DRŽAVNA GIMNAZIJA
REALNA
V	KRANJU
IZVESTJE
19 3 5
IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU
f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj
FOTO KONAY, BEOGRAD
Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
Dekoracija spominske svečanosti
državne realne gimnazije v Kranju v Narodnem domu na pogrebni dan Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v navzočnosti mnogoštevilnega
občinstva.
Slikal prof. Pangartnik Jože.
DRŽAVNA GIMNAZIJA
REALNA
V	KRANJU
IZVESTJE
19 3 5
IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU
VSEBINA:
Nj. Vel. naš Viteški kral j Aleksander I. Zedini tel j	 3
Profesor VVatzl Franc .............................20
Profesor dr. Perne Franc ..........................22
I	Profesorski zbor	...........................,23
II	Letopis zavoda .....................................,30
III	Seznam učnih knjig...................................57
IV	Naloge iz narodnega	jezika........................40
V	Neobvezno šolsko delo ...............................41
VI	Šolske organizacije..................................42
N il	Knjižnice in zbirke .................................47
VIII	Fondi ..............................................52
IX	Delovanje drž. šol. poliklinike .....................54
X	Seznam učencev	............................55
XI	Privatni izpiti .....................................66
XII	Statistika ..........................................67
XIII	Razglas ............................................70
Nj. Vel.
Naš Viteški kralj Aleksander I.
Zedinitelj
V	tem trenutku se je stresla vsa Jugoslavija, onemeli so vsi dobri Jugoslovani. Zgodovina Jugoslavije se je za trenutek ustavila. — Zadela nas je neizmerna nesreča. Izgubili smo svojega najvišjega gospodarja. preljubega kralja. Nj. V. Aleksandra I., ki je zadet od zločinske roke v Marseilleu izdihnil svojo blago dušo. Mrtev je naš dobri oče. V tej grozni stiski se kot njegova dobra deca zatecimo v hram božji, da pomolimo za blagor duše našega očeta ter potožimo Bogu svoje gorje! V molitvi storimo enodušno trden sklep: nikdo nas ne more več razdružiti, odkar si nas Ti, veliki mrtvec, zedinil in uedinil iz globoke vere in ljubezni do jugoslovanskega naroda! Tvojim idealom ostanemo zvesti do smrti! Čuvajmo našo Jugoslavijo! Čuvajmo našo svobodo!
Tako je direktor zavoda naznanil dne 9. oktobra 1934 zvečer strašno vest iz Marseillea profesorskemu zboru v razglasni knjigi. Gimnazijska mladina pa je na razglasni deski v veži čitala 10. oktobra zjutraj grozno vest s temile besedami:
Draga mladina!
Izgubili smo svojega preljubljenega očeta, Nj. V. kralja Aleksandra I., ki se je zgrudil v Marseilleu zadet od zločinske roke na svoji zmagoslavni poti, da utrdi mir v Evropi. V tej neizmerni nesreči in bolesti se zatecimo ob 8 '> na dano znamenje v gimnazijsko kapelo, da pomolimo za blagor duše našega kralja ter najdemo svežih moči v delu za lepšo bodočnost naše domovine! Čuvajte našo svobodo! Čuvajte našo Jugoslavijo!
S strahom je brala mladina te usodne besede, se plaho ozirala okrog, kakor bi hotela vprašati, kaj sedaj. Odložila je šolske knjige tiho in mirno, brez vsakega hrupa — kako veselo so odmevali drugače naši hodniki v odmorih — ter odšla v naj lepšem redu z žalostjo v srcih v gimnazijsko kapelo. Tu je imel profesor verouka dr. Jaklič lep nagovor, v katerem je orisal lik blagopokojnega kralja Aleksandra I. Govor je globoko odjeknil v mladih dušah kakor tudi v celotno zbranem profesorskem zboru. Sledile so molitve. Ko so bili cerkveni obredi končani, se mladina v resnični žalosti kar ni mogla ločiti od kapele. Tiho je odhajala s solzami v očeh na svoje domove. A kmalu se je spet vračala s samostojnimi načrti, kako bi čim dostojneje okrasila svoje učilnice, zlasti sliko blagopokojnegc« kralja, s črnino,
zelenjem in lučkami. Četrtošolec E. Kolman iz Radovljice je spesnil lepo prigodnico:
Jugoslaviji
Domovina, domovina, v žalost grenko si odeta, vence boli tebi spleta ah, neznosna bolečina.
V	žalost grenko si odeta, trnje vate se zajeda, tožno diha tvoja greda, a ljubezen sije sveta.
Vence boli tebi spleta glas nesreče nepojmljive; kje so roke ljubeznive dobrotljivega očeta?
Ah, neznosna bolečina, bridko v tebi zdaj udarja, izgubila si vladarja in junaka, domovina...
Po zaključku prvih žalnih svečanosti je šel direktor na sresko načelstvo, da izrazi v imenu zavoda globoko sožalje presvetlemu kraljevskemu domu, obenem pa dobi primerna navodila glede zaprisege profesorskega zbora in služiteljev.
Točno ob 10 h so se zbrali ves profesorski zbor in oba služitelja k svečani zaprisegi Nj. V. kralju Petru II. v pisarni pred črno ovito sliko blagopokojnega kralja, na mizi pa je stalo razpelo med gorečima svečama. Direktor se je spominjal v nagovoru najtežje izgube, ki je zadela Jugoslavijo s smrtjo Nj.V. blagopokojnega kralja Aleksandra L, najboljšega sina Jugoslavije. Njegova smrt nas mora le še močneje povezati in zediniti. Zato velja njegovemu spominu iskren naš vzklik: Slava, slava, slava! Naj živi njegov naslednik Nj. V. kralj Peter II.! Z njim v strnjeni vrsti hočemo očuvati našo svobodo. Nato je sledila zaprisega vsakega posameznika v roke direktorju.
11. oktobra se je na direktorjev poziv zbrala gimnazijska mladina s celokupnim profesorskim zborom ob 20.30 na kolodvoru, okrašenem v tužno črnino s kipom blagopokojnega kralja, kjer je ogromna množica ljudi pričakovala v naj večji tišini prihod Nj. V. kraljice Marije z njenim sinom, Nj. V. kraljem Petrom II. Po tihem pozdravu je nato imel direktor kratek nagovor pred spomenikom Nj. V. kralja retra I. Osvoboditelja. Proslavljal je visoki kraljevski dom: pokojnega kralja Petra I. kot našega Osvoboditelja, blagopokojnega kralja Aleksandra I. kot Zedinitelja in kralja Petra II. kot našega odrešenika iz težke nesreče.
18. oktobra, na dan pogreba blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplencu, je bila v gimnazijski kapeli žalna sv. maša, po kateri je govoril prof. dr. Jaklič:
Devet dni že leži trpka žalost nad našo Jugoslavijo. Zvonovi ne-utešno jokajo v jutranji hlad, v svetlo opoldne in v večerni mir. Črne
zastave zdaj pa zdaj vznemirjeno zaplapolajo, potem se zopet žalostno in malodušno pritisnejo k hišam. V oknili in izložbah stoji črno ovita slika ali žalno obdan kip. Naši in zuminji listi so črno obrobljeni. Vse nam kliče v zavest: Kralj Jugoslavije, viteški Aleksander I. Zedi-nitelj, je mrtev; v Marseilleu ga je zadela morilčeva krogla.
Danes bodo našega mrtvega kralja položili v kraljevsko zaduž-bino na Oplencu; legel bo k svojemu velikemu očetu, slavnemu kralju Petru I. Osvoboditelju, da se odpočije od svojega dela in truda za Jugoslavijo. Radi bi se pridružili množicam, ki se bodo danes od blizu in daleč zbrale okoli mrtvega vladarja in vzele od njega slovo. Dvakrat radi bi s svojo skromno, pa sočutno navzočnostjo pomagali lajšati tugo in bol njegovi prespoštovani soprogi, kraljici materi Mariji, in njenim trem otrokom-sirotam, od katerih je največji, enajstletni Peter 11., sedaj naš novi kralj. Radi bi tam zastopali tudi svoje srčno ljubljene brate in sestre zunaj sedanjih mej Jugoslavije, ki so vedno, zlasti pa danes, eno z nami in mi eno z n jimi.
Radi bi, pa ne moremo.
Zato smo se danes v drugo zbrali v svetišču naše gimnazije, da položimo Bogu, Kralju kraljev, svojo žalost in bolest.
Za kom bomo opravili žalno bogoslužje? Čigava smrt nam je globoko ranila dušo? Koga danes pokopavajo na Oplencu?
Pokopavajo Aleksandra, ki se je kot kr til jevič proslavil že v balkanski vojski, potem pa je v svetovni vojski s slavo poveljeval s slavo ovenčani srbski armadi, jo po strašnih katastrofah dvigal in izpopolnjeval, da je bila po hrabrosti in no junaški samoodpovedi najboljša armada sveta. S svojimi generali: z vojvodo Mišičem, z vojvodo Bojovičem in vojvodo Stepanovičem, s svojimi hrabrimi častniki in s svojim brezprimernim moštvom je po štirih letih strl in zmagoslavno pomandral igo, ki nas je tlačilo in poniževalo tisoč let, ter nam široko odprl vrata, skozi katera nam je zasijala zlata svoboda. Skromno in vztrajno je prenašal vojne trude in napore kakor zadnji vojak. Slava in hvalil mu!
Pokopavajo Aleksandra, ki je kot regent ob strani svojega sivolasega očeta, kralja Petra I., prevzel težko nalogo, da ureja novo državo Jugoslavijo. Koliko dela, koliko truda! In nad vse častno je izvršil svojo nalogo. Bili smo priča, kako je prav povsod ustvarjal red in napredek. Naši sovražniki se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo: na vzhodni obali Jadrana je vstala nova in močna država. Hoteli so za vsako ceno zrušiti to novo ustanovo; okrniti in poteptati so hoteli svobodno Jugoslavijo. Takrat je bilo težko, biti vodnik in zavetnik tako ogrožane države. Aleksander je pa tudi takrat bil mož na mestu. Tesno nas je povezal z mogočnimi zavezniki, naša sidra so trdno prijela in vsi ti viharji so odhrumeli mimo nas. Ostali smo. Za to pa Aleksandru slava in hvala!
Danes pokopavajo Aleksandra, ki je po smrti svojega očeta Petra I. Osvoboditelja postal kralj Jugoslavije. Navdušeno smo ga pozdravili po vseh delih naše prostrane kraljevine. Pa je kmalu uvidel, da so stoletja, ki so nas brate ločila, silno ločila tudi našo miselnost. Z brezprimernim taktom je bilo treba upoštevati in porabljati vse pozitivne vrednote, potem pa z razumevajočo l jubeznijo graditi novo enoto iz njih. Ljubil je, miril in zedinjal. Kot mravlja je bil in ni poznal počitka; na svojo udobnost ni nikdar mislil, bilo ga je samo delo. Vse za Jugoslavijo, za njeno srečo, njeno nedeljenost!
Jugoslavija, ta lepi kristal v božjem šolnin ob sinjem Jadranu, mu je bila vse. Hotel je, da bodi ta lepi in dragoceni kristal brušen ne v monotono enoličnost, ampak v vso pestrost; ostati mora eden in nedeljiv. Iz tega kristala naj sije luč tudi našim predragim bratom in sestram zunaj države in naj jili krepi in tolaži v njih trpljenju.
Za srečo Jugoslavije je nesebično delal in skrbel, junaško trpel in se zgrudil v tako prezgodnji grob. Slava in hvala mu!
Danes ga pokopavajo.
Ko je bilo kralju Davidu v življenju najhuje, je zapel žalostno pesem, svoj 50. psalm. Že milijoni in milijoni strtih človeških src so za njim ponavljali ta žalni spev: „Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti !“
Še mi bomo zdajle ta psalm zapeli. Za mir in pokoj duše svojega mrtvega kralja bomo v njem prosili, pobožno in zaupno. Naš viteški kralj Aleksander Zedinitelj je za mir svoje kraljevine Jugoslavije delal in prelil srčno kri; o Bog, ki si Kralj kraljev, pa tudi Kralj miru: daj njegovi duši večni mir!
Nato se je podala vsa mladina s celokupnim profesorskim zborom v Sokolsko dvorano Narodnega doma, kjer se je izvršila po določenem sporedu svečana komemoracija. Dvorana je bila nabito polna odličnega občinstva, ki je prihajalo od žalne maše iz župne cerkve. Gimnazijski orkester je najprej zaigral pod taktirko prof. švikaršiča lliind-lov zbor iz Juda Makabejca. Nato je pozdravil direktor tužni zbor ter prečital spomenico, ki jo je poslal ban dr. Drago Marušič. Glasila se je takole:
JUGOSLOVANSKI MLADINI!
Pretresujoče pojo danes zvonovi svojo žalostno pesem širom jugoslovanske zemlje, turobno se vijejo črne zastave v naših selih in mestih, vsepovsod je zavladala tuga in težka bolest. Tam, v srcu junaške Šumadije, na solnčnem Oplencu, polagajo danes k večnemu počitku zemeljske ostanke izvojevalca naše svobode, kladivarja edinstva našega naroda, neumornega graditelja njegove bodočnosti. Pogrebni obredi, katerim zlomljeni in onemeli v duhu prisostvujemo, pričajo, da je ugasnilo najdragocenejše življenje med nami, da je za vedno prenehalo biti slovansko srce — srce plemenito in junaško.
Pred solznimi očmi svojega prvorojenca. Kralja Petra II., blage Kraljice-matere Marije in naših nežnih kraljevičev Tomislava in Andreja, obdan od najvišjih činiteljev našega državnega in narodnega življenja ter predstavnikov vseh kulturnih narodov, spremljan na svoji poslednji poti od ihtečega jugoslovanskega naroda, — odhaja naš Viteški Kralj Zedinitelj k svojemu blagopokojnemu očetu Kralju Petru I. Osvoboditelju in Svojemu slavnemu pradedu Karadjordju, prvemu glasniku naše svobode. Ko se za vedno zapirajo vrata Njegovega groba, nam skrivnostno udarjajo na ušesa Njegove poslednje vladarske besede: „Čuvajte mi Jugoslavijo!“
Kratke so besede, ki jih je umirajoči Kralj jedva še mogel z muko iztisniti iz Svojega krvavečega telesa, in vendar nam razodevajo vso veličino misli, ki so v poslednjih trenutkih težile Njegovo ranjeno dušo. Jugoslaviji, za katero se je rodil, živel in umrl, je veljala njegova poslednja skrb, njegova poslednja želja. Ustvaril nam je Jugoslavijo, naš svobodni dom, in sedaj nam zapušča ta dragoceni
zaklad, ta simbol našega ponosa in naše slave, da ga čuvamo pred viharji. ki bi kdaj utegnili pretresati svet.
Ko stojimo strti ob svežem grobu našega Velikega Kralja-Mučenika, nam uhaja spomin nazaj v vsa razdobja Njegovega trudapol-nega, vendar blagoslovljenega življenja.
V duhu vidimo nežnega dečka, ki daleč od kraljevskega sijaja, živeč v najskromnejših razmerah, hodi v šole, da črpa tam znanja in modrosti za težke življenjske naloge, ki mu jih je namenila božja Previdnost. Pred nami stoji mlad kraljevič v preprosti vojaški obleki, podrejen vsem trdotam vojaškega življenja. Saj ni več daleč čas, ko bodo zadonele bojne trombe, oznanjujoč svetu, da gre srbski narod v krvavo borbo za „krst častni i slobodu zlatilu“. In že se pojavi pred našimi duhovnimi očmi v vsej svoji mladostnosti in očarljivosti Prestolonaslednik kraljevine Srbije, oboževani Vitez svoje ožje domovine ter up in nada vseh Jugoslovanov. Bliža se usodna ura odločitve... Na čelu svoje junaške armade vkoraka 24-letni Prestolonaslednik Aleksander v Dušanovo Skoplje, l užno Kosovo polje, polje naše narodne slave in gorja, je našlo svojega Osvetnika. Ne ustavi se še Njegova noga, Njegov pogled sega dalje proti jugu. Ob obalah deročega Vardarja se vijejo trume Njegovih nepremagljivih vitezov, da uresničijo sen kraljeviča Marka in postavijo nove, od prirode določene meje svoji domovini.
Na čelu Svojih junakov se vrača Zmagovalec v Svojo prestolnico, obdan od sreče in hvaležnosti Svojega naroda.
Srbija postane naš Piemont in oči vseh Jugoslovanov so obrnjene nanjo in na njenega mladega Vojskovodjo. Ves narod od Triglava do Kajmakčalana čuti, da se bližajo veliki in strašni dogodki kot predhodniki njegovega Vstajenja.
Ni še minulo leto dni mirnega dela po krvavo izvojevani zmagi, ž.e se zbirajo nad Evropo temni oblaki, iz katerih nastane svetovna vojna, naj večja katastrofa, ki je kdaj zadela svet. Mala in izmučena Srbija mora iznova pod orožje, da dovrši svoje zgodovinsko poslanstvo — osvoboienje in zedinjenje vseh Jugoslovanov. Na čelu njenih viteških armad vidimo zopet Prestolonaslednika in Regenta Aleksandra, ki vodi z daleko nadmočnim sovražnikom ogorčeno borbo na življenje in smrt. Zmaga sledi zmagi, sovražnik v begu zapušča s krvjo namočeno srbsko zemljo, ves svet se klanja veličini srbskega naroda in njegovega Vodnika-Junaka. Vojna sreča se obrne. Napadena od severa, vzhoda in zapada, mora srbska vojska zapustiti sveta tla svoje domovine in v zimskih viharjih preko albanskih gora iskati izhoda na morje, v neznano bodočnost. Na tej strašni poti čez Golgoto deli vse grozote tedanjih dni s Svojimi vojaki Prestolonaslednik Aleksander, vlivajoč jim s svojim zgledom novega poguma in svežih moči.
Zvest svojim zaveznikom ter sledeč klicu časti in ponosa Svojega naroda, ne položi orožja.^ Daleč od Svoje domovine zbere Svoje junake in odide z njimi na Solun, kjer se dokončno odloči usoda Evrope.
V težkih in dolgotrajnih borbah minevajo meseci in leta, ponižana Srbija ječi pod strašnim jarmom okrutnega zavojevalca, obup se opaža vsepovsod. V to mučno ozračje prodre tedaj kratko povelje Regenta Aleksandra Njegovi vojski: V zmago ali smrt!
Z neodoljivim zaletom zlomijo Njegove čete sovražnikov odpor, prodirajo dalje in dalje, njihovega pohoda ne more ustaviti več no-
bena sila. Naprej, v domovino, v Jugoslavijo!
Vzradoščena pozdravlja srbska zemlja svojega Rešitelja, ki se drugič vrača kot slavljen Zmagovalec v Svoje prestolno mesto Beograd.
Tej zmagi srbskega orožja sledijo usodni dogodki na vseli evropskih bojiščih. Sovražniki viteške Srbije polagajo orožje, topovi na bojnih poljanah utihnejo, nam vsem pa zasije stoletja zaželeno in težko pričakovano solnce Svobode.
Slovenci, Hrvati in Srbi, sinovi enega jugoslovanskega naroda, izročimo vodstvo svoje usode najvrednejšemu med nami: Njegovemu Kraljevskemu Visočanstvu Regentu Aleksandru. Na zgodovinski dan
1.	decembra 1918. proglasi On pred predstavniki celokupnega naroda zedin jenje jugoslovanskega naroda v svobodni kraljevini Jugoslaviji.
Nove dolžnosti in nova bremena so morala sprejeti Njegova v nadčloveških borbah preizkušena ramena. Dom, ki nam ga je po tolikih mukah postavil, je bilo treba urediti tako, da bosta v njem zavladala mir in blagostanje, da bodo pod njegovo streho zadovoljni Slovenci, Hrvati in Srbi. Pred to težko nalogo je zgodovina postavila blagopokojnega Kralja Aleksandra I.
Komaj smo se zavedeli blagodati pridobljene svobode, že so kot posledica naše nesrečne preteklosti jeli divjati notranji viharji in ogražati to, kar je bilo s krvjo priborjeno. V teh mučnih notranjih borbah vidimo Kralja Aleksandra neomajno na braniku narodove svobode stoječega in vsem razdornim silam neustrašno kljubujočega. Vse ostalo more postati predmet mirnega dogovoril in bratskega sporazuma, samo edinstvo države in naroda mora ostati nedotakljivo. — to je temeljno načelo njegovega vladarskega pojmovanja. Bili so v preteklem petnajstletju časi, ko smo obupavali že sami nad seboj, nad svojim Kraljem nismo obupali nikdar. On je stal kot granit sredi razburkanih valov in edino od Njega je narod pričakoval rešitve iz neznosnega stanja.
Oslonjen na nedeljeno zaupanje Svojega naroda je imel Kralj Aleksander pogum, da vzame usodo težko ogrožene domovine sam v Svoje roke in z zgodovinskim šesto januarski m manifestom pokaže narodu nova pota, ki so se izkazala kot dobra in edino rešilna. Samo Njemu se moramo zahvaliti, da je narod po tolikih zablodah našel samega sebe, da je jugoslovansko državno in narodno edinstvo postalo svetinja, katere se ne bo odslej nihče več drznil osporavati ali celo omadeževati.
Njegovo življenjsko delo pa s tem še ni bilo dokončano. Ko je zavladal v domovini notranji mir, je usmeril Kralj Aleksander Svoja prizdevanja za tem, da pribori kraljevini Jugoslaviji v zunanjem svetu oni položaj, ki ji po njeni velikosti, vrednosti njenega prebivalstva in njeni slavni preteklosti pripada. Tesne zveze, ki jih je sklenil z mogočnimi državami, so dvignile veljavo in sloves jugoslovanskega naroda v širnem svetu, vsem tem njegovim naporom pa je bila za podlago vzvišena misel svetovnega miru ter složnega sožitja med narodi. Temu visokemu namenu je služila njegova nedavna pot v prestolnico bratskega bolgarskega naroda, njemu je bilo posvečeno potovanje v zavezniško Francijo, s katerega se je vrnilo samo njegovo prestreljeno in izmučeno telo, da najde svoj večni mir v sveti jugoslovanski zemlji.
Spremljali smo našega mučenika na njegovih zgodovinskih potih in v glavnih potezah očrtali lik tega nesmrtnega Kralja-mučenika, Kralj a-junaka in Kralja-državnika. Vse človeške in vladarske vrline so bile v Njem poosebljene v toliki meri, da ga svet po vsej pravici prišteva najmočnejšim in najznačilnejšim osebnostim današnje dobe. Z močno roko, svetlim umom in toplim srcem je vodil ta pravljični junak naš narod v srečo in slavo in, ko je bil na najvišjem vzponu, je moral pasti kot tragična žrtev zločinske roke propalih in prodanih izvržkov človeške družbe.
Nad njegovim prezgodnjim grobom žaluje ves kulturni svet, jugoslovanski narod se pa s škripajočimi zobmi zvija v nepopisni tugi in neutešni bolesti. Ugrabili so nam skrbnega Očeta, ubili od Boga nam poslanega Vodnika, misleč, da s tem gnusnim zločinom zrušijo stavbo, ki jo je gradil vse Svoje življenje s srcem, umom in krvjo. Zadali so nam rano na na j občuti ji ve j šem mestu, ki nas neznosno skeli in peče. Ali kot ranjen lev bo užaljeni jugoslovanski narod na to podlo nakano odgovoril tako, da bodo razočarani vsi tisti od blizu in daleč, ki so si obetali sramotnih uspehov od tega peklenskega zločina.
In vendar že pronica v tugo naše razžaloščene duše prvi svetli žarek radosti. Blagopokojni Viteški Kralj Zedinitelj nam zapušča tri Svoje ljubljence, Petra, Tomislava in Andreja, — kri Svoje krvi. Kdo ne pozna ljubkih treh Kraljevičev-Sokoličev, ki so prihajali vsako leto tako radi na slovensko zemljo, da se v raju naših planin nasrkajo zdravja in naužijejo nedolžne mladosti! Z njimi, ki jim je kruta usoda vzela najboljšega očeta, žalujemo vsi, z njimi žalujejo vrhovi naših gora, naše bistre vode in naši temni gozdovi.
Oči nas vseh so v teh pretresljivih trenutkih obrnjene na nežno obličje našega ljubljenega Peterčka, prvorojenca blagopokojnega Kralja-Mučenika. Z ganljivimi očetovskimi besedami ga je njegov Kraljevski Roditelj pred mesecem dni napotil v daljno tujino, da si razširi tam svoje obzorje ter prisvoji znanje, izobrazbo in sposobnost za težke in odgovorne naloge, ki ga čakajo v življenju. V radost in ponos svojih učiteljev je mladi naš Prestolonaslednik baš začel razvijati vse vrline svojega uma in značaja, ko so mu morali sporočiti pretresljivo vest, da je konec Njegove toliko lepega obetajoče mladosti, da pokriva v tem trenutku Njegovo nežno glavico že težka, ali slavna krona Karadjordjevičev. Brez odlaganja je zapustil Svoje drage šolske tovariše in sledil klicu Domovine, ki ga je kot Kralja Petra II., svojega najvišjega Vladarja in Vodnika navdušeno sprejela v svojo sredo. Mlad še po letih, a vendar nam vliva v teh strašnih dneh, ki jih preživljamo, voljo, pogum in nezlomljivo samozavest. Po Njegovih žilah se pretaka kri Velikega Kralja in Karadjordjevi-čeva kri nikdar ne vara. Ni prevaril pričakovanj naroda slavni Ka-radjordje, niti velika Kralja Peter I. Osvoboditelj in Aleksander I. Zedinitelj, prav tako bo jugoslovanski narod imel v Nj. V. Kralju Petru II. Vladarja, ki bo bedel nad njegovo svobodo in ga po stopinjah Svojili nesmrtnih Prednikov vodil v slavo in srečo.
Z našim mladim Kraljem si tesno povezana zlasti Ti, jugoslovanska mladina. Z Njim si se tako rekoč rodila, z Njim doraščaš in z njim boš doživela lepše in svetlejše dni. Na današnji dan, ko je pokrila truplo Kralja Mučenika ranjena jugoslovanska zemlja, se v duhu zgrni okrog prestola Njegovega Veličanstva Kralja Petra II. in Mu prisezi, da si samo Njegova, da Njemu odstopaš svoja vroča srca
in svoje jeklene mišice.
Dostojanstven mir je zavladal širom razžaloščene jugoslovanske domovine. V veličini in grozoti te tišine se čuje en sam utrip, ena sama duša in eno srce, srce težko ranjenega, ali združenega in čvrsto sklenjenega jugoslovanskega naroda, ki pozdravlja v svojem novem Kralju glasnika in tvorca srečne in slavne bodočnosti.
„Čuvajte mi Jugoslavijo!“ S temi besedami Si izdihnil Svojo blago dušo, naš Veliki Mučenik. Ne samo čuvali, složno jo bomo gradili in debili, da postane močna in silna, da postane veličasten spomenik Tvojega nesmrtnega življenjskega dela. Pred prestolom Tvojega Prvorojenega Sina se Ti zaklinjamo, da bo Tvoja nedolžno prelita kri maščevana.
Počivaj mirno v Svojem hladnem domu, naš nepozabni Gospodar! Ne boj se. Tvojo oporoko bomo izvršili!
Jugoslavija živi in bo večno živela, kakor bo večno živelo med jugoslovanskim narodom ime Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Viteški Kralj Aleksander L Zedinitelj je mrtev, naj živi Kralj Peter II.!
VLjubljani, na dan pogreba Njegovega Veličanstva Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja (18. oktobra 1934).
Dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine.
Direktor nadaljuje:
„Slišali ste svečane in vzvišene besede. Pri besedah pa ne smemo ostati. Pravi človek se pokaže šele v dejanjih. Vi vsi ste že dosedaj pokazali, kako vam je pri srcu. Okrasili ste dostojno vaše učilnice, pripeli ste si žalne trakove z jugoslovansko trobojnico, zbrali ste lepe in drage planinke za venec, da ga polože vaši tovariši na krsto bla-gopokojnega kralja. Ta vaša dejanja so mi porok, da ljubite prevzvi-šeni kraljevski dom in domovino. A naša ljubezen nas žene naprej. Mi hočemo zdaj svečano obljubiti, da bomo zvesto z delom izvrševali oporoko blagopokojnega kralja: „Čuvajte Jugoslavijo!“ ter na ta način najlepše posvedočili svojo vdanost in zvestobo Ni. V. kralju Petru II. („Obljubljamo“, odmeva iz dvorane.) A naših dobrih dejanj, ko doživljamo tako težke, zgodovinsko važne trenutke, še ne sme biti konca. Mi se moramo iz iskrene srčne potrebe spominu na blagopokojnega kralja skromno oddolžiti s tem, da ustanovimo „Fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja“ v podporo vseh revnih in pridnih dijakov na kranjski gimnaziji. Saj je ravno naš blagopokojni kralj bil sam velik dobrotnik ukaželjne jugoslovanske mladine. Tako začenjamo verno izpolnjevati nade plemenitega kralja.“
šestošolec Ekar Milan je nato recitiral globoko molitev jugoslovanskega dijaka, ki jo je za to priliko sestavu član prof. zbora:
Oče naš, ki si nas zapustil objokane in uboge! Ne pozabi svojih otrok, ki jih je prevzela tuga in žalost! Sirote vpijemo k Tebi, kličemo Te, v težki osamljenosti iztezamo po Tebi roke, naš oče!
Oče naš, ki si prelil za nas svojo dragoceno kri! Sveti mučenik, ki si dal svoje življenje za nas in vse človeštvo! Ožarjeno z vencem slave naj bo Tvoje ime v vekov veke! Naj nas Tvoja sveta mučeniška kri prepoji, da bomo močni, kot si bil Ti, naš oče!
Oče naš, pridi k nam Tvoje kraljestvo miru in ljubezni! Ljubezni, ki jo potrebujemo v teli težkih dneh sovraštva, da bomo družina bratov, ki jo je Tvoja žrlev združila! Da bomo močni, da bo naše kraljestvo, kot si ga sanjal Ti v svojih visokih sanjah, naš oče!
Oče naš, zgodi se Tvoja volja! Volja miru in sprave med brali, bližnjimi in oddaljenimi! Volja moči, ki kipi iz pravice, ki je bilo z njo prežeto Tvoje življenje! Da bomo prvi v vsem dobrem in lepem, kot si bil Ti prvi med izbranci človeštva! Da bomo tebi podobni v teh težkih dneh tako danes kot za vedno, naš oče!
Oče naš, daj nam kruha svojega plemenitega duha! Okrepi nas z njim, da ne bomo omagali na poti, ki si nam jo pokazal. Tvoj zgled bodi hrana naših stremljenj, Tvoja kri naj nas poživlja, da bomo delali za Tvoje vzvišene cilje, naš oče!
Oče naš, odpusti nam, če smo bili šibki in nismo dovolj cenili Tvoje očetovske ljubezni! Bili smo majhni in zaslepljeni! Tvoja žrtev nam je odprla oči, da strmimo v veličino Tvojega duha in Te šele zdaj ob izgubi razumemo. Odpusti nam, kakor bomo odpuščali v svoji slabosti drug drugemu, da se po tem prenovljeni dvignemo v višave, kamor si nas hotel Ti dovesti, naš oče!
Oče naš, Tvoja mučeniška kri naj nas varuje izkušnjav, da bi pozabili priseg, ki jih danes ta žalostni dan prisegamo, da bomo zdaj in vedno zvesti čuvarji Tvoje in naše Jugoslavije, naš oče!
Oče naš, sprejmi našo molitev in potrdi našo prisego za zdaj in vekomaj.
To bodi naš jugoslovanski amen!
Prof. Ivančič pa je v čuvstveno izrazitem govoru slavil kralja kot Mučenika in Zmagovalca:
Ko po naši širni domovini pojo žalni zvonovi in se njih zvok izgublja v umirajoči jesenski naravi — ko je vse tiho in mirno v tvor-nici, delavnici, po ulici in na polju — ko drhtijo srca vseh Jugoslovanov in nešteto naših prijateljev v vdani molitvi — ko je zastalo vse naše življenje v resnobi miru — ko davita žalost in potrtost ves naš narod —
sprejema naša zemlja vase najdragocenejše, kar je kdaj dala, svojega najplemenitejšega sinu. ki jo je tako ljubil — najboljšega Jugoslovana, naj večjega pobornika svetovnega miru. Naša srca, naše bistvo, vse kar je v nas dobrega, je ta trenotek pri njem — svojem očetu, ki nas je zapustil.
Ne bo več bilo njegovo plemenito in za vse dobro navdušeno srce, ne bodo več mislile njegove samotne, visoke načrte snujoče misli, ne bo več nad nami njegovega resnega, a tako dobrega smehljaja. Onemele so listne, ki so oznanjale spravo med nami in narodi, ugasnile so njegove oči, strmeče v višine najvišjih idealov. Ne bo več njegove dobre roke, ki se je tako bratovsko prožila v pozdrav visokemu in nizkemu, ne bo več tistega, ki je ljubil posebno tebe, mladina, saj ti je gradil lepši in svetlejši dom, kot smo ga imeli doslej. Ne bo več čuvarja, ki je v svoji skrbi videl vse naše slabosti in jih ljubeče zdravil, ne bo več njega, ki je poosebljal v sebi vse vrline našega plemena: milino, preprostost, ljubezen, domačnost, delavnost in je-klenost volje. Ne bo več našega ljubega očeta, našega kralja Aleksandra!
Vsi smo pretreseni oh izgubi tolike dobrote in tolike sile, ki ni od svoje težke mladosti do prezgodnje smrti poznala drugega kot delo. A ne delo zase, ampak za nas vse. Naša euvstva so ga slutila, a šele smrtna tenčica, ki ga je zakrila, nam ga je pokazala v vsej njegovi veličini. Vsi zaprepaščeni strmimo v ta svetli lik naše zemlje in ne moremo verjeti, da ga ni več. Nepopisna je naša izguba, neizrekljiva naša žalost.
Danes zvonijo mrtvaški zvonovi in plapolajo črne zastave — a pred nekaj dnevi ga je še pozdravljalo ljudstvo na njegovi slavni
f»oti, ki naj bi prinesla pomirjenje in srečo nam in drugim. Ponosna adja našega morja, ki ga je tako l jubil, ga je odnesla, da utrga najlepši lovor svojega življenja.
Utrgal ga je — a lovor mučeništva! Omahnil je še močan in krepak, v snovanju najvišjih načrtov. Žalosten, prebridek padec!
Ni ga več, padel je junak mučenik!
A ni padel zastonj! Njegova žrtev je bila najvišja zmaga! Zmaga za nas vse! Vrnil se je mrtev — a zmagovalec, triumfator.
Ko je oblila njegova kri srce slehernega Jugoslovana, se je šele izpolnilo tisto, za kar je delal vse svoje življenje. Bilo je treba Golgote, da je prišlo naše odrešenje. Kar je bilo še med nami bratskega nesporazuinljenja. vse to je izbrisala njegova mučeniška kri.
Močni in trdni kot nepremagljiv zid stojimo tu v svoji mrki žalosti. Njegova visoka žrtev je postala seme bratstva, da smo danes vsi edini v kleni in neomajni volji, da obdržimo, kar nam je dal 011 in da nadaljujemo njegovo veliko delo. Razbratene Jugoslavije ni več — tu je eno samo čuvstvo, ena sama misel, ena sama volja.
In to nas tolaži v naši globoki žalosti.
On jo razume. Saj se nam zdi, da ta trenutek gledamo njegov dobri očetovski smehljaj in poslušamo njegove blage ustne, ki šepečejo iz smrtnega mraka:
„Dal sem vam vse, moji dragi otroci, vse, kar premore človek: življenje in kri — in sedaj sem miren in srečen, ker vem, da boste čuvali in očuvali mojo in vašo Jugoslavijo."
Kralj mučenik, kralj zmagovalec! Klanjamo se tvojemu visokemu spominu in prisegamo, da nam bodo tvoje zadnje besede sveta dediščina, ki jo bomo čuvali do zadnjega.
Počivaj mirno, dobri naš oče! Uvala ti, oče, za tvojo mučeniško ljubezen!
Pod vodstvom g. prof. švikaršiča je nato zapel gimnazijski pevski zbor Gallusovo skladbo: Glejte, kako umira pravični!
Nekako potolaženi so vsi odhajali od žalne komemoracije, ki jim gotovo ostane v živem spominu.
Popoldne ob 141' se je zopet zbrala silna množica ljudi pred Narodnim domom, ki je bil ves v črno zavit. Tudi gimnazi jska mladina je bila navzoča s profesorskim zborom. Godba kranjskega glasbenega društva je zaigrala žalno koračnico, 'l užni zbor je nagovoril direktor v pokoju Tv. Košnik v imenu mestne občine, za njim kapetan I. klase Karel Česen, potem predsednik Narodne čitalnice dr. St. Sajovic. Gimnazijski direktor je govoril mladini sledeče:
Draga jugoslovanska mladina!
Kako žalostno so odpeli danes zvonovi širom velike Jugoslavije, kako nemirno so zavihrale črne zastave vsepovsod, kako nenavadno
se je ohladila sama priroda, kakor bi zamrzela in obtoževala človeštvo: najboljšega jugoslovanskega sina so ti umorili, a kako si se dostojno obdala z lepim, belim zimskim plaščem iz ljubezni do velikega mrtveca. Da, da, do dna duše nas zebe, naša srca pretresa neizmerna bol. — Tam v srcu naše junaške Šumadije, na solnčnem Oplencu polagajo ob tej uri naši seljaki, simbol jedra jugoslovanskega naroda, k zadnjemu počitku Njega, ki nam je ustvaril edinstvo države in naroda, Njega, ki je dal svoje življenje, da zagotovi mir nam in vsej Evropi. On ni bil tnalo, pač pa kladivo, ki oblikuje in usmerja ter vzgaja, On nam je bil svetli vzor, kako je treba sveto služiti sveti domovini. Da, v Svojih delih živel sam boš večno, preljubljeni in nesmrtni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Kot Jugoslovan si umrl, a jugoslovanstvo, za katero idejo si živel in umrl, ostane večno.
Kam sedaj, ljube zapuščene sirote, ko smo izgubili svojega predragega očeta, svojega varuha in vodnika, tvorca naše Jugoslavije, neupognjenega borca za svetovni mir? In glejte, draga mladina, tudi za to stvar je naš nepozabni kralj poskrbel v svojih najtežjih, smrtnih trenutkih, ki jih je imel še v oblasti. V teh zadnjih vzdihljajih nam odseva vsa njegova veličina, vsa njegova plemenita osebnost, ko nam razodeva globoko in veličastno resnico ter svojo neizmerno ljubezen do domovine. On nam kot apostol jugoslovanstva zapušča svojo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo! To je v istini bistven znak vsake velike osebnosti, da nam razodene v zadnjem hipu, ko se poslavlja od tega sveta, še veliko in važno resnico.
Da, draga jugoslovanska mladina, zdaj vemo, kaj in kam. Na pravi poti si, ko si se danes pokazala zrela, kakor je zrel ves jugoslovanski narod. Zreli ste za svobodo, zreli za nadaljnje delo in zgraditev Jugoslavije. Vse vaše mladinske organizacije naj pomnijo le eno: lep in dober naj bo vaš cilj stremljenja, lepa in poštena naj bo tudi vaša pot k temu cilju. Potem bo izginila vsaka medsebojna zavist in mržnja, vse vaše organizacije se bodo složno in vzajemno podpirale, ker bo vse vaše delo izviralo iz bratske ljubezni. Tako bodemo v resnici z oporoko blagopokojnega kralja delali in ustvarjali v procvit naše cele Jugoslavije. V tem znamenju hočemo zmagati. Talco nam Bog pomagaj!
Nato so zapeli združeni zbori pod vodstvom g. C. Mohorja žalo-stinko: Blagor mu, ki se spočije.
Šolska upraviteljica ga. Vodenikova je dala ob izgubi junaškega viteza čuvstvenega izraza veliki bolesti našega ženstva, ki sočuv-stvuje z nesrečno kraljico. Profesor A. Ivančič je govoril o veliki žalosti naših bratov onkraj meje s temile besedami:
„Zamišljeni Tolminec, veseli Vipavec, trdi Kraševec, otožni Istran, ponosni Korošec, vesela Gorica, živi Trst in v svojo preteklost zamišljena Gospa sveta — nad pol milijona naših bratov pogledi so obrnjeni danes na vzhod, tja, odkoder je vzšlo solnce nam in vzhajalo niim.
Zašlo je to solnce nam, ki smo se greli v njegovi jarki toploti, zašlo je njim, ki jih je šele obsvetlilo.
Mračno je med nami — temno njim, sirote smo mi — oni dvakrat sirote.
A čutimo mi in čutijo oni, da smo sinovi rodu, ki je zjeklenel v svoji težki preteklosti in zato trdno veruje, da bo po teh mrkih dneh
vstal iz idej Nepozabnega še lepši dan — nam in njim — našim bra-iom tam za gorami.“
Starešina Sokola br. Stanko Završnik je poudaril veliki pomen kraljeve oporoke, ki bi jo morali imeti vedno pred očmi v vsem svojem delu. Sreski načelnik g. dr. hrane Ogrin je pozval zbrani narod k zvestemu delu za narod, domovino in kraljevski dom. Nato je godba zasvirala državno himno, med tem so pa društva položila vence
E red spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. Pred kipom blagopo-ojnega kralja je ostala častna straža naših Sokolov in članov Narodne odbrane kot vidni znak naše zvestobe, vdanosti in ljubezni do najvišjega sina jugoslovanskega naroda. V globoki žalosti se je začela nato množica razhajati.
Dne 30. novembra je bila za občinstvo v gimnazijski telovadnici proslava narodnega zedinjenja brez vsake vstopnine. Uvodoma je direktor pozdravil občinstvo (er se mu zahvalil za lep obisk. Posebej je še veljala ta zahvala g. županu Pircu, da je gimnaziji omogočil nabavo in opremo odra, g. Maksu Ilorvvitzu, direktorju tekstilne tovarne Jugočeške za deloma brezplačno dobavo blaga za zavese, g. profesorju Pungartniku pa za sliko Nj. Vel. kralja Petra 11. Nato je imel profesor dr. Tomšič sledeči slavnostni govor:
Vesel bi moral biti današnji praznik, kakor je bil poln veselja tisti dogodek, katerega spomin obhajamo vsako leto i. decembra. Vedri in radostni smo se zbirali vsa leta doslej in v brezskrbni sproščenosti smo lani prav na tem mestu slavili petnajsto obletnico velikega zgodovinskega dogodka. V nikomer izmed nas se ni tedaj porodila niti bežna slutnja, da bi moglo biti kdaj kaj drugače. In letos? Pusta in prazna je hiša, iz katere so odnesli očeta in ni ga veselja v njej, dokler se odbija v mrak zlokobni blesk sveže gomile. Preblizu je še nesrečni 9. oktober, presveže so še rane v naših srcih, vse preveč usodno resni in težke odgovornosti polni so dnevi, v katerih živimo, da bi se smeli veseliti. Vso otroško preprostost brezskrbnega veselja, vso globino, neposrednost in iskrenost občutij na praznik svobode in zedinjenja pretvorimo v izraze prave in odkrite hvaležnosti tistemu, ki nam je dal najvišje dobro na svetu — svobodo, ožarjeno s poslednjo in najtežjo žrtvijo — z žrtvijo lastnega življenja.
Danes je rojstni dan naše domovine Jugoslavije. Pako pomemben in tako svečan je bil 1. december 1918 leta, da tedaj niti nismo mogli doumeti vse njegove veličine. Iztekle so se tistega dne stoletne sanje zasužnjenega naroda, ki si je, ko je bil v svojem človeškem dostojanstvu najgloblje ponižan, zamislil vzvišeni lik idealnega kralja Matjaža v kraljestvu pravice, svobode in enakosti. Pretresljivo preprosto in neskončno bridko je zajel pesnik vso našo neveselo preteklost v besede:
Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužnjo ramo; odtod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje I určije.
Stoletja in stoletja je koprnel naš rod po rešitelju. Prenekatera bolečina mu je rezala v telo in v neštetih bridkostih se mu je vila duša. Kolikor bolj je rastla v nas narodna zavest, toliko silneje smo občutili politično in duhovno krizo ob zavesti, da
obsojeni na molk v posvetu narodov oddaleč gledamo, ko svet gradijo nov; v svobode sveto pesem dano ni vpletati nam svojili melodij.
Ko je bilo trpljenje največje, ko je svet tonil v morju krvi, ko narod ni več vedel, ne kod, ne kam, je bila pomoč najbližja. Na dan
1.	decembra I. 1918 se je naša usoda dokončno odločila. Tega dne ob 8 I' zvečer je Nj. Vis. prestolonaslednik in regent Aleksander v svojem odgovoru odposlancem Narodnega veča proglasil v imenu N j. V. kralja Petra 1. zedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem svečanim aktom se je postavil na čelo svojega tro-imenega naroda, sprva samo v zastopstvu svojega kraljevskega očeta, s 17. avgustom 1921 leia pa je sam zasedel slavni prestol Karadjordje-vicev.
Na prestol je stopil kot zrel mož, ki mu usoda nikdar in v ničemer ni prizanašala. Prečiščen in cel mož je izšel iz ognjene peči trpljenja. Le vladar, ki ga je življenje tako trdo šolalo, se je mogel s takim ponosom sam imenovati „kralja svobodnega in demokratskega naroda“. Kaj je naloga jugoslovanskega kralja, je sam jasno in precizno povedal v znamenitem manifestu z dne 6. januarja 1929: „Čuvati narodno edinstvo in celotnost države, to je najvišji cilj mojega vladanja; to mora biti največji zakon zame in za vsakogar.“ V prestolnem govoru ob otvoritvi narodne skupščine in senata dne 18. januarja 1932 slišimo zopet besede nesebičnega in idealnega vladarja: „Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da narodno zedinjenje ni delo ene same generacije, niti ni posledica zgodovinskega slučaja. Delo je neprestanih naporov, stoletnih živih narodovih sil in rezultat moralnih in zgodovinskih pridobitev. Narodno edinstvo in državna celota ne mo-reia biti nikdar predmet kakih pogajanj, ampak morata biti vedno nad našim dnevnim življenjem in nad vsemi posebnimi interesi.“ In zopet ob drugi priliki je dejal: „Misel na svete žrtve naj nas in naše potomce spremlja pri vsakem delu in naj nas opominja, da nikdar ne krenimo s prave poti. Stoletja bodo prešla, mi se pa ne bomo mogli oddolžiti armadam naših junakov in mučenikov, ki so padli na braniku domovine in za ostvaritev velike misli. Ti bodo učili še naše pozne poiomce, kako se služi domovini in kako se pridobi nesmrtnost v ljudskem spominu."
Gotovo ni slutil takrat naš dobri kralj, da bo tako kmalu s svojo dragoceno krvjo izpričal resničnost teh besedi. Neštete so bile v stoletjih žrtve za domovino, ti najlepšo in naj vzvišene j šo je položil na oltar svetovnega miru in svojega naroda naš kralj-mučenik. Čudna in nedoumljiva so pota usode: on, ki je v svojem življenju tolikokrat gledal smrti v obraz, bil neštetokrat v najhujših smrtnih nevarnostih, prav on je moral dati svoje življenje znenada, ko smo mislili, da je varen na prijateljskih tleh zavezniške Francije. Zastalo nam je ob njegovi smrti srce v prsih, onemeli smo v presilni žalosti. Pa če je viteški kralj, ko mu je že smrt s svojimi biseri venčala mučeniško čelo, pozabil na svojo telesno bolečino in še poslednje, skopo odmerjene trenutke svojega življenja posvetil izključno le domovini, tedaj tudi mi ne moremo biti nevredni kralja-junaka. Nad svojo bol stavimo delo za blagor domovine! Ne držimo križem rok v žalosti, izka-
žimo nesmrtnemu kralju globoko hvaležnost s pozitivnim delom za njegov narod. Podpirajmo njegovega naslednika kralja Petra II., zakaj, da povem z besedami kneza Iva Vojnoviča, „prišel ie tisti, ki so ga napovedovale starostavne krone Dušanove in Tomislavove, da se pravnuki pravnukov po nadčloveškem trpljenju razvesele do konca vseh krajev, ker se je njim vsem rodil sin, z njim pa tudi edinstvo in oblast in moč našega naroda. Danes otrok, jutri pa gospodar časov in dob, nepremagljiv, srečen, slaven car vseh Jugoslovanov.“
Petošolec Rešek A. pa je z občutkom deklamiral Zupančičevo pesem „11. oktober 1934“. Zelo posrečen je bil dramatični prizor „Kvišku srca!“, ki ga je sestavil prof. Ivančič. Besedilo prizora je sledeče:
Kvišku srca!
1. zbor (tuguje): Joj, joj, joj! Osamljeni tožimo tu, veja odtrgana, usahel cvet in uvel. Solnca več ni, ki nas je redilo in grelo. Tema je krog nas in od nikoder tolažbe nam ni. Zapuščene sirote smo same, ni ga rednika dobrega več. Zapustil nas je, oče predobri, in ne vemo kam, ubogi sirotni otroci.
Joj, joj, joj!
Kako nas je ljubil in z modro dobroto vodil po varni nas poti! Streho nam dal je in kruha telesu in duhu. Zgubljene nas zbral je in v ljubečo nas združil družino. A zdaj nas zapustil je same, nas uboge, šibke otroke.
_ Joj Joj, joj!
(Čez oder gre postava v sivem.)
Kaj bomo počeli brez tebe? Razšli na vse se strani, drugih skrbnikov iskat? Naj razgubi se družina, ki tako si jo krepko spojil? Mi veje odlomljene brez redečega debla, brez soka očetne modrosti, ljubezni. Prišel bo sovražnik, pobral in nas v ognju sovraštva požgal?
Joj, joj, joj!
Nastopi 2. zbor: Kdo tu tuguje in plače? Kaj vam, sirote, solze sili v oko?
1. zbor: Očeta več našega ni. V strahu, trepetu smo ostali sami. (Zbor
pristopi k njim.)
2. zbor: Potolažite se, deca, bedne sirote!
1. zbor: Odkod nam bodi tolažba v zapuščenosti naši? Odšel je od
nas in ostali smo v žalosti, tugi.
2. zbor: Odšel je od vas, a za vas še živi. V ljubezni živi, ki vas zdru-
žil je z njo. V bratstvu živi, ki vas ž njim je povezal. V delu živi, ki ga ustvarjal za vas je. V moči domovine živi, ki v nji združil vas je. V sinu živi, ki vam ga je zapustil.
1. zbor (osupel, vstane): V nas, v ljubezni, v bratstvu, v domovini in
sinu živi? — Res je! Tolažbo prinesel vaš nam je glas. Res je! Še vedno z njim združeni smo, nismo sami!
2. zbor: Njegov duh nas bodri in iz žalosti kliče na delo. Žalost in
tugo pustite! Danes je praznik njegov, domovine praznik najlepši. Praznik združitve bratov zgubljenih, praznik njegovega dela. (Podajajo si roke.)
Vsi: Žalosti konec naj bo, njegov svetli spomin naj nas vrne življenju! Ljubečemu, dobremu in stvarjajočemu.
Ob spominu nanj sklenimo še v močnejšo se vez, da iz žalosti dan nam se še lepši rodi.
(Godba. Čez oder gredo Sokoliči, Jadranska straža, skavti itd.) Začuje se glas izza odra: Kvišku dvignite srca! Iz žalosti naj vam življenje zapolje! Trezno, zdravo življenje! Saj niste sami, moj duh je med vami, moja ljubezen, moj sin. Njemu verno služite kot meni. Visoko povedel sem vas, on bo vas še više. Raztresene brate sem zbral, on bo združil celo družino. V svojo krono sem vpletel Bitolj, Kosövo, Banat, slavni Beograd, Cetinje visoko, Sarajevo kršno, Zagreb preslavni, belo Ljubljano. On vam bo z vašo močjo pridružil Gorico in Trst, Istro in Sveto Gospo. Da boste združeni vsi, bratje in sestre ob enem ognjišču, pod eno streho mogočno...
(Glas se oddaljuje):
Jugoslavijo zvesto čuvajte mi, krepite, širito jo!
(Zastor v ozadju pade, vidita se sliki kralja Aleksandra in Petra. Vsi pokleknejo.)
1. in 2. zbor: Bomo, kralj nepozabni, prisegamo ti. Bomo, zanesi se v nas, mili mladi vladar.
(Opletajo z venci obe sliki. Vmes akordi državne himne.)
Dne I. decembra je bila po slovesni službi božji z zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja proslava narodnega zedinjenja v gimnazijski telovadnici po enakem sporedu. Direktor se je uvodoma spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter ga predočil mladini kot velikega prijatelja prosvete in narodnega prosvetljevanja, ki se je prav dobro zavedal, da brez prosvete in duhovnega zedinjenja, brez dobre šole in ozdravljenja od vseh ran — nekdanjega zastrupljevanja in razzedinjevanja — narod ne bo srečen. Zato je pospeševal šolsko zakonodajo od osnovnih šol do vseučilišč, dajal pobudo in celo z lastnimi sredstvi podprl šolske zgradbe, prisostvoval večkrat polaganju temeljnega kamna za šole in druge prosvetne institucije, dajal za učila. Prav rad je osebno posečal šole, zlasti ob slovesnih prilikah, ustanovil je fond za svetosavske nagrade. Zlasti si je postavil tri neminljive spomenike: Študentski dom kralja Aleksadra I., Srednješolski dom kralja Aleksandra I., v katerem se nahaja cela realna gimnazija, in narodni muzej, v katerega je preuredil stari kraljevi dvor. Tudi je mislil na kraljevi fond za podpiranje siromašnih di jakov. Zato večna hvala mu in slava!
Dne 16. decembra ob skrajno neugodnem vremenu — lilo je iz škafa — je tukajšnji Sokol priredil lepo svečanost. Vsadil je lipo v spomin blagopokojnega kralja; te slovesnosti se je udeležila tudi gimnazijska mladina in sodelovala pri njej, gimnazijski direktor pa je med drugimi govorniki nagovoril mladino. Na rojstni dan blagopokojnega kralja, 17. decembra, so razredniki čitali v vseh razredih direktorjev spominski govor, ki se glasi:
Draga mladina naše mlade Jugoslavije!
Vsadili smo včeraj vitko lipo v sokolskem parku, slovansko drevo, simbol slovanstva, simbol mlade Jugoslavije, v časten spomin na našega največjega sina, najvernejšega Jugoslovana, v hvaležen spomin na našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. To je izreden dogodek v izredno težkih in napetih časih, v zgodo-.
vinsko važnih dnevih. Tragično-pretresljiva smrt našega Velikega kralja zaradi zločinskih intrig in pohlepnosti po naši lepi in bogati zemlji ter diplomatsko zadoščenje v Ženevi, to sta dogodka, o katerih je govoril in se razburjal ves svet, dogodka, ki sta zlasti nas Jugoslovane, še posebej pa Tebe, nepokvarjena mladina, presunila do dna duše. Saj ni bilo drugače mogoče, naš blagopokojni kralj je izšel iz naroda, živel in delal za svoj narod, še več, žrtvoval je svoje dragoceno živl jenje za narod, za njegovo mirno sožitje z drugimi narodi v/. ljubezni do njega, kar neizbrisno pričajo njegove zlate besede: Čuvaj te Jugoslavijo! Draga mladina, to so nepobitna dejstva, mirno katerih ne moreš. Zato smo včeraj vsadili lepo lipo, da te opozarja na ta dejstva in vzpodbuja k neomajni slogi, k neumornemu delu v srečo in procvit naše mlade Jugoslavije.
Na drugi strani pa so nam naši diplomati v Ženevi z našimi zavezniki, zlasti z brati Čehoslovaki priborili moralno zadoščenje za marseilleski zločin. Naš narod je vzel to moralno zadoščenje na znanje z viteškim duhom, kakor se to spodobi discipliniranemu narodu, ki ceni in uboga svo je voditelje, a pomiril se ni, kaj ti prav dobro vemo, da so sosedni narodi ščitili in branili marseilleske zločince prikrito in očito — in taki narodi ne morejo biti naši prijatelji, vsaj iako dolgo ne, dokler tega madeža ne izbrišejo raz sebe. To je drugo dejstvo, ki razburja naše duše, zlasti l ebe, draga mladina, ker imaš priostreno vest za pravico m krivico, ker imaš še neomadeževano in čisto dušo.
S tresočo se roko smo vsadili io lepo lipo v našo domačo zemljo, ki jo je On tako strastno ljubil, ki ga telesno ni več med nami: nič več ne bomo gledali njegovih živahnih oči, nič več zrli njegovega smehljajočega se očetovskega obraza. A njegov duh. duh očuvanja Jugoslavije, živi med nami, živi v njegovem sinu, Njegovem Veličanstvu kralju Petru II.
Draga mladina! Mlada je ta lipa, kakor ste Vi mladi in je mlad naš kralj. A rastla bo ta lipa v skrbni naši negi, se razvijala in košatila ter s svojim blagim vonjem privabljala Jugoslovane pod svojo hladno senco. Tako boste i vi, draga mladina, rastli v jugoslovanskem duhu, v duhu bratstva in ljubezni, v složnem in čvrstem sodelovanju za očuvanje naše Jugoslavije. In kadar Vam morda v Vaši življenjski borbi opeša vera, upanje in ljubezen, osvežite spomin na pretresljive dogodke, ki ste jih sami doživeli! Odtod odhajajte zopet prerojeni z novo silo na krepko delo za očuvanje naše Jugoslavije, za očuvanje pravic našega naroda vsepovsod, za ohranitev naše svobode kjerkoli!
V	to nam pomozi Bog in sreča junaška naše nepokvarjene mladine, naše dike in našega ponosa!
Kakor je bil 9. oktobra zbran ves profesorski zbor pri ocenjevalni konferenci brez vsake najmanjše slutnje o veliki nesreči za Jugoslavijo, tako je ocenjeval mladino zbor tudi 9. aprila 1935. Uvodoma se je na tej konferenci direktor spomnil po šestmesečni globoki žalosti našega blagopokojnega kralja. Prosil je zbor, da se vsikdar pri delu za rast in procvit naše mladine spominja dragocene oporoke blagopokojnega kralja: „Čuvajte Jugoslavijo!“, porojene iz neskončnega rodoljubja.
Ko sklepamo naše poročilo o vedenju zavoda v globoki žalosti, vzklikamo v srčni bolesti:
Nesmrtnemu Zedinitelju, nepozabnemu vladarju, hrabremu junaku, velikemu prosvetitelju, iskrenemu Slovanu, brezprimer-nemu mirotvorcu, srčnemu mučeniku: Slava, slava, slava!
Čuvajmo Jugoslavijo!
Grobovi tulijo še nadalje... Druga polovica leta 1934 in prva leta 1935 sta bili za naš zavod usodni. Umrla sta kar dva profesorja, ki sta dolgo vrsto let službovala na gimnaziji.
f Profesor Watzl Franc
Rodil se je 21. januarja 1876 v Ljubljani kot sin krojača. Tu je dovršil svoje gimnazijske študije leta 1895, bogoslovne pa leta 1899. Takoj je nastopil službo kaplana v Ribnici, po dveh mesecih pa službo kapiteljskega vikarja v Novem mestu; v tej službi je ostal do začetka leta 1907. Pridobil si je učno usposobljenost za veroučitelja najprej za nižje razrede 1. 1907 in po dveli letih tudi za višje razrede srednjih šol. Zaradi tega je bil imenovan v začetku leta 1907 za suplenta na novomeški gimnaziji, v jeseni pa na kočevski gimnaziji, kjer je leta 1912 postal profesor. Tu je služboval celih 14 let do jeseni 1921 ter bil zadnji dve leti in pol vodja gimnazije. V jeseni 1921 je zaprosil za mesto na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, ga tudi dobil, a se je že z januarjem leta 1922 preselil v Kranj. Tu je vršil na državni realni gimnaziji 12 let in pol svojo službo vestno in uspešno do zadnjega diha. Komaj je minula vidovdanska proslava na gimnaziji, se je profesor Watzl poslovil kar najprisrene je od vseh svojih tovarišev, znancev in prijateljev ter odšel na oddih v lepi Dubrovnik na morje. Med potjo ga je v Splitu 4. julija 1934 zadela kap in 9. julija je bil dostojen pogreb. V cerkvi se je poslovil od njega v vznesenih besedah duhov, tovariš dr. jakob Kotnik, profesor na mestni žen. realni gimnaziji v Ljubljani. Na pokopališču pa mu je govoril v slovo direktor gimnazije v imenu prosvetne uprave, gimnazije, prof. zbora, šolske mladine ter Profesorskega društva takole:
Še te vidim v duhu pred seboj, dragi tovariš: močne postave, živih oči, gibčnih kretenj, urnih korakov. Kdo bi mislil, da si tako šibkega telesnega zdravja. Sam ni tega slutil, ko mi je ob koncu zagotavljal, da se dobro počuti in da si upa na oddihu v daljnem Dubrovniku še okrepiti zdravje in dobro razpoloženje. Pa 11111 ni bilo usojeno, nesrečna Morana mu je znenada pretrgala nit življenja. Ni ga več med nami velikega oblikovalca mladih duš, odličnega učitel ja in plemenitega vzgojitelja. Prestopil je prag večnosti iskreni mladinoljub, naš vzorni tovariš in zvesti prijatelj, zapustil nas je vztrajni, odločni in značajni mož.
Ko sva polnih 12 let skupaj orala na polju vzgoje in izobrazbe naše mladine, sva si postala prav dobra prijatelja, dasi večkrat nasprotnih nazorov. Bil je pač odkrite narave, brez vsake zahrbtnosti,
poštenjak, da malo takih. Zato sva se našla in razumela, ker sva iskala le to, kar naju je vezalo, ter se izogibala vsega, kar bi naju moglo razdružiti. Bil je sicer borbene narave, kar mu je le v čast, bil je aktiven sodelavec pri razpravljanjih in debatah o težkih pedagoških vprašanjih, a nikdar ni bil pri tem osebno žaljiv.
Ljubil je pestro šolsko delo izobraževanja in vzgajanja. S finim pedagoškim čutom se je kakor po umetniški intuiciji znal v danem primeru v trenutku odločiti in je zadel pravo. Zavedal se je v polni meri svojega težkega poklica in velike odgovornosti pred mladino in starši, ko je težil vedno za jasnimi in določenimi smotri in jih nikdar ni prikrival. Dičila sta ga prirojena in privzgojena ljubezen do dela ter pravi, globoki pedagoški eros. Zato o njem ne velja stari rek: „Quem dii oderunt, paedagogum fecerunt," ker ni bil med tistimi, ki so po napačni poti prišli v naše vrste in se brez uspeha mučijo. Pač pa velja o njem, da ga je sam Bog izbral za učitelja in vzgojitelja. Ze majhen deček je neprestano nadlegoval očeta s srčno željo, da bi ga dal v šolo, da bi postal duhovnik in učitelj. Spolnila se mu je želja, šel je v šole, a oče je prav kmalu umrl in mladi dijak si je moral z instrukcijami sam služiti kruh. Kar je prislužil, je zvesto delil z ubogo materjo, ki jo je podpiral do smrti. Vroča želja mladega srca se je spolnila do kraja: leta 1895 je v Ljubljani maturiral, dovršil prav tam bogoslovne nauke, napravil leta 1907 izpit za vero-učitelja v nižjih razredih in takoj postal suplent na novomeški gimnaziji. V 1. 1909 je opravil še izpit za višje razrede srednjih šol in
f»ostal profesor v Kočevju. Tam je služil dolgih 14 let ter je celo dve eti in pol vodil gimnazijo. Upravna služba mu ni ugajala, vse preveč je bil aktiven šolnik, zato je prosil za profesorsko mesto v Ljubljani. Ljubljanska megla ga je nagnala, da je Ljubljano zamenjal s sončnim Kranjem. Vzljubil je tu prirodne krasote in kot zadnji pozdrav mu jez visokih Kofc prispel na krsto venec planinskih rož.
V	Kranju je služil polnih 12 let ter se ni mogel ločiti od dela Ko je pred dvema letoma zbolel in se podvrgel težki operaciji, je prosil za enomesečni dopust. To je bil edini dopust v vsem njegovem 27-letnem službovanju. Ni ga strpelo doma, da ne bi mladina ostala brez verskega pouka. Prišel je v šolo z odprto rano ter ostal še poldrugo leto v aktivni službi z obvezanim vratom; delal je z vso vnemo in vestnostjo do zadnjega diha. Ko so nastopile lanske velike počitnice, se je veselil prepotrebnega oddiha, našel pa je večni počitek. Tako delo, tako ravnanje je viden in izrazit znak vztrajnega, vestnega in idealnega učitelja, ki se s Pestalozzijem zaveda, da delo ni prekletstvo, ampak blagoslov. Bil je zares pravi in živi sejalec, ki je zajemal iz svojega velikega duhovnega bogastva in polagal zlata semena vzgojnih vrednot v mlade duše. Znal si je pridobiti mlada srca, ker je z navdušenjem in ljubeznijo učil te zažigal ogenj svetih resnic v dovzetnih dušah, zavedajoč se, da srca žanje, kdor ljubezen seje. Zato mu je bila mladina vdana z vsem srcem in ga bo težko, zelo težko pogrešala. Pogrešamo ga vsi, zakaj svojih odličnih zmožnosti ni posvetil samo šoli, ampak je kazal živo zanimanje za vse javno življenje: bil je občinski odbornik, odbornik Mestne hranilnice in raznih humanitarnih in prosvetnih društev, bil je tudi pisec neštetih člankov. Rad je pomagal in dajal povsod, kjerkoli je bilo treba.
Ostane nam le tolažilna zavest, da ni zastonj živel in sejal, saj nam kliče še iz groba: Non omnis moriar! Zapustil nam je dragoceno
dediščino: svoj sveili zgled neumornega in požrtvovalnega dela v procvit in napredek naše mladine, naroda in države. Ostane nam čist vse žive dni.
Mave. anima idealiter candida! X Bogom, cista, nad vse plemenita duša!
Nazadnje je govoril v imenu prijateljev dr. Igo Šilar, odvetnik v Kran ju.
Druga žrtev neusmiljene smrti je bil
| f Profesor dr. Perne Franc
Letošnjega 27. marca je v Ljubljani po enoletnem bolehanju umrl upokojeni gimnazijski profesor-veroučitelj dr. Franc Perne, od države odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, od cerkvenih predstojnikov pa z naslovom konzistorialnega svetnika. Rojen je bil leta 1861 v Povijali pri Trsteniku. Na kranjski gimnaziji je učil in vzgajal v letih 1894—1914, prvo leto kot kranjski kaplan, nato pa dolgih 19 let kot profesor. Po smrti ravnatelja Josipa Hubada je eno leto bil vodja gimnazije. Ob začetku svetovne vojne 1. 1914 je odšel na ljubljansko klasično gimnazijo ter ostal na njej do svoje upokojitve 1. 1925.
Pokojni profesor dr. Franc Perne se je odlikoval po široki in temeljiti strokovni in splošni izobrazbi; znal je vse glavne evropske jezike, tudi angleškega in španskega. Izredno lep in blag je bil tudi njegov značaj in nastop, saj ga je bila sama vestnost, skromnost, ljubeznivost, dobrota in uslužnost. Na dijake je vplival s svojo tehtno in toplo besedo in s svojim vsestransko lepim zgledom. Precej je tudi pisal: vsi njegovi sestavki se odlikujejo po jasnosti in klenosti, kakor je bila klena in umirjena vsa njegova osebnost. Živel je prav skromno, da je tem več mogel dajati za dobre namene. Ko so v letih 1896 in 1897 gradili sedanje gimnazijsko poslopje, je dr. Pernč največ pripomogel, da ima naš učni zavod svojo lastno, prostorno in lično kapelo, kjer se nemoieno vrši služba božja in dostojno proslavljajo državni slavnostni dnevi; zlasti po njegovem prizadevanju so dobrotniki z vsem potrebnim opremili gimnazijsko kapelo.
Pogreb profesorja dr. Perneta je pričal, koliko prijateljev je pokojni imel in koliko učencev iz Kranja in Ljubljane mu je tudi v poznejšem življenju ohranilo spoštljivo hvaležnost. Na naši gimnaziji je bila v nedeljo 31. marca zanj spominska služba božja.
Za kranjsko gimnazijsko mladino se je dr. Franc Perne trudil dve polni desetletji, zato mu hvaležno ohranimo trajen in časten spomin!
Dr. Fr. Jaklič.
Profesorski zbor
a) Odšli so:
1. Watzl Franc, profesor, umrl dne 4. julija 1934 v Splitu.
2. Bak i c \ ladi m i r, profesor, premeščen z ukazom Nj. "Vel. kralja
S. n. lir. 26.285 od 18. VITI. 1934 na II. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
3. Dr. Hribar Mirko, profesor, premeščen z odlokom min. prosv.
S. n. br. ().1()2 od 20. II. 1933 na III. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
4. Ziegler Mila n, profesor, premeščen z odlokom min. prosv. S. n.
S. n. br. 6.162 od 20. II. 1933 na III. drž. real. gimnazijo v Ljub-
5. Brane Emilija, profesorica, premeščena z odlokom min. prosv.
S. n. br. 6.162 od 20. II. 1933 na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani.
6. Lapajne Nataša, honorarna učiteljica, odšla po odloku kralj.
banske uprave Dravske banovine IV. No. 9809-2 od 10. IX. 1934 na II. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
b) Prišli so:
1. Medved Ivan, profesor, premeščen z odlokom min. prosv. S. n.
br. 26.325 od 20. Vlil. 1934 z drž. realne gimnazije v Novem mestu.
2. Dr. Jaklič Franc, profesor, premeščen z odlokom min. prosv.
S. n. br. 26.525 od 20. Vlil. 1954 z drž. realne gimnazije v Celju.
5. Pilgram Vladimir, suplent, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 26.525 od 20. A III. 1954 z drž. realne gimnazije v Daru-varu.
4. F e r j a n č i č S o n j a, suplentka, premeščena z odlokom min. prosv.
S. n. br. 26.525 od 20. VIII. 1954 s I. drž. realne gimnazije v L j ubljani.
5. Pirc Melita, diplomirana slušateljica filozofije, postavljena za
suplentko z odlokom min. prosv. S. n. br. 26.759 od 20. Vlil. 1934. Dodeljena na službovanje l. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 54.210 od 29. sept. 1954.
6.	Popovič Milan, diplomirani slušatelj filozofije, postavljen za suplenta z odlokom min. prosv. S. n. br. 39.662 od 12. XI. 1934. Dodeljen na službovanje 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 44353 od 11. XII. 1934.
c)	Daljše dopuste so imeli:
1. Dr. Dolar Simon, direktor, od 28. februarja do 15. marca 1935
z dovoljenjem kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. No. 5.252-2 od 23. Ul. 1935. (Radi bolezni.)
2. Korbar Franc, profesor, od 11. januarja do 14. februarja 1935
z dovoljenjem kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. No. 1.078-1 od 15. 1. 1935 in od 15. februarja do 15. junija 1935 z dovoljenjem min. prosv. S. n. br. 6.339 od 18. III. 1935. (Radi bolezni.)
3. Žagar Otokar, učitelj veščin, od 13. februarja do 9. marca 1935
/, dovoljenjem min. prosv. P. br. 2443 od 24. I. 1935. (Radi udeležbe na smučarskem tečaju.)
IT;
en
Th
CD
©
'-p
v
o
>1»
3
u
c
o
-Ü
M
0
S
S
(C
V)
O
h
O
M
N
<*:
o
u
a
X)
S
o
a
O
S5	0	li
bC^S g
P	”	>
/->.	C	-2
u	>!fl	o
Stž
c/l K2 ifl S
trt
— O
T3 M
o =
/N C «
s osir*
lü Ji
O ^
O «5 o
ogs-
•O '
O
Varuh nem. dij. knjižnice	Tajnik-poslo vodja	Varuh učit knjižnice. Nad. podm. Jadr. str.
Ü		
		>
•"■■■<		
| “ T3 K •
c rs
Varuh zem. zgodov kabineta	rt bß rt £3 ■« — J£ 4) £ » s rt ;:?3 > S « o -a Je	e«-o s*' ■g, S 2« »-■ a'3' o	Varuh telovadn. orodj a j
	cc		
i—<	. •		
>			
>[IlipdJZ6^J
,m i{i>[siiop -o; Ccdn>[g
CM
00 •
05 CM r-. CM
GO CM —i CM
-P N O 5 C3 -i3
»o r- o ZS G M O O _
S* s = « ^ s
ä > u
	co	_4«r»b _
	co	l« to ci*f
	N	cn *: *,'
o	C	• rt g- o
ce		f jTTSS
		.»SP efl-ai
5	S	M g oJ »a
~ —+.. ,ßO ®
3
Sisg’S
c:
c? 01
rtrt “ «* ,r_1^ -■d d s
plSnsÄ o N o «
■'•  T3
- k ■ o. > -S i .2, c ---r c “ = .“£ £■§■§ =
3 a J ^ g a 5'g io««c «s« »«■“ a>2*~
o^JS o
ÄCC§?«N
; Wr-J^s
5 bc° =
GO
O
CM
O
CN
«w-
«'i«
OJ Is.'“*’
r^'~ *,0 0
.S-S ®
IsElÄg
~ 2*a« c: T3 C* 2 O'S'TS »i«! *-* V
'f rn "-*•
a c s S »o
0) ‘r-» to ^
lO
'M
(N
>N 3 CC
S o
73
CÖ
CD
C0
GO
05
(M
05
(M
CM
(M
CM
O
C-I
co
CM
CM
05
00
CM
TtH
lO
T—<
cd
CM
CM
00
o
co
CM
[>
iO
c	rt	
		rt
CT3	Wi	
s	C2	O
>	rt	Z—4
rt		CA
O	C/J	
r o
TO O
S£
o
rt rt
B*
'Z c J*
•s: n 5 S .5.2,5
*y o
•— . . >r/j y
«ofi*
s«S
2.SÄ
2 N s._. <y
“• CÄ ._,
' 4/ Kfi
2.2 I
£ c
— C
••—oj
-M >•=,
«■§ e
*1* O S'
«3 £
;- w Ä T'Ö
^ S O
:S3
— to
N •*-
. ^1
*J -C ‘
« o
_a rQ
£
AOJSBII
luoqznjg
J*! .	® tH							I
're tor	O ° S «o	5	-	r	~	5	j	
T3	O.							1
o^r
'S S
^ N
.S
’E rt
- (fi
•S.O.
B.fc
a> t-N d,
O
s
£
c
Q
° o
Ü * .2 -*
^ >c/5 a>
-4- ^
d n
m aj ^ -
-5 -•
+t a
>y >c/J . — o
>o O-
fiC n
k
o
H3
0^
>o
>C/5
£
Q
AO^S MOdU%
CM
CO
lO
	CU	
	C/5	
O	O	
s	*—5	
Cw	J ^	g*
Uh	iui ta	C5 i<H
-		0>
cc	i) o	>rJl
	. 'N	
Sh o	!h	
	~Q	Cm
CD		00
Cw
&H
Uh
CÖ
s
Ph
C
M
o ®
-4- G
O,,;
O
^ d
tt N ec o >N *“
05
O <D
73 C
> N£
GO
00
c rt
00
co
05
CD
00
CD
CD
LO
c "q.
la
> rt
CD
CM
co
o
CM
CM
c
*35 tuD*:
O 3
00
CM
«O
w W 'T—	*« L'
— Ä C — fO »c c:
C8	O ®	^
**"0*2 P ^ ■r cort ~ o a 0,^-0 “0.2’a
3 o — o C	a>
*-< 2 *■* "0>* O >r? *" Cß co .M
>>
CN
05
05
00
CM
00
o
CM
CM
co
co
'V
>o
>5
>N
O— <u
a
>05
CD
CM
CO
CM
CM
CM
29
Letopis zavoda
1.	Popravni izpiti v avgustu 1934
a)	Redni učenci:
I.	a razred. Izpit so napravili: Bajželj Pavel,-Kosmač Mirko, Rc-bol Anton, Smole Avgust, Šmitek Valentin.
Izpita niso napravili: Lesjak Josip, Tušek Karol, Zupan Cvetko.
K izpitu se ni prijavil: Rozman Jožef (ne more biti več redni učenec).
I.	b razred. Izpit so napravili: Andres Zdenek, Benedik Zdravko, Golob Jožef, Lah Ivan, Ravnik Ludovik, Rugale Marijan, Semen Stanislav, Šlibar Milan, Štrukel j Jože, Zima Zdravko, Zoran Janez.
K izpitu se ni prijavil: Ručigaj Božidar (ne more biti več redni učenec).
I. c razred. Izpit so napravile: Arhar Stanislava, Babič Marija. Dermota Mira, Mohar Štefanija, Resman Marija, Škof Marija, Torkar Marija, Veit Vida.
Izpita ni napravila: Vršnak Stanislava.
II. a razred. Izpit so napravili: Fatur Vekoslav, Mežnar Emil, Oman Mihael, Pečnik Božidar, Sušnik Stanislav, Vilfan Jožef.
Izpita niso napravili: Ankerst Ciril, Hafner Hranimir, Koki Milan, Krivic Franc, Ovsenik Avgust.
K izpitu se ni prijavil: Hönigman Teodor.
II.	b razred. Izpit so napravili: Fale Zdravko, Markelj Stanislava, Mavčič Ana, Možina Ana, Pajer Valentin, Pavlič Drago, Pogačar Franc, Rohrman Adolf, Rus Rudolf, Soklič Boris, Stanu Ivan.
II. c razred. Izpit so napravile: Auprich Milena, Belcijan Marija, Bidovec Vlasta, Filo Olga, Kalan Ana, Kerstein Marija, Krt Marija. Kuster Nadja, Likozar Marija, Malenšek Amalija, Tajnik Saša, Zoran Majda.
Izpita ni napravila: Šter Cecilija.
K izpitu se ni prijavila: Pucelj Ana.
III. a razred. Izpit so napravili: Feldin Zdravko, Hoenigman Ivan, Keržič Stanislav, Knific Janko, Sadar Marijan, Tavčar Ivan, Tomc Vladimir, Višnar Drago, Zemlja Valentin, Žerjav Dragotin.
III.	b razred. Izpit so napravili: Božič Vincenc, Hafnar Vincenc, Pogačnik Ivan, Rode Stanislav.
Izpita nista napravila: Mesarič Anton, Pogačnik Vincenc.
K izpitu se ni prijavil: Urbanec Ivan.
III. c razred: Izpit so napravile: Brodar Slavica, Gašperlin Milena, Kern Marjeta, Kraupp Vera. Leber Ivana, Martelanc Sonja, Ma-tajc Savica, Matevžič Zora, Noč Marija, Peneš Marija, Rot Vera, Sajovic Marija, Slapar Irma, Šumi Danuška, Zalar Marija, Zorč Marta.
Izpita ni napravila: Pavlič Vida.
K izpitu ni prišla: Konič Marija (ne more biti več redna učenka).
V. razred. Izpit so napravili: Ausenek Franc, Ausser Cvetko, Benedik Pavel, Brgant Valentin, Eržen Valentina, Hafner Ivan, Ješe Jožef, Lesjak Hilda, Rebolj Štefanija, Rozman Ciril, Vest Viktor, VVeisseisen Marija, Zupan Albin.
Izpita niso napravili: Jugovič Ivan (ne more biti več redni učenec), Koman Ljubomir, Miklauc Certrudis.
VI. razred. Izpit so napravili: Ferčej Jožef, 1’igar Leopolda, Korenčan Franc, Murnik Ciril, Mužina Vratimir, Pavlič Silvestra, Šmi-tek Vincencij.
izpita ni napravil: Zupan Gustav.
VII. razred. Izpit so napravili: Bergel j Miroslav, Bratož Stanislav, Hafner Alojzij, Košar Ludovik, Naglič Stanislav, Schwab Viljem, Torkar Vladimir.
I>) Privatni učenci:
I. razred. Izpit so napravili: Bizjak Anton, Čebašek Prane, Erzar Franc,. Lapaine Dalibor, Vehovec Mihael.
Izpila ni napravil: Synovec Miroslav.
II. razred. Izpit je napravila: Gregorič Marija.
VI.	razred. Izpit je napravil: Kolenc Adolf.
c) Nižji tečajni izpit:
IV. a razred: Izpit so napravili: Čebulj Janez, Debevec Mihael. Faletič Janez, Hlebce Anton, Istenič Franc, Klavčič Alojzij, Korbar Janez, Koželj Janez, Pogačnik Jožef, Pristov Viktor, Stegnar Albin.
Izpita ni napravil: Smolej Bogomir.
IV.	b razred. Izpit so napravile: Arnejc Ana, Ažman Marijana, Brglez Ana, Hlebce Ana, Škerget Elfrida.
d) Višji tečajni izpit:
a) Redni učenci. Izpit so napravili: Debevec Franc, Križnar Nikolaj, Ogrin Miran, Osterman Josip, Praprotnik Jožef, Razinger Jarom ir.
b) Privatistka: Lavrenčič Vida s. Doloroza.
e) Drugi važnejši dogodki:
Od 1. do 5. septembra se je vršilo redno vpisovanje učencev.
Dne 10. septembra je bila otvoritvena služba božja in otvoritvena konferenca.
Dne II. septembra je bila ob 7. uri 30 maša-zadušnica za pok. prof. Watzlom, po maši se je pričel redni pouk.
Dne 30. septembra je bila otvorjena obrtna razstava, ki so si jo v dneh od I. do 6. oktobra ogledali vsi učenci zavoda pod vodstvom svojih razrednikov.
De 9. oktobra so bile prve ocenjevalne razredne konference, katerim je sledila splošna konferenca.
Isti dan zvečer je dospela v Kranj grozna vest o zločinu v Mar-seilleu. Še isti večer je zaplapolala z gimnazijskega poslopju žalna zastava.
Dne 10. oktobra se je napotila mladina in profesorski zbor mesto v učilnice v kapelo, kjer je prof. dr. Jaklič po kratkem nagovoru opravil molitve za mrtve, nato je šla mladina domov. Ob 10. uri je profesorski zbor z direktorjem vred prisegel zvestobo novemu kralju Petru 11.
Dne 12. oktobra so bili učiteljski zbor in številna gimnazijska mladina zbrani na kranjskem kolodvoru, ko se je peljal mimo Nj. Vel. kralj Peter II.
Pogreba blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandru 1. Zedini-telju se je po deputuciji udeležil tudi naš zavod. Dijaško deputacijo je vodil v Beograd prof. Rupnik Boris.
Dne 18. oktobra je bila žalna svečanost za blagopokojnim kraljem. V kapeli je opravil cerkvene obrede prof. dr. Jaklič, žalna komemoracija se je po izbranem sporedu izvršila v primerno opremljeni sokolski telovadnici. Komemoraciji je prisostvovalo izredno mnogo občinstva iz vseh slojev. Ob koncu svečanosti je direktor dal pobudo za ustanovitev „Aleksandrovega fonda“, iz katerega naj bi se črpala sredstva za nagrade dijakom ob raznih slovesnih prilikah.
Splošni žalni komemoraciji, ki se je vršila pred Narodnim domom v Kranju od 14. do 15. ure 10. je zavod prisostvoval korporativno. Učenci so s svojim discipliniranim vedenjem napravili najboljši vtis.
V	dneh od 24. oktobra popoldne do 26. oktobra doooldne so učenci v dveh oddelkih opravili spoved in prejeli sv. obhajilo.
Dne 31. oktobra je bila zadnja dopoldanska učna ura posvečena proslavi Jadranske straže in dnevu štednje.
Dne 2. novembra, na Vernih duš dan, ni bilo pouka.
Dne 9. novembra je bila maša-zadušnica in molitve za blagopok. Viteškim kraljem Aleksandrom I Zediniteljem. Ta dan ni bilo pouka.
Dne 10. novembra se je proslavil dan miru z 2-minutnim molkom ob 11. uri.
Dne 11. novembra se je praznoval „Angleški dan“ s predavanjem, ki ga je imel dr. Žontar Josip za učence višjih razredov.
Dne 16. novembra so bile razredne konference, katerim je sledila splošna konferenca o nacionalni in državljanski vzgoji.
Dne 1. decembra je praznoval zavod praznik narodnega zedinjenja s službo božjo, zahvalno pesmijo in molitvami za kralja v gimnazijski kapeli, nato pa s proslavo v telovadnici. Slavnostni govor je imel prof. dr. Tomšič Fr., petošolec Rešek je deklamiral O. Zupančiča:
11.	oktober 1934, prof. Ivančič je insceniral z učenci in učenkami dramatični prizor: Kvišku srca! Pri tej proslavi so se prvič uporabile nove odrske zavese, za katere je „Jugočeška“ podarila Vs blaga, za ostalo pa zaračunala najnižjo ceno. Akad. slikar Pungartnik je pa izdelal sliko kralja Petra II.
Dne 15. decembra so bile razredne konference.
Od 23. decembra 1934 do 10. januarja 1935 so trajale božične počitnice.
Dne 9. januarja 1935, na rojstni dan Nj. Vel. kraljice-matere Marije, se je deputacija prof. zbora udeležila službe božje v župni cerkvi.
Dne 11. januarja je nastopil bolezenski dopust prof. Korbar, ki v iem šolskem letu ni več poučeval.
Dne 26. januarja je bila svetosavska proslava v telovadnici. O sv. Savi so govorili prof. dr. Zontar, sedmošolec Šink in šestošolec Ekar. Drugošolka Osmanagičeva je deklamirala Zastavnikovicevo: Sveti Sava. mladinski zbor je zapel himno sv. Savi. Direktor pa je po kratkem nagovoru obdaril več učencev in učenk za njihovo delo. Slavnost, za katero je napravil akad. slikar Pungartnik nove slike sv. Save. Strossmaverja in Slomška, se je zaključila s petjem državne himne. Ta dan ni bilo pouka.
Dne 31. januarja so bile ocenjevalne razredne konference ob zaključku 1. polletja.
Dne 1. februarja radi administrativnih poslov ob sklepu I. polletja ni bilo pouka. Popoldne je bila sklepna konferenca za I. polletje.
Dne 4. februarja je bil Strossmayerjev dan, ki se je proslavil najprej s službo božjo v kapeli, nato se je vršila proslava v telovadnici. O Strossmayerju je govoril prof. Medved Ivan, dijaštvo je sodelovalo kakor pri svetosavski proslavi. Po proslavi so učenci prejeli dij. knjižice z ocenami za I. polletje. Pouka ta dan ni bilo.
Dne 23. februarja je odšel tel. učitelj Žagar Otokar na smučarski tečaj v Sarajevo, s katerega se je vrnil dne 18. marca, ko je tečaj s prav dobrim uspehom dovršil.
Dne 27. februarja se je poškodoval pri sokolski telovadbi direk-tor dr. Dolar. Kraljevska banska uprava Dravske banovine mu je dovolila bolezenski dopust do 13. marca.
Dne 5. marca je prispel odlok min. prosvete S. n. br. 4x484-34 od 22. II. 1933. ki dovoljuje ustanovitev sklada Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje siromašnih učencev.
Ta dan popoldne so bile razredne konference.
Dne 27. marca je umrl v Ljubl jani prof. dr. Perne, ki je l>il prej 19 let veroučitelj na kranjski gimnaziji. I leto pa tudi začasni vodja zavoda. Pri njegovem pogrebu dne 29. marca je zastopal zavod prof. Rupnik Boris.
Ta dan je bil v Kranju pogreb sreskega prosv. referenta Vil. Rusa, ki je svoje dni poučeval neobvezno pet je tudi na gimnaziji. Zato je bil zavod zastopan tudi pri n jegovem pogrebu.
Dne 31. marca ob 10. uri 30 je bil občni zbor društva „Šola in dom“. Po občnem zboru je predaval prof. Merčun Alojzij o športu in vzgoji naše mladine.
Dne 4. in 11. aprila so člani pomladka RK uprizorili na gledališkem odru v Narodnem domu v Kranju Nušičevo komedijo „Navaden človek“. Uprizoritev je dobro uspela. Prebitek se je porabil za podporo dijakom, ki so priredili v dneh od 24. do 27. aprila poklonitveno potovanje na Oplenac.
Dne 8. aprila so se učitelji v 1. učni uri spomnili s primernimi nagovori marseilleske tragedije.
Isti dan je dospel odlok min. prosv. S. n. br. 39704-34 od 30. III. 1933, ki dovoljuje ustanovitev dijaškega društva „Jugoslovan“. To društvo se je takoj ustanovilo.
Dne 9. aprila popoldne so bile razredne in splošna konferenca, na kateri se je direktor spominjal polletnice marseilleske tragedije.
Sokolovi komemoraciji v Narodnem domu je prisostvovala večina di-jaštva in profesorjev.
Dne 13. aprila se je v zadnji učni uri vršila v telovadnici šolska proslava stoletnice ilirskega potreta. O pokretu je govoril prof. dr. Tomšič Fr., drugošolka Osmanagičeva je deklamovala Preradovičevo ..Zora pucu, biče dana“, šestošolec Rosenstein je recitiral odstavek iz Gjalskega „Gaj“, mladinski zbor pa je zapel himno „Lepa naša domovino".
Popoldne so se pričele duhovne vaje za vse učence katoliške veroizpovedi in so trajale do K), aprila dopoldne, ko so učenci prejeli sv. obhajilo. Duhovne vaje je vodil salezijanec dr. Tomc Alojzij.
Dne 18. aprila so se pričele velikonočne počitnice, ki so trajale do 6. maja.
Velikonočne procesije dne 20. aprila se je zavod udeležil po de-putacij i.
V dneh od 24. do 27. aprila je priredil Ferijalni savez poklonitve-no potovanje na Oplenac. Deputacijo 17 dijakov iz Kranja je vodil prot. Planina Fr.
Dne 12. maja se je izvršila proslava „Materinskega dneva“ s primerno ekshorto pred službo božjo v gimn. kapeli.
V dneh od 12. do 19. maja so bila o priliki prenosa zemskih ostankov ruskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni na solunski fronti, v grobnico v Beogradu po vseli razredih predavanja o vlogi Rusije za osvoboditev Južnih Slovanov.
Dne 19. maja je sodeloval zavod pri sokolskem naraščajskem dnevu v Kranju s telovadnim nastopom vsega dijaštva. Dijaki so nastopili s prostimi vajami v 4 oddelkih pod vodstvom svojih tel. učiteljev Žagarja, Planinove in Šumijeve strumno, disciplinirano in so napravili najbol jši vtis. Dijaštvo je s svojim nastopom izdatno pripomoglo do uspeha te prireditve.
V dneh otl 19. do 26. maja so učitelji higijene v proslavo tedna treznosti, zdravja in borbe proti tuberkulozi imeli primerna predavanja po razredih.
V dneh od 22. do 24. maja so opravili učenci v dveh oddelkih spoved in prejeli sv. obhajilo. Učenci i. III. razreda zato niso imeli pouka dne 22. maja pop. in 23. maja dop., ostali pa 23. maja pop. in 24. maja dop.
Dne 25. maja so napravili vsi razredi razen Vlil. celodnevni majski izlet.
Dne 29. maja se je končal pouk za IV. in Vlil. razred.
Dne 31. maja pop. so bile ocenjevalne konference za IV. in VIII. razred.
Od I. do 8. junija so bili privatni in dopolnilni izpiti za I., II., III..
IV.	in VII. razred, 18. in 19. junija pa za V. razred.
Dne 3. junija je bila v zadnji dopoldanski učni uri v telovadnici spominska svečanost v proslavo 85. rojstnega dneva nadškofa dr. jegliča. Mešani zbor je zapel St. Premrla „Slovansko pesem“, nato je povzel besedo veroučitelj prof. dr. Jaklič, ki je proslavljal 85-letnico narodnega nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča in 18-letnico majske deklaracije v dunajskem parlamentu. Najprej je dijaštvu poudaril Jegličevo šolsko marljivost in izvenšolsko prizadevanje za izobrazbo. njegovo plamtečo ljubezen do slovenstva in slovanstva, ki se mu je vnela že na srednji šoli, in njegov idealizem pri izberi poklica.
Opisoval je Jegličevo jugoslovansko miselnost, ki ga je za 16 let peljala v Sarajevo in ga krepila, da se je trudil in žrtvoval za narod v Bosni, ki je bil po odhodu Turkov še vedno zelo zapuščen. Proslavljal je Jegličevo škofovsko delo med Slovenci, ki jim je — slično kakor Hrvatom biskup Strossmayer — poglabljal ne le vero in nravnost, marveč jim večal tudi izobrazbo in gospodarsko blagostanje. Škof Jeglič nam je dal prvo slovensko gimnazijo in učbenike zanjo. Velikodušno je podpiral slovensko znanost in umetnost. Njegova nacionalna ljubezen se je sijajno izkazala pri delu za majsko deklaracijo, s katero so 30. maja ll)17 jugoslovanski poslanci na Dunaju zahtevali združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo. Za to deklaracijo je dr. Jeglič 20 let vzgajal in pripravljal svoje ljudstvo in v vojnih letih zanjo trpel in vse tvegal. Bil nam je kakor drugi Mozes, ki nas je popeljal iz sužnosti k zlati svobodi. Ko pa se nam je po razsulu Avstro-Ogrske nebo nenadoma usodno zatemnilo in se je bilo bati, da naše narodno telo razčetverijo, je škof Jeglič osebno liitel v Pariz in osebno rotil Wilsona, Kocha in druge odločujoče osebnosti na mirovni konferenci, naj ne preslišijo našega obupnega klica in nas v celoti pridružijo narodni državi Jugoslaviji. Ta duhovna veličina škofa Jegliča je rastla iz njegovega globokega spoštovanja do slehernega človeka, iz njegove neutrudljive delavnosti, iz njegove požrtvovalne ljubezni do Slovencev in Slovanov; njena najgloblja korenina je pa bilo Jegličevo neporušljivo zaupanje na Boga in na končno zmago resnice in pravice. Govornik mu je za vse njegovo delo in trpljenje za narod in državo izrekel iskreno in prisrčno zahvalo, dijaštvo se mu je pa z aplavzom navdušeno pridružilo.
Po njegovem govoru je mladinski zbor zapel M. Tomca „Kdo ti daje?“ Tej proslavi je sledila še svečanost v spomin 50-letnice smrti velikega h rahcoza Viktorja Hugoja. Prof. Mali je govoril:
Po strašni marseilleski tragediji so se še bolj utrdile vezi, ki nas vežejo s plemenitim francoskim narodom. Zato je sedaj tem bolj primerno, da se pri proslavah spominjamo tudi velikih Francozov. Letos obhaja Francija petdesetletnico smrti svojega največjega pesnika Viktor-ja Hugo-ja. Hugo je za Francoze to, kar sta za nas Pi-ešeren in Preradovič. Hugo je vplival tudi na naše romantike. O njem je pisal lepo delo tudi Louis Barthou, žrtev marseilleskega zločina, pod naslovom: Les Amours d un poete. Pesnik počiva v pariškem Panteonu. Mi nimamo Panteona, imamo pa hvaležna srca, v katera bomo napisali tudi francoski imeni: Louis Barthou in Victor Hugo,
Vso prireditev je zaključilo petje državne himne.
Dne 6. junija zvečer je bilo v gimn. telov. svečano razvitje praporov podml. J. S. domačega zavoda in drž. tekst, šole, združeno z lepo uspelo akademijo, pri kateri so sodelovali poleg drugih učenci obeli zavodov.
Dne 7. junija so delali popravni izpit učenci in učenke IV. in VIII. razreda.
Dne H. junija se je zaključil redni pouk za vse razrede. Dne II. junija dop. so bile ocenjevalne konference, popoldne pa je bila izredna splošna konferenca, ki je obravnavala več težkih prestopkov učencev IV.a in IV. h razreda. Sklepi o kaznih so hili poslani ministrstvu prosvete v odobritev.
Od 12. do 17. junija je trajal nižji tečajni izpit.
Dne 17. junija pop. je bila izredna splošna konferenca, na kateri
se je nadaljevala obravnava težkih prestopkov. Pretresali so se prestopki učencev L, II., III. in VI. razr.
Dne K), junija je prišel na zavod ministrski odposlanec inšpektor ministrstva prosvete Karel Prijatelj, ki je predsedoval pri viš. teč. izpitu v dneh od 19. do 26. junija.
Dne 19. in od 21.	do 23. junija se je vršil	pismeni, od 24.	do	26.
junija pa ustni višji tečajni izpit.
Dne 20. junija so pri procesi ji sv. Ilešnjega telesa zastopali zavod prof. dr. Žontar Jos., Plut Št. in Planina Fr.
Dne 21. junija je bila otvorjena razstava risb in ročnih del, ki je bila odprta tudi od 28. do 30. junija.
Dne 26. junija so	bili sprejemni izpiti	za vpis v I. razred.
Dne 28. junija se	je zaključilo šolsko	leto	z zahvalno službo	bo-
žjo v gimnazijski kapeli in z vidovdansko proslavo vgiinn. telovadnici.
O nacionalni in državljanski vzgoji v smislu odloka kralj, banske uprave Drav. banovine IV. No. 13772/ex 33 od 18. febr. 1934 glej uvod letošnjega izvest j a.
Seznam učnih knjig
za šolsko leto 1954/35 Verouk
I. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. del. S. n. br. 10495 od 19, 4. 1932
II. razr. Levičnik. Zgodbe sv. pisma II. del, S. n. br. 26822 od 20.8.1934 HI. razr. Stroj, Liturgika, 3. izdaja, ... S. n. br. 28063 od 19. 8. 1933
IV. razr. Mlakar, Katoliški verouk, . . S. n. br. 84590 od 29. 9. 1930
V. razr. Svetina, Katol. verouk za viš. razr. I. S. n. br. 12323 od 10,8,/32
VI. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. II. S. n. br. 38287 od 6. 12. 1930
VII. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. III. S. n. br. 26822 od 20. 8, 1934 Vlil. razr. Medved, Zgodov. katol. cerkve (pom. knjig.) S. n. br. 27300
od 7. 8. 1929
Slovenski jezik
I. razr. Bajee in drugi, Sloven. čitanka in slovnica I. S. n. br. 18540
od 14. 6. 1931
II. razr. Bajec in drugi, Sloven. čitanka in slovnica II. S. n. br. 25896
od 24. 8. 1932
III. razr. Breznik, Slov. slovnica, 4. izdaja S. n. br. 17857 od 10. 8. 1932
Wester, Slovenska čitanka III. . S. n. br. 5806 od 20. 4. 1934
IV. razr. Wester, Slovenska čitanka IV. . S. n. br. 5806 od 20. 4. 1934
IV.—V. razr. Raič, Srbohrvatska čitanka (pom. knjiga) S. n. br. 10170
od 10. 8. 1932
Srbskohrvatski jezik
I. razr. Rupel-Lesica, Srbohrvat. vadnica I. S. n. br. 5761 od 19. 3. 1934
II. razr. Rupel-Lesica, Srbohrv. vadnica II. S. n. br. 18534 od 14. 6. 1931
III. razr. Rupel-Lesica, Srbohrv. vadnica III. S. n. br. 26715 od 2.9. 1932
IV. razr. Maretič, llrvatska ili srpska gramatika (pom. knjiga) S. n.
br. 133/30.
IV.—V. razr. Raič, Srbohrvatska čitanka (pom. knjiga) S. n. br. 10170
od 26. 3. 1929.
Srbskohrvatskoslovenski jezik
V. razr. Poljanec, Istorija srp.-hrv. knjiž. jezika S. n. br. 23308
od 16. 8. 1931
Zeželj, Antologija novije jugosl. lirike S. n. br. 9697 12.4.32 CIrafenauer. Slovenska čitanka L S. n. br. 24701 od24.7.1933
VI. razr. Poljanec kakor v V. razredu,
Vodnik, Pregled hrv. i srp. književn. I. deo S. n. br. 10298
«d 11.6. 1910
Grafenauer, Slovenska čitanka II. (p. k.) S. n. br. 27300
od 7. 8. 1929
Grafenauer, Kratka /godov. slov. slovst. (p.k.) S.n. br. 27300
od 7. 8. 1929
Vil. razr. Grafenauer, Kratka zgodov. slov. slovst. (p.k.) S. n. br.27300
od 7. 8. 1929
Grafenauer, Sloven. čitanka III. S. 11. br. 24701 od 24.7. 1933 Zežel j, Antologija kakor v V. razr.
Andjelič, tstorija jugosl. književn. S. n. br. 27437 od 16.8.33 VIII. razr. Grafenauer, Kratka zgodov. kakor v VI. razr. (pom. knjiga) Grafenauer, Slovenska čitanka IV. S. n. br. 24701 od 24. 7. 33. žeželj, Antologija kakor v V. razr.
Andjelič, Istorija kakor v A li. razr.
Francoski jezik
I. razr. Južnič, Francoska vadnica I.	.	.	S. n. br.	23834 od	24.	8.	1932
II. razr.	Južnič, Francoska vadnica II.	.	-	S. n. br.	28063 od	19.	8.	1933
III. razr. Sturm, Francoska vadnica II. • S. n. br. 9880 od 26. 4. 1930
IV. razr. Sturm, Francoska vadnica II. • . S. n. br. 9880 od 26. 4. 1930
Sturm, Francoska vadnica III. -S. n. br. 24697 od 16. 8. 1933
V. razr.	Sturm, Francoska vadnica III.	.	.S. n.	24697 od	16.	8.	1933
Sturm, Francoska vadnica IV.	.	.	S. n. br.	24697 od	16.	8.	1933
VI. razr. Sturm, Francoska vadnica IV. . S. n. br. 24697 od 16. 8. 1933
VII.—Vlil. razr. Sturm, Grammaire francaise S. n. br. 9895 od 17.4. 1930 Vil. razr. Dimič, Francoska čitanka za VII raz. S. n. br. 17488 21.6. 1933
VIII. Dimič, Franc, čitanka za Vlil. raz. S. n. br. 17488 od 21. 6. 1933.
Nemški jezik
111.—V. razr. Piskernik, Učbenik nem. jez. S. n. br. 3587 od II. 3. 1932
VI. razr. Bezjak, Nemška vadnica II. (p. knj.) S. n. br. 4802 13.2.1929
VII.—Vlil. razr. Bezjak, Nemšlc. vadn. III. (p. k.) S. n. b. 4802 13,2,1929 VI.—VIIL razr. Bradač, Nem.-slov. slovar (p. kn.) S. n. br.27300 7.8,29
Latinski jazi k
V.—VIII. razr. Pipenbacher, Latinska slovn. S. n. br. 27300 od 7.8.1929
V. razr. Pipenbacner, Latinska vadnica I. S.n. br.23366 od 22.8. 1932
VI. razr. Pipenbacher, Latinska vadnica II. S. n. br. 27300 od 7. 8. 1929
VII. razr. Mat ičič. Latin, čitanka za VII. • S. n. br. 12034 od 10. 8. 1932 Vlil. razr. Čolic, Latinska čitanka (p. k.) . S. n. br. 20870 od 13. 6. 1929
VI.—VIII.razr. Bradač, Latin.-slov. slovar, (p. k.) S. n. br. 27300
od 7. 8. 1929
Zemljepis
I. razr. Radivojevič-Prijatelj, Zemljepis I. S. n. br. 38811 od 27.10. 1933
Šenoa-Juras-Bohinec, Zemljepis, atlas S. n. br. 1707821.6. 1934
II. razr. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II. S. n. br. 26911,2.9. 1932
III. raz. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis IH.S. n. br. 1713,7.3.1930
IV. razr. Orožen, Zemljepis kralj. Jugosl. S. n. br. 38484 od 22. 12. 1932
V. razr. Radivojevic, Osnovi fizič. opšte geograf. S. n. br. 30683 12.9.31
VI. razr. Čermelj, Kozmografi ja . - S. n. br. 26822 od 20. 8. 1934
VII. razr. Erdeljanovic, Osnovi etnologije S. n. br. 10802 od 21. 4. 1932
VIII. razr. Orožen, Zeinljep. kralj. Jugosl. za 8. r. S. n. br. 3848422.12.32
II.—Vlil. raz. Kocen-Šenoa, Geografski atlas (p. k.) S.n.br.20327 3.7.28
Zgodovina
II. razr. Popovič, Zgodovina star. veka za 2. r. S. n. br. 24573 11.8. 1934
III. raz. Melik-Orožen, Zgodov. Jugoslovanov I. S. n. br. 38468 22. 12.32
IV. razr. Melik-Orožen, Zgodov. Jugoslovanov II. S. n. br. 2401 15.3.30
V. razr. Bučar, Obča zgodovina za 5. r. . S. n. br. 29530 od 12. II. 1931
V I. razr. Bučar, Zgodov. sred. veka za 0. r. 2 izd. S. n. br, 46459 16. 12.29
VII.	razr. Popovič, Istorija novog veka I. . S. n. br. 5565 od 4. 3. 1932 MM. raz. Popovič, Istorija novoi>' veka II. S. n. br. 5565 od 4. 3. 1932
V.—Vlil. razr. Putzger-Srkulj, llistor. atlas (p. k.) S. n., br. 2889 14,3,30
Prirodopis
!. razr. Verbič-Vales. Prirodopis živalstva S. n. br. 40390 od 20. 12.1930 Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izd. S. n. br. 25756 24. 8. 32
II. razr. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva S. n. br. 40390 20. 12. 1930
Kozina, Botanika za I. in II. razr. S. n. br. 24686 od 31. 8. 1933
V. razr. Bevk, Botanika, .	.	:	.	. S. n. br. 34123 od 2. II. 1932
VI. razr. Poljanec, Prirodopis živalstva S. n. br. 23803 od 30. 7. 1928
VII. razr. Dolžan, Mineralogija in geologija S. n. br. 1665 od 5. 2. 1930
Fizika
III.—IV. razr. Kunc, Fizika zn nižje	razr. S.	n.	br. 26S22	od	20. 8.1934
\ II.— VIII. razr. Reisner, Fizika za viš. razr.	S.	n. br. 26S22	20. 8.	1934
Kemija
IV. razr. Prezelj, Kemija in mineral, za niž. r. S. n. br. 14602 16.5. 1931 Vlil. razr. Prezelj, Anorganska kemija za viš. r. S. br. 32528 20. 10. 1930
Matematika
I. razr. Kunc, Aritmetika za 1. in II.	razr. S.	n.	br. 23114	od	16. 7.	1931
II. razr. Kunc, Aritmetika za I. in II.	razr. S.	n.	br. 23114	od	16. 7.	1931
Ml.—IV. razr. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr.
S.	n. br. 23114 od 16. 7. 1931
V. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za V. r. S. n. br. 30686 12.9. 31
V I. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za VI. r. S. n. br. 23305 16.7.31
V II. razr. Skreblin, Aritmetika in algeb. za VII. r. S. n. br. 23305 16.7.31
VIII. razr. Skreblin, Infinitezinalni račun S. n. br. 23305 od 16.7.1931
V.—VIII. razr. Sodnik, Logaritmi ... S. n. br. 6097 od 19. 5. 1934
I.—lil. Mazi, Geometrija	S.	n.	br. 17511 od 10. 8. 1932
IV. razr. Božičevič, Geometrija za IV. razr. S. n. br. 23245 od 20. 7. 31
V.—VI. razr. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV.—V. r. ... S. n.
br. 27300 od 7. 8. 1929
VI.—VIII. razr. Matek-Zupančič-Jeran, Geometri ja za VI.—VIII. razr,
S.	n. br. 27300 od 7. 8. 1929 Vil.—VIII. razr. Kunc, Zbirka obrazcev	iz mat.	in fizike	(pom. knj.)
S.	n.	br. 23425	od 10. 8.	1932
Filozofija
VIII.	razr. Ozvald, Logika......... S. n.	br. 26822	od 20. 8.	1934
Veber, Očrt psihologije	(pom.	knj.) S.	n. br. 27300 od 7.	8. 29
Higijena
IH., IV.. VI. in VII razr. Pirc, Higijena. za lil. in IV. r. S. n. br. 34820
od 2. 11. 1932
Petje
I.—II. razr. Bajuk. Pevska šola................. S.	n.	br. 27300 od 7. 8. 1929
Kramolc, Pesmarica za niž. razr. s. šol. S. n. br. 34820 2. 11.32
Naloge iz narodnega jezika
V. razred
1.	Kralj Matjaž — slovenski narodni junak. (Razpravica.)
2.	Naloga mladine v težkih dneh. (Razmišljanje.)
3.	V miru cvete narodna kultura. (Mirovna naloga po min.
odredbi.)
4.	Kosovski hoj v narodni pesmi. (Razprava.)
5.	Triglav. (Po Finžgar jevem epu.)
6.	Mariin Krpan. (Oznaka.)
7.	Kmetski značaji v Jurčičevem Desetem hratu. (Označitev).
8.	Kako sklenem in obdržim prijateljstvo s tovarišem iz za-
vezniške države. (Naloga po min. odredbi).
Prof. dr. Tomšič Franc.
VI. razred
1.	Antonijev govor. (Razčlemba.)
2.	Veriga. (Oznaka glavnih oseb v Finžgarjevi igri.)
3.	V miru cvete narodna kultura. (Mirovna naloga po min.
odredbi.)
4.	Zvon-vivos voco, mortuos plango, fulgura frango. (Razprava).
5.	Usodo svojo često človek vlada. (Shakespeare-Zupančič.)
6.	Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup. (Pre-
šeren.)
7.	Naše pismenstvo ob zatonu srednjega veka. (Označitev.)
8.	Kako sklenem in obdržim prijateljstvo s tovarišem iz za-
vezniške države. (Naloga po min. odredbi.)
Prof. dr. Tomšič Franc.
VII. razred
1.	Delo in smotri naših prosvetljencev.
2.	Zapustil nas je kral j — ostala nam je Jugoslavija.
3.	V miru cvete narodna kultura. (Mirovna naloga po min.
odredbi.)
4.	Prešeren, Slovo od mladosti. (Analiza pesmi.)
5.	Kako naj slavi mladina svoje narodne genije. (Misli ob sve-
tosavski in Strossmayerjevi proslavi.)
6.	Črnogorski junak. (Karakteristika po Mažuranicevi „Četi“.)
Kako sklenem in obdržim prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Naloga po min. odredbi.)
Levstik: „Po knjigah samo ne prebiva modrost.“ (Razmišljanje s posebnim ozirom na pesnikovo doživljanje in ustvarjanje.)
Prof. Ivančič Adolf.
VIII.	razred
L. 1868 mejnik v slovenski literarni zgodovini. (Razprava.) Mrtev je naš kralj Matjaž! (Govor na žalni svečanosti.)
V	miru cvete narodna kultura. (Mirovna naloga po min. odredbi.)
Realizem v srbski kn jiževnosti. (Označitev.)
Poklic, ki bi me veselil. (Dvourna naloga.)
Sveta si. zemlja, in blagor mu, komur plodiš. (Analiza Župančičeve Dume. — Dvourna naloga.)
Kako sklenem in obdržim prijateljstvo s tovarišem iz sa-vezniške države. (Naloga po min. odredbi.)
Prof. dr. Tomšič Franc.
V
Neobvezno šolsko delo za poglobitev znanja in spretnosti
Dijaški francoski krožek
Letos je bilo 5 brezplačnih jezikovnih tečajev, ki jih je posečalo skupaj 180 dijakov in dijakinj iz vseli razredov. Tečaje so vodili prof. Štirnova, Prevčeva in Mali. Gojila se je zlasti konverzacija, pri čemer so se rabile tudi stenske slike. Vsak četrtek zvečer so tečajniki poslušali radio v dveh oddelkih, v vsakem po eno uro. Dijaki so prispevali za nakup 3 Delmasovih slik: Les Jeux; La Maison et sa eonstruction; La (Jare. Poverjenik za višje razrede je bil Lukane Aleksander iz VI. r., za nižje razrede Šlibar Frančiška iz III. b r.
A. Mali, vodja.
Kemijske vaje
Letošnje leto so obiskovali dijaki IV. in VIL razreda prostovoljne kemüske vaje. Vršile so se v nekoliko večjem obsegu kakor lani.
Glavni namen teh vaj je bilo samostojno izvajanje ter opazovanje glavnih kemijskih pojavov.
Pričele so se v drugi polovici marca in trajale do velike noči. Vaj je bilo zaradi izrednih razmer nekoliko manj, pač pa je bilo število obiskovalcev iz vseli treh oddelkov IV. razreda zelo veliko, dobra polovica. Pa tudi Vlil. razred ni mnogo zaostajal, samo njim je bila bolj trda za čas. Da je bil obisk teh vaj res velik, je razvidno iz tega,
da so učenci zbrali samo za puhalnice 1000 Din, tako da je imel vsak svojo.
Izvajali so predvsem poskuse s puhalnieo ob sveči in oglju, potem pa (udi druge poskuse, tako n. pr. dokazilne z boraksovim in fosforo-vim biserom. Vaje se niso mogle vršiti tako, kakor bi zaslužile; bili so namreč štirje oddelki in vsak je imel vaje lahko samo enkrat tedensko, pripomočki so bili zelo skromni in se kemija poučuje v IV. in Vlil. razredu, ko imajo dijaki najmanj časa. Zato je bil drugi namen vaj tudi to, da se dijaki, vsaj tisti, ki se zanimajo za kemijo, uvedejo preko prvih težav eksperimentiranja ob primerni knjižici v samostojno poskušanje. Seveda vseh stroškov dijaki sami niso zmogli, za nekatere priprave ter kemikalije, platinske žice in podobno je prispeval tudi direktor.
Josip Kajfež.
VI
v*
Šolske organizacije
1. Zajednicn ..Dom in šola"
Društvo šteje enega dobrotnika, tri ustanovnike, 52 rednih in 49 podpornih članov. Posebej na m j e letos omeniti sledeče izredne podpore: Uradniška nabavljalna zadruga Din 200 + 200, Synovec M., direktor Jugobrune Din 500, Čeplak F., ekonom na Čolniku Din 200, Pleško Ferd. Din 130, dr. Schwab V., zdravnik na Jesenicah Din 60, Torkar Iv., starešina oddelka fin. kontrole Din 50.
Občni zbor 31. marca 1935 je vodil gimn. direktor. Uvodoma se je spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vsa poročila posameznih funkcijonarjev so bila sprejeta soglasno. Čisto premoženje društva znaša na dan 15. junija Din 11240.64. -H koncu je imel prof. Merčun A. zanimivo predavanje o vplivu športa na vzgojo mladine, na kar je sledila vsestranska debata.
2.	Dijaki Sokoli
Nadzornik: prof. Merčun Alojzij
Poleg šolske telovadbe so dijaki in dijakinje v lepem številu delovali še v „Sokolskem društvu Kranj“. Imeli so dva samostojna oddelka: moški naraščaj in moška deca. Naraščaj je imel 46 telovadnih ur. Teovadilo jih je poprečno na uro 16. Moška deca je imela 43 telovadnih ur, poprečna udeležba na uro 15. Dijakinje so imele 60 telovadnih ur, poprečen obisk na uro H4.
V	zimskem času se je večina izpopolnjevala v raznih smuških panogah. Na saveznih smuških tekmah 19. in 20. januarja v Zagorju je Šmitek Anton v teku na 16 km dosegel 10. mesto in v smuku na 3.5 km 12 mesto. Župnih smuških tekem 18. in 19. februarja se je udeležilo 12 dijakov in 2 dijakinji: Šmitek Anton, Šmitek Janez, Šmitek Vinko, Ferčej Jože, Mužina Mirko, Kraigher Mito. Srakar Drago, Segulin
Mario, Kmet Mirko, Ekar Milan, Papier Alojzij, Likar Mirko, Ažman Marjana in Nučič Slavica. Odlikovali so se: Ferčej Jože, ki je v smuku na 2 km dosegel peto mesto, v teku trojic na 4 km Segulin Mario, Likar Mirko in Kmet Mirko, ki so dosegli četrto mesto, ter Ažman Marjana, ki je dosegla v smuku na 2 km tretje mesto.
Župne tekme na orodju dne 9. junija so pokazale tele uspehe: moški naraščaj višji oddelek: Ekar Milan 86.92“/o, drugo mesto, Kmet Mirko 79.54°/», peto mesto; moški naraščaj nižji oddelek: Triller Igor 88.14°/°, Likar Mirko 88.02%, Kraigher Mito 86.91%, Mužina Mirko 80.24°/°, Pogačnik Vid 78.76"''°, Šibenik Albin 76.66°/®, Virnik Anton 74.44%, Segulin Mario 73.95%, Štiglic Franc 73.58%, Emmer Fanouš 65.92“/°, Dvoržak Georgi j 60.12°/». Ženski naraščaj višji oddelek: Ažman Marjana 96.33%, tretje mesto, Ivančič Anica 89.57%, osmo mesto, Plahuta Boža 87.18°/°, enajsto mesto. Ženski naraščaj nižji oddelek: Zoran Majda 96.19®/°, Nučič Slava 92.95%, Berjjak Ana 92.53°/o, Lesar Saša 91.12%, Pogačnik Anka 88.30°/°, Ivančič Ivica 87.88°/°, Auprich Milena 85.91"/o, Osmanagič Višna 85.21°/», Leber Ivica 71.54°/o., Rus Marija 70.15°/».
Na župnih tekmah so pri odbojki tekmovali skupno z obrtnim naraščajem in dosegli prvo mesto med moštvi moškega naraščaja župe. Poleg redne teovadbe in udeležbe na tekmah so nastopili dijaki in dijakinje z izbranimi točkami na akademijah in društvenem nastopu dne 19. maja.
Vseh sokolskih prireditev so se udeleževali tudi ostali dijaki v lepem številu pod vodstvom profesor jev.
Kranjski dijaki so sodelovali tudi pri drugih sokolskih društvih; zanje za letos ni bilo mogoče pravočasno dobiti točnih podatkov.
3.	Dijaško društvo Jugoslovan
Nadzornik: supl. Hrovat Bogomil
Ideja ustanovitve društva Jugoslovan je izšla prav iz vrst di-jaštva, ki je pogrešalo po razpustu Društva jugoslov, srednješolcev nekako osrednjo organizacijo dijaštva na zavodu. Samo si je izdelalo tudi osnutek pravil. Ustanovitev pa se je zavlekla radi potrebne odobritve do pomladi, radi česar se je vršil ustanovni občni zbor šele 13. aprila. Kljub temu je imelo društvo že v prvih dneh svojega obstanka 24 članov. Za predsednika je bil izvoljen sedmošolec Ferčej loža. Društvo je pokazalo že s prvim svojim sestankom 23. maja živahno razgibanost, saj se je vršilo kar troje predavanj, da se s tem vsaj deloma dohiti zamujeni čas. Posebno zanimanje je vzbudilo na tem sestanku jasno začrtano idejno predavanje šestošolca Rosensteina K. z naslovom „Mladina naš up?" Ker vsebuje predavanje prav stvarne poglede na pota in cilje današnje mladine, bodi navedenih nekaj njegovih misli vsaj v skromnem izvlečku:
Zakaj bi mladino prezirali, podcenjevali ali pa se preveč zanašali nanjo, ko ni vredna ne enega ne drugega! Vsak izmed nas ima pravico reči takemu, ki nas prezira in podcenjuje: „Ne kritiziraj, ampak pouči nas. Ne ubijaj nam vere v bodočnost!*“ Če hočemo biti odkritosrčni, današnja mladina zopet ni vredna pretirane pohvale. Kaj je že storila ! — V predvojni mladini vidimo izredno delavnost na vseh področjih, ki dijaka sploh zanimajo. Prepojena je bila z onim čistim
idealizmom, ki ga pri današnji mladini ni opaziti. Ni se zmenila za zapreke, ni ji bilo mar žvljenje, kajti narod je klical v boj za svobodo. — In današnja, moderna mladina je veliko nasprotje s prejšnjo. Povsod sama mlačnost in popolna otopelost brez vsakega smisla za kakršnokoli udejstvovanje. One razboritosti in mladostne živahnosti, ki je značilna za mladino, ni nikjer opaziti. Posebno študentje niso več pravi študentje, ampak samo slab falzifikat študentov. Samo nogomet je še predmet, ki jih zanima. Tu ne smemo prekoračiti meje. Kajti, če bomo le skakali in se pobijali po nogometnih igriščih, bomo kmalu samo še za v Afriko. — Kje naj se pa udejstvujemo? Za odgovor lahko naštejemo kopico mladinskih društev, ki životarijo po šolah in spe spanje pravičnega. Tudi če se je kdo vpisal v kako društvo, je s tem navadno stvar enkrat za vselej opravljena. Če pa le zaide na sestanek, ves sestanek mirno prespi, ali pa bo dal vsako napako pod mikroskop in jo povečal. V resnici pa so to pravi reveži, ki še tavajo stoletja za sedanjimi časi, ki zahtevajo od posameznika in tudi celote najtežje borbe. Zadnji čas je, da se vsa naša mladina prične otresati slabosti, ki joovirajo pri delu za lastni in narodov blagor. Kam nas ho dovedlo, če bomo še nadalje pustili, da bo usoda po mili vol ji krojila zgodovino našega naroda. — Kdor ne gre s časom naprej, ta propade. Potruditi se moramo, da bomo dohiteli mladino drugih držav, ki je daleč pred nami ter si že sedaj ustvar ja primerno podlago, ki je neobliodno potrebna za težke naloge, ki jo čakajo v živl jenju. Skrajni čas je, da se že ganemo z mrtve točke. Naša organizacija nam bodi torišče duhov, kjer se bo v sto mladih možganih pojavilo slo različnih misli, ki se bodo izkristalizirale v nove smernice in cilje! Udejstvujmo se, pripravljajmo se za življenje, v kar nas sili že dolžnost do naroda in države!
Dne 6. junija se je vršil drugi, obenem zaključni sestanek, na katerega je društvo povabilo akademike iz Ljubljane. Vršilo se je dvoje predavanj o najvažnejših vprašanjih sodobnega dijaštva.
4.	Podmladek Rdečega križa
Nadzornika: profesorja Franc Korbar in dr. Prane Jaklič.
Podmladek je letos štel 170 članov in 104 članice. Vsi so vestno in požrtvovalno plačevali članarino, zavedajoč se vzvišenih namenov Rdečega križa. Združeni so bili v 9 razrednih odborih in v njih urejali teJkoče zadeve. Vsak razredni odbor je bil naročen na Glasnik Podmladka Rdečega Križa.
Člani in članice so z nadzornikom napravili 7 izletov po Gorenjskem. Dne 4. in II. aprila so — večinoma višješolci — priredili v Narodnem domu Nušicevo komedijo „Navaden človek“, ki je v vseh ozirih zelo dobro uspela. Režiral jo je g. Vladimir Rojina. Čisti dobiček so prejeli člani Kerialnega saveza, ki so v imenu gimnazije po veliki noči šli na Oplenac poklonit se blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
5.	Podmladek Jadranske Straže
Nadzornika: prof. Ivančič Adolf in supl. Hrovat Bogomil
Podmladek Jadranske Straže smemo prištevali med najbolj priljubljene dijaške organizacije na zavodu, saj se zbira v njem povsem prostovoljno največ naše mladine. V početku šol. lela je imel PJS 4N8
članov, koncem leta pa 476. — V odbor so bili izvoljeni: Vidic Anton (preds.), Kmet Mirko (blag.), Savnik Slavko (tajnik). — Društvo je imelo 2 občna zbora in 3 sestanke, na katerih je bilo 9 predavanj in 5 deklamacij. — Dne 31. oktobra pret. 1. smo proslavili „jadranski dan“ z govorom supl. Hrovata, žalno dram. študijo prof. Ivančiča in glasbenim sporedom — primerno našemu globokemu žalovanju za blagopok. kraljem Aleksandrom L — Dne 6. junija pa so priredili naši mladi Stražarji akademijo z govorom supl. Hrovata, razvitjem prapora in obsežnim glasbenim sporedom, posvečenim našemu Jadranu — ob izredno veliki udeležbi občinstva. — Denarno stanje društva pa je sledeče: Največji doprinos društveni blagajni je bila članarina, v skupnem iznosu 2266.— Din. Z ostalim doprinosi je blagajnik prejel 4489.— Din. Dohodek akademije je pri tem občutno manjši kot lansko leto radi delitve s PJS na tekstilni šoli. ki je skupno z našim Podmladkom razvil svoj prapor; doprinesel je 963.25 Din. Izredna darova dr j a.
V.	Schwaba, zdravnika na Jesenicah, v znesku 200 Din ter plemenite kumice ge. G. Horwitzove v znesku 500 Din sta Podmlatku nad vse dobro došla. Vseh izdatkov je bilo 1282.25 Din. Čisti prebitek znaša torej 3206.75 Din. — Iz teli virov bo Podmladek tudi Ieios izvedel večdnevni izlet na morje v začetku glavnih počitnic. — Končno se Podmladek že pripravlja na to. da se v začetku septembra udeleži kongresa JS v Ljubljani.
6.	Ferija!ni savez
Nadzornik: prof. Planina France
V	preteklih velikih počitnicah je v zavetišču kranjske podružnice prenočilo 88 ferijalcev. Zavetišče je vzorno urejeval g. hišnik Semen. Hrano so dajali potujočim dijakom dobrotniki v mestu. Podružnica se jim prisrčno zahvaljuje.
Dne 21. oktobra 1934 se je vršil 24. redni občni zbor. Nadzornik prof. Planina se je v toplih besedah spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, v katerem so ferijalci gledali visok zgled plemenite ljubezni do prelepe Jugoslavije in do jugoslovanskega ljudstva. Po komemoraciji, poročilih in absolutoriju je bil izvoljen sledeči odbor: preds. Bertoncelj Anton Vlil., tajnica Pernuš Ljudmila VIL, blagajnik Sire Ljubo V., odborniki: Kraigher \ II.. Burgar tekst, š. in Dolenc VI. Ker je bil blagajnik Sire med šol. letom bolan, je njegovo delo vestno opravljal Kraigher Metod.
Podružnica je poslala predsednika Bertonclja kot delegata na redno skupščino dravske oblasti v Ljubljani in na kongres FS na Bledu, na katerem je zborovalce pozdravil tudi nadzornik podružnice prof. Planina. Člani in članice naše podružnice so pod okriljem PRK dne 4. in II. aprila igrali v Narodnem domu Nušičevo komedijo „Navaden človek”. Z dohodki teh prireditev in z blagohotno podporo PRIC je podružnica poslala 7 dijakov (inj) na poklonitveno potovanje FS na Oplenac. Pridružilo se jim je še 10 članov in članic, ki so potovali na svoje stroške. Pod vodstvom nadzornika prof. Planine si je delegacija v dneh od 24. do 27. aprila ogledala Beograd in Dedinje ter se poklo-nilazvso pieteto in globokim čuvstvovanjem na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vsi udeleženci so obiskali tudi vojno-geografski institut na Kaliniegdanu, kjer jih je sprejel načelnik instituta g. general Stevan Boškovič in jih osebno vodil po vseh oddelkih
ter razložil kartografsko delo od prvih merjenj v terenu do zadnjega tiskanja v stroju. Iz oselmega poznavanja je mladini orisal blagopo-kojnega kralja kot velikega pospeševatelja znanosti. Potem ko si je delegacija ogledala še Zemun, se je polna domoljubnih čuvstev in zanimivih viisov vrnila domov.
Med šolskim letom se je vpisalo 112 članov (97 gimn. in 15 tekst.). Od teli jih je 39 včlanjenih tudi v podmladek SPI). Podružnica je imela 10482.50 Din dohodkov in 9951.55 Din stroškov. Premožen je podružnice je 550.95 Din. Inventar je ostal nespremenjen. Tudi v letošnjih počitnicah bo podružnica uredila zavetišče na gimnaziji.
?. Triglavski steg skavtov
Nadzornik in starešina: prof. Merčun Alojzij
V lanskih počitnicah se je vršil od 5.—16. julija III. župni tabor skavtov dravske župe v Bistrici pri Mariboru. Iz Kranja se je udeležilo tabora 14 članov pod vodstvom br. starešine prof. Merčuna. Taborniki so si ogledali tvornico v Rušah in Falsko elektrarno. Na taboru so se utrdile vezi bratske skupnosti, kajti vseh udeležencev je bilo 160.
Na redni letni skupščini 29. sept. je bil izvoljen upravni odbor: starešina prof. Merčun Alojzij, namestnik Bernik Karel. stud. med., stegovodja Murnik Ciril VII. r., namestnik Šmitek Janez Vil. r., tajnik Tribušon Anton VI., blagajnik Hribar Miroslav VI., gospodar Murnik Franc VI. r. in trgovec Papier Slavko VI. r., nadzornika: prof. Planina France in Hudovernik ( iril, stud. iur.; stegov svei (roditeljski svet): dr. Dolar, gimn. direktor, prof. Planina, prof. Kajfež, prof. Stirn, prof. Prevec, prof. Ferjančič in prof. dr. Jaklič. Za člane, stare nad 18 let, je bil ustanovljen „Klub roverjev“, ki posluje pod stegovim vodstvom in šteje 16 članov večinoma akademikov.
Člani so se udeležili komemoracij za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem skupno z drugimi društvi pred Narodnim domom in v gimnazijski telovadnici. Steg šteje 59 članov in ima 3 vode: Tiger, Medved in Viharnik. Upravni odbor je imel 6 sej, stegovih sestankov je bilo 9. Tajnik je prejel 87 dopisov, odposlal jih je 46. Dohodkov je bilo 954.50 Din in izdatkov 380 Din. Stegovi delegati so se udeležili skupščine dravske župe v Ljubljani. Steg je priredil 2 smučarski tekmi: v smuku na progi Sv. Jošt—Rakovica in v slalomu na Sv. Joštu. Oskrbel je tudi skupni izlet na skakalne tekme v Planici.
Letos namerava postaviti tabor na otoku Hvaru. Taborjenje bi trajalo približno 20 dni.
8.	škrjančkov steg planink
Nadzornica: prof. Stirn Ana
V lanskih počitnicah steg ni imel samostojnega tabora, pač pa so se planinke udeležile taborjenja dijaške kolonije v Makarski kakor tudi taborjenja ljubljanskih planink v Ribnem.
Na redni letni skupščini 7. okt. 1934 so bile izvoljene v stegov svet: Starešiniča prof. Slini Ana, stegovodkinja šiška Lj. (VI.). namestnica Habe A. (VIII.), tajnica Trček B. (V.), blagajničarka Soklič A. (VIII.), ki jo je po odstopu zamenjala Ažman M. (V.),gospodarica Bajd D. (V.), sedaj vrši njeno funkcijo Šumi N. (IV. c),knjižničarka in arlii-
varka Martelanc S. (IV. c), ki jo je med letom nadomestila Šifrer M. (III. c); nadzorni odbor: prof. Merčun A. in Fister S. (Vlil.).
Stegova uprava je imela 9 sej in 1 izredni občni zbor, na katerem je stegova Starešiniča javila svoj odstop od starešinstva. Stegovih sestankov je bilo 7. Na teh sestankih so planinke predavale o skavtski organizaciji in se zabavale. Radi velikega števila članic (vzačetku leta 50. ob koncu leta pa 44) je steg imel 4 vode: „Mravlja“, „Lastovka“, „Metuljček“ in „Čebelica".
Tajnica je prejela 38 dopisov, odposlala pa jih je 25. III. red so napravile: Fajdiga Darja (II.c), Suchv Jelka (II.c), Wahl Ana (II.c), in Trček 13. (V.).
V minulem letu je priredil steg izlet v Strahečo dolino, na Sv. Jošt in v Torkljo. Pozimi so se hodile sankat in smučat.
V letošnjem letu ni bilo nobenih večjih prireditev radi globoke žalosti za prvim skavtskim pokroviteljem — Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I.
Vse skavtinje so se korporativno udeležile žalne komemoracije za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. pred Nar. domom ter so na kolodvoru prisostvovale povratku mladega kralja Petra II. v domovino. Sfegovi delegati so se udeležili glavne skupščine dravske župe skavtov v Ljubljani.
Na materinski dan so prodajale cvetlice in razglednice. Izmed večjih prireditev — najbolj priljubljenih pri mladini — je omeniti miklavževanje. — Steg namerava organizirati samostojen tabor v Bohinju za 2 tedna.
9.	Dijaška kuhinja
Letošnje šolsko le(o je naval dijakov na Di jaško kuhinjo vsaj nekoliko odnehal. Društvo je prehranjevalo 21 gimnazijcev in eno gimnazijko ter 25 gojencev državne tekstilne šole in 5 pripravnikov, torej skupaj 49. Izdatki za prehrano so znašali do 15. jun. Din. 75.224,25 za upravo pa. predvsem za tisk vsakoletnega „Poročila“ Din 2.172.—, skupaj Din 19.022. 10. Dohodki p<i so dosegli lepo vsoto Din 77.396,25.
Petrov sklad, ki ga upravlja D. k., se je letos sicer le skromno pomnožil za Din 76.750,25, ii množil sc je. Za lepi uspeh kljub težkim današnjim prilikam gre iskrena zahvala vsem plemenitim darovalcem, zlasti kranjskemu meščanstvu, občini mesta Kranj ter banovinskemu šolskemu odboru. Prof. Plut Štefan in Planina Franc sta z neumorno vztrajnostjo letos nabrala živil za Din 4348, za kar zaslužita vse priznanje.
—-ii— lina ——-
VIL
Knjižnice in zbirke
I.	Učiteljska knjižnica
Stanje ob koncu šolskega lela 1935/54 : 4256.
Prirastek v šolskem letu 1954/35: Rupel, slovenski protestantski
pisci. Bolhar, Anton Bezenšek. Ogrin, Državoznanstvo. Časopis za zgodovino in narodopisje, letn. 29. Der grosse Brockhaus, Bd. 13—15. Vukojevič, Za kralja i Jugoslaviju. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letn. 15. Glas od doma. Dolar, Prof. dr. Karol Glaser. Lju-bunčič, Školstvo i prosvjeta u Čehoslovackoj. Spomenica desetgo-dišnjeg rada željezn. zadruge u Sarajevu. Mlakar, Izbrana poglavja iz splošnega strojeslovja. Stalež šolstva in učiteljstva. Vučič, Osnovi pedagogike. Kušej, Pravni svetovalec. Kos, Zgodovina Slovencev. Sedivy, Oris zgodovine Jugoslovanov. Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva. Gerstner, Napoleons wichtigste Lebens-Momente. Jankovič, Narodne igre, knj. 1. Gabršček, Goriški Slovenci, knj. 2. Geografski vestnik, letn. 10. Službeni list 1934. Prosvetni glasnik 1934. Naš val 1934. Stanojevič, Sveti Sava. Jurkovič, Osnovi jugosloven-skog nacionalizma. Oven, Ksaver Meško. Koledar dr. sv. Cirila in Metoda 1935. Gradnik, Svelle samote. Badiura, Zimski vodnik po Sloveniji. Oesterr.-ungarisches Rotbuch. Cervantes, Bistroumni plemič don Kihoi iz Manče, knj. 1. Kranjec, Tri novele. Žigon, Veliko pismo slovenske duhovne združitve. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, seš. 4. Narodna starina, sv. 28, 29. Ljubljanski zvon 1935. Dom in svet 1935. Jadranska straža 1935. Srpski književni glasnik, knj. 43—45. Popotnik 1934/35. Soko 1935. Stele, Monumenta artis slo-venicae, sn. 1—8.
Darovali so: Ministrstvo prosvete (1). Kr. banska uprava dravske banovine (2). Tekstilna šola v Kranju (I), Savez nabavlj. zadruge v Beogradu (1), Dr A. Dolar (1), ravn. Jocin (1), prof. Kmet (1).
Stanje ob koncu šolskega leta 1934/35: 4038 zvezkov.
A d. I v a n č i č. knjižničar
2.	Dijaška knjižnica
a)	s lo v e ns k a :
Lansko leto je štela 2263 zvezkov, letos se je pomnožila za 43 zvezkov: skupaj letos 2306 zvezkov.
Prirastek: Wasch te I., Pravljice: Milkovič A., Medvedek Markee; Album slovenskih književnikov (dar Tiskovne zadruge v Ljubljani); Beecher Stowe-O. Grahor. Koča strica Toma (2izv.);,dr. Dolar A. Profesor dr. Karol Glaser: dr. Ogrin I'r., Državoznanstvo; Proteus il. letnik; Razori 1934-35; Naš rod VI. letnik; Thompson-Seton, Tita. Lisica; Borko Fr., Pesem iz Slovenskih goric; Peterlin-Petruška, Popotne pesmi; knjige družbe sv. Mohorja za I. 1935 (5 zvezkov); knjige Vodnikove družbe za I. 1935 (8 zvezkov); Oven A., Ksaver Meško; Sokolič XVI. Dom in svet za 1. 1935: Ljubljanski Zvon za I. 1935 (2 izv., eden dar kranjske podružnice CMD); Šedivv J., Oris zgodovine Jugoslovanov: Badjura IL, Zimski vodnik po Sloveniji: Zenski svet XI. in XII. letnik; Evgenika, priloga Zdrav, vestniku; Grafenauer, V. Vodnika Izbrano delo; 4 knjige Slovenske Matice za 1. 1935: Lamut M., Bori in breze.
b)	s r bo h r v a t s k a :
Lansko leto je bilo 578 zvezkov letos je pri rasi lo 87 zvezkov, skupaj 665 zvezkov.
Prirastek:	Ljubunčič	S.,	Školstvo i prosveta u čehoslovač-
koj: Rabe VI.. Odjeci lata: 17 knjig založbe Luče; Vukojevič St.. Za
kralja i Jugoslavija; Šenoa A., Karanfil s pjesnikova groba (2 izv.); F. M. Dostojevski, Izabrana dela, I.—XXXV. v izdaji Narodne prosvete v Beogradu; L. Tolstoj, Izabrana dela, I.—XXX. v izdaji Narodne prosvete v Beogradu. Knjigo Savremene češke pripovetke (izdaja Luča) je podaril konzulat ČSR v Ljubljani.
Knjižnica šteje skupaj slovenskih in srbohrvatskih knjig: 2306-f 665 = 2971.
Dr. Fr. Tomšič, knjižničar.
c)	n e m š k a :
Ob koncu šol. leta 1934/35 je imela nem. dijaška knjižnica 1683 knjig. Med njimi je 47 nerabnih in 49 izločenih. Novih knjig se ni kupilo nič. Elza Horwitz iz 111. c. razr. je podarila knjigo: Erich Kästner, Der 33. Mai.
Obiskovalo je knjižnico v tem šol. letu 94 učencev, in sicer od IV. do Vlil. razreda. Izposodilo se je 247 knjig.
Pri izposojevanju in urejevanju knjig je pomagala osmošolka Anica Dolenc.
j. M a I n a r, kn jižničar
č) francoska :
Lani 54 zvezkov, letošnji prirastek 14 zvezkov.
Nakup: About, Le Nez d un Notaire; Bordeaux, Les Captifs de-livres: isti, La Maison inorte: ( laretie, Le petii Jacnues: P. de Coute-vain. L ile inconnue; Dumas. La Dame aux Camelias; Greville, Pe-tite Princesse; Lamaitre, Les Rois; Fichtenberger. Noire Minnie: Me-rimee, Colomba; Nodier, Contes (2 zv.); Renan. Souvenirs d enfance el de jeunesse; Rousseau, ( onfessions.
Letošnje stanje 68 zvezkov. Izposojene so bile vse knjige, vsaka po enkrat. Dijaki so si izposojali knjige tudi v knjižnici Društva prijateljev Francije.
A.	Mali, varuh
I
5. Podporna zaloga
Število porabnih knjig se vsako leto manjša, kajii knjige starejših izdaj ne odgovarjajo več predpisanemu programu ali pa so izgubile aprobacijo in se morajo izločili. V začetku šolskega leta 1934-35 ie Podporna zaloga imela 255 knjig, med letom je kupila le eno knjigo za 54 Din. Konec leta ima torej 256 knjig, in sicer so po predmetih takole razdeljene:
Verouk 23, slovenščina 44, srbohrvaščina 34, francoščina 13. nemščina 12. latinščina 5, zemljepis 11. zgodovina 17. prirodopis 51. matematika 43. fizika in kemija 3. — Izposojenih je bilo 221 knjig; dobilo jih je 138 učencev in učenk.
Fr. Korbar in dr. Fr. Jaklič, varuha.
4.	Zemljepisno-zgodovinska zbirka
Stanje ob koncu šolskega leta 1934-33: 1. Globi in reliefi 7. 2. Stenski zemljevidi 63, 3. Ročni zeml jevidi in atlanti 36; 4. Stenske slike 216;
5.	Male slike in fotografije 534: 6. Numizmatsko-arheološka zbirka: 174 novcev, 1 fibula; 7. Grboslovje 1 album: 8. Etnografska zbirka 9
predmetov; 9. Ročna knjižnica: 15 knjig. — Prirastek v šolskem letu 1934-35: nakup pomožnega globa in 2 stenskih slik (J. Hvala, Ustoličenje na Gosposvetskem polju, J. Hvala, Kralj Matjaž).
Dr. jos. Žontar, upravitelj
5. Prirodopisna zbirka
Stanje zbirke je sledeče: zidnih slik 155, nagačenih živali 205, preparatov v tekočini 119, pravih modelov (okostij, lupin, zbirk nabodenih žuželk itd.) 216, shematiziranih modelov 173, suhih modelov (rudnin, hribin, okamenin) 532, aparatov 7, mikroskopskih preparatov 164.
Darovali so: g. Rohrman Ad. pahljačasto perje kronanega goloba (Goura eoronata) z Nove Gvineje (pokvarjeno), g. prof. Kajlež abrazijsko kamen je iz Orebiča, Zoran J. II. b morsko zvezdo, Andres Zd. II. b morsko zvezdo in lupino polža Pterocera, Fischer Lj. II.c in Rotar B. II. b razne lupine morskih polžev, ( vetko J. I.a kos mar-kazita in 2 kosa hematita. G. Ažman Fr. je brezplačno dal v okvir dve tabli naših gob.
V letošnjem šol. letu je umrl veliki dobrotnik naše zbirke g. Trček Fr., okr. gozdar v pok. Njegovo delo sta dve lepi zbirki žuželk, ki jih rabimo tudi za demonstracijo po razredih. Učitelji prirodopisa na našem zavodu se ga bodo s pieteto in spoštovanjem spominjali.
Kupili smo od banovinske zaloge 9 zidnih slik inozemskih kulturnih rastlin (tobak, čaj, kokosova in dati jeva palma, kakao, bambus, kava, bombaž in sladkorni trs) za 726 Din.
Prof. K ranče Plani n a, varuh zbirke
6.	Botanični vrt
V vrtu raste 323 različnih rastlinskih vrst. Na novo je bilo jeseni vsajenih 21 sadnih drevesc, večina pritlikavcev. Spretno jih je vsadil in vestno oskrboval g. Žirovnik Janko, šol. ravnatelj v pokoju.
V celoti ima gimnazijski vrt 26 različnih vrst dreves, 32 vrst grmov in 265 vrst zelišč. Med zelišči je vsejanih 47 vrst, največ enoletnic. Od ostalih je okrog 40 alpskih, 11 močvirskih, 6 povrtnih in 160 drugih vrst.
Med drevesi je po več letili počitka zopet enkrat cvetela Paulow-nia tomentosa. Od alpskih je pa prvič, kar vrt obstoji, cvetela Primula Wulfeniana.
Učenec Lombar Ivan je podaril 2 mali agavi.
M e r č u n Al o j z i j, varuh
7.	Fizikalna zbirka
V šolskem letu 1934/35 sta bila nabavljena dva zelo potrebna predmeta: akumulator sistema Lloppecke in polnilec sistema Radione. Ravnateljstvo je nadalje v pogajanjih za nakup projekcijskega aparata in stikalne plošče.
Fizikalna zbirka šteje sedaj 231 inventarskih številk, in sicer: 62 aparatov, 179 pomožnih priprav, 35 modelov, 17 slik in 25 knjig. Razen tega je v zbirki 42 popolnoma nerabnih predmetov.
Zbirka ni v najboljšem stanju, ker ni na razpolago kreditov za popravljanje pokvarjenih predmetov.
B oris R u p n i k, varuh
8. Kemijska zbirka
V	tem šolskem letu si je nabavil kabinet 16 različnih steklenih oz. porcelanastih posod, 28 kemikalij, ter 2 platinski žici za kemijske vaje.
Kabinet ima 103 anorganskih, 52 organskih kemikalij ter 71 aparatov. Ima tudi 17 knjig.
Kabinet je še zelo pomanjkljivo opremljen, posebno biblioteka je zastarela. Ima samo ilve knjigi o eksperimentalni knjigi, eno staro, druga pa je „Mladi kemik”. Strokovne knjige ni nobene.
Naša gimnazija je v tein lelu znatno pomnožila svoj inventar. Tukajšnja tvornica gumijastih izdelkov Semperit je podarila več metrov gumijskih cevi v več dimenzijah.
Oh obisku "VIII. razreda in vseh oddelkov IV. razredov v to-varnah na Jesenicah je K. I. D. obljubila sestaviti zbirko surovin in gotovih oz. polsurovih izdelkov svoje tvornice. — To obljubo je tudi sijajno izvršila. Poslala nam je vse vrste surovega železa, dodatke k surovemu železu pri spreminjanju v mehko železo in jeklo, dalje primesi za razne vrste železa ferosilicij, feromangan, razne polizgotovljene izdelke in gotove izdelke. Lep dar je cela zbirka žebljev vseh vrst in velikosti.
Prav posebno pa je lepa majhna peč z dvema železnima retor-tama, ki ho služila res praktičnim svrham.
Kemijska zbirka se je zelo obogatila s tem res krasnim darom. Ravnateljstvo se prav iskreno zahvaljuje za to prelepo darilo.
Plut Štefan, varuh
9. Muzikalna zbirka
a)	p ev s k a :
Zbirka svetnih pesmi je štela lansko leto 4 pesmarice in 25 razmnoženih partitur; 2() pesmi ima razmnožene glasove. V letu 1934/35 seje pomnožila za 7 pesmaric in l( razmnoženih partitur.
Zbirka cerkvenih pesmi je obsegala lani 12 pesmaric in tiskanih partitur, 25 pesmi ima razmnožene glasove. Letos je prirastlo 21 razmnoženih partitur.
b) g o d b e n a :
Zbirka je imela lansko leto 8 partitur za šolski orkester, 5 skladbe za klavir in 40 glasov za razne instrumente.
Prirastek: 2 skladbi za salonski orkester z 20 glasovi za razne instrumente.
Prof. Z d r av k o švikaršič, varuh
10. Risarska zbirka
Risarski kabinet ima 228 modelov in 1 projekcijski aparat. Več kot polovica modelov ni več uporabna pri sedanjem pouku risanja.
\ šolskem lelu 1934/35 pa je nastal majhen prirastek, 35 raznovrstnih modelov iz mavca, ki so jih izmodelirali pri neobveznem pouku modeliranja domači dijaki sami pod mojim nadzorstvom.
Jože Pungartnik, varuh
11. Telovadna zbirka
Ob koncu lanskega leta smo imeli: 5 železnih drogov, 4 bradlje, 2 konja, 2 kozi, 2 para krogov, I trapez, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov. 2 plezalni vrvi. 2 para stojal za skoke in 3 deske (I prožno),
4	blazine, 47 železnih in 72 lesenih palic, 48 železnih ročk, mrežo s stojali za odbojko, I žogo, 2 gredi in 35 parov kijev.
Letos smo dokupili 20 parov kijev. 3 gumijaste žoge ter napravili na novo 130 zastavic.
Ž a g a r O i o k a r, varuh
VIII
Fondi
1.	Sklad Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Ob tragični smrti našega ljubljenega vladarja je g. direktor dr.
S.	Dolar izrekel misel, naj naš zavod počasti spomin naj več jega mla-dinoljuba blagopokojnega kralja Aleksandra I. s tem. da zbere poseben sklad za podpiranje pridnih pa revnih dijakov. \ ta namen sta bila določena gg. prof. Planina Franc in Plul Štefan, da obiščeta imovitejše dobrotnike naše mladine. Tudi vsi člani profesorskega zbora so se po najboljših močeh odzvali. Skupaj je bilo zbranega
11.409.50	Din. Izdatno so prispevali tudi dijaki sami oz. njihovi starši s skupnim zneskom 1274.50 Din.
Vsem velikodušnim dobrotnikom se kuratorij sklada tudi na tein inestu najiskreneje zahvaljuje.
Pravila sklada Kralja Aleksandra je ministrstvo prosvete odobrilo
7.	odlokom S. n. br. 43.484/43. od 22. II. 1935, profesorski zbor pa je delegiral v kuratorij tri člane: gg. dr. Dolarja, prof. Pluta Št. in Planina Fr.
Za sklad Kralja Aleksandra 1. Zedinitelja so darovali:
Po 1000 Din: tovarna „Jugočeška“ in tovarnar Heller. Po 500 Din: tovarna „Jugolmia". tovarnar Horak in tovarnar Markgraf. Po 400 i3in: tovarna „Semperit“. Po 300 Din: dr. Eržen. zob. zdr., Prah Ad., tov., Sire Fr., tov. Po 250 Din: jakofčič M., pos. Po 200 Din: Horwitz, ravn. Jugočeške; knjigarna „Ilirija“; elektr. Majdič; Savnik Iv., ve-letrg.; dr. Dolar S., dir. gimn. Po 150 Din: Berjak Fr., trg.; Šavnik St., lok.: Bučar M., pekarna. Po 110 Din: l ink Si. in Jezeršek An. Po 100 Din: Adamič Ant. ind.; Andrašič Ign., trg.; dr. J. Bežek. zdr.; Crobath dr. F. in F., trg.; dr. Demšar Dr., zob. zdr.; dr. Fajdiga B, srez. zdr.: lock Ign., ind; Gorjanc Fr., pos. in trg.; Hlebš Rud., trg.: dr. Kimovec, odv.; Lieber Fr., hot.; Luznar Fr., ravn.; Majdič
Jos., pos.; Mayr R., podžup.; dr. Ogrin Fr., sr. nač.; Pirc C., žup. in ban. sv.: Prevc R., pos.; Rakove -M., pos. vd.; Rant )., trg.; dr, Sabotin
B.. od v.; Savnik L. pos. vd. Po 30 Din: Bakovnik, notar; Bedenk, živ. zdr.; dr. Bezič J. zdr.; Bidovec J., gost.; Bidovec, st. podj.; dr. de Gle-ria, zob. zdr.; Ekar Iv., urad n.; ing. Emmer, v. tehn. svetn.; ing. Gros
O.; Holzhacker, zob. zdr.; Jeglič M., hot.; dr. ing. Kočevar, ravn. tekst, š.; Kumer Iv., gost.; Majdič Ant., trg.; Matevžič A., ban. ravn.; Mayr P., gost.; dr. Megušar, odv.; dr. Novoseljski, ban. zdr.; Ogrizek M., trg.; Osterman M., mes.; Rus Vil., sr. šol. nadz.; dr. Sajovic St., odv.; Schilling, elektr. p.: dr. Simončič, vikar; Završnik St.; Po 40 Din: Boh Ant., gost.; dr. Jaklič, prof.; Koki M., trg.; „Merkur“, Irg.; Per-nuš Iv., irg. Po 30 Din: Ahačič in Šifrer, trg.; Arnšek P., trg.: Benedik M., gost.; Božič Ant., trg.; Čolnar, trg.; Dolenc Fr., trg.; Kern Ad., tov.;	Kobal P.,	trg.; „Kovina“,	trg.; Korbar Fr.,	prof.; Pavšlar, pos.,
Stirn	A., prof.;	dr. Šilar, odv.;	Šinkovec B.. drog.	Po 25 Din: Planina
M., učit.; Slavec Iv., slavb. Po 20 Din: Poslovodja ..Bate“; Češenj j., trg.;	Ivančič Ad., prof.; Jazbec	Alb., trg.; Jezeršek M., gost.; Kanduč,
trg.;	Kmet M.,	prof.; Krč Dr.,	traf.; Likozar J.,	trg.; Macarol, trg.;
Majnik Ig., str. kij.; Malnar J., prof.; Peterlin M., hot.; Prevec S., prof.; Rohrman Ad.,pos.; Rooss M., traf.; Rupnik B., prof.; Slavec!., upr. pošte; Šink Fr., slašč.; Šturm, trg.; Terčon, trg.; Vidmar, trg.; Vok Ig., trg.; Žagar Ot., prof.; dr. Zontar J., prof. Po 15 Din: Bohorič. pek; Ferjančič S., prof.; Mali A., prof. Po 10 Din: Aljančič, odv.; Bajt J., trg.; dr. Benedik, sodn.: Černelič, trg.; Gregorc J., sod. sv.; Hrovat B., prof.; Macak M., prof.; Merčun Al., prof.; Mišič J., trg.; Nečemar, sodn.; Pilgram VI.. prof.; Prudič T., davč. insp.; Pungartnik J., prof.; Sepaher Ant., šol. upr.; Vodenik, šol. upr.; Završnik K.; dr. Ženko, odv. Po 5 Din: Slabe I., trg.; dr. Tomšič, prof. Po 4 Din: Neimenovani.
Učenci so nabrali v:
1.	a 80.25 Din. I. b 123.75 Din, I. c 58.75 Din, 2. a 194 Din, 2. b
50.50 Din. 2. c 52.25 Din, 3. a 67 Din, 3. b 47.25 Din. 3. c 150 Din, 4. a
115.50 Din, 4. b 65.50 Din, 4. c 108 Din, 5. 56 Din, 6. 55 Din, 7.26.50 Din
8.	24 Din.
\v. klada je bilo obdarovanih o božiču 21 učencev in učenk v gotovini s skupnim zneskom 1550 Din. Na svetosavski proslavi je 45 učencev in učenk prejelo knjižne nagrade v vrednosti 1936 Din. Na Vidov dan je pa bilo obdarovanih s knjigami vseh 36 odličnjakov. Za administrativne potrebe se je porabilo 70 Din.
Dohodki z obrestmi znašajo 12.712.33 Din, vsi izdatki pa 3.556 Din. Imovina sklada znaša torej 9.116.33 Din.
2.	Prešernov sklad
Imovina Prešernovega sklada znaša 203 Din. Upamo, da bo Kranj, Prešernovo mesto, prispeval pomnožitvi tega sklada.
Delovanje državne šolske poliklinike v Kranja na realni gimnaziji ? Kranju v 1. 1934|35
S0IJBO
i)souiiAC.irTau o 3 nap
iuzopq
eu^Aiz
czap uqc[s
nfiso^o bu
I)BOU{IAI’jdOU
usioS
eoiuqou ui •upa-f *89AOd
«Sfou
iuz8joq
9UZ03[
nojs tiu 0>lBdt?U
’nJeqin 3aj(I '50J8| ud
otu0ioqo
ouonfid
BJOAOS
otujoui
}sn ut esou ’pq
eqn[s o [mo ui
iuz8[oq
VUIS8DO
p JA UO[IABjdOU
qnis
ifupo.js
aoqop
quiupoiSaJiI -au oibjsq
>«’s
cs fl 'Ö
•FH JL)
W) ö § N P->
cd
&
V
»—I
Of
fl>
U
&
e
>w
■4*
(6
s
U
V)
• H
c/5
tO tO CS CN CN C
tO T- af VO VO »O
CMtOtO^CNr-
00 00 VO VO O iO CS
cs oo vo ^ r-< *-
sf io <J\ 00 CS th kO
r^- <j\ r« cd m th
00 ■*- ^ CS th r- I CS	I
tc vo to vo CS K5 io
oo io io t*- »o
^ CS CS io T-* ^ cf
I - I II I
cs cs — cs
I I I
cs cs er — T-
CS io th 5t cs CS CS
'O W TH io t> h-
00 VO cf co to to cs
r^- to vo K5 IO 0\ VO CSIOMCN.nth
CS h- VO st* ‘O VO
> £ C £ fl > >
o O.S O.S o o cd cd cd cd cd cd cd
• r—»• r^v —»• r-V r-i. r-,. ■—:
T3 T3 'Ö	rO T5	T3	'O
r^- vo on	cs	tn	o	vo
sr «r «r	to	to	er	»-
cd Xi b*	cd	'<6	• •
*-* ~ T-'	eT	^	Sf	00
«H
TJ
V hm
Of
V u &
• H
c
I—( 0 Im ■4J
c
0
CN tO ‘O CN tO CS tO tO ■<
IO ^ 00 I ^ CS ^ o CS
-«t CS T- CS T- I TH
t^OMOr- OO <M CO cs
^oiovo^r r-to>Or-
IClOr-ON^t^t^O
VOt^-VOt^CDVOtOlOCS
io cs tr> th ^ *- ,
vocs*Hs*cstoa>T-.r*-
T-.	|	|	T-	cs	cf	o>	Cf
I ~ I I | IS2'
CStOCSCSst*!fCSTH5P
I II IN I I I I
TH CS CS | CS | CS CN |
rosfOM^ovooto-'f
icinoosfcsio=rcscs
IO T-I H to sf K) h-O VO CN CS CN CS CS CS CS tH
CSt^CS-McfC^OO^HVO
I
>>>>>>>>> OOOOOOOOO M’X.X MX
,2,03 03 ^ 60
jf^^cr^Tto-^cocs
cd »o ü cd JD v •• •• CSCSCStOlOlOlOVOl"“
cd
o
-o' -s
u	^	.5	'c
"^0,3 fll	'S	Ä	^
^	-C	R	o
°	^	Ä
*£	^	«
c
3 5
^ cn O
X ° ^ *■> cr; — O ~
a -s -c d 2
bß
<b
CS3 CO
cd >
o
O -^S CJ CO
a •—»
w sg ^ -5
ca
ei
^ sO
TH vO CN 1^
^ ir, es
fl
JZ
Q
-Q
O
o
O
>(/) ü
2 s o
"o
bJj •
bL O Ö
E ^ J3 3 53 JS 13 s .ZČ 2 ^OOOn
o
ss
-2
3
cd
3
o
o
fl
a
fl
tn
1.	Seznam učencev po stanju oh koncu šolskega leta
Imenu odličnjakov so tiskana s KREPKIMI VELIKIMI, imena učencev s prav dobrim uspehom s krepkimi razprti m i črkami.
I.	a razred
Razrednik: učit. Muriju Planina
Bidovec Marijun Bulovec Anton Cvetko Jožef De m Sar Jan ez Detelu Milun Ekar Ciril Freigang Herbert Gortnar Frunc Gvardjančič Anton Kos Uroš Kosec Anton
Izdelali so: Kristan Alojzij K n s t e r Vladimir
Lesjuk Josip Matevžič Radovan Muusser Emil Murovec Ivan Papier Frančišek P I e š k o Igo Pretnar Leopold Pollak Staš
Resman Alojzij S e g o Ii n Štefan Sitar Peter Šegula Pavel ŠUMI IGNACIJ Urbanc Silvester
V	i t r i h Franc Zupan Cvetko Ž e b re Ivan 2un Jožef
Bakovnik Valentin, iz zemlj. in mat. Cyranski Stanislav, iz srbohrv. jez. Longo Alojzij, iz matematike Malec Stanislav, iz prirod, in mutein. Oblak Franc, iz franc, jez.
Pečar Ludovik, iz fran. jez. in zemlj. Perfeta Stanislav, iz zemljepisu
Popravni izpit imajo:
Primožič Josip, i/. matematike Ravnik Julij, iz matematike Ropret Ivan, iz matematike Slanovic Herman, iz zemljepisa in mutein. S\novec Miroslav, iz matematike Tišlar Janko, iz prirodopisa in mutemut. Tušek Karol, iz matematike
Nista izdelala:
Čnjež Milan
Rudunovič Jožef
Po § 54. zak. o sred. šolali odstranjena: Stana Roman	Zemva	Adolf
(K izpitu se nista prijuvila.)
\.b razred Razrednik: prof. France P 1 u n i n a
Arnež Franc Ažman Alojzij Cunja Sergej Gašperlin Janez Goličič Franc Gorjup Franc JAMNIK RAJKO J n m nikar Ljubomir
Izdelali so:
Janc Stanislav Jerala Franc Košenina Jožef M i k u1u š Jožef Pečnik Miroslav Peršič Marija n Petek Mihael
Sušnik Janez Sušnik Vladimir Škofič Ignacij Š t a 1 e k a r Herman Štravs Franc Thuma Ivan Z o r m n n Iva n
Popravni izpit imajo: Ahčin Franc, iz franc. jez. in matemat. Prešeren Anton Bajželj Janez, iz zemlj. in mat.
Bocak Jurij, iz zemlj. in mat.
Gruden Bogomil, iz mat.
Kokalj Danijel, iz slov. jez. in zemlj.
Mateža Jožef, iz slov. in franc. jez.
Perko Pavel, iz slov. jez. in zemlj.
Pogačar Vincencij, iz prirod.
iz matematike Prevc Peter, iz mat.
Rabič Marjan, iz franc. jez. in prirod. Sajovic Matija, iz mat.
Snoj Franc, iz franc. jez. in zemlj. Vrezec Metod, iz zemlj. in mat.
Žagar Ivan, iz zemlj.
Žagar Iztok, iz mat.
Keržič Anton
Niso izdelali: Rot Janko
Vilar Vilihald
Bulič Zvonimir
Ne morejo več biti redni učenci:
Perčič Jožef
Plahuta Boris
I.	c razred Razrednik: supl. Prev
Izdelale so :
Kraut lv« 11 a
Matjašič Milena Miklavčič Stana Mlaker Zdenka Poličar Vida Pravst Marija Robič Vida Sajovic Marja
Popravni izpit imajo:
Brodar Olga, iz matematike	Rudež	Ivana
Domnik Hilda, iz matematike Erman Karla, iz zemljepisa Jerman Danica, iz matematike Pogačnik Milena, iz zemlj. in mat.
Niso izdelale :
Bajželj Albina	Eržen	Frančiška	Fejfar	Dragica
Po § 54. zak. o sred. šolah odstranjena: Kušar Mila (k izpitu se ni prijavila).
BAUDEK ŽORŽA Dermark Majda D y m I M i 1 u š a Eržen Marija F i g a r M arija Freigang Edita Hotko Marija KOČEVAR MARIJA
Silva
S n j o v i c 'I’ a t j n 11 a ŠIFRER ANA Štefe Danijela Vrhovnik Pavla V r šn a k Stanislava Zupan Angela ŽVAB JELICA Vrabec Dragica
iz zemljepisa in matem. Šušteršič Marija, iz matematike Vrezec Nada, iz zemljepisa Zupan Marija, iz matematike
Ropret Olga
Andrejašič Stanislav Čebašek Franc Dvoržak Georgij Gorjup Jožef K a I a 11 Urh Kern Jožef Kolenc Andrej KOŠIR VINCENC Krivic Franc
II.« razred Razrednik: prof. Štefan
Izdelali so: Krmelj Matevž Lukane Anton Marinček Janez
Markizeti Dragotin Masterl Alojzij Pižent Vincencij Podkrižnik Martin Škerl Pavel
P 1 u t
Poliar Bogdan Poljšak Dušan Ramuš Miroslav Ravnik Danilo Razboršek Janez TOPORIŠ ARMAND Vehovec Mihael ZIMA LADISLAV
Ankerst Ciril, iz matematike Bradaška Matija, iz franc. jez. Čarman Alojzij, iz franc. jez. Guštin Marijan, iz franc. jez. Jaklič Dimitrij, iz matematike Janc Pavel, iz franc. jez.
Leber Mitja, iz slov. in franc. jez.
Ambrožič Anton A n d r a š i č Ignacij BATIČ ALOJZIJ B I e 11 k u š Andrej Cegnar Vladislav Dežman Valentin Dolenc Anton Erzar Franc Eržen Franc
Smole Avgust, iz slov. jez. in zgodov. Stroj Ivan, iz matematike Šemrov Franc, iz slov. jez.
Šmitek Valentin, iz franc. jez. in zemljep. Veitler Janez, iz franc, jez, in matemat. Žvab Radoslav, iz zemljepisa
Niso izdelali:
Bajželj Pav^l	Benedik	Jožef	Golob Matija
Kosmač Mirko	Rebolj Anton
II.	b razred
Razrednik: prof. dr. T o m š i č F r a n c Izdelali so:
Florjančič Ivan Gogala Miroslav Hafner Hranimir Kavalar S t n 11 i s lav
Kenda Ivan Košir Vincenc M a r č a n Anton MAZI ALOJZIJ
Popravni izpit imajo:
Ravnik Ludvik
Ovsenik Avgust Pernuš Leopold Rotar Bogomil Strupi Janez Špendov Franc Štular Anton Walluschnig Franc Zmrzlikar Franc
Andres Zdenko, iz zemljepisa Finžgar Jožef, iz matematike Grobovšek Janez, iz matematike Karlin Rudolf, iz srbolirv. jez. in zemlj. Kern Adolf, iz prirodopisa Pezdič Svetozar, iz matematike
Bajželj Ludovik Benedik Zdravko
iz sloveti, jez.
Rugale Marijan, iz srbolirv. jez. in mat. Šlibar Milan, iz matematike Truden Anton, iz zemljepisa Zakrajšek Milan, iz slov. jez. in zemlj.
Niso izdelali:
Zima Zdravko Zoran Janez
Golob Jožef Japelj Marijan Štrukelj Jožef
Arhar Antonija A ž 111 a 11 A 11 a BRTONCELJ MARIJA Cimperman Darinka Dolžan Kristina FAJDIGA DARJA Fatur Vera Kilo Veronika Fischer L j 11 d 111 i 1 a IVANČIČ IVANA Jankovič Štefanija
II.	c razred Razrednik: prof. Josip Malnar
Izdelale so :
Križnar Danica Lakota Vi d n Lasič Ladislava Lenardič Silvestra Malovrh Ana METELN VIDA Mohar Štefanija Os ni a nagic Višnja Pajer Marija Palouc Štefanija
Pavlin Marija Prešern Slavka R a n t Maj d a Marin. Sucliy Jelka Šinkovec Ana ŠPENKO IRENA Ulčar Nada Vilfan Marija Vovk Frančiška 'h agar Savica
Bernard Božena, iz franc. jez. in zemlj. Casl Bronislava, iz franc. jez. in mat. Dermota Marija, iz zemlj. in mat.
Eržen Amalija, iz zemljepisa Eržen Eva, iz, matematike Hafnar Štefanija, iz zemljepisa Hlebce Angela, iz zemljepisa Javornik Ana, iz matematike Jelar Marija, iz franc. jez.
Keržič Danijela, iz franc. jez. in zemlj.
Krč Pavla, iz zemljepisa Rojina Vladimira, iz /godov, in mat. Rus Marija, iz franc, jezika Solar Marija, iz franc. jez. iu inatem. Torkar Marija, iz franc. jez. in zeml j Veit Marija, iz franc. jez. in zgod. Vidic Veronika, iz zemljepisa Wahl Ana. iz franc. jez. in matem. Zupanc Frančiška, i/. matematike
Nista izdelali:
Resman Marija	Škof	Marija
Ne more več biti redna učenka: Varl Danica.
III.	a razred
Razrednik: prof. Merčun Alojzij
Ambrožič Ivan Ausser Iztok Benedik Franc Bernard Srečko Čeplak Franc Fatur Vekoslav Fülle Emil Golorej Ivan Grilc Anton
Izdelali so: Grobovšek Drago KATNIK IVAN Kristan Janez Markelj Slavko Mesarič Anton Nečemar Boris Oman Franc Pečar Miloš Pečnik Božidar
Poljanšek Stanko
Sušnik Stanislav Šolar Janez Š p r a j c a r F r a n c Š u m i F r a n c Velušček Jožef Vovk Jakob VRTOVEC BOJAN Zupančič Franc
Popravni izpit imajo:
Ipavec Franc, iz matematike	Petelin Josip, iz zgodovine
Kavčič Klavdij, iz matematike	Sitar Peter, iz matematike
Pesjak Franc iz fizike	Vidic Franc, iz matematike
Mežnar Emil
Niso izdelali:
Mulej Janez	Vidmar	Miloš
Vilfan Jožef
Ne more več biti redni učenec: Pavlin Stanko Radi bolezni neocenjen: Oman Mihael Po § 54. zakona o sred. šol. odstranjen: Bajželj Boljedrag. (K izpitu se ni prijavil.)
III.	b razred Razrednik: prof. Mali Albin
Izdelali so:
Čop L e o j) o I d
Brgant Tomaž Colija Anton ČESEN ANDREJ
FRELIH ANTON
Grašič Ana
Hajnrihar Janez Ješe Marija Lenardič Vlasta
Nachtigal Jožef Novuk Zorislav OPREŠNIK MILOŠ Pujer Valentin Pižent Amalija Poček Ivka
Potočnik Anton Šlibar Frančišku Ramovš Marijan Rejic Marijan Rohrman Adolf
Popravni izpit imajo:
Rus Rudolf Soklič Boris Tomelj Jožef Varacha Branko Žagar Stanislav
Celestina Josip, iz zgodovine in mat. Česen Josip, iz nemškega j. in mat. Fale Zdravko, iz matematike Golc Ivan, iz francoskega jez. Križnik Vida, iz matematike Pavlič Drago, iz higijene Pogačar Franc, iz matematike
Seršen Karmen, iz nemškega j. in mat. Stana Ivan, iz nemšk. jez. in mat. Suchy Leo, iz matematike Verbič Ana, iz nemšk. jez. in zemlj. Zorč Mirko, iz zemljepisa in matem. Eržen Nevenka, iz nemšk. jez. in mat.
Mavčič Ana
Nista izdelali:
Možina Ana
Odstranjen po čl. 54. srednješ. zak. in se ni prijavil k razr. izpitu: Auprich Marijan
III. C razred
Razrednik: supl. Hrovat Bogomil
Ambrož Ivka Berjak Ana F e r č e j Jerica Gabrič Ljudmila Horwitz Ilza J e n k o 1 e Rozalija
Izdelale so : Kalan Ana Kraut Jelka Kurat Marija Kuster Nada Likozar M ar i j a PLEŠKO TATJANA ROBIČ IRENA
Savnik Vera Semen Jožefa Strupi Marija ŠIFRER MARTINA
Tajnik Aleksandra Torkar Majda
Popravni izpit imajo: Belcijan Mariju, iz matematike
Benedik Stanisl. iz slov. in nem. jez. Bukovec Vlasta, iz franc, in nem. jez. Japelj Katarina, iz nem. jez.
Krt Mariju, iz franc. jez. in mat.
Lesar Saša, iz franc. jez. Novoseljskij Olga, iz matematike Pogačnik Ana, iz fiz. in mat. Poličar Terezija, iz franc. jez. Zoran Marija, iz franc, in nem. jez.
Niso izdelale :
Auprich Milena Kumer Silva
Odar Cecilija Prinčič Matilda
IV.a razred
Razrednik: supl. Ferjančič S o n j a
Balantič Feliks Bole Janez F i g n r D r a g o s 1 a v
Ivančič Vladimir
Izdelali so: Knific Ivan Novak Karol Pitterle Herbert SEGULIN MARIJAN
šiška Jožef Š i v i c Albin
Urbanec Ivan Žabkar Dragotin
Po popravnem izpitu v junijskem roku so izdelali : Barle Jožef, iz zgod.	Tomc	Vladimir, iz matematike
Feldin Zvonimir, iz matematike	Višnar	Dragotin, iz matematike
Frass Marijan, iz matematike	Žerjav	Dragotin, iz matematike
Gogala Jaroslav, iz matematike	Palčič	Milan, iz matematike
Kavalar Vinko, iz franc. jez.
Keržič Stanislav Lasič Zoran Ogrizek Ivan
Niso izdelali: Sadar Marijan Slapar Ervin Tavčar Ivan Vidic Franc
Zvanič Krunislav Zemlja Valentin Koren Dušan
Radi bolezni neocenjen: Hoenigman Ivan.
Česen Ivan DOLAR DAVORIN Fantur Josip G a š p e r i 11 Ivan
Jan Vladimir Javor Bogdan
IV.b razred
Razrednik: prof. Ivančič Adolf
Izdelali so:
Klein B r 11 11 o Kovačič Franc K 11 111 er I v n 11
P i žent Franc Spiler Adolf Stritih Stanislav
Šibenik Albin
Štiglic Franc Urbas Mil ut in Vidic Vladimir Vidmar Tugoinir
Po popravnem izpitu v junijskem roku so izdelali : Čemažar Ivan, iz zgodovine	Kolman Emanuel, iz franc,	jezika
Dolenc Bogdan, iz matematike	Miklauc Rudolf, iz kemije
Grošelj Anton, iz kemije	Pavšič Miran, iz fizike
Zirkelbach Viljem, iz matematike
Niso izdelali:
Benedik Josip	Hafnar Vincenc
Božič Vincenc	Luin Alojzij
Ciglič Henrik	Pogačnik Ivan
Po § 54. zak. o sred. šolali odstranjen: Šinkovec Mirko (k izpitu se ni prijavil).
Rode Stanislav Završnik Stanislav
IV.	C razred Razrednik: prof. S t i r n A 11 i c a
B r o dar D a 11 i c a DOLINŠEK MARIJA D ž a n g a Katarina
Gantar Danica Keržič Marija Kolb G r o z d n n n Lampret Magdalena
Izdelale so : Leber Ivana Lenič Ljudmila Nučič Savica Pernuš Marija Peterlin Slava POGAČAR SLAVICA Poliča r Marija Zirkel b a c h Nadina
Rozman Angela Sedej Štefanija Šorli Slavica ŠUC ZDENKA Šumi Danica Š n 111 i Nadin n Ukmar Cvetka
Po popravnem izpitu v j linijskem roku so izdelale:
Dolenc Danica, iz mat. Matajc Savina, iz mat.
Brodar Slavica Gašperlin Milena Jeseničnik Zora
Matevžič Z o r a, iz mat. Peneš Marija, iz mat.
Niso izdelale :
Kern Marjeta Kraupp Vera Noč Marija
Plahuta Božena, iz mat. Sajovic Marija, iz mat.
Puhar Helena Rot Arera Slapar Irma Zalar Marija
B ajd Danic a
Čebulj Janez Faletič Janez Falle Mirko Golmajer Elizabeta Hafner Pavel Istenič Marija IVANČIČ ANA K 1 a v č i č Alojzij
V.	razred
Razrednik: supl. Pilgram Vlad
Izdelali so: KLOBOVS ANTON Koman Ljubomir Kovač Bogomil LAMPIČ MILAN M ausser Karol Miklauc Gertrudis Modic Emilija O s t a s z e w s k i Marcelj
Rešek Alojzij
S	c h wall F r i d e r i k Sire Ljubo Sporn Bogomil ŠVIKARŠIČ MARIJA 'I' r č e k Božena '1' r u d e n I v a n Zupančič Leon
Colarič Otmar, iz nem. jez.
Dolžan Miroslav, iz matematike Golob Frančiška, iz matematike Korbar Janez, iz matematike Koželj Janez, iz srbohrv. slov. jez. Lombar Janez, iz srbohrv. slov. jez. Maček Jožef, iz matematike
Popravni izpit imajo: Mulec Oskar
iz matematike Pogačnik Jožef, iz lat. jez.
Pristov Viktor, iz matematike Skit Anton, iz nem. jez.
Škerget Elfridu, iz matematike Triller Igor, iz prirodopisa Urančič-Likar Friderik, iz srbohrv.
sl. j.
Ažman Marijana Bulovec Slava
Niso izdelali
Debevec Mihael Hlebce Ana
Legat Pavel Stroj Nikolaj
Ne more več biti redni učenec: Kajdiž Bogomir. Zaradi bolezni neocenjena: Seliškar Milena.
VI.	razred Razrednik: prof. P o b e g a j 1 o v A n a t o 1
A u s e n e k Franc Benedik Pavel Brenk Vinko B r g a n t Valentin Češenj Marko D o 1 e n c Marj a n Ekar Milan Eržen Valentina Hribar Miroslav Jan Josip
Izdelali so: Javor Ivan Kern Franc Kržišnik Stanislav Lovšin Anton Lukane Aleksander Mavčič Vladislava Murnik Franc Papier Alojzij Pogačnik Vid Pohar Avgust
Rosenstein K a r o 1 Rozman Ciril Savnik Slavko šiška Gabrijela Šuc Emil
TRIBUŠON ANTON \ irnik Anton Weisseisen Marija Mišič Mihael
Hufner Ivan, iz matematike Kmet Miroslav, i/. matematike Kosec Franc, iz latin. jez. Sever Ivan, iz matematike
Schneider Karel, iz matematike Zupan Albin, iz zemljepisa Zupan Gustav, iz nem. jez. Žumer Miroslava, iz matematike
Nista izdelala:
Ausser Cvetko	Ješe	Jožef
VII.	razred
Razrednik: prof. Boris K upnik
F m m e r Frančišek Ferčej Jožef Kalan Marija Kraigher Metod L u k a n c Alojzij
Izdelali so:
Mahnič Vida M a I o v r h M i li a e I Nadi ž n r Ant o 11 P e 1- n uš L j 11 d mila POGAČAR NIKOLAJ POKORN JOŽEF
Srak a r Drag o StuMer Klavdij Šink Matija Š 111 i t e k J a 11 e z
Ulrycli Irena
Popravni izpit imajo:
Kuralt Jožef,	iz srbohrv.	slov.	jez.	Šivic Ludovik, iz	matematike
Murnik Ciril,	iz srbohrv.	slov.	jez.	gmitek Anton, iz	matematike
Mužina Vratimir, iz matematike
Niso izdelali:
Figar Leopoldina	Korenčan Franc	Šmitek Vincencij
VIII.	razred
Razrednik: prof. dr. Josip Zon tar
Izdelali so:
Baloh Rudolf	Habe Alojzija	Sire Ana
Bertoncelj	Anton	Hafner Alojzij	Soklič A11 a
Dolenc Ana	Mr šol Mirko	Treljc Antonija
Fister Sabina	Primožič Alfred	V i d i c A 111 o n
Po popravnem izpitu v junijskem roku so izdelali : Ješe Pavel, iz	matematike	Košar Ludovik, iz matematike
Schwab Viljem i/. kemije
2.	Nižji tečajni izpit
Nižji tečajni izpit se je vršil pod nadzorstvom gimn. direktorja dr j a S i m o n a D o 1 a r j a.
Izpitni odbor za IV. a razred: supl. Ferjančič Sonja (pred-sedn. odbora), prof. Malnar Josip za slovenski jezik, prof. Rup-
n ik Boris za matematiko, prof. Po begaj lov A nato I /a zgodovino in zemljepis, prof. Stirn Ana za francoski jezik.
Izpitni odbor za IV. 1) razred: prof. I v a n č i č Adolf za slovenski jezik (predsedn. odbora), prof. P ob e ga j lov Ana tol za zgodovino in zemljepis, supl. Pilgram Vladimir za matematiko, supl. Prevec Silva za francoski jezik.
Izpitni odbor za IV. c razred: prof. Stirn Ana za francoski jezik (predsedn. odbora), prof. Pobega j lov A na tol za zgodovino in zemljepis, supl. M a c a k M arija A n a za matematiko, supl. H rova t Bogomil za slovenski jezik.
Po § "57. zakona o srednjih šolah so bili izpita oproščeni:
iz IV.a) razreda:
SEGULIN MARIO	Š	i	v	i c Albin
iz IV. b razreda:
DOLAR DAVORIN
iz IV. c razreda:
B r o d a r Dani c* a	POGAČAH SLAVICA	ŠUC ZDENKA
DOLINŠEK MARIJA	Poliča r Marija	Šumi Nadina
Pismeni izpit se je izvršil 12. junija. Naslov slovenske naloge: Gozd je lep pa tudi koristen.
Ustni izpiti so se vršili H., 14., 15. in 17. junija.
Uspeh v IV.a razredu:
a)	izpit so napravili:
Barle Jožef	Fruss Marjan	Šiška Jože
Bole Janez	Knific Janko	Tomc Vladimir
Feldin Zvonimir	Novak Karol	Urbanec Ivan
Figar Drago	Pitterle Herbert
b)	zavrnjeni za tri mesece:
Gogala Jaroslav, i/ matematike	Višnar	Drago,	i/,	zgod.	in	zemlj.
Kavalar Vinko, iz matematike	Smolej	Bogomir,	iz zg.	in	zemlj.
Palčič Milan, iz matematike	Žerjav	Drago,	iz	matematike
Česen I v n n Dolenc Bogdan Drmota Leopold (priv.) Fantur Jožef Gašperin Ivan Jan Vladimir Javor Bogdan
Uspeh v IV. b razredu:
a)	izpit so napravili: Klein Bruno Kolman Emanuel Kovačič Franc Kumer I v n n Miklauc Rudolf Pižent Franc Spiler Adolf
Stritih Stanislav Šibenik Albin
Štiglic Franc Urbas Milutin Vidic Vladimir Vidmar Tugomir
b)	zavrnjeni za tri mesece:
Grošelj Anton, iz zgod. in zemljep.	Puvšič	Miran,	iz	franc,	jezika
Zirkelbach Viljem, iz matematike.
c)	zavrnjen za eno leto:
Čemažar Ivan
Dolenc Danica D ž a n g a Katarina Gantar Dani c n K e r ž i č Marija Kolb Grozdana Lampret Magdalena Lenič Ljudmila
Leber Ivana
Uspeh v IV.c razredu:
a)	izpit so napravile:
Matajc Savina Matevžič Zora Peneš Marija Pernuš Marija 1* e t e r 1 i n Slava Pf e i fer Jelk a
(privatistka)
b) zavrnjena za tri mesece:
Rozman Angela, iz franc. jez.
c) zavrnjene za eno leto:
Nučič Savica	Sajovic	Marija
P I a li uta B o ž c n n Sedej Štefanija Šorli Slavi c a Šumi Danica Ukmar Cvetk a Zirkel h a c li Nadina Zupan Pavla
3.	Višji tečajni izpit
Višji tečajni izpit se je vršil od 19. do 26. junija.
Izpitni o d 1) o r :
Prijatelj Karel, inšpektor ministrstva prosvete, ministrski odposlanec, dr. Dolar Simon, gimnazijski direktor, je izpraševal matematiko.
Sl i r n A n a, profesorica, je izpraševala francoski jezik.
pliil. et i ur. dr. Zoni ar Josip, profesor, je iz-praševal zemljepis kraljevine Jugoslavije ler narodno in občno zgodovino, dr. Tomšič Franc, profesor, je izpraševal srb-skolirvatskoslovenski jezik s književnostjo. Ferjančič Sonja, suplentka s profesorskim izpitom, je izpraševala nemški jezik,
N a I o g e :
1. a) srbskohrvatskoslovenski jezik: Morja široka cesia . (Zgodovinsko razmišljanje o morju in njegovem pomenu za našo državo.)
b)	srbskolirvatska književnost: Problem knjižnega jezika pri Srbih in I Irvatih.
2. živi jezik: a) franc, jezik: Pierre Loti, Pecheurs d' Islande: Chagrin de grand’ mere, v. 16—-43.
Predsednik: Podpredsednik: Zapisnikar: Člani:
b)	nein, jezik: J. P. Hebel, Das Glück des Weisen, 26 vrstic.
3.	matematika: 1. V geometrični postopici je prvi člen za 1, drugi (udi za 1, tretji za 3 in četrti za 9 večji od istoimenskega člena aritmetične postopice. Določi obe postopici ter njuni vsoii!
2. Trikotnik s stranicami a = 29 cm, b = 25 cm, c = 36 cm se zavili okrog vseli treh stranic. Določi površine in prostornine nastalih teles!
3. Določi polarni trikotnik za pol P (—4, 2) k paraboli y2=8 X in sicer stranice, kote, višine ter težišče in ploščino!
Uspeh:
I. Izpit so napravili:
1. Bertoncelj Anton, sin Antona, uradnika OUZD, rojen 17. ja-
nuarja 1917 na Savi.
2. Fister Sabina, hči Ivana, trgovca in gostilničarja, rojena 23. ok-
tobra 1915 na Ovsišah.
>. Habe Alojzija, hči + Mateja, davčn. asistenta, rojena 22. junija 1917 v Gor. Logatcu.
4. llalner Alojzij, sin Vincencija, kovača, rojen 24. aprila 1915 v Zab-
nici.
5. Ješe Pavel, sin + Jožefa, mesarja, rojen 23. januarja 1914 v Radov-
I j it i.
6. Mohor Bogomir, sin Cirila, priv. uradnika, rojen I. novembra 1912
v Kranju.
7. Mršol Miroslav, sin Ivana, posestnika, rojen 24. julija 1917 v
Kovor j n.
8. P r i m o ž i č G e r h a r t, sin Mihaela, gozd. upravitelja, rojen 18. ja-
nuarja 1917 v Zg. Kokri.
9. Schwab Viljem, sin dr ja Viljema, zdravnika, rojen 9. novembra
1915 na Savi.
10. Sire Ana, hči K ranča, posestnika, rojena 16. noveinb. 1914 v Kranju.
11. Treljc Antonija, liči Marije, zasebnice, rojena 14. januarja 1917 na
I lovki.
12. Vidic Anton, sin Aniona, učitelja, rojen 3. marca 1917 v Ljub-
nem. (Oproščen ustnega izpita.)
II. Popravni izpit v avgustu t. I. imajo:
1. Dolenc Ana, hči Kdvarda, trgovca, rojena 20. junija 1915 v Kranju,
i/, občne zgodovine in zemljepisa kraljevine Jugoslavije.
2. Crčman Ivan, sin Ivana, železu, zvaničnika, rojen 18. januarja 1916
v Kranju, izsrbskohrvalskoslovensk. jezika s književnostjo.
3. Soklič Ana. hči Antona, slikarja, rojena I I. aprila 1914 v Kranju, iz
narodne zgodovine.
lil. Zavrnjen za eno teto:
I.	Košar Ludovik, sin Ludovika. viš. davčn. kontrolorja v pok., rojen 30. decembra 1913 na Vrhniki.
XI
Privatni izpiti
Izdeluli so:
Sprejemni izpit zu 1. razred: Belec Vinko Milan, Kavčič Jožef, Krajnik Janez, Napokoj Ignacij, Planina Anka, Ravnihar Leopold, Zerovec Janko.
I. razred: Krajnik Janez, Odar Franc (dopolnilni izpit), Planina Anka, Ravnihar Leopold, Žerovec Janko.
II. razred: Lotrič Bronislavu.
IV. razred: Drmota Leopold, Pfeifer Jelka (dopolnilni izpit).
V. razred: Pfeifer Jelka.
VII. razred: Kolenc Adolf.
Popravni izpit imajo:
I. razred: Belec Vinko Milan, iz zemljepisa, Kavčič Jožef, iz zemljepisa, Napokoj Ignacij, iz francoskega jezika in zemljepisa.
II. razred: Odar Franc, iz prirodopisa.
Niso izdelali:
Sprejemnega izpitu za I. razred: Bertoncelj Lovrenc.
II. razreda: Ruvnikur Leopold.
III. razreda: Sajovic Anton (dopolnilni izpit).
IV. razreda: Karlin Stanislav.
00
m
in
00
to
CO
to
rO
m
> co
«3
o >
oo
CN
in
oo
CN
tO
in
OS
o
CD
in
o
o>
VO
00
►=! in
O
04
in
> <D
cO ü
00
m
Os
00
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletja.
^ s ^ 'c 5’^* Q) O O)	skupa;	CN	to	
§■§: n > bo Ö 0) <D Ih U Öß	>N	37	53	45
£ ö 3 ® 0) Sh			VO	VO
	m.	ON	00	vo
S
o>
o
o
Ö
.S
O
"o
o
Z? Cu
x o *-“• <—* OZ ~ £?■=• M 2 3 s
03
O
O
M
O
TJ
TJ
O
X3
O
co
S
c3
a
S
lO
(730
S'►
<-> O)
>f/J o
OJ (D O tJ0‘O »-j
C _ cn
^•5 ° S s
■—^ CZ
cfi en
TJ
0>
u
N
ca
C£
CC
a
p
M
a
o,
s
CÖ
S?
tO
ON
On	-h
to	cn
CO	to
CO	*-«
»O	to
(D	to
s
CO
o
VO
cn
o
CN
o
I I
CO CN
I I
I I
I I
I I
lili
I I
I I I
I I I
—	ON
to	«o
to
cr
-Tn
vo
s
0\
o
3
Mi cn
Statistika učencev po uspehu dne 30. maja za IV. in VIII. razr., 8. junija za ostale razrede
«j® o o
<D > C ~®{ß O) <D ° >&>%
RJ
O,
S
-bd
m
>
N O CM <» co Th lo' oo" r-. CO
"O ~S
D (D cS
O
CD
CO — <
' CM
CT) r—I lO 00 05 00 00 ^ CD O^O 05
00 N O O - O LO CM	r-H
CD CD
CM CD i-O
CO oo -
CD O
»O CD
co co o
-H 00 CD 00 CD co CD CD
CO r-H
CD iO I I CO
I 00 I
n r i
*t lO CS I cD ' CM r-H I
CM CD I »O CM lir-
£0» | -«C |
| oo I
co ■
CM
cm ir. o
CM
IO 00 00
CM CD
CO ION
• CM 00
"3
O
-D
O TJ > ' *3 '
O) O
»O CO I — CM CM i
r- cd -
CM
O
O
cT
o
co
s
IO
CM
05
co
00
00
co
co
CO
CM
co
CO
co
o
' 05
iO •— CM *—<
• o co
CM r“1
^ o>
CM
CM CD CM t-h
CO CO
co '
r3 +■>
•2 ‘S.
N N
a ,r* >
cO cO
1 S.
1 a
n! o
60‘m co
i/j s > HH
ri CM
(N ^ lO IO
o
000 52? N ' w
'S &
"ö; ‘i
N
O
¥1 H rin
^ IC 'O
P. 83 d» C ~.2
= o
CO
LO
CO
’-f
CO
oo
CO
0>
Cl
D
-tli
co
5=3
ca
co
d
03
C2,
CO
>
03
ca
03
co
co *♦—» co
N 05 N OO O '—1
LO o
CO N ^
co — co
1— CM
CO 00 N 't CO t-^co^^r 05 CO CM" t-T r-H# O CO CM r-H
05 05 CM CO
oc ro co —
CD 05
iS i
o
o
CD
o
co
CD
CM o. to
CO 05 CD
I iO iO
C0 CD O
CD lO . CO *—< I
05 00 I CM CM I
lO lO *—i CD <
CM —
00
CM
CM
oo
2 I
ro -
CM
CM iO O OJ
to 00 00
CM h- CD
^ CD -r
— O ■
CM 00
-O
o
>:J E-^ ix:
T3 £ O
OaG
LO co
CM —<
^ CD CM CM
LO
~r
CM
05
co
• 05
co -
iO —
CM —
LO CO OJ —
iO
(N CD CM r-.
CO CO
CO
-f CM CM
T3	
<X> u	
CO	
	Y*
	a
	
OJ	Cm
T3	O
	p.
cO O fcß ''Z'
<L>	2
W c
> *-H
	CO	Q
■#	"Ü	tJ3
IO	a.	a> g
CM	tn N	"O 0)
iO	cO	(H
	tn	o
C00		-a
		o
•V-4	CO	
G a>	*5) tj	'P cS Ui
'g a)	N	Ä.« 4) c*
o o	C	J3 « »-! “T
ä> te-;.' £
cs to =r m
oo
oo
co
CO
co
CM
co
co
CO
o
co
LO
co
co
00
co
05
73
a*
3
J*
co
Razglas
Velike počitnice trajajo od 29. junija do vštetega 23. avgusta. Disciplinski predpisi veljajo brez izjeme tudi za počitniško dobo. Po določbi ministra prosvete S. n. br. 10110 od 14. marca 1929 vel ja to enako za abiturijente tudi potem, ko že prejmejo izpričevala o višjem tečajnem izpitu.
Prijave za popravne izpite morajo biti vložene 24. avgusta. Prijava mora hiti kolkovana s kolkom za Din 5.— in s toliko kolki po Din 10.—, iz kolikor predmetov mora pri javi jenec delati izpit. Priložiti se mora tudi zadnje izpričevalo. Pomanjkljive prijave se ne bodo upoštevale.
Popravni izpiti se prično 26. avgusta po sporedu, ki ho objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju.
Vpisovanje za šolsko letol935|36
Dne 2. septembra za 1. razred 3	II
„ 4.	„	„	III.	in	IV. razr.
„ 5.	„	„	V.	-	VIII. razr.
Pri vpisu mora predložili vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, novinci pa tudi krstni list. Prijava mora bili kolkovana s kolkom za 50 (petdeset) din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseli neposrednih davkov. Vsak učenec mora prinesli k vpisu tedaj tudi potrdilo pristojne davčne oblasli, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mali) oz. tudi učenec, če mu je davek predpisan. Vrhu tega morajo starši v opombi pri jave vpisati in s svojim podpisom potrditi izjavo, da nimajo drugih davku podvrženih dohodkov ali premoženja, razen onega, katero izkazuje potrdilo davčne oblasti.
Šolnina znaša:
	Pri letnem davku	I.	—IV. razr. V.	— VI. razr.	VII.	- VIII
nad	Din 300 do 1000	Din	100 Din	150	Din	200
<**	„ 1000 „ 3000		15:)	200	11	250
•1	„ 3000 „ 5000		200	250	11	300
	O O O lC	11	300	400	11	500
?1	„ 10000 „ 20000	11	500	600	11	700
	„ 20000 „ 50000	11	800	900	n	1000
11	„ 50000	»1	1300	1400	11	1500
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za otroka v naj-višji šoli celo šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
V	I. razred se sprejemajo učenci, ki so napravili sprejemni izpil.
Ob vpisu v V. razred ne sme bili učenec slar nad 17, ob vpisu v
VII.	razred pa ne nad 19 let. Izjemoma sme le kraljevska banska uprava (dravske banovine v Ljubljani) spregledati predpisano sta-rostno mejo, in to največ do dveh let. Za spregled starostne meje naj se vlože prošnje pri ravnateljstvu že do 15. avgusta, ravno lako tudi prošnje za spregled šolskega okoliša. V okoliš te šole spadajo učenci iz kranjskega in radovljiškega sreza. Prijavnice za vpis se dobe v šoli ali v trgovinah.
Vsak učenec mora plačati pri vpisu Din 20.— za zdravstveni I o 11 tl.
Nadaljnje odredbe bodo objavljene pravočasno na oglasni deski. Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kupujejo, dokler ne bo objavljen seznani odobrenih knjig.
V	Kranju, na Vidov dan 1935.
Direktor gimnazije.
.
,
.
C Tisk tiskarne „Tiskovnega društva" v Kranju predstavnik : F r a n c e Uhernik v Kranju. J)