Voina. CESAR NA SOŠKI FRONTI IN V TRSTU. Korespondenčni urad javlja dne 10. t. m.: Cesar je v spremstvu šefa generalnega štaba pl. Arza obiskal soško fronto in Trst. Junaški branitelji proti Italiji bodo videli v dejstvu, da jih je cesar, odkar je zasedel prestol, že drugič obiskal, posebno pripoznanje njihovega, občudovanje vsega sveta vzbujajočega delovanja. Trst pa, ki ga je cesar nenapovedano in nepričakovano obiskal, bo v tem obisku spoznal zagotovilo, da mu pod varstvom in dejanski podpori vladarja vzcvete blagoslova polna prihodnjost. Cesar je prišel v torek zgodaj zjutraj v Postojno, kjer sta ga sprejela armadni zapovednik pl. Boroevič in kranjski deželni predsednik grof Attems. Po daljšem razgovoru o vojaškem položaju se je cesar s svojim sprernstvom in z armadnim zapovednikom odpeljal na Opčine. Armada je to pokrajino popolnoma premenila in jo obdelala. Velik vodovod preskrbuje vojaštvo prve linije na celi fronti z vodo. Ta vodovod je eden elementov naših zmag nad Cadornovimi armadami. Tudi bivališča za vojake in delavce itd. so nastala šele med vojno. Cesar je z občudovanjem priznal vse te naprave. Na potu na Opčino je cesar razdelil mnogo odlikovanj in še posebno lepo odlikovanim izrekel svojo cesarsko zahvalo. Med dekoriranci je posebno pozornost vzbudil oficirski namestnik nekega strelskega polka, ki mu krase prsa: bronasta, mala srebrna, velika srebrna in dvakrat podeljena zlata hrabrostna svetinja. Ta podčastnik je bil vedno eden najvrlejših. Na soški fronti je njegovo ime daleč naokrog znano. Neštetokrat je iz lastne inicijative vdrl v sovražne vrste, ubijal in razširjal strah, razdrl nasprotnikove obrambne naprave in pripeljal ujetnike. Cesar mu je dal roko in mu prisrčno mignil, ko je pri defiliranju mimo prišel. Večina oficirjev in vojakov imela je na čepicah k(rvavordeče našitke, ki izpričujejo, kolikokrat je bil že kdo ranjen. Armadni poveljnik je povedal o oficirju, ki je bil že nad stokrat ranjen. Cesar je obiskal tudi Trst, kjer je bil navdušeno sprejet in se je potem peljal na Prosek ter odtod v Vipavsko dolino, čez Sedlo, Lokve v Čepovansko dolino ter potem v Postojno, odkoder se je ponoči odpeijal v Laksenburg. RUSKI PORAZ OB STOHODU. Naše armade so osvojile v začetku t. m. mostisče Tobol pri Stohodu. Ob tem občutnem porazu so ujele naše čete 9500 mož, zaplenile 15 topov in do 150 strojnih pušk in metalcev min in ninogo drugega vojnega blaga. FRANCOSKO BOJIŠCE. Na zapadnem bojišču se bijeta sedaj dve bitki: ena na prostoru med La Bassee in Croisillesom — severno in južno Arrasa, druga na prostoru med Soissonsom in okolišem Riponto — zahodno in vzhodno Reimsa. Ob Aisni sejepodolgotrajnem silovitem ognju pričel velik francoski sunek na 40 km široki napadalni fronti. Z MEZOPOTAMSKEGA BOJIŠČA V Mezopotamiji prodirajo Angleži proti mestu Samari ob Tigrisu severovzhodno od Bagdada. Samara je oddaljena v zračni črti od Bagdada 105 km. Ob enem prodirajo proti perzijskemu inestu Hanikinu, kjer so se združili z ruskimi četami, ki prodirajo tudi proti Samari. Na kavkaškem bojišču prodirajo Rusi od mesta Bitlisa proti staroslavnemu turškemu mestu Mozul, nekdaj Ninive, v severni Mezopotamiji. Bitlis je v zračni črti oddaljen od Mozula 250 km, ravnotoliko kakor Samara od Mozula. Na egiptovskem bojišču se pripravljajo Angleži na oienzivo proti južni Palestini — proti Jeruzalemu. * ZEDINJENE DRZAVE NAPOVEDALE NEMČIJI VOJNO. Ameriški senat se je izrekel dne 2. aprila t. 1. z 82 proti 6 glasovom za vojno z Nemčijo, dne 6. aprila mu je potem sledila reprezentantska zbornica, in sprejela isti predlog s 373 glasovi proti 50. Odslej se z veliko naglico pripravljajo na vseh mestih in krajih na vojno. KUBA NAPOVEDALA NEMClJI VOJNO. Dne 11. aprila t. 1. je izročil kubanski poslanik v Berlirm nemškemu tajniku za zunanje zadeve noto, v kateri sporoča, da prekine njegova vlada diplomatične zveze z Nemčijo ter se smatra z njo v vojnem stanju. TURČIJA NAPOVEDALA ZEDINJENIM DRŽAVAM VOJNO. Dne 12. aprila t. 1. je prekinila Turčija diplomatične'i zveze z Zedinjenimi državami in izjavila, da se sniatra v vojnem stanju z Ameriko. * PRELOM DIPLOMATIČNIH ZVEZ MED AVSTRI.JO IN ZEDINJENIMI DRŽAVAMI Dne 5. aprila t. 1. je bilo naročeno avstro-ogrskemu veleposlaniku v Washingtonu grofu Tarnovskemu, da zahteva svoje potne liste in se vrne z osobjem poslaništva na Dunaj, ako bi se amerikanska reprezentantska zbornica pridružila sklepu senata in se izrekla za vojno z Nemčijo, kar se je~ takoj naslednje dni že zgodilo. * PRELOM MED BRAZILIJO IN NEMČIJO. Londonski listi so poročali iz Rio de Janeiro, da so diplomatične zveze med Brazilijo in Nemčijo pretrgane. BOLGARIJA PREKINILA DIPLO- MATICNE ZVEZE Z ZEDINJENIMI DRŽAVAMI. Reuterjev urad poroča iz VVashingtona, da je Bolgarija prekinila zveze z Zedinjenimi državami. BOLIVIJA PREKINILA DIPLOMATICNE ZVEZE Z NEMCIJO. Južno ameriška ljudovlada je prekinila diplomatične zveze z Nemčijo. JUŽNA AMERIKA NA STRANI ENTENTE. Braziljanski poslanik je izjavil, da se bodo vse južno-ameriške ljudovlade pridružile Zedinjenim državam. S tem bi izgubila Nemčija 800.000 ton svojih tr- govskih ladij. * V AMERIKI ZAPLENJENE LADJE. Nemških ladij je bilo v severn^-ameriških pristaniščih zaplenjenih 98 s 614.183 tonami, v južno-amcriških pristaniščih pa 122 ladij s 436.624 tonami; avstrijskih ladij je bilo zaplenjenih 22 z 102.703 tonami, skupaj 242 ladij z 1,153.510 tonami. * CENTRALNE DRŽAVE NUDIJO RUSIJI MIR. Na izjavo začasne ruske vlade z dnc 11. aprila t. 1. glede ruskih vojnih ciljev sta ponudili Avstro-Ogrska in Nemčija Rusiji mir. Ali smo se s tem korakom naše države in njenih zaveznic kaj približali zazaljeneniu miru, pokaže bližnja bodočnost. SIMBOL. Goriški svet, razjeden Kras — Shnbol trpljenja in pa — nas. Kot vrbo ob potoku bolno, zapuščeno, bolesti polno, objestni črv jo tam razjeda, mori in srce ji zaseda: Sovrag naš dom in nas napada in želo v dom in nas zabada — pekočo bol med nas prinaša, še grobom našim ne zanaša! Pa vrba novo nioč rodi, razjeden Kras naval drobi! Kot vrbe zeleno mladičje pomlaja materi obličje — življenje novo v svet zaklije, v rast zmagonosno se razvije': Tak dom naš nikdar ne omahiie, sovražni — krepko — strup izpahne, sovrag — ko z mrežo nas prepreže, naš dom pa spretno jo razveže! Goriški svet, razjeden Kras, Siinbol bolesti in pa nas. Zemlja ni naroda rodila, dežel nobena ga nosila: mu bog naklonil le trpljenje, ga v tugi vodil skoz življenje: Med Muro — Adrijo domuje, od nekdaj narod ta zdihuje, odtani, odtod sovrag pritiska, nebroj nadlog domovje stiska! Le Habsburžanov niili rod — mu varuh zvesti bil povsod! V okrilje njega je pribežal, nasilnež — ko na dom nui prcžal, ko z rojstne grude ga izrival, v domovje smrtno ost porival: Zato cesarja se oklepa z vso vnemo njega duša lepa. Obema Bog daj zmago srečno — in Avstriji pa — slavo večno! Josip Č o n č. UPLEN.JEN GROB. Goriški cvet, planinski raj — Bog domovini dai nazaj! Tam slavec njen goreč počiva, grob vir usahli — solz — zakriva, v življenju pesnik jih pretakai, nad tužno domovino plakal — v morja bolesti — ko jo gledal — usode njene se zavedal — jo branil z mehkimi rokami — ji klical: Ijubhn te s solzami! Kot list na vrbi — trepetal, za dom — neurja — se je bal: Ko videl je že na obzorju ob sinjem Adrijanskem inorjn sledove vojnega potresa, ki svet vesoljni zdaj pretresa ... Zatekal se k planinski Soči, naročal ji v molitvi vroči: nevihte groza ko prihruje — naj njega mili dom rešuje! Ki — z duše dna bil domu vdan — naj v smrti Lahu bo izdan?... On, ki v ljubezni-dom objemal, življenja moč od tam zajemal, edina slast — ki jo užival: domovja čar — v srce da vlival! Kot zarja čisto domotožje rnu krčilo srce je ožje: Na rojstni raj — on kadarkoli ozrl se v osameli boli! Otmi ga Bog — iz laških rok, naj prost- bo — pesniški prerok! Usliši naše prošnje vroče: Usmili se — krvave Soče, razjasni njeno spet valovje, poiniri Adrije vodovje, odvrni Lahe silovite: »Sovražnike domii srdite« — in v miru vse se bo objelo — domovje Tebi hvalo pelo! Josip Č o n č.