Cena za celo leto po pošti 2 golti. 20 kr., za pol leta 1 gold. 10 kr.; brez pošte za celo leto 1 gld. 40 kr., za pol leta 50 kr., SLOVENEC listi za podučenje naroda. za ene kvatre 30 kr.Posamesni listi po Skrajc.Na-ročila prejemajo vse c. k. pošte, v Ljubljani pa založnik. V ponedeljik 24. Kimovca 1849. Havnovaga in gibanje1 sveta sploh, in zemlje posebno♦ Ravnovaga in gibanje vesolniga sveta. Sonce, luna, druge zvezde in zemlja nikjer niso podperte, vender nikamor ne padejo; ampak ali mirno stojijo, ali se redno gibljejo po sv oj ih potan. Vzrok tega je težnja, po kteri zemlja zvezde na se vleče, in je od njih vlečena. Ako pa nasprotni vleki vedno enaki zemljo spremljajo, se ona ne more ganiti iz svoje poti, in je tako v rav-novagi. Kar sim od zemlje rekel, tudi od drugih zvezd velja. Arender enakomerni vleki ne branijo gibanja zvezdam, ampak le ne perpustijo, de bi stopile iz svojih ojnic. Resnično, kadar zemljo in zvezde na nebu zapazujemo, se nam zdi, de zemlja mirna stoji, celo nebo se pa krog zemlje verti. Ali je temu tako, ali ne, bomo kmalo vidili. Nektere zvezde, kakor luna, se pomikajo na nebu vsak-dajnimu vertenji nasproti, namreč od zahoda proti izhodu; nektere zvezde pa enako daleč ena od druge ostanejo. Posledne imenujemo nepomične zvezde. K letemi sonce sliši, akoravno se nam drugače zdi. Lete zvezde tedaj v neki ravnovagi stojijo, ako nas ne moti videz. Nektere zvezde z našo zemljo vred se vedno gibljejo, in se tedaj pomične imenujejo. Včasi pa na nebu bolj neznane zvezde zapazimo, ktere imenujemo repate. Govorili bomo pa narpoprej od zemlje in lune, potlej od drugih pomičnih zvezd, potlej od repatih, in slednič od nepomičnih. Zemlja je kroglasta. De je zemlja kroglasta, nas prepriča popotvanje po suhim in po morji, nar bolj pa merknenje lune. Kadar se kaki cerkvi, stoječi na prostorni ravnini od daleč bližamo, zagledamo nar poprej verh zvonika, poznej verh cerkevne strehe, že poznej celo cerkev'. Ako se po ravnini od cerkve daljšamo, nam nar poprej zginejo spodni deli cerkve, potlej sredni, in slednič zgine verh zvonika. Takšin videz si razjasnimo iz kroglaste podobe zemlje. Mornarji, ki odrinejo od bregu, vidijo iz ladje ves breg z rečmi na bregu; dalje ko plavajo oa bregu, bolj se jim skrivajo njegove spodne reči. Slednič pa zginejo tudi nar viši verhi bregu, in mornarji ne vidijo drugiga kakor morje. Kadar se ladja iz prostiga morja bregu bliža, se kažejo nar viši, po- *) Jz Robidoviga naravoslovja ali fizike, od ktere smo v lista 37, govorili. 226 ft&AJSš tlej nižeji, slednič spodni deli brega. Ako bi zenijla ne bila kroglasta, ampak ravna, bi se mornarjem ves breg, ali vse mesto z hišami na bregu na enkrat pokazalo. Kadar zemlja med luno in soncam stoji, padejo sončni žarki na zemljo, za zemljo pade senca, in luna v leti senci je temna, ali rnerkne. Ako bi zemlja ravha bila, alj podolgasta, alj plo-gata, bi se gotovo enkrat tako proti luni obernila, de bi se njena senca ali voglasta, ali podolgasta, ali saj ne okroglasta pokazala. Kadar je pa zemlje senca vedno podobna kroglasti ploši, je zemlja gotovo krogla, ali saj kroglasta. Mislil bi si nekdo: Zemlja ima na suhim in v morji visoke gore in globoke doline, kako jo moremo okroglasto imenovati? Temu odgovorim, de se zemlja na tenko zmeriti pusti, in je tudi že zmerjena bila. Lete mere pa kažejo, de se nar vikši gore na zemlji toliko poznajo, kolikor pesek na kegljarski krogli. Tudi iz obraza drugih zvezd, ktere vse najdemo kroglaste, sodimo, de ima zemlja enako podobo. Leta podoba pa ni krogla, ampak kroglasta, to je: krogla zemlje je zgorej in spodej malo vtisnjena, kakor pomoranča. Zemlja se suče krog svoje osi. Vtakni raven drat skoz muho in recelj jabelka, suči jabelko krogdratu , in imaš podobo sukanja zemlje krog osi. Zemlja sicer nima enake osi, pa si jo vender misliti smemo. — Ako bi človek na enim koncu osi stal, bi si lahko mislil, kako os podaljšana skoz glavo in noge zadene nebo zgorej in spodej. Ako zgornjo zadeto piko neba imenujemo polnočno, se spodnja kliče poldnevna. Mi pa, ki ne stojimo na koncu zemeljske osi, ampak na strani zemlje: ne smemo iskati polnočne pike nad glavo, in poldnevne pod nogami; ampak mi vidimo polnočno piko na strani od nadglavne, in poldnevne nikdar ne vidimo. Leta polnočna pika leži blizo tiste zvezde, ki se ji polarna pravi. Najdeš jo y obr. 92. blizo P, kadar skoz pervi B in A gostozevcov, slehernimu dobro znanih , petkrat tako dalječ, kakor zvezdi B in A saksebi stojite, peljaš ravno riso BAP, ktera zadene poslednjo zvezdo P podobe gostozevcam enake. Leto podobo zvezdogledi imenujejo mali voz, ali mali medved, uno veliki medved. Krog osi , ktera od polnočne pike skoz sredino zemlje pelja k poldnevni, se suče zemlja, kar mi vsakter lahko verjame, kdor pomisli, de mi ljudje gremo z križam krog cerkve, ne pa z cer-kevjo krog križa. To jeZemlja je proti nebu, in temu, kar na nebu vidimo, veliko manjši, kakor križ proti cerkvi, in božja modrost ne bo valila brezkončniga neba krog zemlje piki enake. Zemlja se tedaj blizo v 24 urah krog svoje osi od večera proti jutru suče. Iz tega sukanja zemlje krog svoje osi lahko zastopimo, zakaj tistim , ki bolj proti jutru prebivajo., sonce poprej gor gre, poprej dol gre; zakaj tisti prebivavci zemlje, ki so na enim okrogutekočim naravnost od polnočne do poldnevne pike, imajo poldan ob enim trinku. Ako si hočeš napraviti poldenik, to je, tisto riso, nad ktero ti sonce o poldnevu sloji: pelji kako troje krogov iz ene pike ravne horicontalske ploše, obesi kalamir na tanko nit, ktera naravnost nad uno piko visi, in zaznamvaj pike, v kterihnitnasenca zadeva kroge dve uri pred poldnevam, dve uri po poldnevu. Lete ure štej po dobri navadni uri. Vleci ravno riso od eniga znamnju do drugiga tistiga kroga, polovici lete tri rise, in zjedini polovice po ravni risi, ktera je poldenik. Ako hočeš dobiti enajsto uro pred poldnevam, polovici kose krogov med deseto uro in poldnevam ako hočeš dobiti pervo uro po poldnevu, polovici koise krogov med poldnevam in drugo uro po poldnevu. Nar bolj kazavec take sončne ure je raven žebelj, ki skoz sredino krogov gre, in poleg zemeljske osi leži. Zakaj de sončna ura ne kaže poldneva vselej z dobro hišno ob tistim času, bom kmalo povedal. Zemlja se giblje krog sonca. Ako sonce dan na dan zapazujemo, kmalo vidimo, de ne. stoji vedno per tisti nepomični zvezdi, ampak de se pomika od večera proti jutru, to je: ako sonce danes stoji v znamnji junca , bo stalo čez mesic za 30 stopenj proti jutru v znamnji dvojčičev. Tako se nam zdi, de sonce gre po neki poti neba, ktero ekliptiko imenujemo. Letaekliptika je neki krog neba, ki reže krog, kteri se vravnovar zavolj delitve neba v polnočno in poldnevno polovico imenuje, v spomladanski in jesenski piki. Nagnenje ekliptike k vravnovarji pred ovin-kam ŽiS1/,, stopnje vidiš, kadar čez kak obroč preprežeš drugi obroč tako, de imate tisto sredino, in pod imenovanim ovinkam sta nagnjena eden proti drugimu. Poleg kroga AGBF (obr. 93.) leži ekliptika, poleg 1)GEF leži vravnovar. VG, kjer gre ekliptika odspod vravnovarja zgor njega, je spomladanska pika; v F, kjer pelja ekliptika odzgor vravnovarja pod njega, je jesenska pika. Kadar sonce v F ali v G stoji, gre gor v izhodni, dol v zahodni piki, in noč in dan sta po 12 ur dolga. Kadar sonce stoji v A, imamo mi poletje in nar daljši dan, nar krajši noč ; kadar sonce stoji v B, imamo mi nar krajši dan in nar daljši noč ali zimo. Zakaj sonce toliko bolj greje, kolikor se bolj bliža nad-glavni piki. Ako sonce v ravnovarji stoji, meče svoje žarke na-pikno na prebivavce pod vravnovarjem; ako sonce proti A gre, stopi zdaj tem, zdaj unim prebivavcam v nadglavno piko. Nam pa, ki smo v N, nikdar ne pride sonce v nadglavno piko; vender se ji poleti bliža, pozimi od nje daljša. Torej vidimo sonce višej poleti , nižej pozimi. Zakaj de je poleti daljši dan, kakor pozimi, se takole prepričaš: Vzemi jabelko z ravno osjo skoz muho in recelj, in postavi ga na os, ktera navpikno na horicontalski mizi stoji. Na sredo mize postavi luč, ktera je tako visoka, de seže do srede jabelka. Pelji jabelko v krogu krog luči, in vidil boš, de je polovica jabelka, ki se krog svoje osi vedno snče, svitla; polovica temna. Enako se zemlji ^godi, kadar je sonce v kaki piki vravnovarja. Potlej nagni mizo pod ovinkam 23‘/2 stopnje proti tlam, derži luč, kjer in'kakor je stala, in pelji jabelko z osjo po koncu po tistim krogu, kjer sl ga poprej peljal, vidil boš, de je polovica jabelka takrat svitla, kadar jabelk stoji v tistih pikah kroga, kjer miza ni ne višej, ne nižej, kakor je bila horicontalska. Kadar pa jabelk v nar viši piki svojiga kroga stoji, je spodni del jabelka bolj, kakor za polovico razsvitljen. Ako ga tukaj v 24 urah krog svoje osi za-sučeš, je vsaka pika spodne polovice jabelka dalj kakor 12 ur razsvitljena, in recelj in nekaj nad receljnam je vsih 24ursvitlo; muha pa in nekaj pod muho je vedno temno. Leta svitla kapa re-celjna in temna kapa muhe kaže ledeno kapo poldnevniga in pol-nočniga tečaja zemlje, in seže do 23% stopnje od pike proti vravnovarji. Leta skušnja ti kaže našo zimo, kadar namreč sonce pod vravnovarjem spodnje kraje zemlje bolj greje inobsija, kakor zgornje ali naše, ki so v temnoti in merzloti. Kadar jabelko v nar nižji piki svojiga kroga stoji, jezgorni del jabelka bolj, kakor za polovico razsvitljen. Iz tega si razjasnimo, zakaj je poleti dan daljši, kakor noč. Pot zemlje krog sonca. Gotovo je sonce veliko veči, kakor zemlja, torej se zemlja krog sonca ložej, kakor sonce krog zemlje verti. Iz tega in drugih, zvezdogledam jasnih vzrokov vemo, de se zemlja krog sonca po ekliptiki verti. Ako je zemlja v znamnji tehtavnice, se nam zdi, de sonce S v znamnji 'Y' ovna stoji. Kadar zemlja v znamnje 11], škorpjona pride, se nam zdi, de je sonce stopilo v znamje £j junca itd. Torej pravimo: Sonce stopi v začetku spomladi v znamnje 'V' ovna, iz tega čez mesec v znamnje junca, iz tega čez mesec v znamnje H dvojčičev, iz tega čez mesec v znamnje raka, in zdaj se poletje začne; v znamnjeh ^ leva, in dedevice 1tp še terpi poletje; v znamnji ^ tehtavnice se začne jesen, in terpi v znamnjeh 11], škorpijona in / strelca; v znamnji divjiga kozla se zima začne, in terpi v znamnjeh vodnarja in 5 rib. Prav za prav bi morali reč: V začetku spomladi stopi zemlja v znamnje tehtavnice, gre skoz znamnja škorpijona in streljca; stopi v poletji v znamnje kozla, gre po znamnjeh vodnarja in rib; stopi v začetku jeseni v znamnje ovna, gre po znamnjeh junca in dvojčičev; stopi v začetku zime v znamnje raka, gre po znamnjeh leva in device v tehtavnico, kjer ie zemlja svojo pot začela. Leto popotvanje zemlje po 12 znamnjeh ekliptike terpi leto ali blizo 36574 dneva. Zatorej se v 4 letih 4 četertinke dneva ali cel den nabere, in imamo prestavno leto, ktero šteje 366 dni. Zemlja sicer pozimi nar bližej sonca stoji. De pa sonce pozimi malo greje, od tod pride, ker njegovi žarki nar bolj stransko padejo na zemljo. Imenovanih 12 znamenj sleherno zapopade več združenih zvezd, kterim so nekdajni zvezdogledi dali imena, ktere tudi se-dajni zvezdogledi rabijo. Ležijo pa lete znamnja ria obedveh straneh ekliptike v pasu kakih 20 stopenj širokim. Naši prededi so namreč zapazili, de v letem pasu se gibljejo pomične zvezde. Najdeš ga na nebu z pomočjo nebobraza, na kterim so zaznam-vane veči zvezde kakiga znamnja ali zvez d j a. Kadar v pozimni noči vidiš zatočno znamnje ali žvezdje junca: lahko najdeš znam- nje ovna iz nebobraza znano, ako bolj proti poldnevovečeru gledaš; lahko najdeš znamnje dvojčicev, iz nebobraza znano, ako od junca bolj proli polnočojutru gledaš. Tako spoznaš sčasama vse znamnja sončne poti, in z pomočjo leteli in nebobraza tudi spoznaš druge zvezdja. (Konec sledi.) tLvivi lJMesia. (Konec.) Med tem je Sabbathai predalječ zašel, de bi bil mogel verniti se. Njegova drulial je glasno terjala, de nej v Konštanti-nopel gre in se s Sultanam skusi. Pride v imenovano mesto, sprem-ljen od svojih prijatlov in od ondašnjih Judov z nezmernim veseljem sprejet. Sultana ni bilo doma, hotel je z velikim vezirjem govoriti. Vezir je to odložil, dokler ni od svojiga gospoda povelja dobil, kako se ima zaderžati. Sultan mu pošlje povelje, Sabba-thaja prijeti in ga v varstvo djati. Veliki vezir pošlje tadaj eniga Aga in nekoliko janičarjev 2) v Sabbathajevo stanovanje; pa od vraž oslepljeniga Aga je Sabbathajev pogled tako zlo zmešal, dev se je trepetaje in vez zmešan nazaj k svojimu gospodu vernil. Še drug Aga je bil poslan, pa tudi ta je toliko opravil, kot pervi. Med tem se je Sabbathai sam v ječo podal; dali so mu grad Sestos, de je bil v njem, kakor v častni ječi. Njegova dru-hal ga je smela obiskovati. Iz tega grada je dal razglas, v kterim je ukazal, de se ima praznik žalovanja v spominj razdertja Jeruzalemskima mesta, kteriga so 9. veliciga Serpana praznovali, odpraviti, in namest njega ta dan rojstvo Mesia Sabbathaja Sevita z veseljem obhajati. V Sestu je prejel poslance iz Poljskiga, v kterih je s svojo veliko učenostjo in izurenostjo v Kabbali čudenje obudil. V Kon-štantinopolu (Carimgradu) je bil pa terdovraten nevernež, z ime-nam Nenemia, ki se je tri dni vsimu dokazovanju Sabbathaja zoperstavljal in ga nazadnje goljufa imenoval. Sabbathajevo druhal je silna zloba vneta, in ko je Sabbathaj svojimu zoperniku s smertjo protil, so padli čez nesrečniga človeka, de bi sodbo nad njim spolnili. Rabin je zbežal, Sabbathajevi prijatli za njim; rešenja ni imel upati, kar naglama nekimu Turku turban z glave potegne in sebi na glavo postavi, ter glasno zavpije: „Mozlem 3) sim!“ Turki so ga zdajci v svoje varstvo vzeli in v Adrianopel k velikimu Sultanu poslali, kteri je kmalo potem tudi Sabbathaja k sebi pripeljati vkazal. Sabbathaj pride pred Sultana; ker pa turškiga jezika ni umil, je neki judovsk renegat, to je odstopnik od judovske vere tomač bil. Pa mož, pred kterim so se splašeni Agi tresli, je zgubil zdaj pred veličastvam turškiga cesarja ves um in vso serčnost; Aga, turški poveljnik vojakov. -) Turški pesni vojaki. ’) Spoznavavec Mahomeda in njegove vere. ko ga je sultan vprašal, alf je Mesia, se je tresel in nikakoršniga odgovora mu ni dal. Se ve, de se mu je bati bilo; zakaj sultan mu je prav po turško rekel: „de bo tri ostrupljene pušice na Mesija izstrelil; ako se neranljiviga pokaže, bo on, sultan, sam v njegove besede veroval. Ako se pa brani, se tej sodbi podvreči, mu je na voljo dano, ali se umoriti dati, ali pa turško vero na-se vzeti“. Tomač ga je nagovarjal, turško vero na-se vzeti. — Sab-bathaj ni dolgo mislil; turban je vzel ter nepreklicljive besede izgovoril: „Mozlem sim!“ Namest ga z zaničevanjem od sebe zbecati, ga je vkazal sultan v časten kožuh obleči, mu je dal ime Aga Mohamed Effendi in ime Kopidši Baši, to je poglavarja straž sultanoviga poslopja. Strahota je prešinila vso Sabbathajevo druftal, ko so tako nenadama to zvedili. Preroki in prerokinje so omolknili; pa Sabbathaja je zamoglo samo smert proteče sultanovo obličje vstrašiti. Zdaj je dal razglas med svoje brate v Izraelu: „Jez Mohamed, Kapidši Baši vam dam na znanje, de me je Bog iz Izaelca v Izmaelca spreobernil. Rekel je in zgodilo se je, zapovedal je in spolnilo se je. Dano deveti dan mojiga prerojenja po njegovi sveti volji. S posebno bistroumnostjo je umil preroške napovedbe iz judovske zgodovšine kakor tudi iz svetiga pisma v to svoje spre-obernjenje vplesti. Tako se je dolgo v svojim dvojnim značaju z velikim pridam ohranil. Turki so ga kot pravovernika, Judje kot Mesia častili. Veliko Judov je njegov izgled posnelo in stopili so k turški veri. Njegova poljska zena je umerla; in vnovič se je oženil s hčerjo učeniga moža, kteriga so rabini zavoljo tega zo-perpostavniga zakona izmed judovske srenje djali. Tudi ona je k turški veri perstopila. Nazadnje je rabinam sreča hotla, sultana omečiti. Bali so se namreč zateranja judovske vere. Mesia so vjeli in v Belograjško terdnjavo odpeljali, kjer je v letu 1676 na koliki umeri v 51. letu svoje starosti. Mislil bi bil kdo, de njegovi verniki, če so ravno po njegovim prestopu k Turkam stanovitni ostali, njegove smertinebodo preživeli. Pa nevkretnosti vraže nihče ne more prerajtati. Njegovi nasledniki so rekli, de je bil v nebesa vzet, enako Enohu inEliu. Razširjevali so se bolj in bolj. Njegov prednik, Natan iz Gaze, ga je po njegovim prestopu zapustil in je zoper njega na Laškim in na greških otokih pridigoval. Pa narposebniši je, de je Nebemia, njegov narbrit-kejši sprotnik, se turški veri, kteri je po sili pristopil, odpovedal, in Sabbathajevo vero na-se vzel. Neki prerok v Smirni je oznanoval, de bo v Ul letih in 3 mescih zopet neki Mesia prišel. Narbrezumniši pa je bil uk ne-kiga Mihaela Kondozola, ki je rekel, de Sin Davidov ne bo pred prišel, kakor takrat, ko bodo vsi Judje ali sveti ali pa brezbožni postali. Spoznavavcov Sabbathajeve vere je še zdaj nekaj. Življenje ocenili Slovanov. ..iti ■ I . . I-:; V .0. ’ -J< O lil. . •> / .«