Št. 41 i\i uinni uniuinLiuuuni i mnnuunu Elngektigt am Q - ©KT. 1913 Beilagen_Maribor, dne 9. oktobra 1913. i' ¿ i r Tečaj XLVJT. List ljudstvu v pouk in zabavo. u ceio leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt teta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge iivenavstrijsko na: Upravništvo ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List a« dopošllja do odpovedi. — Udje „Katol. Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška lihaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s jpoSiljanjem na dom dežele 6 K. Kdor bodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi s t; cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Is. 'sserate se plačuje od enostopao petitvrste za' enkrat 15 Tin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust* Isserati se sprejemajo do torka opoldne. — Na zaprte reklamacije so poštnine proste. Današnja številka obsega 12 strani. Naročnikom „Slovenskega Gospodarja"! Prvi oktober je že minul, a vendar še niso vsi cenjeni naročniki obnovili naročnine. Storite svolo doilnest! Prijatelji! Uporabite vsako priliko za pridobivanje Eovih uaročnikov. »Slov. Gospodar« mora v vsako pošteno slovensko hišo! Za četrt leta stane »Slov. Gospodar« samo 1 krono. Upravništvo. O po m h a: Kdor želi položnice z» nove naročnike naj piše po nje na naslov: Upravništvo „Slov. Gospodar", Maribor. Premirje v štajerskem deželnem zboru. Jutri, dne 10. oktobra se snide, ako ne nastopijo nepričakovane ovire, štajerski deželni zbor na 10-dnevno zasedanje. Ne v znamenju boja, ampak v znamenju miru, se sestanejo štajerski deželni poslanci. Vendar slovenski poslanci obštrukcije niso opustili za vselej, temveč jo le izločili za sedanje kratko zasedanje z natančno določenim delovnim načrtom. Kakor hitro mine sedanje oktobrsko zasedanje, nastopijo naši poslanci zopet svoja stara mesta, vihteč moč orožja nad deželnim zborom, razven Če se Nemci pobotajo z nami in se sprijaznijo z znanimi našimi zahtevami. Pravilno rečeno, se je torej sklenilo edino-le premirje za kratko zasedanje od 10.—20. oktobra. Za predloge, ki niso naravnost namenjeni našemu narodu, slovenski poslanci za čas oktobrskega za^ sedanja niso dali druge obveznosti, nego da ne ob-štruirajo, sicer pa imajo prosto roko in lahko uravnajo svoje stališče, kakor jim narekava njih prepričanje in ozir na njih volilce. Tako n. pr. bodo vsi slovenski poslanci nastopili in glasovali proti zvišanju na' klade na pivo, isto menda tudi glede davka na vrednostni prirastek. V tem kratkem zasedanju pridejo tudi za slovensko ljudstvo važni predlogi v pretres, za katere sta nemška večina in vlada sprejeli obveznost, da bodo tudi v tem zasedanju v polnem obsegu zakonito rešeni. In sicer: 1. Ustanovitev slovenske gospodinjske šole v St. Juriju ob južni železnici. S tem bo ondotna kmetijska šola izpopolnjena ter organizirana kakor nemška šola v Grabnerhofu. Za gospodinjsko šolo zgradi država posebno poslopje, za vzdrževanje bosta skrbeli država in dežela. Za zgradbo da država 80.000 K, za vzdrževanje država letno 4000 K, dežela skraja letno vsaj 1000 K. 2. S šolskim letom 1914-15 se ustanovi slovenska meščanska šola. Kje, o tem se bo odločilo v krogu Slovenskega kluba deželnih poslancev. Sola se u-stanovi brezpogojno, ker se je vlada obvezala, da priskoči v to svrho deželi s predujemom na pomoč, ako bi sama ne imela sredstev. S tem je izpolnjena stara točka v programu štajerskih Slovencev, ki so vedno in povsod tožili, da nimajo niti ene meščanske šole, posebno za svoj obrtniški stan in tržko prebivalstvo, Nemci pa v izobilju. Kar se slovenskim poslancem dosedaj ni posrečilo, to prinašajo sedaj poslanci Slov. Kmečke Zvezo slovenskemu ljudstvu kot svoj vojni pridobitek v dar. 3. Doneski za ceste se bodo redno izplačevali za dobo od 1. januarja 1914 naprej, kakor hitro se odkaže deželam prispevek iz takozvanega državnega davčnega načrta. Za izplačilo zaostalih doneskov iz prejšnjih let še med Slovenci in Nemci ni prišlo do sporazuma. 4. Tudi brezobrestna posojila za vinogradnike se bodo pod istimi pogoji izplačala od dne 1. januarja 1914 naprej. Zelo zadovoljno s tem zasedanjem bo gotovo u-čiteljstvo, kajti ono dobi draginjsko doklado v znesku 1,200,000 K, torej vse, kar bo prinesla zvišana dokla-da na pivo. Ali bo tudi vsaj odsev te zadovoljnosti padel na našo stranko, o tem je nevarno prerokovati. Vsakdanja prislovica pravi, da se v politiki ne sme računati na hvaležnost. Vsekakor zanimivo pa je, vsaj za nepristranskega in trezno mislečega, da naša stranka prinaša kot prve pridobitve iz svoje večletne vojske zavode za izobrazbo in znake stvarne, ne fra-zerske naklonjenosti do učiteljstva. Mi, ki nas liberalni tintomazi slikajo kot najhujše nasprotnike šole in učiteljstva, imamo poslance, ki takrat dejanski izka-žejo svoje uvaževanje za šolo in učiteljstvo, ko liberalci proti njim najhujše lažejo in hujskajo. S tem, kar so naši poslanci za sedaj dosegli, ni izpolnjen seznam vseh želj in zahtev, ki si jih je Slovenska Kmečka Zveza postavila kot cilj svoje de-želnozborske politike. A začetek je storjen. Nihče ne more reči, da so bili dosedanji boji brezuspešni. Ce bodo Nemci zanaprej bolj prijenljivi in če bodo nudili Slovencem predpogoje za njih narodni in' gospodarski obstanek, dobro, potem bo deželni zbor tudi pozneje deloval, ko mine teh 10 oktobrskih sej. Ce ne, potem oživi nanovo obštrukcija, Deželne denarne razmere so take, da je obštrukcija ravno tako mogoča kot dosedaj, a tudi ravno tako neprijetna za nemško veČino kot dosedaj, S sedanjim oktobrskim zasedanjem se torej položaj ni v bistvu nič izpremenil, slovenski poslanci spravijo le pod streho, kar je bilo zrelo, potem pa zopet na okope! Nemške šole. Slučajno sem bil navzoč pri šolski sv, maši otrok nemške mučilnice v popolnoma slovenskem kraju. In žalost, bridka bol mi je prevzela srce, ko sem gledal, kako so se otroci, zlasti manjši, ozirali kakor preplašeni okrog. Nič tistega otroškega veselja in pobožno-sti, ki jo sicer občuti nedolžno otroško srce v hiši božji. In kako bi šla iz srca molitev, ko so skupno molili sv. rožni venec v neznanem jim, tujem nemškem jeziku. Zdaj sem si mogel razložiti, zakaj se po nemških mučilnicah ne samo nevednost, ampak tudi neotesanost in razposajenost širita med našo mladino. Saj so te šole prava kuga, ki mora zamoriti v otroškem srcu vsako sled bogoljubnosti, pobožnosti, ki je podlaga čednostnega, poštenega življenja. Kako naj otrok ljubi Boga in se tega nauči, ako se mu mora nauk o Bogu podajati v tujem jeziku. Materina skrb in ljubezen je solnce otrokovega življenja, materin jezik edino more otroku kakor v drugih vednostih, še prav posebno pripomoči do spoznanja in ljubezni božje. Ce se to hoče doseči, kar je sicer proti naravi in zato pregrešno, s tujim jezikom, bode ostal otrok Bogu tuj in bo tak za celo življenje. To bi ravno radi protestantski hlapci in^ šulferajnovci dosegli. Zato se mi v srce smilijo otroci, ki jih kratkovidni in brezvestni stariši dajo po nemškutarskih hujskačih ugrabiti in potisniti v nemško šolo-mučilnico. S čim se bodo mogli zagovarjati stariši, ki zakrivijo nad svojimi otroci to — ne morem drugače reči — hudodelstvo? Presadi cvetlico dolinsko vrh visoke gore — usahnila ti bo. Nemogoče je, da bi se srce, duša otrokova, prav razvijala, ako se presadi nežno cvetko otrokovo — nedolžno srce — v tujo nemško zemljo (šolo). Ali zaslužijo ime: mati, o-če, stariši, ki kaj takega storijo nad svojim otrokom? Bere se večkrat, da ugrabijo cigani kakega o-troka, da mora za-nje beračiti ali ga na drug način porabijo za svoje namene. Tem ciganom so podobni naši nemškutarji, ki z obljubami ali grožnjami ugrab-ljajo slepim ali pa odvisnim slovenskim starišem nedolžno deco, da jo potem v nemškutarskih šolah vzgajajo za svoje ničvredne namene, da bodo zaničevali lastne stariše, se sramovali in sovražili svoj lastni materni jezik. Podle nemškutarske duše ne morejo niti približno čutiti, kaka hudobija je zapopadena v tem početju, ki je in bo rodilo samo prokletstvo za stariše, otroke in njih zapeljivce! V nekaterih krajih se začenja šolsko leto šele začetkom novembra. Slovenski stariši: Pokažite, da ljubite svojo deco!_ Vinska letina in cene. Po naših slovenskih vinogradih se je po nekod že začela trgatev. V Maribor so prišli že prvi vozovi z novim vinskim moštom. Ko urednik gleda skozi okno in vidi naložene vozove s polnimi sodi, zapoje sam pri sebi, pa tako, da ga nihče ne sliši: „Konjički škrebljajo, ker vozjo težko, ker vince peljajo, k' je močno sladko". Večina vinogradnikov pa je te dni „podbirala" in Čaka z glavno trgatvijo. In to je tudi prav. Upati je, da bo lepo vreme in toplo solnce do Te-rezijiiiega pridjalo še več stopinj sladkorja. Vinogradniki naj pomislijo, da se ne gre za to, ali bo pridelal več vina, če trgatev bolj zgodaj nastavi, ampak važno je, da po pozni trgatvi dobimo boljšo vinsko kapljico, katera se bo mnogo, mnogo dražje plačevala kot pa kislica, ki se dobi po prezgodnji trgatvi. Glede vinskih cen prihajajo različna poročila. Iz Ljutomerskih goric poročajo, da se bodo cene za vinski mošt „od preše" sukale med 40—70 vin. liter. Za portugizec se plačuje 40—48 vin. V Mariboru pa hočejo vinski trgovci kupovati vinski mošt po sledečih cenah: Za mošt, ki ima 10—12 stopinj (%) sladkorja, plačajo stopinjo 2 vinarja, za 12 stopinj torej 24 vin. liter. Za mošt, ki ima 12—15 stopinj, obljubc-jejo 4—0 vin. nad %, t. j.: če ima mošt 15 stopinj, 36 vinarjev za liter. To so skrajno sramotne cene. Pomnimo, da so vinske kleti večinoma prazne in da bo letošnji pridelek vendar mnogo boljši od lanskega. Naj se torej nihče, če tudi silno rabi denar, ne da premotiti od mešetarjev bogatih vinotržcev. Po mnenju izkušenih vinogradnikov bi naj bila osnovna cena za mošt, ki ima 14%, vsaj 40 vinarjev, za onega pa, ki vaga 15—16%', 50—56 vinarjev liter. Pomnimo, da bo vinska letina letos splošno zelo pičla, Trte so pri nas na Štajerskem mnogo trpele od pomladanske slane in poletnih vremenskih uim. Ravno tako je na Dolenjskem in Nižjem Avstrijskem. Na Goriškem in Vi p a v s k e m ima mošt (tam je trgatev že s 1. oktobrom večinoma končana) po 16—18%' sladkorja in se plačuje od preše po 30 do 46 K hektoliter. — V Istri je trta dobro obrodila, toda tudi tu ni dobrota taka, kakor bi bilo želeti. Cena istrskemu grozdju za 100 kg je bila 27. septembra: v Kopru: refošk 29'63 K, muškat 31'12 K, navadno belo 25'44 K; v Izoli: refošk 28K, navadno belo 24 K, fino belo 26 K; v Piranu: refošk 20'60 K; v Bujah: navadno belo 20 K; v Poreču: navadno belo 19'67 K, burgundec 24 K; v Rovinju: refošk 28'28 K, muškat 33 K, navadno belo 22'68 K; v Lušinju: navadno belo 30 K, navadno črno 28 K. — Na Ogrskem se je trgatev v nekaterih krajih že začela. Na sploh je p-ide-lek jako pičel in tudi dobrota manj vredna. Posebno se pritožujejo od povsod, da grozdje močno gnije. V krajih ob štajerski meji je uničila toča veČino pridelka. — Na Ti r o 1 s k e m je po nižavah grozdja obilo in dobro zori. Tudi je lepo in zdravo. V višjih legah pa je tudi tu pridelek pičel in še ta ne zori dovolj. Vendar se pritožujejo tudi na Tirolskem, da ima mošt le malo sladkorja. Cena moštu je tu od 28—40 K hektoliter (100 1). — V I' t a 1 i j i, na Francoskem, in na Španskem bo, kakor poročajo listi, vinski pridelek še slabši kot v naših krajih. Radi časniških poročil, da bo letos vinski pridelek zelo slab, prihaja iz severnih dežel le malo vinskih kupcev v južne kraje. Nek oskrbnik velikih vi-rograclnih posestev v Slovenskih goricah je pravil piscu teh vrstic, da so baje bogati nemški pivovarnarji nalašč pisali v svojih in od njih odvisnih listih, da ho letošnji vinski pridelek še slabši od lanskega, kar pa ni res. Namen teh ljudi je jasen: Uplivati na gostilničarje v severnih krajih, da ne nakupijo mnogo vina v naših krajih. S tem je mnogo pnmagano vinotrž-cem, ki pod pretvezo, da ni kupcev za letošnji mošt, tiščijo cene k tlom. * • * Od vzornega vinogradnika smo dobili še sledečo: Kakor smo izvedeli, so vinotržci sklenili kartel, za vinski mošt letos ponujati naslednje najvišjo cene: za mošt za 11% 22 in 4 = 26 vin., za mošt za 12% 24 in 4 28 vinarjev, za mošt za 13% 26 in 4 = 30 vinarjev, s 14% 28 in 4 = 32 vin., s 15% 30 in 6 = 36 vin., s 16% 32 in 6 = 38 vin., s 17% 34 in 6 - 40 ■vinarjev, z 18% 36 in 6 = 42 vin. itd. Ker. bodo mo-šti bržčas povprek imeli 16%, bi bila povprečna cena 38 vin. za liter. Toliko stane, kakor kaže vinogradniško knjigovodstvo, če trta srednje obrodi, pridelovanje enega litra, in bi se vinogradnik, ki tako proda mošt, trudil čisto zastonj. Ubogi kmet bi naj torej skrbel in se potil ter vse leto trepetal zgolj za mestnega špekulanta, ki se s kmetovim trudom neznansko bogati, se vse leto dobro redi in udobno, pa tudi razkošno živi! Primeri kažejo zaporedoma, da so ljudje, ki so začeli vinotržtvo brez krajcarja, čez 10 let toliki bogataši, da že labko privatizirajo, čez 30 let pa mi-lijonerji. Kmetje! Kakor nam vinotržci ponujajo svoje cene, tako moramo mi kot producenti tudi ustanoviti svoje in se svojih držati. Kdor se za ošabnega špekulanta trudi zastonj, je norec in sam svoj grobokop. Politični ogled. — Cesar letos ne bo šel za jesenski čas, kakor navadno, na svoj ogrski grad Godolo, ampak ostane na Dunaju. Dne 5. oktobra je sprejel cesar grola Stiirgklia, dne 6, pa grofa Berchtolda, Oba mh)'Stra sta poročala vladarju o notranjem, oziroma zunanjem političnem položaju. Vladarjevo zdravje je še vedno zadovoljivo. — Državni zbor je sklican za dne 21. oktobra ob 11. uri dopoldne k zopetnemu zasedanju. Na dnevnem redu je razprava o novem davčnem (finančnem) načrtu, — Načelnik generalnega štaba, Konrad pl, He-cendorf, o katerem so pisali listi, da bo odstopil, bo na željo cesarja, kakor se poroča z Dunaja, Še nadalje ostal na svojem mestu. Cesar bo baje Konrada He-cendorfa v kratkem v znak zadovoljnosti imenoval za grofa. — Kranjski deželni zbor. Razprave v kranjskem dežefrfSftf^bOru' so vedno bolj zanimive. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke berejo v svojih govorih hude levite liberalnim zgagarjem, kateri se spodtika-jo nad vsako, še tako koristno napravo. V seji dne 30. septembra se je končala razprava o deželnih električnih napravah na Završnici, Dva inženerja-stro-i:ovnjaka sta izjavila v zbornici, da bo vsa naprava tekom Časa prinašala deželi lepe dohodke Deželni zbor ni hotel verjeti zabavljanju liberalca Ribnikar-ja ter je sprejel predlog poslanca Jarca, s katerim se izreka deželnemu odboru glede Završnice zaupanje. Nato so prišle na dnevni red razne manjše gospodarske zadeve. Pri razpravi o izboljšanju posestev (melioracije) se je razvidelo, kako kranjska dežela pod vodstvom naših mož skrbi za izboljšanje kmetij. V zadnjih letih se je iz državnih, deželnih in zasebnih sredstev izdalo za izboljšanje zemlje okroglo 23 milijonov kron. V 1. 1912 se je uporabilo 1,134.833 K, dežela je dala od tega nad 300.000 K. Dr. Krek je govoril k temu predmetu in je izborno dokazal, da je Kranjska glede dobrega deželnega gospodarstva ena med prvimi avstrijskimi deželami, V tej seji se je sklenilo, da prispeva dežela večje svote k ustanovitvi Vajeniškega Doma v Ljubljani, v katerem se bodo vzgajali o-brtniški vajenci. Liberalci so seveda tej ustanovitvi nasprotovali, ker se bojijo, da bi se obrtniški naraščaj v bodoče navajal h krščanski poštenosti. — V seji dne 2. oktobra je bilo v razpravi poročilo ustavnega odseka o občinskih posredovalnih uradih. Kranjski deželni zbor je dne 27. septembra 1911 sklenil u-stanoviti po občinah posredovalne urade, ki imajo nalogo, preprečiti nepotrebne in drage pravde med občani. Iz poročila o delovanju teh uradov in govorov kmečkih poslancev je razvidno, da so ti mirovni uradi marsikatero nepotrebno pravdo preprečili. Liberalni in nemški poslanci, posebno advokatje, se hudo branijo te važne uvedbe, ker se bojijo izgube zaslužka. Sklenilo se je, da se poda javnosti natančno poročilo o dosedanjih uspehih teh uradov. V tej seji se je vršila zelo burna razprava radi liberalne interpelacije glede sestave porotniških imenikov Deželni odbor je namreč naroČil občinam, naj sestavijo porot-niške liste strogo natančno in po postavi. Liberalci se bojijo, da bi vsled tega odslej ne imeli več večine na porotniških klopeh. Že deželni predsednik baron Svarc je liberalce močno zavrnil, ko pa je dobil besedo dr. Krek, so dobivali liberalci udarec za udarcem. Govornik je povdarjal, da so bili porotniški imeniki do sedaj v naših krajih tako sestavljeni, da so bili naši listi gotovo obsojeni, a nemškutarski in liberalni pa oproščeni. Za porotnike se jemljejo večinoma le gostilničarji in kramarji, ki so navdušeni liberalci, pri nas tudi nemškutarski. Govornik je ožigosal z ostrimi besedami početje liberalcev, ki so v boju proti njemu poklicali na pomoč neko nemško žensko, katera je zadnji čas s pomočjo liberalnih časnikov metala na dr. Kreka žaljive očitke. Cel liberalen in tudi naš Štajerski nemškutarski tabor se je veselil pomoči, ki jim jo je ponudila ta ženska proti dr. Kreku. Pisava „Slovenskega Naroda", „Narodnega Lista" in njih zaveznika „Štajerca" je bila zadnji čas tako nesramna, da se je ogabila vsakemu poštenemu človeku, In ker v naših krajih porotniki liberalne in nem-škutarske urednike, kakor nam je znano iz izkušnje, oprostijo, stoji dr. Krek proti temu grdemu zabavlja- nju brez orožja pred sodiščem. Saj ona ženska, ki napada dr, Kreka, sama trdi, da se ji ne more nič zgoditi, kajti med 34 porotniki so vsi liberalci razen 8. Dr, Krek je končal svoja izvajanja tako-le: Želim, da bi se iz te razprave izčistile razmere, da bi vsaj kot ljudje skupaj živeli drug pri drugem. To je korist dežele in naroda. Ce pa to ni mogoče, potem mi fantje, kar nas je, skupaj držimo! (Gromovito ploskanje, ne IpojenjajoČe odobravanje in navdušenje,) Naj kdo dru-Igi v zaupanju v prisegolomstvo dela, kar hoče, mi ¡stojimo": Ein Soldat, treu und brav! — vsi eno! (Viharno navdušenje.) Na liberalce je govor dr. Kreka tako uplival, da si niso upali niti odgovarjati. Seveda liberalni časopisi še bodo dr. Kreka "kljub temu blatili naprej. Po dr. Kreku je dr. Lampe v Šaljivem govoru okrcal liberalce, da so bili popolnoma pobiti. Nazadnje se je sprejel dr. Krekov predlog, naj vlada vse potrebno ukrene, da se od gosposke zbornice sklenjena preosnova porotnih sodišč ustavno izvrši, — V seji dne 3. oktobra se je pričela proračunska razpra^ va. V tej seji je zopet govoril dr. Krek o bodočih gospodarskih in kulturnih nalogah deželnega zbora. Dr. Tavčar je očital v tej seji, da je S. L, S. glede volitev v mestni skupini prelomila besedo, ki jo je dala liberalcem. Na ta očitek, ki je brez vsake podlage, je dobil liberalni prvak in vsa njegova stranka od dr. Lampeta kot odgovor, da jo je dobri mož odkuril iz zbornice. Deželni glavar je prečital uradni zapisnik, ki dokazuje, da je dr. Tavčarjeva trditev neresnična. Prečital je izjavo, na kateri sta podpisana liberalna generala dr. Tavčar in dr. Triller, ki izpričujeta, da je liberalen očitek neosnovan. Dr. Lampe je v svojem govoru neusmiljeno pobijal pisavo liberalnega časopisja ter je rekel med drugim sledeče: „Časopisje, ki ga Čita naše ljudstvo, je dobro, slabo je tisto časopisje, ki se rodi iz liberalnega polizobraženstva. Sloj, živeč v tem vzduhu, je tisti, ki kvari naše javno življenje. Kar se tiče Nemcev, berite „Štajerca" (Živahno pritrjevanje), ki ga plačujejo Nemci, da v slovenskem jeziku kvari in blati naš narod. (Burno pritrjevanje.) To je najgrši list na avstrijskem jugu! (Splošni klici: Res je!) In ravno slovensko liberalno časopisje s svojimi grdimi noticami daje Nemcem najbolj povod, da blatijo naš narod!" (Velikansko pritrjevanje.), Govornik med drugim tudi povdarja: „Vsak ve, da smo mi Slovenska Ljudska Stranka! In to, kar je v tem imenu izraženo, z vso silo izvršujemo. Ne enega slučaja ne more nobeden navesti, da bi mi v tem pogledu ne bili svoje dolžnosti izvršili! Liberajci o-menjate sodno službo. Ali imamo tam oblast mi? Ravno vi liberalci imate pri sodstvu več upliva, mi manj. S. L, S. je nastopila proti Hoclienburgerju, pa je prišla liberalna stranka, nam padla v hrbet in branila Hochenburgerja! (Veliko pritrjevanje.) Kdo je pa tisti, ki vsako slovenslco početje oslabljuje in onemogo-čuje? Vaša stranka! (Res je!) Vi se pritožnjete, da se pri deželni vladi ne more v slovenskem jeziku občevati. Jaz z vsakim dvornim svetnikom lahko slovensko občujem. Liberalna stranka pa je sprejela osebo, ki ni slovenskega rodu, ki je slovenskega jezika nezmožna (Velika veselost), to je Kamila Theimer. (Bučna veselost.) Ona vam pošilja same nemške dopise (Buren smeh), vi jih pa morate prestavljati, uraduje-te pa ž njo nemško." (Velikanska krohotna veselost.) Nato se je nadaljevala proračunska razprava. Vsi govorniki S. L. S. so naštevali liberalcem take gor-ke, da so bili ti kar iz sebe. Eni so utihnili in osramočeni gledali pod klop, drugI pa so se hudovali tako, da jih je moral deželni glavar poučiti, kako se i-majo vesti v zbornici, — Goriški deželni zbor je začel zborovati v sredo, dne 1, oktobra. Cesar je za deželnega glavarja imenoval načelnika italijanske krščansko socialne stranke, prošta dr. Faiduttija, za podglavarja pa slovenskega liberalca dr. Frankota. Dosedaj je bil na goriškem deželni glavar pristaš liberalne laške stranke. Zasedanje je otvoril tržaški cesarski namestnik, princ Hohenlohe, v laškem in slovenskem jeziku. Nato je govoril otvoritven govor glavar Faidutti, ki je rekel, da se bo napram Slovencem vedno držal načela krščanske pravičnosti, ki je temelj vsakemu blagostanju. Govoril je Še podglavar Franko, na kar so poslanci storili obljubo. V drugi seji so se volili deželni odborniki. Iz kmečke skupine je bil izvoljen kršč. socialec Lah dr, Flego, za namestnika krščanski so-cialec Pičinini. Iz mestne skupine je bil izvoljen laški liberalec dr. Pinausig, za namestnika krščanski socialec grof Prandi; veleposestvo je izvolilo Slovenca dr. Gregoriča, za namestnika pa liberalca dr. Franko-ta; iz cele zbornice je izvoljen Slovenec Dominco, za namestnika pa liberalec dr. Podgornik. — V ponedeljek, dne 6. t. m., je bila zopet seja, vkateri se je razpravljalo o izvršenih volitvah v deželni zbor in o nameravanem povišanju deželne doklade na pivo od 4 na 8 K pri 100 litrih. Predlogo se je izročilo finančnemu odseku v rešitev. — Hrvatsko. Komisar Skrlec je žfc popolnoma ozdravel. Za voditelje posameznih oddelkov vlade v Zagrebu je Skrlec imenoval same madžarone. Tudi za velike župane posameznih okrožij so imenovani pristaši vladne madžaronske stranke. Vse hrvatsko stranke so radi teh imenovanj hudo razburjene. Domneva se, da bo Skrlec v kratkem razpisal novo volitve za hrvaški sabor ter upa, da dobi večino na svojo stran. Madžaroni obračajo, a hrvaško ljudstvo bo obrnilo. — Dne 3. t. m. ponoči, nekako Četrt po polnoč, so je zaslišal po Reki strahovit pok. V luki so začutili, da so se zagugali čolni in manjše ladje. Iz javnih prostorov in zasebnih hiš so hiteli ljudje na uli- co in vse je povpraševalo, kaj se je zgodilo. Bila je eksplozija, tako močna, da so mislili nekateri, da je morda smodnišnica zletela v zrak. Zgodila se je eksplozija v palači reškega vladnega oblastnika (guvernerja) na trgu Municipio, kamor se je takoj zgrnila velikanska množica občinstva. Dognalo se je, da se je v poslopju poleg guvernerjeve palače razpočila bomba, ki jo je prinesel tjakaj človek, ki je prišel čez zidano vrtno ograjo. Odprl je potem okno v pritličju in položil bombo v sobo, jo zažgal s pomočjo kakih 4 metrov dolge užigalne vrvice in potem pobegnil. Bomba je napravila veliko škodo. Razbita so skoro vsa okna na guvernerjevi palači in prav tako tudi na bližnjih hišah. Vrtno ograjo za palačo je eksplozija razrušila in poslopje, v katerem se nahaja arhiv, je precej poškodovano. Stene so se razpokale, strop je bil hudo prizadet, a pohištvo in zlasti tamkaj se naiaja^ joči spisi so skoraj popolnoma uničeni. Zaprli so več sumljivih oseb. — Solnograško. Nemci v solnograškem deželnem odboru tudi slabo gospodarijo, kakor naši štajerski. Proračun te dežele izkazuje za prihodnje leto 2,131.714 K primanjkljaja. Deželne doklade se bodo zvišale na 65%, poleg tega bodo pa Še naložili 10%no doklado na vino in meso. Nemško gospodarstvo je v vseh deželah zares uzorno! — Ogrsko. Včeraj, dne 8. oktobra, se je zopet pričelo zasedanje ogrskega državnega zbora. Vlada je vpoklicala v Budimpešto nad 300 orožnikov, da pomnoži ž njimi državnozborsko stražo» Vodja opozicije, poslanec Just, je na dobro obiskanem zborovanju v mestu Mako izjavil, da bo njegova in ž njo vse druge opozicionelne stranke nadaljevale oster odpor proti večini, posebno proti grofu Tisi. „S Tiso ne maramo miru, ampak zahtevamo, da se državni zbor razpusti." Pri novih volitvah upa opozicija vlado in večino premagati. — Na Balkanu. Avstrijska in italijanska vlada sta po svojih poslanikih v Belgradu izročili srbski vladi opomin, da naj srbsko vojaštvo pri sedanjih bojih z Albanci ne prekorači albanske meje. Srbska vlada je izjavila, da bo ona le Čuvala srbsko last in bo spodila z vojaštvom albanske čete s srbskih tal. — Boji med Srbi in Albanci bodo skoro gotovo v kratkem končani. Srbi so prepodili Albance že skoro popolnoma s srbskega ozemlja. Dne 2. oktobra se je vršila v ozemlju Ljuma huda bitka. Srbski topovi so zlomili albansko premoč, Albanci so bežali. Srbsko čete so dne 2. oktobra vkorakale v Debar in Ohrid, kjer so dan poprej po hudem boju premagali Srbi al-ba nske čete. Bitka okoli Debarja je bila jako krvava in je trajala celo noč. Arnavti (albanski rod) so bili oplenili vse kraje, tako, da vlada zdaj glad, Arnavti so tudi vse poklali. Tako srbske kakor tudi grške Čete se nahajajo sedaj že na albanskem ozemlju. S topovi Albanci sploh niso znali ravnati. Boj v Debru nadkriijuje vse grozote, kar se jih je zadnja leta na Balkanu zgodilo. Boj se je vršil po ulicah. Vsako hišo je bilo treba posebej osvojiti. Ko so izstrelili Albanci svoje streljivo, so se vrgli s sekirami na vojake. Mož se je boril z možem. Izgube na obeh straneh znašajo nad 1000 mrtvih. Naposled so bili Albanci popolnoma razkropljeni. — Srbski ministrski predsednik Pašič je na Dunaju dne 3. t. m. posetil našega zunanjega ministra Berchtolda, s katerim je imel daljši pogovor. PašiČ je izjavil, da ga je ta pogovor zelo zadovoljil. Sodi se, da je razpoloženje tako v Avstriji kakor v Srbiji za zbližanje obeh držav tako u-godno, da se mora smatrati kakor za gotovo, da nastanejo v kratkem med obema državama prijateljski odnošaji. V političnih odnošajih ne obstoje med obema državama skoro nikaka nasprotstva. Najvažnejše, to je albansko vprašanje, je urejeno. Tudi v gospodarskih vprašanjih se državi zbližujeta, — Spor med Turčijo in Grško se še ni polegel. Obe državi mobilizirata svoji armadi, — Italija. Za laški državni zbor se pripravljajo nove volitve po novem volilnem zakonu, ki daje ljudstvu splošno volilno pravico, kakoršna je že uvedena za državni zbor pri nas. Po novem volilnem redu ima Italija 8,672,249 volilcev, in sicer celih 5 milijonov več kot prej. Katoličani se bodo udeležili letos po mnogih okrajih volitev, posebno v Gornji Italiji.V Rimu samem pa se katoličani vsled želje sv. Očeta ne bodo udeležili volitev, V poročilu, ki je objavljeno obenem s tem naznanilom, povdarja laška vlada posebni važnost laškega vojaškega odposlanstva v Afriki, ki je odprlo novo pot ljudskemu blagostanju. Kar 3e tiče zunanje politike, povdarja poročilo, da stoji Italija politično izborno. Trozveza je za celo Evropo temelj miru in podlaga krepkemu gospodarskemu razvoju. Glede vojaštva misli Italija sedaj vpeljati dveletno vojaško službo brez razlike stanu in orožja, — Kitajsko. Dne 5, oktobra je bil za predsednika kitajske ljudovlade na novo izvoljen dosedanji predsednik Juanšikaj. Ker je Juanšikaj, kakor -pišejo listi, mož odločne volje, se pričakuje, da bo znal ohraniti v veliki kitajski državi mir in red. — Zadnji spor med Japonsko in Kitajsko se je za sedaj mirno rešil. A stalen ta mir gotovo ne bo, ker bi Japonska rada na račun Kitajske povečala svoje pokrajine. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna» 12. nedelja: 22. po Bokoštih; Maksimilijan, škof in mučenik. 13. pondeljck: Edvard, kralj, Koloman, mučenec. 14. torek: Kalist, papež; Domicijan, škof. 16. sreda: Terezija, devica; Brunon, škof. 16. četrtek: (ial, opat; Maksima, devica. 17. petek: Hedvika, kraljica; Viktor, škof; Marjeta Al. 18. sobota: Luka, evangelist; Just, mučenec. Iz poštno službe. Iz Judenburga v Maribor je na lastno prošnjo premeščena poštna oficijantinja T. Sladek. Iz učiteljske službe. Na štirirazrednici v Konjicah, drugi plačilni razred, je oddati službo učiteljice. Prošnje do 1. novembra na krajni šolski svet v Konjicah. * V laiezoškofijsko bogoslovje v Mariboru so sprejeti v prvi letnik sledeči gg. abiturijenti: Amon Leopold s Pilštanja, Aušič Davorin iz Sromelj, Cepin Davorin s Pilštanja, Grobler Franc od Sv. Jurija ob Taboru, Gregom Anton iz Rečice v Savinjski dolini, Jerebič Franc iz Svetinj pri Ormožu, Jurko Stanislaj z Razbora, Kavčič Ivan iz Velike Nedelje, Kljun Janez iz Ribnice na Kranjskem, Kosi Matija s Kapele pri Radgoni, Krošl Jožef iz Brežic, Mešiček Alojzij od Sv. Eme, Molan Franc iz Dobove pri Brežicah, Munda Vinko od Sv. Tomaža pri Ormožu, Pirš Alojzij iz Laporja, Poznič Blaž iz Smartna pri Gornjem Gradu, Rakun Franc iz Rečice ob Paki, Rančigaj I-van iz Gomilskega, Stiglic Franc od Sv. Frančiška Ksaverija, Tovornik Janez od Sv. Vida pri Planini, Urlep Franc od Sv. Jurija ob južni železnici in Za-dravec Matija iz Središča. * Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev je v svoji zadnji seji na predlog tovariša Terglava sklenil, da celi klub glasuje proti zvišanju davka na pivo, ako pride do deželnozborskega zasedanja. * HI. redna skupščina Slov. Straže se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. oktobra ob 3. uri popoldne na Jesenicah. Naj bi se zbrali ta dan vsi prijatelji naših obmejnih bratov na Jesenicah! — Podružnice Slov. Straže nujno prosimo, da nemudoma določijo svoje zastopnike za III. redno skupščino dne 12. oktobra na Jesenicah in takoj pošljejo njihova imena osrednjemu vodstvu v Ljubljani. * Liberalne posojilnice, v Savinjski dolini izgube mnogo tisočakov vsled tega, ker so delnica delniške pivovarne v Žalcu brez vrednosti. Govori se, da so prizadete liberalne posojilnice v Žalcu, Gotov-Ijah, Vranskem, Mozirju, Gornjem Gradu, Celja m Se cela vrsta drugih in da imajo te liberalne posojilnice delnic za več stotisoč kron.. Vprašamo liberalnega poslanca g. dr. Kukovca, če se on kaj zanima za te zadeve in če bo kot poslanec trgov delal na to, da bodo izgube pri pivovarni pokrili oni liberalci, ki sc tako vzorno gospodarili in si pustili plačevati tisočake za svoje „delo" tako dolgo, da so podjetje spravili na kant? * Naše učiteljstvo se vedno pritožuje zaradi premale plaŠtf Tz človekoljubja mora gotovo vsak pametno misleč človek vsakemu delavcu njegov pošten zaslužek privoščiti, koje plačilo pa je tudi oni dolžan v dobro porabiti. Toda žalibože, da ni vselej take, posebno pri nemško, oziroma nemškutarsko mislečem u-čiteljstvu ne, kar potrjuje sledeče: Pisec teh vrstic je videl, kako so učitelji pri davčnem uradu svojo plačo — proti pobotnici sprejemali, da jim je dotičui u-radnik namesto enega dela gotovine dal potrdilo od-tegnjene svote kot mesečni prispevek za nemški Sul-ferajn, za Sudmarko itd. Komur se slaba godi, ne trosi denarja za taka brezpotrebna in slovenskemu narodu sovražna društva. Drugo vprašanje, kako pridejo davčni uradi do tega, da igrajo kasirje za nemška napadalna društva. * Glasijo ptujskih šnopsarjev se v zadnji številki zaletava v dr. Kreka, ter ponavlja in še povečuje napade, ki so jih prinašali pretekle dni liberalni listi. Neosnovanost teh napadov je dokazal dr.Krek sam v deželnem zboru, kakor danes poročamo v političnem ogledu. Sicer pa ptujski Šnopsarji nimajo nobene pravice, iskati na drugih pogreškov, kajti še vedno velja prislovioa, da se mora najprej pometati pred lastnim pragom. Dokler pa bodo štajerčijanski šnopsarji razpolagali s celo galerijo morilcev, ubijalcev, tatov, goljufov, oderuhov, prešestnikov, detomo-rilk itd., tako dolgo jim pristoja, da svetohlinsko ne iščejo pregreškov pri drugih. * Kako ljubijo soc. demokrat je svoje delavske tovariše. Prejšnjo soboto je stal pred zagrebškim sodiščem Josip Magjerič, delavec v zagrebški plinarni, in 11 njegovih tovarišev. Obtoženi so bili, da so s silo iztirali iz tovarne sodelavca Valenšaka, in sicer samo zato, ker ni hotel pristopiti k socialistični organizaciji, kjer so bili organizirani drugi delavci. Priče so obtožbo potrdile in Josip Magjerič je bil obsojen na 14 dni, ostali „prijazni" sodrugi pa vsak na 8 dni zapora. * Vesel glas za nadomestne rezerviste. Nadomestni rezervisti, ki so bili ob balkanskih zapletlja-jih vpoklicani k prezenčni službi, se zdaj odpustijo, in sicer pri infanteriji dne 10. t. m., pri artiljeriji 31. i. m. Nadomestnim rezervistom letnika 1910. se Šteje ta doba za 2 vojaški vaji, onim letnika 1911. pa za e-no. * Ncsregc ua vojaškem sitrelišču vsled izgubljenih granat in patron. IzSt, Petra na Krasu poročajo: Na tukajšnjem vojaškem strelišču leži vse polno nerazstreljenili granat, tako, da jih pastirji, ki tam okoli pasejo, najdejo in neso domov. Tako je napravil 22. septembra lOletni pastir Penko v Trnju. Ko je prinesel granato domov, jo je rezal z nožem, na kar se je razpočila in mu odtrgala na obeh rokah 7 prstov ter ga ranila na prsih in obrazu. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Nekaj časa preje se je tudi neki pastir v Kleniku igral, a ne z granato, marveč z najdeno ostro patrono od pušk. Patrona se mu je razpočila in mu predrla nad srcem telo. Cuje se, da imajo ljudje še mnogo takega razstrelivnega materiala doma. Vojaška oblast je pač premalo poskrbela, da bi se po strelišču nahajajoče se nerazstrelje-ne granate in ostre patrone pobrale. * Strah štajerskih Nemcev. Zverina v štajerskem zahodnem gorovju dela Nemcem še vedno sitne preglavice. Živino trga naprej in dela Nemce vedno bolj strahopetne. Po gostilnah se delajo nemški lovci silovito korajžne, ko pa pred njimi v gošči kaj zašu-mi, si junaki ne upajo streljati ter se korajžno skrijejo. Nemški listi se prepirajo med seboj, kakšna zverina da'je. Eni trdijo z vso gotovostjo, da je lev, drugi, da je volk, tretji da je ris ali hijena. V naše gore se zverina najbrž ne bo zablodila, ker poročajo listi, da izvršuje sedaj svoje delo že bolj proti severu. *Iz deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. V 37, številki tega lista je bilo razglašeno, da se naj vpošljejo prošnje za vsprejem v prihodnji lOme-seČni tečaj do 1. oktobra t. 1. Število prošenj je pa tako pičlo, da bi se zasedli z vsemi prosilci kom'j 2 tretjini prostora. Podaljša se torej rok za sprejemanje prošenj do 11. oktobra, dasiravno je to podaljšanje iz različnih razlogov zelo neprimerno. Menda jo pa vendar v celi Spodnji Štajerski, ki se peča pretežno s kmetijstvom, še kaj kmečkih mladeničev ki i-majo veselje do svojega stanu, katerim je za napredek v njih stroki. Menda je vendar med kmečkimi gospodarji razsodnih očetov, ki uvidijo potrebo strokovne izobrazbe svojih naslednikov. Slabi časi, pro-obilo dela in trpljenja, torej beg od kmetij, nazadovanje istih, je vendar-le posledica neuka, pomanjkanja prave razumnosti. 10 mesecev radi pouka pogrešana delavna moč postane potem toliko več vredna, toliko izdatneja. * Kolera ponehuje. Od vseh strani prihajajo poročila, da bo kolera v kratkem skoro gotovo prenehala, ker le malo oseb na novo zboli za sumljivimi znaki. * Tržno poročilo. Živinske cene so se v tem tednu zopet precej izpremenile. Cene pitanim volom Ia so se dvignile na graškem sejmu za 2—4 K, pri drugi govedi so cene enake onim iz prejšnjega tedna. Cene svinjam pa so močno padle, in sicer pri nekaterih vrstah celo za 10—12 vin. pri 1 kg. — Na Angleškem se je obrestna mera za hranilne vloge dvignila nenadoma od 4/2—5%. Torej še denar za sedaj ne postane cenejši. — V Nemčiji so začele cene železu zopet padati in se pričakuje, da se bodo tudi v Avstriji iste cene v kratkem znižale. — Tovarnarji za svileno blago so zvišali cene svojim izdelkom za 5—10%. — Na žitnem trgu je cena koruzi padla zadnji teden za /15—20 vin, pri 100 kg. Cene drugemu žitu so trdne, * štaierska za Slov St'ažo: Nabrala Terezija Godec, na gostiji Lovrenčič—Bezenšek v Konjicah, K 6'10; podružnica v Celju 260 K; podružnica v Zrečah pri Konjicah K 84'41"'; podružnica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, nabrano na primiciji č g. H. Peršuha v Pleterjah z licitacijo robca, dar č g. Janeza Šerbak iz Dunaja, 50 K; nadalje nabrano na gostiji Loštrek—Mojzer, po nevestinem bratu gosp. A. Mojzer, 6 K. * „Obrpd in molitve pri procesijah s sv. Rešnjim Telesom", tako se imenuje najnovejši, majhen molitvenik, ki je pred kratkim izšel v Cirilovi tiskarni Namen knjižice pa je, razložiti namen in pomen procesije na Telovo, posebno pa onih procesij, ki se vrše ob nedeljah po Telovem do goda sv. Jerneja, ter podati zato v domači besedi vse one molitvice, evangelije itd., ki se pojejo in molijo pri teh obhodih ali inicijah. Vsebina: Uvod ali kratka razlaga namena in pomena procesij z Najsvetejšim, sv. maša na Telovo, procesije obreb z „Pange lingua", 4 sv evangelije s kratko razlago in vsemi molitvami pred in med posameznimi blagoslovi, rožni venec angeljski in v č. presv. R. Telesu in molitvena ura z litanijami, zahvalno pesmijo in pesmijo ..Jezus, Tebi živim". Molitvenik je tiskan z velikimi črkami, pa vendar obsega samo 116 strani, ima jako priročno obliko, pravi molitvenik za moške, ker ga lahko hrani v vsak žep in ima vse molitve, ki Be opravljajv pri sv. maši. z^a „Večno mi litev" in druge adoracije ali počeščanja presv. R. Telesa služi jako dobro „Molitvena ura" Vse molitvice v njej so namreč razdeljene na male odstavke zato. da lahko moli menjaje se enega zbor na desni, drugega zbor na levi strani To olajšuje mol tev in za-brani neprijetno in utrudljivo enoličnost. Tako molijo duhovniki in redovniki skupno svoj brevir. Molitvena ura in en del sv rožnega venca ravno izpolnita eno molitveno uro Knjižico je izdalo „Cerkveno društvo sv. Faustina" pri Sv. Petru niže Maribora. Dobiva se tam in v Cirilovi tiskarni v Mariboru, vezana z rudečo obrezo 50 vin., z zlato pa 60 v. Mariborski okraj. Dijaška kuhinja v Mariboru. Letošnji občni zbor dijaške kuhinje v Mariboru se je vršil dne 25. septembra. Po pozdravu predsednika dr. Ivana Mlakarja je poročal o društvenem delovanju v minulem letu tajnik gospod dr. Anton Medved. PovdarjaJ je zelo vspešno delovanje dijaške kuhinje v minulem šolskem letu: obedov se je razdelilo med ubožne dijake 15.668, za 2000 več, kakor prejšnje leto. Nova uvedba pošitnih šekov se je dobro obnesla; slavnostne prireditve mariborskih gimnazijcev pod pokroviteljstvom profesorja dr. Antona Medveda so izvrstno uspele; kljub mnogoterim drugim žrtvam je narodno občinstvo vendar ostalo i v minulem letu naši dijag-ki kuhinji zvesto. Blagajnik, kanonik Jakob Kavčič, je poročal o društvenem gmotnem položaju. Dohodkov je bilo 4533.96 K, stroškov,pa 4738.89 K; mali primanjkljaj se je moral pokriti iz društvene glavnice. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: predsednikom stolni dekan dr. Ivan/Mlakar, tajnikom dr, Anton Medved, blagajnikom kanonik Jakob Kavčič, podpredsednikom ravnatelj Hinko Schreiner, odbornikom odvetnik dr. Fran Rosina, odvetnik dr. Rado-slav PipuŠ in profesor Ivan Vreže. Pri odborovi seji so se razdelile podpore letošnjim prošnjikom, katerih je bilo izvanredno veliko število; za vsak dan je določenih 60 obedov srednješolskim dijakom, gimnazijcem in učiteljiščnikom. Podpore je nujno potreba. In radi tega se odbor obrača z iskreno prošnjo do vseh plemenitih in požrtvovalnih domoljubov,, da ostanejo tudi v bodoče naši dijaški kuhinji ljubeznjivo naklonjeni! S to prisrčno prošnjo izreka odbor dolžno zahvalo vsem vrlim dobrotnikom lanskegai leta; imeno-< ma se moramo zahvaliti z vso hvaležnostjo: slavni posojilnici v Mariboru (naši največji dobrotnici), posojilnici v Šmarju, gospodu učitelju Zacherlu za njegovo izdatno zbirko med ljutomerskimi • domoljubi, klubu naprednih akademikov v Celju, vrlim višjegim-nazijcem v Mariboru za gledališki predstavi v St. Lovrencu nad Mariborom in v, Slov. Bistrici, posojilnici v Majfolah, dr. Franu Rosini in dr. Radoslavu Pipušu. Iz zapuščine pokojnega profesorja in župnika Sinka v Središču smo dobili zelo, lepo volilo 400 kron, slava mu! Hvala vam, vsi veledušni darovate-lji, slavsa društva in zasebniki! Prosimo vas, ostanite mariborski dijaški kuhinji še\nadalje blagohotno naklonjeni! Spomnite se je pri veselicah, ob godovih, pri prijateljskih sestankih! Posebno ve, vrle slovenske mladenke in vji, slovenski mladeniči, zbirajte ob ugodnih i priložnostih za svoje trpeče narodne brate v mariborskih skednjih šolah, pošljite za uboge, vredne in potrebne dijake kake prispevke! Zelo ustreženo bi nam bilo, ako bi letos, ko je skoraj povsod, hvala Bogu, dobra letina, pošiljali poljske pridelke; naša blagajna bi bila potem ob sedanfi veliki draginji jako razbremenjena. Konečno se prav uljudno še zahvalimo velecenjeni gospodični Mariji Modrinjak, ki je vodila kot skrbna in neumorno delavna gospodinja našo kuhinjo; ni samo oskrbovala s hrano bogih dijakov, tudi odgajala jih je s prav modrim in umestnim postopanjem. Hvala ji prisrčna! — Odbor. m Maribor. V soboto, dne 4. oktobra zvečer so se zbrali rnaririorsfvi Slovenci, da protestirajo proti znanim napadam Nemcev in nemškutarjev na naše Orle. Shod je otvoril in vodil dr. Korošec. Orel Žebot je v ostrih besedah obsodil neolikano postopanje naših nasprotnikov. Istotako je tudi poslanec dr. Ver-stovšek povdarjal, da se naši nasprotniki borijo s surovo silo proti nam in bi nas radi preplašili. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri 1. protestiramo proti sklepu mariborskega mestnega sveta, s katerim se prepoveduje Slovencem nošnja slovenskih znakov in razobešanje slovenskih zastav ter pozivamo vlado, da razveljavi ta protipostavni sklep. 2. Zahtevamo po-državljenje mestne policije in 3. pozivamo vlado, da nam zajamči prosto udejstvovanje našega narodnega prepričanja. Nato je govoril dr. Veble iz Celja o ciljih naše delavske organizacije J. S. Z. ter je pozival navzoče, naj delajo v Mariboru in okolici za pro-cvit te velevažne organizacije. Poslanec dr, Korošec je v zaključnem govoru omenjal pogajanja za deia-zimožnost deželnega zbora ter nam podal zanimivo sliko, kako so se ta pogajanja vršila. m Sv. Peter pri Mariboru. (Romarji. Nova okna v gorski cerkvi.) 7. in 8. september sta bila zopet letos prav vesela. Od vseh strani so prihiteli romarji v večjem Številu kakor lani. Prišle so 3 redne procesije: prva iz Ogrskega, druga od Sv. Antona v SI. goricah in tretja od St. Ilja v Slov. gor.; vse jako tepe in velike. Čeravno je šentantonjevško procesijo vodil novi vodja in je dež nekatere bolj plašljive zadržal doma, je bila njihova procesija največja. Rajni vodja je lani umrl na Dunaju, Bolehen je šel k evha-rističnemu shodu in je tam pri svojih sorodnikih u-mrl. Mati gorska naj svojemu gorečemu Častilcu izprosi večno veselje na gori Sijonski. Ganljivo je bilo slovo na Marijin praznik. Sentiljska in šentantonjev-ška procesija sta šli skupaj, spremljani od č. g. župnika do farne cerkve in od tam so šli eni domov, drugi pa še obiskat baziliko Matere Milosti v Mariboru, og daj in Marija veselo svidenje prihodnje leto! — Po pozni pridigi na Malo Gospojnico nam je preč. g. stolni župnik in naš dekan, Franc Moravec, blagoslovil sedmero novo slikanih oken. Dva sta v stranski kapeli sv. Antona. Za nju sta dala gospa Alojzija Velebil in g. Janez Vedernjak vsak 400 K. Eno nosi podobo sv. Alojzija in podpis Alojzij in Alojzija Velebil, drugo pa sliko sv. Terezije in imena: Janez in Terezija Vedernjak, V ladji je postavljen spomin sedanjim cerkvenim ključarjem: L. Krajncu, Mih. Mur-šecu, Janezu Slik in Jožefu Lorber, ki opravlja skrbno to službo že 25. leto. Največje okno za oltarjem pa je spomin največjih dobrotnikov gorske cerkve, ki že deloma pri Materi Mariji v nebesih uživajo plačilo za svoja dobra dela, namreč: Frančeka, Katarine in Marije Fras. Tem in vsem, ki so kaj darovali naj poplača Bog! m Sv. Peter niže Maribora. Ko je bila v avgustu velika voda, nam je priplavila drv, desk, vtop-ljene živine, pa žalibog zopet enega utopljenca. O-stal je na prodcu blizu žandarmerijske postaje ali nove šole. Po Časnikih se je izvedelo, da je izginil v Semriachu nad Gradcem gostilničar in trgovec Mihael Ferstl, ob enem tudi stotnik tamošnje požarne brambe. V žepih ni imel ne vinarja denarja, tudi ure ne. Vendar ni bilo videti nikjer znamenja kakšnega zločina. Pravi se, da ga je baje tožil zaradi neplačanega vina nek vinski trgovec iz Ptuja, ki ni hotel čakati več na denar. m Jarenina. Dne 27. septembra je pogorela vi-ničarija Dragotina Albrehta s Pobrežja. Ubogi vini-čar je prišel ob vse svoje borno premoženje in je potreben pomoči. Posestniku je zgorela tudi preša. Zavarovan je bil le za malo svoto. m Sv. Barbara v Slov. gor. Volitvft smo imeli dne 1. t. m., pa mirne Tn prav pametne, kar kaže izvoljeni odbor, ki bo delal v prid občini, posebno pa za lepe občinske oeste. V tretjem volilnem zboru so izvoljeni: Sabedar Frane in Jožef, Kukovec Franc in Kranjc Franc; namestnika pa Krajnc Janez, mizar, in Kurnik Janez. V drugem volilnem zboru so: Krajnc Janez, cerkveni ključar, Domitar Franc, Grajfonar Miha in Živko Janez; namestnika Simonič F, in Su-pan Jak. V prvem volilnem zboru: .los. 'Mihalič, A. Kristl, Kamlar Jož. in Zivko Franc; namestnika: J, Partlič in Hrastnik Ferd, — Vinska letina bo srednja po kakovosti in množini. Vse vrste grozdja so že zrele, le pošip potrebuje Še mnogo toplote. Vinski kupci, le sedaj na noge in k trgatvi od kleti do kleti, tu se dobi mnogo pristne, žlahtne kapljice, podobne lotnrku 1910 in 1911. m Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 19. oktobra priredi, naše Slov. kat. izobraževalno društvo v prostorih gostilne Šauperl na Limbuški ce»ti večjo veselico z vinsko trgatvijo in drugimi zabavami. m Sv. Lovrenj nad Mariborom. Ustanovni shod tukajšnje Dekliške Zveze se vrši dne 19. t. m. Ob 7. uri sv. maša in pridiga našega priljubljenega organizatorja preč. g. dr. Hohnjeca Popoldne po ve-černicah v mežnariji shod po sledečem vspnredu: Govor vlč. g. Hohnjeca, štiri deklamacije, govor članice Dekliške Zveze in razprava o narodni noši. Dekleta, stariši, dekliške organizacije sosedajih župnij in drugi prijatelji mladine pridite! m Jarenlna. Dekliška Zveza priredi v nedeljo dne 12. t. m. poučen shod. Pridite! m Sv. Anton v Slov. gor. Bralno društvo bo dne 12. oktobra ponovilo svojo prireditev z povečanim programom Zato vabi vse prijatelje, posebno tiste, ki zadnjič niso mogli priti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ptujski okraj. * p Ptuj. Tukaj smo si v nedeljo ustanovili skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze za Ptuj in okolico. Naš deželni poslanec dr. Korošec nam je govoril v prepričevalnih besedah, kako potrebno je dandanes za poštenega delavca, da se izogiba socialno-demo-kraške in liberalne družbe in pristopi v krščansko delavsko organizacijo. Predsednik štajerskega okrožja J. S. Z., Fr. Žebot, je posebno priporočal hlapcem in kmečkim delavcem vstop v J. S. Z. Nato se je izvolil odbor. Kdor hoče pristopiti k novemu društvu, naj se ogiasi pri predsedniku Fr. Ribiču ali blagajniku Fr. Veru. Za tem se je vršil občni zbor Orla, katerega je otvoril predsednik državni poslanec Brenčič. Načelnik Fr.. Janžekovič je poročal o delovanju odseka. Nato so Še govorili: Poslanec dr. Korošec, Orla 2e-bot in Menoni, na kar se je lepo zborovanje zaključilo. Pri pozni sv. maši so uniformirani Orli stregli v minoritski cerkvi ter so imeli ob koncu v družbi z odhajajočimi vojaškimi novinci skupno sv. obhajilo. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Občnega zbora, ki ga je pevski zbor vpeljal s prav primerno pesmijo: „Slovenska dežela", podružnice Slovenske Straže na rožnivenško nedeljo se je udeležila zlasti mladina in zastopniki župnije Cirkovce. Predsednik g. poslanec Ozmec je poročal o delovanju in dohodkih osrednjega društva, slikal boje Slovencev z grabežljivimi sovražniki ter se je dotaknil tudi stanja deželnega zbora Štajerskega, krivic, ki se nam godijo, ter boja slovenskih poslancev zoper nemško večino. Tajnik in blagajnik je dal podatke o delovanju in dohodkih podružnice. Izvolil se je nekoliko razširjen odbor, v katerem so zastopniki cirkovških in šentlovren-ških mladeničev in mladenk. Navdušeno sta dekla-movala: Predikaka Marija: „Slovenski rod, tvoj dan je vstal" in Planinšek Janez: „Pesem za obmejne Slovence". Peršuh Franc, Kranjc Alojz in Finžgar Rudolf so za sklep uprizorili šaljiv prizor: „Opeharjen žid", kar je vzbudilo mnogo smeha. Hvala iskrena vsem, ki so z udnino, darovi in drugače podpirali nar mene Slovenske Straže. Rojaki predragi, spominjajte se Slovenske Straže pri vsaki priložnosti, stopite med branitelje od sovragov toliko stiskane 'in preganjane domovine svoje. — Meseca kimovca ni v naši župniji nihče umrl. Mnogo let že ni bilo meseca brez mrliča. — Dne 19. oktobra ima Dekliška Zveza svoj mesečni poučni shod, ki se naj ga udeležijo vse mladenke! p Vurberg. V nedeljo, dne 5, oktobra, smo imeli gledališko predstavo, s katero so vojaki-novinci od nas vzeli slovo. Prišlo je precej gledalcev. Nekaj jih je bilo celo iz Ptuja. Vsem prisrčna hvala za obisk in se priporočamo še za prihodnjič. p Sv. Trojica v Halozah. Polno ginjenosti si pripoveduje ljudstvo po celi veliki župniji, kako je bil birmski dan 29. september res dan neskaljenega duhovnega veselja, pravi dan sreče, katera se je brala na licih vseh, bodisi 494. otrok-birmancev, bodisi odraslih vernikov, kateri so — pet sto po številu in med temi nad polovico mož in mladeničev — ta dan prejeli sv. obhajilo. Na predvečer došlemu prevzvišenemu knezoškofu napravilo je ljudstvo sprejem, kakor ga je premoglo najveličastnejšega. Pri vhodu v faro je bil kaj lepo okrašen Dtevenšekov križ.. Malo dalje je nar znanjal Prevzvišenemu prvi, od g. oskrbnika Rudla postavljen slavolok: „Pozdravlja srčno škofa Mihaela — Trojička fara danes vsa vesela." Kmalu je sledil drugi, slavolok, postavljen od g. Sakeljšeka, župana podlehniškega, s pozdravom: „Slava, ki pride v imenu Gospodovem". Malo dalje je stal tretji slavolok, delo gostilničarja g. Jakoba FeguŠ, ki je klical: „Ca-stitke iz srca globin — prevzvišeni vladika Vam — ovčic Trojičkih izročim — ki med nami slavite imen-dan." Kjer se odcepi od glavne ceste trojička, pa je izrazal cele župnije prošnjo Prevzvišenemu četrti sla*-volok: „Birmajte nadpastir naše otroke — k Vam vsi za milost stegajo roke." Za ta slavolok se je veliko trudil s celo rodbino podnačelnik šol. sveta, g. Anton Rodošek. Pri tem in pri drugih je stalo vsak kraj ceste veliko ovenčanih mlajev, vsi slavoloki so bili vsak po svojem načinu prav lepi, in pri vseh so se za ven- ce veliko trudila dekleta, zlasti iz Dolene, Podlelini-ka, Ljubstave, Sedlaška in Nove Cerkve ter gospe Rudi in Zorko. Med zastavami pri vseh hišah ob potu in mimo Sakeljšekovega in Merčevega lično ozalj-šanega križa so se pripeljali Prevzvišeni na Trojički hrib, kjer sta proslavljala svoj prihod peti in šesti slavolok pod farovžem in pri vhodu v cerkev s primernimi latinskimi napisi. Pri kapeli pred župniščem je bilo zbranega veliko ljudstva in šolski otroci. Najprej je pozdravil PrevzviŠenega domači g. župnik, potem sta v imenu šolske mladine stopili pred s šopkom cvetlic enako oblečeni deklici: Tinika Rodošek in Mal-či Gajšek in jih je prva v začudenje vseh glasno in jedrovito pozdravila. V imenu Marijine družbe je kne-zoškofa ganljivo nagovorila predsednica Nežika Mere, Mladeniči Mladeniške Zveze pa so nosili nebo in za-stave in oskrbeli slovesno zvonenje. Po obredih v cerkvi se je vršila izkušnja iz veronauka, pri kateri so znali otroci izvrstno. — Ko se je zmračilo, je zaigrala domača godba pod vodstvom kapelnika Antona Lozinšeka, so zapeli pevci pod vodstvom g. organista Ferd, Frasa iz Ptuja, so slavnostni večer s streli naznanjale rakete po zraku, topiči na zemlji, so razsvetljevali bližnji lampijoni s črkami: „Zivio Mihael!", daljavo pa ognji ljubezni in veselja — kresovi, kateri pa so po nalivu dežja žal kmalu pogasnilu Največje veselje je zavladalo, ko so prišli Prevzvišeni sami, prijazno se razgovarjat z godci in pevci, kojih vodja jih je tudi s srčnimi Čestitkami nagovoril. — Drugega dne v ponedeljek ob 8. uri se je zbralo v veliki trojički cerkvi polno vernega ljudstva in otrok, Prevzvišeni knez in škof so darovali sv. mašo, obhajali in i-mell potem o sv. nadangelju Mihaelu prekrasno pridigo, pri kateri se je marsikatero oko solzilo, V daljših stavkih so tudi izredno pohvalili delovanje domačih treh gg. duhovnikov, pred vsem g. župnika, in pa gorečo požrtvovalnost trojičkega ljudstva, katero je posebno v zadnjih 4 letih vkljub slabim letinam darovalo okrog 10.000 K za poprave in olepšanje svoje farne in treh podružnih cerkev. Tako je bil dan sv. birme pri nas v resnici tako radosten in veličasten, kakor ga je označil domači pesnik na velikem napisu, napravljenem v obednici Prevzvišenemu v proslavo njih imendana: „Možno zabiti ne bo več tega dneva — vsem hvaležnost gorka nam srca preveva." Opazili smo tudi, da so naš preljubi knezoškof sami na ta dan cerkvene slovesnosti svoj god z veselim srcem in z zadovoljnostjo praznovali, ker so nam blagovolili zapisati v kroniko v trajen spomin tega dneva med drugimi še ta-le stavek: „Takoveselega godu še menda nisem v svojem življenju obhajal, kakor sem ga danes", V kroniki se je podpisalo tudi vseh 23 duhovnikov, zbranih ta dan veselja okrog svojega škofa, kateremu kličemo hvaležni TrojiČani z napisom slavoloka pri izhodu iz fare: „Plačnik naj duhovnih dobrot — stoterni Vam bode Gospod!" p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. septembra, sta se kot spomin na lOletnico Marijinih družb slovesno blagoslovila kipa sv. Alojzija in sv. Neže. Blagoslovitev je izvršil ter imel cerkveni govor profesor g. dr, Hohnjec. Nato je bil mlade.niški shod, ki se je prav dobro obnesel. V velikem številu so prihiteli možje in mladeniči iz sosednjih župnij v našo lepo ŠentlovrenŠko dolino. Bilo je tudi veliko mladenk in žen, da je bilo veliko zborovališče polno poslušalcev. Kot govornik je prvi nastopil č. g. dr. Hohnjec, ki je priporočal mladeničem 3 prelepe čednosti, katere bi naj dičile vsakega mladeniča, namreč: verski in narodni ponos, potrpežljivost In medsebojno prija-teljstvo. Izjavil je tudi željo, naj bi se v tej okolici tudi, kjer je le to mogoče, ustanovil telovadni odsek O-rel. Nato je govoril naš državni poslanec g. M. Brenčič. Kot predsednik ptujskega Orla je v njegovem i-menu pozdravil vse navzoče. V govoru je svaril mladino pred prevzetnostjo, pijančevanjem, predmestnimi službami ter ji priporočal čitanje naših poštenih katoliških listov. Zanimiv je bih tudi govor visokošolca g. Janko Koserja. Predaval je namreč o treznosti. O-risal je, koliko škode nam povzroča neizmerno pitje ter nam obljubil še o tem večkrat kaj poročati, za kar se mu priporočamo. Končno je izpregovoril odposlanec Mladeniške zveze od Sv. Tomaža pri Ormožu, ter član tamošnjega pevskega društva, Lovrenc Herman ml., ki je navduševal mladeniče za delo pri naših društvih. Med zborovanjem nas je nrijetno zabaval prav dobro izvežbani pevski zbor od Sv. Tomaža, ki je žel za svoj trud občno pohvalo. Izrekamo prisrčno zahvalo vsem, kakor posebno gg. govornikom, slavnim tomaževskim pevcem, našemu č. g. župniku, ki so se za naš shod veliko trudili in nam pri vsem šli na roko, kakor tudi vsem, ki so dejansko ali na kak drug način pripomogli k tej slavnostl Iz Ormoža nam prihaja veseln vest, da je pri tamošnji volitvi veleposestva v okrajni zastop zmaji a 1 a z vsemi kandidati Slovenska Kmečka Zveza. Občine, storite še ve v soboto po vzgledu veleposestnikov m odklenkalo bo nadvladi dragih Srneeov v zavednem našem okraju! p Sv. Tomaž pri Ormožu Tukajšnia MMeniška zveza priredi 12. t. m. po večernicah v šoli zanimivi igri ..Kazen ne izostane" in „Nežika z Bleda1'. Domačini, kakor sosedje so uljudno povabljeni. Vstopnina samo 20 vin. p Ormož. Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko priredi v nedeljo dne 12. oktobra t. 1 ob 8. liri zjutraj v prostorih kletar-ske gostilne v Ormofu svoi izvnnredni občni zhor po tem le vsporedu. ]. Pozdrav. 2. Dopisi in podružnična naznanila 8. Predavanje o umni in koristni svinjereji. 4 Pobiranje zaostale letnine in sklepanje o zaostalih računih. 6. Predlogi. Pričakuje ie mnogobrojne udeležbe. p Središče. Dne 12. oktobra ima Dekliška Zveza poučni mesečni shod. Predavat pride tudi govornik o zanimivih stvareh. Na shod so vabljena vsa dekleta, ki se naj udeležijo polnoštevilno, pa tudi Orli, kakor drugi fantje in dekleta, možje in žene. Pridite vsi! Shod se vrši t prostorih č. g. župnika Dogša. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Križ na Murskem polju. KonŠtantinova slavnost, ki jo je preteklo nedeljo, dne 28. septembra, priredilo naše Bralno društvo, je privabila obilo cenjenega občinstva iz naše domače župnije, kakor ti®i zastopnike sosednjih krajev: Ljutomera, Svetinj, Male Nedelje, Sv. Jurja, Kapele in od drugod, celo iz «laljnega Središča. Bodi vsem izrečena zahvala. Prvo, čemur so se ljudje Čudili, je bil nov, krasen oder, ki nosi med drugimi vrhovni napis: „Bogu v čast, mladini v korist". Priznan govornik vlč. g. Fr. Stu-heo iz Kapele je, spominjajoč se Konštantinovega jubileja, dokazoval, da se» kakor nekdaj kristjani, imamo tudi mi v današnjih dneh vojskovati z raznimi verskimi sovražniki (liberalci in svobodomiselci) in narodnimi (Italijani, Nemci in nemčurji); da pa mora^ mo biti po vzgledu raznih značajev iz igre, ki se ima predstavljati, v tem boju odločni, neomahljivi in dosledni, ter da bo slovenski narod v tem boju zmagal le, ako se bo vojskoval kakor nekdaj Konstantin, t zastavo sv. križa. Tudi g. govorniku naj velja naša zahvala za njegove lepe besede. Tamburaške, dekla-macijske, posebno pa pevske točke, so za naše razmere izpadle prav dobro. Glavna točka sporeda pa je bila igra: „Sv. Just", ki nam živo slika, kako se je godilo kristjanom, predno je izdal Konštantin svoj slavni milanski odlok. Vloge so bile precej dobro razdeljene in vsi igralci so povoljno rešili svojo nalogo. Slava jim in vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k tej lepi slavnosti! Glavna zasluga za prekrasno slavnost pa gre našemu, neumorno delavnemu gosp. kaplanu Francu Ostržu. Bog ga ohrani še mnogo let v naši sredini v korist naše mladine! 1 Veržej. Dne 26. oktobra se bo odkril in blagoslovil velik spomenik v čast, proslavo in spomin 651et-nice vladanja njih veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Spomenik se bo blagoslovil z veliko slovesnostjo. 1 Gorn.ia Radgona. Pri nas se baje ustanavlja veteransko društvo. Ustanavlja ga Vido Letnik, upokojen železniški stražnik. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. V nedeljo, dne 21. septembra t. I. se je sešlo precejšnje Število posestnikov popoldne v gostilni g. Zormana, po domače Sutnik v Toma-ški vasi na poučnem zborovanju o zlaganju poljedelskih zemljišč. Po poljudnem predavanju c. kr. agrarnega nadinženirja Jožefa Pelko iz Maribora se je o-glasilo 5 posestnikov iz občine Golavabuka z željo, naj bi se jim pripomoglo, da se njihova raztresena zemljišča zlože, na kar se je sestavil in podpisal tozadevni zapisnik. Zborovanje je bilo vsestransko jako zanimivo. s Šmartno ob Dreti. V „Slovenskem Narodu" z dne 13. septembra se prav dobro znana, nepriljubljena oseba, zaganja v občinske volitve občine Bočna. Postaja mu celo vroče, da ni imel pri volitvah v občinski odbor nič proti sestavljeni listini odbornikov, ki je bila plod kompromisa. Ce smo mi volili Tinča za župana, je to popolnoma.naša stvar, in kaže le, da uživa zaupanje med prebivalci; izbrali smo si ga sa^ mi in se nam ni nikjer in nikdar vsiljeval, kar nika-kor ne moremo trditi o znanem dopisniku „Slovenskega Naroda". Kajne, da bi liberalni dopisnik sam rad postal župan? Rad že, rad, kajne? Pa te nihče ni volil. To je blamaža! Končano s tvojim: „usoda ne prizanese". Želimo le, da tega dopisnik .sam prvi ne občuti. s Sv. Martin pri Velenju. V nedeljo, dne 28. septembra je priredila J. S, Z. gledališko igro: „Turški križ" v Društvenem Domu. Udeležba je bila velika, da že dolgo ni bilo take. Videli smo veliko tujih gostov i z St. Andraža, St. Ilja, St. Pavla, Šoštanja, Skal itd. Igralci so izborno- igrali. Med odmorom je svirala godba iz Pake. Po predstavi se je na Kokoši-nekovem vrtu vršila ljudska veselica z godbo, šaljivo dražbo in poŠto. Ljudstvo je Izreklo željo, naj se v nedeljo, dne 12. oktobra, veselica zopet ponovi, kar se bo tudi zgodilo. s Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 21, sept., se je zgodilo pri nas nekaj novega. Ustanovili smo si Mladeniško in Dekliško zvezo. Govoril je g. VI. Pu-šenjak. Orisal je cilje, za katerimi mora mladina stre-miti. Odbor se je sledeče sestavil: Mladeniška Zveza, Predsednik Franc Miklavc, podpredsednik Jožef Za-pečnik, blagajnik Lipe Miklavc, tajnik Franc Ričnik, odbornika Rupert Kozjak in Anton Uran. Za Dekliško Zvezo: Predsednica Pepca Zapečnik, podpredsednica Marija Ričnik, blagajničarka Pepca Držečnik, tajnica Malči Miklavc, odbornici: Kristina Kozjak in Jožefa Miklavc. Dal Bog, da bi lepi nauki ne bili glas vpijočega v puščavi. Mladina, posebno mladeniči! Temelj našemu bodočemu delu je položen, cilji narisani, torej le krepko naprej! Korajža naj velja! Nič nai vas ne straši, če vas ljudje, ki zajemajo svojo modrost iz „Štajerca" in podobnih listov, zaničujejo ter vas skušajo od naše organizacije odvrniti. Takšni razširjevalci nemške „omike", kojih znanje nemškega jezika nič dalje ne sega, kot se glasi tisti ljudski slovar: riba = fiš, miza — tiš, kaša = brajn itd., ne bodo pri naših fantih nič opravili. Ponosni pa so lah- ko naši Nemci na to častno gardo, ki si celo na velikem cerkvenem sliodu dovoli proti našim fantom uga» njati svoje politične neumnosti. Fantje, držimo se tako, kot pravi tista pesem: „Mi stojimo trdno kakor zi-di grada!" b Ribnica na Pohorju. Dekliška Zveza ima t nedeljo, 19. oktobra po večernicah v društvenih prostorih svoj prvi redni mesečni sestanek. Dekleta, pridite v obilnem številu I s Ribnica na Pohorju. V nedeljo, 12. oktobra se vrši po večer-nicah v kaplaniji mesečni shod Mladeniške Zveze. Na vspored pridejo lelo važne in zanimive stvari, bi bilo torej škoda, če bi kdo izostal. Mladeniči, poskrbite, da bo udeležba kolikor mogoče lepa. Pridite! s Sv. Martin pri Velenju. Gledališka predstava „Turški križ" se na splošno željo zopet ponovi v nedeljo, dne 12. oktobra ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Kdor ni imel priložnisti, si zadnjič ogledati te krasne in velezanimive predstave, naj prihiti to nedeljo v naš Društveni dom. Ves čisti dobiček je namenjen za podpore onemoglim članom J. S. Z. _ Konjiški okraj. k Konjice. Konjiški napredni slovenski rod se pripravlja na upapolne bodoče dr. Prusove Saše. Neko nedeljo so na veselem plesu brusili pete naši štrajk-politiki, ki so si jih ugladili v blagonosnem (?) delu v zvezi z „Akademično stranko". Pa kadar se gre za narodnost, jim tudi ta stranka pokaže ključ do globe ali zapora. Kaj ne, kolika nehvaležnost! Lfpamo, da bo pri prihodnji veselici mesto edinega najvažne'šega plesa prišlo na vspored: Trohica slovenskega upliva v konjiškem tržkem magistratu, kjer vzlic dolgoletni napredni narodnosti v znamenju plesa še vedno pleše — Nemec in posilinemec. Pa zameriti ni treba! k Konjice. Sel sem s svojim prijateljem nekoliko na lžpreTibcf, in sicer po cesti proti Skalicam. Ko tako hodiva, me prijatelj naenkrat opomni na neki napis. Jaz ga začnem glasno čitati in slove sledeče: „Da se cesta dalej časa obvaruje se mora žlajiati pane zavirati kdor bitega ne ubogavbode od 5. pado 50. kron kaznovan občinstvo." — Ko sem to prečital, sem se začudil ter se skoraj moral vprašati, ali sem v slovenskih Skalioah, Konjičani, ali se ne sramujete, imeti v vaši okolici tako spakedran napis? Zakaj tako kvarite slovenščino? Ne delajte drugih beied, ko jih ima-mo že itak dovolj,. Župana pa se prosi, da hitro odstrani ta dopis in ga nadomesti z drugim. k Konjiški okraj. Prepozno za prejšnjo številko srno dobili sledeči dopis: Naši iantje-rekruli odidejo od doma na dan poziva zjutraj. Zakaj šo-lo takrat? Zato, ker tisto noč ne marajo zapravljati težko pri-služenega denarja, ki ga bodo pozneje krvavo rabili. Pa tudi zato, ker nimajo pravega prenočišča v Celju, v gostilni bi jih pa moralo spati več skupaj in lil bili še lahko okradeni. Dopoldne nas bodo 'tak pričakovali na kolodvoru pri vsakem vlaku in nam kazali pot v vojašnico. Tam bomo lepo čakali na druge (lo popoldne. Popoldne pa se peljemo — juhej — dalje, tja, kamor nas kliče presvitli cesar, bodisi v Pulj ali v Kormin ali kamorkoli. In potem nam bo dal presvitli cesar pol hleba in kar je še treba. Pištolco bom dal za pas, za klobuk pa listič bel, ta list";.'; tako pravi, da cesar ga je vzel. Juhej! > k Oplotnica. Pred. nekaj leti smo imeli v Oplot-nici po 2, 3 peke, sedaj pa imamo samo enega. Peče pa tako mali kruh, da ga nekateri trgovci od nas dobivajo iz Konjic. Dobro bi bilo, da bi prišel sem pek, d dobro razume svojo obrt, saj sta tukaj v Oplotnici še dve pekovski peči na razpolago. k Konjice. Duhovniki iz konjiške naddekanije zbrani pri mil. g. arhidijakonu so darovali za Slov. Stražo 11 K. k Zreče. V nedeljo, dne 12. oktobra po večeroicah priredi Mla-deniško-Dekliška Zveza Konstantinovo slavnost. Na vsporedu je slavnostni govor tujega govornika., petje, igri „Krčmar pri zvitem rogu", uprizorijo mladeniči in „Sv. Cita", uprizorijo dekleta. Godbo oskrbijo domači tamburaši. Prijatelji poštene zabave, prihitite ob tej priliki na izlet v Zreče. k Zreče. Naša podružnica „Slov. Straže" je odposlala vodstvu v Ljubljano K 8446 prispevkov, kar se je bilo nabralo večinoma pri veselih sestankih Spominjajte se torej vselej ob takih prilikah SI. Straže! Celjski okraj. c Celje. Izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 5. t. m., spevoigro: „Kovaoev študent", ki je prav dobro uspela. Igralci so topot pokazali, da zamorejo tudi spevoigre povoljno predstav'Jati. V /nesenih besedah je pozdravil mnogobrojne udeležence dnuštveni predsednik vlč. g. dr. Vraber, v kratkem razložil vsebino in namen igre ter povdarjal, kako neobhodno potrebno je društveno delovanje, zlasti priporočal mladini, naj zahaja v naša društva, kjer se goji verska in narodna zavest, .Nastopil je tudi prvikrat mešani zbor, kateri se je pred kratkim ustanovil ter zapel nekaj ličnih pesmic. Želimo, da bi ta prepotrebni pevski zbor dosegel svoj polni cilj, katerega zasleduje, ter vstrajno nadaljeval svojo težko nalogo. Da zamore biti svoji nalogi kos, je pokazalo burno ploskanje navzočih mnogobrojnih poslušalcev. Upamo, da se prav kmalu zopet vidimo. c Celje. Pri nas se je ustanovila Trgovska o-brtna zadruga, katera naj bi bil denarni zavou za vse slovenske obrtnike in trgovce. Cuje se pa, da ie ta zadruga članica liberalne Zveze v Celju. Prosimo načelstvo zadruge, da nam pojasni, če je ta vest resnična. Povedati moramo namreč, da bi si zadruga s pristopom k liberalni Zvezi le škodovala, ker bi postala strankarsko podjetje in bi izgubila zaupanje, ker je celjska Zveza z ogromnim zneskom udeležena pri „Glavni posojilnici", .Celje. V petek, dne 3. t. m., je umrl celjski mestni blagajnik Rudolf Lang v 44. letu svoje starosti. Umrli je bil velik Nemec pred Bogom in ljudmi. c St. Jut ob' j tržni' železnici. Politično pokoro delajo naši liberalci radi svojih neumnosti pri tržkih občinskih volitvah. Pri prvotni volitvi srno mi prodrli z 8 odborniki, liberalci so dobili 4 odbornike, po volitvi je pa odpadel od naše stranke Herman Kincl in potemtakem so šteli nasprotniki 5 odbornikov, naših je bilo 7, Ko je bila prvič volitev župana, se je liberalni odborniki niso udeležili, razpisala se je druga volitev župana in glej čudo, tedaj so pa vsi liberalni odborniki odstopili ter vložili prošnjo, da se razpišejo nove volitve za I, razred, ker so imeli mnogo upanja, da zmagajo. In res se je razpisala nova volitev za I. razred. Na dan pred volitvijo so pa vsi od-stopivši liberalni odborniki vsi zgrivani prosili občinski urad, naj jih sprejme nazaj kot odbornike, tudi okr. glavarstvo v Celju so .tako dolgo prosili, da jih je uslišalo ter je brzojavnim potom volitve ustavilo in sprejelo odstopivše odbornike zopet nazaj. Tukaj pa sklep c. kr. okr. glavarstva ni po določilih občinskega reda, zato, kakor se sliši, se bode vložil priziv proti temu sklepu okr. glavarstva. No, odstopivši odborniki so se zbali tako zopet novih volitev, da so šli rajše prosit kakor da bi zopet kandidirali (seveda bi bili tudi pogoreli). Zdaj se tem odbornikom smeji cel trg. Gotovo bo marsikoga zanimalo, kateri so ti zgrivani politični mrtveci, evo njih imera: Herman Kincl, Ivan Brežnik, Josip Culek, Rudolf Dobovišek in Adam Kincl. Že zadnjič smo poročali, da je Hermana Kincl razsvetlil sv, D,uh, da igra sedaj v liberalni stranki tako lepo vlogo, no, sedaj je pa še druge 4 tudi razsvetlil. Res, veliko kr.atkočasja nam Šentjurčanom na^ pravljajo takšni „možje". c Št. Jur ob južni železnici. Županstvu v trgu Št. Jur bi svetovali, da vsem odstopivšim liberalnim odbornikom naloži po občinskem redu kazen po 200 K, ker za njih je ta „špas" res vreden toliko denarja. Saj bo menda res tako, kakor je pisal „Narodni List": Kdor se zadnji smeji, se najboljše smeji, "111 res se bodo nazadnje neumnostim liberalcev največ smejali „klerikalci". Živeli strahopetni liberalci! Sv. Jurij ob južni železnici. V soboto, dne 27. septembra, je med silnim neurjem treščilo v gospodarsko poslopje Antona Žgonca, (ki je do tal pogorelo. Uničene so tudi vse zaloge krme in vsi poljedelski stroji. Le živino so rešili. Trška in okoliška požarna bramba sta neumorno gasili. Škoda znajša pa nad 4000 K, ki je le deloma pokrita, ker je bil lask nik le z 20:30 K zavarovan. Polzela. (Neurje.) V soboto, dne 27. septembra smo imeli pri nas silno neurje. Pri tem je udarila strela v električno napravo tovarne Pryma in jo zelo poškodovala. Škoda znaša nad 2500 K. c Ljubno. Naš rojak g. Jakob Sem je kupil hišo, katera je bila last tukajšnje Posojilnice, Sedaj jo je lepo prenovil; s tem je dobil zopet naš trg lepše lice. Preselil se je g. Sem sedaj iz Gornjega Grada ter otvoril dne 5. t. m. svojo trgovino. Ko sem bil v njegovi trgovini, sem opazil, da ima v zalogi veliko vžigalic „V prid obmejnim Slovencem". Kaj sledi iz tega? Ce se ne varamo, upamo, da bo g. Sem tuu kaj cel značaj. Toplo priporočamo njegovo trgovino tukajšnjemu prebivalstvu in tudi našim vrlim sosedom Lučanom in Ksaverijancem. c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Ker „Narodni List" v eni predzadnjih številk zopet piše v dopisu iz Nove Štifte o kilogramu cukra, ki so ga baje morale v moji trgovini 4 osebe plačati, sem primorari resnici na ljubo izjaviti: Ko se je lani ženil JožefRepen-šek, po domače Mlakarski, je dobila njegova sestra v , moji trgovini 1 kg cukra, ki ga je potem plačala Neža •Suhovršnik, pa nihče drugi. Cez 7 dni, ko so neki gostje neko „kislo" robo pili, je pa Kotnikov fant tudi dobil 1 kg oukra, ne da bi ga bil plačal. In potem je res moja žena vprašala par dotiSnih oseb, kdo da bo ta cuker plačal. Tako vprašati ima menda pravico vsak trgovec. Plačal ga je pa potem edino rajni Jer-nejevec po svoji hčeri Mariji. Torej ni res, da bi bile 4 osebe en in isti kilogram cukra plačale, kakor trdi dopisnik „Narodnega Lista" iz zlobnega namena, da bi škodoval moji obrti, ampak ga je plačala samo e-na oseba, kar se lahko s pričami potrdi. Ce pa dopisnik „Narodnega Lista" tega ne verjame, naj se pa pod svoje dopise podpiše, da bom vedel, s kom imam opraviti in da se mu bom za vso njegovo skrb, ki jo ima do mene, lahko primerno zahvalil. A. Rotter. c Gomilsko. Na splošno željo občinstva se igra „Divji lovec" v nedeljo, (Jpe 12. t m. ponovi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. c Čebelarska podruž ica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popoldne pri društvenem tajniku g Pečarju v Št. Pavlu čebelarsko predavanje združeno z občnim zborom s Bledečim veporedom: Poročilo predsednikovo, blagajnikovo in tajnikovo ter volitev odbora, čebelarji pridite v prav obilnem številu! c Vransko. Dne 12. (ktobra se vrši v kaplaniji ni Vranskem skioptično predavanje po zjutrajnem sv opravilu za stariše, popoldne za mladino. Predavatelj pride iz Ljubljane. Vstopnina 0 vin. c Sv. Peter na Medvednvem selu Proslava petletnice obstanka tukajšnje Dekliške Zveze se vrši v nedeljo, dne 12 oktobra po sledečem vsporedu: Ob 10. uri pridiga za dekleta, sv. miš« v dober namen članic Dekliške Zveze. Ob '/< '2 v župnišču slavnostno /.borovanje: 1. Pozdrav. 2. Na$e petletno delo, poročata v dvogovoru « domači narodni noši dve mladenki. 3. Slovenska zemlja pese? slovenskih deklet, deklamacije 4. Slavnostni govor, govori l. tajnica ,,Zve>e slov. deklet", učiteljica Erna Razlag. 5. „S čim naj služim" ? „Naš vzor'' deklamaciji. 6. Govori zastopnic Dekliških Zvez. 7. Vmes s« skupno zapoje Vele-grajska himna, Slovenka sem in I.epa naša domovina. Nato se vrši posvetovanje zastopnic Dekliških Zvez iz šmarske in r..giške dekanije, se zbereta oba dekanijska odbora in se odobri načrt za ti doče delo. Pošljite vse Dekliške Zveze obeh dekanij Bvoje zastopnice v večjem številul Brežiški okraj. b Št. Peter pod Sv. Gorami. Vkljub temu, da je bil v noči med soboto in rožnivenško nedeljo velik naliv, se je zbrala na to nedeljo na prijaznem griču na sloveči božji poti na Sv. Gorah velika množica ljudstva; med tem so imele večino mladenke domače fare in sosednjih župnij iz Sotlske doline in iz Posav-ja. Veličastna cerkev Matere božje, v kateri je prostora za več tisoč ljudi, je bila napolnjena. Privabila je mladenke slovesnost, ki se je ta dan obhajala: Na rožnivenško nedeljo se je namreč ustanovila za našo faro Marijina družba. In ob tej pomembni slovesnosti se je vršil tudi shod dekliških zvez celega okrožja. Cerkveni govor je imel ljubljenec slovenske štajerske mladine in njen neumorni organizator, naš rojak pre-Čast;ti g. dr. Hohnjec, ki je v krasnem poljudnem govoru očrtal naimen in pomen Marijinih družb in zavračal z le njemu lastno spretnostjo ugovore proti njim. Po govoru se je vršil sprejem 75 deklet v Marijino družbo. Bil je ganljiv prizor, ki je privabil marsikomu solze v oči, prizor, ki ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Med sv. mašo sn vse članice novoustanovljene Marijine družbe pristopile skupno k sv. obhajilu v veliko spodbudo vseh navzočih. Po službi božji je bil na prostem shod dekliških zvez, na katerem je dr. Hohnjec nedosežno govoril o pomenu dekliške organizacije za versko in narodno življenje. Za dr. Hohnjecem so nastopila dekleta iz Marijinih družb in dekliških zvez sosednjih far in prinesla pozdrave najmlajši svoji sestri — Marijini družbi in Dekliški zvezi šentpeterski. Vse je občudovalo pogumni nastop in izobraženo zgovornost vrlili mladenk, Antonija Bence (Rajhenburg) pozdravlja Marijino družbo, ki daje mladini versko in narodno vzgojo. Jožefa Premelč (Bizeljsko) priporoča v originalnem govoru mladenkam treznost in varčnost, Marija Štritih (Pilštanj) pa ponižnost v obleki in noši. Ptič se pozna po petju, Človek po govorjenju, a tudi po — obleki. Marija Kovačič (Bizeljsko) poživlja k branju dobrih knjig in k snovanju knjižnic, RadanoviČ Barbara (Pišece) govori o pomenu izobrazbe dekleta za domačo hišo in javno življenje. Nemec Marija (Bizeljsko) poživlja mladenke k čuječnosti: Matere ne morejo biti vedno za nami, same se čuvajmo! Marija Pribožič (Rajhenburg) stavi za vzgled Devico Orleansko. Po njenem vzgledu pojdimo pogumno v boj za sv. vero in za pravice slovenskega jezika. Valent Roza (Rajhenburg) je dovršeno in krepko prednašala Gregorčičevo obmejno budnico. Za Balon Amalijo (Bizeljsko), ki želi obilnega uspeha Dekliški zvezi, povzame sklepno besedo dr. Hohnjec, ki želi, da bi seme, ki se je vsejalo danes, rodilo obilno krasnih in stalnih sadov, v kar potnozi Bog in Marija! Razšli smo se z Željo, ki so jo izražale mladenke, da bi se dekPžlu shod vršil na Sv. Gorah vsako leto. Ime pridelka Gradec . Maribor Celje Ptuj Ormož | K v K v K v K v K v 11 50 10 50 11 60 10 __ ¡0 _ Rž....... 9 _ 9 8 __ 8 50 8 60 'o 8 BO 8 50 8 20 8 _ 8 _ S 3 9 50 9 50 11 _ 9 _ 8 _ & 10 20 10 _ 10 50 10 0 50 — _ 11 50 16 _ — _ 9 _ J«! — — 10 50 11 _ _ _ 10 _ Seno sladko. . . .. <5 lO 6 50 3 75 3 _ 6 _ 6 — „ kislo .... 5 — _ 2 50 4 50 4 — 3 30 2 50 2 80 3 60 2 60 Fižola...... 18 60 _ , ^ 11 60 13 50 Grah....... — — 60 — — __ r- Leče...... a a — — 60 _ _ _ _ __ i___ — — — 08 — — — — — Sir....... & — — 40 — _ _ _ ___ Surovo maslo . . . o — _ i 60 _ __ _ Maslo...... iS _ * 1 80 ___ ___ _ _ ... .... Špeh, svež .... f-4 _ — 1 70 — — _ — - Zelje, kislo .... — — - 24 — — - — Repa, kisla .... — - 20 — — — - — Smetana, sladka . . „ kisla . . . 1 liter - _ — 24 % 96 - _ Zelje, 100 glav .... - 1 06 1 ! Ill G-rašlso tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne S. oktobra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—110 kron (izjemoma 118 kron), poltolsti 76—90 kron; suhi od 68—74 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 68—82, poltolste od 48—66, suhe od 40—46, biki od 66—96, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 68 do 84 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nespremenjene. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'12, K l'32j teleta Ia (izjemoma cena od K 136 do K 1*40); mlade svinje od K 156 do K 160; nemške pitanske svinje od K 1"36 do K 1'46; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'36 do K 146; ogrske pitanske Bvinje Ha od K 128 do K 132; mesne svinje od K 1'38 do K 1"46; bošnjaške pitanske svinje, od K 130 do K 1'40; ovce od K —"80 do K — 90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene močno nazadovale. Ustnica uredništva. Hum: S takimi poročili nam pač čisto nič ne ugodite. O pretepih in pravdah naj poroča „Štajerc". Pozdrave I — Zagorje: Kaj hočete s tem povedati o tistem mladeniču? — Zabukovje: čudimo se, da ne upoštevate, da taiih osebnih napadov in dopisov, ki so brez vsake politične veljave, ne bomo nikdar priobčevali. Pišite raje kaj drugega. Pozdrave! — Luče: Za zadnjo številko došlo prepozno. — Razbor: Ali mislite, da bo pri dotični osebi kaj pomagalo, če ga v listu primemo? Možje, le naprej po dosedanji poti, naj vas ne plaši čedno „delovanje" dotičnega človeka. Vremena se bodo že še zjasnila. Pozdravljeni. — Marenberg: Ker je dopis brez podpisa, ječi sedaj že na dnu uredniškega koša. — Ljutomer, Polenšak: Prinesemo ob priliki. — Dobova, Gornjigrad, Sladka gora: Prihodnjič. — Dol, Dramlje, Konjice, Priho-va, Št. Lovrenc: Ostalo prihodnjič. — Mozirje, Središče, Mestinje, Sv. Andraž v Slov. gor., Brežice, Celje, Sv. Florjan: Prepozno! Smešno cen, nepoplačan poskus! v Tvegajte 12 vinarjev za nakup zavoja pralnega izvlečka „Ženska hvala"! Namočite z njim perilo čez noč! Čudite se prihodnje jutro kako lahko in brez truda Tam je treba s Schichtovim milom in toplo vodo le izplakniti nesnago brez vsakega napora. 854 Loterijske Številke. Gradec 1. oktobra 1913 2 8 33 69 89 Line 4. oktobra „ 20 23 1 40 28 ■ MALA OZNANILA. ■ Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. Preselitev. Janez in Kati Fischer, krojač naznanjava cenj. občinstvu, da sva se iz Samostanske ulice preselila na Tegethofov trg št. 3 v Mariboru. 1169 Lepa vila je na prodaj z lepim gospodorskim poslopjem, zraven lep sadonosnik in lep zelenjadni vrt, v Mariboru v magdalenskem predmestju, blizu cerkve, pripravno za upokojenca ali privatista, vpraša se pri g. Francu Spes, Le-naugasse 18. 1173 V najem se da dobro idoča gostilna, posebno primerna za mesarja, ker je mesnica in ledenica; je pri farni cerkvi in pri veliki cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnik g. Ivan Čeh, gostilničar pri Sv. Barbari niže Maribora. 1172 Proda se mlin in žaga, na močni, stalni vodni sili, tik železniške postaje s posestvom vred pod ugodnimi pogoji. Resni kupci v naj se zglasijo pri R. Kunce, Št. Jur ob juž. žel. 1176 Mlad krojaški pomočnik si v svrho večje izobrazbe želi službo spremeniti. Naslov: „Fr. Kr." poštno ležeče, glavna pošta, Vojnik. 1180 Prage (švelerje) za južno železnico, bukove in hra stove, vsako množino po najvišjih cenah kupi od vsake postaje juž, žel., ednaku tudi jesenov les. Ponudbe na Rudolf Dergan, trgovec Laški trg. 1181 Lepč posestvo je na prodaj; 1 uro od Maribora, 5 minut od velike ceste in od postaje Pesnica. Lepe njive, travniki in gospodarsko poslopje z opeko zidano, hlev in stiskalnico. Lastnik: Anton Fras, posestnik, Jelenče št. 24. 1183 o Lepo posestvo je na prodaj; štiri orale zemlje, dve njivi, travnik, sadonosnik, vodnjak, lepe velike brajde, velika, prostorna hiša, hlev, obokana klet, tri svinjski hlevi. Proda se zaradi preselitve. Cena 8 tisoč kron. Naslov: Simon Do-nik, Gornja Bistrica št. 48 1184 Čevljarskega pomočnika in učenca sprejme Franc Lorger, Zreče pri Konjicah. 1187 Proda se radi družinskih razmer lepo posestvo, ki se nahaja v bližini mesta na Spod. Koroškem. Obsega 70 oralov sveta, od teh je 30 oralov gozda in pa 50 birnov posetve. Zraven je tudi mlin z 2 paroma kamnov in stopami. Poslopja so v srednjem stanju. Več se izve v Narodnem Domu v Pli-berku. 1177 Na predaj je gostilna In mesarija na Sp. Štajerskem v sredini mesta, zraven okrajne sodnije, okraj, glavarstva, farne cerkve, sejmske-ga prostora in zraven železniške postaje. Hiša je enonadstropna, mesnica, ledenica, živinski hlev, vrt in nekaj zemljišča. V gostilniških prostorih je tudi električna razsvetljava. Piva se stoči na leto 1300—1500 sodčkov, vina pa 50— 60 polovnjakov, v mesnici se kolje vsak teden po dva vola. Proda se vse, kar leži in stoji. Naalov v upravništvu Slov. Gosp. pod št. 1106 Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili. 1033 Sprejme se mizarski pomočnik pri A. Lekše v Mozirju, delo celo zimo, plača po dogovoru. Nastop takoj. 1143 Proda se posestvo z mlado gošo, 6 oralov za 40U0 kron v Jankovi pri Vojniku. Matevž Benedek, istotam. 1132 Pridnega fanta, kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejme g. Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi. Slivnica pri Mariboru. 1130 Utienec se sprejme pri g. Pečnik, pekovski mojster Selnica ob Dravi. _1140_ Divj^ kostanje in suhe cjobe 1148 v vsaki množini, na drobno in debelo kupuje po najvišjih cenah, Ignac Mer, trg0Tec,-Marib0r' ij Tegethof. cesta 19 Lepo malo posestvo se proda na prijaznem prostoru v Rušah, pripravno za rokodelca ali penzijoni-sta. Več se izve pri g. Francu Repolusk, gostilničarju v Rušah. 1158 Raket© in raznovrstni umetalni ogenj od 25 h naprej pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Preprodajalci znaten popust. 1128b znamka „Cuno", kot nadomestilo nevarnih železnih tepičev, dovoljujejo vsakomur streljanje ob raznovrstnih slavnostih. Počijo dosti močneje nego železni in so neodvisni od vsakega vremena Komad stane 40 h; najmanjše naročilo 25 komadov ; 00 komadov 35 K Naročila sprejema Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. goricah. Proprodajalcem znaten popust. 1128a Proda se lepo urejeno, prav rodovitno posestvo, ležeče 10 minut <}d trga in železniškke postaje Žalec v Savinjski dolini. Hiša je enonadstropna in nova z dvema balkonoma ter pripravna za pen-zijoniste pa tudi za vsakovrstno obrt. Gospodarsko poslopje je o-bokano in vse v dobrem stanu. Zemlje je 10 oralov vse na ravnini in obstoji iz hmeljnikov, njiv in travnikov. Proda se s pohištvom, živino in tudi z vsemi letošnjimi pridelki vred za prav nizko ceno po dogovoru. Pojasnila daje g. Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih, pošta Štore. 1166 Pridna dekla se takoj sprejme v župnišče. Kje, pove upravništvo Slov. Gospodarja. 1164 Dva učenca iz poštene hiše se takoj sprejmeta po dogovoru pri Janku Kikl, pekarski mojster v Veržeju. 1151 Na prodaj je dobro idoča gostilna s koncesijo v večjiv vasi pri glavni cesti na Spod. Štajerskem zelo pripravno za trgovino ali mesarijo. Za gostilniško obrt so 3 sobe z električno razsvetljavo, kuhinja in dve sobi za stanovanje, kegljišče z verando, potem vrt za Zelenjavo, brajde, lepo dvorišče z studencem, gospodarsko poslopje z drvarnicami, skedenj, 4 svinjaki in hlev za dve govedi. Zraven gostilniškega poslopja je še drugo, ki nese letno 360 kron najemnine, pod katerim so lepe kleti. Posestva je dva orala lepih rodovitnih njiv, dva orala lepega travnika in 4 in pol orala miadega gozda. Do železniške postaje je 12 minut, blizu farne cerkve. Cena je 20.000 kron; vknji-ženo lahko ostane 6000 kron. Več se izve pri Ivanu Dežman, tgovina s steklom in porcelanom, Maribor Glavni trg. 1152 Pekovskega učenca takoj sprejme iz poštene hiše. Na mesec 6 kron plače in 3 letno učenje. Franc Horvat, pek v Cirkovcah pri Pra- 1178 Posest »o na prodaj. Meri 1 oral. Cena je 2000 kron. Izve se pri g. Jakob Polanec, Nova vas pri Kon jicah. 1179 Hlapec ali majer. Oskrbništvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora potrebuje enega oženje-nega hlapca s tremi delavskimi močmi. Vstop 1. novembra t. 1. Plačilo po dogovoru. 1134 Lepo pSsestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega rodovitnega zemljišča, okoli žlahtnega sadnega drevja, se lahko do 16 glav živine redi, za 4000 K vso vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem bogatim, ležečim in stoječim fun-dus instruetus, se po zelo nizki ceni proda za 20.000 kroti. Vpraša «e pri g. Gaube Juriju, trgovec pri Sv. Jurju ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Prekupci izključeni. 1115 10 oralov lepega sečnega bukovega gozda se po ceni proda. Gozd je zraven okrajne ceste. Več v upravništvu. 1156 500 kron Vam plač« m a ko moj uničevalec korenin „Ria-mazllo" Vašega kur jega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224 „Kemeny, Kašan L poStni predal 12/76 (Ogrsko)" Dobra obitelj na Reki (Fiome) išče za takojšen vstop samostojno ku-ha^co, katera bi bila vcljna tudi druge hišne posle opravljati. Dobro ravnanje z njo je zajamčeno. Ponudbe z označbo plače in z opisom dosedanjega službovanja se naj pošlje na naslov: Gosp. ing. M. Calogovič, Rijeka (Fiume). 1210- Janez Marčič, v Dravski ulici naznanja, da se njegova prodajalna čevljev nahaja ed 1. oktobra 1913 naprej v Vik-tringhofovi ulici št. 10, nasproti gostilne „Sandwirt". 1189 Ovčjo volno Ovčje kože, kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 1199 Mlinarski učenec se sprejme proti plači v parnem mlinu g. Ehrlicha v Kaniži, pošta Pesnica. 1198 Dva zakonska iščeta službo majer-ja na kako pristavo; išče se tudi mlin na račun. Naslov pove upravništvu. 1197 Posestvo čez 30 oralov veliko, blizu Maribora, železnice in farne cerkve, vse v dobrem stanu, je takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 1192 Novozidana hiša z zelenjadnim vrtom se po ceni proda Vpraša se: Nova vas št. 81 pri Mariboru. Prekupci izključeni. 1196 Antonija Šut, cvetličarka v Ljutomeru se priporoča cenj. duhovščini in tudi vsem drugim, da dela namesto umrle Nemec p. d. Lukaž-ka, vse kinče za cerkve itd. 1190 Gramofonske plošče znamka „Zonofon" 24 cm v premeru, popolnoma nove, komad po K 1'60, gramofoni za 10 K, 1000 igel K 1 30 se dobe pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor. 1200 Praktične domaČe mline po ceni proda in prevzame vsa popravila strojev in ključavničarskih del. Kari Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad. 1203 Učenca sprejme g. Dežman, steklar v Mariboru, Glavni trg. 1205 Majer, z najmanj 4 delavci se takoj sprejme. Ivan Perko, veleposestnik v Kamnici pri" Mariboru. 1206 Lepo posestvo se proda; leži 30 minut od Maribora, zidana hiša, hlevi, klet itd., krasna južna vinogradna lega, sadonosnik, travnik, polje in gozd. Kje, pove upravništvo. 1207 Pozor! Letos spomladi nisem mogel vsem ustreči z jesenovim drevjem, zatorej opozorim tiste, kateri želijo jesenovo drevje saditi, da si je sedaj o pravem času naročijo, za jesensko ali spomladno saditev. Cena za 2 m visoke 1 krono, 2 in pol do 3 m visoke K l-20 konjad. Peter Vitko, Siele, p. Slov. Gradec. 1209 Prtdaio se vosovi (Steirerwagen) eno- in dvovprežni ter pokriti po nizki ceni. F. Ferk izdelovatelj vozov, Maribor, (grad). 1208 Služba mlinarja se odda na Grajeni konec oktobra. Oglasiti ali osebno predstaviti se je takoj pri Vurberškem župniku. 1212 Deklica, 7 mesecev stara se odda za svojo. Ima tudi 400 kron dote katere posestnik lahko sprejme ket brezobrestno posojilo. Naslov „Varuh deklice" poštno ležeče, Sv. Lenart v Slov. gor. . 1211 KS »HL Alojz Lentz:: Ljutomer trgovin- stekla in porcelana išče zaoesij veg» delavca, kateri zamore vsako delo ki pride v t»ki trgovini naprej, sam dobro izvršiti Ist< tako se išfce prodajalka, katera je i na zastavo vrednostnih listin in tekoči račan pod ugodnimi pogoji. • Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodngo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke. ¡inflo registrón, zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne Map po doe vloge do doe vzdiga (Hotel „Pri b volu") v Celju, Brošira cesta štev. 9 ■ prvo nadstropje —--- počeni! s 1. januarjem 1013. Rentni daueb plačuje posojilnica sama. irila v Mariboru Opremljen* k najboljiiml «troji, as lastnim električnim »brutcm, n«JnOT»JSIml črkami In čednimi obrobkl, «prejem» v»* ▼ tiskarsko HlrnUo «padajoče dela kakor t če«nlke, knjige, breiure, «tenihe ln druge koledarje. Za vid. Zupnilske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za «lavn« občinske, iettke In druge urade: uradne zavitke, ozBanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice,-račune, opomine, raeojice, ce* nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge In društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za krSmarjo In prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plotne rede. vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žaJostmke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. OOOOO Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. 00000 f - r.is "v? registrov, zadPip z neomejeno mm A HrnnilllE DlnflE 86 8Prejemaj° 0<* vsakega in se obrestujejo: nav*di lil Ullllllu Uluyu pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaces» ' ti_< Hranilne knjižice ee sprejemajo kot gotov denar, ne da Vi"/«i proti trimesečni odpovedi po 4 '/«%• Obresti »e '»o- Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov de bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Pprnjila pp fjnjpjn le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/0, na vknjižbo sploh po S1/*0/^ na vknjižbo in i UuUJllU ub UUJbJU p0r0gtV0 p0 S'/t'/t in na osebni kredit po 6'/,. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo laat proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. ProSnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. UmdnS UPE 80 TSa^° 8re<*° in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. ———^^^^^oa-^^nt^oMcoMjMnanaK»«^ Pojasoila se dajejo ^il^žz^tjt^«Wn i™ tUdI m razpolago dninait hranilne nabiralnim. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trsom in stolno cerkvijo). Zahvala. Podpisani Anton Remio, gostilničar in posestnik v Mariji Nazaret šteje si v prijetno dolžnost, kot stric prerano umrlega bogoslovoa gospoda Joskota Remica, se na tem mesta prisrčno zahvaliti prečastitemu gosp. finitorju in gvardijanu Cherobinu Tnšek za njegovo požrtavalno tolažbo kakor za njegove brez brojne obiske v težki in pogubni bolezni rsjneega in ne najdem primirnejše zahvale kakor: Bog plačaj ! Zahvaljujem se daije iskreno mozirsk« mu župniku, prečaet. gosp. Fiierju -.a ganljivi, ob enem tolažilni govor, toiaj tudi Vam prečast. gosp. župnik Bog plačaj ! Zahvaljujem se dalje še vsej prečast. ostali duhovščini, ki je rajn-cega Joškota tako častno položila v hladno podzemeljsko celico. Zahvaljuiem se še vrlim nazarskim fantom in nosilcem rajncega ter darovalcem lepega kinčenja kakor dekletam, ki so vile lepe vence, in konečno še vsem sosedom in faracom ki so spremili rajncega k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala! Marij a Nazarje, 1. okt. 1913. U93 Anton Remic. 0, ime toči kakor v najf jledati, kajti žena neobhodno potrebna je v ozk more doi za ;ijsko sri ša mesta vsakdanjemu le mlačno vodo, v ka . Ako dame na ta nai toaleto morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v najfienjši palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena je v hiši in družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s čednostjo njih trupla in vsled tega se ne more dovolj priporočati, rabiti negovanje trupla tudi desinfekcijsko sredstvo, na primer Lysoform. Važno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta telesa podvreči temeljitemu in čiščenju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero se doda nekaj Ly-soforma. Ako dame na ta način svojo vsak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred nalezljivimi boleznimi in njih posledicami. Nujno je tedaj priporočati, da je povsod v zalogi Lysoform Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker 681—3 Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljrna. Dr. Rihard Bergmann ordinira slej kot prej v Žalcu št. 40. Bolezen pri svinjah pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo. Svinjereja je le 4, „Sussannol", ki tedaj dobičkonos- T so se že nad 50 let dobro obnesle Neštevilno zahval nih in priporočil nih pisem, doka znje izborni uSi-nek tega izvrstnega sredstva Vsak svinjerejec bi moral imeti te iz- na, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kaplj ce, Prosim le Falma-podpetnik! je naj-trp« žnejši izmed vseh. Nagrobni spomeniki! Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bognto zalogo karnno8«*kega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz marmorja, granita itd Franc Koban, kamnosek, Rarje (Kranich siel d) Štajersko, sss Najboljši Ia "kristalni sladkor:: razpošilja Ferd. Hartinger, Maribor, Tegethofova c. 29. Vabilo na borne kapljire vedno doma. Steklenica a eno krono. Dpset steklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „SnssanOl". Vse dri ge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne. Glavna zaloga v Mariboru: Lekarna „Pri Mariji Pom*fl»j" W. A. König, Tegethofova cesta 1 (nasproti frančiškan) »ki cerkvi). Edina izdelovalnica: Lekarna „Pri obelisku", Mr. Viktor Häuser, Celovec, Kardinalni trg (Koroške). 1102 izvanredni občni zbor Ljudske hrim lirce in posojilnice v Celjn, registrov*ne zadruge z n-omejeno zaveio, ki se vrši v nedeljo dne 19. oktobra 1.1. ob 10 uri dopoldne ▼ uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Sln^ajnosti. V slnčaju nesklepčnosti, se vrči eno uro pozneje drug občni zbor, kateri je »klepčen pri vsakem številu davzočih zadružnikov. 1204 Načelstvo. 8 k s j pac ki tudi neprijetni duh in pot hitro ter sigurno odpravi. — Napravite le en poskus! — Originalna iteklenica za 80 vin. se dobi v vsaki le-ali drožeriji. Zanimiva knjiga „Kaj je higijena." pošljem vsakomur na zahtevo zastonj in franko Kemik Hubmann, referent „Lysoform-tvornic", Dunaj XX., Petraschgasse i. 1131 Na deželni kmetijski šoli v Št Jurju ob juž. žel. se začne 10 mesečni tečaj dne 5. novembra 1.1. Na istega je pripraviti kmečki naraščaj za v današnji dobi prepotrebno umno gospodarstvo na kmetijah. Do sedaj se je pa premplo prošnjikov zglasilo, in se podaljša rok za sprejemanje prošenj do 11. oktobra 1913. 1195 je „Pravi -.zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah? Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost. Tovarniška znamka: Kavin mlinček. si em 151/25.848 Gostilna pod velo Jeric v Pocehovski dolini še ostane nekaj 6*sa odprta. Toči se še dobro, izbomo vino po 96 vin. liter, ob enem pa tudi sladki mošt-portugizec po 80 vin. liter. Velespoštovanjem se priporoča 1133__Jeriž. Pozlatar in cerkveni popravljalec prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnic, knževih potov, ftkvirjtv za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na starinsko in umetniško vrednost. Nizke cer¡e! 1125 Najboljše reference. H. Fehsler, Gradec, Sackstrasse 24. Vsled velikega uvoza sem v stanu razpošiljati in prodajati telo priljubljene kavine vrste kakor: Santos 1 kg surovo po K 2"80, žgano K 3'20; Santos-prima, surovo po K 3'—, žgano K 3'40; Oentral-amerika, surovo po K 3 40, žgano (mešano) K 4'—; Portoriko ali Ceylon, surovo K 4'—, žgano (mešano) K 4 80. Pri 5 kg poštni zaboj, (postkolli). Trgovina s kolonialnim blagom Silv. Fontana ml., Maribor Tegetthoffova ulica. 1126 Mihael Cimerman najnovejši narodni trgovec y LjutOffieril* 365 dni je le 1 dan To dokaže — kdor zua misliti — s tem, da kupuje izključno pri narodnih trgovcih Vsi letni časi najdejo v tej najnovejši trgovini za narod vse najboljše in po najnižjih cenah, Osobito sedaj je zaloga krasnega zimskega blaga velika. 1191 Pridite in zadovoljni bodete! Slavna Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi. Podpisani Ivan Uratnik, posestnik v Podlogu št' v 5, se Vam javno zahvaljujem, da ste mi tako hitro izplačali celi zavarovalni znesek po smrti mojega pokojnega sina g. dr. Radoslava Uratnik-a, ki je bil pri Vas zavarovan krma j dve leti. Priznavam javno, da ste zadevo izvršili v popolnem redu in v mojo popolno zadovoljnost, tako, da Vaš cenj. zavod lahko prav toplo priporočam vsakemu, ki bi se kotel zavarovati na življenje. V Podloga, dne 30. septembra 1913. 1194 Ivan Uratnik 1. r. A. Huberja naslednik J. Donosa Ljutomer priporočam svojo veliko zalogo po n» j nižji li eeioh Železno blago, slamoreznice, nagrobnih lii iž v peči in &tc Gleima si. zstop hi v«Bki izbira krattjshep mars&sp blagu, n. p*, štreni, uzd, mi, šfrikos za psFilo, irež za sena in za otra-šlis pasteijs itd, 1 Blavna slov. zaloga suit» in oij-rafih bara, Sopižev, firneža ki lafaap. Bflpujra po najvišji ckh dBidne pridsifas, uosEb ia uinsia kamen. Točna pos»! Dobro. Pd ceni! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I llustrov canlkl zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7 Original ornega ura K 18 Kuhinjska ura K 4 Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani K 2 Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva, Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach urar in očaiar Maribor, G0»P08ka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Tofina in solidna postrsiba.^ BPSSÜiü UÜG3 ŠtCV. Z1. •^"Točna in solidna postrežba. 1 Bedno sueža žgana Sava ^ jj^g jn M debela! Zal°3a rudnins!iiil BOda Štefan Kaufmao trgovina i želesnine v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Najstarejša tovarna za motorje v Avstriji Langen&Wolf, Dunaj X Inženerski urad v Gradcu, Annenstrasse 10. Originalni „Otto"-motorji na bencin, ben-SchutzVmarke eol, surovo olje, petrolin, plin itd. 106000 ScHUT' motorjev v obratu, imajo nad en milijon PS. Razni lesni stroji. Motorji na surovo olje Diesel-sisfem. Pozor na marko! Vsi originalni „Otto"-motorji imajo zgoraj označeno marko „Otto". 517 zvezdne Sfera .Marte znamke ¥©da za lase upliva gotovo proti izpadanju las in luskinam pospešuje novo rast lasi in brk, in služi za splošno gojenje las. Uradno preiskušeno in od zdravnikov priporočano. Na tisočo atestov od zdravnikov in lajikov. Steklenica K 3'— in K 1-50. Pristno le od tvrdke: P. Schmidbauerjev nasi., Solnograd. — Perol lasno olje za drobeče lasi K 1*— Se dobi večinoma v vseh lekarnah in drožerijah. F. Schmidbauer e naslednik, kemični laboratorij Solnograd. Bahnbnfstrasse 29. Dobi se: v Mariboru v lekarni König, drožerijah K. Wolf, M. Wollram; v Celju: O. Schwarzl in dr.; v Radgoni: Max Leyrer, lekarna. Karol Kociancič, umetni kamnosek-podobar, izdeluje oltarje, prižnice, krstne kamne, podobe, grobišča in mauioleje Velika zaloga gotovih spomenikov po priznano nizkih cenah. Maribor :: Silerjeva uiica itev. 25. Za njive in travnike, za sadje, ze-lenjad, za žito vinograd, moraš žlindre pridat. Tomaževa žlindra šivalni stroj 20. stoletja. SINGER Co.9 akc. družba za šiv. stroje, Maribor, Gosposka ul. 32, Celje, Graška c. 83; SIOV. Grad@C. Glav. trg46 Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojevev konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenj in šivanje gratis in franko. — Na vprašanje vedno zaželjeni odgovor. Vse šolske potrebščine za ljudske šole kakor: svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice. raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbire za šolarje, škatlji-ce za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri i86 Goričar & Leskovšek v Celju. Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Na debelo ! Na drobno! Produktivna zadruga Mizarskih mojstrov, reg. zadr. z om. por., Maribor. Burgplatz št. 3. Podružnica v Ptuja, daruitzova uliea. 771 Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene. kislo je priznano najboljša in poceni, fosfornato gnojilo za jesensko setev Gotov uiinek! Bogat donesek! Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino iosforove kisline, ki je na vrečah označena se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkurt Peter Majdii, Celje. Naročila na debelo in na drobno se takoj izvršujejo. 1019 I Franc KOPOŠCC 'i- Priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo železnih nagrobnih krtžev z zlatimi napisi in z podstavki; bakrene in železne ma-rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železje, orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Deske, late, štafelne itd. trgovina z železom in mešanim blagom v Gor. Radgoni, f traverze m , . .. .1 :lesa (bicikelne) in vse dele za „ostrauer" premog, tudi svitli * iste. Deske, late, štafelne itd. premog v vel. kosih za kurjavo. ^ umet»a gnojila od c. kr. kmet. družbe v Gradcu. Za-logacementnih cevi, kerit in drugo. Zaloga vsake vr»te opeke, iz sloven. križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, oglje in „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo. I \ Med. dr. A. Kunsf distriktni in zobozdravnik naznanja, da ordinira od 30. septembra naprej V Žalcu V hiši g. trgovca Vodenik-a nasproti cerkvi. i1B3 Žalec, dne 24. septembra 1913. Eden n®jva2nejSih organov (čmiteijev) našega telesa je želodec. Njegovo (letovanje se naj podpira. Domače sredstvo, ki je napravljeno ix izbrano najboljših in n&nkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki v rim j» tek in pospešuje prebavo, in>d»tvo, ki lahno od'aja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posiediee sederja ia zapečenoBti kakor gorečieo, n»petost, preobilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr., Rosa-Balzam za želidec • iz lekarne | B Fragoerja v Pragi. Svaril«! VBi deli zavoja nosijo postavno določeni vantveni znak. lUepošilja se vsak dan. Ena steklenica 3 K, pol Bteklenice 1 K. Po pešti, če «e pošlje napre K 1-6", se pošlje mala gtekleniea, za K 4'70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 32 K štirinajst velikih stuklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogrske. bdilovalM Ib D P^nnnp lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga IS öyflül, zal. Prag« III. it 203. Dobi se v lekaruah v Mariborn: W. A. König, Frid. Prüll, Viktor Savost. Bolečine zmanjševati, vnetje in onesnaženje kake rane zabraniti, se zamore le z antiseptično uplivajočim obvezilom. KONTRHEUMAN besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih. Ena tuba 1 Pr^no. Oe se pošlje naprej R l'5u, se . n n n n n 6" , „ 6 „ n rt n rt rt 9' i rt 10 „ Izdelovatelj in glavni založnik B. Frafiner, lekarnar in dvor. založnik Praga UL, št. 203. 39-1 Pozor ua ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W.A.König, Fridrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka. SP3 S ° C a* O a Iadajatelj In založnik: Katoüéfco tiskovno društvo. OdKOv. rni arfcüaiX. Franjo Žabo t. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.