Posebna perloga k 2. listu Novic. Žalostin glas V spomin rajnciga visokocastitljiviga gospoda Jakopa Uoleiiea^ staro - Loškima tehanta. *^^3 O zri, Gospod! se z visokosti, Poglej temačno zemlje lice, Premeri Ti po svoj' modrosti Širino zmote in krivice, Ki zemlje sinam jo storila Je smert železna, smert nemila! — Tud ti tedaj, o mož preslavni! Ti zvezda ob duhovstva krogu, Plačati dolg očetov davni Si zgodaj — ah prezgodaj mogel; < Ostale mnoge, mnoge ovčice So brez pastirja — sirotice! Zdaj jokaj množ/ea, al ne jokaj — IVe bodeš ga zbudila 'z groba; Prijatel jokaj, al ne jokaj — Košice grudla bo truhnoba, ' Brat, sestra, mat' — ne bo ga imela: V naročje zemlja ga je vzela! Ste J žnablji! sveto in goreče Boga, Marije slavo peli; Ste usta! krog in krog sloveče Glasile sveti evangeli: Zakaj, zakaj ste se obledile? Zakaj besede umolknile? — Serce blo polno sožaljenja. Je rado vsim celilo rane, Hladilo reve in terpljenja, Bod' komur bile so zavdane. Za vse točilo je mazilo, — Zakaj — zakaj bo v grobu gnilo! Povejte vi, dušice bolne! Ki k njemu zvesto ste hodile. Bolezni rešit se duhovne: Kak ste v tolažbi se topile *) Z veliko častjo so pokopali mnogo spoštovanima gosp« tehanta, in o pokopovanji pri sv. maši so peli rajncimu v spomin milo pesem, ki sojo častiljivi gosp. B.... zložili. Dva reda te pesmi tukaj svojim bravcam podamo, ktera poterdi^ koliko zgubo farmani po rajncim tehantu obžaljujejo: Oh žalujte, oh žalujte Yi preljubi farmani, In v jokanj' k Bogu zdihujte Zapušeni bosčiki! Smert vam je očeta vzela, — Kaj boš čeda zdaj počela Brez pastirja dobriga? Bog jih pred sedmemi leti Pošlje u veselje vam, Kak so bli za nas uneti — Spomni se vsak farman sam; Vsi smo že ^takrat spozndli, De so mili Škof nam zbrali Fajmoštra nar boljšiga^ Prejemši lek Resnice žive. Iz njega roke ljubeznive? Oči perjazne in perljudne! O, ve v ljubezni in dobroti Nikoli niste bile trudne; Vsakter'mu gledale naproti, Ste milovale, pomagale: Zakaj — zakaj ste nam zaspale? O moraš, moraš, zemlja mati! — Sej vidiš slednji de žaluje — Ga zopet svojcam, cerkvi dati, Brez njega čeda omaguje; Ti nisi vredna, de se dene Posoda v tebe toljke cene! ^jSolze so vaše brez razloga, Cimii po njim obilno joka? Sej vero imate v živ'ga Boga: Uzela ga je vikši roka Rešite ga 'z solza doline. De sužni dan za njega mine." „Tel6 truhljivo sperstenelo Bo v senčnirau naročji meni, Al lepši 'z njega percvetelo V podobi kdej bo presvetljeni: Zdaj lepi duši neprilično — Potem bo nji enakolično." ^,Duh dvignil se je nad oblake, — Se osladvat z nebeškim kruham, Šel veselit se v svitle zrake Z Očetam, Sinam, svetim Duham, Ter z rajsko družbo slavo peti, Ki jo začel je že na sveti." „Vi torej, žalostni drugovi! Vi svojci, in ovčice zveste! In vsi duhovni mu sinovi! Ki sreče mu zavidni neste: Oči si solzne obrišite, In rajski slad mu pervošite!" ;? Peršel bo dan strahu in slave, Močno trobenta bo zapela. Sodnik bo stopil znad višave: Takrat ga množica bo cela Med zvoljenci na desni plati Pri Jagnjetu vidila stati." ~ n. Žalostno oznanilo* Na svetih treh kraljev dan je umeri v Ter s ti moj ljubi brat Franc Bleiweis, duhoven Teržaške škalije, na mertudi v 36. leti svoje starosti. Zalostniga serca oznanim to vsim njegovim prijatlam in znancam, kte-rih je v treh škofijah veliko imel. Naj bo njih spominu izročen! Bratu se ne spodobi, od brata veliko govoriti, tega pa vunder se ne morem zderžati, povedati de tako dobrih sere, kakor je serce rajnciga bilo, ni ravno veliko na svetu. Naj v miru počiva! Dr. Bleiweis. Marka Lipold. v Mozirji (Prassberg^} je bilo 29. dan Grudna p. 1. opravilo v dol^ spomin temu kraju: bil je pog^reb Marka Lipolda, Mozirskig-a teržana in svobodnika (Frei-gass^, podružniškig-a odbornika c. k. štajarske kmetijske družbe i. t. d. Njeg-ova vrednost je bila tako občno spoznana, de se je k njegovimu pogrebu toliko ljudi steklo, ko ob zapovedanih praznikih k božji službi. Razen dveh duhovnov iz njegove narbliznjiši žlahte, se jih je še dvanajst zbralo, cerkvene obhajila opravit in ga spodobno k grobu spremit. Treba je v posnema nekaj njegoviga življenja oznaniti. Lipoldova hiša je že od nekdaj učenosti in iz-obraženju vdana, Markovi starši so vse svoje otroke dobro izučiti dali, vsakiga za stan, kteri se mu je vidil od previdnosti odločen. Dva brata rajniga sta duhovna, oba slovita fajmoštra gosp. Franc, in gosp. Jožef znani pevic in pesnik. V znanostih latinskih šol sta bila od lastniga strica, učeniga mašnika podučena. Marka je bil v Terst in Laško Reko poslan, se kup-čijstva zučit. Lahko bi bil v ptujih krajih svojo srečo našel, pa ljubezen do domačije ga je nagnila, domače hišovanje prevzet. Bil je vselaj velik prijatel svojiga kraja, sosebno Mozirske srenje. Pravi čuvaj Mozirskiga terga je bil ob francoski vojski. Leta 1809 je Francozu 1200 srebernih goldinarjev naštel, de je Mozirje brez škode ostalo. Ob času dragine in hude lakote je svoje zaloge in žitne shrambe odperl, in za nisko ceno, in še na upanje svoje rojake z ž i tam preskerbel. Po njegovi skerbi je bila S o vi na obravnana za kupčijo na Hrovaško, Slavonsko in celo na Turško. On je vzrok, de je toliko dnarstva iz spodnjih krajev v Gorogranske okolice za les prišlo, in še pride. — Pri vstavi kmetijske družbe na Štajarskim so bile njegove zasluge za Gorogranske kraje tako znane, de je bil kmalo v začetki za uda te družbe in za odbornika v Mozirski podružnici odbran. Njegova hiša je bila za zbornico cele velike podružnice odločena, in je bila ob zborih večkrat s pričijočnostjo Njih Cesarske Visokosti, Samica svetliga Nadvojvoda Joana počešena. Velik podpornik te družbe je bil noter do svoje smerti, veliko dobriga je v svoj kraj vpeljal, veliko koristniga kmete naučil. Njegovi sveti, njegovi sostavki v kmetijskim obziru so bili od visokiga predsestva vselej visoko cenjeni: perimik „der wackere Lipold", je od predsestva dobil. — Ko šolski oče je Mozirsko šolo blago-darno podpiral: cele jerbase nove obleke je k vsaki šolski skušnji poslal, de je bilo vsako leto po 20 ubo-g-ih pa pridnih otrok z novo obleko oskerbljenih, vsim drugim je velike darove v dnarjih poklonil. Pač je bil vreden že na tem sveti kakig-a spoznanja, in po pravici se mu je svetinja zaslug za domačijo podelila. Pri tej obširni skerbi pa ni perve skerbi za svoje domače,' za svojo hišo pozabil. Cvetero otrok, ki so mu odrasli, je hvale vredno odredil: vsi so lepo oskerbljeni: hčer je k dobri hiši omožil, tri sine je dal v šole, eni-g-a, svojiga naslednika na domu, kupčijstva, dva za deželo , kterih se je eden bogoslovja ziičil in služi al-tarju, drugi pravdo- in rudoslovje, in je v službi na samim Cesarskim dvoru na Dunaji. V cerkvi ga ni nikdar manjkalo, tudi če je bolehal, se je k božji službi — če tudi 8 težavo zvlekel. Ko je tedaj pred enim mescam nevarno zbolel, je še le bilo prav viditi, koliko se njegova vrednost ceni. 8ina, duhoven in rudar, sta od daleč k njegovi bolniški postelji pritekla, akoravno sta se teško ed svoji-g-a mesta odmaknila. Vsih čvetero otrok je noč in dan pazilo, očetu streglo, in si iz vse moči prizadevalo, drago življenje mu kaj zlajšati, ali ko bi bilo mogoče, ga zdaljšati. Pa k njih grozni britkosti je 27. dan Grudna 1846 v svojim 65 leti sklenil. Gospod Jožef Gospodaric, Mozirski kaplan, so pri pogrebu besedo večniga življenja obilnim zboru vživo govorili, rajniga dela ro-jakam v zgled in posnemo razstavili. Po tej pridigi in po nekterih drugih zanesljivih virih je ta sostavk zložen. En poslušavec» Jurij Cukala. Ravno danes je tri leta, ko je Gomiljska fata poverh obhajanja prečastitig-a Rojstva Gospodoviga vse posebno cerkveno opravilo imela. Moža so nesli h pokopu, ki bo, ne le vsakimu Gomiljanu, ampak še pre-mnogimu iz stranskih far vedno v blagim spomini ostal, dokler zdanji rod ne prejde. Mislim., še pozneje veke se bo poštovavno od njega pripovedoval. Sveti dan 1843 je zemlja verliga Gomiljana v svoje krilo zakrila; de mu jih je malo enakih, je že marsikteri stranski potem djal. Ta verli mož je bil Juri C likala. Komaj je on mož po serci Božjim, on, ljubljene ljudi, oči zatisnil, je šla ta zgoda ko ogenj od hiše do hiše, od sela do sela — še daleč čez mejnike Gomiljske fare, in je vsako serce g-Ioboko zadela. Povsod so solze tekle, solze žalosti, ga ne več na zemlji viditi, združene s solzami sladke tažbe, ga v srečnim kraji sve-tiga raja vediti. Svete Bile dan se drujig-a ni govorilo, ko od Jurja Ciikala, vsak je hotel vediti, kedaj de bo njegov pogreb, vsak mu je želel poslednje spoštovanje, poslednjo ljubezen skazati. En glas je bil, de mora Sveti Dan pred desetim opravilam pogreb biti, ena želja, de cela srenja do njegove hiše po-nj gre, in g-a do mertviša spodobno spremi. In ta želja seje spolnila: ljudi se je nabralo, de le redko h kterimu pogrebu toliko. Goreče molbe, polne vere, upanja, Ijubesni so glasno spremljale rezno petje „Miserere^^ Na mertviši je bilo vse ginjeno. Sivi starčki so si solze iz oči brisali, kakor de bi vsak bil svojiga sina zgubil. Modre žene so žalovale, kakor de bi njih vsaka bila svojiga sina do groba spremila. Ljudje sredne starosti so zdi-hovali, kakor de bi vsak bil brat ali sestra rajniga, tudi otroci so z odrašenimi jokali, in s tremi zapušenimi hčerkami rajnig^a žalovali, kakor de bi vsim malim bila smert očeta vzela. Iz vsih sere so goreče molitve k svetim nebesam puhtele, ne toliko za rajniga, zakaj zdelo se je vsakimu, de rajni molitvic ne potrebuje, le bolj za se, de bi vsakiga poslednja ura bila tako sladka, vsakig-a odhod bil tako srečen, ko rajniga. Kaj je počel ta mož? Kaj je bil, de se je njegov spomin tako glaboko v toliko sere vtisnil? Velika zmota je sploh med ljudmi, de mislijo, le v visokim stani bi bila sreča, le imenitne dela bi storile človeka slavniga. Tudi nizek stan, tudi navadne dobre dela, ki jih je spolniti vsakimu mogoče, storijo človeka srečniga, slavniga. Juri Ciikala je bil mož niski^a stanu. Majhno zemljiše pa pošteno rokodelstvo je bilo vsa zaloga njegove sreče. Kolarstvo je pridno rabil, pošteno tavernal, in s tem si je pripomogel, de je pred svojo rano smertjo ženi in otročičam lepo hišico pozidal, in še precej premoženja zapustil. Se le 42 let je bil star, ko ga je Bog- iz tega sveta poklical, pa kjer je bilo potreba kaj spoznati, skleniti: niso možje lahko dokončali, de bi se ne bili poprej z Jurkam posvetovali. Ni sicer znal ne pisati ne brati, ker ni bilo v njegovih otročjih letih priložnosti, se tega naučiti: pa domača razumnost, dobro odkrito serce, tenjka boga-boječnost so to zgubo obilno domestile, one so bile vir njegove slavnosti. Velik prijatel šole je bil, sosede za njo vnemal, in fajmoštra in šolskiga učitelja pri vsih njunih dobrih naklepih pridno podpiral. Zavoljo njegove povsod hvaljene poštenosti so ga radi oskerbnika vdov in zapušenih otrok prosili: in on, ki nikomur ni odrekel, kar je le storiti mo^el, je rad tudi tako skerb prevzel. Gosposke so ^a zavoljo njegove odkritosercnosti, poštenosti in ljubezni do ubogih veliko cenile. Redek je, ki bi celo nobeniga sovražnika ne imel: Juri Cukala ga ni imel. N« de bi bil plajš za ve-tram obračal — gerda, moža nevredna raba — veliko vec bi bil raji veliko zgubo prenesel, ko le v kolikaj hudiga privolil. Zoper hudobijo se je vselej vzdignil: in vunder so ga tudi taki ljubili in spoštovali, ktere je svaril in od hudiga odvračal, zakaj vse te duhovne dela milosti je tako ljubeznivo opravljal, de mu tudi togoten ni mogel zameriti. Ni bil nadležen režun; svaril, očital je bolj z zgledam, ko z zbadljivimi besedami. Čakal je na priložnost, in je tako marsikaj vrav-nal, kar bi gosposke bile teško obravnale. Bil je tedaj med svojimi sosedi, ko angelj miru, ki je razlocene serca zopet sklepal, ko svetla luc lepih zgledov, s ktero je svojim bližnjim k lepim keršanskim čednostim svetil. On, mož verle visoke postave, ravniga deržanja, nekoliko blediga, odkritiga obraza, prijazniga očesa, sije na pervi hip serce pridobil. Vsak si je upal, mu serce odkriti, zakaj skrivnosti je dobro ohranil, nikdar za herb-lam govoril. Pijan ni bil nikdar, pa tudi ni terpel, de bi se pod njegovo streho pijančevalo, ali razvujsdano ravnalo, zapi;avljivcam doto žen in dedino otrok zapravljati, besedačam bližnjiga obirati, ni bilo v njegovi hiši pripušeno; poštene dobre volje, sladkiga nedolžniga petja, prijdzniga pogovarjanja je bil pa velik prijatel, skrat-koma^ oster po sliki svetiga ošterja Teodota. Desiravno ni bil bogat, je vunder veliko dobriga storil; sirotam je pomagal, kolikor je zamogel. Božji blagoslov je storil, de je njegovo premoženje pri vsem tem vunder le rastlo. Ko ga je v sredi adventa 1843 nagla bolezen v posteljo poderla, je kmalo občutil, de ne bo dolgo živel; želo smerti mu je namreč že od mladih let v životu tičalo. Pri nekim cerkvenim strelanji je top razneslo, in ga kos Jurju v persi zletelo. Nevarno bolan od tega, je sicer ozdravel, pa vunder zmerej nasledke tiste nesreče v persih občutil. Bil je pozneje vojak, pa zavoljo tega zlega je po triletni službi od vojaštva slovo dobil. Ta stari zleg se je tedaj zdaj kar nanaglama vnel. Vsi znanci se hudo vstrašijo, žena hoče obupati: Jurka jih pa vse tolaži, zdravniške svete — le iz po-koršine do božje postave zvesto izpolnuje, in ves miren — vesel smert pričakuje. V Boga, kterimu je bil celo življenje ves vdan, tako čisto zaiipa, de ga celo ne moti misel, kaj bo z ženo, kaj z otroci. Od žene, otrok mirno slovo jemlje, k^kor bi imel le za kake dni odriniti. Vsakimu prijatlu prijazno roko poda, ga spomni na kako okolno že iz davnih časov, napelje na njo kak lep nauk, — vedno ves poln dobre volje. — Dokler je bil zdrav, ni lahko kak dan ostal brez sv^te maše. Tiste četertice ure, ki jih je v cerkvi zamudil, si je obilno domestil, ker ni vedil ne za sive ponedeljke, ne za sopraznike, temuč je od ponedeljka jutra do sabote večera ves čas pridno po poklicu svojiga stanii pri svojim rokodelstvi k dobrimu obernil. Zdaj, ko ne more iz postelje, pošlje po sveto Popotnico, in s svetim veseljem prejme svojiga Zveličarja, poln zaupanja v njegovo zasluženje, v priprošnjo njegove presvete Matere in ljubih svetnikov — nar hujši britkosti z Bogu vdanim sercam prenaša, dokler ves mirn svoje lepo življenje ne sklene. Bodi mu ta spomenik v Novicah, v nekolik dome-stik velike zgube njegovim znancam in prijatlam, v lej zgled — ne le kmetam in rokodelcam, temuč vsakimu, Sam sveti dan 1846. , s Eden zmed njegovih mnogih prijatlov. Povabilo. v 48. listu lanjskiga leta smo dali na znanje, de bomo tekoče leto prejemnikam Novic na posebnih listih in sicer brez plačila do klad o perdevali, ki so jo visoko častitljivi gosp. Matija Vertovc Slovencam spisali pod napisam ^Kemija, obernjenana človeško življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke". Ker veliko koristnost te nove knjige ne samo za kmetovavce in rokodelce temuč za vsaciga Slovenca spoznamo, in ker smo prepričani, de bi ta knjiga silno koristno in prijetno berilo za narodne slovenske šole utegnila biti in de jo bodo posebno šolski prijatli v več natisih dobiti želeli, oznanimo tukaj vsim Slovencam, de nej se berž berž oglasijo in nam povejo, koliko iztisov (^Exemplare3 še posebej za plačilo dobiti želijo, de se bomo po teh naročilih ravnati in posamesnih iztisov dovelj napraviti vedli. Cene te knjige, ki bo v primeri „Vinoreje" velika, sedaj za gotovo še nemoremo na znanje dati, ker njene obširnosti natanjko še ne poznamo, toliko pa vunder zamoremo reči, de jo bomo po nar nižji ceni prodajali in de bo javalne več kot 2 ali S dvajsetice veljala, morebiti pa tudi menj. V izgled prijetniga jezika in lahke umevnosti po-Jivaljene knjige, damo 53. razdelek kemije bravcam za pokušnjo: Vrednistvo. Sporočilo 7ia slovensko tnladost. Nar lepši in prijetniši pogled človeškim očem na sveti je — pogled cveteče mladosti. Kakor v gosposkim vertu, če va-nj stopiš, boš, brez de na to misliš, nar pred in ze od daleč žlahne cvetlice zagledal, ki te s svojo lepoto ali prijetnim duham k sebi vabijo, tako bodo tudi pri slednjim večim shodu tvoje oči berž na priči-jočo cvetečo mladost obernile se, in z dopadajenjem nad njo delj časa ostale. Oči 80 let stariga očeta se rade nad mladenčam vstavijo, in obličje stare mamke se v pričo cveteče device očitno nekoliko pomladi. Ce v kakim vunanjim kraji na poti neznaniga fanta ali deklica srečaš, ki ti z nedolžno nasmehnjenim in prijaznim obličjem dobro jutro ali dober večer vosi, lesen bi mogel vender biti, ko te to nič ne gane. Kiporez, ko je obljubil iz Kararskiga marmorja za 8 ali 10.000 goldinarjev po svoji volji kaj mojstrije pokazati, bo nar raji podobo zaliga mladenča ali deklice naredil; tako je ma-larjem nar bolj všeč izobraziti Marijo v podobi cveteče device, in angeljce kakor lepe mladenče. Kaj ima pa vender mladost taciga nad sabo, de vsim dopade? — ali ne lepih mer in permer? — brez lepih mer in primer ga ni lepiga drevesa, ne lepiga konja, ne lepe hiše , pa tudi ne lepiga človeka; — de bi si vender to resnico tudi vsi rokodelci v glavo vtis-nili! Ce je kej lepote pri človeku, najde se pri cveteči mladosti; popred ni bilo telo še zrašeno, kasneje pa veli-krat razširi se ali uvenva; tisti možje in žene so lepi, kteri delj časa obderže mere in primere odrašeniga lepiga fanta ali dekline; mnogi možje, še bolj pa žene, in če više toliko bolj, skerbe in veliko denarjov izdajo, de bi cveteči mladosti saj na videz podobni bili.-------Nedolžnost mladosti še bolj kot nje lopota vsih oči na-se vleče; spačen človek ne more, de bi je ne spoštoval, ko ne z očmi ali z besedo ^ saj vender s sercam ; slednji, kterimu se je že več ali menj v eni ali drugi reči spod-taknilo, bo nedolžno mladost srečno imenoval. Ta je odkritoserčna, perljudna, zaupna, pripravna terdne prijaznosti sklepati, vdana pametnim ljudem, vneta za mno-^0 dobro; kakih posebnih hudobij ali zvijač ni pri nji pričakovati, ni imela še časa ne priložnosti se jih vaditi. Pameten fant je povsod z radostjo sprejet; če je pa še tako lep, in de se, postavimo, vpiva, ga umni tovarši in drugi ljudje nič več ne obrajtajo; in dekline ne spoznajo več za tovaršico, marveč se ogibljejo te, ki, če še tako lepa, se je zapeljati dala. Mladost, večidel od drug-ej previdena, živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje z radostjo in popol-naina vživa; po veselji hrepeni, in iše g-a pri svoji enakosti; na nje obličji, prepasanim z zadovoljnostjo, je izobražen mir serca in up vsi^a dobriga; mladost le srečne in vesele prihodnosti pričakuje. — Ta bo po očetu lepo kmetijstvo, rokodelstvo, fabriko ali ^rajšino posedi!; uni jo bo v svojim prosto izvoljenim duhovskim, vojaškim , sodnjiškim ali drug-im stanu kar dalječ pripeljal in si častito ime pridobil. Deklica si domišluje, de bo v prihodnje kakor gospodina zg-olj vesele dni živela; vse drugači kakor mno^a njenih sosedin ali še clo kakor nje mati, hoče ona, kadar na lastno stopnjo pride, svoje ^ospodiiistvo peljati. — Mladost vsa zamaknjena v prihodnost ne vidi in ne spozna vsakdanjika življenja, torej je obvarovana marsiktere zlasti dušne britkosti, ktera druge ljudi revi, in tudi telesne težave lože prenaša. Ga ni ne čez fantovski, čez dekliški stan! — z veseljem se stari ljudje spomnijo in ozirajo na dni svoje nedolžne mladosti. Naj dva prav stara prijatla snideta se, ki sta se že v mladosti sprijatlila; naj se spomnita svojih mladih dni, o kako se jima bo serce vnelo, kri og^rela, beseda odvezala! — glas bota povsdignila, z radostjo, z veselja solzami v očeh si bota pravila, kako de sta vesela bila! — tavžent druzih reči sta čisto pozabila, kar sta pa kot mlada prijatla doživela, vse tako dobro vesta, kakor de bi se bilo včerej godilo. — — O vi drag-i slovenski mladenči in deklici! vi nar veči veselje svojih staršev, ki tolikanj skerbe, in si sko-rej v vsih stanovih pritergujejo, de bi vas k veseli blaznosti napotili; vi ste veselje svoje žlahte , hišnih prijat-Ijov, sosedov in znancov; cela domovina ima z velikim dopadajenjem svoje oči na vas obernjene; zakaj vi ste up, ste zastava nje prihodnje blaznosti; kmetijstvo, rokodelstvo in obertnost pričakuje, od vas umnih in krepkih delavcov, pridnih gospodarjev in ^ospodin ; cerkev, skerbnih pastirjev; deržava, serčnih in junaških vojakov, brihtnih in zvestih služabnikov. Vse imenje ali premoženje matere Slovenje bo v 20, 30, ali 40 letih na vas prišlo; vse stopnje, vse službe, g"or do visoko častivnih, bodo vaše; vi bote čez dedšino Slovenje gospodarili in jo duhovno in telesno obdelovali; branili jo bote v sili, in ohranili svitlimu cesarju in njeg'ovim vnukam; o de bi jo tudi s svojimi vednostmi in s svojim trudam bolj izobraženo na višji stopnjo blaznosti ali časne sreče povzdignili ! — Vaši predhodniki so jo že dobro nastavili, vaše pa bo, de jo tudi prav speljete; sad svojiga neutrude-niga prizadevanja bote vživali vi sami, vživali ga bodo tudi vaši otroci, in njih otrok otroci. — Nad tabo je pa zdaj perserčna mladost! posker-beti, de pri tacim lepim upanji si nikakor zdravja ne spodkopaš in življenja ne prikrajšaš! Če vihar strohnje-no in piškovo drevo razkroji, kaj je neki nad tem? — če pa mlado žlahno drevo prelomi, se človeku milo stori; — naj odmirajo stari, ki so že na taki poti; naj kapljejo otroci, ki še tega ne razume, kakor olevki iz sadnih dreves, nihče razun staršev si ne bo tega veliko k serci vzel; če pa umerje mlad ene č ali deklica nar lepši dobe, ni le samo za-nj žalostna, ne bodo ga samo starši, ki so že tolikanj nanj izdali, ne samo prijat-li in znanci objokovali; tudi drugi, ki niso z njim v nobeni posebni zavezi bili, mu radi poslednjo čast ska-žejo , in njegov g-rob z solzami pomilovanja pomočijo. Od pokopa taciga merliča gre vse — staro in mlado —¦ klavorno nazaj; — tode vender veliko veči čast kot tak pokop — tebe čaka! — O dragi sinovi in hčere matere Slovenje! posebno vi perserčni mladenči, ki ste že pri kmetijstvi, rokodelstvi ali pri vojašni; ali kteri na učiliših ali visokošol-stvih v Ljubljani, v lepim Oradci ali na Dunaji; v Ter-sti. Gorici ali Celovci; v Marburgi, Celji ali v Novim mesti i. t. d., na vse drug^e stanove neutrudama pripravljate se; o veselite se kot jaki in verli Slovenci svojiga življenja! — pa vender še clo nedolžno veselje le z mero vživajti; spomnite in živo k serci vzemite si, de mladost je rada lahkomiselna, hitro pozabljiva, in velikrat prenag-la, pri vsim vživanji nedolžniga veselja nimate vender nikoli svojiga poklica, ne zvestiga spolnovanja dolžnost, po kterim ga zamorete doseči, pozabiti; neutrudeno spolnovanje dolžnost je perva podpora vašiga zdravja in dolziga življenja, druga pa berz-danje in strahovanje vaših počutkov. — — Mladenči! poslušajte nauk vašiga odkritoserčniga, ljubezni polniga in za vaše dobro kar unetig-a prijatla, in nikar g-a v nemar ne pustite; prebirajte vedno in pogostima pričijoče nalaš za vaše izobraženje s trudam spisano obernjenje kemijskih resnic na življenje in zdravje človeka! Perserčna mladost, ti veselje našiga serca! sprejmi še zadnjič naš blagoslov za tvoje dobro! — Bog te obvari, vodi, spremljaj na tvojim popotvanji v lepo čast naše občne matere Slovenje, in v cvetečo blaznost drage domovine! •— " Vertovc. Oglais noviga Slovanskiga časopisa. „Slovenskje pohladi na vedi, umenja a liter a tur u*^' vidavanje od M. J. Hurbana, s povolenim cis. kral. censuri, v Skalici v tlačjarni Frana Ksa-veria Skarnicla a sinov. 1846. Pervi zvezik tih slovenskih pog-ledov na vednosti, umetnosti in literaturo, kt^i hojo v prostih (zwang-losen) zvezkih na svitlo dajani, je prišel perviga Ki-movca pretečenigaleta na dan, in obseže na veliki četertini na 9 polah naslednje sostavke: Občno razlaganje namena tega časopisa; slovansko literarno življenje; literaturo in recenzije; preg-led časopisov v početku leta 1846. — Cena vsaciga zvezka je 50 kraje, srebra. Okoli noviga leta bo na svitlo prišel drugi zvezik. Glasoviti vrednik imenovaniga časopisa, gosp. M. J. Hurban, fajmošter in tehant v Hluboklm, je porok, de bojo slovenski pogledi izobraženim Slovanam dopadli, za ktere so posebno pisani. Dopisi in naročila se pošiljajo po pošti na imenovaniga gosp. tehanta v Hlubokim (per Tyrnau, Senic). — Ravno od tega pisatelja je tudi na svitlo prišla: „Nitra. Dar dčeram a synum Slovenska, Morawy, Ceh a Slezka obetowany. 1 ročnik. V Prešporku 1842 in „Nitra" Dar drahim Krajanom slovenskim obetuvani. 2 ročnik. V Prešporku 1844. — Nitra obseže spiske prozajške in pesniške. ^^ Vse te oznanjene knjige se dobijo tudi po gosp. Lerherji, bukvarji vLjubljani. Cena eniga zvezka je 1 goldinar.