\\ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. =4) Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/lmeriki. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 240. — ŠTEV. 240. Entered u Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12. 1906. — V PETEK, 12. VINOTOKA, 1906. VO LUME XrV. — LETNIK XIV Snežni viharji. Pričetek zime. V MICHIGANU KAŽE TOPLOMER NA NIČLO. — OBILO SNEGA V NEW YORKU IN PENNSYLVANDT. Vež se je na drevju spremenil v led in napravil veliko škodo. OB JEZERIH. Rochester, N. Y., 12. okt. Tukaj in v okolici je včeraj divjal izreden snežni in deževni vihar. Na drevju in brzojavnih žicah se je nabralo obilo ledui in. tako se je drevje polomilo in žice so se pretrgale. Brzojavna in telefonična zveza z Buffalo je pretrgana. Zadnje poročilo, 'ki je prišlo od tam, naznanja, da divja tam snežni vikar in da je na ulicah več palcev na debelo snega. Watertown, N. Y., 12. okt. Včeraj je tukaj a a vladal a prava zima. Mesto in okolica je pokrita s snegom; v Carthage je zapadlo štiri palce snega. Gorry, Pa., 12. okt. Tukaj je v mino lej noči divjal izreden snežni vihar za sedanji letni čas. Zjutraj je bil sneg že 6 palcev visok. Pri Hazle-tonu je snežilo dve uri. Tako zgodaj se zima še nikdar ni pričela. Washington, 12. okt. Severozapad-ni vihar, ki je prišel preko velikih jezer, prinesel je državam Michigan, Ohio, Indiana, Illinois in severnim delom države New York in Pennsylvania zimsko vreme in snežne viharje. Na višini Buffala dosegeL je vihar jakost pravega blizzarda. V Chicagu, 111., je včeraj ves dan snežilo. V Du-luthu, Mimi., kaže toplomer na ničlo in v Marquette, Mich., je snežni vihar grozno divjal. V Detroitu, Mick., ja zapadlo osem palcev snega in temu je sledil nenavaden mraz. Tudi v Clevelandu, Ohio, imajo pravo zimsko vreme. Zaslužena blamaža “Nove Domovine”. K. S. K. JEDNOTA JE PRI SVO-JEJ KONVENCIJI V WAU-KEGANU POŠTENO POSVETILA LAŽI-KATOLIOA-NOM. Pri glasovanju za Jednotino glasilo je “katoliški” dnevnik sijajno propadel. —o—• KISLO GROZDJE. ŽRTEV NADVOJVODINJE ELIZABETE V NEW YORKU. Operna pevka Ziegler dospela je v Ameriko. —o— S parnikom Friedrich der Grosse dospela je iz Evrope v naše mesto znana pevka Marija Ziegler, ktera hode pela po raznih glediščih v naših mestih. Zieglerjeva je ona igralka, na ktero je v ljubosumnosti streljala hči pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinja Elizabeta, žena princa Otona Windiseh-graetza. Unukinja starega avstrijskega cesarja je bila do skrajnosti ljubosumna na Zieglerjevo, ktera je tedaj pela v praškem gledišču Swan-da. Radi tega je ukazala svojega moža na skrivaj opazovati in tako ga je zasačila v vili Graebe pri Pragi zajedno z lepo pevko, na ktero je ustrelila in jo nevarno ranila. Tri mesece je bila Zieglerjeva med življenjem in smrtjo. V Avstriji so tedaj izjavljali — tako pripoveduje Zieglerjeva — da je nevarno bolna za notranjo bo- ,Deveta konvencija najstarejše organizacije slovenskih Američanov, ki se je vršila v Waukeganu, 111., je sedaj končana, in sicer v vsestransko zadovoljnost naše javnosti. Delegate so se vrnili domov z zavestjo, da so po svojem prepričanju in uvažujoč ponos svoje narodnosti ikar najbolje izvršili svojo po društvenih članih dano jim nalogo. Po delegatih kot zastopnikih naših društev govoril je velik del našega naroda v Zjedinjenih državah in kar narod govori, to je spoštovanja in čislanja vredno. Konvencija je torej končana — a z njo zajedno tudi “gloire” clevelandskega lažikatoliškega dnevnika. Čakali smo dan za dnevom, da čitamo v tem “lističu” jeremijado o nezavednosti katoliških delegatov, ker so dali ponovno ‘ ‘ Amerikanskemu Slovencu” poverenje svoje organizacije, mesto da foi tako postopali z “Novo Domovino”. No, tega ni bilo, in taiko je tudi prav. Veseli nas, da se je v sedanjih možganih “Nove Domovine” zasvitalo solnce v toliko, da so po napornem in mukotrpnem premišljevanju skovali saj toliko diploma-tične resignacije, da so “post bel-lum” — čestitali “Amerikanskemu Slovencu”. Tem čestitkam se pridru-žnijemo ¡tudi mi, seveda z iskrenostjo, me pa v obliki ¡kislega grozdja, kaikor-šuo dozoreva sedaj pri “Novi Domovini” v obliki----------nabojev žep- nega kalibra. “Katoliški” dnevnik in samo 12 •lasov,; in navaden tednik celih 54!!! What next ?.. . Tihotapstvo s buliji v Providence, R. I. —o—• O ZAPLENITVI TIHOTAPSKE YACHTE FROLIC V RHODE ISLANDU; 18 KULI-J E V PRIJELI. Sedemindvajset Kitajcev je srečno ušlo. Tihotapstvo se dobro izplača. JETNIKI. PRIDELEK ŽITA. —o— Tega pridelka je letos v izobilju. Washington, 11.1 okt. Poljedelski urad zvezine vlade naznanja, da se je letos na vsakim s koruzo posejanem akru pridelalo povprečnih 14 bušljev koruze. Ovsa se je pridelalo glasom do sedaj došlih poročil 863,352,000 bušljev, oziroma po 32 bušljev na aker. Zimska pšenica tudi kar najbolje uspeva. KONEC REVOLUCIJE V SAN DOMINGU. Vlada in ustaši v imenovanej republiki so se sporazumeli. Washington, 12. okt. Iz San Dominga se poroča, da je prišlo med leznijo, dočim je morala ležati v res- , vjacj0 ;n ustaši pri Monte Cristi do niči vsled kroglje cesarjeve unukinje. Prebivalstvo v Pragi je bilo brez izjeme na strani pevke in ko je potem Providence, R. I., 11. okt. O zaplenitvi tihotapske yachte Frolic, ktera je uvažala iz New Foundlanda v Zj. države Kitajce, se poročajo še ne-ktere podrobnosti. Ladijo so zaplenili šele potem, ko se je 27 Kitajcev izkrcalo in neznano kam odšlo. Osemnajst Kitajcev so kasneje prijeli, kakor tudi Edward Jenkinsa in John C. Lehnemanna iz Bostona in William Duncana iz Somerville. Jenkins in Dunean sta bila člana moštva imenovane ladije, dočim je Lehmann po magal pri izkrcavanju in je odvajal Kitajce v mesto. Kapitan, H. C. Colby in nadmornar “Al” Ames, oba iz Bostona, sta ušla. Tu je znano, da se je onih 27 Kitajcev skrilo v kitajskem« delu mesta in radi tega je tukajšnja naselniška oblast skrbela za to, da Kitajci ne bodo mogli mesta ostaviti. Naselni-ški inšpektorji so včeraj zjutraj prišli v kitajski del mesta, da vsakega Kitajca prisilijo, da se izkaže o svo-jej osobi s certifikatom, da ima pravico bivati v Zjed. državah. Jenkins, Dunean in Lehnemann so sedaj pod $2500 jamščine. Lehnemann je v ječi naznanil, da cvete tihotapstvo s Kitajci v Novej Angliji že celo vrsto let. On je naznanil, da prinese ekspedicija, kakor-šnja je bila ona zaplenjene ladije, najmanj 15,000 čistega dobička. Nadalje naznanja on, da je ob obrežju Nove Anglije, zelo lahko izkrcati Kitajce, kajti večina pobrežnih uradnikov je “ pofiksanih ”. Kitajci potujejo iz Kitajske v Canado in od tam v malih oddelkih v New Foundland, kjer jih pričakuje ladija, ki jih do vede v Zjed. države. Nedavno se je v Bostonu izkrcalo 21. Kitajcev. Tihotapec,, kteri oskrbuje to delo v Bostonu, ¡se je s Kitajci sešel, jih naložil na voz ulične železnice in jih peljal skozi vse mesto v kitajski del mesta. Glavnega vodjo skrivarjev pa Lehnemann ni hotel naznaniti. Ekspedicijo je podpiral neki Goodman Phillips, kteri se mudi ¡sedaj v Angliji. Jetnik je nadalje tudi naznanil, da se je v juliju iz jadranke Venetije v Marbleheadu izkrcalo 33 Kitajcev, ktere so sprejeli tudi ljudje iz Bostona. Skrivarji zbirajo Kitajce tudi v Mehiki in na Jamaiki, od kjer jih uvajajo v Novo Anglijo. Italijani proti Avstriji. Rimski list “Diritto Militare Italiano” prinaša oster članek proti Avstriji in njenim namenom na Balkanu ter pravi: Avstrija se je zagozdila na svoji poti proti Solunu med črno goro in Srbijo. Za Italijo je Avstrija Solunu nevarnejša, nego Rusi v Carigradu. — Ta članek podaja mnenje vojaških italijanskih ¡krogov proti Avstriji. zopet nastopila v je prave triumfe. gledišču, doživela Denarje v staro domovino pošiljam«: M ? 20.50 .............. 100 kron. ** $ 40.90 ............. 200 kron, ** $ 204.00 ............ 1000 kron, tl $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotkh. Drma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačajo c.kr. poštni hranilni nrad v 11. d« 12. Ineh. Denarje nam poslati je najprilič-tteje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje tseske po Domestic Postal Honey Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. «104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O, sporazuma, tako, da se ustaši danes i vladi udajo- in da postane general Li- ' mardo, kteri se je bojeval za predsed- j nika Caceresa, governer pokrajine I Monte Cristi. HITRO OBOGATETI. Pokvarjeno meso. Philadelphia, Pa., 12. okt. Državni komisar za jestvine je preskrbel zaporna povelja za agente mesarja Ar-mour, ker so prodajali z raznimi kislinami prirejeno suho meso, ktero so vladini agentje našli 11. septembra. Strup za nevesto. Deshler, O., 21. okt. Tukaj so zaprli mladega farmerja Arsen Broka, ker je obdolžen umora. Pred tednom dni se 'e zastrupilo dekle Jennie Dicker z arzenikom. Brat samomorilke sedaj trdi, da je Brok kupil svojej nevesti za samomor potrebni arzenik, ko je zvedel, da bi dekle rado izvršilo samomor. Deklica je šla v smrt, ker so se njeni stariši protivili, da bi se poročila. Grški modrijan Thales je ob vsakej priliki strastno govoril proti maniji j raznih ljudi, kteri hočejo hitro oboga j teti. Nek bogatin je pripomnil, da vsi i ljudje, kteri si ne zamorejo pridobiti 1 bogastva, tako govore. Thales mu je odgovoril, da bode dokazal, da je mnogo ložje postati bogatin, nego mo-j drijan. Radi tega je pričel s trgovino, ; kterej je posvetil ve^ svoj čas in energijo, kakor tudi svojo dobro vzgojo. V jednem letu je pridobil več denarja, nego njegovi nasprotniki v vsem življenju. “Imel sem tovariša,” dejal je, ko so ga vprašali o vzroku — ‘ ‘ dober želodec”. Kdorkoli hoče doseči vspeh v življenju, mora imeti dober želodec in jedino sredstvo, ktero vzdrži želodec vedno v dobrem stanju, je Triner-jevo ameriško grenko vino. Ono izpopolni prebavo, očisti in pomnoži kri ter ojači živce. Tudi ako ste povsem zdravi, omislite si to zdravilo iz trti-nega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Ul. Položaj na Gubi. Novi governer. BIVŠI SODNIK MAGOON IN SEDANJI CUBANSKI GOVERNER PREVZEL VLADO. Vojni tajnik Taft odpotuje iz Havane direktno v Hampton Roads. ZADNJE ČETE ODPOSLANE. Havana, Cuba, 12. ofct. Provizorična -vlada sedaj že redno obavlja svoje ¡posle. Novi governer Magoon je včeraj pozdravil predstojnike vladinih oddelkov. Taft je včeraj priredil v vladinej palači lep sprejem in ¡danes se vrši ¡sprejem v poslaništvu Zjedinjenih držav. Governer Taft odpotuje te dni z o-klopnico Louisiano nazaj v Zj edin jene države, in sicer ne v Key West, temveč naravnost v Hampton Roads in od tam v Washington. Tajni agentje bivše vlade so sporočili Taftu, da se vstaški vodje v hiši generala Castillo niso sešli le v svrho slovesa, temveč oni zahtevajo, da bi nova vlada pripoznala, da bi brez vstašev ni mogla priti do sedanjega dostojanstva. Drugi generali niso podpirali Castilla in so izjavili, da so se ■bojevali le za domovino, ne pa za plen. Newport, News, Va., 12. okt. transportnim parnikom Zealandia odplule so danes zadnje čete eubanske ekspedicije pod poveljem stotnika Thomasa. Iz Avstro-Ogrske. Podkupljivost na Ogrskem --O—' OGRSKA VLADA NAMERAVA PRIČETI BOJ PROTI PODKUPLJIVOSTI ČASOPISJA. Peki v Budimpešti so pričeli štrajkati. — Pomanjkanje kruha ni pričakovati. ODSTOP GOLU CHO WSKEGA- Budimpešta, 12. okt. Pri včeraj šnji seji ogrske poslanske zbornice prišlo je do senzacijonelnega dogodka. Z daljšim govorom je poslanec Szemere ¡bičal zadržanje raznih časopisov, kterim je direktno očital podkupljivost. To je vzbudilo mnogo razburjenosti in slednja se še .ni polegla, ko je pričel o tej zadevi govoriti tudi mini-sterski predsednik dr. Wekerle. On je poslancu Szemerju popolnoma pri trdil in pripomnil, da je postala ko-upcija neznosna in radi tega je vlada sklenila pričeti z energičnim bojem proti časopisju. Budimpešta, 12. okt. Pekovski pomočniki, po številu 2500, pričeli so včeraj štrajkati. Lastniki malih pekarn so radi tega sklenili delati v velikih pekarnah in razun tega bodo tudi vojaki pekli kruh, tako da ni pričakovati pomanjkanje kruha. Dum a j, 12. okt. V ogrskih uradnih krogih se zatrjuje, da bode avstro-ogreki minister inostranih del, grof Agenor Golueholnvski, še tekom tega meseca odstopil. Njegovim naslednikom bode najbrže imenovan grof” Welsersheimb, bivši minister domobranstva in avstrijski delegat na marofcanskej konferenci, kjer sta se Nemčija in Avstrija pred vsem svetom blamirali. Golucliow-ski ne more več ostati minister radi ogrske opozicije. Razstrelba plina. V nekej hiši blizo hotela Capitol v Columbusu, O., v kterej ni nihče stanoval, pripetila se je razstrelba plina, pri kterej so bili trije policaji nevarno ranjeni. Policaji so prišli v hišo, da popravijo cevi, ktere so puščale plin. Snežni viharji v Canadi. Ottawa, Canada, 12. okt. Po vsej Ontario so divjali včeraj snežni viharji in brzojavna zveza je povsodi razdejana. Vesti iz Rusije. Proti Stofypinu. USTAVNI DEMOKRATJE SO ZAVRGLI POLITIKO RUSKEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA. Vlada je privolila v parceliranje fi-dejkomisnih posestev. Izklju-čenje bivših poslancev iz zemstev. —o—• ŠTRAJK V LODZU. Helsingfors, 12. okt. Kongres u-stavnih demokratov se je včeraj zaključil. Pri včerajšnjej seji soj sprejeli proklamacijo naperjeno proti politiki ministerskega predsednika Sto-lypina. Petrograd, 12. okt. Kabinet je z ozirom na agTarne reforme izdal odredbo, vsled ktere se dovoluje parceliranje vseh fidejkomisnih posesti. Na Ruskem sicer nimajo pravice pr-vorojenstva, vendar je pa tu mnogo velikih posestev, kterih lastniki jih ne smejo prodati. Kabinet je sedaj sklenil, da se tudi ta posestva zamorejo prodati kmetom. Vlada je zopet več bivših poslancev radi viborškega manifesta izključila iz zemstev. Med temi je tudi grof Tolstoj iz Ufe. Lodz, 11. okt. Tukaj so danes obesili še jednega terorista, kterega je vojno sodišče obsodilo v smrt. Tukaj je nastal sedaj generalni štrajk v znamenje protesta proti vojnim sodiščem. Promet na ulicah popolnoma počiva in danes ni izšel ni jeden časopis. Po ulicah patrulira vojaštvo. Mnogo osob je aretovanih. Odesa, ii. okt. V Baku je artilerija streljala s topovi v restavranta “Berlin” in “Sebastopol”, ker je policija naznanila, da se je iz imenovanih hiš streljalo na policaje in vojake. Obstreljevanje gostiln je trajalo pol ure ter sta bili dve osebi ubiti, mnogo pa je ranjenih. Obe hiši sta do tal porušeni. Petrograd, 11. okt. Predrzni ropi se množe. Dne 26. sept. so oboroženi roparji na treh krajih vdrli v trgovine ter izropali vpričo lastnikov blagajne. Med roparji so baje tudi naobraženei Včeraj so štirje oboroženi roparji na ulici napadli blagajnika neke tovarne ter mu vzeli 16,000 rubljev. Na zasledovalce so streljali ter ušli. Vojno ministerstvo je odredilo, da polki, v kterih so bili med letom punti, ne dobe rekrutov, temuč se bodo izpolnili z vojaki starejših letnikov iz drugih polkov. Razne novosti iz inozemstva, ŠTRAJK DELAVCEV ARZENALA V LA ROCHELLE V FRANCIJI. BOJI MED VOJAŠTVOM IN DELAVCI. Narodna zavednost otrok v pruskej Poljski. Agitacija se je razširila iz Poznanja tudi na Zap. Prusko in Šlezijo. KITAJSKI MORSKI ROPARJI. TAT SILVEIRA SE JE NA MORJU PRESELIL NA DRUGO LADIJO. Bežal je najbrže v Venezuelo, ker je prijatelj predsednika Castra. O Manuel Silveiru iz Havane, kteri je ukradel bančnej tvrdki Ceballos & Co. v Havani za $1,000,000 in potem ušel, ni še nič znanega. Sedaj domnevajo, da se je na Atlantiku preselil iz svojega parnika Carmelino, s kterim se je odpeljal iz Havane, na kal; drug parnik. Več detektivov je odpotovalo iz New Yorka Havano, da najdejo tam njegove sledove. Venezuelski predsednik Castro je Silveirov intimen prijatelj in tat je najbrže bežal v Venezuelo. Po tednu dni zakonskega življenja. V Smithville, Mo., je šele teden dni oženjeni farmerjev sin John Webb streljal na svojo ženo, ktero je nevarno ranil in potem samega sebe ustrelil. Webb jo bil zelo bolan in tako sta se dogovorila z ženo, da bode njo in sebe ustrelil. Velik požar. V Columbiji, Tenn., zgorel je hlev z veliko zalogo živine. Zgorelo je nad 150 konj in mul ter mnogo ovsa in sena. Razstrelba v South Chicago. V plavžu Illinois Steel Co. v South Chicagu pripetila se je razstrelba, pri kterej sta bila dva delavca usmrtena, dočim jih je pet nevarno ranjenih. La Rochelle, Francija, 11. okt. Štrajkujoei delavci arzenala in ladjedelnice so pričeli z izgredi in prišlo je že do raznih bojev med njimi, policijo in vojaštvom. Vodje izgrednikov so zapili. Poznanje, nem. Poljska, 12. okt. -Štrajk šolske dece v poljskej deželi Poznanju se vedno uspešneje razširja in je že prekoračil poznanjske meje proti iztoku in jugu, na Zap. Prasko in Šlezijo. Nadškofa Stablewskega v Poznanju obiskala je posebna deputacija starišev zatirane dece in tem je škof zatrdil, da je tudi on v skrbeh za bodočnost vere, ako se v poduku kmalo ne uvede poljščina. Ta izjava škofa bode Poljake v njihovem pravičnem boju gotovo še bolj pokrepila. Vladivostok, 12. okt. Kitajski morski roparji so na parniku Ana, na potu od tu v Chefoo, izvršili drzen napad. Na parnik se je ukrcalo deset roparjev, kteri so trdili, da so delavci. Na poti so pa napadli častnike, jih zvezali in oropali prestrašene potnike. Roparji so potem, mirno odveslali v ukradenem čolnu in seboj odnesli ves denar in drage vrednostne predmete. Amsterdam, 12. okt. Semkaj se poroča, da je prišlo na nizozemski iztočnje-indijski otok Javo več Japoncev z nalogom, da priredijo tam škandale, tako, da bode zamogla Japonska tja poslati kako mornarično ekspedicijo. Berolin, 11. okt. Nedavno je prišel nekje na Nemškem neki poštni uslužbenec k zdravniku, ker je bil obolel za vnetjem sluznice v ustih. Zdravnik ga preišče in vpraša, kaj je njegov poklic. Pacijent mn pove, da popravlja državne telefonske naprave in da je bil pred nekoliko dnevi pri posestniku N., kterega telefonsko napravo je imel popraviti Zdravnik je takoj sprevidel, da se je telefonski uslužbenec pri dotičnem posestniku okužil, kajti ta je bil tudi njegov pacijent in je že dolgo bolan vsled vnetja sluznice v ustih. Uslužbenec je moral pri popravljanju govoriti v isti rog, kterega se je posluževal bolni posestnik in se je s tem okužil. VARILO NA NAROOBO! Nastopili smo zadnje četrtletje v tem letu in ob tej priliki vabimo naše rojake v naročbo ‘GLAS NARODA’. O listu samem menimo nam ni potreba pisati: dobro blago se samo hvali, in to velja o “Glasu Naroda”. Kdor nepristransko sodi, mora reči, da je “Glas Naroda” najboljši slovenski list v tej deželi in popolnoma neodvisen, zato se je pa tudi taiko zelo razširil in se še razširja. Vse one rojake, kteri še niso naročeni na “Glas Naroda”, vabimo v naš krog, ker za 75 centov ga vsakdo dobiva .skozi tri mesece. Vse o,ne gg. ¡naročnike, ¡kterim je pa. ¡naročnina -potekla, pa prosimo, da blago vole isto kmalo doposlati, ker vsakdo ve, da dnevna izdaja nas velja ogromno svoto na leto in Le stroške le zainoremo pokriti z dohodiš i lista. Upravništvo “Glasa Naroda”. Viharji na morju. Potopljene ladije. —o—• RIBIŠKA JADRANKA JULIE SE JE PRI NEW FOUNDLANDU POTOPILA; MORNARJI SO UTONILI. Parnik Adventure se je vrnil iz severa s tridesetdnevno zamudo. PRIČETEK ZIME. St. John’s, N. F., 12. okt. Dne 10. t. na. je krog New Foundlanda divjal izreden vihar, v kterem se je ribiška jadranka Julie na višini Cod Roy Riverja potopila. Mornarji so utonili, le kapitanu se je posrečilo doseči o-'brežje. Ribiški parnik Helena se pogreša in se je najibrže z moštvom vred potopil. Parnik Adventure, kteri je dne 3. avgusta odplul na Hudsonski zaliv, da razdeli ta.mošnjim vojaškim posadkam zimske potrebščine, se je srečno vrnil, dasirav.no bi moral že pred mesecem dni j semkaj dospeti. Radi viharjev je bilo izkrcavanje v Fortah Fallerton in Churchill nemogoče. VLAKA SKUPAJ ZADELA. —o— Pri nesreči na Union Pacific železnici v Wyomingu je bilo pet železniških uslužbencev ubitih. Cheyenne, Wyo., 12. okt. Včeraj zvečer sta na Union Pacific železnici pri Laramie, Wyo., zadela skupaj dva tovorna vlaka. Pri tem je bilo pet železniških uslužbencev ubitih. Nesreča se je pripelila radi napačnih signalov. Obe lokomotivi, sta popolnoma razdejani. Mohamedani v Londonu. Mohamedanska vera se je začela zadnje čase vedno bolj širiti po Angleškem. Tako je v Liverpoolu “mohamedanska ¡družba”, .ki ima ¡nalog razširjati Mohamedove nauke. Vodja dražbe, Quilliam, je intimen sultanov prijatelj in visok turški dostojanstvenik, ¡ki je v mladosti prestopil v mohamedansko vero ter skuša sedaj za njo pridobiti še svoje rojake Angleže. Spreobrnil je na Angleškem že 500 osob k islamu. V Londonu je 3000 mohamedanskih vernikov, ki do-sedaj še nimajo -svoje mošeje, vsled česar je sedaj sklenjeno, da se na najlepšem prostora ob glavnem mostu Londonu, zgradi velika mošeja za dva milijona. Polovico stroškov je podaril neki indijski princ. V RAZVALINAH. Canadsko mestece je požar deloma razdejal. Charlottetown, P. E. D., 12.' okt. V Summerside, county Prince, je zgorelo 42 hiš, med temi tudi poštno poslopje, štirje hoteli, anglikanska in baptistovska cerkev. Ogenj se je radi vetra hitro razširjal. Tukajšnji gasilci so prišli tamošnjim meščanom na pomoč. Škodo še niso cenili. KRETANJE PARNIKOV Dospeli *v Deutschland 11. okt. iz Hamburga. Patricia II. okt. iz Hamburga s 1415. potniki. Teutonic iz Liverpoola. Deipeti inujtt; Noordam iz Rotterdama. La Touraine iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. New. York iz Southamptona. Vaderland iz Antwerpena. Mol tke iz Genove. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Carmania iz Liverpoola. Bovic iž Liverpoola. Gerty iz Trsta. Odpilil hei«: St. Paul 13. okt. v Southampton. Campania 13. okt. v Liverpool. Kroonland 13. okt. v Antwerpen. Princess Irene 13. okt. v Genovo. Furnessia 13. okt. v Glasgow. Batavia 13. okt. v Hamburg. La Bretagne 13. okt. v Havre. St Tinnrpnt 13 rvVt v TTovrro “GLAS NARODA” List slovenskih delavcev V Ameriki. Izdajo slovensko tiskovno druitvo FRANK SAK^ER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, due XI. julija 1906. Za letiP^^iFiist za Ameriko . . . $3.00 “ pol leta.................. 1.50 Za Evropo, za vse leto......4.50 “ “ “ pol leta........ 2.50 “ “ “ četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _____________številki. “GLAS NARODA” izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA” (“Voice of the People”) Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare lite naslov: «Glas Naroda” 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Tiralnice na Ellis Islandu. Na maselniškem otoku naše luke, na E-llis Islandu, pričeli so, ¡kakor smo v “Glasu Naroda” me-mogrede poročali, s — popisovanjem vseh semkaj došlili državljanov. To se -dela po predpisih starodavnih evropskih policijskih odredb v obliki tiralnic, kaik-oršne izdajajo evropske Oblasti ea uibeglimi zločinci: velikost, barva las, barva brade in oči, barva obraza, “proporcija” nosu in ulst. To velja za možice, kakor tudi — izimši brade, in brk — za ženske. Ženske Mojzesove veroizpo vesti, ktere morajo glasom Mojzesovih paragrafov svoje lase prikrivati in jih nikdar pokazati kakemu tujemu moškemu, morajo -sedaj na ELis Islandu vedno odstraniti lasuljo, ktera jim ■zakriva lase, da se talko omogoči pravilna naprava tiralnice. Ta, na starodavne policijske čase v Evropi spominjajoča odredba postala je sedaj tudi pri nas del zakona, in isicer za slučaj eventuelne kasnejše identifikacije, oziroma, da se naseljenca lahko spozna, ako skuša kasneje, ko -prosi za državljanske listine, / goljufati. Vsakdo, kdor bode kasneje hotel postati državljan naše republike, se mora torej podvreči -barbarskim, :e še v zaostalej Evropi obstoječim predpisom. S to odredbo se sedaj pri nas greši -proti najnežnej-šim čuvstvom in dostojanstvu človeštva. Kako daleč bode seglo pri nas tako nadlegovanje ljudi, kteri prihajajo k nam, da se rešijo evropskega barbarizma? Ali bodo morda končno pri nas uvedli v svrho identifikacije nase. jencev tudi znani Bertillonov sistem? — ali odtise palcev. Morda bodo napravili celo fotogva-fičn-o “galerijo naseljencev ’ ’ ? Vsa Lnfamna -stvar ni le za vsakega naseljenca sramotna, temveč še v večjej meri za našo rephbliko in vse naše ljudstvo. Tiralni sistem na E-llis Islandu ne sme ostati trajen, kajti doba evropskega barbarstva je pri nas minola že v Wa-slu-ngtonovili časih. Otroci naj ne delajo. Komisar Sherma-n od državnega oddelka za delo se pritožuje, da se razni sodniki ,ne zmenijo mnogo za -zakone, kteri prepovedujejo otrokom de-ati in skoraj nikdar ne kaznujejo one podjetnike, kteri kršijo te- zakone. Prednika komisarja Shermana so bal radi tega odslovili, ker ni skrbel za 'to, da se imenovani zakon spoštuje, oziroma, da se po njem ratna. -Sedanji 'komisar brezdvomno skuša, da vrši svoje dolžnosti z ozirom na to, kolikor mogoče natančno — ne da bi pri tem dosegel kak uspeh. Vzrok temu pa ni iskati, Ikakor o.n sam -trdi, pri malomarnosti sodnikov, -kajti pravi vzroki so vsi indirektni. Da ne bi kedo napačno sodil o otročjem -delu, -naj že v naprej izjavimo, da otroci niso za -delo v tovarnah in sličnih zavodih. Delo otrok je škodljivo, talkio iz zdravstvenih, gospodarskih, socijalnih, morali-čnih in tudi vzgojevalnih razlogov. Ako bi vsakdo vpošteval to teorijo, pote-m bi bilo o-dveč o -delu otrok pisati članke. — Toda -žal, ta -teorija je z raznimi razmerami in -dejstvi praktičnega življenja v največjem protislovju, kajti socijalnih napak ni mogoče spraviti iz sveta potom zakonov. V naših velikih mestih je na tisoče italijanskih rodbin, ktere vse imajo obilo otrok. Oče za-služi kot delavec morda po -dva dolarja :na dan — na leto kacih petsto -dolarjev: zamore-li s to svotico preživljati svojo veliko rodbino? Na de-settisoče je pri nas -čifutov, k-t-eri'h vse imetje so otroci in ¡kteri se preživljajo s krošnjar-stvorn, ker -so za -druga dela preleni. Njihovi otroci morajo tudi delati, ker inače je obstoj rodbine ciničen. Naj-li takim ljudem odvzamemo blagoslov otročjega ¡dela? Ali naj jim rečemo: “Ako ne morete sami preživljati svojih otrok, jih. tudi ne smete imeti!” Vse to moramo vpoštevati in potem so-dnik-om ne bodemo zamerili, da se za -zakone proti delu otrok ne zmenijo mnogo. sati, dalje ima sama pred roparji pošten -strah in često je gotovo tudi z roparji v zvezi. Pri slučajih, kot je bil na primer znani milijonski ro,p v petrogradski 'banki, kjer so roparji zvečer z mrakom ušli, zaprla v-sa vrata, naložili vsem uradnikom molčanje, potem pa -nekaj ur “delali”, to je pobirali iz blagajnici, med tem, ko je bilo na ulici polno lj-udi, in po storjenem “delu” spet mir-no -odšli — v takem slučaju mora vsak razsoden človek misliti, da policija nalašč ni hotela priti blizu! Zoper terorizem banditov postavila je vlada -banditizem vojaščine. V čašo piših se -bere, da je po »ekterili mestih vlada -naložila vojaščini vršiti policijsko službo, ikakor na primer v Varšavi. To se bere jako -nedolžno, stvar je pa čisto drugačna v resnici, namreč takšna-le: Da bi izbila tla revolucijni propagandi pri vojaščini in pridobila -vojake za-se, dovoli jim, da smejo zapreti prebivalce. Vojaki h-odij-o po cestah, -srečajo lepše -oblečene prebivalce, jih -urno obstopijo, rekoč, -da jih morajo -preiskati, če ne -nosijo pri sebi -kakšnih, bomb, pobe rejo iz žep-ov denarnice, iz ušes uha ne, z rok zapestnice, prstane itd. in gredo dalje. Banditizma se vlada ne ‘boji, obratno, ona ga še podpira, ker dokler vlada banditizem, ima vedno izgovor, da vzdržuje obsed-no stanje in zadržuje konstitucijo. Absolutizma na Ruskem ne bodo premagali mestna revolucija, delavski štrajki, -dijaški ¡nemiri, banditizem in podobni -pojavi, ampa-k padel bode na dveh drugih vzrokih: 1. kmetsko agrarno vprašanje, 2. finančni -polom. Ko ¡bode -žetev končana, -se bode dvignil kmet ¡na novo in agrarnega vprašanja vlada- ne bode mogla rešiti, ne -zadaviti. In ru-sika vlada stoji pred finančnim polomom, ki je neizogiben. Že sedaj ne more dobiti vlada nobenega zunanjega posojila več, -sedaj išče posojila na o-sobno jam- Pri telefonu se dobi bolezen. Okrožni zdra vnik dr. Bu-n-dt v Quel-fu-rt-u je zdravil nekeg'a graščaka, ki ji> imel v tistem -kraju edini nenavad-n.i bolezen: vnetje ustnih slez. čez par tednov pa je prišel k zdravniku telefonski uradnik, ki je imel ravno tako bolezen kakor graščak. Urad-• Pismo iz Poljske. Tri sile vladajo sedaj na Ruskem: vlada, revolucija in banditizem. Vlada je pa zopet razdeljena -na dvoje: v javni in postavni vladi se nahaja namreč še druga, -tajna vlada, ki se opira na policijo, del uradništva in črne stotnije. Radi -tega vedna neodločnost i-n nestanovitnost pri ruski vladi vedno se čuti, da delujejo v nji neke sile, kterih nesrečni učinki se vidijo, zlobno delujoča moč se čuti, a kterih izvora in struje, se ne ve. Revolucija je za zdaj potihnila, toda -ni opešala. Seveda, ona -divje neugnana in -nerazsodna sila, Iki je gnala v začetku revolucije v celo vrsto včasih jako -nepremišljenih • in nerazsodnih štrajkov, se je pomirila, misli so se streznile, to-da revolucija še obstoji, bolj organizirana, ko-t kedaj poprej. Čez 14 d-nij izbruhnejo veliki -kmetski upori, delavci se pripravljajo in propaganda med vojaštvom se nadaljuje. Sila izpodbija silo, ikri upije po krvi. — Terorizem vlade, njena sila in brezpravje je izzvalo terorizem revolucije. Na nagaj-ke, ječe, Sibirijo, ve-šala in kroglje vladnih organov, s kte-rimi se je vladalo na Ruskem od pam-tiveka, -dvignila -se je revolucija in odgovorila z bombami in revolverji. Teror na teror, na teror od zgoraj -se je odgovorilo s terorjem od spodaj. Tu se je spet pokazalo, da je edino pravo in mogoče sredstvo obnoviti svet in izliti teror sile in brezpravja o-no, ¡ktero je zalilo krščanstvo; Kri upije po krvi! Še predno je revolucija premagala vlado, že se je rodila iz -nje nova, krvava sila, teror banditizma. -Po mnogih ruskih mestih je zdaj banditizem prva sila, pred -ktero trepeta vlada in revolucija. Iz m-onsuma revolucije -se je izcimil banditizem — čisto navadno poulično roparstvo, — in zoper banditizem ljudstva postavlja vlada banditizem vo- “Ah!” vzkliknil je grof in zaprlo mu je sapo. Potem je ukazal: “Izpustite pse in razdelite vse hlapce na svoje prostore! ’ ’ ‘Ysi psi so zastrupljeni ter -so -poginili, izmed hlapcev ni -nikogar več tukaj, gospod grof! Na vsak ¡način ¡moramo...” Visok plameni, ki je v tem ' hipu švignil -proti nebu, je razsvetlil temno, strašno noč. Uporniki so zažgali hleve. Med ¡krikom strahu in o-b-upa grofovske rodovine -se je culo -divje upi-tje .požigajoče in preteče -množice, ki -se je zdaj pa -zdaj navalila na grad. Pred vse-mi na čelu jim je stal Aleksij. On jih je razstavil. Grof je takoj izprevidel, da ni noben izhod prost in nikake rešitve. “Preostala nam je torej le še -smrt”, je dejal ter -se stopil v bran pred -svojce. Kakor krvoločna zver je pridirjal v sobo Alelksij, v roki -držeč krvavo sekiro. “Sedaj je prišla moja ura, gospod giofl” dejal je z -divjim pogledom in roganjem. Pobil je oskrbnika ter -zamahnil proti grofu, ki j-e neoborožen pričakoval strašnega u-darca. V tem hipu je stopila predenj A-ni-sija ter -se oklenila mladeničevih kolen: “Aii se že pozabil, Aleksij, kako je skrbela za-te mati, ko so te vsi drugi zapustili? Ali se ne spominjaš več, Aleksij?!” Govorila je s tresočim se glasom in plakajoč. Mladenič je obstal osupnjen, prsa so se mu burno dvigala. Začutil je njeno nežno, mehko ročko, ki se je -dotikala njegove, s krvjo oškropljene rokep čul je njen nežni glas, iz kterega je sližal smrtni strah, videl je njen pogled — v tem edinem hipu stopile so mu pred oči neštevilne dobrote, ki jih ulžival. ‘ ‘ Aleksij ! ’ ’ -Pred njim pla-kajoča deklica, za njim prodirajoča ¡množica upornikov. -Šiloma -se je i-ztrgal. -Nazaj! Nazaj!” je zaklical. — ako ne popolno ozdravljenje. Ko je Charcot stopil k postelji, je resnega 1 obraza motrii bolnico ter končno za- I -povedal: “Vstanite in odidite na vrt!” V -splošno začudenje se je hroma nuna vzdignila ter brez opiranja odšla iz sobe. In bila popolnoma stalno ozdravljena. Tolika je bila moč sugestije. Podobne čudeže, ka^-kor ta učeni brezverec, more -delati tudi Lurd.” Dr. Martin v Parizu piše: “Lurd | ima le omejeno medicinsko vrednost, -namreč le v toliko, v Iko-ikor se izvr-! suje ta-m psihoterapija. Neurosa in -histerija igrajo tam glavno ulogo. To je moje mnenje, ki sem veren katolik.” Dr. Bomrgon v Parizu je naznanil, da je preiskal vse slepce, o kterih so katoliški časniki poročali, da so ozdraveli v Lurdu. Vsi -so -slepi -kakor so -bili prej, le hipna sugestija jih je varala, da so mislili, da vidijo z očmi, kar so -gledali le z dušo. Vepina zdravnikov je izjavila, -da je 1-uršk-a jama zaradi nesnage in nalezljivih bolezni skrajno,nevarna, ¡kajti v umazanih ma-li-h -kabinah se kopljejo najrazličnejši okuženci. Zato je Lurd sanitarna -nevarnost, kakor Meka in Medina. •Samomor dan po poroki. Iz Rima poročajo: Poročnik ka-ra- binerjev Retti iz Varese se je dan po poroki‘vrgel pod brzovlak, ki ga je povozil, jegova mlada žena je zblaznela, ko je čula strašno poročilo o smrti svojega moža. ¿lo-. © n s i-- Isatoiíáko podp. društvo Cr= svete Barbari »a Zledlnj©»-,© držav© Severn© Amerike. Sedež: Forest City', Pa. *«*«>*>nrtreno «in» ar. januarja 1903 V državi S3»»tnmrPtl&Mlh -stvo carjevo. Toda to je mogoče -samo ?“Proč, v-unkaj iz gradu! Tu smo že enkrat- Kaj pa, ko še tega zmanjka? Vlada ne bode mogla niti vojakov vzdrževati, morala jim bode torej povsod -dovoliti, da “opravljajo policijsko službo”. Obupano prebivalstvo se bode seveda tedaj moralo braniti in nastala bode prava ¡domača vojska. — -Za dane® sem samo v nebterih glavnih potezah zarisal položaj, v prihodnjih poročilih navajal foo-dem posamezne dogodke. Aleksij. Slika iz ruske prekucije. — v v jaštva. Poulični i-n -hišni roparski na- ni-k je namreč moral od časa -do časa £n limori so zdaj, zlasti v kra- preisfcovati telefonske govornice in {jesj;vlI| poljskem, -talko na dnevnem tako je poskušal tuldi telefon -pri b°#“ * re(ju> ¿,a so živci tudi najbolj občutnem graščak-u. Pri tem je -držal usta preblizu ter je nalezel graščakovo bolezen. Policaji vlomilci. Iz Arada na Ogrskem poročajo: Pri v ulici Nador stanujočem trgovcu Evgenu Barti so se vršile tatvine že več noči zaporedoma. Zato je Barta prosil, da bi stražila trgovino policija. Tatvine pa vendar niso prenehale. Naposled so dogna.i, da krade železniški vsl-užbenec Demeter Argyela-n. Dognalo se je tudi, da je bil v zvezi z njim svak Mihael Sirty, ki je jeden ismed prvih policajev in da je pri tatvinah pomagal policaj Karol Rene®. Kadar je imel Sirty ali Renes pri -trgovini stražo, tedaj je Argyelan brez skrbi kradel. Zdaj so zaprli vse tri tatove. ljivih lj-uidi po-stali že čisto ne-občutni za vse grozote. Časopisi so vsak dan polni novic o raznih na-padih, ropih i-n umorih, a to je le -majhen -del -tega, ¡kar -se stori. Vse poročati -bi bilo predolgočasno, iker je en -slučaj drugemu podoben, kot -novčič novčiču. Tu je udrlo zvečer nekaj z revolverji oboroženih osob v -trgovino, obstopilo trgovca in zahtevalo gotovo -svoto. Ko so jo prejeli, so dali pobotnico s pečatom: “Odbor a-narhi-st-ov-ko-munistov”. Ta-m -so udrli roparji na pošto in pobrali ¡nekaj tisočakov, drugje zopet -napadli železnico itd. Po -storjenem delu izginejo navadno -brez sledu. A kaj dela -policija? — Proti njim nič. Je sama -na sebi nesposobna, premalo je izobražena, -navaden policist -je človek, ki ne zna ne -brati ne pi- (Konec.) Preteklo je nekaj -tednov po tem -dogodku. S časom so ga vsi pozabili. Prebivalci v -gradu so imeli mnogo resnejše -stvari, ki so jih razburjale. V deželo -se je priplazil ru-deči strah revolucije; -kamor je dosegla njegova roka, povsod kri in, plamen; umor, poboj in požig. V okolici gradu grofa Gorodovškega je bilo še mirno, dasi -so dvigale glave že nek-teri ne-mir--neži. Vendar pa je bila večina ljudstva mirna in -treznomisleča, zato -so ostali mirni -tudi oni, ki -so komaj čakali, da prično z nasiljem. -Grof Gorodov-skij čutil -se je varnega in se ni vznemirjal. Splošno je bil tudi precej -dober gospod. Nekega jutra pa mi* javi oskrbnik, -da je izginil po noči mladi Alelksij. Pa tudi to se je pozabilo, ko je poteklo nekaj tednov, ne da bi se bil mla-denič vrnil. Nekoč se je vračal grof Gorodov-skij s poseta pri sosednjem graščaku. Mračilo se je že, k-o je jezdil skozi -vas, Iki je stala na meji njegovega posestva. Prebivalci so se zbirali pred hišami ali pa stali med vrati ter zrli na. grofa s sovražnimi in -pretečimi pogledi. Nekdo je pobral celo kamen ter ga zalučal v konja. Grof .se je dvignil v sedlu -ter jim pokazal bič; mahoma -so se vsi poskrili v koče. Zlovoljen se je vrnil grof v -grad, kjer so ga že pričakovali domači. Grofica je takoj opazila .njegovo razburjenje. ‘ ‘Kaj se ti je pripetilo, Ivan Ivanovič?” “0, nič posebnega”, je1 odvrnil. Ko pa je videl!, kako upirajo vanj vsi -plaho svoje poglede, je pristavil: “To ljudstvo se mi zdi -sumljivo. Menim, -da je najboljše ¡porabiti doslej še ugodno -priliko, da odidemo v. Petrograd, -d-okler ne neha- vreti med nahujskanimi duhovi.” -Starejša hči, Anisija Pavlov-na, ovila se je očetovega vratu. “Ali je že taka nevarnost, oče?” “Nevarnost, otrok? Menim, da imamo še -časa -dovolj. To-da takoj ...” Zunaj se je začel nepopisen hrup. Strahom so v-sta.i grof in -družina; beseda jim je zastala v grlu. V -sobo je planil oskrbnik. “Ljudstvo — uporniki —”, je iz-pregovoril s hropečim glasom; “obkolili so v velikih gručah grad; njihov vodja- je — Alelksij!” opravili!” Preteč zasmeh mn je ‘bil o-dgovor. Zopet se mu je zasvetil v očeh plamen sovražtva in jeze. “Nazaj!” je iznova in -preteče zakričal. “Kdor se mi -približa!”... -Visoko je -dvignil mladenič velikansko sekiro. Zopet je bil odgovor gromovit zasmeh. Vedno -bolj je pritiskala krvoločna množica. Aleksij je zavihtel -smrtno orožje nazaj proti u-pornikom. Strahovito so padali udarci in zveneli od protiudarcev razjarjene druhali. Skoro brez zavesti je gledal grof strašni prizor. Ni bilo dvorna, mladenič mora podleči. Še je stal ondi ko-t skala med bobnečimi morskimi valovi. Hipoma se je obrnil ter dvignil Anisijo-, ki se je -ob tem prizoru zgrudila skoro brez zavesti na -tla, “Za menoj, gospod grof, to-da hitro, hitro!” zašepetal je. Zavihtel je sekiro i-n mahajoč z njo okrog sebe, priboril je sebi in grofovi družini izhod in prostost. Zunaj se je ustavil Alek-sij, težko dihajoč in oblit -s ¡krvjo, ki je lila iz -dobljenih ran. Ta-m zadaj — pri -malih vratih — stoje pripravljeni — so konji---------” Dospeli so srečno tja. S kratkimi besedami je -odslovil mladenič straže, dvignil Anisijo -ter jo posa-dil na konja. Pomagal je še ostalim na sedla. Hitro, hitro!” je priganjal; “jaz bodem zadrževal -napadalce----------na- zaj i!” t NAZNANILO. Umrl je dne 8. sept. t. 1. MIHA G A INC, bivši posestnik' na Spodnjem Brezovem -pri Sevnici, Spo-dnje Št-ajersko. Njegov sin MARTI G ANC živi nekje v Zjedinjenih državah. Pred dvema -leti je bil v Pueblui* Colo., in od tistega časa ni več slišati o njem. Ker ga.neohh-odno potrebujemo radi zapuščine njegove že pred par leti umrle žene in -sedaj očeta, prosimo cenjene rojake po širnej Ameriki, ako kdo ve za njegov ¡naslov, da ga blagovoli naznaniti “Glasu Naroda” ali pa varuhu zapuščine: Josipu Zaloker v Za-gradecu pri Sevnici (Liehtenwald), -Spodnje Štajersko, Austria. (11-12—10) -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, P*. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, pa ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V&. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je “GLAS NARODA”. POZOR, ROJAKI! -Podpisani na-znanjam, da mi je ušla žena ter mi je zapustila fanta 20 mesecev starega. Doma je iz Skofelce pri Ljubljani in je zgoraj naslikana. Na obrazu ima ostalo znamenje, ko se je vsekala. Šla je z možem Mike Hau-ptman, kteri ima ženo in 5 let starega fanta v Hrastniku, Spodnje Štajersko. Zmanjkalo je pri u-begu meni $200, bratu od ubegleg-a moža pa $45. Kdor i-zrne-d rojakov porove za njih naslov, naj ga blagovoli naznaniti meni, za kar mu bodem zelo hvaležen. Žena je stara 18% leta. Charles Grušovnik. P. O. Box O, He-zron, Colo. (8-10—10). NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. PRANK SAKSER CO. (“Glas Naroda.”) Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON zmodernim kogijiščem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter linijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So, Center Ave, Chicago, lil, ITE SE! dosežejo v Pred Vami je odprta pot ki Vas do zdravja vodi. S vsakim dnem pridejo novi dokazi od bolnikov o vspešnem zdravljenju, kterega UCRSU * 2 É ¿ju Ü ♦( 3 4 .tim V Vedno bližje prihajajoči hrup je priganjal grofa z družino k najhitrejšemu begu. Odjezdili so v ¡nočno temo ; -ni -se čulo peketainje konjskih kopit, ker je bil! hrup v-sled udarcev -orožja -glasneji. Med tem, -ko je grof s svojci -srečno utekel smrtni nevarnosti, se je boril Alek-sij z -uporniki pri -malih vratih. — — — Ko je naslednje jutro izšlo -soInče, -so prvi žarki posve-tili na bledi obraz mladeniča, oblitega s krvjo, ki je ležal poleg -drugih na travi med razvalinami -ponosnega gradu- grofa Go-do- rovskega.-------- Bil je Aleksij. Francoska vlada proti Lurdu, vlada -Francoska celem svetu znano vernih, pravzaprav likov. Poprej pa -hoče zapreti po zbirališče lahko--trdovernih ¡kato-je še francoska Kaj takega ri« svet videl ni 1 iz vseli utrnili \m, rike pridejo pismu od bolnih Slovencev profesorju našega zavoda. Vsaki dan dospe si i ih sto t iiidi pisem. Zdravila našega profesorja so jih mnogo ozdravele, mnogim, so bolečine olajšale po vsib mestih in vaseh. OZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ. Jaz nižje podpisani iz-avljam, da sem za moje popolno ozdravljenje dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor Universal Medical Institute v New Yorku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil tiko oslabel, da ni mogel skoraj nič prebavljati. Dokler so me drugi zdravniki zdravili sem le denarzaman trošil in čas i ubil. Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da. Valhalla, N. Y. 7. julija 1903. Aug. Rečlnlč. Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y., R. Bakerič, 32 Stanton St., N. Y. zbornica vprašala vse f-raneoske in -ne-ktere' odlične inozemske zdravnike za njihovo mnenje. Došlo je 11,221 odgovorov, ki so -skoraj vsi neugodni za korist Lurda. Nekteri pač izjavljajo, da je -Lurd pripravno -zdravi i-šče za histerične lj-uidi. Značilno je mnčnje francoskega ■zdravnika, profesorja Cornila, ki piše: “Lutt-d vpliva pri gotovih -bolez- nih v-sled sugestije, vsled trdnega upanja v ozdravljenje ali vsaj zboljšanje bolezni. Nervozni, hipohon-driki in histeriki zamorejo tam včasih res -najti ozdravljenje.” Ta spominja na čudež, -ki ga je -napravil znani zdravnik, prostozidar Charot. Nekega -dne so ga poklicali v nunski samostan k -nuni, ki je bila že več let popolnoma hroma. Okoli postelje so bile zbrane vse nu-ne s -prednico vred. Bolnica je bila vsa vznemirjena, ke-r se je trdno zanašala, da ji zdravnik prinese olajšavo, OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor ! v-,,, Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New Y°rk-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v dirimogla. 8 2dravmkl niso m°gR ozdraveti, niti nipraviti da bi mala ho- Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam foto grafi i o moie hčerke z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsini priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Y rkuPkajti to je edini zavod kjer se more hitro o/.draveti 1 isiei EiutiHč, Boz 116, Dupiey, Pa. Trpi#« li, sa k*eri tohbolezni! Trganju oskbeluMi $ <-:t, nale/.Ijh h bolezni, m>-zu1ji ali tari, botezu! oželi, ušesih, grl«, nos«, prsih, izpadanju las bolezni v želodcu, v maternici, zlati žili: Saaharju, sifiiiji, moške nesposobnosti, nervoze, kašlja, omedlevice, belega toka, 'Tesečuega t-ka, bolečin v hrbtu 1« drobu, zaprtja ali kake dru-e posebne bs!i Z,li. nerednei Ako Vam druge zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zđrav;.ikiV;đravrri niso mogli,: žine dobro š enkrat poskusit . rSo jjubit® čiiassi. Ozdraveti se more, ta Iki stanuj • foišz _____NEW YORXA. Ako stanu>ete čaleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. Le pišite in K'V.t.i ter opišite Vašo b< lezen k kor narboliše znate. Zdravila Vam pošljemo z brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi Zjedinj'-nih rližav, Kanadi ali Meksiki. Te zdravila lahko pri zaprtih očeh vživale, ker te naznači jo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanuieio v New Yorku se lahko 7.1 ra „e c „omoein električnoga stroja. To se tudi preišče s kakor oni k* stanuje daleč ven iz sicer v slovenskem j®= pošto, ako Vi stanujete v kterej X žnrki, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo, ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorih ne bomo, ker ¡o ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. Glejte kakošno je Yaše telo, ako se istega s pomočjo X žarkov pregleda. TO JE NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29IU St, NEW YORK, N. Y. blizu Broadway. Uradne ure st; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne Katol, Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St,., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERŽIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVZE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : BRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. I VAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poliljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe, Društveno glasilo je: “GLAS NARODA”. 088111 USTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 27. sept. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko' 40 Slovencev in. 20 Dalmatincev. Mrtvega otroka, tri do štiri mesece starega, so našli železniški uslužbenci na Zidanem mostu v vozu III. razreda v poštnem vlaku, ki prihaja iz Zagreba. Zlobna roka nečloveške matere je otroka zadušila s trakom, ki mu ga je ovila trdno okoli vratu. Truplo je zavila v otroško perilo in potem v papir, vse skupaj povezala s trakom in položila pod klop v vlaku. Pri čistenju vozov so našli potem železniški uslužbenci ta zavoj ter zadevo takoj javili žandarmeriji. Do-sedaj o nečloveški materi ni sledu. Ljubljanska policija je prijela v Ljubljani na postaji neko sumljivo žensko. Nesreča. Dne 28. sept. dopoldne je splezal na Krakovskem nasipu v Ljubljani na kostanjevo drevo sedemletni šolski učenec Franc Orel z namenom, da bi ga otresel. Pri tem je pa padel na tla in se na glavi težko poškodoval. Slana na Dolenjskem je pobelila 25. sept. in napravila veliko škodo zlasti na ajdi. Mraz je tako pritisnil, da je bil po mlakužah in sploh stoječih vodah led. Ako se bo slana v kratkem ponavljala, bo škodljiva posebno za vinograde. Letošnja vinska trgatev. Kakor kaže, bo letošnja vinska trgatev na Kranjskem kvantitativno slabejša od lanske, ker nekaj je vzela zadnja suša, v mnogih krajih je pa toča polovico pobrala. Po dobroti bo pa letošnje vino najbrže še boljše od lanskega. Glavna trgatev se vrši sedaj po Vipavskem, dočim se po Dolenjskem in sicer v krškem okraju trgajo sedaj le zgodnje vrste. Pozno zoreče grozdje bi moralo ostati na trti še vsaj do konca prihodnjega tedna, ker vsled tako nenadoma nastopivšega mrzlega vremena grozdje prav počasi dozoreva. Na opeklinah je umrl dne 27. sept. dvanajstletni nekoliko slaboumni posestnikov sin Martin Tori iz Vintar-jevca pri Šmartnem, ker je pri peči prižigal užigalico in ž njo po neprevidnosti zažgal svojo obleko. PRIMORSKE NOVICE. Uboj. Dne 15. aprila zvečer je v Trstu 251etni Jožef Rattini iz Monte Grimano v Italiji z nožem napadel Bernarda Kodriča in ga tako razmesaril, da je par minut pozneje izdihnil. Prepir med njima je nastal, ker je Kodrič očital Lahom iz Italije, da odjedajo v Trstu kruh domačinom. Rattini je bil obsojen na štiri leta te- Radi požiga je stal pred tržaškimi porotniki nedavno 591etni trgovec Ivan Pavletič, obtožen, da je 27. aprila zažgal svojo zalogo špirita in žganja v Barkovljah. Ker so priče vsakovrstno govorile o njegovem bivanju isto noč, je bil Pavletič oproščen. ŠTAJERSKE NOVICE. Smrten padec. Pri posestniku Gla-dežu v Arvežu je padel hlapec, ki je tresel hruške, na tla in se tako pobil, da je drug dan umrl. Nesreča. V Št, Jungertu pri Celju je pri mlat vi ovsa mlatilnica zgrabila mladeniča Josipa Podpečana, kter mu je razmesarila štiri prste, da je srednji komaj za kožo obvisel ter mu z dlani potegnila meso do kosti. Celjska nemška gimnazija. Celjski Nemci iščejo že leta in leta pripravnega prostora za sezidanje nemške gimnazije. Izbranih so imeli že veliko slabih in dobrih stavbišč, a so se vedno premislili. Sedaj imajo zopet nov načrt, ki dokazuje-, da bodo gospodje, ki so ga zasnovali, kmalu zreli za znani F-e-ldhof. Gimnazija naj namreč pride na takozvani “Otok” kjer stoje razne vile in protestantov-ska cerkev. Kadar bo Savinja ob po vodnji izstopila, •— in to s© ne dogaja redko, z se bodo dijaki v čolnih prepeljavali v gimnazijo, ali pa bodo morali plavati. KOROŠKE NOVICE. poostrene z mesečno po e-nim postom. Kakor je bilo že svoječasne poročano, je imenovani 9. julija v družbi ukradel kelih v farni cerkvi v Krnskem gradu pri Gospej 'Sveti ter tudi pušico oropal in razbil. Po prestane-j kazni ga bodo pa oddali v prisilno delavnico, da bode potem mir pred tem tičkom. Umrl je med vožnjo na železnici 701etni kočar I. Paul. Pripeljali so ga Pliberku na kolodvor, da bi ga v celovško bolnišnico oddali. Pa žal, starček ni vi^el Celovca, ampak je že med vožnjo pri bližnji postaji umrl. BALKANSKE NOVICE. Carinska vojna s Srbijo. London, 27. sept. “Standard” je prinesel razgovor svojega dopisnika s kraljem Petrom. Kralj je baje izjavil, da po celi Srbiji priznavajo potrebo carinske vojne z Avstrijo. Kralj je izrekel željo, naj bi angleški kapital podpiral Srbijo v boju za -ohranitev njene gospodarske neodvis-no-sti. Angleški kapitalisti bi se naj lotili industrijskih podjetij v Srbiji. Albanski pretendent Castriotta. S-oflja, 27. sept. Že tri dni biva v me-s^u v strogem incognitu albanski pretendent Aladro Castriotta. Odpočiva se od svojega agitacijskega potovanja po Črni gori, Dalmaciji in Srbiji. Nekemu časnikarju je izjavil, da v slučaju konflikta med Bolgarijo in Turško rad priskoči Bolgariji na pomoč svojo albansko armado-, ki bo štela 50,000 (?) mož. Stopiti je hotel v zvezo z voditelji macedonskih odborov, ki pa prav nič ne zaupajo temu dvomljivemu vitezu. RAZNOTEROSTI. Kje se godi judom najbolje? Francoz Victor Berard, prijatelj Grkov, je svojim čitateljem karakteriziral Solun tako-le: To ni ne grško, ne bolgarsko, ne srbsko, ampak judovsko mesto. V resnici je španskih ju-dov v Solunu 70,000 in tvorijo čez polovico vlsega prlebivalstMfi. Ti bi pod črno-žolt-o izastavo uživali vso drugačno obrambo, nego pod grško vlado in bi bili zvesti avstrijski podaniki. Ako bi se med njimi uvedel plebiscit, da se naj izjavijo, pod kte-ro državo bi hoteli pripadati, bi vsi do zadnjega glasovali za Avstrijo. Torej mora biti Avstrija prava obljubljena dežele za jude. Čitanje časopisov — zdravilo. Na shodu zveze angleških sanitetnih nadzornikov je predsednik James Erick-ton Brown dokazoval, d-a je čitanje časopisov zdravilno sredstvo proti raznim boleznim, ki izvirajo iz duševne utrujenosti, posebno zoper moderno nervoznost. Izrekel je krilate besede: Ako bi odpravili časopise, morali bi povečati norišnice. Punt na angleški vojni ladiji. Na admiralni ladiji angleškega -sredozemskega brodo vja so se spun tali vojaki ter bili nekaj ur gospodarji la-dije. Pozneje so bili premagani in raz-oroženi. 60 -puntarjev pride pred vojno sodišče. S solno kislino mesto z vinom je obhajal pastor v Dabikovu pri Steti-nu-, vsled česar so tri ženske zastrupljene. Jezuitski general Wemz Bolgar? “Eclair” izjavlja, da je novi general nostnega obhajanja spomina bitke pri Vezza Sobbia in položili na spomenik padlih italijanskih vojakov venec. Preiskovalci vulkana ponesrečili. Ognjenik Celimo v Mehiki se je napotilo preiskat štirinajst geologov. Dosegli so že- skoro žrelo, ko je. ognjenih izbruhnil cel oblak ognja. Smrti so sicer ušli z begom, a večinoma so težko opečeni. Iščem IVANA BEVK. Pred osmimi meseci bila sva skupaj na Imperial, Pa. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov -naslov, naj ga -mi blagovoli naznaniti. Frank Strukel, Box 488, Novinger, Mo. Delo dobi DOBROIZUČENI URAR. Dobra plača, delo stalno. Obrnite se na: Charles Erath, 2001 Fond du Lac Avenue, (12-13—10) Milwaukee, Wis, Delo dobe dobri IZDELOVALCI DOG. Delo za celo leto. Les je dober in se rad razkolje. Največja plača, in sicer takoj. Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis, Terni. Pišite mojemu delovodji: Mike Tonpjanovich, P. O. Box 47, Dumas, Ark. (12-29—10) Iščem JOSIPA JUB-LANČIČ, doma od sv. Vida pri Begunjah. Pred 15. meseci je Ibival v Conemaugb, Pa. Predno odpotujem v staro domovino, bi rada zvedela za njegov naslov. Ana Renko, Box 317, Conemaugb, Pa. (11-15—10) vam zamore pomagati. Ako ste bolni» slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, katerema so dobro znano vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti! ROJAKI S Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni: Dr. E. C. COLLINS Međical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na plačali, prsih, želodcu, črevab, ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, naaledke.onunije (samoizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternim i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse . tajne spolne t>olezsii moške in ženslie. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov! Odgovor J Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudodašamo par slik onih bolnikov katere ¡e naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. L, v zadnjem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v piših, težkega dihanja in slabosti. VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind. Ozđravjen : bolečin v križu in rfaeumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERNAR, Box 2i2. Richmond, W. Va. Ozdravljena:težke prsne bolezni iu reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. KUMOR, 10113 Commercial Ave., Chicago, lil. Spomina vredna matura. V Beljaku je delal letos 22. -sept. med drugimi maturo tudi neki Andrej Po- ^ gač-nik, doma istotam. Temu se. je jezuitov pristojen na Bolgarsko, in godilo na gimnaziji silno slabo. Zad- j se sam čudi, kako da je bil izvoljen nji dve leti so bila njegova spričevala j vsled nemškega upliva. Njegova mati BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 40c., ClaretdOc. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom H se naj dopošlje polovica zneska na- „ P prej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina. ( j Za obilna naročila se toplo pri- , , poroča * ' Frank Stefanich, posestnik vinogradov |j^ _Box 34 ,R. R. No. 7 Fresno, Cal. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Bo- 51 Boston, N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC, A. V. S. Co. Lt-adville, Colo. Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVlO, 23 River Bank, Kansas City, Kans, Imamo še na stotine dragih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne znake bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znatna, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov : DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, Ozdravljena: ooležni v prsih želodčnega ka-taija težkega dihanja in bolezni srca. M1CHALINA MOKRAVVIČKA, 45—5th Street, Passaic, N. J 140 WENT ;5 Itli TVJEW YOliK, TV. Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io predpoldnem do 5 popoludne, — ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. POZOR ROJAKI V LA SALLE, ILL., IN OKOLICI! Tem potom -naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem si trgovino napolnil z NOVO ZIMSKO, ZGORNJO IN SPODNJO OBLEKO. Zalo-ga velika. Vsakdo si lahko izbere zaželeno. Po-dpirajte torej svojega rojaka in ne Židov! Pri poročam se najvljudneje za obilen obisk. Spoštovanjem FRANK ČERNE, 154 3rd St., La Salle, II1. vsa polna drugih iri tretjih redov. Zadnje isemestralno njegovo spričevalo šteje pet dvojk. Brat dijaka Pogačnika, tovarnar usnja, pa ni vzel te stvari kot čist-o naravne. Pritoževal se je zato pri ravnateljstvu, pri šolskem svetu, in ker je bilo vse docela brez pomena, se je vrgel na časopise. Tako je bil šolski svet prisl je bila le mimogrede v Virtembergu, ko ga je rodila. Agenture za žensko obleko. V Londonu so se ustanovile agenture za nabavo in prodajo ženskih oblek. Ta naprava je jako koristna za dame iz boljših krogov, ki pa vendar niso tako bogate, da bi mogle izdajati na leto tisočake za obleko. Zato se vpišejo v ljen, da konča zadevo. Ne oziraje se! take agenture, kjer jim preskrbe za zke jec e. Samomor. V Trstu se je vrgel deset metrov^ globoko okoli 55 let star neznan mož in si pri padcu razbil črepinjo. Seveda je bil na mestu mrtev. Poskusen samomor. S karbolovo kislino se je zastrupila v Trstu 24-letna Roza Pečar, ki ji je pa zdravnik pravočasno izpral želodec. Detomor. V Trstu je neznana ženska umorila novorojenca, zavila v bmot in ga vrgla v morje; spustil se je potapljač v vodo, da je našel mrtvega otroka. Z gobami se je zastrupila v Trstu rodbina Palčič in sicer šest oseb. Palčič je gobe sam nabral. Poklicani zdravnik je rešil vse gotov, emrti. na šolska spričevala, je pustil letos Pogačnika k maturi. In tu se je dogodila čudežna stvar. Tisti dijak, ki je nosil zadnja leta same dvojke in trojke domov in je imel baš v zadnjem spričevalu pet dvojk, je napravil v navzočnosti komisije maturo. To čudno ilustrira postopanje nekte-rih profesorskih krogov. Očeta je imel zaprtega, 861etnega starčka, gostilničar D. Sehoelling v S. na Koroškem cele tri mesece v sobi. Sobna vrata so bila vedno zapahnjena in vrh tega še z verigami zataknjena, okna pa močno omrežena. Ko so starčka našli, je bil že zelo oslabljen. Ljubeznivega sina so na-' znanili sodišču. Povožena je bila od nekega avto-! motrila na velikovški cesti v Celovcu posestnica Marija Korošec. Poškodo-dovana se je po padcu takoj vzravnala, pa se nato zopet zgrudila. Pasanti so jo pokrepčali. Kake vidne poškodbe ni trpela. Otročje truplo novorojenčka moškega spola so dobili 23. sept. na dobili na produ Drave pri Jeloveah. 250 clo 3000 K. Poleg teh pa je še več Otrok je bil popolnoma nag, ter moč-; takih dam, ki ne izdajo na leto več no razvit. Kake poškodbe se niso na ■ kot po 250 K, vendar so s pomočjo njem poznale. Sodi se, da je truplo agentur vedno elegantno in po modi že en teden ležalo v vodi. Sumniči se,j oblečene. da se je izvršil detomor ter vsled te-! Avstrijski Italijani toženi veleizda- petino prvotne cene lepe moderne toalete, vrhu tega pa so v agenturi nameščene posebne strokovne svetovalke. Vpisane pa so v agenturo tudi tiste razvajene bogate dame, ki nosijo zelo drage obleke le po nekaj dni, potem pa jih odstopijo agenturi, dasi včasih ne dobe povrnjenega denarja, ki so ga dale samo za krojaško delo. Vendar jim je ljubo, da dobe za razne igre in športe kakih sto do dvesto kron, kakor da bi obleko darovale svojim služkinjam. Agenture pa so tudi v zvezi s 'slovečimi krojačicami, ki jim prodajajo po zelo znižanih cenah obleke, kterih se jim je preveč nakupičilo ter jih ne morejo pravočasno oddati svojim odjemalkam, nadalje obleke, s kterimi naročnice niso bile zadovoljne. In tako se morejo manj bogate dame v agenturi popolnoma moderno in okusno obleči za 200 do 300 K, kar bi jih sicer veljalo nad tisočak. V Londonu je mnogo bogatih in razvajenih dam, ki potrošijo za obleko do 125,000 K. Vsak teden morajo imeti nov klobuk, ki velja Zdravju najprimernejša pijača je ♦♦ LEIvSY PIVOt ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Rojakom na znanje ! Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- j nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodajamo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. Napravljati žganje in likerje ni težko. Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; rti tam je natafno zapisano, kalo morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam-a cimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa ^ h Vas ta 80 odstotkov manj To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi I * morali izdati, plačate le 20 centov. | ® A I O P° italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija! ž' »JA \ 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-* | nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ¡j 4 Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. ji fk Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka “Orosi,” mu pošlemo ® " mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: Y I Kje sta moja brata JOŽE in JURIJ RNA.US? Nahajata se nekje v državi Texas. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, naj blagovoli poročati: Antonu Knaus, 209 Indiana -St., Joliet, 111. (11-13—10) IZDELOVALCI DOG DOBE DELO! Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark. (18-9—18-10) 1 liter slivovke 1 ,, ¡Vlahova 1 ,, Maraskina 1 ,, Kimljevca 1 liter Pelinovca 1 ,, Konjaka 1 ,, Brinovca 1 „ Runi a" 1 liter Chartreussa 1 • I emeta 1 ,, Absinta 1 ,, Anisetta. if, 173 litrov (3 galone) samo ssa tri dolarje. f (£ Istočasno Vam priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je propisano, kako f n se delajo razna žganja. ‘ 1 I Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- (§/ '4 boj rcčer.e izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. (k | ‘ NADALJE PRODAJAMO | 4 vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer ¡eden liter za en dollar. % if! Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne priši e na njej; naše « (I milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago $ '* telesa *' ‘ MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija “Orosi”, ktera imamo . v _v J. ko bolezen. ga brezsrčno mater vstrajno iščejo. je. Državno namestništvo v Milanu je ; Pisma in vse pcizvedbejnaslovitejna Obsojen je bil od celovškega porot- vložilo tožbo proti tam se mudečim j f|) A TUfFDIi’'1 A 171 PAMD A MV nega sodišča cerkveni tat Jernej Pie- avstrijskim državljanom, Italijanom I ® AiVIlliKivA'lj U Kv/1 £4 L/v/IVil zzl 1 I schounig, trojen 1887. leta v Št. Vidu [z Trienta, radi veleizdaje. Vzrok ob- jffi ^ LOLUMBUS AVE., NEW YORK, N. X,) v Junaki dolini, na šest let težke ježe,1 gtoja v tem, da so se udeležili slav-1 * 1 za vsa- TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem! Pred petimi leti sem liudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Rekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jeden teden in mije pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj sc priobči po časopisju, da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi, ktori so bolni. New York 2. septembra 1906. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uverjen, da sem ismo v časopisje, da bodo a ne bodo šli k drugim Hvala Bogu, gospod zdravnik. zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. Bratje Hrvatje in Slovenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti pri Amerlca*Europe Co. Na veke Vam hvaležen IVAN HUDIIN, 477 W. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno bolezen proučava! tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam. ZDRAVILO ZA 50 CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterih niso drugi ozdraveli. Mi jirn pošlemo zdravila na poskušnjo, kleni gotovo pomagajo. Pošlite le 5 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži pur znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Otiirn pa, kteri žele priti osobno u nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite b nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovepce v AMERICA=EUROPE CO., 161 COLUMBUS AYE., NEW YORK, N. Y. Winnetou, rdeci gentleman”. Spisal Karl May. Priredil za “Glas Naroda” R. (Nadaljevanje.) Do zdaj sem le tekel, zdaj pa začnem, drveti kot divja zver, ktera misli napasti svojo žrtev. Jeden, strel in zopet jeden — to je iz dvocevke Win-»etouva; poznam njen pok. Hvala Bogu! Torej vendar še živi; kdor je mrtev, ne more več streljati! Le še nekaj korakov imam do planjave; ko jo dosežem, obstanem pri zadnjem dreves«; kar vidim pred seboj -mi naravnost zadržuje vsak gibljaj a nogami. Planjava rp velika. Skoro v sredi ležita Ineu-čuna in njegova hči. Ali še gibljeta ali sploh živita, nisem mogel spoznati na prvi hip. Nedaleč od sred® čepi mogočna skala, za ktero se skriva Wimetou; pravkar se pripravlja, da nabaše svojo izstreljeno puško. Levo od mene pa čepita za nekim drevesom dva moška, držeč za strel pripravljene puške, kakor hitro hi se prikazal Winnetou. Desno od mene se plazi tretji previdno med drevjem, da obide Winnetouva in mu pride za hrbet. Četrti leži mrtev pred menoj s prestreljeno glavo. Prva dva sta se mi zdela v trenutku nevarnejša kot tretji. Zgrabim puško za medvede in ustrelim oba; potem skočim za tretjim, ne da bi prej nabasal puško, On je slišal moje strele in se je obrnil. Ko me zagleda, pomeri in ustreli. T tem hipu skočim na stran; zato me ne zadene; ko zapazi to, se obrne in zbeži po gozdu. Sledim mu, kajti bil je Santer; hotel sem ga vjeti na vsak način. Toda razdalja med nama je bila tolika, da sem ga še videl pri robu planote, potem pa nič več ne. Pozneje bi se bil moral ravnati po odtisih njegovih stopinj, a bi ne mogel iti tako hitro kot on. Ni mogoče dohiteti ga; zato se kmalu vrnem, ker sem mislil, da me utegne rabiti Winnetou. Ko pridem do planjave, ga zagledam, da kleči pri svojem očetu in sestri; boječega obraza jih preiskuje, ali sta še pri življenju. Ko zagleda mene, ostrmi za trenutek. Tega pogleda ne pozabim nikdar. Obupna bol in trpljenje je govorilo v njem. “Moj brat Old Shatterhand vidi, kaj se je zgodilo. Nšo-ei, najlepša in najboljša med hčerami apaškimi ne pojde v mesta bledoličnikov; še malo življenja je v njej, toda očij ne bode odprla nikdar več.” Jaz nisem mogel spregovoriti besedice ; niti odgovoriti niti vprašati mi ni bilo mogoči. Kaj naj pa tudi vprašam? Saj vidim kaj je. V luži krvi ležita drug poleg druzega, Inču-čuna s prestreljeno glavo, “Krasen dan” pa s prestreljenimi prsmi. On je moral biti takoj mrtev; ona pa še diha hropeče. Barva njenega obraza postaja vedno bledejša. Lepe, polne oči ugašujejo, izraz smrti lega na meni tako drago obličje. ■Zdaj se malo zagiblje. Obrne glavo proti- strani, kjer leži njen oče in odpre polahko oči. Vidi Inču-čuno ležati v krvi in prestraši se, ne da bi ji vlil strah tisto živahnost kot sicer. Zdi se, da se domišlja nečesa; ko se ji vrne zavest, položi malo roko na srce. Začuti goiko-, tekočo kri in votlo zakriči. “Nšo-ei, moja dobra, edina sestra!” toži Winnetou z obupnim; bolečim glasom, kterega sploh ni mogoče zapisati, ne povedati. Ona se ozre nanj. “Winnetou,------------moj-------brat —• ■—!” šepeče. “Maščuj — — maščuj ---------------------------me! ’ ’ Potem se obme njeno Oko name; vesel, hitro pojemajoč smeh zaigra' okrog njenih usten. “Old — Shatter — hand!” zdihne. “Ti —-si — tukaj. Zdaj--------------- umrjem-------tako — --------. ” Več ne slišiva, kajti smrt ji v trenutku zapre usta za vedno. Bilo mi je, kot bi mi hotelo počiti srce; moram- se oddahniti; zato ustanem, razprostrem roke in zakličem tako glasno, da je odmevalo od Skalnatih vrhov. Tudi Winnetou ustane, počasi, -kot bi ga težilo silno breme. Objame me iz obema rokama in pravi: “Zdaj sta mrtva! Največji, najplemenitejiši glavar apaški in moja sestra Nšo-či, ktera je -svojo dušo darovala tebi. Umrla je s tvojim imenom na ustnih. Ne pozabi tega, ne pozabi, moj ljubi brat!” “Nikdar, nikdar ne pozabim tega,” pravim mu. Potem dobi njegov obraz popolnoma drug izraz, njegov glas doni kot daljno, preteče grmenje, ko me vpraša: “Ali si slišal, kaj je bila njena zadnja prošnja?” “Da.” “Maščevanje! Jaz naj jo maščujem in jaiz jo tudi hočem tako, kot ni bil maščevan še noben umor. Ali veš, kdo so morilci ? Videl si jih. Bledo-ličniki so, kterim nismo mi nikdar storili kaj žalega. Tako je bilo vedno in tako ostane, dokler ne bode končal zaidnji rdeči človek. Mi hočemo v mesta teh zloglasnih bledoličnikov; Nšo-či je hotela postati taka kot so bele squaw, kajti ljubila te je in je mislila, da si pridobi tvojo naklonjenost, če se nauči vsega, kar znajo bele žene. To je plačala z življenjem. Vsejedno je, ali vas ljubimo ali sovražimo-: kjer je bledoličnih -zraven., smo mi gotovo nesrečni. Žalost bod-e prešinila vse rodove »paške; jeza in želja po maščevanju se bode obudila povsod, kjer je kak pristaš našega rodu. Oči apaške zro zdaj ha Winnetouva, da vidijo, kako bode maščeval smrt 'svojega očeta in svoje ¡sestre. Moj brat Old Shatterhand naj sliši, kaj obljubim zdaj pri teh mrtvih telesih. Prisezam pri velikem duhu in pri vseh mojih junaških prednikih, kteri. so zbrani v večnih loviščih, da bodem od danes za naprej ustrelil vsakega, prav vsakega belega človeka, kterega srečam, in sicer s puško mojega očeta, ktera je padla iz njegovih mrtvih rok------- — 1 ‘ Stoj ! ’ ’ mu zakličem, ker me je bilo kar groza; poznal 'sem ga, kakšen je in sem dobro vedel, da mu je ta prisega britek in neizprosen isklep. “Stoj! Moj brat Winetou naj ne prisega zdaj, ne zdaj!” “Zakaj ne zdaj?” vpraša skoro jezno. “Prisega se govori z mirno dušo.” “Ufi:! Moja duša je tako mirna v tem trenutku, kakor grob, v kterega položim oba mrtveca. Kakor mi jih ta več ne vrne, prav tako ne bodem jaz nikdar preklical ni besedice od tega, kar sem prise----- —.” “Nehaj!” prestrižem ga zopet. Zdaj se zasvetle njegove oči skoro grozeče in pravi mi : “Ali me hoče Old Shatterhand zadrževati pri izpolnovanju moje dolžnosti? Naj me stare babe opljujejo, naj me ljudstvo izključi in prežene, če nimam toliko poguma, da bi maščeval to, kar se je danes zgodilo tukaj! ’ ’ “Ne namerjam tega. Tudi jaz. hočem, da se kaznuje morilca. Trije od teh -so že kaznovani; četrti je utekel, vendar pa nam ne ujde.” “Kako naj ujde!” zakliče. “Toda jaz ne obračunam samo ž njim. Postopal je tako, kot sin onega belega plemena, ktero nas pogublja; to je odgovorno za vse, kar je učilo; jaz ga pozovem na odgovor, jaz Winnetou, zdaj prvi in najvišji glavar v-se-h rodov apaških!” Ponosno in ravno stoji pred menoj mož, kteri se čuti kljub svoji mladosti kralja vseh svojcev! Da, oin je mož, kteri spolni, kar obljubi. Njemu bi se gotovo posrečilo združenje vseh rdečih plemen, ktera bi začela velikansko vojsko z belimi; to bi bila borba na življenje in smrt; divji zapad bi pokrivalo na stotis-oče trupelj. In vendar bi se lahko povedalo z gotovostjo, kje bi -bila -zmaga, kje pogin. V tem trenutku se odloči, ali naj smrtni tomahawk .divja tako pogubno ali ne! Primem ga za roko in pravim: “Stori in delaj, kakor,hočeš; prej pa mi usl-iši še jedno prošnjo, ktera bode mogoče moja zadnja; potem ne slišiš nikdar več glaJsu svojega belega prijatelja in brata. Nšo-či leži pred mama. Ti sam praviš, da me je imela rada in da je umrla z mojim imenom na ustnih. Tudi tebe je ljubila, kot brata seveda, mene pa kot prijatelja; ti si vračal bogato ljubezen. Pri tej vzvišeni ljubezni te prosim, da ne zgovoriš prisege zdaj, ampak šele tedaj, ko se'bode strnil grob nad trupli dveh plemenitih Apachov!” Pogleda me resno, skoro temno, a obrne takoj svoje oči na mrtveca. Vidim mu, da se mu blaže poteze; konečno upre svoje oči v me in pravi: ‘ ‘ Moj brat Old Shatterhand ima čudovito moč nad vsemi tistimi, s kte-rimi občuje. Nšo-či bi bila gotovo uslišala njegovo prošnjo; zato jo uslišim tudi jaz. Sele potem, ko mi ne bode oko videlo več teh, toliko dragih obrazov,, hočem odločiti, ali naj se Mississippi začne z vsemi njegovimi pritoki rdečiti s krvjo belih in rdečih. Govoril sem. H-owgli!” Hvala Bogu. Višaj za enkrat se mi je posrečilo odvrniti veliko nevarnost. Stisnem mu hvaležno roko in pravim: ‘ ‘ Moj rdeči brat lahko takoj sprevidi, da ne mislim iskati milosti za prave hudodelce; naj jih zadene kazen, huda in ostra, kakor zaslužijo. Skrbi naj se le za to, da mu ne damo dovolj časa za beg. Na vsak način ne sme postati razdalja prevelika. Winnetou naj pove, kaj naj se zgodi v tem oziru.” (Dalje pf hodnjič.) V slučajih nesreče mijenja p.(lov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Pr. RICHTERJEV Sidro Pata Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno A3* znamko sidrom na- eti-.T i keti. V vseh lekarnah po ▼ 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER &C0. 215 Pearl Street, New York. Cenik knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANK SAKSER-JA. WICH STREET, NEW YORK. MOLTVENIKI. 109 GREEN- PRIPOROCILO. Letošnje novo vino od prve trgatve začnem razpošiljati po 10. oktobru. Cena črnemu ali belemu vinu bode 45 centov galona. Vino druge trgatve bode 35 centov galona. Manj kot 50 galon ne pošt1 jam. Kdor si naroči 50 galon starega vina, temu pošljem zastonj 12 steklenic sladkega mošta. Pri naročilu 100 galon reeslinga pošlem 36 steklenic sladkega mošta zastonj. Pri naročilu naj vsakdo priloži ta oglas iz tega lista in to velja do 15. novembra. Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fl.no vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75e. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25e. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, šaljivi Jaka, 20e. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c Šenilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 2oc. Strelec, 20e. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15e. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platino, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. JFESML STEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Cal. Contra Costa Co. (3x t — 19-9—19-10) NAZNANILO IN PRIPOROČILO, Slavnemu občinstvu naznanjam, di sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski £3 V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami. Pogovorite se z menoj laihko po domače; telefon štev. 2213—M low* ’Phone. Občevalni jezik: slovensko, hrvat, sfeo, slovaško ali nemško. Za mnogobrojan obisk se canj. m jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in nodiičljivih knjig. KIARA.VIVA M KALIFORNIJSKA VINA m NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 /6 galon s posodo vred. {jJ Manj nego lO galon naj M nihče ne naroča, ker manje ko- '(%. ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem ^ Nik. Radovich, w 594 Verni ont St., San Francisco, Cal. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom m groeerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jetike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih J obilni obisk. A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. P. Gestrin: Izza mladih let, 2oc. E. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e. ..J'-- POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20e. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20e. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20e. Erazem Predjamski, 15e. Eri. 20c. Evstahija, 15e. General Laudon, 25e. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20e. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči po likova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30e. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40e. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. f: Narodne pripovedke. 3 zvezki po 20c. ^ Naseljenci, 20č. I Naselnikova hči, 20e. i Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana 20c. Nesrečnica. 20e. Nezgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. I Ob tihih večerih, 70c. I Ob zori, 50c. g ; Oče naš. 50c. | i Odkritje Amerike, 40c. ji Pavliha, 20c. jf: Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. §’ Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. Repoštev, 20c. '¡Robinson Crusoe, 40c. I Rodbinska sreča, 40c. Rodbina J’olaneških, 3 zverfci $2.50. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20e. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20e. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40e. Žalost in veselje, 40c, Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar, 30e. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40e. Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bairtel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40e. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20e. Četrto berilo, 40e. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezan 50c. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35e. Spisje, 15e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50e. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem, 30e. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zjedinjene države, 25e. "* AZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorške, s cvetlicami in razne druge, po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, 10c. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15-marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. Wis. POGODBA £A IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodba n francoske doge in za doge za kadi Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog, Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FJHJSBMENDEB Sr OLIVEN C«., •kreveport. La. P. O. Bm 6M. gmiipin f Telefon 2034. l'lïïJipra^niJiIltiTOIîjro "UflFI "f17'» Frank Petkovšek 114-718 Market Street Waukegan/ IH. priporoča rojakom svoj 4S A LOON,^ v kterem vedno toči sveže pivo,*