Izhaja vsak četrtek. Cena mn je 8 K na leto. (Za NemCijo 4 K, ca Ameriko in druge tuje države 6 K\ — Posamezne Številke se prodal ajo ■ po 10 vinarjev. ■■ S prilogama: „Haš kmečki dom" in ,.Haša gospodinja". Spisi In dopisi se poSiljajot Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, icHamacijo in in-serntl pa: Upravništvu »Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— Štev. 25. C-—----1 V Ljubljani, dne 19. junija 1913. Leto XXVI. Za dobro časopisje! Tujih besedi po naših časopisih kar mrgoli. Da moreš razumeti marsikak list, moraš skoraj prej znati latinski in grški jezik. V vsaki vrsti zazija vate beseda, ki ni domača in pri kateri se navadni bralec Irudi na vso moč, da bi iztuhtal, kaj pomeni. To moti in nosi s seboj mnogo slabih posledic. Najmanj nevarna je tista, ki jo sempatja opažamo pri človeku, kateri bi rad veljal za nekaj več: V tuje besede, ki jih je vjel iz časopisov, vlaga popolnoma napačne pojme, ki jih je sam po svoji bistroumnosti izvil iz njih in o priliki se rad pobaha s tem, da rabi take tujke, seveda vse narobe v veliko zabavo vseh, kateri jih razumejo. Najslabša posledica je pa ta, da ljudje potem listov ne berejo, češ, saj jih ne razumem. Ni je bolj žive potrebe v javnosti, nego je potreba dobrega časopisja. Naš list zastopa ljudske koristi in zato je njegova dolžnost, da pove v tem oziru odkrito besedo. Za dober časopis ne zadostuje samo, da se drži pravih načel, da prinaša točno in hitro razne novice, da brani, kar je dobrega v javnosti, in zatira slabo, marveč tudi, da piše tako, da ga morejo ljudje razumeti. Brez potrebe ne gre rabiti tuje besede, Malokatera reč mora tako povzdigniti in razširiti časopisje med ljudstvom, kakor čedna, umljiva domača pisava. Brez potrebe smo rekli, naj ne rabijo naši časopisi tujih besedi, S tem priznavamo, da so včasih tudi tujke potrebne, iV politiki in v gospodarskem in družabnem življenju je mnogo pojmov, ki zanje ne kaže delati slovenskih besedi, katere bi se morale pravzaprav ravnotako prej razložiti, preden bi se razumele, kakor tuje, V takih slučajih je seveda najpametnejše, da se .vzame tuja beseda, ki jo rabijo splošno izobraženi narodi. Kdo bi na primer hotel namestiti s slovenskimi tujke kakor: poli- tika, kartel, štrajk itd.? To bi bilo na vse strani nespametno. Zato je pa treba, da se take potrebne tuje besede ljudstvu razlože in raztolma-čijo. V tem tiči ogromni pomen naših izobraževalnih društev. Nihče ne more odreči, da so ravno ta društva poklicana razširjati dobro časopisje. To je pravzaprav njihova poglavitna naloga. Zato pa je treba izobraziti člane, da se nauče časopise či-tati in razumevati. Koliko izvrstnih reči prinaša n. pr. naš »Slovenec<; dan za dnem. Včasih se človeku kar hudo zdi, da se lepe misli, ki jih ima v kakem sestavku, tako brž poizgube. S pridom in z užitkom bodo pa take reči postale ljudska last šele, ako se bodo ljudje navadili časopise prav in z zanimanjem brati in umevati. Pisec tega članka je bil pred leti na Nemškem v Essenu pri večernem shodi* društva z itnenom »Windhorstova zveza«, ki so bili njegovi člani po ogromni večini sami delavci. Shod se je pričel s pesmijo. Navzoči so vsi lagodno sedeli pri mizah. Ko odpojč, se vzdigne eden izmed njih in začne pripovedovati, kaj se je zadnjih štirinajst dni zgodilo važnega v nemškem državnem političnem življenju. Po vrsti je obdelal posamezne dogodke in jih zasolil s svojimi opazkami. Ko je končal, je bil o tem pogovor. Za njim vstane drugi in ravnotako kakor prvi opisuje važne dogodke po drugih državah, ki so se zgodili ininolih štirinajst dni. Tudi po njegovem govoru je bil razgovor o tem, kar je povedal. Oba moža sta bilh delavca. Vprašal sem ju, kako sta se pripravljala. Odgovorila sta mi, da sta brala liste in iz njih zaznamovala, kar se jima je važnega zdelo. Omenjeno društvo ima take shode, kakor je razvidno iz tega, kar sem povedal, vsakih štirinajst dni. Vsem navzočim se je videlo, kako jih silno veseli shod in kako se zanimajo za to, o čemur se poroča. Mislil sem si pri tem: Po ti poti se dobi slast do politične izobrazbe in do do- brega političnega berila. Tako vzgojeni mladeniči in možje so tudi za vsako agitacijo izvrstni in ni čuda, če vkljub tolikim sovražnikom nemški centrum, stranka nemških katoličanov, tako sijajno zmaguje. Tako ali vsaj podobno bi se moralo v vsakem izobraževalnem društvu delati. Marsikje ni mogoče imeti pevskih zborov ali celo godb; tudi za predstave je sempatja težko, Za izobrazbo v tem zmislu, da bi se člani učili čitati in umevati časopisje, je pa gotovo povsod prilika, ker ni drugega treba nego navadne sobe in ljudi. Za povzdigo dobrega tiska nikoli preveč ne storimo. Vsak dan nas bolj uči, kako ga je treba. To, kar smo danes povedali, se nam pa zdi v tem oziru najvažnejše. Časopisi in društva naj store, kar morejo, potem pridejo gotovo tudi uspehi. Državni poslanci S. L. S. za naše zahteve. Naši državni poslanci so pretekli teden vložili na Dunaju veliko predlogov, v katerih so se potegnili posebno za kmečke zahteve. Med raznimi zahtevami omenjamo sledeče: Za pomoč proti pozebi. Poslanec dr. Verstovšek je stavil v proračunskem odseku sledeči predlog: »Finančni minister se pooblasti, da sme vsled škode, ki jo je letošnja slana povzročila, tri milijone kron porabiti. Melioračni zaklad naj se v drugi polovici leta 1913, poviša za tri, melioracije pa za en milijon kron,« Za vinogradnike. Poslanec Brenčič je predlagal v vinorejskem odseku naslednji predlog: »Vlada se poživlja z ozirom na zadnja slaba leta v vinogradih in letošnjo pozebo, katera je napravila velikansko škodo, da prisilne izterjatve zaostalih brezobrestnih posojil v uvaževania vrednih slu- čajih spregleda in glede tega zaukaže c. kr, davčnim oblastim primerno postopanje.« , Predlog je bil sprejet. Umetna gnojila. Poslanec Hladnik je stavil v kmetijskem odseku sledeča predloga: »Železniško ministrstvo se poživlja, da voznino za gnojila na polovico zniža po vseh državnih železnicah, pa tudi po onih, katere država upravlja.« Drugi predlog se glasi: »Ne smejo se staviti zapreke organizacijam kmetovalcev, če naročajo umetna gnojila, močna krmila, semenja in poljedelske stroje.« Kranjske zahteve. Poslanec Gostinčar je v proračunskem odseku zahteval sledeče: 1. Državna cesta Logatec—Idrija naj se temljito popravi in uredi. 2. Izpelje naj se na Kranjsko telefonsko omrežje, 3. V Ljubljani naj država vendar enkrat sezida centralni kolodvor, 4. V vevški papirnici naj zaukaže vlada najstrožje odredbe v varstvo delavstva. 5. Plače delavstva v Idriji naj se urede, kakor to zahteva delavstvo po vloženih spomenicah, 6. Vlada naj z vso resnosttjo pospešuje kmetijstvo. 7. Jezikovne razmere pri c. kr. državnih železnicah naj se urede tako, da se ne bodo Slovenci zaradi neznanja nemščine odrivali od železniške službe. Vsako šikaniranje v tem oziru naj se odpravi. Vložil je predlog, da se vlada pooblašča najeti v svrho izpeljave potrebnega telefona 20 milijonov K. Avstrijski izseljenci. Avstrijski listi priobčujejo te dni število izseljencev iz Avstrije v tuje države. Številke, ki jih naštevajo, kažejo, da nima skoro nobena država toliko izseljencev, kakor ravno Avstrija. To nas uči, da so pri nas nezdrave razmere, vsled katerih obračajo ljudje hrbet svoji domačiji in beže na tuje. Te številke so naravnost strašne in če bo šlo še več časa tako naprej, bo zmanjkalo naši državi v nekaj desetletjih kmetov in vojakov. Čujmo! Samo v Zedinjene države se je naselilo od 1. 1901. do 1. 1910, skupno 8,706,097 ljudi. Ti ljudje so se izselili iz vseh držav na svetu. Med njimi so Japonci, Kitajci, Lahi, Francozi, Angleži, Nemci in Balkanci. Ali največ teh oseb je prišlo iz Avstrije, namreč 2,145.977 oseb. Vse druge države so zastopane z manjšim številom. Po narodnosti se razdele avstrijski izseljenci takole: 254,152 Nemcev, 93.031 Čehov, 329.682 Slovakov, 398.347 Poljakov, 141.459 Rusinov, 345.519 Hrvatov in Slovencev, 17,284 Lahov, 76,551 Ru-munov, 314,780 Mažarov, 152,811 Judov in 22.361 oseb, ki niso povedale nikakega rodu in plemena. Iz teh številk vidimo jasno, da je izseljevanje Slovanov iz Avstrije naravnost strašno. Ako gre ta stvar tako naprej, mora priti do narodnega poloma, kajti vsi naraščaji, vsa rojstva nas ne bodo povzdignila nad druge, ako gre vse, kar odraste zdoma, Poljaki, Slovaki, Hrvatje, Slovenci, Rusini, vse gre od doma, vse sili z rodne grude. Med izseljenci je veliko takih1, ki bi lahko doma dobili delo in kruh in bi jim ne bilo. treba jemati v roke potne palice, ai Od doma jih žen6 razne muhe. Res je pa tudi, da je med njimi marsikak izseljenec, ki ga poženejo po svetu dolgovi in pa premajhni grunti, na katerih ne more svoje družine preživeti. Posebno doli na Dolenjskem so ponekod naravnost klavrne razmere. Zidanica, okoli nje par kvadratnih' metrov zemlje, obrasčene s par trtami, velika kopica otrok, zraven še dolgovi, pa živi, ce moreš s čemi Za take ljudi se morajo pa naše oblasti zavzeti! Ali res ni mogoče, da bi se ustanovil kak posredovalni urad, na katerega bi se naši bajtarji in osebenkarji obračali? Ta urad bi vodil obenem zapisnik posestev, ki so naprodaj, bi skrbel za nakup vele-posestev in za njih parcelacijo in bi posredoval kupčijo med njimi in malimi kmeti. Predvsem bi moral skrbeti seveda za cen kredit oziroma brezobrestna posojila, da bi na ta način te vrste izseljenci prišli do posesti domače zemlje. Razen Amerike pobira avstrijske izseljence v veliki meri tudi Nemčija, njene tovarne in posebno rudniki. Od 1. 1906. do 1. 1911. se je izselilo tje okoli poldrugi milijon naših ljudi. Slovenci in Hrvatje delajo na Nemškem večinoma v rudnikih, posebno na Westfalskem. Krščanske stranke na Mo-ravskem napredujejo. Pretekli teden so se začele volitve za moravski deželni zbor. Šlo je v splošni ku-riji za 20 mandatov, med katerimi je že šest poslancev izvoljenih. Izvoljeni so bili katoliški narodnjaki Šilinger, Kadlzak in Šramek. Katoliških glasov je bilo v češki kuriji oddanih 135.000, socialnodemokra-ških nad 110,000, V ožji volitvi v splošni kuriji je osem katoliških narodnjakov s češkimi socialnimi demokrati in en napred-njak s katoliškim kandidatom. V nemški kuriji sta izvoljena svobodomisleca, Kr-ščanskosocialni glasovi v nemški kuriji so od zadnjih deželnozborskih volitev 1, 1906. napredovali od 14.000 na 21.000 glasov. — Moravski deželni zbor šteje 151 članov: 2 virilista (olomuški nadškof in brnski škoi), 30 poslancev veleposestva, 46 mest in trgovskih zbornic, 53 kmečkih občin, 20 splošne kurije. Volitve bodo končane začetkom julija. POLITIČEN PREGLED. BALKANSKI SPOR. — CARJEVA BESEDA. Spor na vrhuncu. — Solunski sestanek odloien. — Poslaniki. Spor med balkanskimi zavezniki, zlasti med Srbi in Bulgari, je dosegel začetkom preteklega tedna vrhunec. Srbska in bulgarska armada sta si stali do zob oboroženi nasproti. Spopa- di med četami v Makedoniji so bili na dnevnem redu. Treba je bilo le Se vr-hovnega povelja in bratomorna vojnaf bi se pričela. Časopisje jo je smatralo za neizogibno in tudi državniki so bilig četudi neradi, nanjo pripravljeni. Kako nepremostljiva so se zffela nasprotja med Srbi in Bulgari, priča! to, da se ni mogel vršiti niti sestanek! ministrskih predsednikov v Solunuv Bulgari in Srbi so določili ta sestanek1* a radi neodjenljivosti Srbov ga Bulgari niso hoteli. — Na bližajočo se vojno: je kazalo tudi to, da sta bila bulgarski poslanik v Belgradu, Tošev in srbski v Sofiji, Spalajkovič, pripravljena' za odhod. Carjeva brzojavka. — Srbi in Bulgari sin podvržejo. V tej napetosti je prišla od ruskega' carja Nikolaja brzojavka na kralja Pei tra v Belgrad in cara Ferdinanda v So-sijo, kar je naenkrat izpremenilo ves položaj. Car v tej brzojavki pozivlje srbskega in bulgarskega vladarja, da ostaneta zvesta zavezniškim dolžnostim. Obenem pravi, da hoče prevzeti razsodbo v tem sporu. Končno slovesno izjavi, da bi bila ona vlada, ki bi začela vojno, odgovorna pred vsem slovanstvom in da Rusija pri taki zločinski vojni ne bo mirna. Ta brzojavka je napravila na Balkanu največji vtis. Srbi in Bulgari so nehali misliti na vojno in so izjavili, da sprejmejo razsodbo ruskega carja1. — S tem je najbrže preprečena vojna med Srbi in Bulgari, dasi preteče še mnogo časa, preden bodo vse medse? bojne razmere urejeno. Demobilizacija. — Tesnejša zveza. Kot pogoj, da prevzame razsodni-štvo, je stavil ruski car, da vse balkanske države demobilizirajo, to se pravi,1 da odpuste večino vojaštva. Srbija je res stavila Bulgariji predlog, da po medsebojnem dogovoru odpustita' mnogo vojaštva domov, toda Bulgari še niso odgovorili. Zdi se, da bodo Bulgari stavili neketare pogoje, med katerimi bo glavni ta, da Srbi osvojeno Makedonijo zapuste. Listi trdijo tudi, da Rusija zahteva od balkanskih držav, da se še tesneje združijo in medsebojno zvezo zla-, sti v vojaškem oziru izpopolnijo. Kaj pravi srbska skupščina. V srbski skupščini je moral srbski ministrski predsednik Pašič zopet braniti vlado proti hudim napadom. Opozicija mu očita, da je nasproti Bulga-rom še preveč odjenljiv in premalo odločen. Obenem so opozicijonalni poslanci v bolj ali manj prikritih besedah izjavili, da niso posebno zadovolj-t ni, da se Rusija ponuja za razsodnika. Obžalujejo, da je vodstvo srbskih zadev prešlo v ruske roke. Ministrski predsednik Pašič Je opozicij onalcem precej odločno odgovarjal. Povdaril je, da Srbijo silijo H previdnosti oziri na Evropo. Končno je pa rekel, da se rad umakne, če skup- ščini ni všeč. — In res se mnogo piše, Ida je njegovo stališče omajano. Gotovo je namreč, da Srbi ne dobe po razsodbi toliko, kakor bi radi. To pa pripisujejo kot krivdo Pašiču, ki jih le težko miri. Novo bulgarsko ministrstvo. Poročali smo zadnjič, da je odstopil bulgarski ministrski predsednik Gešov, ki je delal na mirno poravnavo spora s Srbijo. Car Ferdinand je naročil nato Danevu, ki je podpisal v imenu Bulgari je v Londonu mir, naj sestavi novo vlado. To pa se ni izvršilo takoj. Na poti so nejasne razmere do drugih držav. Vendar v glavnem so že dogovorjeni,, kateri možje vstopijo v novo ministrstvo. Novo ministrstvo ne bo Srbom posebno prijazno, bo se pa najbrž precej naslanjalo na Rusijo. Sestavljeno je iz mož, ki pripadajo raznim strankam. Prejšnji ministrski predsednik postane predsednik zbornice v Sofiji. Rusija zaščitnica Balkana in Avstrija. Avstrijski državniki so z začudenjem videli, koliko izda na Balkanu ruska beseda in to jih napolnjuje s strahom. Vedno bolj se zavedajo, da si je Avstrija napravila na Balkanu s svojo nesrečno roko sovražnike, ki so se izročili Rusiji. — Sedaj poročajo, da je naš zunanji minister začel pogajanja z Rusijo, kako bi tudi Avstrija vplivala na razdelitev Balkana. Listi goje upanje, t'a je to edina pametna pot, ki vodi do sprave z Rusijo. — Tudi vodstva velikih avstrijskih političnih strank, kakor krščanskih socijalcev in Poljakov, opozarjajo vlado na čudoviti vpliv Rusijo na Balkanu. UMOR VELIKEGA VEZIRJA V CARIGRADU. Mahmut Šefket paša in njegova smrt. Komaj je nekaj mesecev preteklo, odkar so vrgli mladoturki velikega vezirja, po naše ministrskega predsednika, Kiamil pašo in njegovo ministrstvo ter umorili vojnega ministra Nazim pašo, pa se že zopet sliši o grozodejstvih v turškem glavnem mestu. Na? Bprotniki mladoturške vlade so sedaj odstranili na podoben način velikega vezirja, kakor so prej mladoturki Nazim pašo. Ko se je peljal preteklo sredo Mahmut šefket paša skozi mestni del Pera, se je moral atvtomobil nekaj .ustaviti, takrat pa naenkrat več morilcev ustreli na vezirja. Bil je zadet od petih krogel. Umrl je eno uro pozneje. Zadet, je bil tudi en njegov tajnik. Mahmut Šefket je bil rodom Arabec. Stopil je v vojaško službo in se iz-vežbal na Nemškem in Francoskem. Tu se je nasrkal liberalnih idej, ki. jili je hotel, kakor drugi mladoturki, tudi doma izvesti. Ko je bil poveljnik solunskega armadnega zbora, je s svojo vojsko strmoglavil prejšnjega sultana Ab-dulTlamida. Na vlado je prišel pri imenovanem prevratu pred nekaj meseci/ Vzroki napada. — Morilci. — Aretacije. Vzrok napada je pred vsem v na- sprotju med staroturki in mladoturki. Ker je bil ranjki veliki vezir voditelj mladolurškov, so ga staroturki sovražili. Drugi vzrok pa je ta, da je moral Mahmut Šefket paša podpisati mir z balkanskimi zavezniki, ki je za Turčijo sramoten, Tega Turki niso mogli prenesti. Morilci so bili najeti od nasprotnikov njegove vlade. Širijo se pa razne vesti, kdo je morilce najel. Po napadu so morilci zbežali v neko hišo, kjer so se obupno branili pred vojaštvom, ki jih je končno polovilo. Ker čutijo mladoturki, da jim je vse sovražno, zato iščejo sokrivcev po celem mestu. Vse ljudi, ki so kakorkoli na sumu, so zaprli. AVSTRIJA. Državni zbor. — Naši poslanci proti vladi. — Za kmeta. Naša državna zbornica je razpravljala o malem finančnem načrtu, ki je jako važen za vso državo in posamezne dežele. Vendar se je morala pretekli teden ta razprava umakniti razpravi o začasnem proračunu. Ta mora biti namreč rešen do konca tega meseca. Drugi vzrok pa je že zadnjič omenjena rusinska obstrukcija, s katero bi se bilo boriti, vsaj dokler niso končane de-želnozborske volitve v Galiciji. Pri razpravi o proračunskem pro-vizoriju se je oglasil k besedi naš poslanec Gostinčar, ki je izjavil v imenu slovenskih poslancev, da naši ne morejo vladi zaupati, ker ničesar ne stori za Jugoslovane. Opozarjal je na to, da vlada vzdržuje šole za Albance celo na Dunaju, na Koroškem' ali pa v Trstu pa ne da Slovencem šol. Zato so naši v opoziciji nasproti vladi. Za kmetske zahteve sta se zavzela v kmetijskem odseku poslanca Povše in II1 a d n i k. Prvi je poročal, kako se je porabil v posameznih deželah znesek 6 milijonov kron za izboljšanje kmetijstva. Sodeloval je dalje pri predlogih, ki merijo na to, kako napravljati umetna gnojila v državnih tovarnah. Drugi pa je stavil k istemu predlogu dve resoluciji, ki zahtevata znižanje voznine umetnih gnojil. — Poslanec Hladnik je vložil tudi nujni predlog za pogorelce v Jelšah. Volitve na Tržaškem. Slovenci napredujejo. — Lahi v Italiji. V nedeljo, dne 8. junija, so se vršile v Trstu in okolici volitve za občinski in deželni zbor tržaški. Boj je bil silno hud na eni strani med Lahi in socija-listi, na drugi med Slovenci in Lahi. Volitve šo pokazale, da Slovenci v Trstu silno napredujejo. Okolico so vso osvojili Slovenci; dva okraja v prvih, enega v ožjih volitvah. V mestu pa so v dveh krajih spravili Lahe v ožje volitve. Upanje je, da tretji okraj pri prihodnjih volitvah sploh pade v slovenske roke. Volitve v Trstu so velikega pomena ne samo za Slovence, ampak za avstrijsko stvar sploh; Slovenci se namreč bo- re proti Lahom, ki hočejo, da pride enkrat Trst pod laško državo. O tem so prepričani tudi Lahi v Italiji. NjihoVi listi namreč pišejo, da se tržaški Lahi bore za mater Italijo. Ogrske zmede. — Hrvaška. Poročali smo že, da je imenovan za ministrskega predsednika na Ogrskem grof Tisza, ki je povsod' znan po svojih nasilstvih. Zbral pa je okrog sebe može, ki so njega vredni. Med posebnimi lastnostmi Tisze - je tudi ta, da strašno sovraži Hrvate. To kaže tudi sedaj. Za hrvaškega ministra hoče imenovati Khuena - Hedervaryja, ki je mnogo let zatiral Hrvate kot ban. Tudi hoče Hrvate ukloniti z novo politiko na Hrvaškem. Ustanoviti hoče z vladnim pritiskom madžarsko stranko in s pomočjo te Hrvate še bolj privezati na Ogrsko. PETINDVAJSETLETNICA NEMŠKEGA CESARJA. Nemški cesar praznuje letos petin-dvajsetletnico svojega vladanja. Začele so se v ta namen v Berolinu velike slavnosti. Odposlanstva prihajajo z raznih strani, da častitajo cesarju. — Nemški cesar Vilem II. je začel vlado leta 1888., pod njim je Nemčija silno napredovala. ŠPANIJA HITI V PROPAST. Večkrat smo že govorili o gnilih razmerah, ki vladajo v španski državi, ki je nekdaj veljala za katoliško deželo. Po umoru ministrskega predsednika Canalejasa je prišel na vlado Roma-nones, ki je breznačelen liberalec, orodje v rokah prekucuhov. Njegova vlada ni storila za deželo ničesar, nasprotno pa žene s svojo brezversko politiko deželo v revolucijo. Da bi strmoglavil to vlado, je nastopil proti njej voditelj katoličanov Maura in je v krasnem govoru, v katerem je pokazal ničvrednost Romanone-sa, dosegel, da je ta odstopil. Toda kralj Alfonz je sam toliko liberalen, da jc izrazil Romanonesu zaupanje. Sedaj bo ta človek vodil naprej deželo s svojim prekucuškim ministrstvom v anarhijo. Španski katoličani z žalostjo zro, kako kralj sam sebi izpodkopuje tla in si pripravlja pregnanstvo, a ne morejo se dvigniti iz neke nedelavnosti. Dasi. je dežela še po večini dobra, vendar jej gospodarijo brezverci. Bati se je, da se katoličani, kakor marsikje, zliude šele, ko je nesreča na višku. Mg Listek V deveti deželi. Iz angleščine p<5 Ridef Haggardu prevel l. M, (Dalje.) »Veste,;upajmo najboljše in bodimo pripravljeni na najhujše«, je dejal Vojnovič, ki je bil vedno trden in ne* 81 omahljiv. »Rešili smo se srečno že iz toliko čudnih stisk, da upam, da pridemo srečno tudi iz te.« To je bil izvrsten svet; začeli smo se pripravljati, da se -vsak po svojih močeh ravnamo po njem. Tomič je bil na zadnjem, Umslopogas na sprednjem koncu čolna, midva z Vojnovi-čem pa nisva imela drugega posla, kakor ležati v čolnu in premišljevati. Naš položaj je bil v resnici čudovit: v naročju podzemske reke smo drvili naprej v negotovost. In kakšna tema.je bila! Naša svetilka je bila kakor kresnica v temni poletni noči. »No, sedaj imaš,« sem mislil,sam pri sebi; »prišel si iskat doživljajev in dobil si jih. V takih letih bi te moralo samega sebe biti sram, da še vedno kolovratiš okrog. Pa glej, dasi je položaj tako strašen, se vendar še utegneš srečno preriniti skozi nevarnosti, če pa ne, je navsezadnje podzemeljska reka vseeno še precej primeren grob.« Tako sem premišljeval sam pri sebi, a reči moram, da so moji živci silno trpeli. Tudi za najbolj hladnokrvnega in izkušenega človeka je hudo. ako od ure do ure ne ve, ali bo še živel prihodnjih pet minut ali ne. Toda na tem svetu ni ničesar, čemur bi se človek ne privadil, in polagoma smo se tudi mi privadili našega položaja. Bilo je skoraj poldne, ko smo sc po-greznili v temo, in ob dveh smo razpostavili Umslopagasa in Tomiča, ki st.a imela vztrajati, kakor smo se domenili, pet ux na svojem mestu. Ob sedmih sva jih torej z Vojnovičem nadomestila; Vojnovič je stopil ha sprednji del čolna, jaz zadaj.. Tri ure je šlo naprej brez vsake ovire in brez velikih naporov. Naenkrat sem pa začutil, da postaja ozračje vedno bolj toplo. Izprva se nisem dosri zmeni? za to; ko sem pa čez kake pol ure spoznal, da postaja že pošteno vroče, sem poklical Vojno-viča in ga vprašal, če ni tudi on to zapazil. »Opazil,« je odgovoril. »Zdi se mi, kakor da sem v turški kopeli.« Prav tedaj sta se zbudila ostala dva, ki sta med tem spala; oba sta so-pihala vsled vročine in se potila. Postajalo je vedno bolj in bolj vroče, tako da smo komaj dihali in pometali raz sebe vso vrhnjo obleko. Bilo je kakor v predpeklu. Odkod ta neznosna vročina? Zaman smo ugibali. Pomočil sem roko v vodo, a sem takoj zavpil in jo potegnil nazaj; voda je bila skoraj vrela. Iznad vode so se dvigali gosti oblaki pare. Alfonz je začel tarnati, da smo že v vicah; Vojnovič je menil, da moramo biti v bližini kakega podzemeljskega ognjenika, in zdi se mi, da je imel prav, zlasti z ozirom na to, kar se je pozneje dogodilo. Naše trpljenje je bilo potem nekaj časa tako, da si ga ne upam popisati. Potili se nismo več, kajti ves pot se je bil v nas že posušil. Ležali smo v čolnu, ki ga nismo mogli več voditi. Bilo nam je, kakor bi ležali na živi žerjavici; Sapa nam jc pohajala. Naenkrat pa je 41 reka naredila ovinek in začul sem Vojno viča, ki je spredaj v čolnu s hripa-vim, iznenadenim glasom nekaj zavpil. Čudovit, pa grozovit prizor se mi je odprl, ko sem se ozrl tja. Kake pol milje pred nami, nekoliko bolj proti levemu bregu — zdaj smo mogli videti, da je bila reka široka kakih 90 čevljev — se je dvigal iznad vodne gladine orjašk, stebru podoben curek skoraj belega plamena, ki se dvigal 50 čevljev visoko v zrak, kjer je zadeval ob strop, se razširjal na vse strani kakih 40 čevljev v premeru ter padal nazaj v zaokroženih ognjenih jezikih, podobnih cvetličnim listom polnorazcvele rože. Ta strahoviti plinasti curek v resnici ni bil nobeni stvari tako podoben, kakor velikanski ognjeni roži, ki se je dvigala iznad črnega vodovja. Spodaj je bilo pokončno steblo, zgoraj pa grozoviti cvet. Kdo more popisati to strašno, grozno krasoto? Jaz gotovo ne. Dasi smo bili še kakih petsto korakov od nje, je vzlic sopari razsvetljevala votlino, da je bilo svetlo kakor podinevu, in smo videli, da se je dvigal strop kakih štirideset čevljev visoko nad nami. Skala je bila črna, le ponekod sem mogel razločiti blesteče črte rude, ki so se razširjale po njej kakor velike žile, ne vem pa povedati,,, kakšna kovina je bila. Dalje smo drvili proti temu ognjenemu stebru. »Drži čoln na desno, Borovski — na desno!« je zavpil Vojnovič, in trenutek pozneje sem ga videl pasti onesve-ščenega v čolin; Alfonz je bil že prej omedlel. Tudi Tomiču ni več dosti manjkalo. Ležali so kakor mrtvi, le Umslopogas in jaz sva se še držala pokonci. Bili smo še komaj petdeset korakov od ognjene rože iin videl sem Zula, kako se mu je glava povesila na prsi. Tudi opt je omedlel in ostal sem sam. Dihati skoraj nisem mogel; silna vročina me je kar sušila- Strop votline je bil videti popolnoma razbeljen. Les našega čolniča je £e skoraj gorel. Še sem bi pri zavesti. Vedel sem, če padem tudi jaz, nas bo nesla voda mimo gorečega stebra, morda v razdalji kakih štirih korakov, in poginili bomo. Naravnal sem veslo tako, da bi krenil čoln kolikor mogoče v stran. Oči so mi hotele kar skočiti iz glave in le skozi zaprte vejice sem mogel videti silno svetlobo. Bili smo ravno nasproti ognjenemu stebru. Gromelo in bobnelo je kakor vsi peklenski ognji in okrog in okrog je voda silno vrela. Še par sekund. Zdrknili smo mimo; slišal sem bobnenje za seboj. Nato pa sem tudi jaz padel v nezavest . . . Prva stvar, ki se je potem spominjam, je bila, da sem začutil zračni pih na obrazu. Oči so se mi naporno odprle-Pogledal sem. Daleč, daleč gori je bilo svitlo, okoli mene pa je bil temen mrak. Mislil sem, da sanjam. Spomnim se, kaj smo doživeli, 3ii pogledam. Čoln je še vedno plaval po vodi, na njegovem dnu so pa ležale napol oblečene posta-* ve mojih tovarišev. »Ali so mrtvi? Sem li sam ostal še živ na tem strašnem kraju?« Ta misel mi je pretresla mozeg. Nato sem občutil žgočo žejo. Vtaknil sem roko v vodo, pa sem jo zopet; naglo potegnil nazaj ter zakričal. Nil čuda; skoraj vsa koža je bila opečena, voda pa je bila skoraj mrzla. Ko se jo roka privadila hladne vode, sem jo začel zajemati in piti. Pil sem s hlastnimi požirki in se polival z njo tudi po telesu, ki je bilo videti, da pije in vsrkava tekočino kakor razpokana zemlja dež po dolgi suši. Kjer sem bil ope-i čen, me je bolelo, kadar je prišla voda' na opeklino, a hujši je bila želja po mokroti, kakor bolest. (Dalje prih.) Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Bilo je morda okrog sedme ure zvečer. Ker je padal sneg v debelih, gostih snežinkah, nisem mogel dozna-ti smeri svoje poti; močni sever, ki jo bril preko polja, je zabrisal vse sledove čet, ki so šle pred menoj. Do sedaj sem nosil svoj medvedo-s kožuh vedno z dlako na zunaj. Da'bi ga bolje izrabil, sem ga obrnil. Tej okolnosti se imam zahvaliti, da sem to strašno noč kljub 22 stopinjam mraza ostal še pri življenju. Ko sem obrnil kožuh proti severu, sem mogel zopet eno uro naprej, a brez dvoma nisem prehodil v tem času več kakor četrtin-ko milje. Semintje sem zašel v snežne vrtince, kjer sem se nevede vrtil okrog in šele pozneje po vozovih in konjih, mimo katerih sem že enkrat šel, spoznal, da se pomikam v krogu tja, kjer sem ravnokar bil. Med temnimi oblaki, ki so se z divjo hitrostjo podili po nočnem nebu* se je semtertja prikazala luna. Ob njenem svitu sem v daljavi mogel razločiti neko temno črto, ki sem jo smatral za oni yelikanski gozd, ki nas je ločil1 od Berezine, do katere smo imeli kma-> lu priti. Zelo sem se prestrašil, ko se me je naenkrat polotila nepremagljiva zaspanost, ki je pri enakih okoliščinah navadno znanilka gotove smrti. Nogo me niso hotele več nositi, moči so mi! popolnoma opešale. Že sem večkrat zadremal in se zgrudil na tla, in če bi ne bilo snega, ki me je s svojim mrazom vzdramil, bi bilo po meni. Tam, kjer sem se nahajal sedaj, je bila cesta tako pokrita z mrtveci in konji, da sem se le s težavo preril skozi.; Ko sem zopet poskušal dvigniti nogo, sem se spodtaknil in padel. Zdelo se mi je, kakor bi me hotel eden v snegu; ležečih prijeti za nogo in ustaviti. Zgo-, dilo se je namreč večkrat, da so se onemogli, ki so ležali blizu ceste, prijemali mimoidočih, za obleko in za noge, da bi itako obrnili nase njihovo pozornost in prosili pomoči, in primerilo se je pogosto, da so oni, ki so se sklonili k tlom, 'da bi nesrečnikom pomagali, padli nanje in našli žalostno smrt. Kakor pijan sem se še kakih deset minut opotekal dalje, ne da bi pazil na smer svoje poti. Kolena so se mi šibila jpod neznosno težo telesa, ki je počivalo na njih, in prepričan sem bil, da mi fee bije moja zadnja ura; v hipu se mahoma spodtaknem nad sabljo mrtvega jezdeca, padem v vsi svoji dolžini po tleh in zadenem s tako silo z brado ob kopito svoje puške, da sem omamljen obležal. Silna bolečina v moji desni rami, s katero sem tudi pri padcu udaril ob puško, me je zopet spravila k zavesti. Z največjim naporom sem se 'dvignil in pokleknil ter segel po puški, 'da bi si z njeno pomočjo pomagal popolnoma na noge. Pri tem sem zapazil, da mi teče iz ust kri. Obupno sem zakričal in hkrati skočil pokonci, tresoč se od strahu, bojazni in mraza. Mojemu glasnemu klicu se je nekdo odzval. Mene, ki sem tako silno potreboval pomoči, je nekdo prosil, naj mu pomagam. Cul sem slaboten, obupen glas: »Pridite, pridite, pomagajte nam!« Potem je bilo zopet vse tiho. Obstal sem nekaj časa in poslušal; z očmi sem iskal v temi okrog, a videl in !tudi slišal nisem ničesar. Da se prepričam, če se morda končno vendar nisem motil, sem zaklical kolikor mogoče glasno: »Hej! Kdo kliče?« a samo jek je odmeval nazaj. Bilo bi mi v veliko itolažbo, če bi bil mogel dobiti kakega (tovariša v nesreči, kajti mislil sem, da bi morda, drug drugega bodreč, mogla hoditi vso noč. Še sem imel opraviti s 'temi mislimi, kar se zopet oglasi isti glas, kakor prej: »Prosim, semkaj I« V istem trenutku sc je prikazal izza oblakov mesec, in kakšnih deset korakov od sebe zagledam dva človeka, katerih je eden sedel na tleh, drugi pa ležal poleg njega. Nagovoril sem sedečega. Začel se je smejati kakor blazen jn odgovoril: »Ne pusti ga ležati, je moj (prijatelj, veš!« in na to se je zopet nasmejal. Poznal sem ta pojav, vedel sem, da je to smeli, ki znači smrt. Drugi, ki sem ga smatral mrtvim, je sedaj nekoliko krenil z glavo in jecljal z glasom, ki ga ne bom nikdar pozabil: »Pomagajte stricu, rešite ga! — jaz —-jaz umiram!« To je bil glas, ki me je bil prej privabil bližje. Izpregovoril sem nekaj besed, a odgovora nisem več dobil; revež fje bil že mrtev. Nato sem poskusil s prvim in mu prigovarjal, naj vstane in gre z menoj, a v odgovor mi je topo zrl jv obraz. Zavit je bil v velik, s kožuho-,vino podvlečen plašč, ki ga je skušal Vreči z ramen. Pri tej priliki sem opazil, da je nosil znake višjega častnika; govoril je sam s seboj o neki vojaški paradi, katere se mora udeležiti. Takoj nato se je z obrazom zgrudil v sneg. Videl sem, da je tu vsaka pomoč zastonj, vendar sem ga skušal še enkrat dvigniti kvišku. Njegov duh se je bil že ločil in revež je bil rešen. (Dalje prffi.) Na Velehrad. Letos je minulo 1050 let, odkar sta sv. Ciril in Metod iz Carigrada prine-sgla sveti križ med Slovane. Delovala sta na Moravskem in v stari Panoniji vzgojila več slovenskih misijonarjev in skozi naše dežele potovala v Rim. V proslavo te 10501etnice bodo na Vele-hradu velike slavnosti, ki se prično dne 6. julija za može, 8. julija za duhovnike, 9. za matere in otroke, 10. za Marijine družbe, 11. za mladino, 12- za starejše romarje. Dne 27. julija bo glavni shod apostolstva sv. Cirila in Metoda. Velike slavnosti bodo tudi 15. avgusta, 28. septembra in 23. novembra. Pojasnila daje dr. Anton Ciril Stojan, državni poslanec in prošt v Kromerižu. Dom in svet. Katoliški shod v Ljubljani. Le še dva meseca nas ločita do veličastnih priredb katoliškega shoda v Ljubljani. Treba se je sedaj hitro pripravljati po vseh naših župnijah, po vseh naših društvih. Bratje Hrvati se pripeljejo na katoliški shod v Ljubljani z velikim posebnim vlakom. Spremljali jih bodo njihovi škofje. Čehi pridejo tudi s posebnim vlakom; tudi Poljaki živahno agitirajo za udeležbo na katoliškem shodu. Posebno veličasten bo prizor na Kongresnem trgu, kjer bo zbrana pri sv. maši vsa množica in kjer se bode slovensko in hrvaško ljudstvo na čelu svojih škofov posvetilo Brezmadežni. Zato se pa dvignimovsi. da bomo navzoči pri temsloves-nem, zgodovinskem t r e n o t-kul Po slovesni posvetitvi Brezmadežni bo mogočna manifestacija slovenskega in hrvaškega ljudstva za sivolasega nam vladarja, ki letos praznuje 651e($iico svojega vladanja. Sto let je letos, odkar smo prišli od Francozov nazaj pod avstrijskega orla, zato je tre-notek najprimernejši, da damo duška stari, slovenski zvestobi do avstrijskega prestola. Vsak naj se torej potrudi, da bo vse to kar najbolj slovesno. Posebno prosimo, da pride kar naj-več narodnih noš! To mora biti obenem tudi prava, velika slavnost naših prekrasnih narodnih noš! Dva meseca imamo čas za podrobne priprave — če vsi v vsaki župniji store, kar jim je mogoče, bo o katoliškem shodu v Ljubljani svet govoril! Priloga »Naša Gospodinja« se je morala zaradi tehiničnih ovir pri tiskarskih strojih odložiti na prihodnji leden. Novomašniki leta 1913. Posvečeni bodo v ljubljanski škofiji v mašnike letos naslednji gg. bogoslovci: a) Iz IV. letnika: Bulovec Jožef iz Smokuča, župnija Brez-nica; Gabrovšek Frančišek iz Rovt; Hafner Anton iz Žabnice; Honigmann Frančišek iz Goriče vasi, župnija Ribnica; Kokel Frančišek iz Idrije; Kovačič Frančišek iz Smerja, župnija Prem; Pavlič Frančišek iz Lok, župnija Šmartin v Sp. Tuhinju; Petrič Gabriel iz Strug; Vilfan Matej iz Križne gore, župnija Stara Loka; Žerjav Janez iz Toplic; Žganjar Ignacij iz Ceste, župnija Dobrepolje, b) Iz III, letnika: Burenk Janez iz Nasovič, župnija Komenda; Črnilec Janez iz Naklega; Gnidovec Anton iz Vel, Lipovca, župnija Ajdovec; Lovšin Frančišek iz Sušja, župnija Ribnica; Merješič Filip iz Ljubljane; Pečkaj Janez z Broda, župnija Dol, Logatec; Poje Jožef iz Pa-dovega, župnija Osilnica; Zavrl Alfonz iz Velike gobe, župnija Dole, Romarski vlak na Trsat. Vozni red In druga pojasnila. Odhod iz Ljubljane Južni kolodvor dne 5. julija ob 3. uri popoldne; prihod v Reko ob 7. uri 5 mi7 mit zvečer. Na Trsatu slovesni sprejem in pozdravni govor (P. Benvenut Win-kler). Dne 6. julija ob 5. uri zjutraj pridiga (P. Benvenut Winkler), po pridigi tiha sveta maša, po sveti maši sveto obhajilo, katero v najobilnejšem številu prejmite I Spoved naj se opravi doma. Po duhovnem opravilu zajutrek. Glede izleta v Opatijo se bo med vožnjo vse ukrenilo in določilo. Točno ob pol 1. uri popoldne dne 6. julija se naj zbero vsi na kolodvoru na Reki, odkoder se vlak odpelje ob 1. uri 25 minut popoldne. Prihod v Postojno ob 4. uri 10 minut popoldne. Odhod iz Postojne ob 8. uri zvečer. Prihod v Ljubljano ob 10. uri 15 minut zvečer. — Udeleženci se s tem obvestijo, da se bo za prenočišča in kosilo po možnosti poskrbelo in se obenem strogo opozore, da naj se natančno drže določenega reda. Udeleženci naj se zbero dne 5. julija točno ob dveh popoldne pred postajo Ljubljana južni kolodvor, kjer jih bodo pričakovali reditelji, ki bodo nosili bele trakove na levih rokah. Romarski vlak čaka na sopotnike, ki se s popoldanskim vlakom pripeljejo z Dolenjskega. —: Od* bor. Kdaj je Kres? Opozoriti se nam zdi potrebno — ker se zdi, da splošno še ni znano in tudi nekateri koledarji to še vedno napačno naznanjajo — da po novi odredbi sv. stolice o praznikih god sv. Janeza Krstnika ni več 24. junija, ampak vsako leto v nedeljo pred praznikom sv. Petra; torej letos 22- junija. Kresovi na) se torej ne zažigajo 23. zvečer, ampak v soboto, 21. junija zvečer I Obolel je kardinal Vives-y-Tuto, ki je bil tudi spovednik sv. očeta. Radi prevelikega napora se mu je omračil um. Kardinalu Agliardiju so poverili, da kardinala Vives-y-Tuto zastopa kot prefekt kongregacije za redovnike. Odlikovanje. Dekan v Tomaju, g. Matija Sila, je bil odlikovan z viteškim križccm Franc Josipovega reda. Plemstvo je podelil cesar podpolkovniku 37. topničarskega polka Alfredu Podboj s pridevkom pl. Cenetov. Vročina in suša v Istri in na Krasu. V Istri in na Krasu vlada že 15 dni velika suša in neznosna vročina. Pomanjkanje vode je silno. Žito je vse zgorelo; vene koruza, krompir, fižol, grašek, korenje, pesa in solata, Pašniki so vsi kakor zgoreli, Ako ne bo v kratkem dežja, bo vsa letina uničena razen grozdja. Bog daj dež, ako ne, bo ljudem huda predla. Smrt vsled solnčarice. Prošli tedon je bila na Spodnjem Štajerskem izredna vročina, ki je zahtevala človeško žrtev. Poštni poduradnik Matija Pavlič s poštnega urada v Celju je moral spremljati železniško pošto iz Celja v Spodnji Dravograd. Ta dan je bilo na prostem 30 stopinj Celzija vročine, v poštnem vozu pa 39 stopinj. Ko je imenovani poduradnik, vrnivši se iz Spodnjega Dravograda ob treh popoldne, stopil iz železniškega voza, ga je zadela kap vsled vročine. Dne 8. t. m. ponoči je umrl na posledicah solnčarice. Hladna stanovanja. Vprašanje, kako si ohranimo stanovanje hladno, je v dobi poletne soparice in vročine važno. Najprej treba stanovanje ohladiti. To se zgodi tako, da odpremo okna, kadar je zunaj hladnejše nego notri; sicer dosežemo ravno nasprotno. ,Vsa okna se morajo zjutraj najpozneje ob sedmih zapreti in morajo ostati zaprta. Skrbeti moramo, da v stanovanju nimamo več ko 16 stopinj gorkote. Zato pa je treba zgodaj čistiti, da so lahko okna od 7- ure naprej zaprta. Odprta so pa naj ponoči, in sicer se naj odpro okrog 9. ure zvečer, ko se je zunanja toplota zene.čila z notranjo. Odprta temperatura zenačila z notranjo. Vsaj zgorrlje dele oken imejmo ponoči odprte, po možnosti tudi vrata, da nastane prepih. Podnevi je treba okna imeti na vsak način zaprta, pa tudi zagrnjena z šaluzijami ali gardinami, da solnčni žarki ne morejo prodirati v sobe. Ali so možje tudi gizdavi? Nekdo bi bil dal rad točen odgovor na to vprašanje. Kaj naredi? O priliki nekega zborovanja jc naprosil svojega znanca, ki je bil sluga v dotičnem zbirališču, naj pazi na vsakega gospoda in sešteje tiste, ki si bodo v predsobi lase popravili. Izid je bil ta: Izmed 30 zboroval-cev si je pogladilo lase pred vhodom v zbornico 29, eden jih pa ni več imel. Koliko je Slovanov na svetu? Začetkom leta 1913. se je naštelo nad 165 milijonov Slovanov, to je ravno ena desetina celokupnega človeštva. Slovani se delo. talco-le: 71,300.000 Velilco-rusov, 35,600.000 Malorusov, 22,500.000 Poljakov, 10,390.000 Srbov in Hrvatov, 7,650.000 Čehov, 7,550.000 Belorusov, 4,740.000 Bulgarov, 2,800.000 Slovakov, 1,530.000 Slovencev, 1,200.000 makedonskih Slovanov, 380.000 Kašubov, 160.000 lužiških Srbov, vsega vkup torej 165 milijonov 550.000 duš. Če se upošteva razne potujčene Slovane, ki se bodo ob ugodnih razmerah zopet vrnili v na-Si ročje slovanstva, — bo Slovanov blizo 200 milijonov. Od 165 in pol milijona Slovanov živi v Rusiji 118 milijonov, v Avstro-Ogrski in Nemčiji 31 milijonov, v balkanskih slovanskih krajevinah 10 milijomov, v Ameriki 5 milijonov in ostali v Rumuniji, Italiji, Franciji, Švici, Mali Aziji, v Kini, Buhari, Perziji in Kitajski. Milijonska oporoka. Kakor poročajo češki-listi, je dne 4, junija umrl v svoji vili v Dobrihovicah na Češkem veletrgovec Bogumil Wiesler, Svoje milijonsko premoženje je določil v narodne in blagodejne namene, in sicer: 200.000 kron »Osrednji Šolski Matici«, 250.000 kron dijaški kuhinji čeških visokih šol v Pragi, oskrboval-nici za slepe 50.000 kron, Društvu čeških trgovskih potnikov v Pragi 25.000 K, za ustanove češkim vseučiliščnikom 150,000 kron, za zgradbo trgovske bolnice 250,000 kron. — Rajni Bogumil Wiesler, ki je s svojim plemenitim činom pred odhodom s sveta iznenadil javnost, je bil lastnik trgovine s tehniškimi potrebščinami v Pragi. Promi-nui je v 66. letu. Žena mu je odšla v večnost pred 1 in pol letom. Ker je bil brez otrok', je volil vse svoje bogastvo češkemu ljudstvu, ki ga je tako ljubil. Slava vrlemu možu! Samoumor v zaporu. V zaporu v Červinjanu na Goriškem se je ustrelil Izidor Mariničič iz Gorice. Pred nekaj dnevi je bil aretiran, ker je na sumu, da je kradel biciklje. Mariničič se je hotel najprvo obesiti, pa mu je sodni čuvaj to preprečil. Ali čez nekaj časa se jc ustrelil. Zakaj se prepirajo zakonski? Pod tem nasiovom je priobčil nek hudomušen Ame-rikanec svoj dnevnik. V njem zagotavlja, da je živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu. Pet let jo je snubil. Ko sta se vzela, sta se sprla takoj prvi dan. Sklenil je, da bo v poseben dnevnik zabeležil vse prepire s svojo ženo. To je delal petnajst let in sedaj je obelodanil svoje opazke. Med drugim omenja sledeče vzroke in število prepirov. Ker jed ni bila pravočasno pripravljena, se je spri z ženo 1689krat. Ker je po ženinem mnenju izdal preveč denarja, mu je ona to očitala 1252krat. Zato pa ji je on očital 1631 krat, da izdaja preveč denarja za obleke in lišp. Ker je prišel mož z umazanimi čevlji v sobo, ga je žena oštela 825krat. Ker se mu žena ni smilila, ako se ji je kaj hudega pripetilo, ga je ozmerjala 530krat; 16krat pa, ker ji ni hotel verjeti, ko mu je zagotavljala, da bo še isti dan umrla. Ljubosumna je bila žena samo trikrat, a je bila takoj zopet dobra. Najhuje pa sta se skregala takrat, ko je ona z britvijo začela parati neko staro obleko, To je moža tako razkačilo in sta se tako sprla, da je žena vsa objokana rekla, da se vrne sedaj k svojim staršem in ji nihče tega ne bo ubranil. On ji je pa v svoji razkačenosti rekel, da ji tega noče braniti. Ko pa je začela spravljati skupaj svoje reči, da odide, se je obema jeza ohladila in sta kmalu drug drugemu za trdno prisegala, da hočeta vse odpustiti in pozabiti. Kljub vsem tem tisočerim prepirom in prepirčkom pa vendar zagotavlja mož, da sta se vedno ljubila in zelo srečno živela. To se je pokazalo prav posebno ta- krat, ko je žena nekoč :-.bolela. Sredi noči je tekel dolgo pot do zdravnika in je čul potem pri ženini postelji šest dni in šesti noči nepretrgoma kakor najboljša usmi-ljenka. 30.000 knjig v plamenu. Iz Londona je prišlo sporočilo, da je 6, junija nastal v, poslopju velike knjižnice v Mudiesu požar, ki je uničil 30,000 knjig, med njimi mnogo dragocenih. Goreti je začelo v skladišču. V strašnem strahu je mnogo ljudi poska-kalo skozi okna v nočni obleki na cesto. Po daljši dobi so ognjegasci z nadčloveškim naporom zadušili besneči požar, pri čemer so dobili mnogi težke opekline, 50 letnica odprave suženjstva v Ameriki. Letos slave zamorci v Ame-i rilci 50 letnico, odkar je bilo odpravljeno suženjstvo. Sedaj je v Ameriki krog 10 milijonov zamorcev, ki pa niso ameriški urojenci, marveč so prišli1 sem iz Afrike. Prvim evropskim naseljencem v Severni Ameriki je manjkalo cenih delavnih moči. Tedaj Je nekaterim trgovcem prišlo na mišel, da bi bili za'to dobri, afriški črnci; začeli so jih loviti in kot sužnje' prodajati v Ameriko. Prvih 20 sužnjev je bilo leta 1619. pripeljanih v mesto Jamestown. Šele 1.1848. je izšla prepoved, da se ne srnic dovažati nobenih novih sužnjev več; kar je bilo prejšnjih, so morali daljo robovati. Leta 1863. pa je izšla postava o odpravi suženjstva sploh in osvobodila vse sužnje. Vsled gibanja za cd? pravo suženjstva se je vnela vojna med severnimi in južnimi ameriškimi'državami, ker so bile prve odločno za odpravo, južne pa proti njej. Vojna je trajala od leta 1861. do 1S65. Zmagale so severne države. Sredi vojne 1. 1863. se je sklenil zakon, ki je osvobodil zamorce dvestoletnega suženjstva. 3 milijone lir zapuščenim otrokom je volil v Peglipi na Benečanskem bogati Julij Kaenazzo. Denar se izroči škofu Pelizzu, da se zgradi zavetišče, namenjeno zapuščenim otrokom. Mali predsednika kitajske republike — krisijanka. Iz kitajskega mesta Šangaja poročajo, da je mati kitajskega predsednika Juanšikaja prestopila h krščanski veri. Ona stoji že več let na čelu gibanja za izobrazbo kitajskih žena. Pametna milijonarska hči. Hčerka večkratnega milijonarja se je zaročila z bogatim farmarjem in v kratkem bi bila imela biti poroka. Kar jo je nekega dne zmanjkalo iz domače hiše, ne da bi kdo vedel, kod in kam je prešla. Vse poizvedovanje obupanih staršev in ženina je bilo zaman. Čez 14 dni pa dobe starši iz nekega daljnega mesta v Teksasu v Ameriki to-Ie pismo: »Predragi starši! Ljubi ženin! V nekaj dneh bi bila imela postati samosvoja gospodinja in začeli 3ainostojno voditi svoj dom. Toda znala nisem nobenega domačega dela, ki ga mora nujno znati vsaka dobra gospodinja in zato sem se bala, da bi svojemu bodočemu možu ne mogla pripraviti v domači hiši tiste prijetnosti in ugodnosti, ki je potrebna, da se možu dom priljubi. Sklenila sem tedaj, da se za nekaj mesecev udinjam kot navadna služkinja in se tako temeljito seznanim z domačim gospodinjstvom, Tu ostanem se- 'daj še dva meseca, nakar se vrnem k Vam ,v upanju, da me s staro ljubeznijo sprejmete.« Ameriški listi zelo priznalno pišejo o tej pametni milijonarjevi hčeri in izražajo mnenje, da bi nobenemu dekletu ne škodilo, ako bi sledila njenemu zgledu; potem bi ne bilo toliko trpkih nesporazumljenj in razočaranj v prvih mesecih zakona. Mrzel zrak dohaja pri vdihanju najprej v goltanec in grlo. Zato ni čuda, da so zlasti bolezni v grlu zelo pogoste. Javljajo se s pokašljevanjem, hripavostjo, ščegetanjem v grlu, za-slizenostjo in bolestnim požiranjem. K sreči pa imamo doma vedno Fellerjev esenc - fluid z znamko „Elza-fluid" in moremo zato ta zla kmalu odstraniti. Kdor od naših čitateljev ga nima, naj ga hitro naroči 1 tucat franko za 5 — kron pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica Elza trg št. 16, Hrvatsko._ Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 1aU°lo brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne. Glej inserat! Gorenjske novice g Boh. Bela. Občni zbor živinorejske zadruge se vrši v nedeljo, dne 22. jt. in., popoldne ob 3. uri v stari šoli. •Zadružniki, udeležite se zbora polno-številno! g Bohinjska Bistrica. Občni zbor posojilnice. Ob obilni udeležbi se je vršil v nedefjo, dne 15. junija, občni zbor posojilnice. Denarnega prometa je bilo lansko leto čez 470 tisoč kron, stanje ' vlog koncem leta 1912 čez 739 tisoč K Kljub denarni krizi je izkazala posojilnica tudi letos dobiček po zaslugi našega neumorno delavnega načelnika g. Martina Ravnik ter ima rezervnega zaklada krog 8000 K. Le tako naprej z združenimi močmi v prospeh našega Bohinja. — Občinski odbor je pri svoji zadnji seji z veseljem pozdravil misel, da se tudi za našo občino ustanovi c. ikr. okrajno sodišče na bližnjih Jesenicah, seveda s pogojem, da ostaneta tudi nadalje oba mesečna uradna dneva. :— Za »Slovensko Stražo« in vajenški dom v Ljubljani je naklonil svoj prispevek. — Semenj bo na Bistrici v torek, tlne 24. junija. — Za izobraževalno društvo je veliko zanimanja. Vrli gospod kaplan Viktor Krageij se veliko trudi ter je pričakovati najboljšega uspeha. g Boh. Bistrica. Jože Media, po domače Povlč, je pred kratkim peljal s kobilo voz peska po občinski cesti iz Boh. Bistrice v Nemški Rovt- Ko je prišel na pol pota, do 20 m visoke škarpe, se konj izpodtakine in pade z vozom in voznikom v globino. »Jezus, Marija, po-magajta!« je zavpil voznik. Zgodil se je čudežni slučaj: konj je ostal nepoškodovan, Povletu pa je božja pomoč rešila življenje. Dobil je le lahke poškodbe. Na tako nevarnem kraju bi bilo treba ograje; občinski odbor je že sklenil, da se izvrši. — V nedeljo, 8. junija, se je mudil ob Bohinjskem jezeru deželni predsednik baron Schwarz. — Rampa ob železniškem skladišču v Boh. Bistrici je odločno premajhna. Kmetje, ki vozijo na postajo les, zelo trpe pri. nakladanju. Morda se najde kak gospod, ki bi o tej stvari nekoliko podrezal pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu- g Gorje. Smrtna kosa. Dne 15. t. m., ravno v nedeljo opoldan, je umrl eden najboljših mla.deničev v župniji, gorjanski Knaflčev Francelj. Bil je orjaške postave. Kot kmečki sin dobrih in uglednih starišev mu je pri delu, in tega se ni nikoli strašil, kaj dobro služila telesna moč. A Francelj ni bil le telesno eden majmočnejših gorjanskih fantov, bil je tudi duševno velik. Imel je smisel za vsak napredek, tako na verskem, kakor gospodarskem polju. Lansko leto se je udeležil evharističnega kongresa na Dunaju, vrnil se je iz cesarskega mesta poln idealov in ljubezni za Boga in domovino- Sodeloval je pri bralnem društvu kot marljiva čebelica; nastopal je pri raznih igrah. Prijetno je bilo z njim sodelovati, saj je bil tako rad postrežljiv. S prijaznim nasmehom je pritrdil vsaki želji. Kako se je letos veselil katoliškega shoda; malo pred odpoklicem v večnost ga je vprašala sestra, če bo šel na katoliški shod. Prikimal je, a kmalu je izdihn'1 svojo blago dušo. Ranjki je bil v vsakem oziru vzor - mladeniča. Blag mu spomin! — Šolski izlet. Minoli torek je napravila naša šolska mladina skupen izlet na blejski otok in blejski grad. Pod vodstvom učiteljstva smo odkorakali točno ob sedmih iz Gorij ter dospeli na čolnih na jezero ob osmih. Tam smo imeli sveto mašo; med sveto mašo je gospod župnik J. Piber otrokom razložil začetek in pomen božje poti Matere božje na jezeru. Med sveto mašo so pa lično peli šolski otroci. Seveda je otrokom najbolj ugajala vožnja po jezeru. Za otroke lepo razvedrilo, pa tudi poučno^ — Poučen izlet gorjanskih mož in mladeniče v v nedeljo k napravi deželne elektrarne v Žirovnico je povsem krasno uspel. Bilo je krog 50 udeležencev. Ker so o našem poučnem izletu iz »Domoljuba« izvedeli tudi Blejci, pridružili so se nam tudi ti. Gospod voditelj, svetnik Geilholer, je z znano prijaznostjo obhodil z nami vso napravo ter razlagal poljudno, kako delo napreduje in kako se bo vršil obrat. Veliko smo se naučili. Možje so se sami prepričali, kako bedasto je vse klepetanje naših nasprotnikov, ki nimajo nobenega smisla za napredek, pa le hočejo biti napredni. Seveda le v zabavljanju. Pa kdo nanje poiajta? Nihče! g Ihan. Dne 7. t. m. se je obesil na Selu Frančišek Hribar p. d. Škumelj. Mož se je že večkrat, kakor se govori, poskušal umoriti, a slednjič se je vendar končal- Vzrok: naveličal se je trpljenja na tej zemlji. — Za zidanje izobraževalnega društva se je začelo zanimanje. Les so prvi darovali iz Brda Kramarjevi, Blaževi, Matijevi, Goro-pečnikovi, Jenetovi, Mišneljevi, tudi nekaj v denarju so darovali Sevšekovi, Baležovi, Judežovi, Matijevi, Jenetovi, Tončkovi. Prvi pesek je pripeljal Alojzij Kvas p. d. Sok iz Preloga, iz Bišič: Anžič, Koncilija, iz Male Loke: Johanč-kovi in Martinkovi. Upamo, da tudi Ihanci ne bodo zaostali. • - g Koprivnik v Bohinju. Pred tremi tedni je izginil desetletni Franc Ber-nik iz Koprivnika. Kod se potika, se ne ve. Kdor ga dobi, naj sporoči takoj na županstvo v Srednji vasi. — Konji se ne bodo smeli pasti po gozdih verskega zaklada na Pokljuki. Gospodarji se opozarjajo na to, da ne bo nepotrebnih kazni. — Radi slabih plotov se pritožujejo nekateri posestniki, da jim ži--vina dela škodo. Gospodarji rovtov se opozarjajo na to, da je postava o popravljanju plotov v polni veljavi in se bo zanikrnost v tem oziru dognala do konca. g Moravče. Politični shod na Limbarski gori se vrši dne 22. junija po deseti maši. Udeležite se ga v kolikor mogoče obilnem številu. Na shodu poročata poslanca okraja gg. dr- Janez Krek in Ivan Lavrenčič. Vsi shodi do zdaj so bili res nekaj posebnega, tudi ta naj ne zaostane za drugimi. g Sv. Ana pri Tržiču. Preteklo sredo je bila volitev kraj nega šolskega sveta za našo občino. Na predlog g. župnika je bil izvoljen za predsednika g. župan Ankele, za namestnika Jakob Pernuš-Za krajnega šolskega nadzornika se predlaga g. župnik Potokar. g Tržiške novice. Po posredovanju deželnega glavarja dr. Šusteršiča dobimo s 1. julijem ob nedeljah in praznikih še en vlak, ki bo vozil iz Kranja v Tržič in nazaj- d Litija. Narodno-socialna zveza in Zveza jugoslovanskih železničarjev sta sklicali delavski shod v Litiji na dan 15. t, m. v nedeljo ob 4. uri popoldne v gostilno »na Pošti«, Poleg slučajno navzočih gostov se je shoda udeležilo več železničarjev drugih postaj in trije domači, Drugega domačega delavstva ni bilo I Iz Zagorja je prišlo več socialnih demokratov. Vseh navzočih je bilo okrog 60 moških in par žensk iz 71 Zagorja. Predsedoval in otvoril je shod železničar g. Mlakar. Govorili so: g, Škr-janec iz Trsta o vprašanju slovenskih železničarjev, g, Juvan iz Ljubljane o narodni socialni zvezi. Navzoči socialni demokratje so govornike ves čas motili z medklici, na katere sta govornika sproti spretno odgovarjala. Ko so končno dobili besedo socialni demokratje, so le osebno napadali, stvarnega pa niso imeli kaj povedati. Odšli so z obljubo, da jih prihodnjič pride še več nagajat. Sklicatelji tudi nimajo nobenega uspeha s shodom, d Vidrga pri Vačah. V nedeljo 8. junija popoldne sta imeli svoj redni občni zbor »Kmetijska podružnica za Sv. Goro« in »Mlekarska zadruga Sv. Gora«. Natančno poročilo o delovanju obeh je podal njun načelnik marljivi in skrbni g, Janko Zajec, posestnik iz Kostrevnice. Zborovalci so enoglasno potrdili delovanje obeh zadrug in izvolili z malimi izpremembami oba stara odbora. — Nato je nadvse zanimivo predaval g. deželni tajnik dr. Pogačnik iz Ljubljane. Vsebina njegovega silno pouč^ nega predavanja je bila: Veliki pomen zadružništva za našega kmeta in posebej še pomen mlekarskih zadrug. Priporočal je, naj se člani trdno oklenejo svoje mlekarske zadruge in drže skupaj. Ena misel je bila med mnogimi še posebno primerna: naj skrbe starši, da bodo njihovi otroci imeli -vendarle dovolj mlečne hrane, da se ne bodo zastrupljali že v mladih letih s tako ničvrednim čajem. Starši, uvažujte ta nasvet! — Nedavno nas je obiskala toča, ki pa posebne škode ni zapustila, — S 1. junijem je prevzel posle novoizvoljeni krajni šolski svet. Predsednik je g. Franc Vozel, posestnik na Golčah, njegov namestnik g. Janko Zajec, posestnik iz Kostrevnice, d Vače. Javen političen shod priredi > Kmet ska zveza za moravško deka-nijo« v nedeljo 22. junija ob pol 3. uri popoldne na Vačah v kaplaniji, na katerem govori naš poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Zaje in dr. Miroslav Božič iz Ljubljane, Vsi somišljeniki so povabljeni že s tem razglasom, četudi bi ta ali oni ne bil posebej vabljen. Denar jo postal že nekaj časa sem redek, ni ga, in vedno težje se ga zasluži. Pa življenske potrebe silijo vsakega v boj za obstanek, in kdor hoče ta boj izvojevat.i, mora biti zdrav, svež in zadosti močan. Mi vporabljamo ako ne moro kdo spati, v slučaju nervoznosti, pri hujšanju in naporu Fellerjev lepodišeči rastlinski esenc-fluid z znamko „Elza-fluid" ki učinkuje osvežujoče, krepi in oživi mišice in živce. Kakor se vselej prepričamo, odstrani celo zastarele revmatično, protinaste in druge bolečine v prsih. 12 steklenic za 5 kron naroči vsak naš bralec pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 1G (Hrvatsko). Kajti to je majhen naložen kapital, ki nosi bogate obresti. Y 8S8888S888g8S8888SgSS8S88g§S8888S§S8S538Sg8S888gS§888888 Q 1 Notranjske novice | 0 388S§S8S§88SSS8588SS^888888388888888838888888888S88S8 a, si nista bila nič v žlahtil« — »Saj ravno zato jokam!« Učinki vina. Oče: »Sin, sin! Kaj bo, če se nc odvadiš pijančevanja?« Sin dijak: »Oče, le brez skrbi bodite! Glejte, dobro vino nareja dobro kri; dobra kri provzročuje dobro voljo, nam daje lepih misli; lepo misli nas navajajo do dobrih del in dobra dela nam pomagajo v nebesa!« SKRIVALNICA. Seme pristne gorenjske repe h1,1? rd°fgl»ve izrodilo veliko, najboljšo vo rm'k tUdl zrkru»° i'vint, oddaja zvrhan lici iV&^^ro^£ovin' Izurjenega mlinarja sprejme v službo Ivan Kosiša mlinar, Ilovk Mnenje gospoda dr. J. K e n t z 1 e r j a , zdravnika zdravilišča G 1 e i c h e n b e r g. Gosp. J. Š e r r a v a 11 o , • • • • ' Trst. Večkrat sem rabil Vaše želez-nato ki na-vili o Serravallo pri moji zelo razširjeni klienteli, in to vedno z najboljšim uspehom. Vino se je zelo dobro izkazalo kakor tonik in ga bom priporočal tudi v prihodnjosti. - Gleichenberg, 16. sept. 1911. ' Dr. K e n t z 1 e r. mlinar, Ilovk, 1855 v trgovino z mešanim blagom sprejme krepkega, razvitega z primerno izobrazbo tvrdka Kje je ujeti vitez? Priznano najboljše LAKI, EMAjLI, BARVE, FIRNEZ1 rMKE„OREBON" so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk. Kovčegi WINKLER. 1171 Najboljša svetovna znamka! LICni! Cene brez konkurence! Tuvarna In ipe-. cljatna trgovina A Kovoegov, torbic usnjeno robo StecftengiSml Iflfjino mlečno milo i ii\;vi>v i sinovi. Ustanovljeno 1876. Dunaj I., Himmel-plorlsasse 7/A. »Vinklerjevl nizki kovčeci od K 32 n. ločna odpoitljatov. Ceniki zajtonJ In poštnine prosto. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 11. junija: 10, 78, 68, 57, 39, Gradec, 11. junija: 45, 12, 16, 10, 7. Linc. 14. junija: 86, 31, 89, 39, 36. Najnovejši strol ■ prlpravljanjo tarovena masla „Ueal" s katerim vsak otrok brez kakega I znanja v par minutah brez truda pripravi surovo maslo iz mleka ah smetane. I.cjje opreme, kras vsake kuhinje, naj bi nikjer nc pogrešali. Cene za liter SIRUP PAGLIANO "T* II 7-60, K 8-007 Mnoga priznanja, Brezštcvila v rabi. Razpoš.lja po povzetju FRANC HUMANN, razpošiljalniea Dana) II., Aloisgasse 3/7. Vaa nadnljna pojasnita daje tvrdka: Prof. GIROLAMO PAGLIANO v FLORENCI Via Pandolfinl. (Prospekti na eohtovo zastonj in franko.) l^MniM najpriljubljeneiSe odcajalno sredstvo ' za ureditev odvajanja in prepročenje zaprtja za odrasle in otroke. Dober okus najvišje mere, lagoden, siguren učinek, od zdravnikov najboljše preizkušeno in priporočeno. ——— 1 puSčloa (20 sadnih konfifcir) K 1*30.--- l Varujte se pred manjvrednimi ponarodbaini in zahtevajte izrecno LAXIGKEN. Dobi se ▼ lokarnah ali pri glavnem založniku: 0.13RADY, Dunaj I., Ifleisohmarkt Y Nomčiji jo XAXIGEN vsesplošno znan poa Imenom ,LiAXIN. pri suknarnl „SUDETI2i" Jaoerndorl St 42, avstr. Slez. lahko kupite sukno za moške in ženske obleke kakor tudi šlesko platneno blago najboljše kakovosti za nizko tvornlško ceno. OdrczkI za ničevo ceno. Zahtevajte zorce! Krasne saison - novosti. Avtomatična jasi! Za podgano K 4—, za miši K £-40, ujame boz nadzorstva do 50 kom dov v oni noči. No zapusto nobonega smradu in so zopet samo nastavijo. Past zu šourko odina to vrste, na kntoro so ujame na tisoče ščurkov v oni noči, t\ K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Frano Humano, DunaJ,2.Bezirk, Alolsg-as0e3/23. Mnogo pohvalnih pisem. Prod manj vrodnimi ponarejanji so svari. V o. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telelon 23440._3702 i~«|jomuvdi tnestmiic „Dom ln Suef" stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani. Pet minut od Novega mesta v predmestju sc proda lepa pritlična, VliČSl z dvema kon-popolnoma novo urejena cema, prostor- nimi sobami (nov štedilnik); zraven hiše lep sadni vrt z 2 in pol merniki nasajenega krompirja in druge zelenjave. Hiša je prav pripravna za kakega penzijo-nisla ali rokodelca, ker je blizu šola in cerkev. Cena 3000 kron. 1776 Kupec naj se obrne na posestnika Leopolda Kopača, trgovca v Novem mestu. Naša past za muhe ,,Un-erroioht" jo po svoji čudoviti konstrukciji edina priprava, ki no ulovi muh samo v majhni množini ampak Jih privabi cele rojo in ujame. Naša past za muhe „Unerreioht" jo po svojem velikanskem uspehu neobhodno po-treunaza gostilne, hotelo, bolnišnico,, pokarijtj, mesarijo, konditorijo, mlekarno, hlovo itd. kakor tudi za vsako kuhinjo in stanovanje. 1 kom. z na-vodilom K 1*90. 3 kom. pasti za muho z navodilom K 5'—. Naša najnovejša patent, past za pčurke ju po svoji izredno-umetni so-stavi in svojem hajnovejšom iz-boljšanem molia-nizmu najzanoslji-i^t^V^ vojše sredstvo za ^•tiiL-tH"? popolno pokonča-vanjo ščurkov. VI o vi se do lOOO ščurkov v oni noči. 1 patent, past za ščurke z navodilom vred s t ano lo K 1*90, 8 patent, pasti za ščurke z navodilom vred štailejo lc K 6'—, 0 kom. pasti za muhe uli ščurke stane le K 9'—. Prodaja po povzetju 1865 M. MUM, Men, IIII2, Od o. kr. dež, šol. sveta koncos. nadaljevalna šola in penzionat za deklice Kristina Joanowits nis Dunaj VIII., Pfeilgasse 5 (vhod Lerchengasse) Vestna vzgoja in pouk po srednjošolskih proiesorjih. Velik vrt. — Razkošna oproma. — Izborne retorenoo. j\Cabiralci kateri želijo različna gozdna zelišča, cvetlice, korenine, lubje itd. !!! dobro prodati!!! naj pošljejo svoj naslov na Vincenc $radler S vadeč, Jftebengasse 19. F. K. KAISER, puškar Ljubljana, Selenburg. uL 6 priporoča ^vojo največjo zalogo pušk ln samokresov ter lovskih priprav. — Avto-! matične pištole ,Browninq', ,Ste|jer' itd. > NajboljSi topič .ŠJ1LUT'. V zalogi Imam vse potrebščine za rlbii lov v največji izbiri po na|nl2jih cenah. Poprava koles (blclkljev) ter njih deli. Popravila toCno in ceno. Umetatnt ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto. Najboljša češka tvrdka, Ceno posteljno perjel 1 kg sivega, dobrega, skublje-nega 2 K; ooljSegu 2 K 40; prlma polbeiega 2 K 80; belega 4 K; bslega puha 5 K 10; l kq izredno finefla, snežno-belega, skuoljenoga 6 K 40, 8 K; 1 kg puha 6 K, 7 K; belegn punta 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pil 6 kg se polije franko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega tianking-biagn, I pernioa' 180 cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsalta 80 cm dolga, 60 cm Široka, ,napoin|ena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim postoljnim perjem lo K; s polpuhom 20 1( ; s puhom 21 K ; posamezne pornloe 11) K, 12 K, H K, .16 K; blazino 3 K, 3 K 60, <1 K; pernioo 200 cm dolge, 1(10 cm Široke, K 13, 11 K 70, 17 K 8u, 21 K: blazino 90cni dolge, 7ocm Široke, IKSo, 615 20, S K 70; spodnje pernioo iz inoCnega, pasastega oradla, 180 cm dolge, 116cm Široke, 12 K 80, 11 K 80. Pošilja proti povzeljii od K 12 vlSje franko. Zamena dovoljena, zn nepovoljno denar naza|. Conlk zastonj In franko. 5201 S. BENISCH, v Dešenici žtev. 71, Češko. 1764 Kdor enkrat Blaimscheinov „Unikum"-raargarin vporablja — vporablja vedno zopet le Biaimscheinov Jnikunr-mariarln. Pristna in cena |}j||2|l Črni teran čez uli.oo.....K '64 Stari dolenjski cviček .... K —'64 v vinotoču .... K —'72 Rumeni istrijan «>ez ulico in v vinotoču ....... K —-80 Refoško v stekleitooli .... K 2'20 Na debelo po zelo znižanih cenah. Jamčim za prlst« nost vin. —— Kdor dokaže nepristnost vina. dobi 1000 K. ■—» Franc Lukeš, trgovec z vinom lastnc>ga pridelka v Kranju št. 118 Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri ! Ljubljana, Stritarjeva ulica št 3. Ustanovno leto 1869. Cenik na zahtevo brezplačno. m