i nun/tv. ni. Najbolj pa so to ljubezen občutili reveži, bolniki, težnS, preganjani, posli in zapostavljeni. Gospod pa sarcio izkazaval usmiljenja onim, ki so trpeli krivico, več je tudi oznanjal sodbo krivičnikom. In kar je vno. izveličar je postaval ona načela, na katera se % •Dar st°ra naslanjati vsak družabni red, ako naj donese vsem s,anovom srečo in zadovoljnost. Ta načela so danes Ur°da pozabljena. vfri Gospod svoje občine ni smatral samo za občino uiočih, ampak tudi ali pravzaprav v prvi vrsti za lik ljubečih. V Gospodovi občini se niso pričkali to-dj0 za besede in pojme, pa pač so bili obvezani drug ^“žemu pomagati, se smatrati za brate in si izkazovati ^seboj dela ljubezni. Kar boste storili komu iz siro-jji ,0v. je tako, kakor da ste meni samemu storili, je de-fcn tVei*^ar- 011 ie ustanovil bratstvo v Bogu, ki je vsem jJ*o ljubeči oče. Socialna krivičnost v taki občini ni Mogoča. Bratu ni vseeno, kako njegov brat živi, ali Vs JJ111 godi dobro ali slabo. Veselje enega je veselje |3 trpljenje enega trpljenje vseh. V tej občini je lju-Dr^n bila dolžnost vsakega napram vsem in vseli na- vsakemu. Kako pa je danes . —_____________ iw ,°lgo in široko šele razkladati. Vsi čutimo tem oziru, ni treba poseb- T klovni sloji. ^ ioda izveličarjevo delo nam jamči tudi za uspeh Vj ® borbe za človeka dostojno življenje in za pravice je T^gar na svetu. Kajti naš izveličar je sam Bog, ki Ljubil, da ostane pri nas do konca vekov. On je po-djj.J temeljne kamne stavbe, katero moramo mi dogra-tia' Njegovo kraljevstvo, kraljevstvo miru in pravice i* 2emlji. In kakor so prvi gradili na tej stavbi ribiči ^nezareškega jezera, tako jo gradimo zdaj mi v nje-et)i duhu in po njegovih zapovedih. ne dajmo se zapeljati v skušnjavo. Politični pregied. Pri nas Voj; nas se zadnje dni n’ dogodilo nič posebnega. V]ožvne priprave se vršijo redno naprej in stranke so že Vl0g ® Precej volivnih list. Med drugimi je bila tudi že na lista HRSS za Srem ter jo je tudi že sodišče potrdilo, iz tega bi se dalo sklepati, da vlada za enkrat proti HRSS še ni ničesar takega ukrenila, kar bi ji onemogočilo nastop ob volitvah. Sploh se vidi, kot smo že zadnjič omenili, da ni toliko korajže napram Radiču kot je n^ zunaj kažejo. V Sloveniji so se zadnji čas ■samostojneži pod vodstvom Drofenika združili z JI)S ter bodo na Štajerskem vložili skupno listo. Oficijelna SKS je seveda zaradi tega močno razburjena in napada Drofenika. Nemiri na univerzah so se polegli, le še Pribičevi-čeva naredba o izspremembi naših srednjih šol sredi leta vzbuja precej nevolje in prahu. Tudi v Ljubljani se je vršil v soboto velik protestni shod proti takemu ne-vzgojnemu ravnanju, ki izvira predvsem le iz želje, ponižati nas kulturno na stopnjo južnih delov naše države, namesto, da bi tem pomagali, da nas čimprej dosežejo. Drugod. Naša vlada je zadnje dni $ svojimi pretiranimi vestmi o vstaji in krvavih spopadih v Albaniji zopet doživela blamažo. Albanska vlada se je namreč pritožila na društvo narodov, da je to vstajo in vpade v Albanijo, če ne naravnost organizirala, pa vsaj podpirala naša vlada. Albanska vlada protestira proti takemu vmešavanju v notranje zadeve Albanije. Ta trditev albanske vlade se vidi vsaj kolikor toliko verjetna, zlasti ker so v Beogradu z odprtimi rokami sprejeli ter izdatno podpirali prejšnjo albansko vlado, ki se je morala sedanji umakniti, se^aj proti nji rovari in jo hoče znova izpodriniti. Seveda da imajo pri tej igri tudi Italijani svoje prste. To se da že iz tega sklepati, ker je italijanska vlada odposlala pred Albanijo dve voinijadiji. da od daleč »opazujeta« dogodke. Kaj se bo iz vsega tega izpletlo, je danes negotovo, vendar upamo, da se resnejših zapletlja-jev ni bati. Najnovejša časopisna poročila prinašajo vest, da se pripravlja nova balkanska zveza, v katero naj bi vstopne poleg naše države tudi Romunija in Grška. V Italiji se fašizem čuti vedno slabšega. Mussolini se je zaradi tega pripravil že za znaten umik ter je nenadoma predložil zbornici nov volivni red, ki je približno enak prejšnjemu, katerega je bil odpravil prav zaradi tega, da je mogel pridobiti fašizem tako veliko večino. Vprašanje je samo, ali bo Mussoliniju uspelo, da tako poceni reši svojo težko prizadeto fašistovsko ladjo. V Nemčiji še vedno niso sestavili nove vlade. Pri dosedanjih razgovorili in pogajanjih se je le izkazalo, da nemški centrum ne bo podpiral desničarske vlade, tako da je taka vlada, kolikor se danes more reči, naravnost izključena. Po časopisnih poročilih se da sklepati, da so notranje težave, ki so se v Rusiji vsled odstavitve Troc-kija pojavile vendarle resnejše, kot je bilo na prvi hip videti. Nekateri listi poročajo naravnost že od državljanski vojni v Rusiji. Kajpada je treba te vesti sprejeti z veliko rezervo. Delavska strokovna organizaciji. Naša Jugoslovanska strokovna zveza je delavska strokovna organizacija. To se pravi, da je JSZ organizacija delavstva, njegova last in njegova pravica. Ako delavstvo hoče, da ona obstoji, jo ima, ako noče, je ni. Delavstvo je absolutno gospodar v svoji organizaciji in ona mora hoditi po isti poti, kakor ji delavstvo nakaže. Vsak član naše JSZ je nekak delničar in svoje delnice dobi izplačane od organizacije po njenih uspehih. Čim več ima ona uspehov, tem v večji meri so izplačane delnice. Le od organizacije je odvisno eksistenčno vprašanje vsakega delavca. Ako kaka vrsta delavstva nima sploh nobene organizacije, ni prav nič odvisna od svoje volje za zboljšanje položaja, ampak le odi delodajalca. Delavec je v potrebi. On zasluži veliko premalo za svoje življenjske potrebščine. Želi si zboljšati svoje razmere. Toda on ni organiziran. Torej njegovo zboljšanje ni odvisno od njega samega, ampak samo od delodajalca. Ali naj gre prositi? Koliko jih je že šlo in kolikor jih je že šlo, toliko se jtih je tudi nezadovoljnih vrnilo. Zakaj? Prav po sedanjih razmerah povedano: saj delodajalec ni neumen, da bi povišal plačo, če ni primoran. Delodajalec in delojemalec sta dva in eden od drugega hočeta imeti činu več koristi. Združiti se ne dasta, njiju pota so različna. Nekaj drugega pa je, ako so vsi delavci organizirani in nastopijo skupno s svojimi zahtevami po zboljšanju. V tem slučaju je pa pot druga in ni potreba prositi, ampak potom svoje organizacije zahtevati. Tedaj bo pa delodajalec vedel, da nima opravka samo z enim delavcem, ampak s celotnim delavstvom. To je pa že organiziran nastop, ki pa v naši Jugoslovanski strokovni zvezi že tudi ni več omejen samo na dotično podjetje, ampak je na tem nastopu zainteresirano celokupno delavstvo, organizirano v naši JSZ. I ako prehaja interes enega delavca v organizaciji v interes celokupnega delavstva. Da gre pa to celokupno gibanje v resnici za korist-mi delavstva, je potreba, da je delavska organizacija res delavska. Že v uvodnih besedah namenoma trdim, da je JSZ delavska organizacija. S tem hočem reči, da je delavstvo vzdržuje in delavstvo vodi. Kajti ni vse eno, ali je delavstvo vzdržuje ali ne. Lahko bi bila obstojala vseeno, čeprav bi je delavstvo ne vzdrževalo. Toda kakšna bi bila potem, JSZ? Ali bi bila še delavska? Io je drugo vprašanje. Nekdo jo mora ohranjati gospodarsko. Ako bi jo ne delavstvo samo, bi jo mogel edino le še delavski nasprotnik. Kajti današnje kapitalistične razmere so popolnoma razdvojile človeško družbo v dva tabora. V taboru proletarcev je ogromna večina celokupne družbe, v drugem- taboru je pa manjšina in sicer kapitalistov. Dva tabora vsak s svojimi organizacijami si stojita nasproti. Pomnite: JSZ je delavska in delavska mora tudi ostati. V tern apelu naj se v prihodmjosti vršijo- vsi občni zbori naših skupin in naših zvez. Gospodarstvo je prvo vprašanje do naših uspehov potom, organizacije. Sleherni član mora redno- plačevati svoje mesečne prispevke, sleherna skupina mora redno in točno obračunavati vsak mesec pri svoji zvezi in zveze istotako s centralo1 JSZ. I otem bo celokupno delo v organizaciji v najlepšem tiru, brez vsake hibe in uspehi celokupnega gibanja bodo neizogibni. * član, ki prispevkov ne plačuje svoji strokovni organizaciji in se zanjo sploh ne zanima, je suha veja na cvetočem drevesu. Da suha veja ne kvari lepote drevesa, se jo mora odžagati, istotako se mora, delavska organizacija otresti suhih članov, k,i organizaciji jemljejo samo ugled in spoštovanje. JSZ mora biti organizacija zavednih, treznih in neustrašenih borcev v sedanjem materialističnem, družabnem redu in zvezda iu-tranjica pred vzhodom boljših časov. Strokovna zveza. Rudarji. .. /llK2rie Savi. Zadnje čase je izseljevanje naših ljuui na rrancosko znatno ponehalo. Vendar izgleda, da bodo spomladi zopet trumoma odhajali. Tisoči bodo odšli preklinjaje in z gorečo željo, da ne bi bili nikoli primorani se vrniti v domovino, ki jih je zatajila na ljubo nekaj oderuškim kapitalistom. V času, ko se je dvignila produkcija premoga na predvojno višino, živi rudar pasje življenje. Majhne plače, slaba stanovanja, izmozgavanje njegove delovne site: to so dejstva, ki delajo rudarje za posebne vrste ljudi. 1 rb. družbi bi priporočali, da naj se spomni o-b novem letu, ko bo delala bilanco in nagromadila nove kupe težkih milijonov v že polne blagajne, raztrganega delavstva. Gospodom pri našem rudniškem ravnateljstvu svetujemo, da pri oddaji deputatnega premoga vendar dru-gact nastopajo. Način, ki so ga sedaj vpeljali, je krivičen. Dogodi se, da dobi rudar premog, ki vsebuje vse druge snovi kot pa gorljive. To je navadna mešanica, za katero je škoda, da plača delavec vožnjo-. Prosimo, da vendar dobijo rudarji očiščen premog. Menimo, da A|! 0! i- delavskega konsumnega društva, klima poleg petih prodaiašen v SI C19I1 Ljubljani tudi Se 30 poslovalnic v raznih krajih Slovenije? =rr= se brez posebne škode lahko pusti, da pogleda vsak posameznik, če je premog poraben. Tako se je delalo včasih, pa vendar trb. družba ni obubožala. Da ne bo zastonj! Tarifno gibanje tiskarjev. V času volivnega vrveža, ko cela jugoslovanska , javnost obrača oči na 8. februar in z nestrpnjenjem čaka j volivnega izida, v času, ko se pozablja na medsebojne j praske, se tiskarji borijo za svojo kolektivno pogodbo ’ in za svoj obstanek. Ni to malo nesporazumljenje med ; podejtniki oziroma lastniki tiskaren in tiskarji, mimo ka- j terega bi javnost lahko šla, ampak to je borba med vsemi tiskarnami Jugoslavije in celokupnim grafičnim delavstvom naše države, ki je enotno organizirano v »Sa-vezu grafičkih radnika Jugoslavije«. V sedanjem voliv-nem boju si stopita nasproti najmočnejša delavska organizacija in celokupni jugoslovanski kapital, kojega ščitijo v tem boju ravno tiskarne. Po poročilih iz verodostojne strani je bilo slišati, da se že celo leto pripravlja Zveza industrijcev na. tarifno gibanje tiskarjev ter da si je Zveza industrijcev,, kot edino merodajna zastopnica kapitala, navzela nalogo, da tia vsak način zlomi ob tej priliki moč tiskarske organizacije. Iz tega se jasno vidi, da tu niso prizadeta samo tiskarska podjetja, ampak so ona tu le orodje Zveza industrijcev. Izid tega gibanja ni samo interes tiskaren, ampak celokupne jugoslovanske industrije, oziroma kapitala. Boj med tiskarsko organizacijo in tiskarnami ni samo boj v ožjem krogu, ampak boj, ki je merodajen za celokupno delavstvo v državi. Med »Savezom grafičkih radnika« in savezom ti-skarnarjev obstoji v medsebojnih odnošajih tarfina pogodba. V tej pogodbi je natančno predpisano gibanje tiskarjev, njih pravice in njih dolžnosti, na drugi strani pa istotako pravice tiskarnarjev nasproti tiskarskemu delavstvu in njih dolžnosti. Ko se enkrat tarifna pogodba podpiše za določeno dobo, postane ta tarifna pogod- ! ba obojestransko zakon, kojega prekršiti ne sme nobena { stran in noben posameznik. Z letošnjim letom ugasne j veljava te tarifne pogodbe in jasno je bilo, da sta se obe | strani po svojih zastopnikih vsedle k zeleni mizi in pri- j čele razgovore za novo tarifno pogodbo. Po obojestran-ski izmenjavi pogodb je bilo pa takoj opaziti, da se pri- ; pravlja od strani tiskarskih delodajalcev generalni na- , skok na organizacijo tiskarjev. Iz njihove predložene pogodbe }e bilo jasno videti, da se ne gre samo za prikraj- ; sanje dosedanjih pravic tiskarskega delavstva, ampak ' da se gre za uničitev organizacije sploh. Toda prišlo je nekaj nepričakovanega. Nenadoma je bila v Beogradu odstavljena vlada večine in razpuščen parlament. Razpisane so bile nove volitve za mi> sec februar. Kaj pa sedaj? Volitve brez običajnega časopisnega navala, letakov, brošur vendar ne morejo biti. Toda hitro so si izmislili eno. Resno se pogajati z največjo delavsko organizacijo v tem času ne kaže, ker ni bilo tudi volje za sporazum. Brez tiskarjev v ,volitve pa tudi ne kaže. In gospodje, katerim Zveza industrijcev pridno suflira, so stavili predlog, naji se ta pogajanja za pol leta prelože. Mislili so si, ko minejo volitve, potem se bomo pa lahko z vsem svojim aparatom spoprijeli. Zastopniki tiskarjev so pa prav jasno videli, da ta lepi predlog skriva z hrbtom nož in so rekli: Ne boš ka§e Pihal, sedaj ali pa nič. In tako si stoji fronta nasproti v odločilnem stadiju. Kaj bo, se ne ve še, pričakovati pa je, da bo tudi v tem slučaju porabila reprezentanca jugoslovanskega kapitalizma vsa sredstva, da uniči reprezentanco vseh delav- skih organizacij, ki je po mnenju kapitalistov v pohujšanje celokupnemu jugoslovanskemu delavstvu. Bog daj, da tiskarsko delavstvo odnese v tem boju popolno zmago in s tem moralno dvigne vse delavsko gibanje, katero se danes bori le za grižljaj kruha. (Kakor se glasijo zadnja poročila, je upati na sporazum med tiskarji in tiskarnarji tako, da se dosedanja tarifna pogodba podaljša do 30. sept. 1925. Op. uredn.) Prometna zveza. Članom »Prometne zveze«! Zadnje številke .»Pravice« nismo poslali članom Prometne zveze vsled izrecnega naročila načelstva P. Z. Da pa se za bodoče izognemo sleherni zmešnjavi in neredu pri plačevanju in pošiljanju lista članom P. Z„ se je na skupni seji načelstva JSZ in PZ sklenilo, naj bi skupine P. Z. same naročale »Pravico« svojim članom neposredno pri upravi lista ter naj bi tudi naročnino zanj pošiljale naravnost upravi »Pravice« v Ljubljani, Poljanski nasip, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelke. O tem sklepu obveščamo vse člane P. Z. ter sporočamo, da bomo to in naslednjo številko poslali brez izjeme vsem dosedanjim naročnikom »Pravice«. V tem času pa prosimo, da skupine P. Z. obnovijo naročnino za svoje člane naravnost pri upravi. Kakor se je dognalo, so' bili nerednemu dostavljanju lista največkrat krivi netočni naslovi. Zato opozarjamo vse, ki bodo pošiljali naročnino za »Pravico« upravi, naj ne pozabijo obenem sporočiti natančen naslov, pri katerem je treba posebej navesti pošto. Akcijski odbor železničarskih organizacij. Ko se je ob nastopu bivše vlade vršil precej velik sestanek železničarjev v »Rokodelskem domu«, na katerem je govoril ter pozival naš poslanec Gostinčar železničarje, da naj se združijo ter nastopajo skupno in vztrajno v boju za svoje pravice, se je nato osnoval akcijski odbor žel. organizacij, kateremu je bil za predsednika izvoljen žel. uradnik gosp. Sovre. V tem akcijskem odboru železničarjev se je lahko prepričal vsakdo, ki se je teh sestankov udeleževal ter pri njih sodeloval, da se je za nastavljeno kot za nena-stavljeno osobje ukrenilo marsikaj dobrega ter bi bil uspeh, ako bi se železničarstvo posameznih kategorij ter nekateri zastopniki železničarskih organizacij teh sestankov in sej bolj vneto udeleževali, vsaj deloma zagotovljen. Ker je pa večina železničarjev žalibog navajena samo kritikovati, pa nič žrtvovati in nič delati za skupno korist ter zahteva to samo od drugih, zato je postajala udeležba na teh sejah in sestankih vedno manjša, število zastopnikov posameznih organizacij se je vedno krčilo, tako da so postale te seje nesklepčne. Ker se na ponovno vabilo predsednika važne seje, ki bi se imela vršiti dne 9. dec. 1924 v kavarni »Leon« vršiti, zastopniki železničarjev niso dejansko, ne pisimeno v zadostnem številu odzvali, je bila seja zopet nesklepčna. Zato je prišel predsednik gosp, Sovre do prepričanja, da je na tak način nadaljno sklicevanje sej akcijskeg odbora brez pomena ter je kot* predsednik odstopil. Pripomniti je treba k temu še to žalostno dejstvo, da v današnjih razdrapanih železniških razmerah, v katerih vse tarna in stoka, se jezi in preti, ko je treba delati in se družiti, ko je treba vzajemnosti in ne osebnih preklanj, ko je treba graditi, kar so nam vlada ter mogotci železniških uprav podrli, da se še tisti, ki se čutijo v železniški službi najbolj zapostavljene ne zavedajo, da ko se gre za njihove in koristi celokupnih železničarjev, za to niti ne zmenijo. Zato pa nastane tudi vprašanje? Ali naj gre vsaka organizacija, vsaka kategorija ter vsak železničar svojo pot? Če je temu tako, potem bode tudi birokratizem šel svojo pot ter se bode večina železničarjev zbudilo šele takrat, ko bode za svojo brezbrižnost občutilo zasluženo kazen. Dr. J. P. aki Te; lJi> el »jej '»ati Ve( na I &rl Delavstvo in izobrazba. * m Dve stvari sta, ki nas morata dan na dan opotnii re; jati k ustrajnemu delu za izobrazbo delavskih vrst: dd >ei brobit delavstva in dobrobit splošnosti. Eno stoji trdno |ict da namreč brez nobraženega delavstva ni pravega i12-predka mas. Delavec je tista pogonska sila, ki v svet1 e \ giblje ne le stroje nego tudi ljudske mase. To uči vS* zgodovina, zlasti iz novejše dobe. Sila razmer, v kJ‘ terih živi delavec dan za dnem s celo svojo rodbin® nujno vodi do tega, da delavec mora misliti, kako naj9 izboljša življenje. Sila razmer, slabih življenjskih pog^ Jvo jev delavcu kar diktira, da išče v organizaciji oporo! borbi za kruhek družine. Organizacija je tista čudod^Jft na beseda, ki delavcu odpira in bo odpirala pot do VS zakladov sveta. Toda le tedaj, če vsak delavec ne bo predmet, samo uporaben član v verigi, ki jo drugi v'e‘ čejo, nego tedaj, kadar bo vsak delavec sam čutil in dobro zavedal, kako važno delo opravlja za dobrg človeške družbe; bo to tedaj, kadar bo sani soodl$' v raznih svetili s svojo preudarno besedo O' boljših? smotrenejših napravah človeške družbe. Soodločati pa se pravi toliko, kot biti deležen de. Vladati pa se ne pravi le slepo ukazovati drugij11 kaj naj izvrše in kaj opuste, nego tudi dobro premi# ali bodo ukrepi resnično v dobrobit vseh ali ne. Ako delavstvo hoče biti deležno vlade v tej ali obliki, se mora najprej naučiti preudarno misliti. NaU^L pa se človek ne more tega v par urah iz ene agitacijsj ^ knjižice ali ene knjige, nego le v dolgotrajnem šolarf duha. Zato tudi uči vsakdanja skušnja, kako krvavo* treba zlasti danes naglašati vedno in povsod: delaV<* brez šolanja našega duha ne pridemo daleč, ne dosež** mo lepih svojih ciljev! Zato tudi kličemo in bomo vedno bolj pozivi^ svoje somišljenike: pojdimo v svoje delavske šole, P(t ta vejajmo tečaje, širimo svoje duševno obzorje, žrtvuje u kar le moremo za svoj duševni napredek. Zato, da »vlada« ne bo nič vredna, nego povsod blagodejnal plodonosna, se trudimo, da vsaka naša organizacija c' lo leto nudi tovarišem, mlajšim in starejšim, nele stf* kovni nego tudi splošen pouk v vseh stvareh, ki jih “§ lavstvo danes more vedeti bodisi v gospodarskem, litičnem, verskem, socialnem oziru. Naša glavna skrb bodi, do napravimo sleherni svojega člana za vsako delo dobro pripravljenega resnično kvalificiranega delavca. Kvalificirana moč je povsod dobro plačana in U0 *a števana, kvalificiran delavec je poklican, da pristopi di k mizi, kjer se kujejo zakoni za vse, kjer se iz1 vladni ukrepi. 'ovariši! Kršč. soc. delavstvo mora svoje vfsjj najprej diiševnio ..in moralno kvalificirati, da bu n’0* prevzeti iiicijnttvo v'razvojTr slovennUosa ijmtsrTa mEjt njem tudi vsega jugoslovanskega! V Krekovem duhu naprej, tudi v izobrazbi najreV. nejših in najpotrebnejših! Naša katoliška inteligenca ti)' hi k ‘alt Ve? priskoči na pomoč v misli na Onega, ki je zbiral okf i sebe vse nabolj potrebne in zapuščene. Ustvarjajmo novo družbo v skupnem delu in sk^ nem razgovoru, v skupnem pouku - drug drugegajj Na delo za našo »»Pravico* Zopet se bližamo novemu letu, ko obnavljamo račnino na naše liste, revije itd. Napredek našega glasila »Pravica« v tekočem dokazuje, da se naše delavstvo, naši posli in namešČ^ Izpoved „neme“ deklice. (Dalje.) »Ako hočeš tepsti, tedaj udari mene — zaradi mene me lahko ubiješ — a matere nikdar!« »Pojdi mi s poti, Anka, tebi nočem nič žalega!« O kako posmehljiv je bil tedaj smeh tvojega otroka. »Anka? Mene ne bo bolelo, ljubi p a pa, le udari svojega otroka, samo ne svoje žene!« »Izgini, ali pa jih še ti dobiš!« »Saj, ravno to hočem, a matere se ne dotakni več, ta mi je dražja, kot ti in jaz skupaj.« In pri tem sem stegnila svojo roko na tvoja in svoja prša. In ker nisi ti ničesar odgovoril, sem ponovila hladno: »Da, ti in jaz skupaj!« »Ne igraj se z menoj!« »Ne, jaz se ne igram! Jaz ljubim samo svojo ubogo mamico in tebe — ne! Že dolgo n© več!« Tedaj so zopet zaškripale vrata. Pokleknila' sem poleg matere na pručico in sem razprostrla svoje tenke roke okrog njenega vratu. Tesno sem se je oklenila tako sem se čutila močno in ona se mi je zdela tako slabotna. »O ljuba, ljuba mama!«... In obe sva jokali glavo ob glavi. Mati tiho vdano, otrok izmučen, s šklepetajočimi zobmi, v jezi in nezavesti. Jaz sem se prva umirila in sem tiho segla po maminih rokah: »Ne jokaj več, mati!« Ona je poslušno ubogala. Toda, ko je njena roka z zmečkanim robcem omahnila v naročju, tedaj sem močno prestrašena zavpila: »Kri, mati, kri!« Izpoved neme deklice. »To ni nič, Anica,«' je odgovorila brezslišno. trudno. Vendar veliki, rdeči madeži na belem robcu so bili plameni, ki so se strastno napenjali do duše Tvojega otroka. Tlelo je — gorelo je v srcu — zaplapotalo je do oči: Kakor strupen dim je bruhnilo sikajoče iz njenih ust: »Jaz ga ne bom nikdar, nikdar ljubila!« Mati utrujena, a vendar brez očitka: »On je tvoj oče, Ana!« Jaz pa sem stala hladno in zravnano: »Daj mi svoj žepni robec, mati, da sc bom vedno spominjala na to uro! Ne, jaz ga nočem več ljubiti! Nočem' ne!« Mati je odmeknila roko: »Pusti, Ana!« »Daj, ljuba mama, daj!« »Ana, poznaš četrto božjo zapoved?« Jaz pa sem strmela v robec z krvavimi cvetkami v njeni roki. Da, mati — Tebe bom zato dvakrat bolj ljubila; ljubezen, ki bi jo morala deliti, je odslej samo Tvoj a.«------------ Tisti večer Te nisem več videla. Ko si me drugega dne nekaj vprašal, tedaj sem obrnila obraz proč in sem kratko in trdo odgovorila. Ti si bil pa trezen, in torej Tvoja duša, ki je bila tako globoko občutljiva, se je vzdramila. Ti nisi več govoril z menoj. Ti si razumel: »Sedaj nimam več otroka!« Jaz pa sem občutila pod strahoma, kaj pomeni pe-. klansko veselje: da Tebe žalosti, da si izgubil svojega edinega otroka —, in da Tvoj izgubljeni otrok ne bo nikdar več prišel k Tebi! Nikdar več? * Mislila sem na Kristusa in njegove zahteve. In ji trmasti odgovor je bil: »Tvoja milina mi je prene* božji sin!« Mislila sem na pekel in na satana — pa se njj*! ničesar bala. Ti si me sam učil, da se ne smem nik9^ bati. Tudi Tebe ne, oče, ki si, od jeze in togote bled*, pred menoj, z upadlimi lici in sem jaz čakala na uda^ pod katerimi bi se zgrudila. In teden pozneje je mati umrla. Da bi se odP0^ se je vlcgla popoldne k počitku in ni več vstala. H® j se je umiriti. Duhovnika sem poklicala tisto poP0*--(in vendar nisem mislila, da bo umrla!), ampak T ne, oče! Prosila je po Tebi. Jaz ji nisem ničesar oa,'f vorila. In ker Ti nisi prišel, je bila dolgo časa tih%i vzela mojo roko v svojo in me je pogledala s svCf globokimi očmi, — bili so postali čisto črni in skriv^ ni —. in je govorila prepričevalno, kakor oporoko, ^ besedo, za katero v mojem kljubovalnem, težko Pr kušenem srcu ni bilo nobenega prostora. Po preteku pol ure so bile njene tople, mehkc mrzle in tope. Nobene mamice več — svet je bil tako velik $ ko prazen! — sama, sama, popolnoma sama! ( Hotela sem ji zatisniti oči. Toda ko sem ods*fa ^ j. roko, tedaj so se odprle trepalnice, in ljubljene: ■ > materine oči, ki so v življenju tako molčale, so m® p šale: »Otrok, zakaj mi ne odgovoriš na moje za vprašanje?« » ' Vi (Dalje priho^ i Ali IfliniliAČ vse svoje potrebSiine pri I. del. konzumnem društvu! JF*1 vrst in v veliki meri tudi že naši bajtarji in mali •rtniki p« deželi dobro zavedajo, kolikega pomena je Pie lastno glasilo, v katerem lahko svobodno obrav-Pvajo svoje zadeve in ki lahko odločno, če treba tudi pzobzirno, zagovarjajo njihove pravične težnje in za-■■ m.eve- Bočim je v prvem letu število naročnikov »Pra-rdnfl tee« komaj dobro preseglo en tisoč, tako da smo mogli a naj st |e z najvegj0 varčnostjo in opreznostjo izdajati, se sV ( v drugem letu število naročnikov več kot potrojilo, :i vsi »ko da sme sedaji že prav pri številki štiritisoč. To je v Ka‘ fez dvoma lep uspeli, ki jasno priča, da gre naša stvar JbWj 3Prej dosledno in vstraj.no po začrtani poti. nai Toda napačno bi bilo misliti, da sedaj, ko imamo pož| voje glasilo, katero klujb temu, da je izmed vseh drugih aro :,de- >il Ših*1 , v* ■ugi* lisi® tilniki ov najcenejše, vendar le stoji trdno na svojih last- vsef%Ki i vic in , jr/fl "ogah, ni treba več delati za njegov napredek in za &>vo razširjevanje. Ravno narobe.! Dosedanji uspehi to morajo biti samo v spodbudo za nadaljne delo. Za-^ti se moramo, da sloni danes in bo najbrže še pre-'^sa slonela skoraj vsa moč naše organizacije ravno j, **Šem glasilu. Živimo v času splošnega pomanjkanja, <^su. ko so voznine tako drage, da ne moremo dobiti •jBonega stika s 'posameznimi1 skupinami naših organi-Zato je naše glasilo skoraj edina, gotovo pa naj-J* zanesljiva in najbolj stalna vez, ki nas druži v trdno Tudi če bi imeli na razpolago dovolj denarnih Lestev, ja bj mogli svoja tajništva poljubno razpresti, ttri *^rav*ca* še vedno edina, ki pride našim ljudem ,ttn° teden za tednom v roke ter jim poroča o delu v ^ ' organizacijah, o njihovih ciljih in namerah. Edino tolmači dogodke v drugih organizacijah in sploh j|vVnern življenju sproti tako, kot je potrebno, da mo-v°l^gladat.i nanje s pravim krščansko-socialnim očesom. na^c Kliisilo nam more tekom časa vzgojiti za-se‘™>s*no število pristašev, ki bodo prežeti resničnega krnsko socialnega duha ter se ne bodo dali omamiti ^ ra^ami časopisja, ki stoji v službi pristašev in zago-•"nikov obstoječega družabnega reda. Samo naše gla-u. "am more vzgojiti dovolj neustrašenih borcev za Hn l,»xx i • 1- - y .! ____ ivlji ■5 naj naj a stro- h i, lt lajrf vrsf no?11 I*0 krščanskega socializma, samo naše glasilo nam ^.re Pripraviti in izšolati dovolj treznih, pa zavednih, t evnih in ročnih delavcev, ki bodo pomagali ob svo-„ času graditi stavbo krščansko socialnega družab-ra reda. L Ne podcenjujemo pomena naših organizacij, stro-■ n’l> in političnih, ne podcenjujemo vobče naših kr-^sk0 kulturnih združenj, ali toliko je gotovo, da bo ‘dej krščanskega socializma rastja sporedno z na-V(;. glasilom. Dokler ne bo imela naša »Pravica« naj-UP°' Ig nar°čnikov izmed vseh slovenskih listov, toliko ča-‘"■(J,ne bomo mogli reči, da so naše vrste najmočnejše, v 0 dolgo ne bo prišel čas. ko bomo lahko oživotvrili s svoj krščansko socialni program. enc Vsaka ideja mora polagoma rasti in njeni privr-J morajo množiti tekom let. Vse, kar je velikega sc je začelo in razvilo iz ne-r(.i -e ^hCe. Kar <^ez no“ n< še nobena ideja dobila med ,l0 i i ljudskimi množicami tako trdnih tal, da bi se Sm *tar nanaglo uresničiti. Tako je tudi z našim po-• (>ni.. Po vojni srno zbirali neznatne drobce in po par ijre" a " r6Čnih poizkusih smo začeli takorekoč iz nič izda iff WSVt<)je R'as'l°- Prav tedaj pa, ko se je zdelo, da je ^ V glhanje* popolnoma strto, smo položili temelje no- O* ""! Ti "i K 4 t i ,n» # Rupnik sam pošlje čitnprej upravi »Pravice«. Če bodo naše organizacije in naši prijatelji po deželi storili v tem pogledu svojo dolžnost, potem mora število naročnikov »Pravice« z novim letom poskočiti najmanj na pettisoč. To je tem lažje, ker je »Pravica« izmed vseh drugih delavskih listov najcenejša. Če pa se to zgodi, potem bodo tudi naročniki sami imeli od tega veliko korist, ker bo uredništvo lažje zbralo okrog lista več dobrili sotrudnikov in bo list tudi razširilo tako, da bo vsaj vsak mesec po ena številka imela posebno prilogo, ki naj bi bila posvečena zlasti delavski izobrazbi. Prosimo torej, da greste v svojem lastnem interesu požrtvovalno na delo, da dobimo z novim letom glasilo, ki bo lahko vsestransko vršilo svojo nalogo. Prečastiti duhovščini. »Pravica«, glasilo krščansko socialnega delavstva, uslužbencev in nameščencev, malih- posestnikov (bajtarjev) in malih obrtnikov se je tekom dveh let svojega obstoja lepo razširilo in je pridobilo razmeroma veliko število naročnikov, kakršnega ni doseglo prej še nobeno naše delavsko glasilo. Ker je strumna organizacija krščanskega delavstva in malih ljudi vobče, ne le v industrijskih krajih, marveč tudi P odeželi sploh, največjega pomena, da se naše ljudstvo obvaruje kvarnega upliva materialističnega socializma in komunizma, se obračamo posebej do prečastite duhovščine, naj po svojih močeh pomaga širiti tudi to naše krščansko glasilo. Razširjenje dobrega krščansko socialnega tiska med našimi najbolj siromašnimi krogi bo najboljše jamstvo za to, da bodo ti sloji, katerih je med našim ljudstvom vedno več in več, ostali zvesti ne le naši politični organizaciji, marveč tudi našim kulturnim in krščanskim idejam. Čisto nova dr. Krekova slika. Na ljudski tabor v gozdu pri Sv. Katarini nad Šmihelom pri Pliberku na Koroškem I. 1914 sem povabil tudi amaterfotografa A. Benedika iz Celovca z namenom, da bo fotografiral dr. Kreka, ki bo na taboru govoril. In zgodilo se je tako. Ko je bil dr. Krek na shodu Ra - ^ > sicer počasnega, pa vstrajnega razvoja, tako da lil, danes organizacijo, kakršne še nismo imeli in gla-tj’ K' je naše, kakor še ni bilo nobeno in ki je razšir-^ naš‘m' delavci, posli, nameščenci itd., kakor ni bilo nobeno. „ j, * reba je torej edinole, da gremo vztrajno na delo in ® zbiramo okoli našega glasila vse one somišljenike d- 'staše, ki spadajo v naše vrste, to se pravi, da spa-L v ^rog siromašnih delovnih slojev našega naroda. f%ifa kličemo vsem našim organizacijam in vsem na- 4) 'kom: Porabite te praznike do novega leta za to, ^'dobite za našo »Pravico« kar največ naročnikov! $(, za nabiranje novih naročnikov »Pravice« pa naj UrKanizira takole: 4,1. Vse naše organizacije in skupine Jugosl. strela kakor tudi Delavske zveze naj določijo zaupni-1 bodo vsak v svojem okolišu (vasi ali ulici) obiska-VjC(je tiste naše somišljenike, ki bi morali naročiti »Pra- \ i* ter jih skušati pridobiti za to. Za vsakega naroč-' j Od "aj napišejo natančen naslov in pošto ter poberejo H5r ,eKa naročnino vsaj za tri mesece. Oboje (naslov in V °) naj P°tcm tajnik ali blagajnik dotične organi-oziroma skupine pobere od zaupnikov ter pošlje upravi »Pravice«, Ljubljana, Poljanski nasip, ganska tiskarna, kolportažni oddelek, če bi kak 5)jSk'k ne izvršil prevzete dolžnosti, naj orgamizacija V D>in* določi za to drugega zaupnika, ki naj popiše \ prihajajoče osebe in pobere od njih denar naj-Cle tekom prvega tedna po novem letu. Pobrano ’^Hj ~ 0 z naslovi naj potem organizacija ali pa do- "ik; k2- Kjer ni naših organizacij, naj posamezni naroč-Na „^Pravice« prevzamejo zaupništvo ter naj poberejo 1o (eak način kot smo v prejšnji točki določili naročni-zarja r Pošljejo z naslovi vred upravi. Posebej opo-Vedti na-* se naročnina pobira ako le mogoče, na^manl za ^1 mesece naprej, ker je sicer z me- v največji ekstazi, kakor priča slika sama, v tistem tre-j notku se je izvršil fotografski posnetek po mojem opo-I zorilu. Ploščo smo radi vojne shranili, skrili in skoro pozabili #na njo. Letos v počitnicah me je slikar Anton Be-: riedik — železniški rojak — obiskal na domu v Železni-| kih ter me prosil za Itako slikarsko delo. In ob tej. priliki smo se spomnili na dr. Krekovo sliko. Naročil sem mu, da naj jo takoj izvrši in mi jo pošlje. In sedaj vidite dr. Kreka v pristni pozi in čustvenosti takega kot je v resnici bil, kadar je govoril med svojim ljudstvom: Vesel, navdušen, z eno roko v žepu, drugo z govorniško gesto v zraku razkriljeno, smehljajoč obraz s prijaznim sugestivnim pogledom je na mah osvojil zase vse občinstvo in ga pridobil za svoje ideje. Trdim, da je to najlepša, najboljša, najbolj pristna naturna dr. Krekova slika. V tem momentu, kot ga slika kaže, je govoril preroške besede: »Obrnimo svoj pogled ne na mrzli, pusti sever, temveč na topli solnčni jug, kjer citrone in oranže cveto, tam je naša domovina in bodočnost.« Sliko je kot razglednice založilo društvo »Dobrodelnost«, kjer se dobe po 100 kosov na prodaj. Dr. Rožič. Delavska zakonodaja. Iirv,,un • V —*--------------——- *------ — Prispevki za delavske zbornice. Na podlagi nared- SM)V 'ztirjavanjem naročnine veliko dela in tudi stro- 1 be ministrstva za socialno politiko od 12. 9. 1924, št. C zaupnik1’ ki b<)do dobili najmanj 15 novih na- 49 so začeli delodajalci delojemalcem utrgovati od plače "‘Ite ‘er bodo poslali obenem tudi za vse te naroč- ^ % dnevnega zavarovalnega zaslužka, ki služi za pod- ^fočnino za čas treh mesecev, bodo dobivali list _ °bo brezplačno. Iago pri odmerjanju prispevka za slučaj bolezni, kakor je že v št. 49 »Pravice« objavljeno. S tem dejstvom se je posebno med1 delavstvom vnelo veliko zanimanje za delavske zbornice zJasti tam, kjer delavstvu take naredbe ministrstva, sploh pa cela soc. zakonodaja ni poznata, ali pa prav v majhni meri. Prejeli smo od nekaterih skupin, kakor tudi od posameznikov vprašanja, zakaj se jim odtrguje prispevek za delavske zbornice, ter kaj pomenijo delavske zbornice za delavstvo. Ni čudno, da prihajajo taka vprašanja, saj jih je mnogo med delavstvom, ki so ime delavska zbornica prvič brali na plačilnih listkih, ki so jim delodajalci odtegnili določeni prispevek. Da bo delavstvo na jasnem, zakaj plačuje prispevek za delavsko zbornico ter kaj pomenijo delavske zbornice za njega, naj si zapomni sledeče: Delavske zbornice predpisuje zakon o varstvu delavstva, ki so razredne (stanovske) predstavnice delavstva. Naloga delavskih zbornic je, ščititi ekonomske, socialne in kulturne interese vseh delavcev. Zlasti pa: 1. Podajajo poročila, mnenja in predloge pristojnim državnim in samoupravnim organom o ureditvi delovnih razmerij med delodajalci in delavci in o vprašanjih delavskega zavarovanja (bolniško, nezgodno in pozneje starostno zavarovanje), delovnih trgov, delavskih stanovanj, socialne higijene (zdravstva), delavske prehrane, prosvete in o vseh ostalih vprašanjih, ki se direktno ali indirektno dotikajo delavcev in nameščencev. 2. Stremijo za tem, da državna in samoupravna obiastva pravilno izvršujejo veljavne zakone in naredbe, ki se tičejo interesov delavcev in nameščencev, in da po potrebi pošiljajo potrebne vloge pristojnim oblast-vom. 3. Oddajajo mnenja o ustanavljanju javnih naprav, o pospeševanju obrta, trgovine in prometa, kolikor se to tiče interesov delavcev in nameščencev. 4. Posredujejo pri sklepanju 'kolektivnih (delavnih) pogodb kakor tudi pri, poravnavanju sporov med delavci in nameščenci na eni ter delodajalci na dirugi strani. 5. Vodijo statistiko in zbirajo podatke o vprašanjih, ki se tičejo delavcev in nameščencev, nadalje1 podajajo poročila o svojem delovanju ministru za soc. polit. 6. Zbirajo in hranijo delovne pogodbe, ki so se sklenile v njih območju. 7. Vodijo evidenco o delavskih strokovnih organizacijah, vzdržujejo stalno zvezo z njimi ter vplivajo na smer njih delovanja. 8. Intervenirajo in posredujejo direktno pri vseh državnih uradih, napravah in delodajalcih, kadarkoli to zahtevajo interesi delavcev in nameščencev. (Daijie prihod.) Tedenske vesti. »Držite, držite me, da ga ne ubijem.« Tako nekako kot tisti bojazljivec, ki s temi besedami kaže svojo »korajžo«, se vode naša vlada nasproti Radiču. Vrstijo se seje ministrskega sveta in sklepajo se številni tajni ukrepi, kako in kaj bodo postopali proti Radiču, ki se vsemu temu roga iz svojega skrivališča. Zadnji čas so zopet iznašli neke tajne dokumente, ki baje pričajo, kako se je Radič pogodil v Moskvi z botjševiki. Seveda so ti dokumenti, 'ki jih objavlja Pribičevičevo glasilo »Ri-ječ« tako nerodno ponarejeni, da se jim že na. prvi pogled vidi. od kod izhajajo, ter je celo že dunajska »Neue Freie Presse« opozorila na posamezne točke v tej listini, ki očividno ne morejo biti istiniti. Krekova mladina. Predsedstvo »Krekove mladine« sporoča, da se vrši 4 redna seja centralnega odbora na Novega leta dan v Celju, hotel Beli vol ob 10. uri dopoldne. Predsednik. Iz pisarne centrale sporočamo1 sledeče: 1. dopisi za naš list »Pravico« naj se redno pošiljajo do nedelje, da se isti lahko objavijo pravočasno. Naslovijo naj se kar na centralo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Vsem podružnicam sporočamo, da naj pošljejo natančen seznam članov in članic centrali, da se uredi novi glavni članski imenik članov vseli podružnic. Podružnicam sporočamo, da dobijo brezplačno z novim letom list »Prerod« in »Mladi junak«, da istega dajo na razpolago članom. Tudi za »Pravico« prosimo več zanimanja. Držati se moramo sklepov in jih tudi izvesti. »Krekova mladina« v Celju vatoi na sestanek, ki se vrši dne 26. decembra tl. na praznik sv. Štefana ob 3. uri popoldne v tajništvu JSZ. Vse članstvo se poživlja, da se ga sigurno udeleži. Vabljeni so tudi prijatelji Krekove mladine. Podružnica »Krekove mladine« v Sneberjih-Za-dobrova priredi svoj ‘Silvestrov večer z jako zanimivim sporedom v prostorih gostilne Lovšeta. Vsem članom podružnic |n prijateljem »Krekove mladine« želi centrala vesele božične praznike! Socialni vestnik. Varstvo najemnikov na Češkoslovaškem. Praški listi, poročajo, da s,e zakon v varstvo najemnikov podaljša najmanj za dve leti. Pač pa se izpremene nekatere določbe. Uredi se predvsem vprašanje glede zvišanja najemnin in odpovedi. Ali uAj> da ima zadruga, poleg raznift vsakdanjih potrebščin tudi najceneje In najeli w^Sa>£ boljše oblačilno blago, poleg tega pa še 3% popust? ••• Ljudsko gibanje v Rusiji. V sovjetski Rusiji se zdravstvene razmere hitro boljšajo. Danes je v Rusiji 34.000 zdravnikov ter pride na vsakih 4000 prebivalcev po en zdravnik. Na ruskih univerzah študira tačas 44.000 medicincev. V prvi polovici 1923. I. so uradni podatki izkazali 452.764 slav prebitka na rojstvih._ Renumeracija državnim uradnikom. Na Češkem bodo izplačali na podlagi posebnega zakona državnim uradnikom oziroma v obče državnim uslužbencem za leto 1925, 215 milijonov kč. nagrad. Obenem so odpra-. vili tudi stare pokojnine, tako, da bodo dobili prejšnji vpokojenci enako pokojnino, kot jo dojoča novi uradniški zakon. Koliko vode bo še poteklo po Savj, predno bomo pri nas kaj takega doživeli. Kristus nam je rojen. Čudno lep je božični večer. Zlasti po naših slovanskih domovih. Kako toplo pri nas, kako mrzlo — hladno pri Germanih. To so naši običaji, sveti običaji naših prednikov: niso prazni, bogati so svetosti tega večera. delo počiva. Tudi ona časti skrivnosti polni dan. (Zakoj ne spoštujejo povsod dela na ta večer!) In tiste ljubke priprave okrog jaslic, v novejšem času tudi božično drevesce, koliko iskrenega veselja' v otroških srcih, koliko pričakovanja! Kdo jim bo kalil radost, a kdo jim izpolnil hrepenenje?, - | Pa ne mislim na zunanjo*’stran svetega večera. Ne | obhajajo ga povsod slovesno. Ponekod brez luči, brez, j jaslic, drevesca ne poznajo. Pa si želijo, pa ne zmorejo, j Lažje in lepše je na naših kmetskih domovih. Kakor ' Betlehem se mi zdi vasica z belo cerkvico. Kakor pa- j stirji so naši očenci, naši kmetje in fantje, pa tudi pa- ; starice so v novem Betlehemu, navadno bolj vnete kakor pastirji. Angelsko petje oznanja danes zvon. Sveto- j nočni zvon! In tedaj se dvignejo trume pastirjev s prižganimi bakljami, tja gori v Betlehem: kako žari danes cerkev vse drugače, kako mogočne so danes orgije in pevci so najmanj angeli z betlehemskih poljan. »Gloria in excelsis Deo« — danes ne odmeva samo v revnem malem Betlehemu, danes obsega ves svet, zato je ta spev danes tako mogočen in veličasten. Taksa je poezija svetega večera. Jaz mislim danes na posameznika, takšen kakršen je. Naša duša potrebuje svete noči. Vsaj jo muči vsakdanjost, da pozablja nase. Človek gara in se trudi, a manjka mu potrebnega občutka, zadovoljnosti in prijetnosti. Delo ni samo sebi namen! Kakor vsaka stvar, iam tudi delo svoje korenine v božjih načrtih, v božjem sodelovanju in pomoči in ne sme biti že po svoji naravi materialistično, ampak idealistično. To pomeni, da že samo delovanje in enako uspehi dela spadajo v področje naše duše, ki se ž njimi bogati, ali pa ostaja revna. Krstus je prišel na svet v borni votlini. On je to hotel. To naj nam pomnoži sile. On je prinesel luč vsem, bogatim in revnim. Živel pa je kot reven. 1 rpljenje je ljubil, ker trpljenje tudi služi Bogu. Ljubezen je utrnil za vse človeštvo. Deležni so jo bili ob Njegovem času zlasti ubogi, zaničevani in zavrženi, zlasti nebogljeni otroci. Svečko je prižgala betlehemska noč 1. 1. ob Kr. rojstvu. Zato nam je sveti večer tako blizu. Zato nam je na sveti večer pri duši topleje, ker v luči tako neizmernega usmiljenja božjega in vseobsegajoči božji ljubezni je naše življenje veliko lepše, kot si ga sami mislimo. Kristus nam je rojen, veselimo se! Ante Kordin. Nazaj v srednji vek! Pod vodstvom trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so se nedavno vršile pri nas ankete glede novega obrtnega reda. Te ankete so doprinesle nekak splošen sporazum in glavni obris za novi obrtni zakon. In sicer so se dosedaj sporazumeli v vseh obrtnih panogah — v kolikor se more tu govoriti o sporazumu — manjka le še sporazumen načrt za gostilničarsko in dro-gerijsko panogo, za kateri pa ima zbornica tudi že projekt, ki ga predloži tozadevni anketi. V glavnem so se ankete izrekle za dosedanjo delitev obrti v prosto, na dokaz usposobljenosti vezano (rokodelsko in trgovsko) in pa koncesijonirano obrt. V Jugoslaviji je naš obrtni red najstrožji. Zato bi človek pričakoval, da se bodo naše obtrne korporacije izrazile za omiljenje in olajšanje dosedanjih obrtnih predpisov. To že radi tega, ker bi se v nasprotnem primeru morali obrtni predpisi v svrho izenačenja poostriti v vseli jugoslovanskih pokrajinah. To pa bilo že samo . po sebi težko izvedljivo. Kljub temu so ravno obrtniške zadruge stavile predloge, katerih cilj je, da bi se dosedanja obrtna svoboda še bolj omejila nego je bila dosedaj omejena, Mi sicer popolnoma razumemo in odobravamo, da skušajo obrtne organizacije ščititi obrt ter ji hočejo ustvariti take pogoje, da bo mogla prospevati. Toda dvomimo pa, da bi bili predlogi obrtnih zadrug za ta namen najbolj primerni. Oteževati naraščaj obrtništva s tem, da se navezuje otvarjanje novih obratov na težke pogoje, lahko sicer trenutno nekoliko koristi obrtnemu stanu, toda težko si je misliti, da bi mogla taka sredstva trajno obvarovati posamezne obrtne panoge, ki se danes nahajajo v težkem položaju, grozeče propasti. V tem pogledu velja po našem mnenju popolnoma isto, kakor glede kmečkega stanu, kateremu tudi delajo slabo uslugo tisti, ki mislijo, da bi mu bogve koliko koristili, če bi s pretiranim pospeševanjem izvoza poljskih pridelkov dosegli, da bi kmet mogel trenutno prodati razmeroma neznaten del svojih pridelkov nekoliko dražje, nego bi mu bilo sicer mogoče. Z ozirom na sedanji položaj obrtništva, je gotovo potrebno, da se nekatere panoge obrti primerno zaščitijo v zakonu. Priznati moramo, da je za nekatere obrtne stroke stroga zakonodaja potrebna tudi iz higijen-skili in varnostnih ozirov, kakor n. pr. pri stavbeni obrti. Toda pri tern ne smerno prezreti, da imamo celo vrsto obrti, katerih bi se lahko vsakdo poprijel brez škode za splošnost, ako le čuti za to potrebne sposobnosti. Če ima denar, lahko brez slehernega usposoblje-nostnega izpričevala otvorim podjetje poljubne vrste. Danes zgradim tovarno za usnje, jutri že lahko napravim tovarno za kemične izdelke, pojutranjem sem zopet lahko mizarski podjetnik ali kar hočem. Tu baje ni nobene nevarnosti za šušmarjenje, tu se ni bati, da bi splošnost trpela zaradi moje nesposobnosti kakšno škodo. Če pa nimam denarja, da bi zasnoval kaj velikega, pač pa se smatram dovojj sposobnega, da bi se lahko z uspehom oprijel te ali one obrti, tedaj pravijo, da je to nedopustno iz splošnih interesov. Tako pridemo do največje nesmiselnosti, da smem, ako nimam zaslužka, zahtevati od države podporo, do morem preživeti sebe in svojo družino, ne smem pa si samostojno z delom prislužiti, kar potrebujem. Že sedaj veljavni obrtni predpisi, še bolj pa omenjeni predlogi obrtniških zadrug kažejo vse preveč jasno tendenco, ovirati naraščaj in razvoj obrti. To dokazuje, da se naše obrtniške organizacije še niso dvignile na tisto stopnjo, ki bi ustrezala modernemu življenju in njegovim potrebam. Če bi njihovi predlogi obveljali, bi to pomenilo, da se povračamo nazaj v tisto dobo, ko so ostanki nekdanjih zares koristnih in potrebnih obrtniških organizacij, takozvanih cehov, le še ovirali razvoj in napredek gospodarstva pa tudi obrtnega stanu samega. Nobenega dvoma ni, da je obrtništvo v modernem življenju nele gospodarsko, marveč zlasti tudi socialno j velevažen faktor, ki ga je treba upoštevati, ščititi in varovati. Mislimo'pa, da 'bo treba v sedanjem modernem času najti drugih, boljših potov in sredstev kakor so ta, ki jih obrtne zadruge skušajo uveljaviti v novem obrtnem redu. —le. Slovenskim delavcem na Francoskem. V zadnji številki »Pravice« smo brali zanimivo poročilo tovariša Ivana Kozole s Francoskega, koliko je' tam slovenskih delavce^, kako se organizirajo, praznujejo svoje praznike, se zbfrajo v cerkvi, kaok pa pokre-šajo slovenskega duhovnika, ki bi skrbel za njih duše. To poročilo srno brali z, zanimanjem vsi, posebno pa jaz, ki se ravnokar odpravljam na pot med slovenske delavce na VVestfalsko, kjer hočem med njimi ostati dalj časa in prevzeti njih dušno pastirovanje. Tudi na naše rojake na Francoskem sem že mislil, kaj bi mogel za nje storiti. Poročilo dobrega Ivana Kozole me je nanje še bolj opozorilo. Ker torej vidim, da »Pravico« berete tudi na Francoskem, se po njej obračam do vseh, ki vam pride pred oči ter vam sporočam: Vidim, kako zelo ste potrebni duševne pomoči. Slovenskega duhovnika v resnici živo potrebujete. Ko bi imeli doma duhovnikov dosti, bi vam gotovo takoj enega poslali. A ker jih je še doma premalo, ga bo težko dobiti. Zato, dokler se poseben duhovnik za vas ne dobi, bom skušal jaz tudi za vas malo skrbeti, kolikor mi bo iz Nemčije mogoče. Vsaj za Veliko noč vas obiščem sam, ali pa bom skušal dobiti drugega duhovnika, ki vas obišče in oskrbi. Medtem bomo pa iskali, če ga bomo mogli dobiti, duhovnika, ki bo stalno bival med vami. Na Nemškem bom izdajal tudi mal listič za Slovence z naslovom,: »Naš glas«, »Naš zvon«, ali kakor ga borno že imenovaVTudi vam želim ta listič pošiljati. Na ta način bomo med s*eboj v zvezi. Prosim vas vse, naznanite mi svoje naslove in naslove svojih rojakov, za katere veste! Sporočite, na koliko krajih in kje bivajo Slovenci! Najbolje, da iz vsakega kraja sporoči eden za vse. Prosim pa riatan-čenga naslova! Ker bom pa medtem, ko pride vaš odgovor, morda že na Nemškem, pošljite svoja sporočila na moj naslov, ki je Bottrop-Boy, Schutzengelhaus, West-falen, Alemagne. Sprejmite moj prisrčen pozdrav in sporočite ga tu- di drugim! Podajmo si v duhu roke, in bodimo si P telji! Kolikor je v naši moči, Vam bomo radi poma® Bog Vas živi! Na svidenje! Janez Kalan, duhovnik; Dopisi, Iz Zagorja ob Savi. V zadnji številki »Delavs® kmet. lista« razlaga neki steklar vzroke, zakaj pr°' a steklarska industrija. Dopisnikova izvajanja napravi)* naravnost vtis omejenosti in. dejstva, na katera se stf cuje, so tako jalova, da se podrobno sploh ne splača9 njih govoriti. Na kratko torej! Boli vas sodrugi, ker? je g. ravnatelj vzel v službo. Priznam, storil je »n^ ko«, ker vas ni preje "vprašal, če s tem soglašate. bi pač vedeti, da hočete le rudečo barvo. Vi, ki vpM pri vsaki priliki o enakosti, naglašate bratstvo, pov|| jate ljubezen, v resnici pa ste daleč od1 demokrat? Sam vaš učenik Marks bi vas bil žalosten, ko bi še j-vel. Pa oprostite! V vaši trmoglavi zaslepljenosti W te monopol na steklarno. Kdor ni vaš, ta je lahko H kruha in dela. Nikakor ne morete razumeti, da kot® čevljar vršim delo lončarja. Napadate g. ravnatelja.Jf| ko pride do tega, da me potegne z okroglega stole*« tako važnemu poklicu. Da si bomo na jasnem. Moj Vm g. mojster, častitljiv demokrat, ki vam je bil v teni^j roden, da rii maral klerikalcev, me je lepo zimsko odslovil. Zvedel je, da sem »pri črnih« in to mu je kot zvestemu državljanu, preveč. Ker se še do takrat po naši dolini razpredel tisti evangelij, ki napove« jelo brez dela, sem moral drugam za zaslužkom. Pri ? boljši volji ni bilo nikjer nič. Ko sem tako taval gorju, se me je usmilil g. Mecilovšek in me upelj®| lončarsko strok. Če ste objektivni, morate priznati.. je storil g. ravnatelj tu socialen čin, ne pa napako, seveda vi zasledujete druge tendence, ki ne bodo v du z vašim programom, je stvar drugačna. Verja^ pa lahko, da g. ravnatelj zavoljo enega klerikalca ne. pustil iz vidika koristi podjetja, za katero je odgovoj| V trenutku pa, ko bi se dokazalo, da sem nesposo>f bi se že lahko povezal culo. Z mojim prihodom v toyf no nisem nikogar oškodoval. Če sem v življenju me* stroko, ni bil moj namen, pač pa slučaj. To si zapoi^f Koliko je ljudi, ki to store. Poglejte našega Čohala. lega delavskega prvoboritelja! Pustil je težko d|j^| se drugam obrnil. Danes je vodja Posavskih kons društev. Pa pravijo, da stvar razume. Nikomur ne tor« v glavo, da bi ga vsled tega napadal. Prosim vas ■ če hočete ugotoviti, kje je vzrok padanja produkcije. (j se postavite na nekoliko višji stališče, od koder imeli tudi sveže obzorje. Prav lahko bi vam v tern gledu tudi jaz kaj razkril. Če želite, sem vam na polago. ' Ivan Gospodarstvo. Borza. Curih: Beograd 7.73, Berlin 1.229, London 2| Pariz 27.85, Milan 22.06, Praga 15.6425, BudiiflP^ 0.007025, Bukarešta 2.625, Sofija 3.825, Varšava Dunaj 0.007280. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ker smo morali zaradi praznikov to številko"! dni hitreje zaključiti nego redno, nismo mogli vseh pisov v listu priobčiti. Ti dopisi pridejo prihodnji vrsto. ^ ■- •------------------ Popolnoma varno naložite denaf v Ljubljansko posojilnih r. z. z o. z. $ ki posluje v novourejenih prostorih v LjU&li* Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obre najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večji' vloge z odp°v^ rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja k'h stroškov. Vesele božične praznike in srečno novo leto žele svojini I cenjenim odjemalcem: JANKO ARNŠEK krojač V HRASTNIKU NEŽR lERmRH branjevka U HRR5TD1KU JERICA HOČEVAR trgovka V HRASTNIKU Alojzij Loger mesar in gostilničar v Hrastniku MIHAEL VIRANT čevljar V HRASTNIKU loutaja karaveli. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Go&'