta sporazumele na raznih sestankih za skupnio akcijo v tem vprašanju. D-ne 27. marca t. 1. se je vršil v Trstu sestanek vseh zaupnikov društva »U. M. T.«, ki so z ozirom na omenjeno odredbo gen. civ. komisarijata sprejeli resolucijo, V kateri zahtevajo 1.) da se prekličeta odredbi vojaških oblasti od d-ne 3. in 15. maja 1. 1.; 2.) da se prizna izpitu učit. usposobljenosti njegova -prava juri-dična vrednost, ki jo je imel v prošlosti; 3.) da se podaljša termin za polaganje -teh izpitov vsaj do prihodnjega septembra (k izpitu je treba precejšnje priprave); 4.) da imej pa izpit veljavnost od dne dokončane dvoletne učit. prakse; 5.) -da je všteti v dvoletno prakso tudi čas, ki ga je kandidat izgubil v vojni; 6.) da je od strani prizadetega učiteljstva počakati s prijavami k izpitom do -končnega odgovora oblasti ir
7.) da je od-
tegniti vsako eventualno že vloženo mošnjo Na to res-olucijo je odgovorila b asi z kpnic, v kateri obljublja, -da se hoče dobro lotno pobaviti s prvimi 5. točkami učiteljskih predlogov, da pa je v interesu učiteljstva samega, da vloži pravočasno prošnje za izpit, ki ga predpisujejo star 1, ž e o b-sltoječi zakoni. Kar se tiče značaja in razsežnosti izpitov samih, bo oblast sama dala izpraševal-nim komisijam potrebna navodila in bo tudi dovolila v izjemnih, upoštevanja vrednih slučajih učit. kandidatom razne olajšave. (Tu misli namreč na učno snov, ker se je bilo razneslo, da se bo-do izpraševal-ne komisije držale programov, ki so v veljavi v kraljestvu, kar bi bila za tukajšnje učiteljstvo ne samo krivica, ampak -tudi nezakonitost, ki je v kričečem nasprotju z istimi avstrijskimi zakoni, na katere se sklicuje -oblast sama.)
-Kako se bo zadeva rešila končno-veljavno, bomo spc-ropdi vsem prizadetim pravočasno.
.Teror. Še ni prenehal teror, ki je bil naš vsakdanji kruh v nedavnih časih vojaškega paševanja. To je sicer formalno umrlo, ker je -medtem prešla vsa oblast v roke civilnih faktorjev, a -duh je ostal i-s-ti. V teh dneh s-mo prejeli obvestilo, da so kr. orožniki aretirali našega tov. Jurjeviča, šolskega voditelja !z St. Vida pri Vipavi. Zg-odi-lo se je po neki pevski prireditvi, k-i -jo je bil aranžiral naš agilni tovariš. Vzroki za to aretacijo so isti kakor v vseh- -podobnih slučajih. iPetje narodnih- himen, razni vzkliki i. t. d. Eh, da ... same reči, ki so zelo, zelo nevarne! Le nečesa prav ne moremo razumeti, -Kako je to, da vse so-dne razprave -d-oženejo vs-ikdar ravno nasprotno od tistega, kar navajajo v obtožnicah podrejene oblasti. Trpljenja pa, ki ga -obtoženci pr e trpe v dolgomesečnem preiskovalnem zaporu, ne more izbrisati noben oprostilni izrek. Da pride do tega tudi v tem slučaju, smo trdno uverjeni. Le nekaj je še, kar moramo pribiti. Aretacija tov. Jurjeviča in prenos njegovih »državi nevarnih« kosti v Trst, vse to se je izvršilo na način, ki je nevreden kulturnih
ljudi. Zvečer so ga prijeli na cesti in mu zabraniii vsako slovo c-d. družine. Potem so ga vlekli ob belem dnevu uklenjenega kakor najhujšega zločine* skozi domačo vas. Vse to pa menda v čast človeški dostojnosti., učiteljski avtoriteti in vseh sličnih reči! Tega seveda ne more doumeti svinčeni razum orožnikov. Razumeti -pa bi morala oblast, ki naj poskrbi, da se ne bodo več dogajali ti odurni prizori. To storiti je -dolžna šoli, učiteljstvu in — sebi!
O novom izdanju prve čitanke za hrvatske pučke škole. Izašlo je pred kratko vreme treče izdanje Baf-ove »Prve čitanke« za hrvatske -pučke škole u Istri. Pregledno ga je g. prof. Dr. E. Čubelič, pardon, Ciubelli. Time je rečeno mnogošta. Sreča je samo, da g. Ciubelli nije sam sas-tavljao novu čitanku, jer o-nda bi bii-o mogia-o slobodno dati ruku svome drugu g. de Michelli-u. -Čitanka nam je po sili dobrodošla, jer su mnoge škole u Istri bile čelu go-dinu bez nje; tako če bar donekle biti nadoknadjen onaj manjak u školi, ali inače mi, hrvatski učitelji u Istri, ovak ve čitanke, kako ju je g. Ciubelli popravio, ne priznajemo.
Sudite sami. Izbacio je iz čitanke sve, sto može sečatii na veru :i crk-vu. Tako je kod slov a »e« na knjiži, koja predstavlja evandjelje, dao izbrisati križ, a ostala je samo vrpca za beleženje s-tranica. Ova-kova knjiga ne meže da predstavlja evandjelje, nego bilo k-oju knjigu, a ipak -se mora čil ati da je ono »evandjelje«. Kod slova »v« dao je na dnu mesto prijašrije »kape« naslikali drugu, koja je pre slična loncu nego li kapi. »Lovac« mu valjda isto nije b.io po čudi (možda radi »uniforme«?!), jer ga je dao zameniti nic-vim, -dakako pumo »zgodnjim«. Kod slova »j« fali tiskano slavo »j«. Krasnu je misao zam-i-slio kod slova »d«. Mesto neg-dašnje kuče, koja ga je valjda previše sečala na krajeve »preko«, dao je naslikati novu kuču, sa novim, drukčijim krovom i sa čeinpresima okolo kuče, kako imadu valjda u Italiji. Naravski, da mu nije niti »djak« sa našom na-rodnom, okruglom kapicom -bio po volji, pak ga je" nadomestio sa novim djakom, pomno i lepo očcšlja-nim i obučenim, pravim »fičfiričem«. A kod »fesa« voda mu je d-bš-la več i do grla. Nestalo je »fesa« i mesto njega vidim — »frufu«, za -keju ne bi ni. naj-bolji niuzikus sveta znao točno reči, koje glazbilo zapravo predstavlja. Imala bi biti valjda »flauta«, što li? —
Prelazimo na velika slova. Cospcumu Čubeliču, pardon, Ciubelli-u, ime »Hrvat« smidi, ko vragu tamijan. Kod slova »H« i »K« uvrstio je mesto pri-iašn.c rečenice (gde se govori o Kraljeviču Marku): »Hrabar je junak -bio, največi junak u Hrvata«, novu rečenicu:. »Hrabar je junak bio i velik ne-p rij a-t e 1 j T u r a k a.« Zašto li samo g. Ciubelli propagira neprijateljstvo i mržnju do Tura-ka? Ta zaboga, go-spedi-ne, Turci nisu Jugosloveni!! — Kod slova »T« i »-F« pogrešino je umetnu -i slovo »E«, koje tek kas-nije dc-lazi.
U celloj čitanci ni-jc dakako niti jednom sp-omenuto ime hrvatsko, a na svršetku je čitanke ispustio j-o-S i »Lep-u našu domovinu!«-----------
Neka! Ali g. Čubelič, pardon, Ciubelli, može biti uveren, da čemo mi našu decu ipak naučiti, da su hrvatskoga, što više, juigosl-ovenskeiga roda, naučiti čemo :h, ljube i naš jezik i naš narod, a preziru izdajice -i poturice. A »Lepa naša domovina« učiti če se u našim školama i nadalje. To je naša narodna Ii.mna i ostati če!	Jugos-lo venski učitelj.
Odprite meje knjigam! Smo glas vpijočega v puščavi. »Zveza« zboruje in sprejme resolucijo, v kateri naproša oblast, da naj dovoli uvoz slovenskih znanstvenih in literarnih knjig, publikacij in brošur, ker so vse te reči nujno potrebne nam kot vzgojiteljem in narodu kot objektu vzgojevanja. Od takrat sta pretekla že dva meseca, a o kaki rešitvi ni ne duha, ne sluha. Že poldrugo leto, odkar traja italijanska zasedba teh -krajev, nimamo potrebne duševne hrane in smo tako obsojeni na duševno nedelo, na počasno kulturno propast. A mi in naš -narod smo tudi potrebni duševne obnove: nravstveno-kulturne regeneracije. Za boga, odprite meje knjigam! Kako naj učiteljstvo razvija v šoli- plcdonosno vzgojno-di-daktično delovanje, če so mu odvzeti vsi potrebni vrri za lastno samoizobrazbo? Kako maj se mlajše učiteljstvo, po vojni posebno prizadeto, dvigne do potrebne višine strokovne zrelosti, če mu ni dana priložnost, da z lastno pridnostjo in ljubeznijo nadomesti v najkrajšem času to, česar mu ni dal površni' študij vojnega časa? A tudi izven nas, v naši inteligenci in ljudstvu samem, je precejšen odstotek ljudi, ki -bi radi segli po resni znanstveni ali dobri literarni knjigi! Al naj bo uživanje kulturnih dobrin človeškega ustvarjanja omejeno samo na »izvoljeni« del primorskega ljudstva? Tak duševen monopol bi bil v sramoto kulturnosti in svobedoljubnosti italijanske države. Tedaj: odprite mc}e knjigam!
Reforma učiteljskega pokojninskega sklada v Italiji. Kakor so bile učiteljske plače v Italiji še pred
Slran IV.
učiteljski list
nedavnim časom zelo skopo odmerjene, tako je tudi italijansko učiteljstvo po končani službeni dobi deležno minimalnih pokojnin. O italijanskem pokojninskem zakonu, ki je še danes v veljavi, prinesemo prihodnjič daljši sestavek. Za danes naj zabeležimo saimio, da se je že o priliki Bereninijeve reforme učiteljskih plač začela po vseh učiteljskih organizacijah kraljestva živahna agitacija za preosnovo učit. pokojninskega fonda. Že Orlandovo ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki naj bi se pečala z njegovo ureditvijo; a komisija je po padcu tega ministrstva mirno zaspala. Šele sedaj je po pritisku od spodaj nanovo oživela in se lotila običajnega pripravljalnega študija. Učiteljstvo samo je svoj prispevek za penzijo vzdignilo od 5 na 7 %; zahteva pa, da stori to tudi država, ki je tudi pristala na to. Tako bi bil zagotovljen finančni temelj, s pomočjo katerega je mogoče odpraviti krivico, ki jo trpi upokojeno učiteljstvo v Italiji.
Učitelji i radnici. Pred organiziranim radnicima imadu rešpekt i nadglednik i inžinir i tvorničar i oblast i država. Pače došlo je i do toga, da i profe-sori i činovnici zavildjaju radnicima na njihoivtom položaju. Eto što stvara organizacija! — Usporedimo sada sa organiziranim radnicima učitelje u Istri. U avadesetom veku zatvarali učitelje bez ikakve istrage, oduzimali im plače, terali obit el j učitelja-internirca na sokak, radili s njima gore nego sa črnim robljem... i niikome ništa. A zašto to? Jer su učitelji sliabo organiziran. Jednomu mogu naškoditi, desetorici, dvadesetorici takodjer, ali svima ne. Učitelji, organizirajmo se! Onda demo bili ono, što bismo morali biti več davno. Ugledajmo se na organizirane staleže, pak snjima napred do našega prava ■j opče pravednosti!
Pravo 1 poštenje. Pravo i poštenje apstraktni su pojmovi; razumemo ih tek onda, kad ih primenimo na razumne stvorove. Možemo ih i definirati, ali onda dolazimo do svetskih fraza, koje, barem do danas, nemaju točne primene na različite ljudske doživljaje. Jedan primer: Ja imam pravo, da se služim svojim jezikom — u pismu i govoru. To mi pravo daje i državni zakon. iDobro. Ja služim državi i na prvoga svakcga meseca imam pravo, da dignern svoju plaču. Dobro i to. Napišem svoju namiru —■ hrvatski. Dodjem u ured — predam namiru. Činov-nik je pogleda i vraiti, jer da je napisana u jeziku, koj.i nije uredovni. Je li to pravo? Oni vele, da je, a ja, da nije. Uredovni jezik — a čujem, da sa strankama, hočeš ne češ, govore .hrvatski. Meni vele, da je to politika, kad nešto zahtevam u svojem jeziku. Ako oni slično čine, nije to politika, več njihovo pravo. Absurdum. Neki su filozofi tumačili, da je čovek nevidljiivo biče, da su ljudi utvare, netelesna biča. Nama se to smešno čini, a ipak su ti filozofi bili živi na ovome svetu. I danas živimo i krečemo se medju ljudima, koji ne misle, kako oni filozofi, ali čine sa drugima u »apstraktnini pojmovima«, ■kao i oni. Kad ne mogu sa apstrakcijom, onda kon-kretiziraju svoje pojmove §a pretnjama i napokon sa šilom, koja Boga ne moli. ILi tako, ili gore, a slu-šati moraš, ako hočeš, da živiš medju »poštenim« svetom. Sreča je u ovoj stvari ta, da pravo i poštenje imadu veliko i zdravo seme, koje če niknuti, kad bude zato plodno tl o i zgodno vreme.
Utopije. Došao u školu pukovnik. Bilo je čitanje. Deca čitala iz hrvaitske čitanke. Pitao me, kakva je to škola. Odgovorim: hrvatska. Dosta je bilo. Veli mi, da prkosim, da mi sve radimo protiv njih. Do jučer, da smo govorili drugim jezikom, a otkad su oni ovd.e, da smo se pohrvatili. Tum a čim mu ja, da nije tako, več drukčije, ali on ode iz škole pun srd-žbe. Njegov predlog: internacija. Spasio me zapo-vednik satnije. Hvala mul — Došao mi u stan soci-jalisita-komunista. Tumači on, da čemo se svi spa-siti, ako budemo s njima u društvu. Lepo je i ugodno čoveku, i to siromašnu, ako mu neko kaže, da nešto učin.i i time da če mu biti bolje. A tko si ne želi bolje, osobito, ako kukavno živi?! Stožili se mi u ovome. Ja pristupam u njibovu stranku, a pridrža-vam si sva prava, koja sam i pre imao. Eto, positao sam hrvatski komunista u opooj svetskoj komun i-stičkcj stranci! Do ov.de bili smo prijatelji. Došlo je pitanje agitacije. U našem su školskem okrožju svi seljaci posednici. Moja je dužnost (kao člana komunistične 'stranke), da im turna čim o komunizmu — o opčem vlasništvu. Ali da ja njima t uma čim to, kad znadem, da gledaju na svaki pedalj svoje zemlje kao na oko v glavi — nije mi išlo u glavu. Veli ml moj novi drug, da nije od potrebe, da to razjasnim narodu, jer da ima mnogo i drugih točaka programa, s kojinia da čemo se svi složiti. Istina je to, ali mi moramo imatd svesne drugove, da dodjemo prevoj svrsi, a ne besvesnu »masu«. Solidno moramo graditi temelj i zigradu, da nam se uspravno drži, a ne da je prvi jači vetar sruši! — N.ismo se mogh nikako složiti i on ode, a u srcu odnese žalac srdžbe. Posledica toga bio je napadaj u novinama, da sabi-
rem potpise za Jugoslavija — (drugi je. sabirao, ali je bilo za školu, da ostane kakva je). Spasio me D'Anmunzio, jer je baš onih dana došao na Reku, Ljudi su veleli to citati, nego da jedan »maestro« sabire potpise.
Mi i drugi. iNeki je moj saučenik iz drugoga tečaja učiteljišta u Kopru mora o iz zavoda. Pošao on na porezni ured. Svršio ja učiteljište, namestili me kac podučitelja. Kad sam ja imao 29 forinti na mesec, on je več imao 80 forinti. On je živio kao gospodin, i to u gradu, a ja kao siromak u malenom selu, Četiri sam ‘godine »živio« kao podučitelj. Imenovali me karnije učiteljem u još manjem i pusti jem selu, i imao sam četiri godiine — 33 forinte na mesec, a on došao na 110 forinta. Premestili' me na treče »sibirsko« mesto, i ja došao na 38 forinta. I opeta pro-teklo pet godina: on mi piše, da je u 9. čino*iničkom razredu i da ima 150 forinta na mesec. Dolazim ja na četvrto i napokon na peto učiteljsko mesto, uvek na selo i na jednorazrednicu, a on — čak u Trst. Mi se tu i sastadosmo. Prijatelji smo dobri, ali ne slažemo se u — plačama. On 305 kruna na mesec, a ja jedva 86 krona. On biva u palači, a ja u vlažnem stanu; on zdrav, a ja sa dekorativnom bolesti: reumem. — Nakon 23, gedine službe sa svim »Bere-ninijem«, koji je na potovanju iz Trsta u Poreč i natrag, u razlici smo od dvesta lira na mesec. — Drugi slučaj. Moj se drug, Slovenac, posvadio sa oblastima te je učiteljevao samo dve godirie. Kad smo se sastali nakon deset godina u Trstu, da proslavimo naših deset godina službe, on nam telefonl-rao sa sveg službeneg mesta, da nam čestita. Bio je več poštanski činovnik u 9. činovničkom razredu. — Ovo sam napisao, ne da ponizim sebe i svoj stalež, a druge uzvisujem, več da pokažem krivicu ovog pokvarenog sveta. Boli me najviše to, da i naši »bogovi« vele, da se učitelje zadovoljiti ne može.
Književnost In umetnost.
Poljudni list »Zdravje«. Ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu začne izdajati v kratkem ta poljudni list. Slovenska izdaja se bo tiskala za enkrat v 5000 izvodih. List bo izhajal 'kot mesečnik na 32 straneh in stane na leto 24 K. Šolska mladina, vojaki in člani »Društva za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji«, 'ki se bo v kratkem ustanovilo, ga bodo dobivali za polovično ceno. List bo poloficielni organ ministrstva narodnega zdravja in ibo seznanjal občinstvo s pravoi zdravstvene politike v državi' SHS. Prinašal bo pa tudi poljudne članke iz vseh strok zdravstva. Naroča se pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Josip Jurčič: Zbrani spisi II. zvezek. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. Str. 415. Cena —'—. V zbirki »Slovenski pisatelji« je izšel nov snopič Jurčičevih povesti iz njegovih dijaških let in sicer: Spornimi starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrhan Smukova ženitev in Grad Roijinje. Vsi1 ti .spisi so nastali v letih 1864—1865. Zanimivo je, da je zaradi »Dveh prija-tel,je%« nastala že leta 1865. strastna gonja proti po-hujšljivcu Jurčiču. Knjiga ima zanimiv uvod iz peresa urednika dr. I. Prijatelja, ki je tekst opremil tudi z mncigobrojnimi opombami. V njih je zbral obilo starega in novega materijala za Jurčičev življenjepis in za razumevanje njegovega pisateljskega razvoja, njegovih vzorov in ciljev, ter njegovega prehajanja iz romantike v realizem. Izdaja Tiskovne zadruge je prav lepa, tisk in vsa oprema okusna.
Simon Gregorčič: Poezije^ I. zvezekp 2ivotopis napisa! I. Dornik. Založila Jugoslovenska knjigarna. Str. 140. V prav lični obliki in okusnem natisku je izšel prvi, najboljši z.veze1 k Gregorčičevih pesmi. Ponatis se drži verno in natančno izdaje iz leta 1882.
»Ljudski Glas« v Ljubljani, založništvo za izdajanje dobrih, beletrističnih spisov iz domačega in tujega slovstva, je izdal nemško, veleromantično povest G. Kellerja: »Don Ccrrea«. Uredn k Fr. Erjavec obeta, da se bo oziral zlasfi na potrebe in koristi našega kmetskega ljudstva, ki mu je treba čtiva, da mu blaži srce in širi duševno obzorje. Prevod je dober, a jezik potrebuje estre pile v slovničnem, pravopisnem in estetskem pogledu.
Slovenska Šolska Matica izda za leto 1919. troje •knjig in sicer: V. Bežekovo Ukcslovjell. del; Skrb-stvena vzgoja in Letopis. Prvi dve knjigi sta že do-tiskani; zadnja pa še ne. -Članarina je določena na 10 K.
Rrae uesti.
f Dr. Janko Bratina, bibliotekar na licealni knjižnici v Ljubljani', je umrl dne 4 jan. t. 1. v deželni bolnišnici. Rojen je bil leta 1882 na Otlici pni Ajdovščini, gimnazijo je študiral v Gorici, vseučilišče pa v Gradcu. Mnogo je deloval znanstveno in je bil tudi sotrudnik »Popotnika«. Bil je dober prijatelj učiteljstva. Naj v miru počival
V »Učit. Tovarišu« beremo naslednji poziv: Ljubljanskemu učiteljstvu. Snuje se »Udruženje jugcisio-venskega učiteljstva«, v katerem bodo včlanjena okrajna Učiteljska društva. Zato vabim vse učite-lje(iic-e) ljubljanske — brez razlike politične pripadnosti —-, ki še niso člani Ljubljanskega učit. društva, da z novim letom pristopijo k tej učiteljski .organizacije i. t. d.
II. učit. risarski tečaj v Ljubljani. Na drž. obrtni šoli se mi a vršiti v času od 15. aprila do 15 julija 1920 II. delni tečaj za izobrazbo učiteljev risanja na cibrtno-fifidaljevalnih šolah. Sprejemali se bodo samo oni učitelji, ki so dovršili’ v letu 1913—1914 z ugodnim uspehom prvi delni tečaj za risanje. Vsak udeleženec, ki ima bivališče izven Ljubljane, dobi od naučne uprarve 900 K podpore. Tečaj se bo vršil pa le, ako dospe pravočasno kredit, ki je v ta namen zaprošen pri csredinji vladi.
Alkohol. Dne 22. decembra p. 1. je predaval šolski zdravnik dr. M. Rus učencem in učenkam šišenske meščanske šole v Ljubljani ter tudi nV.h staršem o škodljivosti uživanja alkohola. Na podlagi slik, statističnih podatkov in begatih lastnih izkušenj je razložil predavatelj navzočim uničujoče delovanje alkohola' na človeško telo v splošnem, posebej pa še na mladino, kateri' naj starši popnlcoma zahirani jo uživanje tega strupa. Kruto je bičal tud:! grdo razvado, da nevedni starši omamljajo celo dojence z alkoholom, katere posledice so usodepolne za ves nadaljni razvoj človeka.
Znamenje časa. Nekdo poroča v »Učit. Tov. sledečo degodbo: Na letovišču v L. sem rad zahajal v bližino tamkajšnje šole, da sem vzbujal spomine na svojo, od katere so me ločili kot skrajno nevarnega človeka. Razgovarjal sem se s šolairji, ki so mi razkazovali svoje knjige. V eni sem naletel na ta-le kulturni dokument: Lesebuch fur osterr. allg. Volks-schulen vom Scbulrat F. Frisch, Direktor der Landes-lehTerinnenbilduingsa.nst.alt in Manburg und K. Rut J. Goeri, k. k. Be zirkssc h u 1 i n s pek to r in G.raz, Bila je začetnica. Pri črki »s« zagledam naslikanega nemškega vojaka, ki prebada z bajonetom Francoza. Na vprašanje, kaj pomeni ta slika, mi ot.ro'k raztolmači tako-le:	Nemec	kolje Francoza .in bajonet pravi
»ssssss«. — Oba plemenita gospoda sta bila seveda za to odlikovana!
Nova naloga ljudskih šol. Ministrstvo š olstva in narodne prosvete v Pragi’ je odredilo, da se priklopijo dosedanja izobraževalna društva ljudskim šolam. Poljubna predavanja se morajo vršiti na.jmanje 2kral na teden, tečaj naj se pa uredi tako, da pripade vsaj 6—8 ur enemu predmetu. Državno podporo dobe vse ljudske šole, ki izkažejo vsaj 20 predavanj in se zavežejo, da bodo tudi v bodoče gojile ljudska predavanja.
Na občnem zboru goriške S. K. S. Z., ki se je vršil v Gorici 26. februarja t. 1., se je sprejel, poleg drugih za kulturno in socijatno povzdigo našega naroda zelo važnih sklepov, tudi ta, da naj odbor pozove vse naše kulturne delavce, ki so zbežali v Jugoslavijo, da se vrnejo na svoja mesta, kjer jih narod nujno potrebuje. Možat je ta sklep in mi želimo, da ne bi našel lam za mejo — gluhih ušes.
Šestrazredna gimnazija v Šabcu se je povišala na stopnjo popolnih srednjih šol.
Znani orijentalist, raziskovalec Arabije in krajev, o katerih govori sv. pismo, prof. dr. Alojzij Musil (Beduin Miisa-paša) je postal profesor na praški univerzi.
V državi SHS je danes okrog 300.000 otrok brez očeta in matere, za katere mora skrbeti država.
V Gandu v Belgiji so osnovali jugo slovenski dijaki društvo »Associalion des Etudiants Serbes, Croates et Slovenes«.
Ameriški senat je sprejel zakonsko predlogo, ki obvezuje vse priseljence med 16. in 46. letom, da posvete najmanj 200 šolskih ur na leto učenju angleškega jezika. Stroški za izvedbo te postave bodo znašali prvo leto 6 in pol milijona dolarjev.
JngosloyynskP Matica. V nedeljo 21. pr. m. se je ustanovila v Beogradu »Jugoslovenska Matica«, katera ima namen »pospeševati gospodarske in kuj-|m-pe interese« onih Jugoslovenov, ki bodo ostali izven državnih meja Jugoslavije.
Slovenski gledališki konsorcij v Ljubljani je je dni posredoval v Beogradu pri prosvetnem ministrstvu, da se ljubljansko gledališče takoj podržavi. Načelnik umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva Branislav Nušič izvrši v kratkem formalno ta čin.
Na predlog profesorskega zbora je ustanovljen na modrcslovni fakulteti vseučilišča v Zagrebu seminar za romansko filologijo in proseminar za italijanski in francoski jezik.
Nemški učitelji v Kočevskem okraju so poslali slovenski deželni vladi v Ljubljani udanostno izjavo.