41524

NA DUNAJ!.

C.KR.ZA1.0GA ŠOLSKIH KNJIG.

Slovenska slovnica

za

občne ljudske šole.

Spisal

Peter Končnik.

(Tiskana brez premene kakor leta 1892.)

A

Velja 45 kr.

Na Duuaji.

V cesarski kraljevski zalogi šolskih knjig.

1893.

Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane,
ne smejo draže prodajati se, kot je' na čelnem listu postavljeno.

Natisnil Karel Gorišek  na Dunaji.

3

Slovnica.

Glasoslovje.

§. 1 .

Z Bogom začnimo vsako delo! Prazno je delo brez sreče
iz nebes. Naše življenje je enako kratkemu dnevu.

Pravilo:  Stavki sestoje iz besed, besede iz zlogov, zlogi
iz glasov.

Glasovi so po izrekovanji- ali samoglasniki ali soglasniki.
Znamenja glasovom so črke ali pismena. Vsej vrsti pismen
pravimo abeceda ali azbuka.

Slovenska abeceda šteje 25 črk.

Samoglasniki.

§• 2 .

Sr&ka, pčnica, senica, krokar, hodournica;

r&d, dlčsk, sokollč, 6sa, napiih;

kralj, vreme, zima, pot (steza), ključ.

Pravilo:  Samoglasniki: a, e, i, o, u izgovarjajo se razločno
sami ob sebi, ter so po glasu ali trdi  (a,'-o, u) ali mehki
(e, i), po izgovoru pa dolgi ali kratki.  Samoglasniki se
izgovarjajo ali bolj na dolgo, počasi, ali pa bo' ;  naglo in ostro.
Pri počasnej izreki glasove zategujemo,  pri naglej pa pred-
tegujemo. Zatezi ‘in predtezi  pravimo naglas.

Znamenja naglasu (naglasnice) so trojna:

1. ostreč  (')  na zategneno in predtegneno dolgih glasih;

2. tež ec (') ne zategneno in predtegneno kratkih glasih;

3. strešica  O na zategneno dolgih glasih.

i*

4

Pazite na naglas v sledečih stavkih: Bog je svet. Bog je
stvaril svet. Dal mi je dober svet. Vol muka. Nimamo v61.
Gora se vzdiguje. Vršaci visokih gora se vzdigujejo. Dobra
gospa se je usmilila otroka. .Milosrčnost dobrih gospa se hvali.
Mladi konj skače. Imamo petero mladih konj. Izderi mi sivi las!
Vstani možu sivih las!. Videl sem ljudi./ Truma ljudi me je
srečala. Star mož je starček. Govorica starih mdž me je zdramila.
Pridni otrok je veselje staršem. Veselja pridnih otrok nečem
motiti. Zob me boli. Vesel sem zdravih zob. tičim se. tiči se!

O pom n j a. 1. Z naglasom razločujemo različni pomen
enako glasečim besedam.

2. Pri pregibanji se besedam naglas čestokrat izpreminja
in včasih preskakuje.

3. V navadnej pisavi zaznamujemo z naglasnico samo
zadnje zloge večzložnih besed, ako so naglašeni.

§. 3.

Krt, prt, vrt, drva, drdrati, prva vrsta ....

Slepec — slepca, kolek — kolka, pekel — pekla,
čuden — čudna, (a lesen — leseno), britev — britve, dober —
dobro, česen —česna, bolezen — bolezni.

a)  Pred črko r, kadar ji sledi eden ali več soglasnikov,
ima e zamolkel glas ter se zato izpušča; r pa postane samo¬
glasnik. Temu pravilu se upira peščica besedi v katerih
ohranja e svoj polni in čisti glas. Take so: cerkev, Jernej,
meterska mera, primerno, primerjam, perje, stoterni (sad),
večerna (molitev), verne (duše), zamerljiv.

b)  Končnicam: ec, ek, el, en, er, ev, sen in zen izpada
gibljivi e pri pregibanji. Naglešen e ni gibljiv.

Soglasniki.

§. 4.

Soglasniki sami ob sebi nimajo zadosti jasnega glasu ter
se le s pomočjo samoglasnikov (s samoglasniki) razločno izgo¬
varjajo.

5

Mehki  soglasniki so: c, c, š, (šč), ž, j, (Ij. lij, rj); vsi
drugi so trdi  soglasniki.

Z ozirom na govorila razločujejo se soglasniki v:

1. jezikovne:  1 (lj), n (nj), r;

2. zobnike: d, t;

3. ustnike:  m, 1), p, v (f);

4. g o 11 n i k e: g, h, j, k;

5. sičnike: c, s, z;

0. šumnike:  c, š, ž.

Sorodni so si: d, j; — g, z, ž; — h, s, š; — k, c, č; —
sk, st, šč.

Opominja.  Po šumnikih, po c in j se omehčuje navadno
o v e. N. pr. s križem (om), slepcema, denarjev.

1. naloga,  a)  Zapišite trde soglasnike!

b)  Zapišite deset besed, v katerih je r samoglasnik!

c)  Zapišite nekaj besed z gibljivim e!

Izpreminjava soglasnikov.

§. 5.

a)  Piljen = pilien, polnjen == polnien, razširjen = raz-
širien; bramba (braniti), izprememba (izpremeniti). Sojen
(sodjen, sodien), puščen (pustjen, pustien), presti (predti),
plesti (pletti). Grabljen (grabien), tipljem (tipiem), opravljen
(opravien), lomljen (lomien). Strigel — strižem — strizi, gluh —
glušee, strah — strašiti, otrok — otroci, rekel — rečem — reci,
striči (strigti), peči (pekti). Klicati —• kličem, nositi — nošen,
blizu — bližji, iskati — iščem.

b)  Tepsti (tepti), dolbsti (dolbti), grebsti (grebti).

c)  Obsegati — obsezati, grizem — grizti, lezem — lezti,
Francoz — Francosko,.. — družba — društvo.

Pravilo:  Soglasniki se pri pregibanji in izpeljavanji besed
radi izpreminjajo ter se ali pretapljajo, vstavljajo ali menjajo.

a)  Pretapljajo se:

1. Jezikovci 1, n, r s sledečim i v lj, nj, rj; n se pred b
izpreminja v m.

2.  Zobnika d in t se pretapljata z naslednjim i v j in c
(st v šč), pred t v končnici pa prehajata v s.

3.  Ustniki m, b, p, v privzemajo pred i jezikoven 1, ki se
z i pretopi v lj.

4.  Goltniki g, h, k prehajajo pred mehkimi samoglasniki
v sorodne sičnike in šumnike (g v z in ž, h v [s inj š, k v c
in c, sk v sc).

b)  Med bt in pt v nedoločniku se vstavlja s.

c)  Najcešče se menjavata g in z, in sicer g z z, z pa s s
(ž s š).

Zlogi.

§. 6 .

a)  Dež, glava, zrno, podpora, apnenica, potrpežljivost,
priporočevanje.

b)  Pisati, prepis, prepisnima; kovati, kovač, nakovalo.

Pravilo:  Besede so sestavljene iz zlogov. Iiolikorkrat pri

izgovarjanji besed zinemo ali prenehamo, toliko zlogov ima
beseda. Kadar zlog sam ob sebi ali več zlogov skupaj nekaj
pomeni, imamo besedo.

a)  Besede so eno-  ali v e č z 1 o ž n e.

b)  Zlogi so ali d e b e 1 n i (glavni), ali pa p r i t i č n i
(pritikline, pripone). Dehelni zlogi so tisti, iz katerih se da
pomen besede spoznati; pritični so oni, ki se v besedi drže
debelnega zloga ali debla. Ako stoji pritiklina pred deblom,
imenuje se predponka;  če pa stoji za njim, pravimo ji
priponka ali končnica.

2. naloga,  a)  Podčrtajte debelne zloge sledečih besed:
pisan, pisatelj, brodnik, brodnina, mikati, odmeknoti, končnica,
graditi, pismenstvo, kovaštvo, napis, kovačnica, brodarina, ograda.

b)  Podčrtajte debelne zloge v sledečih stavkih: Lisica si
izkoplje svojo luknjo v goratih listnatih gozdih. Lisica zasleduje
perutnino. Lisičina prekanjenost je razglašena. Njena koža daje
dobro kožuhovino.

— 7 —

Razzlogovanje.

§. 7:

Panj; go-lob, vo-lja, zna-nje, me-ščan; or-li, ječ-men,
želj-ni; glež-nji; ljud-stvo, rast-lina, konj-ski; ob-ljuba, nad-škof,
brez-skrben, ne-ustrašen; oves, itd.

Pravilo:  Besede po zlogih deliti se pravi razzlogovati.

Večzločne besede se ločijo v pisavi tako kakor v govoru;
zlasti velja:

1. Soglasnik med dvema samoglasnikoma poteguje se vselej
k sledečemu zlogu; Ij, n j in šč so neločljivi soglasniki.

2. Kadar stojita dva različna soglasnika v sredi besede,
jemljemo po navadi prvega k prvemu, drugega pa k drugemu
zlogu.

3. Kadar se nabere več različnih soglasnikov sredi besede,
ločimo deblo od pritiklin.

4. Sestavljene besede ločimo po sestojnih delih.

5. Kadar hi pri delitvi ostajal en sam samoglasnik, takrat
raji opuščamo delitev.

3. naloga.  Razzlogujte sledeče besede:

a)  gruliti, belič, bojazljiv, vodnjak, dvorišče, bezgovina,
glasnik, življenje, vojska, listki, dobrotljivost, sivolas, brezsrčen
užitek, ognjišče;

b)  maščoba, češčenje, sežnji, luščina, uzda, ulnjak, predlog,
grozdje, solnce, obetam, oblačilo, ostrina, pomlad, ukažem, bistrost,
brgla, čvrstev, vseučilišče, gospodarstvo, megla, mesto, mravlja,
djanje.

Pravopis.

§. 8 .

Volk je videti trhel. Dolg je bil plačal. Jaz sem prinesel sol.

Pravilo:  Soglasniki imajo vselej svoj čisti in enaki glas;
le pred soglasnikom ali na konci besed stoječi 1 se v nekaterih
krajih izgovarja kakor v, kar pa ni, da bi se v pisavi posnemalo.
Kadar dvomite, bi li pisali 1 ali v, podaljšajte besedo s kakim
samoglasnikom.

8

§. 9.

Pravilo: Dva različna samoglasnika se v enem zlogu ne
družita; za samoglasnikom piše se j namesto i.

Ne pišite tedaj: rokau, ceu, žiu, rou — ampak; rokav,
cev, živ, rov.

Namesto gai, povei, pii. moi, čui pišite vedno: gaj, povej,
pij, moj, čuj.

§. 10.

a)  Izgubljen sin se je vrnol k očetu. Lok je zlomljen.
Konoplja je godna. Mravlja je zgled pridnosti.

b)  Skakljam. Bodi pazljiv! Bil je zadnji izdihljej. Zvest
prijatelj je zlata vredan.

c)  Ključavničar dela ključe. Ljubi svojo domovino! Kralj
kraljuje nad zadovoljnim ljudstvom.

Lj pišemo:

a)  za soglasniki: b, m, p, v (primeri §. 5, 3);

b)  v končnicah: Ijam, ljiv, ljej (ljaj) in elj;

c)  še v nekaterih drugih besedah, katere si je treba za¬
pomniti. Take so:

bolj, ključ, kralj, ljub, ljudi, zemlja itd.

4. naloga.  Zadovoljnost je polovica srečnega življenja.
Življenja največje veselje je ljubezen, najboljši zaklad zado^.
voljnost, najslajše blago ljubo zdravje, najboljše zdravilo zvest
prijatelj. Metulj se ziblje na cvetlici. Gibljem se. Tudi jaz sem
povabljen. Sveti Janez je bil ljubljenec Kristusov.;;;'Tovariš me
je spremljal. Daj mi grižljej kruha! Učitelj uči. Pliska mahlja
z repičem, Zemlja je trohljiva. Ubogljivi otrok pi’ide na migljej.
Listje se osiplje. Palestina .se zove obljubljena dežela. Ne daj
se ozdravljati ozdravljuhom t;Kragulj je strah kokljam. On ima
zakrivljen kljun in ostre kremplje ter otepa s kreljutimi. Zati¬
rajte škodljivi mrčeš! Kaplja je kaplji podobna. To mi ni po
volji. Štorklja prebavlja s sključenim vratom. Sluka se imenuje

9

tudi kljunač. Obstreljena čaplja se brani togotno. Učencem je
treba pazljivim biti. Utopljenca ni postavljati na glavo. Poberite
suhljad! Ljubljana je glavno mesto kranjske dežele-

Poiščite iz teh stavkov ter zapišite besede, katere spadajo
pod prvi, drugi in tretji oddelek gornjega pravila!

5. naloga.  Poiščite tudi iz kakega berila vse besede z Ij.

§• 11 .

Ničesa mi ne manjka. Sprednji, srednji, zadnji, mož je
padel. Lepa suknja — prazna glava. Izkušnja nas modrL
Koristna ognja je oblast. Ovčji zob je manjši od konjskega.
Kostanj je  drevo. Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Jabolko
je gnjiuLj^Grnjusi se mi nesnage. Zastonj seje  trudil. Krastača
se skriva v luknje. Kranj je mesto na Kranjskem, in sicer na
Gorenjskem^

V nekaterih besedah se piše ni namesto n.

6. naloga. Poiščite v . . . berilu besede z nj!

Ločila ali prepone.

§- 12 .

Pravilo:  Razen naglasnic rabimo pri pisanji še druga
znamenja, katerim pravimo ločila ali prepone.

Ločila so ali bistvena ali nebistvena.

Bistvena so: pika (.), dvopičje (:), podpičje (;) vejica Q,
vprašaj (?), klicaj (!) in pomišljaj (»-).

Nebistvena ločila so: oklepaj (), narekovaj („ “),  vezaj (-s),
opuščaj (’), opominjaj (*f), enačaj (=) in znamenje odstavka (§).

S piko, vejico, dvopičjem in podpičjem ločimo besedo od
besede in stavek od stavka; z vprašajem, klicajem in pomišlja-
jem pa tudi kažemo, kdaj in kako je treba glas povzdigovati
ali z glasom odjenjevati.

Bistvena kakor nebistvena ločila pojasnujejo pisavo ter jo
delajo bolj razumevno.

10

Raba velikih začetnih črk.

§. 13 .

a)  Sraka in golob sta obiskala pava.

b)  Vračaj e se reče opravljiva sraka:

c)  »Kako zoprn je pavov glas! Zakaj ne molči? Zakaj ne
skrije svojih nog?“

d)  Jablane, hruške
In druge čepe
Cdpi v mladosti
Za stare zobd!

e)  Zanesi nam, zanesi Bog,

Otmi nas, Večni, vseh nadldg!

f)  Včeraj sem sprejel Tvoje (Vaše) pismo.

Vaša cesarska Visokost!

g)  Moj prijatelj 1’avel Potočnik je šel iz Vranskega
v Ljubljano.

h)  Ferdinand dobrotljivi se je odpovedal prestolu.

Rudolf Habsburški je bil zelo pravičen kralj.

i)  Iz Novega mesta pojdem v Beli grad.

j)  Prebiral sem Erjavčeve spise. Glavna reka avstrijanskega
cesarstva je Donava. Lepa štajerska vojvodina se vrsti med
planinske dežele. Govoril sem s planinskim (Planinskim) županom.

Pravila:  Slovenske besede se pišejo sploh z malimi črkami.

Veliko začetno črko pišemo:

a)  v začetku govora; b)  za pike; c)  za dvopičjem, kadar
svoje besede ali besede koga drugega neizpremenjene zapišemo,
pa tudi za klicajem in vprašajem, kadar sklepata stavkovo misel;
d)  v začetku vsake vrste v pesmih; e)  pri besedi Bog in njenih
namestnicah; f)  pri naslovih in v pismih tudi pri zaimkih, ki
kažejo nagovorjeno osebo; g)  pri vseh lastnih s samostavnikovim
ali s pridevnikovim končaj em, kadar jih kot s a m o s t a v n i k e
rabimo; h)  pri pridevnikovih pristavkih, ki s svojim imenom
zraščajo v eno celoto, v en sam pojem; i)  pri pridevnikih, ki
se vežejo s samostavnikom v lastno ime; j)  pri pridevnikih, ki
so izpeljani iz osebnih  lastnih imen.

11

O p o mn j a/ Iz lastnih imen narodov, dežel, mest, krajev,
rek, jezer, morij, gora itd. izpeljane pridevnike pišemo samo
takrat z veliko začetno črko, kadar se hočemo ogniti dvoumnosti.

7. naloga.  Potoval sem po Laškem. Tudi zunaj Franco¬
skega se govori francoski jezik. Šumavo imenujejo nekateri
Češki gozd. Praga je glavno mesto češkega kraljestva. Ali si
bral Slomšekove pesmi? Slavni Radecky je pri No vari premagal
Pijemonteze. Že Karol Veliki je ustanovil vzhodno krajino.
Kristus uči: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!" Zaupajte
v Vsemogočnega! Ali si bil na Velesovem? V Starem trgu je
precej lepih hiš. Skoro v kotu med kranjsko koroško in
goriško deželo je Triglav. Na Goriškem je Gorica. Matija Čop
je bil prijatelj Prešernu. Kje je Vinji vrh? Ludoviku Krasnemu
sta sledila brata Albreht Modri in Oton Veseli. Poleg Celja
je Bežigrad. Na Štajerskem pridelujejo izvrstno vino. Lepa
koroška dežela se ponaša s svojimi jezeri. Dosti šote se dobiva
na ljubljanskem barji. Katere so najodličnejše evropske
države? Sava teče mimo krškega mesta in mimo Brežic.

Bodi mi zdrava,

Rožica zala!

V tihej samoti
Skriva te vrt!

a)  Povejte pri vsakej z veliko začetno črko pisanej besedi,
zakaj se je postavila velika začetnica.

b)  Zakaj zaznamovane besede niso pisane z veliko
začetnico ?

8. naloga.  Poiščite v 23. berilu (3. čitanke) z veliko
začetnico pisane besede!

9. naloga.  Storite tako tudi v 61. berilu!

Najnavadniše kratice.

§• 14.

c. k. = cesarsko kraljevi,
dr. = doktor,
gl. = goldinar.

I. = ime.


12

I. I. = dovojno ime (ime in priimek),
i. dr. = in drugi (e, a),
itd. — in tako dalje,
itn. = in tako naprej,
kr. = krajcar.

1. 1. = lanskega leta.
n. pr. = na primer,
p. K. = po Kristusovem rojstvu,
pr. K. = pred Kristusovim rojstvom.

s. r. = s svojo roko.
str. = stran.

sv. = svet.

t. j. = to je.

t. 1. = tega leta.
t. m. = tega meseca.

Enako se krajšajo tudi krstna imena: n. pr.

A. = Anton, Fr = France.

Za okrajšano besedo stoji pika.

Skladje ali besedoslovje.

I. Glasovna menjava.

§. 15 .

Bred — brod; greb — grob, grabiti; plet — plot;
tek — tok, takati; sop — sapa; tru — trava.

Pravilo:  Besede so ali korenike ali r a s 11 i k e.
Nekatere  rastlike priraščajo po glasovnej menjavi naravnost
iz korenik.

II. Izpeljava.

§. 16 .

Greb — grob — grob-išče;

mrz — mraz — mraz-ota;

tru — trava — trav-en — travn-ik;

bred — brod — brod-en — brodn-ina.

Pravilo:  Rastlike priraščajo tudi po izpeljavi. Pri izpe¬
ljavi je paziti na koren, na deblo in na obrazila.

13

Korčn  je prvotni jezikov del. Deblo  je zlog ali beseda,
ki je iz korena prirasla po enkratnej glasovnej menjavi. Obra¬
zila  so  priponke ali končnice, katere se korenu ali deblu za
nove besede pritikajo.

Izpeljava samostavnikov.

§. 17.

Kop-ač, (kop-ač-ica), divj-ak (divj-ak-inja), Beč-an
(Beč-an-ka), mlin-ar, mej-aš, KraDj-ec, svetoval-ec, dela-v-ec,
poslan-ec, ošabn-ež (ošaben), mlad-ič, sovražn-ik (sovražen),
pisa-telj.

Pravilo:  Obrazila ač, ak, an, ar, az, ec, ež, ič, ik, telj
priraščajo samostavnikom, pridevnikom in glagolom ter kažejo
v obče osebe po njih rodu, opravilu ali pa svojstvu.

Za ženske osebe se pritikajo še: ica, inja, ka.

10. naloga.  Izpeljite samostavnike po obrazilih

ač iz: barant-a-ti, brizgati, jahati, krojiti, orati, pomagati —
brad-a rog;

ak iz: grad*), mož, oče, nov, prvi, prost;
an iz: Celje, Loče, Tržič, Celovec (vč), Gorica, Praga, Du-
najec, Ljubljanec — vas**), trg, mesto;
ar iz: glav-a, gospod, knjiga, krošnja, krčma, sir, natak-a-ti,
ropati, tesati, vladati;
aš iz: pravd-a, plemenit, velik;

ec iz: gluh, šaljiv ubog (ž) — god-em, jezd-im, plesal, sveto¬
val, zatiral, pe-ti (pev), prekanjen, obsojen, pregnan;
ež iz: rev-a — maloprid (e) n, zaviden;
ič iz: cesarjev, kraljev, Petrov — mlat-i-ti, ribiti;
ik iz: druž(e)n, broden, vozen, načelen, namesten, naselen,
pokojen, podložen, plemeniten, sovrsten, stvaren,
soroden, zavezen;

telj iz: brani-ti, boriti, prelagati, voditi.

*) graščak. **) vaščan.

14

11.  naloga,  a)  Pritaknite zaznamovanim besedam ženski
obrazili ica in in ja!

b)  Pritaknite obrazilo ka izpeljanim besedam na an!

12. naloga.  Zapišite več občnih imen na ar; n. pr.
kolar, zlatar itd.

Kako se pravi verujočim v Kristusov nauk? Kako veru¬
jočim v Mohamedov nauk?

Opomnja.  Zgoraj našteta obrazila imajo tudi nekateri
samostavniki, ki pomenijo živali, nežive ptvari ali pojmovna
imena; n. pr. kopitar, krokar, knščar, mravljinčar, parkljar,
lopar, požar, vihar — lisjak, srnjak, beljak, rumenjak, desetak,
stotak — puran, prstan — udarec, cepec — sedež, srbež, vrvež,
živež — dimnik, lednik, ognjenik, pašnik, prevodnik, ravnik,
skrajnik, Snežnik, spomenik, zvonik, povratnik, tečajnik.

13. naloga,  a)  Pritaknite obrazila ač, ak, an, ar besedam,
katerim se prilegajo: kovati, koren (j), Novomesto, gozd —
tiskati, Kim, pošten, škripati, učen, Azija, slika, zidati.

b)  Obrazila ec, ež, ič, ik. telj: slep, mogočen, Gregor,
popoten, učiti, pisati — bolen, Markov, neveden, star, siv, siten,
Kolar, ded, puščaven, citati, ravnati, nesrečen, obrten, lažnjiv,
kupiti, kositi, nasproten, igral, zmagal, delati, poslušati, glaven,
znan, rejen, prebivati, neveren, dolžen, grešen.

c)  Pritaknite priponke ica, inja, ka besedam pod a in b,
katerim se prilegajo.

§. 18.

Pis-ava, služ-ba, pridel-ek, žet-ev, len-oba, pravičn-ost,
gork-ota, bogat-stvo.

Obrazila ava. ba, ek, ev, oba, ost, ota, stvo kažejo način
djanja, svojstva in stanja.

Opomnja.  Obrazila ava ba, ek, ev priraščajo večinoma
glagolom, oba, ost, ota pridevnikom, stvo pa pridevnikom in
samostavnikom.

14. naloga.  Izpeljite samostavnike po obrazilih:
ava iz: zid-a-ti, obravn-avati;

15

ha iz: draž-iti, narediti, pogoditi, soditi;
ek iz: dobit-i, razviti, užiti, zapresti (pred-ti);
ev iz: brit-i, obuti, trgati, voliti;
oba iz: bel, grd, hud, svet(e)l;
ota iz: slep, težek, tih, topel;
ost iz: čist, hiter, moder, složen;
stvo iz: pijan, pregnan, svoj, vladar.

O pom n j a. 1. Obrazilo ost je bolj pojmovnega, obrazili
oba in ota pa ste bolj stvarnega pomena.

2. Obrazilo stvo kaže ne le svojstvo in stanje, ampak
tudi kak poseben stan in občestvo (učiteljstvo), rokodelstvo
ali obrtstvo (mizarstvo, ribarstvo).

15. naloga,  a)  Pritaknite obrazila ava, ba, ek, ev be¬
sedam, katerim se prilegajo: izpremin-a-ti, dogod-i-ti, izdel-a-ti,
ločit-i, moliti, izvirati, izpremeniti, sklanjati, veljati, ponuditi,
zavirati, žeti, pleti, začeti, tolažiti, tožiti, zamašiti, pripomoči,
razdeliti, razločiti, zaslužiti, množiti, odpasti, oddeliti, razviti,
imeti, b)  obrazila oba, ota, ost, stvo: gnjil, lep, učen, cesar,
kraljev, hvaležen, trd, kras, zvest, moker, skop, zidar, kristijan,
nedolžen, prazen, masten, previden, obrten, žival, rastlina,
nevaren, mlad, rudnina, gizdav, star, gospodar, pojedelec, gora,
pohleven, gospod.

§. 19.

Čitaln-ica (čitalen), boj-išče, vodn-jak, primor-je.
Pravilo:  Obrazila ica, išče, jak, njak, je kažejo shrambe,
prostore in kraje.

Opomnja.  Obrazila ica prirašča pridevnikom na n, išče
samostavnikom in II. tvorno preteklim deležnikom, jak in je pa
samostavnikom.

16. naloga.  Izpeljite samostavnike po obrazilih
ica iz: delaven, tiskaren, železen;

išče iz: dvor, prebival, stal, vrel;
jak iz: konj, krava, bučela (njak), ul;
je iz: med goro (medgorje), pred goro, nad stropom.

16

17. naloga. Izpeljite samostavnike z obrazili ica, išče,
jak in je iz: piven, sreda, ovca, pred mestom, za goro, kura,
stanoval, spalen, predilen, trg, golob, pod streho, po vrhu, fazan,
pokopal, gost, učitelj, led, glava, podpora, ogenj, kopal, hranilen,
gnoj, detelja, strn, žiten, igral, pribežal, gledal (gledišče), stol,
prodajalen, bolen.

- ' §. 20 .

Igr-ača, kres-ava, ogled-alo, pelinov-ec, slamn-ica (slarnen),
goved-ina, pred-ivo.

Pravilo:  Obrazila aca, ava, alo, (elo, ilo); ec, ica, ina
in ivo pomenjajo v obče snovi (tvarine) in orodja.

O p oranja.  Ta obrazila priraščajo glagolom, pridevnikom
in samostavnikom.

18. naloga.  Izpeljite samostavnike po obrazilih

ača iz: kop-ati, brisati, piti;

ava iz: dišati, kuriti, svetiti (sveč-ava);
alo (ilo) iz: kazati, zagrinjati, obuvati, oblačiti, opraviti, zdraviti,
krepiti, obraziti — plačati (ilo), rezati, vezati;

ec iz: brinjev, slivov, tepkov, kisel, voden, ogljen, peščen,
apnen;

ica iz: izpoveden, peruten, pleten;

ina iz: bukov, hrastov, drenov, česminov, — svinja, kožuhov,
srebrn, zlat (n), jeklen, železen, meden. — kisel;

ivo iz: presti (pred-ti), strel-iti, netiti, piti, mlatiti.

Opomnja.  1. Obrazilo ava (poglej §. 18!) kaže tudi
obširna planišča in prostore, n. pr. država, goščava, nižava,
planjava, puščava.

2. Priponka -ica pomenja tudi bolezni (mrzl-ica), vode
(studenčn-ica), številke in denarje (stoletn-ica, deset-ica).

3. Obrazilo -ina zaznamuje tudi jezike (slovenski, slo¬
venščina), davke in pristojbine (uvozn-ina, brodn-ina) in mnogo¬
tere druge reči raznega pomena (prvina, vojvodina, starejšina).

17

Kadar kaže priponka ina davke in pristojbine, zamenja se
pogosto z obrazilom arina; n. pr. brodarina, zemljarina,
vozarina, poštarina.

19. naloga.  Pritaknite obrazili ica in ina (arina) be¬
sedam, katerim se prilegate: goreč, vroč, cesten, najden, plučen,
dežen, pokojen, mosten, potočen, kapen, dohod-ek (arina), dom,
godba, lov, dvajset, obleten.

Kako pravimo jeziku Angležev (angleščina), Cehov, Fran¬
cozov, Grkov, Nemcev, Rusov, Srbov?

§. 21 .

Črvad, drev-je, grm-ov-je.

Pravilo:  Obrazila ad, je ali (ov)je kažejo množico
enakih stvari ali reči.

O pom n j a. Obrazilo je prirašča pogosto po zlogu ov (ev).
(Primeri §. 4).

20. naloga.  Izpeljite samostavnike po obrazilih

ad iz: gnjil, trhl, suh (lj);

je iz: cvet, sad, kamen, list, pero, zrno, grozd, kol, snop, trs; .
(ov)-je iz: bor, dob, dom, mah, hrib, brod, val, zob, vrh, veja,
skala, klas.

§. 22 . •

Brat-ec, sin-ek, kralj-ič, sestr-ica, stvar-ca, mam-ka; vin-
ce, grozdj-iče.

Pravilo:  Obrazila ec, ek, ič manjšajo moška, ica (ca),
ka ženska, ce in iče pa srednja imena.

21. naloga.  Pritaknite sledečim besedam manjševalna
obrazila: vrt, kot, nož, .črv, kruh, ptič, snop, kozel, pes, grm,
klobuk, grad; glava, zvezda, miš, ptica, žena, roka, gos, megla,
muha, noga, noč, zibel, kaplja, vas; mesto, drevo, kolo perje.

Opomnja.  l.V otroškem, milovalnem govoru pomanjšane be¬
sede v drugo pomanjšujemo; n. pr. sin — sinek — sinček; sestra
— sestrica — sestričica; vino — vince — vinčice. 2. Imamo

Slovenska slovnica. 2

— 18  —

pa tudi vekševalna (zaničevalna) obrazila: n. pr. hlač-on
smrd-uh, požer-un.

Katera obrazila kažejo po več pomenov? Vaje v berilih!

Izpeljava pridevnikov.

§. 23.

Sosed-ov sin je strugar. Cesarj-ev god je 18. avgusta.
Mater-ina kletev otrokom hiše podira. Lisič-ji lov je težaven.
Cersar-ske puške pokajo.

Pravilo:  Posestni pridevniki se izobražujejo s priponkami
ov, ova, ovo (za mehkimi soglasniki ev), in (ina, ino), ji in ski.
Pridevniki, ki jih izpeljemo z ov in in iz imen živih  stvari,
pomenjajo svojino posameznih oseb in stvari;  pridev¬
niki na ji in ski kažejo splošno svojino.

Kakšen razloček je med izrazoma: pastirjeva in pastirska
palica, cesarjeva in cesarska milost, kmetova in kmetska hiša?

22. naloga-  a)  Izpeljite pridevnike z obrazili ov, in, ji,
ski iz sledečih samostavnikov: oče, sin, Tomaž, mesar, Janez,
Peter — Barbika, Neža, Olga, dekla, sestra, teta — gad, gos,
koza, krava, pes, riba — gospodar, pastir, planina, prijatelj,
Slovan, žena, jesen.

b)  Porabite izpeljane pridevnike v stavkih!

Opomnja.  1. Priponki o v (ev) inski priraščate navadno
moškim in srednjim, in pa ženskim samostavnikom- Brez ozira
na samostavnikov spol prirašča obrazilo ov imenom dreves,
grmov, trav in drugih rastlin, ski pa imenom narodov, stanov,
krajev in časa.

2. Pred obraziloma ev in ji se izpreminja c v č, z v ž,
pred ji tudi k in g v sorodna č in ž.

3.  Pred priponko ski prehajajo goltniki, sičniki in šumniki
z s om  vred v š; včasih vendar pred ski odleti c, vtopi se s
ali pa se umakne z ostrejšemu s (rokodelec — rokodel-ski,
Rus — ruski, Francoz — franco-ski). (Primeri §. 5.)

19

23.  nalog  a. a)  Izpeljite pridevnike z obrazili
ov (ev) iz: učitelj, kralj, strijc, pevec, strelec, hlapec, knez;

ji iz: lisica, ovca, ptica, zajec, volk, sovrag;
ski iz: Praga, Čeh, Lah, človek, deček — deklica, Kras,
nebesa, Nemec, vitez •— berač, Anglež, mož —
Slovenec, pevec, dolenec, Prus, Silez-

h)  Pristavljajte tem pridevnikom primerne samostavnike;
n. pr. učiteljev govor.

24- naloga.  Kako se imenuje les hrasta, jesena, lipe,
bukve? Kako se imenuje kruh iz ajde, vejica črešnje, cvet pri
hruški, zrno maka, češarek smreke, skledica pri želodu?

25. nalog  a. Izpremenite samostavnike v rodilniku
v primerne pridevnike ter postavite jih pred svoje samostavnike:
Obleka gospoda je nova. Oblačilo gospodov je bogato. Oče
matere je naš ded. Človeka glas je velik dar od Boga. Veselje
nebes je večno. Našel sem zalego gadov. Sava teče po deželi
Kranjcev. Prekanjenost lisic je znana. Kakšen je breskve cvet?
Kakšen je strup kristavca? Zime dnevi so kratki. Vinogradi
okoli Brežic so prostrani. Hči skopuha je dostikrat žena požeruha.
Kolovrat sestre je nov. Strašna bolezen psov je steklina. Kdaj
je god cesarice? Obleka otrok naj bode močna. Lov rib me
veseli. Pravljice ljudi so raznovrstne. Čemu je slama boba?

§. 24.

Igl-ast, dlak-av, greš-en (greh), črv-iv, milostlj-iv, letoš-nji.

Pravilo:  Pridevniki s priponkami ast, av, en, iv, nji
kažejo podobnost ali vnanje svojstvo.

Opomnja.  Pritiklina nji se pritika prislovom, ostale pa
samostavnikom: pred iv se pogosto vstavlja lj ali j.

26. nalog  a. a)  Izpeljite pridevnike po obrazilih
ast iz: cev, pepel, srce, sulica;

av iz: grča, krv (kri), plin;

en iz: dolg (dolžen), prah, praznik sok, mlaka, samota snaga,
vera, mleko, železo;

4 ) *

20

iv iz: ljubezen, plesen, šala, uš;
nji iz: doli, zad, sedaj (seda-nji), jutri, notri, poprej (š).

b)  Porabite pridevnike za prilastke!

27. naloga.  Pritaknite obrazila ast, av, en, iv in nji
besedam, katerim se prilegajo: klin, cunja, greh, snet, danes
(danas), jama, krasta, smeh, škoda, nekdaj (poglej sedaj !),
sredi, sinoči, kras. glad, pokora, čudo, metla, trma, strah, posluh,
smet, tedaj, hudoba, lisa, grba, sreča, včeraj (š), gori *), srp.

§. 25.

Gor-at, skal-n-at (skalen), les-en, kamen-it (kameniten),
hrib-ov-it.

Pravilo:  Pridevniki s priponkami at, en, it (iten, tna, o)
kažejo obilico ali snov.

Opomnja.  Ta obrazila priraščajo samostavnikom, at tudi
pridevnikom; pred it vstavlja se pogosto o v.

28. naloga,  a)  Izpeljite pridevnike z obrazili
at iz: brada, kamen, papiren, sočen;

en iz: led, sukno, steklo, strup;
it iz: breg (ov), pleme (ena), srd.

b)  Porabite te pridevnike za prilastke!

29. naloga.  Pritaknite priponke at, čn, it besedam
katerim se prilegajo: glava, apno, sila (ov), krilo; prst, strela,
mož, sneg, skala, noga, plošča, rog, platno, kost, jeklo, glas,
strah, uho, rob, sočen, svilen, slamen, gvozden, ogenj, proso,
riben, lan, val (valovi).

§• 20 .

Bah-av (bahati se), prehajal-en, nagaj-iv**), vid-ljiv.
Pravilo:  Iz glagolov po obrazilih av, en, iv, 1 jiv izpel¬
jani pridevniki, kažejo stanje ali nagnenost h kacemu djanju.

Opomnja.  Obrazilo en prirašča ali nedoločnikovej osnovi
ali pa II. deležniku preteklega časa. (Primeri priponko ec §. 17.)

*) Namesto dolnji, gornji pišemo tudi: dolenji, gorenji.

**)  Primeri opomnjo v §. 24.

21

30. naloga, c)  Izpeljite pridevnike po obrazilih
av iz: gizdati, kujati, lišpati se;

en iz: dajati, kazati, množiti, ozirati se, ponavljati, svojiti;
veleti — trpeti;

ir iz: gorim*), gospodujem, kradem, občutim, odložim, pazim,
postrežem, prepiram se, prizanesem, sumim, zabavljam,
zadušiti;

ljiv iz: doseči (gti), ozdraviti, premagati, umeti.

Pazite:  Odlož-lj-iv je on, kdor more odložiti; odložno
je, kar se da odložiti. Sum-lj-iv je on, kdor druge sumniči;
sum-en je on, ki je na sumu.

Kateri izmed teh pridevnikov na (lj)iv imajo tvorni, kateri
pa trpevni pomen?

III. Sestava.

§. 27.

Vino-grad obdelujemo. Vero-uk je učni predmet. Malo-
beseden mož molči. Skoko-noga srna beži. Bogatstvo ne od¬
pravi smrti. Vsak na svoj mlin vodo na-vrača.

Pravilo:  Rastlike priraščajo tudi po sestavi.  Prva
beseda v sestavljenkah je doloeilna, druga pa glavna.

Sestava samostavnikov.

§. 28.

Vozo-vlak, krivo-verec, tri-noga, svoje-glavnež, treso-
repka, pred-govor, ne-sreča.

Pravilo:  Samostavniki se sestavljajo s samostavniki,
pridevniki, številniki, zaimki, glagoli in členki (nepregibnimi
govornimi razpoli).

31. naloga.  Grbonosec, glavobol, hudournik, kažipot,
krvotok, ladjestaja, listopad, parobrod, plavutonožec, razpotje,
samokolnica, samouk**), samodržec, škoporeznica, tihotapec,
zajutrek, zamašek.

*) Primeri opomnjo §. 24.

**) V sestavljenkah smeta se siliti tudi po dva samoglasnika.

22

a)  Razstavite te samostavnike v sestojne dele!

b)  Povejte, iz katerih govornih rozpolov so sestavljeni.

32. nalog  a. a)  Poiščite sledečim določilnim besedam
primerne glavne besede: blag, dom, drevo, hud, jug, kolo, ne,
polje, pre, pri, roka, sto strela, voda, vojska, zemlja,

b)  Predstavite sledečim glavnim besedam določilne: glasnik,
gora, govor, hod, mer(a), meter, pis, pisje, reja, škof, tok.

Sestava pridevnikov.

§. 29.

Bogo-ljuben, bistro-umen, eno-leten, samo pašen, brez-
voden, lie-dolžen.

Pravilo:  Pridevniki zraščajo s samostavniki, pridevniki,
številniki, zaimki in členki v nove priloge.

33. naloga,  a)  Razstavite sledeče pridevnike v sestojne
dele: brezdomoven, brezumen, brezzob, enostaven, istoimen,
jugozahoden, krvoželjen, malopriden, neizmeren, nespameten,
nevšečen, prekmorsk, priljuden, radoveden, sivolas, slavoznan,
sredozemsk, veličasten.

b)  Iz katerih govornih razpolov so sestavljeni?

34. nalog  a. a)  Zvežite sledeče besede v pridevnike:

bister — kratek vid; blaga duša — volja; boj — vedo

želeti; bosa — lahka noga; brez števila — skrbi; črno oko ;
dolg — isti — kratek čas; dolgo trajati; enak — mera —
pravo — vi’sta; eno — rudeče lice: gola glava; hladna krv;
huda muha; mir ljubiti; mnog — barva — narod — vrsta;
odkrito srce; prazna — roka — vera; prosta — sama volja;
poln truda; sad nositi; široka — pleča — usta; tanek sluh;
trd vrat; velika — duša — noč; več dni.

b)  Sestavite nekaj pridevnikov z nikalnico ne!

Sestava s predlogi.

§• 30.

Kdor zna, kmalu do-konča. Pomlad iz-vabi starce iz hiš.
Na-kosi koš detelje! Solnce se veselo o-zira. Dosti je ob-hodil

23

sveta. Od-govarjajte glasno! Kopriva ne po-zebe. Čas vse pod¬
olje. Pred-stavi me tujcu! Kmet si je pri-gospodaril. Trgovec
je raz-prodal vse blago. Se-stavljamo besede. V-piši me v za¬
pisnik.

Pravilo:  Predlog se rabi ne le pri sestavi samostavnikov
in pridevnikov, ampak najčešče pri sestavi glagolov, katerim
izpreminja pomen. (Primeri §. 75.)

35. naloga,  a)  Postavite namesto črtic primerne predloge:

Žito se je — želo; sadje po vrtih je tudi — zorelo. Slana

— beli hribe in doline; drevje se — sipava, žrjavi se — prav-
ljajo v toplejše kraje. Kmet — pravlja drva. Mraz — tiska,
in vsaka pridna stvar se — skrbljuje za zimo. Mrzel veter —
žene, nebo se — obleče; čez noč nas — nenadi snežna odeja
ter nam — znani; da je zima svoje gospodarstvo — stopila.
Človek se — brusi med ljudmi. Laž dere — upanje. Hiša
deljena — pada kakor — puščena. Ptica — letuje gnezdo.
Kar — zidajo skrbni starši — deno slabi otroci. Čas vse
v kozji rog — žene.

b)  Zapišite več glagolov, ki so sestavljeni s predlogi:

do, iz, za, na, po, raz, pri u (v).

Besedne družine (skupine).

§. 31.

Kov.

Kov-ač, kov-ač ica, kov-ač-ija, kov-ačn-iea, kov-acn-ina,
kov-ač-ek; kov-ina, na-kov-alo, pod-kov; kov-ac-ev, kov-aški;
kov-ati, pod-kov-ati, pre-kov-ati, pri-lcov-ati, za-kov-ati.

Pravilo:  Rastlike, ki se izobražujejo iz istega korena,
delajo besedno družino ali skupino.

36. nalog  a. a)  Snujte besedne skupine po giasovnej
menjavi, po izpeljavi in sestavi iz: bred, greb, slu, sta- (-r,
-n, -1, -va).

b)  Porabite rastlike v stavkih!

24

§. 32.

Bilka — pilka; brest — prest; brst — prst (dvojni
pomen); četa — č(r)eda; čuditi — čutiti; del — delj; dež —
tešč; dlaka — tlaka; drag — trak; gad — kad; gaj — kaj;
glas — klas; gos — kos (trojni pomen); grič — krič; hiba

— hip(a); igra — ikra; kaziti — gaziti — gasiti; kost — gozd

— gost (dvojni pomen); koza — kosa; krt — grd; lok — log;
lupiti — ljubiti; odbor — odpor (protest); odlok — odlog;
pel — bel; pelin — belin; perem — berem; perilo — berilo;
piti — biti (dvojni pomen); platno — blatno; pojem (peti) —
pojem (pojma); plot, plod; ploditi — bloditi; pokati — (u) bogati;
polje — bolje; pot, pot — pod, pod; potiti — poditi; prot —
broda; reka — rega; sito — sit(a, o); telo — delo; top —
dob (doba); trava -— Drava; trg — drk; svariti — zvariti;
šipa — šiba; šival — žival; zlog — slok; zrak(a) — sraka;
žito — sito; zmočen (zmočiti) — zmočen (zmotiti); bolnica (hiša
za bolnike) — bolnica (bolna žena).

Vadite se v pravilnem izgovarjanji!

37. nalog  a. Povejte razloček med posameznimi besedami!
Snujte ž njimi stavke! V treh oddelkih.

25

Oblikoslovje in skladnja.

A. Goli stavek.

§. 1 .

Bog je večen. Slavec je pevec. Učitelj uči. Lenoba je
gnjusoba. Ti nisi priden.

Pravilo:  Z besedami razodeta misel je stavek. Oseba ali
reč, o katarej se v stavku govori, je osebek ali podmet (subjekt);
po osebku se povprašuje s kdo V ali kaj?  Kar se o osebku
dopoveduje, je dopovedek ali poved (predikat). Osebek in
dopovedek sta glavna stavkova člena. Vežeta se ali neposredno,
ali pa ju sklepa vezilo (kopula).

Za vezilo služijo najčešče besedice:

sem, si, je, sva, sve, sta, ste, smo, ste, so, ali pa nisem,
nisi, ni i. t. d.

Stavek, kateri ima le osebek in dopovedek (z vezilom ali
brez njega), je gol stavek.

§. 2 .

Hlapec dela. Hlapec ne dela. Ali dela hlapec? Delaj,
hlapec! Hlapec naj dela.

Pravilo:  Svoje misli razodevamo trdilno ali nikalno na
štiri načine:

a)  pripovedaje, h)  vprašaje, c)  vele vaje, d)  želevaje.
Zatd so stavki trdilno ali nikalno pripovedovalni, vprašalni,
velelni in želelni.

Pazite:  Na konci pripovedovalnih stavkov stoji pika,
na konci vprašalnih vprašaj,  na konci velelnih in želelnih pa
klicaj,  včasih samo pika.

26

1. naloga.  Pretvorite sledeče stavke: (Učenec odgovarja.
Učenka pazi. Kmet kosi. Dekla nastilja. Konj zoblje. Golob
gruli. Šivanka je tanka. Skleda je plitva. Klobuk je pokrivalo.
Pes je čuvaj. )

a) Osebek (podmet, subjekt).

Samostavnik.

§. 3.

a)  Janez, Rožek, Kranjsko, Gorica, Sava, Triglav;

b)  človek, uradnik, dežela, mesto, gora, reka;

c)  gospoda, truma, jelovina, hrastje, žito, pečevje, orodje;

d)  kruh, svila, moka, zlato.

Skok, smrt, sreča, uljudnost, prostranost, slepota, pamet, volja.

^-Pravilo:  Samostavno ime ali samostavnik je tisti govorni
razpol, ki imenuje osebe in reči ali njih svojstva in djanja.
Prvo je stvarno (konkretno), to pa pojmovno (abstraktno)./

Stvarno samostavno ime je;

a)  lastno, ki imenuje posamezne osebe in reči; le-sem
spadajo imena oseb, narodov, dežel, krajev, mest, rek, gora i. t. d.;

b)  občno, ki imenuje vse osebe ali reči ene vrste;

c)  zborno ali skupno, ki kaže množino enovrstnih stvari;

d)  snovno, ki kaže kako snov ali tvarino, katera ohranja
svoje ime tudi v najmanjšem delu. j

2. naloga.  Poiščite izmed sledečih samostavnikov najprej
pojmovna imena, stvarna pa razvrstite v lastna, občna, zborna
in snovna: Andrej, borovje, brezje, branje, bukovina, cvetje,
črešnja, Češko, drevje, edinost, govedo, hitrost, hruška hvaležnost,
jablana, jelen, kamenje, kmet, kopitar, lovec, Maribor, narod,
pavolja, pekar, plot, rak, riba, vera, vrbje, risanje, Savinja,
skala, sol, srna, Tomaž, vrt, zajec, zidovje, Zvonar.

3. naloga.  Izpišite iz berila.vsa občna imena!

4. naloga.  Snujte stevke s pojmovnimi samostavniki
2. naloge!

27

Spol samostavnikov.

§. 4 .

Mož, vojvoda; žena, deklica; dete.

Kraj, svinec, rog, grah, strok;

slama, oblast, obrest, korist, čeljust, mladost, prikazen,
bolezen, cerkev, zelenjad, žival, kopel;

mesto, telo, seme, solnce.

L  J’ r a v i 1 o: Spol samostavnikov je trojen: možki, ženski,
srednji. Spol se kaže po pomenu in po končaji.

Po pomenu  so:

a)  možkega spola imena možkib oseb;

b)  ženskega spola imena ženskih oseb;

c)  srednjega spola imena mladih bitij, katerih spola še
ne čislamo.

Po končaji  so:

a)  možkega spola samostavniki na soglasnik, zlasti na j,

c, g, h, k;

b)  ženskega spola samostavniki na a, ast, est, ist, ost,
ust, azen, ezen, en, jad, al, el in še nekaj drugih;

c)  s rednjega  spola samostavniki na o in e.

Pred možki samostavnik lahko postavimo besedo tisti,
pred ženski tista, p”ed srednji tisto.

o. naloga.  Določite spol sledečim samostavnikom: Gospod,
gospa, otroče, zet, tast, šivilja, vnuk, bratranec, kosec, lenuh,
starejšina, kraljevič; slučaj, belec, breg, duh, klobuk, kača,
čast, pest, zavist, kost, kazen, ljubezen, žetev, suhljad, kal,
misel, jeklo, klasje; bučela, milost, robec, \oreh. zelje, apno,
trhljad, gaj, setev, srebro, petje, divjačina, prepih, oblak, trnje,
pravilo, last, drobnica, čistost, golazen, zibel, značaj, prag,
jezero, zlog, vreme, čgta, ločitev, strelec, cev, mast, svinec,
blisk, ime. žeplo, povelje, trg, meso, sodišče, napuh, strast,
britev, običaj, rakev. >

6. naloga.  Poiščite izmed samostavnikov prejšnje naloge
a)  zborna, b)  snovna imena, c)  pojmovna imena! d)  Snujte
stavke z zbornimi!

28

Število samostavnikov.

§. 5.

Klobuk je star. Lisica je zvita. Nit je tanka. Gnezdo je
plitvo. — Klobuka sta stara. Lisici ste zviti. Niti ste tanki.
Gnezdi ste plitvi. -— Klobuki so stari. Lisice so zvite. Niti so
tanke. Gnezda so plitva. — Mlinci so dobri. Hlače so nove.
Vrata so visoka.

^.Pravilo:  Število samostavnikov je trojno: ednina (sin-
gular), dvojina (dual), .množina (plural).

V dvojini se končajo možki samostavniki na a, ženski
na i, srednji tudi na i; v množini dobivajo možki i, ženski
na a dobivajo e, vsi drugi i, srednji pa a.

Opomnje.  1. Nekateri samostavniki se rabijo samo
v ednini, drugi samo v množini. Ti so možkega spola, ako
se na i, ženskega, ako se na e, srednjega, ako se končajo na a;
n. pr. možgani, novci, otrobi, starši;  bukve, garje, grablje,
klešče, pomije, toplice, škarje, vice, vile,  vilice; drva, jetra,
pluča, tla usta. Sledeči samostavniki so ženskega spola, da-si
se končajo na i: duri. gosli, jasli, obrvi, prsi, sani, svisli, zjedi.

2. Samo v ednini se rabijo:

a)  pojmovna imena (n. pr. pridnost petje),

b)  zborna imena (n. pr. trnje, jelovina),

c)  snovna imena (n. pr. zlato, volna, pesek),

d)  lastna imena (n. pr. Klančnik, Ptuj, Obir.

7. naloga.  Postavite sledeče samostavnike v dvojino in
množino: belec, britev, dvorišče, gaj. jezero, kača, leto, ognjišče,
okno, oreh, predmestje, ptica, rakev, srce, zet.,

8. naloga.  Snujte stavke z nekaterimi besedami, ki se
rabijo samo v množini.

Vidva pišeta (vedve
pišete).

Vi (vč) pišete.

Ti (brat) pišeš.

Mi (m<5) beremo.

A-

On (učenec) riše. Ona (sestra) kriči. Ono (dete) kriči.

Ona (dva) rišeta. One (dve) kričite.

Oni rišejo. One kričijo.

b)  (Klobuk je star.) Moj (klobuk) je nov. Tvoj je raztrgan.
Njegov je drag.

c)  (Miza je dolga.) Ta je kratka. Ona leje  visoka. Tista
je nizka.

d)  (Učenec je pazljiv.) Kateri ni pazljiv. Kdo ni pazljiv?
Kaj je okroglo?

e)  Kdor vrača, hrbet obrača. Kar je dobro, posnemaj !

f)  Nekdo je zunaj. Nihče ne trka. Vsak bodi pobožen!
Nekaj lazi.

Pravilo:  V govoru razločujemo tri osebe . Prva ose ba je
ta, katera govori^(jaz  — midva, medve — mi, me); druga
.oseba je ta, s k a t er\ se govori (ti — vidva, vedve — vi, ve);
tretja oseba je ta, o katere  j se govori (on, ona, ono —
ona, one — oni, one).

Beseda, katero stavimo namesto imena ali za ime, im enuje
jm zaimek.  Zaimki so: a)  osebni, b)  posestni ali svojilni,
c)  kazalni, d)  vprašalni, e)  oziralni, f)  nedoločni.

9. naloga.  Mi kosimo. On spi. Vedve ste prijateljici.
Midva plavava. Oni se vozijo. One kašljate. One se sprehajajo.
Vidva nista tovariša. Ona sedi. Ona počivata. Jaz sem delavec.
Ono se smeje. Me pletemo. Vedve stojite. Ve se motite. Ti si
gospodar. Vi obračate.

Povejte.pri vsakem teh zaimkov, katero osebo zaznamuje,
katerega števila in spola je.

b) Dopovedek (poved, predikat).

§. 7.

Sosed je trgove-e.  Kača je plavarica.  Ljubljana
je mesto.  Župan je star. Vrt je materin.  Suknja je
bratova.  Dekla p ere.  Di*evo cvete.  Žito se žanje.

Pravilo:  O osebku dopovedujemo, kaj je oseba ali stvar,
kakšna je ali čegava, kaj dela, v katerem stanu je, ali kaj se ž njo
godi. Kar se o osebku dopoveduje, je dopovedek.

30

10.  naloga.  Poiščite sledečim osebkom samostavnikove
dopovedke: Ovčarje—-. Janez je — ■. Nežica je—.  Oves je—.
Modras je —. Vrabec je —. Vreteno je — .

Netopir ni ■—. Kragulj je — . Veverica je —. Kamnik je —.
Čaplja je — . Velblod je —. Krastača je — . Ščuka je — .
Kremen je —. Solitar je —.

Glagol.

1 . 8 ...

Pravilo:  Beseda, ki dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela,
v katerem stanu je. ali kaj se ž njo godi, imenuje se glagol.

Oseba in število.

9.

Pravilo:  Pri glagolu razločujemo trojno osebo in trojno število.

Opomnja.  1. V tretjej osebi množine se okrajšuje
končnica ejo pogosto v 6 ,  končnica ijo pa v e, če ji je i
naglašen.

Opomnja.  2. Osebni zaimki se postavljajo pred glagol,
kadar se vpraša: kdo dela to ali ono? Ce se pa odgovarjaj
bolj vprašanju: kaj dela kdo? — takrat se navadno izpuščaje^
N. pr. f

Kdo trobi, živžga, poje? — Jaz trobim, ti žvižgaš, on'
poje. Kaj delaš? Kaj dela? Žvižgam, poje.

Pravilo:  V tem primerljeji je osebek skrit v dopovedkii.

— 31

Čas.

§. 10 .

Ptice prihajajo. Ptice so prihajale. Ptice so bile prihajale.
Ptice bodo prihajale.

Slovenščini rabijo štirje  časi:

a)  sedanji  čas, ki naznanja, da je zdaj nekaj, da se
zdaj nekaj godi ali dela;

b)  pretekli čas,  ki kaže, ^da je nekaj bilo, da se je
nekaj že godilo ali delalo;

c)  predpretekli čas,  ki kaže djanje, katero je preteklo
pred drugim;

d)  prihodni čas,  ki naznanja, da nekaj bode, da se bo
nekaj godilo ali delalo.

Pravilo:  Glagol sem nam pomaga izobraževati pretekli,
predpretekli in prihodnji čas, zato mu pravimo pomožni glagol.

Po osebah in časih se izpreminja tako:

sedanji  čas. pretekli čas. prihodnji čas.

S

tl

S ]{

P 2 !

"l

e

S ;

•oj

c

JS}

glagolov dopovedek v..sedanjem času: Učitelj — . Učenec — .
Kmet — . Tesar — . Terica —. kuril . Žaba — . Mlin — . Potok —.

b)  Postavite stavke v dvojino in množino!

c)  Postavite jih v tri ostale čase!

Pravilo:  Glagolov dopovedek se sklada z osebkom v osebi
in v številu. •

32

Tvorna in trpna oblika.

§. H.

Trgovec prodaje — . Blago je prodano.

Kupec je kupil — . Roba je bila kupljena.

Kupec je bil kupil —. Kupec bode zapisal —. Roba
bode zapisana.

Pravilo:  Oblika je dvojna:

a) tvorna  kaže, da oseba ali reč, o katerej se govori,
sama kaj dela;

tj trpna  naznanja, da oseba ali reč trpi, da se ž njo
kaj godi.

Trpna oblika se v slovenščini malokdaj rabi; zato dajemo
glagolom trpni pomen s pomočjo besedice „se“.

12. naloga.  Vinogradnik jobdeluje. Vinograd je obdelan.
Hlapec seka. Hrastje posekan. Zidarji zidajo. Cerkev jp dozi¬
dana. Pisar pečati. Pismo je zapečateno. ,Nožar ostri. Nož je 7
poostrčil. Gospodar šteje. Denar je štet,'; Kazen j.e zaslužena.
Snopje je povezano. Suknja je strgana. Mrlič je pokopan. Ogenj
je pogašen. Pašnik je popašen. Rokav je sešit. Hiša je pokrita.

a)  Prepišite dopovedke ter povejte, so li glagoli v tvomej
ali v trpnej obliki!

tj postavite stavke v pretekli in v prihodni čas! 1

c)  'Dajajte glagolom trpni pomen z besedico „se“ vvsek časih!

d)  Postavite prvih 10 stavkov v dvojino in v množino!

Nakloni.

§. 12 .

a)  Dela-ti bra-ti uči-ti.

b)  Dela-m ber-e-m uči-m.

c)  Dela-j beri  uč-i.

d)  Naj delam naj berem naj učim.

e)  Bi delal bi bral bi učil.

Pravilo:  Nakloni ali načini govora so različni:

a)  Nedoločnik  naznanja djanja brez ozira na osebo.

b)  Znanilnik ali do ločni  k naznanja naravnost, kaj kdo
ali kaka reč, dela ali kaj se godi.

33

c)  Velelnik  naznanja, da se kaj veleva, prepoveduje,
opominja.

d)  Želelnik  razodeva kako željo ali voščilo.

e)  Pogojnik  naznanja negotovo in pogojno, kaj kdo dela
ali kaj se godi. i

13. naloga.  Bog pomagaj! Kam hodite? Zdravi ostanite!
Fant molči. Molči! Seme naj plodi! Veselimo se. Veselite se!
Popotnik pripoveduje. Človek naj gospoduje. Zapoveduj! Pla¬
vajmo! Pes bi plaval. Ne treskajva! Ali poslušaš? Poslušajve!
Vprašal bi. Učenec bi odgovarjal. Ne bodi prepirljiv! Molite!

a)  Povejte v katerih naklonih so glagoli teh stavkov!

b)  Postavite glagole v nedoločnik!

c)  Zberite pripovedovalne, vprašalne, velelne inželelne stavke!

14. naloga.  Zanikujte stavke 12. naloge. Izpremenite jih
v vprašalne!

§• 13 .

Nedoločnik vseh glagolov ima končnico ti. Določni naklon
se v 1. osebi ednine v sedanjem času konča na a-m, e-m ali i-m.
Pogojnik se izobražuje z besedico bi, želelni pa z besedico naj.
Velelnikova končnica je i.

I)ela-ti

Šte-ti

Dela-m

Šte-je-m

uci-ti

kup-ova-ti

uči-m

kupu-je-m

bra-ti

dvig-no-ti, go-re-ti
ber-e-m

dvign-e-m, gori-m.

Pravilo:  Nepregibni del na glagolu je deblo;  prvotno,
ne podaljšano deblo imenujemo koren;  pregibni del na glagolu
so končnice.

Deblo je dvoje: nedoločnikovo in sedanjikovo. N. pr. bra
je nedoločnikovo, bere sedanjikovo deblo, ber pa koren. Sedanji¬
kovo deblo je nedoločnikovemu včasih enako, včasih pa postaja
iz tega po raztegi (šte-je. bere) ali na drugi način.

Opazke.

Dela-m, je-m, ber-e-m, orje-m, uči-m, taji-m

delaj- (dela-i) je-j, ber-i, orj-i, uč-i, taj-i.

Pravilo:  Velelnik se nareja, ako se pritakne sedanjiko-
vemu deblu končnica i. Ta končnica prehaja po debelskem
a in č v j ter se topi z debelskim e in i v i.

Slovenska slovnica.

3

34

Opazke.  1. Glagoli končujoči se v sedanjem času na Im
(z naglasom), predevajo v velelniku naglas na sprednji zlog.

2. Nekateri glagoli na jem in jim snemajo em in im ;
kar ostane, je velelnik; n. pr. pijem — pij, stojim — stoj,
kupujem — kupuj; umejem — umej.

3. Glagoli na čem in žem, katerim se nedoločnik ne kon¬
čuje na ati, izpreminjajo v velelniku c v c, ž v z; n. pr. rečem -—
reci, tečem — teci, strižem — strizi, vržem — vrzi.

Sedanjikova debla tem glagolom so: rek — tek — strig —
vrg; goltniki pred mehkimi samoglasniki! Poglej glasoslovje.

(§• 5-)

4. Nepravilen je velelnik glagolom : imam — imej, gledam —
glej, grem — idi, dobim — dobodi, vem — vedi (vej).

5. Namesto nikalnega velelnika rabimo včasih tudi nedo¬
ločnik ; n. pr. ne boj se — ne se bati.

Ednina. Dvojina. Množina.

1. oseba — dela-j-va ž. -ve delajmo

2. „ dela-j dela-j-ta ž. -te dela-j-te

3. „ dela-j — — —

Ednina. Dvojina. Množina.

Pravilo:  Velelniku izobražujemo dvojino in množino, ako
pritikamo edninskej obliki dotične osebne končnice (osebila).
(Primeri §. 9.)

Glagolu sem se glasi velelnik: bodi,  nedoločnik pa biti.

15. naloga,  a)  Postavite te glagole v velelnik: Igram,
prepevam, pričam, skakam, vladam, nesem, padem, pišem,
pletem, predem, mahnem, zinem, branim, gonim, hvalim, kurim,
pazim, služim, vrem, snem, koljem, bežim, letim, trpim, zvonim,
častim, gnojim.

b)  Storite prav tako z glagoli: Bijem, čujem, grejem,
obujem, pojem, sejem, varujem, vijem, praznujem, pečem, ležem,
mažem.

c)  Postavite glagole pod a)  v nedoločnik!

d)  Snujte ž njimi stavke vznanilnem, želelnem ali vpogojnem
naklonu.

e)  Poiščite velelnike iz 27. berila 3. čitanke!

35

§. H.

a)  Pojdimo kosi-t! Grem spa-t. Prideš jes-t.

b)  Praznik je sloveč. Kana je skele-č-a. Vino je tekd-č-e.
Praznik je slove-1. Rana je skele-l-a. Vino je tek-l-o. Vojvoda
je premaga-n. Vojska je tep-en-a. Vojska je pobi-t-a.

c )  Premgan-je, tepen-je, pobit-je.

Pravilo:  Naklonom prištevamo tudi: a)  namenilnik,
b)  deležnike, c)  glagolnik.

Namenilnik je nedoločnik brez i na konci; rabi se pa za
glagoli, ki pomenjajo premikanje  z mesta na mesto.

Deležnik ne kaže samo kedaj, ampak tudi način, kako se
djanje godi.

Deležniki so sedanjega in preteklega časa.

Deležnik sedanjega časa se napravi, ako se okrajšanej
obliki 3. množinske osebe pritakne č, ča, če (poglej §. 9).

Deležnik preteklega časa je ali tvorne ali trpne oblike.

Prvi 'se izobražuje, če se nedoločnikovemu deblu pritika
(e)l, la. lo.

S tem deležnikom izpeljujemo pretekli, predpretekli in
prihodnji čas, ako ga sestavljamo s pomožnikom biti.  Tudi
pogojnik se nareja s preteklim deležnikom tvorne oblike, in
sicer za sedanji čas z besedico bi, za pretekli čas bi bil (a, o).

Deležnik preteklega časa trpne oblike se izobražuje, ako
se nedoločnikovemu deblu pritika n (na, no), en (ena, eno) ali
t (ta, to). (

S tem deležnikom se izpeljujejo časi trpne oblike.

Glagolnik je iz trpno preteklega deležnika po priponki je
izpeljan samostavnik.

n a 1 o g a. a)  Izobražujte vse deležnike pri teh glagolih:
igram,, prepevam, pišem, kažem, štejem, vežem, gnojim, bijem,
pojem, varujem, pokrijem, spoštujem, učim, sejem.

b)  Izpeljite glagolnike! Nekatere porabite v osebke!

§. 15.

Pravilo:  Glagol se izpreminja tfo  osebah in številih,
po časih, oblikah in naklonih; to je, glagol se sprega.

3 *

3G

Spregalo.

37

A/

— 38 —

Nedoločnik: dela-ti. Namenilnik: dela-t. Glagolnik: delan-je.

Pravilo:  Ako pogojniku pridenemo besedico naj,  dobimo
želelnopogojui naklon. Kako se glasi V

17. naloga,  a)  Spregajte glagola berem in učim  v vseh
časih določnega naklona!

b)  Postavite ju v želelnik in pogojnik!

c)  Postavite ju v ostale naklone!

18. naloga.  Izobrazite glagolu učiti  tri  čase trpne oblike!

19. naloga.  Poiščite glagole v 26. berilu 3. čitanke ter
povejte pri vsakem osebo in število, čas, obliko in naklone.

Pridevnik (prilog).

§. 16.

Vojak je pogumen. Dežela je prostrana. Okno je visoko.
Konj je sosedov. Palica je pastirjeva. Darilo je materino.

Pravilo: Pridevnik  je beseda, katera kaže, kakšna
ali čegava je oseba ali reč.

Po pomenu so torej pridevniki: a)  kakovostni, b)  čega-
vostni ali posestni (svojilni).

Pridevniki imajo za vsak spol posebno končnico: za možki
spol kak soglasnik ali i. za ženski a. za srednji o ali (za
mehkimi soglasniki) e.

Postavite gornje stavke v dvojino in množino!

Pridevnik se ujema s svojim samostavnikom v spolu,
številu in sklonu.

20. naloga.  Prepišite samostavnike iz 18. berila (v 3. či¬
tanki) ter poiščite jim pridevnikove dopovedke!

Stopnjevanje pridevnikov.

§. 17.

Travnik je rodoviten. Njiva je rodovitn-ejša. Vrt je liaj-
rodovitn-ejši.

Ti si bogat. Sosed je bolj bogat. Kdo je najbolj bogat?

Bog je premoder. On je kaj (silno, jako, zelč) pravičen.

39

Pravilo: Kedar pridevnik naznanja ne le svojstva oseb
in reči, ampak tudi pove, v katerej meri se jim svojstvo
prilaga, tedaj se stopnjuje.

Pridevnik se stopnjuje po treh stopnjah.

Prva stopnja kaže svojstvo kake osebe ali reči brez
primerjave z drugo.

Druga ali primerjalna stopnja prilaga svojstvo osebi ali
reči v večjej ali y manjšej meri ko drugej. Ta stopnja se
izobražuje, ako se pridevnikovemu deblu (postavi pridevnik
v ženski spol ter odpahni a) pritika e j š i (a, e), ali pa, ako
se prvej stopnji predstavlja besedica bolj.

Tretja ali presežna stopnja prideva svojstvo osebi ali reči
v naj višje j ali najnižjej meri.

Obrazi  se:  a)  Če se primerjalnej stopnji spredaj pritisne
besedica naj;  l)  če se dene pred prvo stopnjo najbolj.

Svojstvo se prideva osebi ali reči v prav visokej meri, če
se deva pred prvo stopnjo ena izmed teb besedic in zlogov:
zel6, kaj, močno, jako, silno, prav, vele-,  vse,-vsega, -
p r e-.

Pazite!  Predponka pre pomenja včasih tudi: preveč;
n. pr. voda je premrzla — juha je prevroča.

Pravilo:  Nekateri pridevniki se stopnjujejo po svoje.
Taki so: dober — bolji. boljši; dolg — dalji, daljši; velik
— večji (veči); majhen, mal — manji, manjši (menji. menjši).

21. naloga.  Stopnjujte te le pridevnike: zvest, nov, čist,
čvrst; bister, hiter, moder, trden; j okusen, priprost, prostoren,
trdovraten; gladek, redek, globok.

22. naloga,  a)  ..Zapišite 4- stavke s samostavnikovim,
6 stavkov z glagolovim, 5 stavkov s pridevnikovim dopovedkom.

b)  Povejte pri prvem stavku vsake vrste o vsakej besedi,
kar o njej povedati veste. N. pr. Zajec gloda. Zajec — samost.,
obč. ime, m. sp., edn. — gloda — glag., 3. o., edn., sed. č.,
znanilni nak.

40

B. Razširjeni stavek.

§• 18.

Gospodar seje. Gospodar seje pšenico. Marljiv  gospo¬
dar seje. Gospodar seje zjutraj. — Marljiv  gospodar seje
pšenico. Marljiv  gospodar seje zjutraj ožimo pšenico-

Pravilo:  Stavek, kateri ima razen osebka in dopovedka.
(in vezila) še drugih besed, imenuje se razširjen ali oble¬
čen  stavek^

Besede, ki se nahajajo v stavku razen osebka in dopo¬
vedka (in vezila), zovejo se nebistveni ali pridjani stavkovi
členi. Z njimi se bolj natanko določuje in pojasnuje osebek ali
dopovedek ali oba.

a) Osebek.

Samostavnik.

§. 19.

Ponavljajte §§. 3, 4, 5.

Sin je očetu podoben. Oče je sina-a  vesel. Sin-u  je
oče mil. Oče uči sin-a.  Oče je pri  sin-u. Oče gre s sino-m.

PraviloSamostavnik  se more v vsakem številu šestkrat
izpremeniti . Vsa ka taka izpreminjava se imenuje sklon.
Sa most avnik po številu in sklonu pregibati, pravi se sklanjati.
Samoglasnikom in zlogom, ki jih samostavniku v posameznih
sklonih pritikamo, pravimo sklonila.

Sklonov je šest:

1. imenovalnik, 2. rodilnik, 3. dajalnik, 4. tožilnik,
5, mestnik, 6. družilnik (orodnik),

Stavijo se na vprašanja:

1. Kdo ali kaj? 2. koga ali česa? 3. komu ali čemu?
4. koga ali kaj? 5. kje ali pri kom (čem)? 6. s kom ali s čim?

Slovenščina ima tri sklanje: eno za možke. drugo za ženske,
tretjo za srednje samostavnike.

41

42

Pravilo: Možkega spola  so  po  končaji  vsi samostavniki
na soglasnik, ki dobivajo v edninskem rodilniku a ali li.

Po zgledu „klobuk“  se sklanjajo možki samostavniki
s trdim končnikom, po zglegu „kralj“  samostavniki z mehkim
končnikom (glasoslovje §. 4.), po zgledu „grad“  pa enozložni
samostavniki, ki imajo v rodilniku naglašen u.

Opomnje. 1. V ednini je možkim imenom  oseb
in  živih stvari tožilnik enak rodilniku, imenom
neživih stvari pa je tožilnik enak imenovalniku.

2.  Za n\ e h k i m i soglasniki izpreminja se o v e,
mestnikov  u\pa pogosto vM.

3. Predlog s prehaja pred  samoglasniki in
donečimi soglasniki (b, d, g, j, 1, m, n, r, v, ž) v z, ta
pa pred nj pogosto v ž.

4. Samostavniki  s poluglasnim ali gibljivim
e v končnici  izpuščajo ga radi po vseh sklonih,
k e d a r j i m prirašča  kak  glasnik; besede prijatelj,
jazbec, jezdec, mrtvec, navadno tudi mesec, kamen pa
ga z ara d blagoglasja ne izpahujejo. (Primeri g'aso-
slovje §. 3.) ’

5.  Samostavniki na b, d, t, f, -an dobivajo v množinskem
imenovalniku navadno je; n. p. golobje, gospodje, gostje,
škofje, kristjanje.

6.  Samostavniki konj, mož, las, vol, voz in zob glase
se poleg navadne oblike v rodilniku množinskem tudi: konj,
mož, las, vol, voz, zob; beseda otrok se,glasi v prvih dveh
sklonih množine vedno: otroci, otrok.

7.  Nekateri dvo- in večzložni samostavniki na ar, er, ir,
or, ur vstavljajo po vsej sklanji j ter se ravnajo po zgledu
„kralj“; n. pr. pastir — pastir-j-a. Brez j pa se vendar sklanjajo:
govor — javor — prapor — prepir — razor — sveder —
šator — tovor — večer.

8. Beseda človek  se glasi v množini: ljudje.  1.  ljudje,
2. ljudi (ij), 3. ljudem, 4. ljudi, 5. ljudeh, 6. ljudmi. Več
samostavnikov, ki se Sicer ravnajo po zgledu „klobuk“, končava

43

se vendar v dvojinskem in množinskem mestniku rado na eh;
n. pr. tateh, laseh, možeh.

9. Beseda dan ima to le sklanjo.

Množina.

Imen.  dnevi, (dnovi)

rod.  dni, dnev, dnevov

daj.  dnem, dnevom, (dnovom)

tož.  dni, dneve, (dnove)

mest.  pri dneh, dnevih

druž.  z dnemi, dnevi, (dnovi.)

23. naloga.  Sklanjajte samostavnike: a)  graščak, kraj,
glas (li); b)  lovec, golob, brod, tat; c)  mož, prt (a), tesar,
razor; d)  možgani, novci, otrobi.

24. naloga.  Človek živi v vsakem del- svet-. Potok-
manjka most. Na most- slonita popotnik-.- Fant® lovita metulj-,
Zajc-se bojita love-. Brat gleda medved- v zverinjak-. Zvon-
pojeta iz visokega zvonik-. V našem kraj- stoji star grad.
Bratranc- našega zidar- pomagata strijc-. Zdravnik izdere
krčmar- zob.

a)  Postavite namesto črtic potrebna sklonila!

b)  Postavite vse samostavnike v primerni sklon množine,
glagole pa v predpretekli čas!

c)  Povejte nebistvene stavko ve člene!

d)  Povejte glagole teh stavkov v želelno-pogojnem naklonu!

44

Pravilo:  Po zgledu „viba“ se sklanjajo ženski samostav-
niki na a in evj ti samo z razločkom, da jim je edninski
tbžilnik enak imenovalniku, a družilnik končuje se jim na ijo.
Po zgledih „nit“ in „klop“ se sklanjajo ženski samostavniki
končujoči se na soglasnik. Ako dobivajo v edninskem rodilniku
nenaglašen i, ravnajo se po sklanjalu „nit“, z naglašenim
i v rodilniku pa po sklanjalu „klop“.

Samostavniki na ev se končajo lahko tudi na va. (Britev
— britva, žetev — žetva.)

Kateri samostavniki so po končaji ženskega spola?

Opomnje.  1. Po sklanjalu „riba“ se ravnajo tudi možki
samostavniki na a; n. pr. sluga, starejšina, vodja, vojvoda.

45

2. Kakor možkim izpada tudi ženskim samostavnikom
končujočim se na el, era, en gibljivi e; n. pr. misel-misli,
pesem-pesmi, bolezen - bolezni. Dvo-in večzložni samostavniki
brez gibljivega e v končnici dobivajo v množinskem družilniku
radi mi namesto imi. Le-sem spadajo zlasti samostavniki na
ast, est., ist, ost, ust; n. pr. oblast-mi, čeljust-mi.

Tudi drugi samostavniki na a, ki jim je osnovni zlog
kratkega naglasa, dobivajo v rodilniku dvojinskem in množinskem
včasih a; n. pr. vdda — voda.

4. Besedi mati in lici pripenjate pomnožek er ter se

V dvojini i množini se sklanjate s tem pomnožkom po
zgledu „riba“. Sklanjajte!

5. Beseda oko se glasi v množini oči, kedar se govori
o človeških ali živalskih očeh, ter se sklanja po zgledu „klop“.

25- naloga.  Pastir- ženeta čred- na planin-. Sluka je
močvirnic-. Tudi zver je božja stvar. Kuna je strah kokoš-. Soba
je del hiš-. Breskv- ste tik brajd. Cerkv- stojite na lepem grič-.
Ali rad hodiš v cerk-?--Sestra služi pri grajskej posp-. Hči se
mora ločiti od mater-; hč- se milo stori.

a)  Postavite sklonila namesto črtic!

b)  Postavite osebke v množino, glagole pa v pretekli čas!

c )  Poiščite nebistvene stavkove člene!

46

26.  naloga.  Sklanjajte samostavnike:

a)  obleka, britev, basen, klet(l);

b)  sluga, pesem, bolezen, koza;

c)  klešče, toplice, jasli, sani.

Srednja sklanja.

• §. 22 .

Ednina.

Dvojina.

Množina.

Pravilo:  Po zgledu „ mesto" se sklanjajo srednji samo-
stavniki na o, po zgledu „polje" samostavniki na e, po zgledu
„ime“ pa samostavniki s kakim priratskom. v

Zakaj pravimo pri polji, poljema, poljem? (Pogled §. 20
opom. 2.).

Primerjajte tožilnik vseh števil imenovalniku.

47

Opomnje.  1. Nekateri srednji samostavniki privzemajo
po vsej sklanji pristavek n (breme, ime, pleme, seme, sleme,
teme, vreme), drugi prirastek t (dekle, dete, jagnje, kozle,
pišče, tele, žrebe), zopet drugi pa podaljšek es, goltnike
izpreminjajoč v šumnike (drevo: drev-es-a, igo: iž-es-a, kolo,
nebo, oko, pero, telo, uho, ule).

2. V ednini dobivajo prirastek t tudi možki samostavniki
na e; n. pr. oče, zaspane.

3.  Ženski in srednji samostavniki, kateri imajo pred a in
o dva ali več soglasnikov, dobivajo v rodilniku dvojine in množine
med zadnjima soglasnikoma e; st ostane nerazdružen. N. pr.
iskra — isk-e-r, pismo —pis-e-m, mesto—mest, vojska — vojsk.

4. Nekateri samostavniki na ja in je vtikajo pred j
v rodilniku dvojine in množine i; n. pr. skorja skor-i-j, pred¬
mestje — predmest-i-j.

5. Beseda tla, ki se rabi samo v množini, sklanja se tako :
1. tla, 2. tal, 3. tlem (tlom), 4. tla, 5. pri tleb, 6. s tlemi.

6. Beseda pot je v ednini možkega (pot-a) ali ženskega
(pdt-i), v množini pa ali možkega (potje) ali srednjega (pota)
spola. V edninskem družilniku pravimo: pbtom ali pa p6tem.

27. naloga.  Sklanjajte samostavnike: a)  leto, učilišče,
dekle, drevo; b)  drva, pluča, usta; c)  igla, služba, suknja, okno;
d)  ladja, morje, narečje, stoletje.

28. naloga. Bog pošilja  svoje dar — pridnim otrok—
po angelj—. Vsi ljud — so brat; bra- so vsi narod—. Zbrani
vojvod—• se pogovarjajo  v prvem nadstropj— kneževske
p^lae — . Po sad — spoznamo  drev — . Rož — so odločeni
kratki dn — . Koliko mrav(lja) — je \ mravljišč—? Razni so
pot — človeškega življenj—. O grdem vremen — so morali
vojak— proti stolic—. Žrebe— poskakujete okoli kobil—. Suha
drv — gor d s plamen—.

a)  Pritaknite sklonila namesto črtic!

b)  Povejte o samostavnikih zadnjih treh stavkov, kar se
o njih povedati da (n. pr. vremenu— pojmov, ime, sr. sp.,
5. skl. edn., dobiva pri sklanji podaljšek n.).

c)  Postavite glagole v nedoločnik, — :  v vse čase!

48

d)  Izpeljite debeleje tiskanim glagolom deležnike in gla-
golnike! Kako se jim glase velelniki?

e)  Poiščite glavne stavkove člene!

Ponavljanje.

Pravilo:  Pri samostavniku je treba paziti: a)  na spol,

b) na število, c)  na sklon, d)  na sklanjo.

b) Dopovedek.

Vezanje dopovedka z osebkom.

§. 23 .

Sreča je opotočna. Niti ste slabi. Mesta so velika. Jaz
govorim. Vi govorite. Usta govore iz oblilnosti srca. — Moj
brat je učitelj.  Tvoja sestra ni učiteljica.  Zlato je kovina
Skrivnost postane očita:  Tovariš ostane zvest  tovarišu.
Bahač postane berač.  Glavno mesto koroške dežele se ime¬
nuje Celovec. Lev se zove kralj  četverenogim živalim.

V čem se ujema z  osebkom pridevnikov dopovedek,
v čem glagolov?

Pravilo:  Ako je dopovedek kako osebno ime, ujema se
z osebkom v spolu sklonu in številu ; ako je rečno ime, ujema se
ž njim samo v sklonu. — Razen pomočnega s e m-bi  ti  in njegove
sestavljenke nisem —ne biti  služijo pridevnikom in samo-
stavnikovim dopovedkom kot vezila tudi glagoli: ostanem
postanem, imenujem se, zovem  se.

Glagol.

§. 24 .

a)  Klada leži. Roža cvete. Sadje zori.

h)  Stradam kruha. Pomagajmo potrebnim! Spoštuj stare

ljudi!

c)  Dežuje. Grmi. Dani se,,

d)  Ne posmehuj se sivej glavi! Usmilimo se ubogih!
Sramuj se!

e)  Možje so kamen vzdignoli. Bog obrne.  Sovra¬
žniki nas ne ponižajo.

49

Možje so kamen vzdigovali.  Človek  obrača.  Sovraž¬
niki  nas  ponižujejo.

Pravilo: Po pomenu so glagoli:

a)  osebkovi, če njih djanje na osebku ostaja;

h)  predmetni,  ako njih djanje prehaja na kateri
predmet.

Pravilo:  Osebkovi in oni predmetni glagoli, katerim

prehaja djanje na predmet v rodilniku ali dajalniku, imenu¬
jejo se neprehodni,  predmetni s predmetom v tožilniku pa
prehodni;

r.)  brezosebni,  ki se rabijo samo v tretjej osebi ednine;

d)  povratni,  kateri naznanjajo kako povratno djanje
ter imajo pri sebi povratni zaimek „se“.

e)  Z ozirom na trpež djanja so glagoli dovršni ali
nedovršni.

Pravilo:  Dovršni glagoli znanijo nastop, dovršenje ali
konec kacega djanja ali stanja; nodovršni kažejo trpeče ali
trajajoče djanje brez ozira na njegov začetek, konec ali uspeh
ter odgovarjajo vprašanju: kaj delaš? — kaj se godi?

O pom nje.  1. Samo prehodni glagoli imajo tudi trpno
obliko; nekateri prehajalniki vzamejo včasih na se obliko
povratnih glagolov. N. pr. Umij posodo: Umij se!

2. Glagoli se rabijo brezosebno tudi takrat, kedar ne moremo
ali nočemo imenovati osebka, n. pr. govori se.

3. Glagoli so dovršni, če jih je mogoče nadomestiti v stavku
s: počakaj,  da  —;  počakaj, da napišem.  Glagoli so nedo¬
vršni, če se dadd pridružiti glagolu začeti ali pa nehati;
n. pr. začel je pisati.

29. nalog  a. Golob gruli. Reka šumi. Oče svetuje sinu.
Starši ljubijo svoje otroke. Mrači se. Varuj se slabe tovaršije!
Idi spat! Ne hodi na led j — Seme kali. Otroci se vesele velike
noči. Oblak visi. Častimo Boga! Zasedi konja! Strežaj streže
bolniku. Mesar kupi vola. Zapravljivec kupuje nepotrebne reči.
Zakaj se uklanjaš bogatimu? Lotim se dela. Ne obetaj preveč.
Bliska se. Starec dremlje. Drevje zeleni. Cvetlica vene. Iznebil
sem se skrbi. Grom bobni. Lovec.ima dobrega psa. Prši. Prinesi

Slovenska slovnica. 4

50

ml palico! Ženi ovce na pašo! Ne goni jih v močvirnate kraje.
Bolnik se mora zdržati težkih jedi. Težko nosim. Brat mi je
bukve obljubil. Izogibaj se pijancev!

a)  Poiščite najprej osebkove, potem predmetne, dalje
brezosebne, na zadnje povratne glagole! (Spregajte nekatere!)

b)  Poiščite izmed predmetnih glagolov prehajalnike!

c)  Poiščite nedovršnike!

d)  Izpišite gole stavke! Razširjene pretvorite v gole!

e)  Napišite, s kakim glasom se oglaša: vol, ovca, koza,
pes, mačka, lev, zajec, miš, petelin, kokoš, kukavica, žaba.

Deležniki.

§. 25.

Kaj se pravi spregati? Na kaj je tedaj paziti pri glagolu?
Koliko je naklonov? Katere oblike se še prištevajo naklonom?
Kolikero deležnikov že poznate? Koliko deležnikov tvorne,
koliko pa trpne oblike?

K1 eč-č  molim. Prepev-aje  se vračajo delavci domov.
Zdihuj-č  mi je tožila nesrečo. Šesto leto do polni-vsi
sem prišel v šolo. To izrek-ši  umre.

Postavite debeleje tiskane glagole v 1. edninsko osebo
sedanjega časa in v nedoločnik!

Pravilo:  Tvorna oblika šteje štiri deležnike, dva seda¬
njega, dva pa preteklega časa. Prvi deležnik sedanjega časa je
nepregiben ter se izobražuje iz 1. edninske osebe, če se izpre-
minja osebilo em in im v č, osebilo am pa v aje.

Drugi deležnik sedanjega časa se končuje na č, ča, če.

Kako se izobražuje?

Pravilo:  Prvi deležnik preteklega časa napravljamo iz
nedoločnika dovršnih glagolov, ako njegovemu deblu pritikamo
po samoglasnikih vsi, po soglasnikih pa ši.

Drugi deležnik preteklega šaša se končuje na 1 , la, lo.

Kako se izobražuje?

Kako se izobražuje deležnik preteklega časa trpne oblike?

Kateri deležniki morajo se še vstaviti v spregalo na stran 36 ?

51

Pravilo:  Iz nedoločnikovega debla se tvorijo: 1. nedo¬
ločnik, 2. namenilnik, 3. vsi deležniki preteklega časa.

Kaj se tvori iz sedanjikovega ?

30. n a 1 o g a. a)  Postavite sledeče glagole v I. deležnik
preteklega časa: skriti, obiskati, izučiti, zvedeti, spoznati, pasti
(pad-ti), zapoditi, vsekati;

b)  v I. deležnik sedanjega časa: molčim, sedim, stojim,
premišljujem, gospodujem, delam, vprašam, kupujem.

Bog ni vesel grešnikov.  Oče svetuje sinu.  Prinesi
palico!  Volk je meter  dolg. Misli na konec?

Pravilo:  Dopolnila so nebistveni stavkovi členi, ki pojas-

31. naloga.  Odgovarjajte pismeno vprašanjem:

Koga so starši veseli? Česa je vreden priden delavec?
Komu naj bodimo pokorni? Čemu je zemlja podobna? Koga
častimo? Kaj bereš? O čem pripoveduje vojak?

Pravilo:  Dopolnila odgovarjajo navadno vprašanjem: koga
ali česa? komu ali čemu? koga ali kaj? koliko?

Redkeje odgovarjajo vprašanju s kakim predlogom.

Prevzetnik je časti  lakomen. Vojaki so boja  željni.
Hlapec je k r u h a sit. Ponižen se brani pohvale.  Zmerni
doživi starosti.  Jaz pojdem mizarstva  se učit. — Natrgajte
rožic!

Pravilo:  Dopolnilo stoji v rodilniku: a)  pri pridevnikih
in glagolih, ki pomenjajo skrb, željo, potrebe, obilico, veselje,
deležnost i. t. d.; b)  pri nekaterih povratnih in tistih glagolih,
ki so s predlogom do sestavljeni; c)  pri glagolih v namenilniku
stoječih; d)  kedar menimo samo nedoločen del kake celote.
Takemu rodilniku moremo vselej v mislih dodati besedo nekaj
ali nekoliko,  ter mu pravimo o d d e 1 n i (partitivni) rodilnik.

c) Dopolnilo.

§. 26.

Dopolnilo v rodilniku.

§. 27.

4 *

52

32.  naloga,  a)  Odgovarjajte vprašanjem:

Česa je delavec navajen? česa je ubožec potreben? Česa
se je sovražnik polastil? Česa si želi mariskateri? Koga se
boje zajci? česa se nadja kmet? česa se brani lenuh? česa
se naveliča otrok? česa bodo pobožni deležni? Česa so nažele
ženjice ?

b)  Postavite namesto črtic primerna dopolnila:

Mladina naj bo — željna. Ta učenec je vreden —. Ti si
kriv —. Dijak se veseli —. Držite se —! Delavci so narovali
—. Otroci so nabrali —. Vojak se je udeležil —. Sramuj se
—! Jaz grem — iskat. Mladosti manjka —. Naseci —! Napij
se! — Iznebil sem se —. Nalij —!

c)  Izpišite iz zadnjih dveh nalog najprej pridevnike, potem
glagole, ki zahtevajo dopolnilo v rodilniku!

Dopolnilo v dajalniku.

§. 28 .

Zmernost je ljudem  koristna, človek je enak dimu.
Državljani so cesarju  udani. Mati prigovarja hčeri.  Maliko¬
valci so darovali bogovom.  Ne posmehuj se starčku!  Mačka
se nam prilizuje.

Pravilo:  Dopolnilo stoji v dajalniku:

a)  pri pridevnikih, ki znanijo škodo ali korist, enakost
ali podobnost, prijaznost ali sovražnost;

b)  pri mnogih predmetnih in povratnih glagolih na vpra¬
šanje: komu ali čemu?

33. naloga,  a)  Postavite v oklepajih stoječe besede
v primerni sklon:

Brat je (brat) podoben. Kaplja je (kaplja) enaka. Bodi
(beseda) zvest. Mačka je. (miš) sovražna. Gospodar je (posli)
dober. Noša bodi (stan) primerna. Mraz je (trta) škodljiv.
Zvijača je (sila) kos. Ljudstvo je (vladar) pokorno. — Zima
se umika (pomlad). Pomagajmo (nesrečnik). Pokorščina je
(kralj) všeč.

b)  Postavite prve (3) stavke v dvojino in množino!

53

34.  nalog  a. Postavite namesto črtic prikladna napolnila:
Zemlja je — podobna. Bog prizanaša — : . Oče se je odpovedal
—. Mokrota je — potrebna. Telovadba koristi —. — se ne
moremo skriti. — ne pomagajo nadčniki. Toplomer je — po¬
doben. Ne zaupaj —! Čudimo se -—. Sestra streže —• Ne
bodi -— zavidljiv! Prehlajenje škoduje —. Ogni se —! Živež
bodi — primeren. — se smili živina. Zver je ušla —. Vojsko¬
vodja zapoveduje —. Zatoženee odgovarja —. Prijatelj je
— zvest. Noč je — neprijazna.

Dopolnilo v tožilniku.

§. 29.

Pozdravi tujca!  Toča je polje  pobila. Človeka
navdaje np. Otrok je tri leta  star. Posoda drži 4 hekto¬
litre.  Volk je en meter  dolg. Tri ur e' sem se mudil.

Pravilo:  Dopolnilo stopi v tožilnik:

a)  pri prehodnih glagolih, b)  na vprašanja: koliko? kako
dolgo? kako visoko? itd., če hočemo zaznamovati mero, vago
in feno.

35. naloga,  a N Postavite v oklepajih stoječe besede
v primerni sklon: Bog ljiibi (pravica). Iskra zažge (ogenj). Roka
umiva (roka). Ptiči pokohčujejo (gosenica). Riba ima (luskina).
Spomin poveličuje (Marija Terezija). Obljuba dela (dolg). Glad
mori (lenuh). Smrt ozdravi (bolečina). Kmet obdeluje (gorica)*.
Zapomni si (pripovedka)-! Pokopali so (mrlič). Nadloga je zadela
1 (tovariš^. Sovražnik je podrl (grad)*. Preklicali so (postava)*.
* Sodar nabija (sod). ' ,

b)  Postavite dopolnila zadnjih 9 stavkov v dvojino in množino!

3(j: nalog  a. Postavite namesto črtic primerna dopolnila
v množini: Mačka zalezuje*—. Z>jec objeda*—. Kovač obrača*
—. Zagledal sem* — . Kočijaš ustavi*—. Kuga žanje — . Slo¬
venci so pobijali —. Bog usliši t —. Okno je — visoko. Vrata
so — široka. Svinčnik velj k  — .;

37. naloga.  Rabite sledeče glagole v stavkih s tožilniko-
vim dopolnilom: zapustim, zbudim, snažim, mažem, odpiram,

54

napajam, spoštujem, izdelujem, nosim, svarim, tarem, častim,
postavim, postavljam, dobim, napravljam, kaznujem, hvalim,
napadam, preganjam, lovim.

38. naloga.  Izpišite iz 29. naloge dopolnila a)  v rodil¬
niku, b)  v dajalniku, c)  v tožilniku!

39. naloga.  Poiščite iz 35. naloge nedovršne glagole!

Nikalni stavki.

§. 30.

Ali si kupil knjigo? Nisem  kupil knjige. Sin ima
premoženje. Sin nima premoženja.  Starši so doma.
Staršev  ni  doma.

Pravilo:  V nikalnih stavkih se tožilnikovo dopolnilo
pomakne v rodilnik. Nikalnica se zrašča z glagoli sem,
imam, hočem v nisem, nimam, nečem  (nočem).
V nikalnih stavkih, katerim je dopovedek pomožni glagol
nisem,  stopi, tudi osebek v rodilnik.

40. naloga.  Zanikujte z zvezdico zaznamovane stavke
35. in 36. naloge! Jj-

41. naloga.  Spregajte v sedanjiku glagole: nisem,
nimam, nečem.

42. naloga.  Zanikujte sledeče stavke: Pastir je na paš¬
niku. Sestra, je v šoli. Dekla dela  na njivi. Dekla je na njivi.
Brat je imel igračo, Bratanec bo imel po sestvo.  Letos bodo
zidali učilnico. Jaz hoče m vozariti. Vidva sta se hotela peljati.

Dvojno dopolnilo.

§. 31.

Sol brani živino bolezni.  Sodnik razsoja strankam
pravdo. Kristusa  imenujemo odrešenika.

Povprašujte po dopolnilih v teh stavkih!

Pravilo:  Včasih se nabere več dopolnil; tožilnikovemu
dopolnilu se namreč pridruži še dopolnilo v rodilniku, dajalniku
ali tožilniku.

55

Pravilo:  Dva tožilnika zahtevajo giagoli: imenovati,
klicati, zvati (pogosto tudi učiti).

43. naloga,  a)  Postavite v oklepajih stoječe samosta
v prikladni sklon: Pokaži (tujec pot)/ Smrt reši (človek trplj

Delavci očiščajo (železo primes). Pripordči (znanec starši). I
preganja (človek skrb). Osvobodili smo (dežela napad). Ne d'

(krt krivica). Konjar ponuja (konj krma). Učitelj uči (učenci p
pis). Jaz pravim (ljudje resnica). To reko imenujemo (Bist

b)  Cesar napove (vojna) — . Izroči — — . Podeli - .

Mati pošlje - Vojska brani - . Odštej - . Atilo

so imenovali —. Osnaži - .

c)  Povejte člene prvih treh stavkov pod a; povejte, kar
se o vsakej besedi povedati d&.

Misli na k o n e c! (Premisli konec!) Kaj maram za denar.
Francozi so bežali pred kozaki.  Ne jezi se nad krtom!
Menili smo se o setvi.  Bodi z malim  zadovljen!

Pravilo:  Za dopolnila nam služijo tudi samostavniki
s predlogom.

44. nalog  a. Prišel je ob premoženje. Človek se mora
po ljudeh ravnati. Noč se izpremeni v jutro. Pojdite po priče!
Gospod je potrdil Davida za kralja- Volk preži na plen. Ne
prepiraj se s kruhom! Marsikateri hrepeni po časti. Vprašaj
očeta za svet. Priče pričajo zoper zatoženca. Zaupajmo v Boga!
Ne huduj se nad bratom! Porabi svoje moči bližnjemu v korist'!
Učitelj pripoveduje o vitezih. Oče skrbi za otroke. Ukradena
reč za gospodarjem vrišči. Krpan je šel nad Brdavsa.

Pravilo:  Za dopolnila nam služijo besede:
a)  v rodilniku, b)  v dajalniku, c)  v tožilniku, d)  s katerim
predlogom. Včasih se snide v stavku več dopolnil.

Kaj je pomniti o nikalnih stavkih?

Oče zapusti (imovina sinovi). Župnik uči (župljani veron

Dopolnilo s predlogi.

§. 32.

Ponavljanje.

§. 33.


56

Predlog.

§. 34.

Izpišite predloge iz 44. naloge:

Pravila:  Predlogi so govorni razpoli, ki kažejo razmere,
v katerih so osebe ali reči.

Predlogi se drugim besedam predlagajo ter se vežejo
vselej z določenim sklonom.

Predlogi z enim sklonom:

a)  Z rodilnikom vpregamo predloge: brez,  do,  iz,  od.

b)  Z dajalnikom vežemo predloge: k (pred g in k se
izpreminja v h), proti, kljubu.

c)  S tožilnikom vpregamo predloge: čez, raz, skozi,
zoper.

d)  Z mestnikom se vežeta predloga; o, pri.

Predlogi z dvema sklonoma:

a)  Z rodilnikom na vprašanje odkod?  — z družilnikom
na vprašanje s kom?  (s čim): s (z, ž). — (§. 20, opomnja 3.)

b)  S tožilnikom na vprašanje kam?  — z mestnikom na
vprašanje kje?  na,  ob,  po, v.

c)  S tožilnikom na vprašanje kam?  — z družilnikom na
vprašanje kje?: med, nad, pod, pred.

Predlog za

se vprega s tremi skloni; z rodilnikom na vprašanje k e daj?  —
s tožilnikom na vprašanje za koga? za kaj? kam?  —
z družilnikom na vprašanje kj e?

45. naloga.  Postavite v oklepajih stoječe besede v pri¬
merni sklon: Luna se od (solnce) sveti. Solnce se nagiblje
proti (zaton). Klopčič je padel raz (miza). Ne ravnajte zoper
(postava)! Krava pri (gobec) molze. Ali se bere grozdje
s (trnje)? Na (preksolnčje) se trta dobro obnaša. Pastir mora
na (zima) v (nižava). Palica sloni ob (zid). Z loncem je udaril
ob (zid). Po (glas) spoznaš ptiča. Brez (delo) ni jela. Žita so
imeli do (ostanek).

Iz (cvet) postane sad. Zvon opominja k (molitev). Kljubu
(obljuba) ni prišel prijatelj. Cesta pelja skozi (bosta). Ni

57

nesreče brez (sreča). Prekladamo breme z (rama) na (rama).
Bral sem pesem o (volk). Ostanite čez (noč)!

46. naloga.  Postavite namesto črtic prikladne samo-
stavnike: Bik se brani z — . Idi mi s — ! Petelin se repenči
na — . Petelina postavljajo na — . Prišel je ob . List sem
prejel po — . Premog je v — . Prihajate redno v —. Med
naj ne bo prepira. Narod se je vzdignil nad . Lastovke
imajo gnezdo pod — . Ne dajaj se ljudem pod (zob)! Mojzes je
stopil pred — . Velikaši so stali pred — . To je bilo (kedaj?)
za —. Starec ni za — . Vino ni za — . Za — mora biti dež.
Za — pride žalost.

d) Prilastek.

§. 35.

Katere stavkove člene imenujemo nebistvene ali pridjane?

Pastir poje. Hrast je visok. Brat je kovač. Veseli  pastir
poje. Ta hrast je visok. Moj brat je spreten  kovač.

Izba ima okna. Roža ima duh. Izgubil sem ključ. Cvet
vene. Očetova  izba ima štiri  okna. Cvetoča  roža ima pri¬
jeten  duh. Izugbil sem ključ od vrat.  Cvet mladosti  vene.

Pravilo:  Prijdani členi, ki pojasnjujejo samostavnike
v stavkih, zovejo se prilastki  (atributi) ali pridevki.

Po prilastkih se vpraša s: kakšen,  šna, no? čegav,
a, o? kateri, a, o? koliko?

47, /naloga.  Jezero je globoko. Globoko jezero je ribnato.
Zvest prijatelj je redek. Goste službe — redke suknje. Železno
orodje je močno. Močno orodje je železno. Bodi pošten! Pošten
človek je Bogu ljub. Ljubi starši so umrli. Malopridni pastir
kali čredi vodo. Zadovoljni je srečen. Sladki koren je sladek.
Sadje je zrelo. Zrelo jabolko odpade. Lepa beseda lepo mesto
najde. Skrbna gospodinja hiši tri ogle podpira. Prazen sod ima
močen glas. —

a)  Prepišite te stavke ter podčrtajte pridevnike v dopovedku
enkrat, pridevnike v prilastku dvakrat.

b)  Izpišite dopolnila!

58

Pridevnik (prilog).

§. 30.

Ponavljajte §. 16.

Kaj se pravi sklanjati?

Primerjajte sklonila vseh spolov in števil!

Sklanjajte: lep klobuk, lepa klop, lepo mesto, nov klobuk,
tanka nit, široko polje (v stavkih).

V čem se vjema pridevnik s svojim sam.ostavnikom?

59

Opomnje. 1. Pred e in i se pridevnikom včasih izpre-
minjajo goltniki v dotične sičnike; n. pr. drazega prijatelja,
pri druzih ljudeh.

%  Kedar je pridevnik dodan možkim imenom oseb in živih
stvari, takrat mu je tožilnik ednine enak rodilniku sicer pa
imenovalniku. (Primeri §. 20 ojfomnjo 1.)

X Gibljivi poluglasnik e v končnicah: ek, el, en, er itd.
opušča se kakor samostavnikom tudi pridevnikom po vseh
sklonih, v katerih rastejo na konci. Enaka je tudi z ostrim a,
ki v dvozložnicah na ek in en včasih stoji namesto e. N. pr.
sladek — sladak koren, temen — teman prostor, svetel prostor,
bister potok. Postavite pridevnike s samostavnikom v rodilnik:
poiščite tem pridevnikom ženske in srednje samostavnike!

4. Rad-a-o (nerad) rabimo sami v imenovalniku vseh
števil; napak, peš, res, sovraž, všeč se ne pregibljejo.

#' 5. Lastna imena na ski se sklanjajo kakor pridevniki;

n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega; hrabri čini Nikolaja
Zrinjskega.

48. naloga. Sklanjajte: a)  krepak mož, blaga gospa,
zdravo oko;|j&) visok voz, košat javor, marljiva dekla, drago
blago; cL* sklanjaj te samostavnike s pridevniki pod a)
v stavkih!

Določni in nedoločni pridevnik.

§. 37.

Prid e n hlapec je veliko vreden. Prid n i hlapec našega
soseda je veliko vreden. Pri nas je bil (en) star  mož. Stari
mož je bil naš znanec. Naš znanec je star.  Sosedov hlapec
je prinesel pismo. Ta vrt je materin. Lisičji rep je metlast.
Pošteni se druži poštenjakoma

Pravilo:  V edninskem imenovalniku (in tožilniku) možkega
spola razločujemo pri pridevniku določno in nedoločno
obliko;  določna se končava^a i, nedoločna pa na kak
soglasnik. Določna oblika se rabi, kedar gre za določno, znano
osebo ali stvar, ali če pridevnik nadomestuje osebek; nedoločna,

60

kedar je govor o nedoločnej, še neznanej osebi ali stvari, in
takrat, kedar stoji pridevnik za dopovedek v stavku.

Op o m n j a. Pridevniki na ov (ev, in, je, ski in stopnjevani
pridevniki nimajo tega razločka.

2. Kedar je samostavnik izpuščen, preobrazi se pridevnik
v samostavnik; n. pr. hudobni (človek) se boji sence — hudobnež
se boji i. t. d.

49. naloga,  a)  Postavite namesto črtic primerna sklonila:
Blažen — so leta nedolž — otrok. Pridn- — delavc— pomaga Bog.
Hudobn — človek — nikdo ne zaupa. Žlahtn — drevje ima
žlaht— sad. Kratk— predivo daje tudi dolg— nit-—. Ali si
videl živahn— veverico z dolg — rep — ? Nagajiv — ljudje siv—
osi— radi oponašajo dolg — ušes — . Osličin — mleko je bol—
ljud— zdrav pijača. Bolan človek težko dohaja zdrav — . Jaz
imam dva brat — ; eden je zdrav, drugi je bol—. Bol — se
imenuje France. Laž ima kratk — nog — . Potrpljenje prebije
železn— duri.

b)  Poiščite najprej dopolnila, potem pridevnike, ki so
prilastki.

50. naloga,  a)  Poiščite samostavnikom v 25. nalogi
primerne pridevnikove prilastke!

b)  Storite tako tudi pri samostavnikih 42. naloge.

c)  Babite pridevnike v 34. nalogi kot prilastke ter snujte
nove stavke; n. pr. Krogli podobna zemlja se pomika okoli
sobica.

§. 38.

Leteča  muha ne pikne. Našli so popotnika omed-
levšega. Ozebla  noga srbi. Gnojena  njiva je plodovita.

Pravilo.  Deležniki so razen prvega deležnika sedanjega
časa po svojoj sklanji pravi pridevniki. Prvi deležnik preteklega
časa pa ostaja v imenovalniku vseh števil neizpremenjen; n. pr.
Delavke, pustivsi njivo, beže domov.

Pravilo:  Sklanjalni deležniki rabijo se tudi kot prilastki,
to pa najčešče drugi deležnik sedanjega časa in pa trpno
pretekli.

61

O p omaja.  Končnica en trpnega deležnika ima vselej
polnoglasni e ter se tako razločuje od pridevnikov z gibljivim e,
n. pr. podložen, ena, eno, je deležnik, podložen, žna, žno pa
pridevnik. Razločujte: snažen in snažen, učen in učen, gnojen
in gnojen.

51. naloga,  a)  Kako se glasi drugi deležnik sedanjega
časa pri glagolih; žgati, govoriti, sedeti, žalovati? Kako se
glasi trpno pretekli deležnik pri glagolih: zasujem, pošljem,
sušim, plačam?

b) Porabite te deležnike v prilastke !

Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov.

§• 39.

Ponavljajte §. 17!

a)  Imeniten — imenitn-ejši (a, e) — imenitn-eji (a, e);
priden — pridn-ejši (a, e) — pridn-eji (a, e); čist —
čist-ejši (a, e) — čist-eji (a, e). Ljub — ljub-ši, lep —
lep-ši, hud — liuj-ši, trd — tr-ši; jak — jač-ji, drag —
draž-ji, plah — plah — plaš-ji; visok — visok-ejši — viš-ji.

b)  Žarim — žareč (a, e) — bolj  žareč, vrem — vroč
(a, e) bolj  vroč, črn, z el 6 črn; rumen — bolj  rumen, prav
rumen.

c)  Kako se glasi druga stopnja pridevnikom: bratov,
slep, mrtev, desni, levi, današnji, poletni, zimski, lesen, lončen,
železen ?

d)  Baker je dražji ko železo. Oče je stareji nego  sin.
Žeja je hujša od gladu.

a)  S priponko ejši (a, e) se stopnjujejo vsi večzložni
pridevniki in večina dvo- in enozložnih; priponka ejši se
včasih skrčuje v eji la, e).

Pritiklini ši in ji priraščate enozložnim pridevnikom.

Prvo dobivajo pridevniki, katerim se deblo končava na b,
p ali d; za samoglasnikom se d pred ši izpreminja v j, za
soglasnikom pa izpada. Pritiklino ji dobivajo taki enozložni
pridevniki, katerim se deblo končava na g, h, k, ki se pred

62

ji izpreminjajo v ž, š, c. Pridevniki na ok in ek se stopnjujejo
tudi po odpahnenej končnici in sicer s priponko ji; n. pr.
niz-ek — nižji, lahek (lag-ek — lažji, kratek — kračji [krajši]).

b)  Deležniki in taki pridevniki, ki pomenjajo kako barvo,
stopnjujejo se z bolj, najbolje, zelo, jako i. t. d.

c)  Posestni ali svojilni pridevniki in nekateri drugi, pri
katerih se po njih pomenu večja ali manjša mera misliti ne
more, ne dado se stopnjevati.

d)  Kedar primerjamo dve stvari, rabimo besedici: ko,
nego ali pa predlog od.

Stopnjevani pridevniki se sklanjajo in rabijo kakor nestop-
njevani.

Opomnje.  1. Tan-ek, slad-ek in sploh vsi enozložni
pridevniki na d lahko privzemajo razen pritikline ši tudi ji;
n. pr. tan-ši ali tanji, slaj-ši ali sla-ji, mlaj-ši ali mla-ji,
raj-ši ali ra-ji.

2. Višja stopnja se izobražuje tudi, če pridevnik dvakrat
zapored postavimo; n. pr. visok visok hrib.

3. Namesto 3. stopnje rabimo čestokrat različne narodske
primere; n. pr. vesel, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek
ko med;  siten kakor griža; grenek ko pelin.

52. naloga.  Snujte s sledečimi besedami stavke, devajoč
pridevnike v drugo stopnjo:

(Zrak — voda — lahek. Drevo — grm — nizek. Cesta —
steza — širok. Topol — lipa — tanek. Poletna noč — dan —
kratek. Ovca — koza — koristen. Jeklo — železo — trd.
Sin — oče — mlad. Slador — med — sladek. Sneg — kreda
— bel. Kuna belica — dihur — velik. Pšenica — rež — drag.
Bučele — trotje — delaven.)

Zaimek.

§. 40.

Ponavljajte §. 6!

53. naloga.  Midva sva brata. Vsak je svoje sreče kovač.
Zaupam v tvojo prijaznost. Ta pesem mi dopada. Kar priprosiš,
lahko nosiš. Kdo je času dal perot ubežno? Nihče ne uide

03

smrtnej kosi; ona poseka vsacega. Vsakdo nosi svoj križ. Mi
smo njega vprašali. Jaz imam njegovo knjigo; svojo sem pozabil.
Boga spoznamo po njegovih delih. Čegava je ona suknja? Ves
sem moker.

a)  Poiščite razne zaimke!

b)  Poiščite osebke, dopovedke, dopolnila, prilastke!

Osebni zaimki.

§. 41.

Pravilo: Osebni zaimki se sklanjajo tako:

64

Pravilo: Osebnim zaimkom prištevamo tudi povratni se,
ki ima za vse osebe, spole in za vsa števila isto obliko,
sklanja se:

1 . 2 . 3 . 4 . 5 . 6 .

sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, s seboj.

Opazke.

1. Ponavljajte §. 8. Opomnjo 2!

2. Osebe, katerim hočemo spoštovanje skazati, ogovarjamo
z drugo osebo množnega števila, t. j. vikamo jih.

3. Daljša oblika osebnih zaimkov (v. 2., 3. in 4. sklonu)

stoji:

a)  v začetku vsakega stavka; v. pr. njemu  se moraš
potožiti. Krajša oblika nikdar ne začenja stavkov.

b)  Kedar se naglas dene na zaimek, zlasti kedar se
oseba osebi nasproti postavi n. pr. kdor tebe  s kamenjem,
ti njega  s kruhom. Mi smo njega  vprašali, ne tebe.

c)  Za predlogi (ki ne zahtevajo tožilnika); n. pr. Brez
njega  je prišel. Enozložni predlogi s tožilnikom imajo za seboj
rajši krajšo obliko; n. pr. Skrbim za se = skrbim za-se.

4. Paziti je na sledeče in enake oblike:

po njega = po-nj, za njega — ža-nj, pred njega —
pred-enj — predenj, v njega — va-nj, v njo — va-njo.

54. naloga.  Napišite stavke, v katerih jemljete osebne
zaimke za osebke.

55. naloga.  Prijatelj potrebuje prijatelja. Oče se spominja
sina. Mati se veseli hčere. Nepremišljenost škoduje človeku.
Peter je Tončku podoben. Pomagač pomaga mojstru. Uk koristi
mladini. Ti motiš učenko. Učitelj hvali pridnega. Matevžek je
pozabil na sestro.

Postavite namesto dopolnil a)  osebne zaimke 1. in 2.
osebe v vseh številih, b)  osebne zaimke 3. osebe v vseh
številih.

65

Posestni zaimki.

§.  42.

Moja  suknja je nova. Tvoje  veselje je moja  sreča.
Najina  sestra je v a j i n a prijateljica. Naše  življenje je
kratko. Skrbite za svoje  zdravje! Njegov  oče je vaš
dobrotnik.

Katere besede izrazujejo v teh stavkih prilastke?

Besede:

moj, a, e, najin, a, o, naš, a, e,

tvoj, a, e, vajin, a, o, vaš, a, e,

njegov, a, o, -ejpn, a, o, njun, a, o, njihov, a, o,

svoj, a, e

kažejo, čegava je oseba in stvar. Imenujemo jih svojilne
ali posestne zaimke.

Kateri kažejo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo?

Pravilo:  Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki in
se tudi rabijo za prilastke:

Zaimek svoj,  a, e rabimo v vseh treh osebah, kedar je
tista oseba, katerej kaj v last pripisujemo, osebek v stavku.

N. pr. imam svoj (ne: moj) nož — ti imaš svoj (ne:
tvoj) nož — imamo svoje nože — imate svoje nože i. t. d.

O p o m n j a.

1. Posestne zaimke: najin, vajin, njegov, njen, njun,
njihov — pogostoma nadomestuje rodilnik osebnih zaimkov:
naju, vaju, njega, nje, njiju, njih. N. pr. Njega (njegov) oče
je vaš dobrotnik, njiju (njun) brat, nje (njena) teta.

2. Včasih se posestni zaimek nadomestuje z dajalnikom
osebnega zaimka. N. pr. Bodi mi (moj) svetovalec! Skrbno
obdeluj si (svoje) polje! Strijc je nama (najin) drugi oče.

56. naloga.  Sklanjajte: najin dolgi sveder, vaše težko
breme, naša nova cerkev, njuno ime.

57. nalog  a. Spoštujem svoje starše. Jaz ljubim svojo
domovino. Zvest sem svojej domovini. Spregajte glagole teh
stavkov v polnih stavkih!

Slovenska slovnica. 5

66

58. naloga. Sestra moje matere je moja teta. Tajino
prijateljstvo ostane. Bog ve naše misli. Poslušajte svoje starše!
Dobri otroci so veselje staršev; napačni otroci so njihova
žalost. Umolknile so njune besede. Pomagaj bližnjemu v njegovih
nadlogah. Njen vrt je ograjen. Tvoja obleka je umazana. Najina
sekira je topa- Ljubite domovino po njenej ceni!

a)  Poiščite posestne zaimke, ki so prilastki!

b)  Namestujte debeleje tiskane zaimke z osebnimi!

c)  Poiščite dopolnila!

d)  Razložite stavke po govornih razpolih!

59. nalog  a. a)  Snujte stavke, katerim je dopovedek kak
posestni zaimek.

b)  Poiščite osebne in posestne zaimke v 26. berilu
3. čitanke.

Kazalni zaimki.

§• 43.

Ta lipa je košata. Cvet tč lipe odpada; ona lipa je
odcvetela. Tisti  nesrečni človek zdihuje. Tako  (grenko)
sadje se ne more zaužiti. Takšno  ravnanje ni spodobno.

Pravilo:  .Kazalni zaimki kažejo določno na posamezne
osebe ali reči izmed" drugih. Kazalniki. so: ta, ta. to (ta-le,
tale, tole), oni, a, o;, dni-le," tisti, a, o,/taisti, a, oj toti, a, o,
tak, a, o, takšen, šna, o, tako v, a, o, tolik, a, o, tolikšen, šna, o.

Kazalniki se sklanjajo kakor pridevniki: ta, ta, to ima
posebno sklanjo.

O pom n j a. 1. Ta kaže na osebe in reči, katere so gledč
mesta ali časa bližje, dni kaže na osebe in reči, katere so
bolj oddaljene.

2. Kazalnikom prištevamo tudi sam, a, o.

Ta zaimek krepi druga imena na pomenu ter stoji pri
samostavnikih in osebnih zaimkih; n. pr. Lenuh sam sebi čas
krade. Jaz sam sem te poklical.

3. Med kazalniki ta, tisti, dni in samostavniki nikdar ne
stoji nedoločni pridevnik; napačno je tedaj tisti zvest tovariš.

60. nalog  a. Sklanjajte: ta debeli jazbec, tisti slavni

zbor, oni-le imenitni vojvoda, iko visoko kolo.

v

61. naloga.  To polje je plodovito. Plodovitost tistih njiv
je nama znana. Pridnost onih-le mladeničev naj bode tebi uzor t
Takšne nevihte nisem učakal. Ta je šel opravičen domdv. Bistre
sape mi jasnijo srce. Star človek je sam sebi na poti. Mi sami
smo krivi svoje nesreče.

a)  Poiščite kazalnike, ki so prilastki!

b)  Poiščite druge zaimke!

c)  Razložite stavke po govornih razpolih, po osebkih,
dopovedkih, dopolnilih in prilastkih!

Vprašalni zaimki.

§• 44.

Kdo je podaril solncu žareči svit? Kaj se sveti na nebu?
Kateri  hrošči so drevju škodljivi? (Jegavo  je to pero?
Kakovo  je to darilo? Kakšna  je konjska dlaka po barvi?
K o 1 i k o je usmilj en j e božj e! K o 1 i k e r o žito raste na polji ?

5 *

— 68  ^

Pravilo: Zaimki, ki vprašujejo po osebah in rečeh, so
vprašalni zaimki m so:

a)  samostavni: kdo, kaj;

b)  pridevni: kateri, a, o, če ga v, a, o, kak, a, o,
kakov, a, o, kakšen,  šna, o, kolik, a, o, kolikšen,  šna, o,
k o lik er, a, o.

Pridevni vprašalniki so po sklanji pravi pridevniki, samo-
stavna pa se pregibljeta tako:

1. 2. 3. 4. 5. 6. sklon,

kdo, koga, komu, koga, pri kom, s kom,

kaj, česa, čemu, kaj, pri čem, . s čim,

Opomnja: Kolik  se rabi večinoma v srednjem
spolu; v tej obliki os taj a nepr e gib en ter ima za s e boj
oddelni rodilnik  (pr. §. 27). N. pr. Koliko platna ste kupili?

62. naloga.  Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo?
Koga si pozdravil? Kakšno mesto je Ljubljana? Katera žival je
kralj četveronožcem? Koliko delov sveta poznate? Kolikšen je
kragulj ? Kaj lovi pegasta sova ? Kolikero dreves imate ? Poiščite
vprašalnike.

63. naloga.  Koroško je gorata dežela. Berem iz poučne
knjige. On prepisuje kratko pesem. Govorim o razširjenem
stavku. Pripovedujete povest. Oui-li travnik je sosedov. Moj
součenec riše. Učenec nima knjig. Moja sestrica je štiri leta
stara. Žolne so za gozd prekoristne. Vse ptice imajo trd kost-
nik. Sramujte se zavidljivosti ! Njiva pri potoku je požeta.
Bodite dobrotnikom hvaležni! Mavrica je sedmer trak.

a)  Snujte iz teh stavkov vprašalne, povprašujoč po debe-
leje tiskanih besedah.

b)  Poiščite dopolnila in prilastke!

Oziralni zaimki.

§. 45.

Kdor  resnico ljubi, ušes jej ne maši. Kar te ne peče,
ne gasi. Oče naš, kateri  si  v nebesih! Ne zabim jezika,
katerega  me je mati učila. Kakoršna  setev, takšna žetev.
Ne odlagaj na jutro dela, ki ga danes lahko storiš.

09

Pravilo:  Oziralni zaimki vežejo vselej dva stavka ter se
orizajo pri tem na samostavnik ali zaimek, ki je izrečen v drugem
stavku. Oziralni zaimki so:

a)  samostavni: kdor, kar;

bj  pridevni : kateri, a, o, kakoršen,  šna, o, kolik,
a, o, kolik or šen,  a, o, ki.

Pridevni oziralniki se sklanjajo kakor pridevniki, samo-
stavna pa tako:

l. 2. 3. 4.

kdor, kogar (čegar), komur, kogar,

kar, česar, čemur, kar,

5. C.

pri komur (komer), s komur (komer),

pri čemur (čemer), s čimur (čimer).

O pom n j a. Ki- za vse tri spole^ je nepregiben, privzema
pa v vseh sklonili razen v imenovalniku vseh treh spolov in
števil okrajšani osebni zaimek 3. osebe v dotičnem spolu in
številu; n. pr. ki jo = katero, ki jih = katerih.

Nedoločni zaimki.

§. 4 (».

N e k d o je imel dva sina. K i h č e ne ve prihodnosti.
Marsikdo  je srečen. Nek aj  lazi na tleh. Niče  s a nisem
videl. Nek a te r i redno prihajajo v šolo. Vsak  je svoje sreče
kovač. Vse mine.

Pravilo:  Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali reč,
katere nečemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so :

a)  samostavni: (kdo) nekdo, n ikdo.. nihče, malokdo, marsi¬
kdo, vsakdo, — (kaj) n ek ajdnik;

bj  pridevni: (kateri, a, o), nekateri , malokateri, marsi¬
kateri, kak, a, o, marsikak, vsak, a, o, ves, vsa, vse.

Nedoločni zaimki se sklanjajo po zgledu kdo,  ali pa po
pridevnikovej sklanji. Ves se pregiblje kakor ta, ta to; nič
se sklanja tako:

1. nič, 2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur),

4. nič, 5. pri ničem (ničemer), 0. z ničim (ničemer).

70

Opomnja. Nikalni zaimki (nikdo, nihče) in nikalne besede
sploh (nikdar, nikoli itd.) niso nikoli brez nikalnice ne, ki stoji
vselej pred dopovedkom ali vezilom.

64. naloga.  Nekdo je žel mimo hiše. Nikdo se ni oglasil.
Nikoga ni bilo doma. Malokdo zna zgodovino starih Slovanov.
Vsakdo se veseli pomladi. Slepec ne vidi ničesa. Malokateri
doživi 90 let. Marsikateremu je sreča nemila. Vsak pometaj
pred svojim pragom. Nekaj je bolje od ničesa. Vsi smo ob¬
žalovali njegovo smrt. Od besed(i) se nihče ne zredi. '1 f.  &

Poižčite nedoločne zaimke ter povejte, za katere stavkove
člene se rabijo.

65. naloga. Napišite stavke z zaimki raznih vrst!
Pravilo:  Za prilastke nam služijo posestni, kazalni in

vprašalni (v pridevnikovej obliki) zaimki.

Številniki.

§. 47.

a)  Roka ima pet prstov. Peti  prst je mazinec. Mavrica
je sedmer  trak. Dvojna  vrata so po zimi koristna. Orlica
izvali po dvoje  mladih. Samodrug  sem hodil. Petkrat
d v a j s e t j e sto.

b)  V e s svet je hiša božja. Zob dosti  — kruha malo.
Pravilo:  Številnih naznanja število oseb ale reči.
Številniki so:

a)  določni, ki natanko  kažejo število oseb ali reči,—

b)  nedoločni,  ki število le površno  značijo.

JDoločni številniki so: glavni, vrstilni, ločilni, množilni,

delilni, družilni, ponavljalni.

' J

Glavni številniki.

§. 48.

Štejte do dvajset! Štirje  vojaki so prišli. Pet vojakov
je prišlo. Eden pride.  En krivičen krajcar deset  pravič¬
nih sne.

71

Pravilo: Glavni številniki kažejo, koliko je oseb ali reči.
Številnih eden,  ena, o, ali en, ena, o se sklanja kakor
pridevnik, dva, e, oba,  e pa kakor zaimek ta v dvojini.
Sklanjajte: dva pastirja, obe gospč, dve peresi!

Številnike trije — tri, štirje — štiri, pet pregib-
ljemo tako:

Za možki spol.

1. trije, štirje

2. treh, štirih

3. trem, štirim

4. tri, štiri

5. pri treh, štirih

6. s tremi, štirimi

Za ženski in srednji spol.
tri, štiri
treh, štirih
trem, štirim
tri, štiri
pri treh, štirih
s tremi, štirimi.

Za vse tri spole.

1. pet

2. petih

3. petim (črn)

4. pet

5. pri petih

6. s petimi (emi).

Pravilo:  Po sklanjaju „pet“ se ravnajo vsi višji glavni
številniki od „pet“ naprej.

„Sto“ in „tisoč“ se navadno ne sklanjata.

Od „pet“ naprej so vsi glavni številniki v imenovalniku
in tožilniku pravi samostavniki ter imajo pri sebi samostavnik
v rodilniku.

66. naloga,  a)  Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem:
Koliko dni šteje teden? Koliko mesecev ima leto? Na koliko ur
se razdeljuje dan? Koliko minut šteje vsaka ura? Koliko metrov
je kilometer? Koliko litrov je hektoliter? Koliko gramov stori
kilogram ?

b)  Dva sina sta v vojni smrt storila; štirje še žive. Naš
strijc je oče petih sinov. Zapustil bode svoj imetek petim sinovom.
Govorimo o peti sinih našega strijca. Strijc je zadovoljen s svo¬
jimi petimi sini. Liter vina je veljal 15 krajcarjev. Gosenica

— 72 —

ima navadno 16 nog. Trije hlapci ženejo 12 vol. To drevo je
osem metrov visoko.

Podčrtajte številnike, ki so prilastki! Izpišite vse prilastke
in vsa dopolnila!

c)  Napišite stavke, v katerih zahtevajo dopolnila sledeči
pridevniki:

star, visok, širok, dolg, globok, težek, vreden. -

Vrstilni številniki.

§. 49.

Januvar je prvi  mesec. Cesar Leopold II. je umrl leta
tisoč sedem sto dva in de ve d esetega.  Učenci berejo
tretje  berilo v četrtej  čitanki. Peto  nalogo smo prepisali:

Pravilo:  Vrstilni številniki kažejo vrsto, vkaterej so stvari
druga za drugo, ter odgovarjajo vprašanju: koliki,  a, o?

Po sklanji so pravi pridevniki; pri letnej številbi je pri
izgovoru samo zadnja številka vrstilni številnik.

Pazite.  Za številkami, ki značijo vrstilnike, postavlja
se pika.

67. n a 1 o g a. Cesarica Marija Terezija je umrla dne^
29. novembra 1. 1780. Cesar Franc Jožef I. je nastopil vlado
dn£ 2. decembra 1. 1848. Dne / 24. aprila 1. 1854. se je poročil
z bavarsko princezinjo Elizabeto. Pokojni cesarjevič Rudolf se
je poročil dim 10. maja 1. 1881. z belgijsko princezinjo
Štefanijo.

Prepišite te stavke ter zapišite števila s črkami!

O, - h

Ločilni in množilni številniki.

§. 50.

Številniki: edin, a, o, dvoji, a, e (oboji), troji, a, e,
četveri, a, o, peteri i. t. d. značijo na vprašanje kolikčr, a, o?
razpole ali plemena oseb ali reči. Pravimo jim ločilniki.

Številniki: edin, a, o, enojen, na, o, dvojen, na, o, dvoj-
nat, a, o, trojen, na, o, četveren, rna, o, četvernat-a, o itd.
kažejo na vprašanje kolikerenl pomnožbo kake reči, zatd se
imenujejo množilni.

73

Množilni številniki se izobražujejo iz ločilnih, ako se tim
pritika en ali nat. Ločilni in množilni številniki so po sklanji
pridevniki.

68. naloga.  Na našem vrtu imamo dvoje lilije. Na marsi¬
katerem drevesu raste četvero pleme sadja. Dobro obdelana
njiva rodi deseternat sad. Glavni vetrovi so četveri. Mavrica
ima sedmero barvo. Redimo dvajsetero ovac. Petero ptičev sem
ustrelil (dva goloba in tri jerebice). Šestero konj ima v konjaku.
Trojne grablje je kupil. V hlevu so četverne vile.

Poiščite ločilne in množilne številnike!

Opomnja:  Glavne številnike včasih nadomestujejo ločilni
v srednjem spolu, včasih pa množilni. Ločilne rabimo namesto
glavnih pri osebah in živalih, če hočemo naznaniti, da So po
spolu ali starosti različne; pri samostavnikih, ki se rabijo samo
v množini, pa stojč namesto glavnih ločilni, ali včasih tudi
množilni številniki.

Delilni in družilni številniki.

§. 51.

Ako postavimo pred glavne ali pred ločilne številnike
predlog po, dobimo delilne, ki kažejo, po koliko je oseb ali
reči. Družilni številniki pa so z besedo „samo“ sestavljeni
vrstilniki. N. pr. Samopeti (sam s štirimi drugovi, tako da je
sam peti) je prišel.

Ponavljalni številniki.

§. 52.

Nekatero berilo beremo trikrat.  Šimen je bil danes
prvič  pri sv. izpovedi, (o

Pravilo:  Ponavljalni številniki odgovarjajo vprašanju:
kolikrat? kolikoč? ali katerikrat? ter so nepregibni.

Povejte več ponavljalnih števiinikov ter recite, kako se
izobražujejo.

69. naloga.  Odgovarjajte sledečim vprašanjem v polnih
stavkih:

74

Koliki del enega leta je en mesec? S koliko znovovi je
zvonilo delopust? S koliko prsti držiš pero? S kolikerimi peresi
pišemo. Po koliko učencev sedi v enej klopi? Po koliko drevesec
je v drevesnici v enej vrst vsajenih? Po koliko piščet izvali
kokoš? Kolikrat molimo na dan? Kolikrat imamo v letu ena¬
konočje? Katerikrat si se danes kopal?

Nedoločni številniki.

§. 53.

Mnogo  je poklicanih. Pridelali smo precej  žita. Nekaj
hrušek (nekatere hruške) že cvete. Nekateri  ljudje so žolte
polti. Marsikateri  ptiči zapustč jeseni naše krajine. Ves
svet je hiša božja. Vsaka dežela ima svoje šege.

Katere številnike imenujemo nedoločne?

Pravilo:  Nedoločni številniki so ali nepregibni ali pregibni.

Nepregibni so: mnogo, veliko, malo, dosti, več, menj,
preveč, premalo, precej, obilo, sila, nekoliko, nekaj, nič;

pregibni so: noben (nobeden), mnogi, a, o, ves, vsak,
nekateri, malokateri, marsikateri, mnogoteri itd.

Nepregibni nedoločni številniki imajo samostavnik namesto
v imenovalniku in tožilniku v rodilniku pri sebi; pregibni ne¬
določni številniki brez samostavnika so nedoločni zaimki. (Pri¬
meri §. 46.)

70. naloga.  Mnogo hiš je pogorelo. Malo je izvoljenih.
Letos ni bilo nič češpelj. Danes imamo dosti dela. Vrtnar je
izkopal nekoliko dreves. To opravilo mi daje obilo dobička.
Veliko ljudi je bilo na semnji. Na kapusu je sila gosenic. Med
dosti kmeti je malo kmetovalcev. Slab groš več ljudi pozna.
Lani je bilo menj jabolk nego letos. Nobena riba ne diha
s pluči. Svet je vseh ljudi dom. Vsak človek je umrljiv. Vsako
četrto leto je prestopno. Nekatere rastline so strupene. Malo¬
kateri Špartanec je uhajal iz vojne. Trda glogovina je za marsi¬
katero rabo. Marsikateri rabi trdo glogovino. Nekaterim je čuk
mrtvašvi ptič. Bogu nič ni skritega.

75

a)  Poiščite najprej nepregibne, potem pregibne nedoločne
številnike!

b)  Poiščite stavke z nedoločnimi zaimki!

Pravilo:  Vsi številniki razen delilnih in ponavljalnih nam
utegnejo služiti za prilastke.

Rodilnikov prilastek.

§. 54.

a)  Začetek modrosti  je strah božji. Lepota narave
mika človeka.

b)  Blagoslov očeta  (očetov blagoslov) otrokom hiše zida.
Kletev matere  (materina kletev) otrokom hiše podira. Hiše
našega očeta  je dvostropna. Sestra vaše matere  je
vaša teta.

c)  Pravičnost je temelj držav  (državam). Jožef II. je bil
dobrotnik svojih podložnih  (podložnim, podložnikom).

Pravilo:  Kot prilastke rabimo tudi rodilnike in sicer:

a)  pri rečnih i pojmovnih imenih,

b)  pri imenih živečih stvari, kedar ima rodilnik pri sebi
še katero drugo pojasnilno besedo. Brez tega pojasnila izpre-
minja se prilastnikov rodilnik v pridevnik. (Primeri skladje
§. 23.)

c)  Včasih se rabi dajalnik namesto rodilnika za prilastek.

71. naloga.  Dolgost življenja je kratka. Krasot® stvar¬
jenja moramo občudovati. Pismo je namestnik govora. Morje je
zakladnica soli. Varčnost se imenuje hči modrosti. Krčmar je
potočil vedro vina. Mesar je kupil jarem vol. Bog je stvarnik
sveta. Delavnost je dika življenja. CesajiJužeLlL je bi(4nož
dobrega srca.

^-Poiščite rodilnikove prilastke!

72. Naloga.  Postavite namesto črtic primerne prilastke
v rodilniku:

Naša zemlja ima podobo — . Na obeh straneh — stoji
ljubljana. Dobri otroci so veselje —. Imam kup — . Prinesi
hlebci Prodaj mi koš —! Letošnje leto je prineslo obilico — .

* Zbrala se je truma —. Krdelo — se bliža. Jata — se pripodi.

76

73.  naloga.  Srečal sem hlapce soseda. Berem pesmi
Prešerna. Slišim glas sestre. Sinovi učitelja so služabniki kralja.
Oko gospodarja pase konje. Kri raka je brez barve. Starši
učiteljice so premožni. Marsikateri Slovenec razumi jezik Nemcev.
Luč očes je lep dar nebes. Mleko koz je zdravo. Hrvatov
dežela je bogata. Njih gozdi hrastov rede črede svinj. Naletel
sem na zalego gadov.

a)  Postavljajte pred rodilnikove prilastke pojasnilne besede!
N. pr. Srečal sem hlapce našega soseda.

h)  Izpreminjajte rodilnikove prilastke v pridevnikove!

74. naloga.  Porabite v oklepajih stoječe besede za pri¬
lastke v dajalniku:

Nezmernost je sovražnica (zdravje). Mnogovrsten je vzrok
(bolezen). Naš cesar je pravi oče (reveži). Babenbergovci so
bili vladarji (Avstrijsko). Bodi varh (vdove)! Madjari so mejaši
(Poljaki). Ulrik Kapeler je bil poveljnik (poslednja vojska).
Grof Herman je bil poglavar (Slavonija). Jurčič je bil urednik
(»Slovenski Narod"). Starček je bil priča (čudni dogodki). Otroci
naj bodo podpora (starši). Zvezda je soseda (zvezda).

Prilastek s predlogom.

§. 55.

Ponavljajte §. 34!

Bogastvo iz odrtije  se razbije. Plavanje proti vodi
je težavno. Pot skozi življenje  je kratka. Veselje
v nebesih  je večno. Gnojišče pod kaporn  je prava potrata.

Kako se vpraša po prilastku?

Pravilo:  V prilastek služijo tudi samostavniki s pred¬
logom. Tudi ti prilastki stoje tik samostavnika, ki ga po¬
jasnjujejo.

75. naloga.  Ljubezen do očetnjave^je Avstrijancu kinč.
Pare iz mlak so zdravju škodljive. Cesta skozi gozd je senčna.
Anton Janežič je spisal slovnico za Slovence. Pokorščina do
staršev bodi radovoljna! Človeku brez vere ni verjeti. Izgubil
sem ključ od vrat. Ali si videl most nad potokom? Šege o Božici
so različne. Potje na vse strani so ti odprti.

77

a)  Poiščite prilastke s predlogi!

b)  Razložite stavke po stavkovih členih! N. pr. Ljubezen—je
osebek; do očetnjave—je prilastek s predlogom: je kinč—je
dopovedek; Avstrijancu—je prilastek v dajalniku.

c)  Razložite stavke po govornih razpolih!

Ponavljanje.

§. 56.

Pravilo:  V prilastke nam rabijo:

1. pridevniki. 2. deležnike, 3. zaimki (kateri?), 4. številniki
(kateri?), 5. samostavniki v rodilniku ali s kakim predlogom.
Samostavnikovi prilastki imajo pogostoma še kak drug pridevek
pri sebi.

e) Prislovno določilo.

§. 57.

Tam stoji stol. Jutri  obhajamo tvoj god. Dež lije
curkoma.  Slavec lepo  poje. Konjska griva je lahko  kodrasta.
Žrebe je jako  živa žival. Glas raste grede. Na pragu  se
repenči petelin. Ranjenec je stokal od bolečin.

Pravilo:  Razen dopolnila in prilastka je tudi prislovno
določilo nebistven stavkov člen. Prislovno določilo določuje gla¬
golov iu pridevnikov dopovedek  in pridevnikov prilastek ter
naznanja kje, kedaj, kako ali zakaj  se nekaj dela ali godi.
Včasih se snide po več določil.

Za določilo se rabijo:

a)  prislovi, h)  prvi (prislovni) deležnik sedanjega časa;
c)  samostavniki s predlogi, pa tudi brez predlogov.

Prislov.

§. 58.

Pravilo:  Prislovi -  so nepregibne besede, ki naznanjujo,
kje, kedaj ali kako se kaj dela ali godi. Znanijo torej kraj, čas
ali način. Krajevni prislovi  odgovarjajo vprašanju: kje?
kam? kod?  Sem spadajo

Tu, tukaj, tam, tja, tod, drugje, drugam, drugod, nekje,
nekam, nekod, kjer koli, kamor koli, koder koli, nikjer, nikamor,

78

nikod, povsod, ven, semkaj, zvunaj (od zunaj), znotraj, notri,
gori, doli, zgoraj, spodaj, zdolaj, spredi, zadi, spredaj, zadaj,
naprej, nazaj, zraven, blizu, poleg, proč, kvišku, strani.

Časovni prislovi  odgovarjajo vprašanju: kedaj? koli-
krat? koliko časa ?  Šem  gredo: Včeraj, sinoči, davi, danes,
zgodaj, zjutraj, zvečer, drevi, nocoj, jutri,  letos, lani (k letu),
davno (zdavnaj), zdaj, nekaj, takoj, precej, skoro, že, še, še-le,
vselej, vsikdar, zmerom, vedno, prej, tedaj, tačas, potom, potlej,
nikdar, nikoli, zopet, večjidel, kmalu, včasih, naposled, doslej,
odšle, večkrat, dostikrat, velikrat, drugič, z nova, neprenehoma,
neprestano, zdržema, vekomaj, marsikdaj, malokdaj.

Pravilo:  Prislovi načina  kažejo, kako se kaj dela ali
godi. Taki so: /  , +

Brž, celo da, dosti, dovolj, drugačej^inačo^ jako, komaj
(jedva), le, menj, mahoma, mendlt, morda', nalašč, napak, narav¬
nost, narazen, narobe, nekako, nekoliko, nenadoma, nikakor,
pač, peč, poča si, pogostoma, polagoma, ponevedoma, popolnoma,
posebe, prav, res, samotež, šiloma, skoraj, skratka, skrivaj^
sploh, tikoma, vedoma, vidoma, vkup (skupaj), v obče, vsaj,
vsekako, vznak, zaporedoma, zaman, zastonj, zelo, zlasti.

Za načinovne prislove rabimo tudi pridevnike s končajem
srednjega spola.

Opomnja:  Nekateri pridevniki na -ski se rabijo tudi
s končajem možkega spola za prislove; n. pr. moj brat govori
nemški.

Pravilo.  Razen krajevnih, časovnih in načinovnih prislovov
razločujemo še:

a)  Vprašalne: kje? kam? kod? (od kod — do kod);
kdaj? obkorej? dokorej? doklej? odklej? kako? koliko? koli-
krat? zakaj?

b)  Kazalne: tako, toliko, tolikrat, zato, zatorej, zategadelj.

Stopnjevanje prislovov.

§. 59 .

Sestra govori glasno.  Brat govori glasnej
blizu!  Pridi bližje!

e. Stopi

4 -

79

Pravilo:  Iz pridevnikov izpeljani načinovi prislovi se

stopnjujejo kakor pridevniki.

Nepravilno se stopnjujejo:
dobro — bolje najbolje

dolgo, daleč — dalje, delj najdalje

mnogo (veliko) — več največ

malo manje, manj, najmanje, najmanj,

menj najmenj

brž prej najprej

blizu bližje naj bližje.

Predlog.

§. 00 .

Katere besede imenujemo predloge?

Kateri predlogi se spregajo z rodilnikom?

Pravilo:  Rodilnik zahtevajo tudi:

a)  sestavljeni predlogi:
izmed, iznad, izpod, izpred, izza;

b)  prislovi, ki stoje pred sklanjalnimi besednimi plemeni,
opra vljajo službo predlogov;

taki so: blizu, gledč, mimo, okoli, okrog (krog), poleg,
prek, razven, razen, razun, tik, vštric (vštrit), znotraj,
zraven, zunaj;

c)  samostavniki, sami ob sebi ali sestavljeni,

namreč: dnu, konci (konec), kraj, takraj onkraj, mesto,
namesto, sredi, (stran) tostran, onostran, vpričo, vrh, vsled,
zsirad, zaradi, zbog, zastran.

Prislovno določilo kraja.

§. 61.

76. naloga.  Sopara se vzdiguje kvišku. Solnce zahaja
za gore. Ozka cesta pelje v nebesa. Krava molze pri gobci.
Svetilnica visi nad mizo. Drava se izliva pod Osekom v Dunavo.
Premičnice se sučejo okoli stalnic. Izpod gor izvirajo potoki.
Ob potokih rastejo vrbe. Bogu se nikamor ne moremo skriti.
Tukaj gori se sučejo neznani svetovi. Kukavica je zgoraj pepe-

4 -

lasta. Nje zvunanji prst se da naprej, nazaj obračati. 1  Pometaj
smeti izpred hiše! Cesta drži skozi gozd. Ptica skače z veje na
vejo. Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Tik sreče
nesreča preži. Konec vasi stoji za potom stara jablan. Tabor
je stal sredi goščave. ^

a)  Ftiiščite iz teh stavkov krajevna določila (najprej pri-
slovna, potem po samostavnikih s predlogi izražena)!

b)  Razložite stavke po stavkovih členih!

c)  Razložite stavke po govornih razpolih!

d)  Napišite stavke s krajevnimi določili!

Prislovno določilo časa.

§• 62.

77. naloga.  Nesreča nikoli ne praznuje. Po storjenem
delu počivaj! Slavec poje včasih vso noč. Ob solnčem vzhodu
se vzbuja vse stvarjenje/ Po zimi zamrznejo nekatere reče. jVse
žive dni bodem pomnil ono nesrečo. Da bi ti solnce svetilo od
zore do mraka! Vsako leto ima dvakrat enakonočje. Dne
21. marcija vzhaja solnce zjutraj ob šestih. Zima se začne
21. decembra. Takrat sije solnce osem ur. Kmalu pa se dnevi
zopet nategnejo. Pridna gospodinja je pred dnem po konci.

Opomnja.  Za prislovno določilo časa rabimo:

a)  časovne prislove,

b)  samostavnike s predlogi,

c)  samostavnike s prilastki ali v rodilniku ali v tožilniku.

7  m

Prislovno določilo načina.

§. 63. ^

loga.  Ta njiva je globoko prerahljana. Orel leta
visoko. Majhen lonček nenadoma skipi. Predice naj tanko predejo.
Gladko berite! Govorite na glas! Zastonj sem )<| trudil. Zrele
jagode prijetno diše. Škrjanec \poje lete. Laž 'Kodi ob enej
nogi. Tvojih hesed nikakor ne morem odobravati. Vestno upo¬
rabite zlasti čas svoje mladosti! Mačka se glasi mijavkaje. Gos
se ziblje grede. Delajmo z veselim srcem a Izvršba kakor pod 76.

81

Hiter konj dirja. Konj dirja hitro. Vesel pastir prepeva.
Prepevajoč pastir je vesel. Pastir prepeva veselo. Naši vojaki
so pogumni. Pogumni vojaki se ne boje vojne. Naši vojaki se
vojskujejo pogumno. Zvonik se vzdiguje visoko. Visoko streho
je burja poškodovala. Nekatero gorovje je nad 2000 m  visoko.

Hudo djanje se kaznuje. Ogenj hudo gospodari. Laški
jezik govori marsikateri Slovenec. Ta rokopis je laški. Marši-

0

kateri Slovenec zna laški. Srečno smo prišli domov. Srečno pot
sem voščil popotniku. Srečno je bilo detece.

Prepišite te stavke ter podčrtajte dopovedke enkrat,
prilastke dvakrat, določila trikrat.

1. Opomnja.  Za prislOvno določilo načina rabimo včasih
prvi deležnik sedanjega časa; zato mu pravimo prislovni deležnik.

2. Opor nja.  Mati gre z otrokom  na polje. Sveti Ciril
je prišel s svojim bratom Metodij  em  med zahodne Slovane.

Načinovnim določilom prištevamo tudi določilo društva
ali vkupnosti.

& f  ' • '' Z ' V&, O)

Prislovno določilo vzroka.

§. 64.

a)  Ves se tresem od strahii. Sodnika hvalijo z ar a d
njegove pravičnosti.  O dragoti umirajo ljudje za lakoto. -
Po sadu  se drevo spozna. Ta mož je po obleki  (sodeč)
dimnikar.

b)  Človek je ustvarjen za delo.  Vojska se vojskuje za

, Ari > i  *

domovino.

c)  Konj se brani s kopitom. Z boleznijo  se telo slabi.

d)  Iz lesa  se dela različno orodje. Prstani se delajo
večinoma iz čistega zlata.

Pravilo:  Prislovno določilo vzroka naznanja: a)  vzrok,
b)  namero, c)  sredstvo (orodje) ali d)  snov.

80. naloga.  1. Od šale glava ne boli. 2. Žolna je po
svojej nogi plezavka. 3. Zidamo si hiše za stanovališča. 4. Kopač
koplje z motiko. 5. Maslo se pripravlja iz smetane. 6. Trese
se od veselja vsaka žila. 7. Savel je preganjal Davida iz zavisti.

Slovenska slovnica. ^

82

8. Ogibljimo se prepira zaradi malih stvari. 9. Mlinsko kolo
se goni z vodo. 10. Ženjica žanje s srpom. 11. Marsikatera
bolezen pride po prehlajenji. 12. Tega ptica poznamo po perji.
13. Vsled nove postave mora vsak sposobni državljan med
vojake. 14. Obutev se dela iz usnja. 15. Hlapec se je s koso
urezal. 16. Bik se brani z rogovoma. 17. Kljubu vsem svarilom
se neporednež drži stare navade. Poiščite določila vzroka,
namere, sredstva in snovi!

81. naloga.  Tu se nad teboj razpenja staro sinje nebo.
Le doma med svojimi ljudmi najdeš pravo ' srečo. Slavec se
najraje drži kraj gozdov. Gnezdo si napravlja iz bilk blizu tal
Spodaj ima sivo perje. Med naukom sedite tiho! Brez zraka
nikjer ne moremo živeti. Prvi starši so bili za svojo nepo¬
korščino iz raja pregnani. Med dobrimi ljudmi je dobro živeti^
Ali more kdo ob kruhu živeti? Iz ukaželjnosti smo to poučno
berilo že štirikrat natanko prebrali. Skopost raste s kupom.
Gospodar sedi ob nedeljah s svojo družino pod lipo. Iz tega
meha nikdar ne dobiš moke. Slovenci so tujce vselej radi pod
streho jemali. Izpod neba padajo sem ter tja izpodnebniki.
Pridna gospodinja mora za pero skočiti čez plot.

a)  Prepišite te stavke ter podčtrtajte krajevna določila
enkrat, časovna dvakrat, načinovna trikrat, vzročna štirikrat!

b)  Razložite stavke po stavkovih členih!

c)  Razložite stavke po govornih razpolih!

82. nalog  a. Človek se mora ravnati po ljudeh. Bolezen
med ljudmi naj župan naznani okrajnemu oblastvu. Po naših
ljudeh sem zvedel nesrečo. Gospod je potrdil Davida za kralja.
Za kralja Štefana so se pokristijanili Madjari. '|V Pragi je grad
za kralja. Za kralja so postavili nov grad. Zvon opominja k mo¬
litvi. Zvonjenje je nam opomin k molitvi. Na vse strani so ti potje
odprti. Potje na vse strani so tebi odprti. Sopare iz mlak so
škodljive. Iz mlak se vzdigujejo sopare. Iz prva se mi jo težko
godilo. Ljubite Boga iz vseh svojih moči. Dajajte miloščino iz
ljubezni do Boga! Iz morske pene delamo tudi lepotije.

Določite stavke po stavkovih členih, posebno pazeč na
samostavnike s predlogi.

83

Veznik in medmet.

§. 65.

Katere govorne razpole že poznate?

a)  Mera in vaga v nebesa pomaga. Steblo se posuši, in
zrno dozori. Med se liže, ker je sladek. Med je sladek; zato
se liže. Ako ne teče, kaplja. Koder solnce teče, povsod se
kruh peče.

b)  Deček je zavpil: „0  joj !“ Mlatiči mlatijo: pik! pok!
pika! pok!

a)  Vezniki  so besede, ki vežejo stavkove člene in stavke.
Vezniki so ali priredb eni:  in, ter, tudi, ne le, ampak tudi,
potem, naposled, -a, ali, pa, toda, vendar, — zakaj,
kajti, sicer, zato, torej itd- ali podredbeni:  kjer, koder,
kamor, kedar (kadar), ko, kakor, nego, če ako, ker, da,
da-si itd.

bj/j  Med meti  so besede, ki naznanjajo dušne občutke ali
pa posnemajo kake glasove; n. pr. ha ha! juhe! hopsaba! joj!
o joj! gorje! as! asa! ovbe! st! pst! Ifalo! primaruha! put
p ut! muc muc! — klip! klap! pif! paf! puf! plesk! resk!
tresk! trlesk!

Pravilo:  Besede našega govora ločimo v: imena, glagole
in členke (partikule). Pod imena vrstimo: samostavnike, pri¬
devnike, zaimke in številnike; členki (partikule) pa se ločijo v:
prislove, predloge, veznike in medmete. Slovenščini služi tedaj
devetero govornih razpolov ali besednih plemen, namreč:

1.  samostavnik, j

2. pridevnik, \ |

3. zaimek, ( .3

4. številnik, )

5. glagol,

Imena in glagoli se mnogako pregibljejo, členki pa ne;
zato pravimo imenom in glagolom pregibni, členkom pa nepre-
gibni govorni razpoli.'

6

84

Ponavljanje in dostavki,
a)  Osebek (subjekt).

§. 66 .

a)  Sosed  je trgovec. b)  Mokri  se ne boji dežja.

c)  Vidva  sta brata. Osem  je število, d)  Boga ljubiti  je
največja modrost, e) Skoraj  še nikdar ni zajca ujel. A je
črka. f)  Pišem. Grmi. V cerkvi se moli. Pri sosedu mlatijo
(ljudje).

Pravilo:  Za osebek nam rabijo:

a )  samostavniki, b)  pridevniki, c)  zaimki in številniki,

d)  nedoločniki, e)  vsaka druga beseda, pa tudi vsak zlog itd.,
če se o njem kaj dopoveduje, f)  Osebek je skrit v dopovedku
pri osebnih zaimkih, kedar se na nje naglas ne deva, pri brezo¬
sebnih, včasih tudi pri povratnih glagolih in takrat, kedar je
osebek že iz zveze besed dosti znan.

a)  Ženskih  je skrb snage • (Ženske skrbe za snago).
Kamena  ne bode ostalo na kamenu.

b)  Bolniku  je treba zdravila. (Bolnik potrebuje zdravila).
Zdi se mi. (Jaz menim). Laži  je plitvo dno. (Laž ima plitvo
dno). Večno nam ni živeti. (Večno ne moremo živeti).

Pravilo:  a)  Osebek stopi navadno v tožilnik pri samostav-
nikih skrb, sram, groza,  i dr. kedar jih s pomožnikom „biti“
v rabo vzamemo; v nikalnih stavkih stoji osebek v rodilniku.
b)  Osebek stopi v dajalnik:

1. pri samostavnikih t r e b a, mar, žal, skrb, mraz, ime;

2. pri brezosebnih glagolih, kjer je oseba v dajalniku
predmet djanja, n. pr. zdi, gnusi, studi, gabi, senja, mudi,
pravi se;

3. kedar pomožnik „biti“ zastopa glagola: imeti in moči.
83. naloga.  Pomaknite osebek v tožilnik ali v dajalnik:

Lovec se ne boji (ni groza) strmečih skal. Vsak človek potre¬
buje (je treba) pouka. Učitelji skrbe (je skrb) za pouk. Kaz¬
novan učenec se sramuje (je sram). Kaj maram (je mar) za
lanski sneg. Denar ima polžek rep. Tega ne moremo prestati.

85

b) Dopovedek (predikat).

§. 67.

a)  Raca  je  plavarica.  b)  Zupan  je star.  Ključ je iz
ž el ez a (železen). Nobena ptica ni brez  p er  oti  (brezperotna).
Marsikateri človek je kratkih misli  (kratkomiseln). Vrt je
materin.  Gozd je moj.  c)  Bog j e. Cesar c ar uje.  Drevo
cvete.  Žito se žanje. Mnogo  ljudi je razgrinjalo svoja obla¬
čila po poti. Veliko ljudi je poklicanih.

Kaj vemo o osebku povedati?

Pravilo:  Za dopovedek nam služijo:

a)  samostavniki, b)  pridevniki ali posestni zaimki, c)  glagoli.
Namesto dopovednega pridevnika stoji včasih samostavnik s pred¬
logom, ali pa samostavnik s pridevnikom v rodilniku. Samo-
stavnikov in pridevnikov dopovedek se veže z osebkom po vezilu.

Kateri glagoli nam služijo kot vezilo? Primeri §. 3 oblikosl.)

Pravilo:  Kedarpomenjapomožnik „biti“,  dabistvujeose¬
bek, takrat je „biti“  samostalen glagol ter se ne rabi za vezilo.

Kedar kak določen ali nedoločen številnik pravi osebek
pomakne v rodilnik ter prevzame sam njegovo službo, takrat
se jemlje glagolni dopovedek v srednjem spolu v rabo, pridevni
pa sploh s pravim osebkom v rodilnik prestopi.

84. naloga.  (Primeri besodoslovje §. 29).

Ta fant je rudečeličen. Nekateri človek je bistroumen.
Ona-le deklica je črnooka. Ti si kratkoviden. Ta obleka je
novomodna. Zajec je brzonog. Stari ljude so pogostoma brezzobi.
Živad je neumna. Strijc je že prileten. Kotel je bakren. Senene
grablje so lesene. Prstan je zlat. Verižica je srebrna, Srajca
je platnena, Miš ima vitko truplo. Noj ima hitre noge. Vrabec
ima sivo rujavkasto barvo. Krt ima gosto dlako. Postrv ima
bliščeče luske. Stari Slovani so imeli pogansko vero.

a)  Prenaredite pridevnikove dopovedke v samostavnike
v rodilniku ali v samostavnike s predlogom!

b)  Pri zadnjih 6 stavkih postavite namesto dopovedka in
dopolnila samostavnik v rodilniku s pomožnim glagolom biti.

86

Glagol.

§. 68.

Koliko naklonov je pomniti? (§§. 12., 14.) Kako se izobra¬
žuje velelnik? (§. 13.) Kako razni deležnik? (§§. 14., 25.)
Kako se razdeljujejo glagoli po pomenu? Kako z ozirom na
trpež djanja? (§. 24.) Katere oblike se izobražujejo iz seda-
njikovega debla, katere iz nedoločnikove ? (§. 25.)

Vrste glagolov.

a)  nes-e-m — nes-ti, peč-e-m — pee-i (pek-ti), bi-j-em
— bi-ti.

b)  dvig-nem — dvig-no-ti (dvig-ni-ti);

c)  gori-m — gor-e-ti, molči-m — molč-a-ti, sliši-m — sliš-a-ti,
bežim — bež-a-ti;

d)  hvali-m hval-i-ti;

e)  dela-m — del-a-ti, or-je-m — or-a-ti, ber-e-m —
br-a-ti, se-je-m — se-ja-ti;

f)  kup-u-je-m — kup-ova-ti, kralj-u-je-m — kralj-eva-ti.

Pravilo:  Po tem, kako se glagoli glasijo v nedoločniku,

delimo jih na šest vrst. Samoglasnik ali zlog, ki veže koren
z nedoločnikovo priponko ti, imenuje se vrstna spona. Glagolov
koren z vrstno spono daje nedoločnikovo deblo.

a)  Glagoli prve vrste pripenjajo priponko ti naravnost
h korenu ter se končujejo v sedanjem času na em. Glagoli te
vrste tedaj nimajo vrstne spone.

b)  Glagoli druge vrste imajo vrstno spono no (ni),
v sedanjiku nem.

c)  Glagoli tretje vrste imajo vrstno spono e, za šumniki
a, v sedanjiku pa-im.

d)  Glagoli četrte vrste dobivajo vrstno spono i, v seda¬
njiku im.

e)  Glagoli pete vrste dobivajo vrstno spono a, v seda¬
njiku am ali em.

f)  Glagoli šeste vrste dobivajo vrstno spono ova (za meh¬
kimi soglasniki eva), v sedanjiku ujem.

87

Povejte glagolom pod a—f nedoločnikovo in sedanjikovo
deblo!

85. naloga.  Boleti, častiti,  čutiti, darovati,  govoriti,
greti, grizti, igrati, imenovati,  jezditi, kazati, kopati, kora¬
kati, krenoti, kriti, kričati, ležati, liti, loviti, meriti, mignoti,
misliti, n a g n o t i, orati, pasti, prati,  pihnoti, piti, plavati,
premišljevati, pričevati, reči, rediti, robiti, sedeti, streči, striči,
svariti, točiti, tresti, trgati,  trpeti, viseti, vladati, vprašati,
zinoti, želeti.

a)  Pastavite te glagole v sedanjik! Povejte, katere vrste
je vsak glagol!

b)  Postavite zaznamovane glagole v vse naklone!

c)  Spregajte glagola: orjem, svarim!

d)  Poiščite osebkove glagole!

e)  Določite glagole v . . berilu po vrstnih sponah!

86. naloga.  Snujte razširjene stavke z zaznamovanimi
glagoli 85. naloge!

Pravilo:  Nesestavljeni glagoli druge vrste so navadno
dovršniki, nesestavljenji glagoli ostalih vrst pa nedovršniki.

Opomnja.  1. Sledeči glagoli II. vrste so po izimku
nedovršniki: ciknoti, drgnoti, gasnoti, ginoti, rinoti, teknoti,
toniti, utegnoti, venoti.

2. Dovršniki so naslednji glagoli 1., IV. in V. vrste: dam,
dem (denem), ležem, padem, rečem, sedem, sežem, vržem; —
kupim, pičim, počim, pustim, ranim, rešim, skočim, stopim,
storim, streli m, trčim; — končam, neham, jenjam, plačam,
prodam, srečam.

87. naloga.  Poiščite izmed glagolov 85. naloge dovršnike!

I. vrsta.

§. 69.

1. Pred-e-m — pres-ti (pred-ti), plet-e-m — ples-ti (nam.
plet-ti);

2. nes-e-m — nes-ti, griz-e-m — griz-ti (ali gris-ti);

3. greb-e-m — greb-s-ti; sop-e-m — sop-s-ti, plev-e-m —
ple-ti;

peč-i, sež-e-m — seč-i

H

— 88  —

4. peč-e-m (nam. pek-e-m) —

(nam. seg-ti);

5. (o)-žm-e-m—ože-ti, pn-e-m — pe-ti (nam. p n-ti—napeti) ;

6. ml-m(e)I(j)-e-m, zr-e-m ■— zreti (nam, zr-ti);

7. zna-m — zna-ti, ve-je-m — ve-ti, kri-je-m — kri-ti,
eu-je-m — ču-ti.

Pra vilo:  Glagoli I. vrste pritikajo nedoloenikovo priponko ti
neposredno enozložnim na soglasnik ali samoglasnik se konču¬
jočim korenom;  zato se ta vrsta imenuje korenska.

Po korenskem končnem glasu je ta vrsta razdeljena na 7 raz¬
redov; koren se jim namreč končava na: 1. d ali t. 2. s ali z,
3. b, p, v, 4. g ali k, 5. m ali n, 6. 1 ali r, 7. kak samo¬
glasnik.

Opomnj  a. Glagolom, katerim se deblo končava na g ali k,
stapljata se ta glasnika s t v nedoločniku v č; v sedanjem času
se pred e izpreminja k v č, g v ž. D, t in z v deblu pre¬
hajajo pred naklonilom ti v s; za b in p v deblu se pred ti
vstavlja s.

Glagoli prvihtrehrazredovse  spregajo po tem zgledu:
Koren: pred.

Sedanji čas.  1. oseba ednine: pred-e-m; 3. oseba množine;
pred-o (predejo).

Velelnik.  2. oseba ednine: pred-i; 1. oseba množine:
pred-imo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. pred-e, II. pred-6-č, a, b;

b)  tvorno preteklega časa : I. prea-ši, II. pred-e-1,
dla, o;

c)  trpno preteklega časa: pred-e-n, ena, o.

Glagolnik.  pred-en-je; nedoločnik:  pres-ti; name¬

nilnik:  pres-t.

Glagoli 4. in 5. razreda  se spregajo po
zgledu korenov

pek in pn

takd:

Sedanji  čas. 1. os. edn.: peč-e-m, pn-e-m; 3. os. mn.: pek-6
(pee-e-jo); pn-o; (pn-e-jo).


— 89 —

Velelnik. 2. os. edn.: pec-i, pn-i; 1. os. mn.: pec-i-mo,
pn-i-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. — , II. pek-6-č, a, e, pn-e,
pn-o-č, a, e;

b)  tvorno pret. časa: I. (s)pek-ši, (raz)pen-ši,
II. pek-e-1, kla, o, pe-1, a, o;

c)  trpno pret. časa peč-e-n, ena, o, (raz)pe-t a, o.
Glagolnik.  peč-e-n-je, (raz)pe-t-je; nedoločnik:  peč-i,

pe-ti; namenilnik:  peč, pe-t.

O pom n j a. Glagol mo g ima v sedanjiku r namesto ž;
morem • — mogo (morejo).

Glagoli (>. in 7. razreda  se spregajo po
zgledu korenov:

zr in kri

tako:

Sedanji  čas. 1. os. edn.: zr-e-m, kri-je-m; 3. os. mn.: zr-6
(zr-e-jo), kri-jo (kri-je-jo).

Velelnik.  2. os. edn.: zr-i, kri-j; 1. os. mn.: zr-i-mo,
kri-j-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. zr-e, kri-j-e, II. zr-o-č, a, e,
kri-j-o-č, a, e;

b)  tvorno pret. časa: I. (o)zr-ši, (s)kri-vši,
II. zr-1, a, o, kri-1, a, o;

c)  trpno pret. časa: zr-t ali zr-e-n, a, o, kri-t, a, o
Glagolnik.  (cvr-t-je) zr-e-n-je, kri-t-je; nedoločnik;  zre-ti,

kri-ti, namenilnik:  zre t, kri-t.

88. naloga.  Spregajte glagole: padem, pletem, grizem,
dolbem, sopem, vržem, začnem, vzamem (velelnik: vzemi), žanjem,
zaprem, žrem, pojem, vijem, čujem.

II. vrsta.

§. 70.

Glagoli  II. vrste se spregajo po tem zgledu:
Sedanjikovo deblo: dvign.

Nedoločnikovo „ dvigno.

Koren ?

90

Sedanji čas. 1. os. edn.: dvign-e-m; 3. os. mn.: dvign-6
(dvign-e-jo).

Velelnik.  2. os. edn.: dvign-i; 1. os. mn.: dvign-i-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. (ven-e), II. (ven-o-č);

b)  tvorno pret. časa: I. dvigno-vši, II. dvigno-1, a, o ;

c)  trpno pret. časa: dvign-e-n, ena, o.
Glagolnik.  dvign-en-je; nedoločnik:  dvigno-ti (dvigni-ti) ;

namenilnik:  dvigno-t (dvigni-t).

Opomnja.  1. Glagolom te vrste, ki pomenjajo kako stanje,
ni navaden deležnik trpno pret. časa; zato ne pišite: zmrznen,
usehnen, ampak: zmrzel (človek), (usehel) (grm).

2. Pazite! Trpno pretekli deležnik se ne glasi: dvigno-n,
ampak: dvign-e-n.

89. naloga.  Spregajte glagole: pahnem, piknem, poknem!

III. vrsta.

§- 71.

Glagoli  III. vrste razpadajo na dva razreda.
V prvi razred  spadajo glagoli: štejem, smem, grejem, spejem,
urnem (imam). Ti se spregajo kakor glagoli J. vrste sedmega
razreda; glagol imam  se sprega tako:

Sedanji čas.  Im-a-m — im-a-jo: velelnik:  im-e-j —
im-e-j-mo; deležnika sedanjega časa:  imaje, imajoč:
deležnika tvorno pret. časa:  I.—, II. imel, a, o; delež¬
nik trpno  pret. časa: imet (ali imen), a, o; glagolnik:  imetje
(ali imenje); nedoločnik:  imeti; namenilnik:  imet.

Drugi razred o b s e g a g 1 a g o 1 e, kateri imajo
vrstno spono e (za šumniki a), v sedanjiku  pa  im.

Ti se spregajo tako :

Sedanjikovo deblo: želi.

Nedoločnikovo „ žele.

Koren ?

Sedanji  čas. 1. os. edn.: želi-rn; 3. os. mn.: žele (želijo).
Velelnik.  2. os. edn.: želi; 1. os. mn.: želimo.

91

Deležniki, a)  sedanjega časa: I. žele, II. žele-č.

b)  tvorno pret. časa: I. (za)žale-vši, II. želel.

c)  trpno pret. časa: žele-n.

Glagolnik.  žele-n-je; nedoločnik:  žele-ti; namenilnik:
žele-t.

Opomnje.  1. Glagol vidim, -eti  se v velelniku nado-
mestuje z glagolom: gledam -ati.

2. Glagol hočem-hoteti  se sprega tako:

Sedanji  čas. hočem, hočejo (hote) ali čem, čejo (hte).
Velelnik.  hoti-, hotimo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. hote (hte), II. hoteč, a, e,
(hteč) ;

b)  tvorno pret. časa: I. -— II. hotel, ela, o,
(htel, a, o);

c)  trpno pret. časa: hoten, ena, o.

Glagolnik.  hotenje; nedoločni  k:  hoteti; namenilnik:

hotet.

Z nikalnico ne zrašča v nočem  (nečem).

3. Bogateti, zeleneti, črneti, zarudeti, rumeneti, o temneti,
drveneti, ostekleti itd. so začenjalni glagoli, ter jim ne rabi
trpno pret. deležnik; zato: ozelenel travnik, ogorelo lice.

90. naloga.  Spregajte glagole: živim, trpim, vidim, ječim,

tičim.

IV. vrsta.

§. 72.

Glagoli IV. vrste imajo vrstno spono  i, v seda¬
njiku im.

Spregajo se po tem zgledu:

Sedanjikovo deblo: hvali.

Nedoločnikovo „ .. „

Sedanji  čas. 1. os. edn.: hvali-m; 3. os. mn.: hvali-jo (hvale).
Velelnik.  2. os. edn.: hvali; 1. os. mn.: hvali-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. hvale, II. hvale-č;

b)  tvorno pr. časa: I. (po)hvali-vši, II. hvali-1, a, o;

c)  trpno pret. časa: hvalj-e-n, ena, o.

92

Glagolnik.  hvalj-e-n-je;  nedoločnik:  hvali-ti;  name¬
nilnik: hvali-t.

Opomnje. 1. Glagoli IV. vrste privzemajo za trpno pret.
deležnik po odbitej nedoločnikovej končnici pritiklino en, ena, o;
pri tem se jim izpreminja zadnji soglasnik s spomnim i, in sicer:
di v j, ti v Č, sti v šč, si v š, zi v ž, li in ni v lj in nj,
ri, če nima še druzega soglasnika pred seboj, v rj; za ustniki b,
p, m, v se vtika lj namesto sponinega i. Z goltnikom j in s šum-

2. Nekateri glagoli se upirajo tem pravilom; trpno pretekli
deležnik glagolov: zapečatiti, izpriditi, zmotiti se glasi: zape¬
čaten, izpriden, zmoten.

Kako se razločujejo glagoli II. in IV. vrste v trpno pre¬
teklem deležniku?

91. naloga.  Spregajte glagole: raniti, učiti, stisnosti!

93

V. vrsta.

§. 73.

Glagoli V. vrste imajo vrstno spono a, v sedanjiku am
ali em; dele se na štiri razrede.

Prvi razred obsega glagole, ki obdržujejo a po vseh izpre-
membah; spregajo se po tem zgledu:

Sedanjikovo deblo: plava.

Nedoločnikovo „ „

Sadanji čas. 1. os. edn.: plava-m; 3. os. mn.: plava-jo.
Velelnik.  2. os. edn.: plava-j; 1. os. mn.: plava-j-mo.
Deležniki,  a)  sedanjega časa: plavaje, II. plava-jo-č;

b)  tvorno pret. časa: (pre)plava-vši, II. plava-1;

c)  trpno pret. časa: plava-n, ana, o;
Glagolnik.  plava-n-je; nedoločnik:  plava-ti; namenil¬
nik:  plava-t.

Drugi razred obsega glagole, ki se v sedanjiku končavajo
na em; spregajo se tako:

Sedanjikovo deblo: klici.

Nedoločnikovo „ klica.

Sedanji  čas. 1. os. edn.: klič-e-m; 3. os. mn.: klič-o (klič-e-jo).
Velelnik.  2. os. edn.: klič-i; 1. os. mn.: klič-i-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. klič-e, klič-6-č;

b)  tvorno pret. časa: I. (po)klicavši, II. klica-1;

c)  trpno pret. časa: klica-n, ana, o.
Glagolnik.  klica-n-je; nedoločnik:  klica-ti; namenil¬
nik:  klica-t.

Opomnja.  Pred sedanjikovim em se deblo mnogovrstno
izpreminja: 1. goltniki k, g, h in sikavci c, z, s prehajajo z i
v sorodne šumnike č, ž, 's, sk pa v ŠČ; n. pr.

Jok-a-ti — joki-e-m — joč-em, klic-a-ti, klici-em — kličem,
dih-a-ti — diš-em, pis-a-ti — piš-em, isk-a-ti — iščem.

2. Pred em prehaja div j, ti pa v č; n. pr. glod-a-ti —
glodi-em — gloj-em, met-a-ti — meti-em — meč-em.

94

3. Za ustniki b, p. m, v se pred eni vtika Ij namesto i;
n. pr. zib-a-ti — zibi-em — ziblj-em, kop-a-ti — kop-lj-em,
drem-a-ti — drem-]j-em, dev-a-ti — dev-lj-em.

4. V ta razred spadajo tudi glagoli: kl-a-ti — koli-em —
koljem, or-a-ti—ori-em—orjem, (po)sl-a-ti— (po)šljem, stl-a-ti—
steljem.

O pom n j a. Glagoli tega razreda se pregibljejo tudi po
zgledu prvega razreda; vedno po zgledu „klicati“ se spregajo
zgoraj pod 4  imenovani glagoli, dalje glagoli, katerim se nedo¬
ločnikovo deblo končava na ca, za, sa in glagoli: iskati, lagati,
metati; n. pr. dib-am ali diš-em, jok-am ali joč-em, zib-am ali
ziblj-em.

Pravilo.  Tretji razred obsega glagole:

Ber-e-m — bra-ti, per-e-m — pra-ti, žen-e-m — gna-ti,
zov-e-m — zva-ti, žg-e-m — žga-ti, tk-e-m (tka-m) — tka-ti.

Sedanjikovo deblo: p er.

Nedoločnikovo „ pra.

Sedanji  čas. l.os. edn.: per-e-m; 3. os. mn.: per-o (per-e-jo);
Velelnik.  2. os. edn.: per-i; 1. os. mn.: per-i-mo;
Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. per-e, II. per-d-č;

b)  tvorno pret. časa: I. (o)pra-vši, II. pra-1;

c)  trpno pret. časa: pra-n, ana, o.

Glagolnik.  pra-n-je; nedoločnik:  pra-ti; namenilnik:

pra-t.

Pravilo.  Četrti razred obsega glagole, katerim se nedo-
ločnikovo deblo končava na a, sedanjikovo pa na samoglasnik:

n. pr. bljuva-ti — blju-je-m, kljuva-ti — klju-je-m, kova-ti —
ku-je-m, pljuva-ti—plju-je-je-m,rova-ti—ru-je-m, seja-ti—se-je-m,
sija-ti — si-je-m, sneja-ti se— sme-je-m se, trova-ti — tru-je-m,
ščuva-ti — šču-je-m.

Sedanjikovo deblo: ku.

Nedoločnikovo „ kova.

Sedanji čas:  1. os. edn.: ku-je-m,

3. os. mn.: ku-j-o (ku-je-jo),

95

Velelnik. 2. os. edn.: ku-j,

1. os. mn.: ku-j-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. ku-j-e,

II. ku-j-o-č;

b)  tvorno pret. „ I. (s-)kova-vši,

II. kova-1;

c)  trpno „ „ kova-n, ana, o.

Glagolnik:  kova-n-je; nedoločnik:  kova-ti; namenilnik:

kova-t.

Opomnja:  1. Glagol dajati se prega v sedanjiku ali po
1. ali po 4. razredu te vrste; zato daja-m ali da-je-m.

2. Poleg oblik: blju-je-m, klju-je-m itd. so navadne tudi;
blju-va-m, klju-va-m itd.

92. naloga.  Spregajte glagole: pitam, zibljem, žgem,
sejem!

VI. vrsta.

Pravilo:  Glagoli te vrste dobivajo vrstno spono ova (za
mehkimi soglasniki eva), v sedanjiku -ujem.

Sedanjikovo deblo: daru.

Nedoločnikovo „ darova.

Sedanji  čaš. 1. os. edn.: daru-je-m,

3. os. mn.: daru-jo (dar-u-je-jo).

Velelnik.  2. os. edn.: daruj,

1. os. mn.: daru-j-mo.

Deležniki,  a)  sedanjega časa: I. duru-jč,

II. daru-jo-č;

b)  tvorno pret. „ I. (po)darova-vši,

II. darova-1;

c)  trpno „ „ darovan, ana, o,

Glagolnik:  darova-n-je; nedoločnik:  darova-ti; name¬

nilnik:  darova-t.

93. naloga.  Spregajte glagole: prepisujem, plačujem,
varujem, verujem!

Posebna sprega.

96

5 ? cs'

a

o

?H

CD

O

O <D -<D

> > ^

CD <D

> >

' 'rS

l c C  T 3
OJ CD CD
> > >

O

bO

tD

Ph

Ph

O

P

rO

<D

02

O

P*

CD CD ‘<D

-O

“•O

r P

ccS

S

-O

r P

Ož oj (ri
"d ^ ^

<D CO

P

T 3

O

bJD

c 3

r—H

O

; Td ®

CD CD P
P—i P—< P—f

bo bo bo

CD P
r P „
* rH  c 3

<D CD

Ph H

bX) bD

g CD

K*" - 4-3
02  «2

H

P • rH
02  03  ■

03 c3

> - 4-3
02 02

< <M Od

tH  Od

c 4

■ cm  od

p P

<D

>


np

o

rO

r

•ri

Velelnik.

97

S <D

rt cS

>  4-3

o

a

‘i  * i * i * i.

rt rt nd rt

<D O) <D O

> > > >

O

cž

P

O

>

«

i i

,r P"T-
c3 ccž
rt rt

rt rt

(D O

c 3

rt

>nj

o

rt

v* t'
cž rt

rt rt

rt rt

rt’

OJ

rt

>o

rt

r-rt

•l—I

rt

>si

cD >0
® - 0 >ri

o tj-

• r—< «>

>o
*cf o

I I

rt rt
CD O

feb feb

rt

bC

<d

rrt KO

© T-r

■4-3 rt CŽ
O ^ ^
Sh
&

rt

>CS3

O

<D O

• r-1 r—(

>02 >02

rt «
CD rt

g o

t> 4-J

rt' ccf

> 4 J

o

a ■

rt rt
o o
rt rt 5

rt "rt
o o
rt rt

< co

< (M

<rq

Slovenska slovnica.

>o

O

"rt

o

rQ

>02

*r -r

rt ^2

o

Jh

Oh

CD

"rt

Nedoločnik.

bi-ti iti da-ti jes-ti vede-ti

Namenilnik.

(izne)bi-t — da-t jes-t ved-e-t.

98

Opomnja.  1. Sestavljenke pomožnikom biti, namreč:
dobiti, iznebiti, prebiti, zabiti se pregibljejo navadno po
IV. vrsti, samo da se glagolu prebiti trpni deležnik glasi:
prebit, a, o.

2. Glagolu iti se glasi prihodnik: pojdem, pojdeš itd., ki
ima tudi svoj pravilni velelnik: pojdi.

Druge sestavljenke: dojdem (doidem), izidem, najdem,
poidem, preidem, pridem, snidem se, zajdem ali zaidem —
ravnajo se popolnoma po zgledu iti. Zato se jim glasi pretekli
deležnik I.: došedši, izšedši, našedši, sešedši se itd.; in II.:
došel, našel, pošel, prešel, sešel, zašel.

Razločujte pojdem in poidem! (Živež poide.)

3. Kadar se glagol jčm sestavi s predlogom s, dobiva
zarad lažje izreke n namesto j; snem — snesti — snedel.

4. V sestavah se glagolu ved velelnik poleg pravilnega
vedi glasi tudi: vej; n. pr. zapovedi ali zapovej.

94. nalog  a. Spregajte glagole: dobiti, najti, sniti se,
zvedeti.

Dovršni in nedovršni glagoli.

§. 76.

a)  Stiskam — stisnem, suvam — sunem; nesem — od¬
nesem, učim — naučim;

b)  rečem — izrečem; kupim — nakupim;

c)  strelim — streljam, požrem — požiram;

dJ  udarim — bijem, ujamem — lovim?

e)  grem — hodim — nojevam, nesem — nosim — noševam.

Pravila:  a)  Iz nedovršnika se napravi dovršnik, ako se,
kjer je mogoče, postavi v drugo vrsto, ali ako se v izvirnej
obliki stestavi s predlogom.

b)  Dovršnik ostane nedovršnik tudi po sestavi s predlogom.

c)  Dovršnik dobi nedovršni pomen, ako se pomakne v višjo
vrsto, da se na glasu okrepi ali da se podaljša.

d)  Nekateri glagoli imajo posebne oblike za dovršni in za
nedovršni pomen.

( J9

e)  Nedovršniki so: 1. vršilni,  ki znanijo sploh trpež
djanja; 2. opetovalni,  ki kažejo večkratno djanje; 3. pona¬
vljalni,  ki naznanjajo, da se opetovano djanje zopet in navadno
godi in pogosto ponavlja.

95. n a 1 o g a. Pretvorite sledeče glagole v dovršnike: vlečem,
predem, vijem, grabim, sekam, slišim, kličem, trgam, berem,
klečim, delam, lovim, pijem, jem, lomim, ženem, letim. N. pr.
izvlečem, pokleknem.

96. naloga.  Pretvorite sledeče glagole v nedovršnike :
izgovoriti, ogledati, ozreti, zmrznoti, skočiti, pahnoti, pokriti,
prekleti, pibnoti, vzdignoti, končati, plačati, prodati. N. pr.
izgovarjati.

97. naloga.  Razločujte dovršnike od nedovršnikov: storiti,
delati, udariti, ujeti, metati, obljubiti, reči, biti, obetati, govoriti,
praviti, vreči, loviti.

98. n a 1 o g a. a)  Postavite sledeče glagole v VI. vrsto:
zadelati, povprašati, obrezati, napolniti, obiskati, izplačati, srečati,
premagati, obdelavati;

b)  sledeče postavite v V. vrsto: iznesti, napojiti, očediti,
razcvesti, požreti, prikloniti, užiti, naviti, ogreti, pihnoti, pabnoti,
odpustiti, sesti, odpreti, ošteti, umreti, napeti, mahnoti, stegnoti,
sklenoti (sklepniti), ponoviti;

c)  sledeče postavite v V. in VI. vrsto: vrnem, priporočim,
premislim, okopljem.

Raba dovršnih in nedovršnih glagolov.

§. 77.

a)  Cirkniško jezero se vsako leto posuši. Roka roko umij  e.
— Ustavi se kmalu kolo življenja. Jaz pojdem  v Ljubljano.
(Dolgo smo imeli lepo vreme); na enkrat nam oblak nebo skrij  e.

b)  Hlapec obrača  seno. — Vino razveseljuje  človeku
srce. Začnite se obuvati!  Nehajte pisati!  — Okno gre
odpirat.  — (Odpri okno!) Ne odpiraj  okna!

7  *

100

a)  Dovršniki v sedanjiku nam služijo:

1. kedar pripovedujemo, da se godi večkratno djanje vsako¬
krat posebe, ali da je vsak čas enako veljavno, posebno, v pre¬
govorih ;

2. kedar naznanjamo s sedanjikovo obliko prihodnje djanje,
to pa zlasti pri glagolih, ki so sestavljeni s predlogom po ter
pomenjajo kako premikanje;

3. poleg nedovršnikov, kedar kako preteklo dogodbo
v sedanjost pomaknemo, da se nam bolj živo pred oči postavi.

b)  Nedovršniki nam služijo:

1. kedar odgovarjamo vprašanju: kaj delaš?

2. kedar zaznamujemo večkratno ali ponavljajoče se djanje;

3. kedar je v stavku eden izmed glagolov: jeti, začeti,
pričeti, jenjati, nehati;

4. za namenilnik po glagolih premikanja;

5. pri nikalnem velelniku.

99. naloga.  Kaj hočeš danes popoldne delati? Danes
hočemo še počivati. Ali se še niste spočili od vorajšnega pota?
Solnce vsak dan priplava izza g6r. Počasi se daleč pride. Človek
veliko pretrpi na svetu. Preoster nož se hitro skrha. Sladko
spanje razpodi človeku tužne misli. V nedeljo pojdem v cerkev.
Vse veselje v kratkem mine. Jaz te opomnim, ko bi ti pozabil.
Bog plačuje in kaznuje. Žito jame polegati. Sadje je jelo dozore¬
vati. Solnce vzhaja in zahaja. Žaba ni nehala napihovati se.
Otroci so šli jagod nabirat. On se pride obuvat. Vzdigni to
breme! Ne vzdiguj pretežkega bremena! Povej to povest materi.
Ne pravi materi te povesti. Hlapci prijezdijo, konje napajat.
Deklice pripojejo na polje žet.

a)  Poiščite dovršnike in nedovršnike ter povejte pri vsakem,
zakaj se rabi.

b)  Storite prav tako pri glagolih v . . . berilu!

Velelnik.

§. 78.

Mladi starega spoštuj! Dete, ne se bati!  Danes mi ne
boš delal.  Lice naj bo živo ogledalo tvojih misli.

»

101

Pravilo: Velelnik se nadomestuje:

1. z nedoločnikom, 2. s prihodnim časom, 3. z želelnikom,
da se povelje izreče v prijaznejšej in inenj osornej obliki.

100. naloga.  Namestuje velelnike z drugimi oblikami:
Bratec, ne jokaj se! Ubogaj me! Nikdar ne obkladajte šibkih
otrok s težkim delom! Ne prisegajte po krivem! Ne nosi zamere
v svojem srci! Bog obvaruj naša polja pogubne toče! Zdravi
ostanite!

Trpna oblika.

§. 79.

Katera oblika je trpna?

Pravilo:  a)  Trpno obliko nadomestujemo najraje z glagoli
tvorne oblike, zlasti takrat, kedar imenujemo osebek, ki kaj dela
in katerega djanje prehaja na kak predmet.

b)  Kedar pa naznanjamo, da osebek ne dela sam, marveč
da neko tuje djanje tako rekoč trpi, pa ne imenujemo osebe
ali reči, od katere to djanje izhaja, tedaj umerimo glagolu trpni
pomen.

Samo prehodne glagole moremo devati v trpno obliko; to pa:

1. če se jim pridene povratni zaimek se,

2. če se trpno preteklemu deležniku doda pomožnik „biti“.

101. naloga.  Dekla peče kruh. Vinogradnik sadi trto.
Kmetič znaša snopje na ramah. Fantič jč kruh. Danes plešejo
svatje. Nekemu kmetu je tat po noči ukradel najboljšega konja.
Gospodar seje zrnjiče s pestjo. Ljudje molijo v cerkvi

a)  Izpremenite te stavke v trpne s pomočjo povratnega
zaimka! (Osebek tvornega stavka izpuščajte!)

b)  Postavite trpne stavke v pretekli in prihodni čas!

102. naloga,  a)  Snujte stavke v sedanjem, preteklem in
prihodnem času s temi deležniki:

klican, vabljen, tepen.

b)  Poiščite iz 80. in 81. naloge stavkov v trpnej obliki.

102

c) Dopolnilo.

§. 80.

Kaj je dopolnilo? Kateri govorni razpoli se rabijo za
dopolnilo? V katerih sklonih utegne biti dopolnilo.

a)  Vadi se pisati  (pisanja)! Sila uči moliti  (molitev).

b)  Dete še ne more hoditi. Ali mi utegnete po¬
kazati  pot? Ali smem skakati  po travniku? Tega oblačila
nečem nositi. Jaz moram delati.  Daj  se  očetu poučiti.

Pravilo:  a)  Za dopolnilo nam rabi tudi nedoločnik.

b)  Kedar pa je nedoločnik v zvevi z glagolom morem ali
utegnem, smem, hočem  (nečem), moram, dam,  tedaj
nedoločnik ni dopolnilo, marveč dopovedek, oni glagoli pa vezila.

103. naloga.  Gospodu kaže molčati. Pes pomaga lovcu
loviti. Dal sem si napraviti novo suknjo. Slišim zvoniti. Hišo
mora zidati mož. Zemlja ne more več popiti obilne vode. Po¬
potnik ne ve, kam obrniti se. Strahov se bati je nespametno.
Ne utegnem nikamor iti. Ne dovoli bolniku jesti težkih jedil.
Razumeti resnice božje je dar božji. Lenuh neče delati. Upam
se nekaj počiti. Ne daj se zapeljati v slabo društvo. Sram te
bodi brez dela postopati! Brez dela postopati je vsacemu
sramota. Spartanci so znali z malo besedami mnogo povedati.
Spartanci se niso smeli razvaditi z nasladnimi jedili.

Poiščite nedoločnike:

a)  ki so osebki, b)  dopovedki, c)  dopolnila.

d) e) Prilastki in določila.

§. 81.

Kateri govorni razpoli služijo v prilastke? Kolikero določil
je razločevati? S katerimi besednimi plemeni se izrazujejo?

104. naloga,  a)  Izpišite prilastke iz 104 naloge!

b)  Razločujte v 45. in 46. nalogi dopolnila od določil.

103

Besedni red v golem in v razširjenem stavku.

§. 82.

a)  Jabolko visi. Razvada  je bolezen. Vriskam.
Daj mi kruha!

b)  Učitelj hvali  učenca. Očetov blagoslov zida  otro¬
kom hiše. Smrt ozdravi  človeka vseh bolečin.

c)  Materina beseda je pravo zrcalo  vsakega
ljudstva. Otroci naj bodo podpora  staršem (staršev).
Ljubezen  do očetnjave je Avstrijancu kinč.

d)  Ti si ga poslušal. On gaje  poslušal.

e)  Dobro mu je. J e li to resnica?

f)  Fant n e piše lepo.  To ne  bi  bilo prav.

g)  Popotniki  smo na zemlji. Med cvetje  se skri¬
vajo tudi strupene kače.

Pravilo:  Vrsta ali red, po katerem se vrstč besede
v stavku, imenuje se besedni red ali besedosledje.

a)  Osebek stoji navadno na prvem mestu, dopovedek pa
na drugem; vezilo ali kopula se devlje med osebek in dopo¬
vedek. Kedar je osebek v glagolu skrit, stopi glagolov dopo¬
vedek na prvo mesto.

b)  Dopolnila se devajo za tisto besedo, katerej so dodana
v dopolnjevanje; dajalnikovo dopolnilo stoji pred tožilnikovim,
tožilnikovo pred rodilnikovim.

c)  Pridevnikovi prilastki stoje pred svojim imenom, samo-
stavnikovi pa za njim.

d)  Krajša breznaglasna oblika osebnih zaimkov (me, te,
se, ga, je, mi itd.) stoji sploh med pomočnikom in glagolom
ali med osebkom  in dopovedkom; samo sedanjikov pomo¬
čnik 3. edninske osebe je in pa oblike bom, boš, bo imajo
breznaglasne osebne zaimke vedno pred seboj.

e)  Breznaglasnice (sem, si, je itd., bom, boš itd., čem,
češ itd.), besedica bi in krajše oblike osebnega zaimka ne za¬
čenjajo stavka; glagol sem stoji na prvem mestu le takrat,
kedar mu sledi vprašalni li ali kedar ni pomočnik.

104

f)  Nikalnica ne stoji vselej pred svojim glagolom ter
odrine načinovno določilo za glagol; kedar se snide z besedico
bi, stopi navadno pred njo.

g)  Kedar se glavna misel ne opira na osebek, ampak na
kateri drugi stavkov člen, stopi ta na prvo mesto.

C. Zloženi stavki.

§. 83.

Smrt kosi. Smrt kosi vse od kraja. — Smrt ne pokosi le
starosti, ampak smrt postreli tudi mladino. Smrt kosi, a nikdar
ne izbira. Lažnjivcu nikdo ne verjame; vrh tega se lažnjiva
usta tudi Bogu studijo. Kdor laže, temu nikdo ne verjame.
Pomlad je lep čas, katerega ima vsak rad zato, ker nam pri¬
naša mnogo veselja.

Pravila:  _Stavki so ali enovi ti (prosti) .ali zloženi; eno¬
viti stavki so ali goli ali razširjeni.

Zložen stavek je sestavljen iz dveh al i več enovitih  stavkov,
ki so zvezani v eno celoto. Stavek , ki sestoji samo iz dveh
stavko v, ie enovito zložen stavek.  ^ , .

Deli zloženih stavkov so ali g 1 a v n i (samostalni), ali pa
glavni z z a v i s n i m.i.(stranskimi) stavki. • . .' ,

Glavni stavek pa je vsak stavek, kateri sam ob sebi dopo¬
veduje celo misel, ter je sam ob sebi razumljiv.

Zavisni stavek pa je tak stavek, kateri samo z glavnim
stavkom vred izrekuje celo misel.

V eno celoto zbrani stavki morajo se glede obsežka stri¬
njati; stavki zelo drugačnih misli se ne morejo zlagati.

105. naloga.  Kopriva ne pozebe. Sloga je od Boga.
Vrana vrani oči ne izkljuje. Kokoš vse razbrska; enako dela
zapravljivka. Jabolko ne pade daleč od jablani. Človek kaže
v mladosti, kaj bo v starosti. Sreča je opotočna. Kdor dolgo
izbira, (ta) izbirek dobi. Pomislite, da je minljivo vse na svetu.
Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse žive dni.

a)  Razločujte, so li ti stavki enoviti, ali zloženi!

b)  Poiščite v zloženih stavkih glavne stavke!

*

— 105

I. 'Enovito zlozen stavek.

a) Priredje.

§. 84.

Človek obrača, Bog obrne. Steblo se posuši, in zrno dozori.
Niti bodi med, niti bodi jed (strup)! Bog ne gleda besed, ampak
on gleda srce. Vsa telesa so težka; zato pada tudi najdrobnejši
prah k tlom.

Pravilo:  Zložen stavek, ki sestoji iz samih glavnih
stavkov, je prir  e d no  zložen stavek ali priredje.  Iz dveh
glavnih stavkov sestoječe priredje se im enu je enovito
p rire dje. t ; \ v

Glavna stavka se ali brez veznika postavita drug poleg
drugega, ali pa ju veže kak veznik.

Razmerje med glavnima stavkoma je trojno: ali sta sorod¬
nega, ali protivnega pomena, ali pa izreka eden vzrok
veljavnosti drugega. ^  n

Priredje je tedaj ali v e z a 1 n o, proti v'n 6  ali skle¬
palno  zloženo.

Vezalno priredje.

§. 85.

Vezalno priredje s  e združuje ali brez
vezi, ali po teh veznikih:  in (i), (pa) in pa, ter, tudi,
ali, ne le- ampak tudi, ne samo-ampak tudi, ne le- temveč tudi,
ne-ne, ni-ni, niti-niti, tako-kakor, potem, potlej, na to, v tem,
vrh tega, naposled, zdaj-zdaj, nekaj-nekaj, nekoliko-nekoliko,
včasih-včasih, namreč, zlasti, posebno (sosebno, osobito).

Stavka vezalnega priredja se ločita drug od drugega
■z veii c o: če sta daljša, deva se med nju podpičje.

Opomnj  a.

1. Pred veznikom in in pri vseh podvojenih veznikih stoji
tudi med daljšima stavkoma samo vejica.

2. Kateri vezalni vezniki se rabijo tudi kot prislovi?

106. naloga.

Zvežite sledeče enovite stavke po dva in dva v enovita
priredja:

106

Dežuje. Solnce sije (zdaj-zdaj). — Ne prevzemi se v sreči!
Ne ponižuj se v nesreči! (Niti-niti.) — Naša zemlja ima podobo
krogle. Druga nebesna telesa so okrogla (tudi). — Mraz me
trese. Vročina me kuba (včasih-včasih). — Prepelica se brani
s semenjem, črvi so ji po godu (ne le- ampak tudi). — Raca
je plavarica. Trije prednji prsti so zvezani s plavno pečico
(namreč).— Krompir je kruh ubožcem. Gospoda ga rada je (tudi).

Protivno priredje.

§. 86 . r

Duša je neumrljiva, telo pa je umrljivo. Zajec še dosti
dobro voka; samo vid mu nič kaj posebno ne sluzi.

Protivno priredje se združuj e ali brez vezi, ali po teh le veznikih:

a (ali), pa, pak, toda, le, samo, venda r, ne-ampak,  ne-nego,
ne-temveč, ali-ali, sicer, drugače, inače.

Stavka protivnega priredja se ločita drug od drugega
z vejico; kedar sta daljša, deva se med nju podpičje.

Opomnja.  Veznik ali je protiven, če se da zameniti
z a, vezalen pa, ako se more zameniti z in.

107. naloga.  Zvežite sledeče enovite stavke v enovita
priredja;

Volja je dobra. Meso je slabo (a). — Žetev je velika.
Delavcev je malo (a). — On dela. Ti roke križem Iržiš (pa).
— Vse na svetu se stara. Narod vedno živi (le). Vse nas
zapusti v smrti. Dobra dela gredo z nami (samo). — Bog ne
gleda besed. On gleda srce (ampak). — Ne hodi med slabe
tovariše! Drži se pridnih (temveč)! — Dolgo sem te opominjal.
Zastonj je bila vsaka beseda (vendar). — Grmi. Zemlja se
trese (ali-ali). Hitro ubogaj! Šiba bode pela (sicer). —• Poboljšaj
se! Iz tebe ne bode prida (drugače).

Sklepalno priredje.

§. 87.

Varujmo se grehov; grehu kazen za petami hodi. Ob hudej
uri ni hitro voziti se; kajti za vetrom rad potegne blisk.

Sklepalno priredje se združuje ali brez

107

vezi, ali po teh le veznikih: zakaj, kajti, zat6, zatorej,
zarad tega (zategadelj), vsled tega, tedaj, saj.

Stavka sklepalnega -prire dj a s e ločita  s podpičjem.

Veznikom, ki vežejo glavne stavke v priredja, pravimo pri-
redbeni vezniki. (§. (55.)  Kateri so?

108. naloga.  Zvežite sledeče stavke v priredja: Oči so
božji dar. Oči moramo skrbno varovati (zato). — Kanja rada
preži na miši. Po nekaterih krajih pravijo kanji mišur (zarad
tega). — Zrak se v prav velikej daljavi vidi višnjev. Nebo je
višnjevo (vsled tega). — Čestokrat nastane iz iskrice silen požar.
Z ognjem je previdno ravnati (torej). — Z barometrom merimo
le zračni tlak. Vremenik ni zanesljiv vremenski prerok (zato). —
Počakaj! Nisi voda (saj). — Delajte pokoro! Ura smrti ni znana
(zakaj).

109. naloga.  Z vodo si kuhamo jedila; voda nas tudi
ozdravlja mnogih bolezni. Sava se izteka v Donavo; Soča pa
se izliva v jadransko morje. Pes se zbudi pri najmanjšem šumu;
kajti njegovo spanje je lahko. Glavno svojstvo vsakega psa je
zvestoba; zaradi tega je pes človeku med vsemi živalimi naj¬
ljubši tovariš. Prešič je sicer nesnažen; vendar je njegova korist
prav velika. Na najvišjih gorstvih ne raste niti drevje, niti ne
more ondi nobena žival živeti. Miši so škodljive; zatorej jim
nastavljamo pasti. Hudobni beži, pravični pa je neprestrašen.
Puranom je všeč vsaka piča; najbolj jim ugaja menda koruza.
Lep je božji svet, gora mu je cvet. Votlo v turnu klenka bron,
smrtno pesem poje zvon. Priden človek ima kruha; glad mori
samo lenuha. Povsod je božja zemlja; ali dom je vsakemu naj¬
milejši. Duša naša ne umrje; ona bo vekomaj živela.

a)  Razločujte vezalna, protivna in sklepalna priredja!

b)  Razložite glavne stavke po stavkovih členih, a povejte
naprej pri vsakem, je H. gol ali razširjen!

b) Podredje. fA/*^/,/ :

§. 88 . ’

a)  Prosilec  nosi zlata usta. Kdor  prosi, (ta) zlati usta nosi.

b)  Bog nam pomaga.  Bog je (tisti), ki nam pomaga.

108

c)  Zvesto izpolni obljubo.  Zvesto izpolni (to), kar si
obljubil.

d)  Pognojena  njiva je plodovita. Njiva, ki seje po¬
gnojila,  je plodovita.

e)  Po storjenem delu  počivaj! Kedar si delo
storil,  počivaj!

Pravilo:  Zložen stavek, ki sestoji iz glavnega in zavis-
nega stavka, imenuje se (enovito) podredje.

Zavisnik stoji pred glavnim stavkom ali za njim ter se od
njega loči z vejico. Kedar pa stoji sredi glavnega stavka, ima
vejico pred seboj in za seboj.

Zavisnike vežejo z glavnimi stavki:

1. oziralni zaimki, 2. vprašalni prislovi, 3. podredbeni vez¬
niki: kjer, kjer koli, kamor, koder; — kedar, ko, dokler, od
kar, predno, kakor hitro, — kakor, kakor — tako, kolikor —
toliko, nego, čim-tem, ker, če, ako, da, samo da, da-si, da-si
tudi (§. 65).

Z zavisnim stavkom nadomestujemo člene glavnega stavka;
zato razločujemo osebkove, dopovedkove, dopolnkove, prilastkove
in prislovne zavisnike.

Ponavljajte nauk o oziralnih zaimkih!

110. naloga.  Kdor ne napreduje, ta zaostaja. Kar se
v mladosti naučimo, to najložje pomnimo. Kdor za smolo prime,
osmoli se. Zdravi ne ve, kako je bogat. Ne pozabi dobrote,
katero ti je kdo skazal. Kedar pije ena gos, pijo tudi druge.
Čim višje kdo stoji, tim nižje more pasti. Domovina je kraj,
kjer je naša zibel stala. Kdor je v malem zvest, njemu se da
veliko v pest. Dokazano je že zdavnaj, da je zemlja okrogla.
Ako hočemo veliko let šteti, moramo od mladih nog zmerno
živeti. Tudi sovražnika je treba poslušati, kedar resnico govori.
Kdor neče, kmalu najde izgovor. Železo je treba kovati, dokler
je belo. Komur prerano zvoni, tisti še dolgo živi. Toliko si
mora vsak človek usta odpreti, kolikor si upa požreti. Vsak ve,
kje ga črevelj tišči.

a)  Poiščite najprej glavne stavke, potem pa zavisniki!

109

b)  Poiščite besede, ki vežejo glavne stavke z zavisniki,
ter povejte, so li podredbeni vezniki, oziralni zaimki ali pa prislovi.

111. naloga.  1. Kedar žalost do vrha prikipi, že veselje
se glasi. 2. Čas hiti, bližje prihaja polnočna ura. 3. Zopet se
vrata odpro, in taisti starček stopi v izbo. 4. Da se resnica
prav spozna, treba je čuti oba zvona. 5. Kdor na zadnje pride,
ta dobi kosti. 6. Kjer je obilnost, tam je presilnost. 7. Starček
svari plesalce, ganljive so bile njegove besede. 8. Čast je ledena
gaz, ki hitro zvodeni. 9. Gorje vam bode, ako moram pipo odpreti.
10. Teh besed še ni izgovoril, in vsi zaženo krohot. 11. Dobro
vemo, da se šališ. 12. Česar oko ne zagleda, to srcu ne preseda,
13. Tisti mi je brat, kateri bi mi storil dobro rad. 14. Kakor
hitro je ura polnoči odbila, nastane hipoma strašen vihar.
15. Grom, kakor bi se svet podiral, hrumi trumi divjih plesalcev
na ušesa. 16. Drhal nesrečnih veseljakov beži na višine; a deroči
valovi jih hitro dohite. 17. Ni ga bilo nobenega, ki bi ne bil
žalostno poginil. 18. Drugo jutro potihne vihar; vendar voda
je vedno naraščala. 19. Ta voda, katerej se pravi Vrbsko jezero
(pri Celovcu), ostala je do današnjega dne. 20. Smrt vse omaja,
nje kosa kosi od kraja.

Razločujte priredja od podredij!


Osebkovi zavisniki.

§•89.

Kdor za smolo prime,  (ta) se osmoli. Dobro živeči
dolgo živi. Dolgo živi, kateri  dobro živi. Dobro  se samo
hvali. Kar je dobro,  (to) se samo hvali. Izpolnjevanje
božjih zapovedi  je prava pot do Boga. To je prava pot
do Boga, da izpolnjujemo božje zapovedi.


Pravilo:  Zavisniki,Jri namestujejo osebek glavnega stavka,
imenujejo se osebkovi. Osebkovi zavisnik odgovarja vprašanju:
kdo ? ali kaj ?

Z glavnim stavkom ga vežejo:

1. oziralni zaimki (kdor, kar, kateri, ki);

2. kateri podredbeni veznik, najčešče da.

110

V glavnem stavku stoji pogostoma ali se pa more v mislih
dodati kak kazalnik. Včasih se da osebkovi zavisnik zopet izpre-
meniti v osebek glavnega stavka. Stavkom, katere veže kak
oziralni zaimek, pravimo tudi oziralni.

O pom n j a. Včasih se ozira oziralnik kar na ves glavni
stavek. N. pr. Prijatelj me je obiskal, kar me je zelo veselilo.
Taki stavki so nepravi oziralni stavki.

112. naloga.  Delavec zasluži plačilo. Miroljubni se ogiblje
prepira. Pogumni zmaga. Slepec ne more slepca voditi. Škoda
izmodri človeka. Otrokom se spodobi uljudnost. Lenuh sam sebi
čas krade. Malopriden gospodar čredi vodo kali. Dobrotnik
ubogim je Bogu mil. Okroglost naše zemlje je že dolgo znana.

a)  Pretvorite te enovite stavke v prodredja z osebkovimi
zavisniki!

b)  Poiščite osebkove zavisnike v 110. in lil. nalogi!

113. naloga.  On mnogo potrebuje. On nikoli ni srečen.—
On ljubi resnico. On resnici ne maši ušes. — Ni se storilo.
Ni se zvedelo. — On hoče iti na Dunaj. On naj pusti trebuh
zvunaj. — On dolgo izbira. On dobi izbirek. — Kača ga je
piknola. On se boji zvite vrvi. — On skriva ukradeno blago.
On je tudi tatvine deležen. — On se boji trna. On ne bode
natrgal rož. — On koče visoko priti. On mora trden v glavi
biti. — On ni z menoj. On je zoper mene. — Solnce stoji. To
Je gotovo.

Izpremenite te enovite stavke v podredja z osebkovimi
zavisniki!

N. pr. Kdor mnogo potrebuje, ta nikoli ni srečen.

Bog nam pomaga. Bog je, ki nam pomaga.  Lažnik
resnico zavija.  Lažnik je, kdor resnico zavija.

Pravilo:  Zavisniki, ki namestujejo dopovedek glavnega
stavka, imenujejo se dopovedkovi.

/P * <? /

Dopovedkovi stavki. -?//■>

§. 90.

/

111

114. naloga.  Razširite sledeče stavke v podredja z dopo-
vedkovimi zavisniki: Ti si njegov rešitelj. On je njen varuh.
Bog je stvarnik vsega sveta. Ptiči pokončujejo gosenice. Vejnati

Zvesto izpolni obljubo!  Zvesto izpolni, kar si obljubil.
Ne veruj prilizovalcem.  Ne veruj (tem) kateri se ti pri¬
lizujejo.  Vsak človek si želi zdravja.  Vsak človek si želi,
da bi bil zdrav.

Pravilo:  Zavisniki, ki namestujejo dopolnek glavnega
stavka, imenujejo se dopolnkovi ter odgovarjajo vprašanjem:
koga? kaj?  komu? čemu? česa?

Z glavnimi stavki se vežejo:

1. po oziralnih zaimkih,

2. po podredbenih veznikih, najčešče po vezniku da.

V glavnem stavku stoji ali se more v mislih dodati kak
kazalnik.

Včasih se da dopelnkov zavisnik izpremeniti v dopolnilo
glavnega stavka.

115. naloga.  Jezus je prej napovedal, da od mrtvih
vstane*. Kogar Bog ljubi, tega kaznuje. Povej mi, kar ti je
sosed pravil. Naj čuje zemlja in nebo, kar pobratimi pojo *.
Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja*. Smrt ozdravi, kar
boli*. Kar sem kupil, to bodem lupil *. Pomislite da so minljive
vse posvetne stvari*. Pomni, da smrtna žetev vsak dan bolje
dozoreva. Pomisli človek, da si sad prahu. Greh je kriv, da človek
pozabi na Boga. Ubogljivi rad stori, kar se mu zapove*. Kdor
je pameten, temu se smili tudi živina*. Ne žabi, da na svetu
sreča nesreči roko podaje.

a)  Poiščite dopolnkove stavke!

Pazite, da bodete prav povpraševali!

b)  Pretvorite zavisnike zaznamovanih * stavkov v dopolnke!

116. naloga.  Pokopljimo mrliče! Daj vsakemu svoje!
Strezi bolniku! Ubogemu rad pomagam. Lenuh se zanaša na

rogovi kinčijo jelena.

•V

Dopolnkovi stavki.

§. 91.

112

podporo drugih. Uživajmo božje darove! Vsejano zabranajmo!
Verujemo v življenje po smrti. O minljivosti vsega posvetnega
se vsak dan bolje prepričujemo. Usmili se prosečega! Varoval
sem se prehlanjeja.

Pretvorite dopolnke v zavisne stavke!

Zavisni vprašalni stavki.

§. 92 .

Kdo je ustvaril svet? Vem, kdo je ustvaril svet. Kaj se
je zgodilo. Ne vem, kaj seje  zgodilo. Koliko let si star? Povedal
sem ti, koliko let sem star.

Pravilo:  Kedar vprašalni stavek zavigi od glavnega,
izgubi svoj vprašalni značaj; zato tudi nima vprašaja (?) za seboj.

Dobesedni govor.

§. 93

Solon je rekel Krezu: „Nikdo se pred smrtjo srečen ime¬
novati ne more." —

„Nikdo se pred smrtjo srečen imenovati ne more“, rekel
je Solon Krezu. —

„Nikdo“, rekel je Solon Krezu, „ne more se pred smrtjo
srečen imenovati. “ —

Solon je rekel Krezu, da se nikdo pred smrtjo srečen
imenovati ne more. —

Oče je rekel sinu: „Bodi priden!"

Oče je rekel sinu, naj bode priden.

Kak pregovor, kak stavek iz katere knjige, ali kar je kdo
rekel, lahko .povemo naravnost, od besede do besede  ter
to zaznamujemo z narekovajem („ ").

Dobesedni (navodni) stavek je zavisen od uvodnega stavka.
Kedar ta stoji pred  dobesednim, loči ju dvopičje (:); če pa
stoji sredi ali na konci  dobesednega govora, loči ju le vejica.

Kedar pa tega, kar je kdo govoril, ne ponavljamo od besede
do besede, tedaj se tak govor odločuje od uvodnega stavka samo
z vejico.

Velelni dobesedni stavki se takrat izpreminjajo v želelne,
prva in druga oseba pa se prestavlja v tretjo.

113

Zavisnj vprašalni in dobesedni stavki se prištevajo dopoln-
kovim.

117. naloga.  Pregovor pravi: „Kar te ne peče, ne gasi.“
Pesnik opominja: „ Jezik očistite peg.“ Ludovik vpraša Fride¬
rika: „Prijatelj, ali hočeš prost biti?" Filipovič je poročal
cesarju: „Bosna se uklanja Vašemu Veličanstvu! 11

a)  Postavite uvodne stavke po dobesednih!

b)  Postavite jih sredi dobesednih!

c)  Zapišite dobesedne stavke v navadnem govoru!

d)  Zapišite dobesedne stavke v 45. berilu3. čitanke(stran42.
Cesar to videvši — pognati) v navadnem govoru.

118. naloga.  1. On bi bil rad to, kar bi bil njegov oče.
2. Kar priprosiš, brez skrbi nosiš. 3. Naj ne ve tvoja levica, kaj
dela desnica. 4. Ne veste vi dolinarji, kako prijetno je po letu
v gorah. 5. Kar je v srci, to je tudi na jeziku. 6. Vino je za
priletne ljudi to, kar je mleko za otroke. 7. Kar si človek
naprti, to nosi do smrti. 8. Cesar se človek v mladosti uči, to
ga pogosto na starost redi. 9. Kdo je, ki tam na hribu stoji?

10. Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni.

11. Kdor je v malem zvest, temu se da veliko v pest. 12. Bog
že vč, zakaj kozi rog odbije. 13. Ni vse zlato, kar se sveti.

14. Kdor božjega daru ne spoštuje, teg šiba božja kaznuje.

15. Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak pri¬
sega. 16. Jaz nimam, kamor bi glavo položil. 17. Starček postane
pogosto to, kar je bil nekdaj. 18. Danes smo se učili, zakaj se
vzdiguje živo srebro v barometru. 19. Človek kaže v mladosti,
kaj bo v starosti. 20. Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse
žive dni.

a)  Poiščite najprej osebkove, potem dopovedkove na zadnje
dopolnkove stavke!

b)  Določite glagole po vrstah, v katere spadajo.

119. naloga.  Pregovor pravi, da potrpljenje železne duri
prebije. Kristus uči, da naj ljubimo bližnjega kakor sami sebe.
Leonida je odgovoril Kserksu, da naj sam pride po orožje. Cesar
Franc je rekel, da je pravičnost temelj državam. Popotnik je
vprašal fanta, kje je pot v bližnjo vas. Belizar je vprašal

Slovenska slovnica. $

m

mladeniča, ali sije solnce tudi po Carigradu. Ta mu je odgovoril,
da se svetijo vse strehe od solnca. Mladenič vpraša, zakaj se
Belizar obrača po nehvaležnem mestu. Ta pa pravi, da bode
vedno ljubil deželo materino.

Pretvorite zavisnike v dobesedne stavke!

» A

Prilastkovi stavki.

§94.  'v y

Katere besede se pojasnujejo po prilastkih? Pridni  delavec
je vreden plačila. Delavec, kateri je priden,  je vreden
plačila. Ni vsevedočega  človčka. Ni človeka, da (ki) bi
vse vedel.  Gnojišče pod kapom  je prava potrata. Gnojišče,
katero je pod kapom,  je prava potrata. Bog je dal Mojzesu
zapoved, naj odpelje Izraelce v Egipet.

Pravilo.  Zavisniki, ki namestujejo prilastek glavnega
stavka, imenujejo se prilastkovi; odgovarjajo pa vprašanjem:
kateri? kakšen? čegav?

Inače velja tudi o njih, kar smo povedali o osebkovib in
dopolnkovih.

120. naloga.  Vodi, — iz zemlje izvira, pravimo studenec.
Dela, — danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri. Blagor mu, —
je zvest resnici. Otrok, — starši so umrli, je sirota. Vsak
človek ljubi kraj, — je njegova zibel tekla. Radi volimo poklic, —
imamo veselje. Upanje, — se bode na onem svetu vsakemu
plačalo po njegovih delih, tolaži nedolžno trpečega. Popotnik se
je držal poti, — sem mu bil pokazal. Tesna je pot, — pelje
v življenje. Bučela ima želo — pika.

Postavite namesto črtic primerne oziralne zaimke ali pa
podredbene veznike!

121. naloga.  Pretvorite prilastke v prilastkove stavke:

Pridnemu človeku pomaga Bog. Leteča muha ne pikne.

Ozebla noga srbi. Gnojena njiva je plodovita. Ne zabim materi-
nego jezika. Bogastvo iz odrtije se razbije. Pot skozi življenje
je kratka. Cesta skozi gozd je senčna. Pare iz mlak so zdravju
škodljive. Človeku brez vere ni verjeti.

115

Prislovni stavki.

§. 95.

//iv,- ;

r /

a)  Kjer je obiliiost,  tam je presilnost.

b)  Trgaj hruške, kedar so zrele,

c)  Kakor pozdravljaš, tako se ti ozdravlja.

d)  Ves se tresem, ker sem se prestrašil.

Pravilo:  Zavisniki, ki namestujejo prislovno določilo

glavnega stavka, imenujejo se prislovni; z glavnimi stavki jih
vežejo podredbeni vezniki.

Prislovni zavisniki so četverni: a)  krajevni, b)  časovni,
c)  načinovni, d)  vzročni.

122. naloga.  Pretvorite prislovna določila sledečih stavkov
v zavisnike:

Ob solnčnem vzhodu se vzbuja vse stvarjenje. Zemlja poka
od velike vročine. Govori razumljivo! Sodnika hvalijo zaradi
njegove pravičnosti. V bolezni se nam pokaže vrednost zdravja.
Oče pije slatino vsled zdravnikovega opomina. Jeseni zapušča
pastir planine. Marsikatera bolezen pride po prehlajenji. Med
naukom sedite tiho! Med dobrimi ljudmi živi marsikateri
hudobnež. Ob lakoti gre bolezen rada po ljudeh.

Kjer je obilnost,  tam je presilnost. Vsaka ptica leti
rada tja, kjer se je izvalila. Koder smrtna  kosa kosi,
ni prave sreče.

Krajevni zavisniki namestujejo krajevno določilo glavnega
stavka ter odgovarjajo vprašanjem: kje? kam? kod?

Z glavnim stavkpm jih vežejo podredbeni vezniki: kjer,
kjer koli, kamor, koder; v glavnem stavku jim po navadi odgo¬
varjajo prislovi:. tu, tam, tja, tod.

Opomnja.  Razločujte stavka: Domovina je kraj, kjer je
naša zibel tekla (prilastkov) — in domovina je tam, kjer je
naša zibel tekla.

Krajevni stavki.

§. 96.

8 *

116

Pazite! Kedar se v glavni stavek ne da vstaviti eden
izmed prislovov: tu, tam, tja, tod, — takrat zavisnik ni krajeven.

123. naloga.  Zvežite pod isto številko stoječe stavke
v podredja s krajevnimi zavisniki:

1. Laž kosi. Laž ne veččrja. 2. Ne kopaj se! Globoko je
3. Kuga razsaja. Smrt raja. 4. Ni tožnika. Ni sodnika. 5. Mrho¬
vina leži. Orli se zbirajo. 6. Cesar izgubi pravico. Ničesa ni.

7. Trava ni več zelenela. Kopito hunskega konja je udarilo.

8. Mirni Slovani so se naselili. Povsod so veselega srca polje
obdelovali. 9. Osel leži. Osel pusti dlako. 10. Luč ne more go¬
reti. Človek ne more živeti.




Časovni stavki.

§• «• ^ 2 *.;.

Ko mraz pritisne,  gre medved spat. 'Kedar greš
volku naproti,  pokliči psa seboj. Dokler ti sreča cvete,
imaš dosti prijateljev.

Časovni zavisniki namestujejo časovno določilo glavnega
stavka ter odgovarjajo vprašanju: k e daj V (kolikrat? koliko časa?)

Z glavnim stavkom jih vežejo podredbeni vezniki: kedar,
ko, dokler, od kar, predno, kakor hitro; v glavnem stavku stoji
ali se lahko v mislih dodaj e časovni prislov (tedaj, takrat itd).

124. naloga.  Zvežite stavke pod isto številko stoječe
v podredja s časovniki zavisniki: 1. Medved zapusti spomladi
zatišje. Ves je medel. 2. Krokar zakroka. Ptice potihnejo v gozdu.
3. (Bahač se dere. Modri možaki molče. 4. Steblo orumeni. Zrne
jame dozorevati. 5. Solnce vzide. Zvezde oblede. 6. Nevihta
mine. Ptiči se zopet oglasč po gozdu. 7. Ura je polnoči odbila.
Hipoma nastane strašen vihar. 8. Moli! Greš na delo.

125. naloga.  Dodajte namesto črtic primerne glavne stavke:

Kedar srečaš starčka, —. Ko zazvoni, —. Dokler mi starši
žive, —. Od kar se je izumelo knjigotiskarstvo, —. Predno
greš k izpovedi, —. Kedar prikima jesen, —. Ko sem videl
vse to, —. Dokler sem hodil v šolo, —. Kedar žito dozori, —.
Kedar se zablisne, — .

117

126. naloga.  Dodajte namesto črtic primerne časovne
zavisnike:

— miši plešejo. Drevo lahko pripogneš, —. Telo se nam
izpremeni v prah, —. —, že veselje se glasi. Ptič ne leta,—.
Ne prodajaj kože, —. Železo je treba kovati, —. Prepozno
zapiraš hlev, —. Zelo sem se veselil, —. Pomagaj bližnjemu,
—. Zahvali se, — .

Kakor se p o soj uje,  tako se vračuje. Ko (kakor) bi
trenil,  mine vse posvetno. Kolikor je glav,  toliko je misli.
Drugače je storil, nego sem mu ukazal. Cim višje sta¬
nujemo,  tem ostrejši je zrak. — Viharje  tako razsajal, da
se je drevje podiralo.

Načinovni zavisniki namestujejo načinovno določilo glavnega
stavka ter odgovarjajo vprašanju kako? (koliko?)

Z glavnim stavkom jih vežejo podredbeni vezniki: kakor —
tako, kolikor — toliko, nego, čim — tem, tako — da.

Načinovni stavki določujejo enakost ali neenakost oseb in
reči, mero, po katerej se djanje vekša ali manjša, pa tudi po-
sledek kakega djanja.

127. naloga.  Dodajte namesto črtic primerne glavne
stavke: Kakor se nagne mlado drevesce, —. Kolikor marlji vej e
se učiš, — . — , nego sem jaz mislil. Čim gostejša je trava, — .
— , da smo ga morali prildenoti. Kakor si je kdo postlal, — .
Cim višje kdo stoji —. Čim višje visi zvon, —. Kakor sem mu
bil naročil —. Kakor pozdravljaš, — . Kakor kdo živi, - .

128. naloga.  Dodajte namesto črtic primerne načinovne
zavisnike: Drugače je prišlo, —. Dete je jokalo, — . —, tem
srečnejši si. Zapravljivec živi, — . Delaj, —. —, tako se vedejo
tudi drugi proti tebi. Toča je tako pobila, — . Noč je tako
temna, — . Solnce pripeka, —. Starček je bil tako slab, — .
—, tem višje se mravica spenja. —, tem bolj se živo srebro
v toplomeru vzdiguje.

118

Vzročni stavki,

§■ 99.

J0> r y /A

ww.

/p  r ir

a)  Med se liže, ker je sladek, /b)  Vojska se vojskuje,
da brani domovino, c)  Če hočeš dobro gospodariti,
moraš sam vse pregledovati d)  Da-si ne vidimo zraka,
vendar je telo.

Vzročni zavisniki namestujejo določila vzroka v glavnem
stavku ter odgovarjajo vprašanju zakaj? (čemu? pod katerim
pogojem?)

Vzročne zavisnike vežejo z glavnimi stavki podredbeni
vezniki:

a)  ker (ko), b)  da, c)  če, ako, ko, samo da, d)  da-
si, da-si tudi.

Vzročni stavki so ali pravi vzročni, namerni, pogojni ali
d opustili.

V glavnih stavkih odgovorjajo podrednim veznikom pogosto
prislovi: zato, zatorej, zategadelj.

O p o m n j a. Podredbena veznika če in ako družita se
sploh z znanilnikom, ko pa s pogojnikom; pogojni zavisuiki
dobe včasih podobo velelnih stavkov. N. pr. Vtakni žareče železo
v mrzlo vodo, prehajala bode iz njega vročina v vodo.

129. naloga.  Ako želiš prave sreče, ostani v svojej
domovini. Roža ne more cvesti, če jej Bog ne pomore. Slabe
prevodnike rabimo zato, ker hočemo odvračati prehudo vročino.
Ko bi bil bogatin, rabil bi bogastvo revežem v pomoč. Zrak se
ne vidi, ker je prozoren. Človek ni ustvarjen, da bi lenobo pasel.
Da-si raca težko hodi, vendar je precej spretna. Da se ji perje
v vodi ne premoči, maže si je z neko mastjo. Divjo raco pre¬
vari človek, da-si tudi je jako plaha. Ko bi ne bilo svetlobe,
ne bi mogli videti. Da-si mačka spi, treba je pokriti lonec.
Vol je vol, če mu tudi odbiješ roge.

Poiščite vzročne, namerne, pogojne in dopustne stavke!

130. naloga,  a)  Zvežite stavke 108. naloge v podredja
z vzročnimi zavisniki.

119

h)  Pretvorite sklepalno zvezane stavke 109. naloge v po¬
dredja!

6) Pretvorite vzročna določila 80. naloge (st. 1, 3, 6, 7,

11, 13, 17) v zavisnike!

131. naloga.  Poiščite sledečim stavkom primerne vzročne
zavisnike:

Mačka imamo pri hiši —. Vse se bode posušilo, —. —,
oba v jamo padeta. Mravlja je pridna po letu, —. Ptica noj
ne more letati, da-si —. Vžigalice se vnamejo, —. Sam človek
more govoriti, —. Ogenj je prekoristen, —. Dobri ljudje te
bodo čislali, —. Kit je sesavec, —.

132. naloga.  Povejte, kakšni so zavisniki sledečih po¬
dredij :

1. Kdor matere ne uboga, tega tepe nadloga, 2. Kdor ne
varuje malega, nima velikega. 3. Kar si obljubil, moraš
izpolniti. 4. Ostani, kar si bil. 5. Nebrojne so stvari, katere
je stvarila vsemogočna roka božja. 0. Ogibaj se krajev, kjer
je prepih. 7. Kjer koli se zrak segreje, raztegne se. S. Ponoči
zapiraj okna, da se ne prehladiš. 9. Kedar si moker, preobleci
se. 10. Kakor poje stari kos, tako poje tudi mladi. 11. Srečni
smo lahko v vsakem stanu, ako izpolnujemo svoje dolžnosti.

12. Nikoli ne pij, dokler se ne ohladiš.

133. naloga.  Storite prav tako tudi s sledečimi podredji:

1. Kdor po letu ne dela, strada po zimi. 2. Kar se je

kdo naučil, povč drugim. 3. Blagor mu, kdor ima čvrste zobe.
4. Česar, se naučiš v mladosti, to boš vedel v starosti. 5. Česar
se človek zelo veseli, to je rado polno grenjav. 6. Smrt pobrati
pod lopato, kar rodil je beli dan. 7. Čudimo se temu, kar
malokdaj vidimo. 8. Kar se rodi, to smrti zori. 9. Kdor ne
seje, naj tudi ne žanje. 10. Kar se v luži zleže, rado v lužo
leže. 11. Kdor koprive pozna, nagec skrije. 12. Človek žveči
živež, kar zdravju posebao dobro tekne. 13. Mišice po telesu
so to, kar imenujemo meso. 14. človek ne more sam narediti
vsega, česar potrebuje. 15. Kar pridelamo na polji, so prirodni
pridelki. 16. Kar so reke na suhem, to so tokovi na morji.
17. Res je, da imajo živali med seboj neke glasove. 18. Naš

120

vrat je tako močan, da lahko nosimo veliko težo. 19. Kosti
drže život, da se ne zruši. 20. Čutimo, da srce bije. 21. Marsikdo
je sam kriv, da mora zgodaj umreti. 22. Treba je, da vadimo
svoje moči. 23. Ako srce prenaglo bije, človek ni zdrav. 24. Zdrav
človek ne ve, koliko je zdravje vredno. 25. Najslabši zrak je
tam, kjer prebiva veliko ljudi vkup. 20. V hiši, kjer prebivaš,
naj bo dober zrak. 27. Človek je lahko pobožen, ker edino on
spoznava svojega stvarnika. 28. Vse nam bo lahko storiti, ako
združimo moči. 29. Prijazna luna, ki po noči tako milo sveti,
je zvesta spremljevalka naše zemlje. 30. Sneg varuje, da setve
po zimi ne zmrznejo. 31. Vsemogočni je rekel: „Bodi lučČ
32. Vidi se nam, da se pomika solnce od vzhoda da zahoda.

134. naloga.  Povejte, kakšni so zavisniki v 110. in
111. nalogi.

Skrajšani stavki.

§. 100 .

Sebe spoznati  (da sebe spoznamo), je naj večja modrost.
Dolžni ste, spoštovati domače  šeg  e (da spoštujete domače
šege). Siromaka, tresočega se od mraza (ki se je tresel od
mraza), vzeli so pod streho. Človeka, pozabivšega svojo
domovino  (ki je pozabil svojo domovino), ne moremo čislati.
Grede mimo bezga  (kadar greš mimo bezga), odkrij se mu.
Turki so po deželi razsajali, vse požigaj e in ropaj  e (tako,
da so vse požigali in ropali,), človek sili dalje in dalje, vedno
hrepene višje in višje (ker vedno hrepeni . . .). To i z r e k š i
(ko je to izrekel), mirno umre. Leopold II., vladar avstrijanskih
dežel (ki je bil . . .), vladal je samo dve leti.

Nedoločniki in deležniki uadomestujejo zavisne stavke.
Zavisnike včasih skrajšujemo izpreminjaje glagolov dopovedek
ali v nedoločnik ali v deležnik.

Pri skrajševanji izpade veznik ali oziralni zaimek, kazalni
zaimek in pomožnik v sestavljenih časih.

Z nedoločnikom krajšamo osebkove in dopolnkove stavke
s podredbenim veznikom da.

121

Z deležnikom krajšamo':

a)  prilastkove in dopolnkove stavke z oziralnikom ki, kateri.

Glagol stopi v II. sedanji deležnik, kedar je djanje v za-
visnem stavku istodobno z djanjem v glavnem; v I. pretekli
deležnik pa stopi glagol, če je djanje v zavisnem stavku minolo '
pred onim v glavnem stavku. Glagoli trpnega pomena se sta¬
vijo v trpno pretekli deležnik.

h)  Z deležnikom krajšamo prislovne zavisnike časa, načina
in vzroka.

Kedar je djanje zavisnega stavka istodobno z glavnim,
stopi glagol v I. deležnik sedanjega časa; če pa je že preteklo,
v I. pretekli deležnik.

Pregibni deležniki se ravnajo v sklonu, spolu in številu
vselej po tistej besedi, katero zavisnik pojasnjuje.

(Primeri tudi §. 38!)

Prilastkovi stavki s samostavnikovim ali pridevnikovim
dopovedkom se krajšajo, ako se izpusti oziralni ki, kateri in
vezilo. Tako skrajšanim stavkom pravimo pristavek (apozicija).

Tudi skrajšani zavisniki se ločijo z vejico od glavnih stavkov,
zlasti če ima nedoločnik ali deležnik kako pojasnilo pri sebi.

135. naloga.  1. Listje, ki pada raz drevje, straši zajca.

2. Sina, ki je dovršil ljudsko šolo, poslali so starši v gimnazij.

3. Kedar prideš v tujo hišo, spodobno pozdravi navzoče.

4. Bučele nabirajo cvetni prah (tako), da letajo, od cvetlice do
cvetlice. 5. Žolna pleza (tako), da se poganja z repnimi peresi.
6. Usliši glase onih, ki k tebi vpijo. 7. Čiči, ki stanujejo blizu
Kranjskega, govore slovenski. 8. Strijca, ki je pred nekimi leti
umrl, moja sestra ni poznala. 9. Medved, ki je zver neokretnega
telesa, hodi po širokih podplatih. 10. Leva, ki je kralj če-
tveronogim živalim, vidimo pri nas le v zverinjakih.

a)  Skrajšajte zavisnike!

b)  Postavite skrajšane prilastkove stavke (1. 2. 6. 7. 8)
pred dotične samostavnike! N. pr. Padajoče listje straši zajca.

Opomnja.  Človeku ni dobro, da je strašljiv = Človeku
ni dobro strašljivemu biti. Ne daj, da te nagiblje sleharen
veter == Ne daj se nagibati sl eh ar n emu vetru.

Vmesni stavki (parenteze).

§. 101 .

Prešeren — saj poznate tega pesnika — je zložil
„Krst pri Savici.“ Slomšek — bil je knezoškof lavantinski

— je bil prijatelj mladini. Ako ti je življenje drago, jaz tega
ne dvomim,  ohranjaj si zdravje.

Glavni stavek, ki je vtaknen v kateri drugi rek, pa se
ž njim v priredje ne veže, je vmesni stavek. Lahko se izpušča,
a vendar se glavna misel ne moti. Vmesni stavek se loči ali
s pomišljajema ali pa z vejicama.

136. naloga.  Podčrtajte vmesne stavke: Mladost — zares
je najlepši čas človeškega življenja — hitro mine. Nezmernost

— znano je to vsakemu — škoduje zdravju. Pretekli teden

— bilo je na dan Kristusovega vnebohoda — obolel mi je
brat. Sij uka — prištevamo jo pticam močvarnicam — mi naša
domača ptica. Rudolf IV. — imenujemo ga ustanovnika — ute¬
meljil je dunajsko vseučilišče. Ako hočete iti domov, — nikakor
vam tega ne 'branim, — spravite se na pot. Blisk, — razlagal
sem vam to že zadnji; rat, — vidi se prej, nego se zasliši
grom. Večni Bog — saj si milostjiv — otmi nas nadlog!

Manjkavi (eliptični) stavki.

fi"

Dober dan (voščim). (Ti si moj) ljubi prijatelj! (Kar je)
lahko dobljeno, (to je) hitro zapravljeno.

Včasih, zlasti v voščilih, nadpisih in pregovorih izpuščamo
enovitim, pa tudi zloženim stavkom posamezne člene, ki se že
sami ob sebi razumevajo. Takim stavkom pravimo manjkavi
ali izpustili (eliptični) stavki.

137. naloga.  Pristavite manjkavim stavkom izpuščene
člene:

Slava! Živeli! Lahko noč! Dobro jutro! Premili starši!
Srednja pot najboljša pot. Stara navada železna srajca. Stara
navada železna klada. Lastna hvala cena mala. Dolga bolezen
gotova smrt. Trda izreja dobra volja. Sin moj, um svoj. Goste

službe, redke suknje. Zunaj lep, znotraj slep. Kolikor glav,
toliko misli. Kolikor krajev, toliko običajev. Kakoršna setev,
takšna žetev. Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Danes
meni, jutri tebi.

Pazite na vejico v eliptičnih — enovitih in zloženih —
stavkih!

a)  Konj je hiter. Konj je močen. Konj nf le hiter,
ampak tudi močen.

b)  Vsaka reč ima svojo dobro stran. Vsaka reč ima svojo
slabo stran. Vsaka reč ima svojo dobro in slabo stran.

c)  Jaz sem učenec. Ti si učenec. Jaz in ti sva učenca.
Ogenj in voda dobro služita.

d)  Konja rabimo za vožnjo. Vola rabimo za vožnjo. Kakor
konja, tako rabimo tudi vola za vožnjo.

e)  On živi zadovoljno. On živi srečno. On živi  z a do¬
volj no, zato srečno.

f)  Da-si je vrbov les mehek in malo vreden za
kurjavo,  vendar naj bi vsaka kmetija imela nekoliko vrb.

Pravilo:  Če se vjemajo stavki tako, da služi enemu osebku
več dopovedkov (a),  enemu samostavniku več prilastkov (b),
enemu dopovedku več osebkov C e),  več dopolnil (d)  ali do¬
ločil (e)  i. t. d., takrat so stavki skrčeni.

Skrčujemo pa glavne in zavisne (f)  stavke. Istovrstni
členi skrčenih stavkov stoje ali brez veznika drug poleg drugega,
ali pa jih vežejo priredbeni vezniki (Kateri so?) Členi, na
katere se odnašajo istovrstni členi, so vkupni.

Istovrstne člene loči vejica, če niso zvezani
z vezniki:  in (ali), ter,

138. naloga.  Nezmernost in nesnažnost ste sovražnici
zdravju. Premičnice in sopremičnice tekajo okoli stalnic. Ogenj
sveti in greje. Čista voda nima niti barve, niti duha. Bog je
ustvaril zemljo in nebo. Marsikateri mrčes je ljudem in živalim
nadležen. Korist živali in rastlin je različna. Kos poje ne le

Skrčeni stavki.

§. 103.

Z-vV tri..'?)  4

77 *

124

glasno, ampak tudi prijetno. Marsikdo si je opomogel s prid¬
nostjo in poštenostjo. Vinska trta se je zelo razširila ter se
izprevrgla v brezštevnilna plemena.

a J  Razvežite skrčene stavke!

b)  Podčrtajte istovrstne stavko ve člene enkrat, vkup ne
dvakrat!

139. naloga.  Prešič je sicer nesnažna žival. Prešič je
vendar koristna žival. — Kuna leži po dnevu v kakej luknji.
Kuna se skriva po dnevu v kakej drvnej skladalnici. — Krt
ima  neizrečeno dober nos. Krt ima neizrečeno tanek sluh. —
Od gosi dobivamo dobro pečenko. — Od gosi dobivamo mehko
perje. — Že v starodavnih časih je človek konja ukrotil. Že
v starodavnih časih je človek konja vzel v svojo službo. —
Konja rabimo za ježo. Konja rabimo za vožnjo. — Konj je
pomnjiv. Konj je pogumen. — Žrebe je jako živa žival. Žrebe
je jako šegava žival. — Varuj se tistih maček, katere spredaj
ližejo. Varuj se tistih maček, katere zadi praskajo. — Radi
pijemo kozje mleko, ki ima neki poseben okus. Radi pijemo
kozje mleko, ki ima zdravilno moč.

a)  Skrčite te stavke!

b)  Razločite neskrčene stavke po stavkovih členih.

c )  Povejte istovrstne in vkupne člene skrčenih stavkov!

a)  Laž in zvijača pogine.  Dela in čas dela bodi starosti
primeren.

b)  Jaz in ti sva učenca.  Brat in sestra sta prišla.
Ogenj in voda hudo gospodarita.

c)  Jaz, ti in on smo tovariši.  Strijc, teta in dete so
nam oboleli.

V stavku z več osebki stoji dopovedek v ednini, dvojini
ah množini, in sicer:

a)  v ednini, če se vsi osebki, pomenjajoči nežive stvari,
imajo za ena celoto; ako so ti osebki raznega spola, ravnd se
dopovedek v spolu po najbližjem mu imenu;

Skrčeni stavki z več osebki.

§. 104.

125

b)  v dvojini, če se dopoveduje o dveh osebkih v ednini,
ki si ju ne moremo misliti kot eno celoto: ako sta osebka raz¬
nega spola ali razne osebe, ima moški spol prednost pred
ženskim, ženski pred srednjim, enako tudi prva oseba pred
drugo, druga pred tretjo;

c )  v množini, če ima stavek več osebkov, ki si jih ne
moremo misliti kot eno celoto; kedar so osebki raznega spola
ali razne osebe, vjema se dopovedek v spolu z najimenitnejšim
kakor v dvojini.

140. naloga.  Tudi med ptiči se nahaj — bogatija in
siromačija. Sokol in jastreb se vozi — na lov. Žrjav in štorklja
st— ribič —. Senica in penica si napravljat— majhno gnezdo
iz tankega šibja. Človeku je potrebn— jed in oblačilo, človeku
je potrebn— oblačilo in jed. Mraz in toplota med seboj men¬
javat—. Hlapec in dekla delat—. Ti in on se učit—. Vi in
oni riše —. Mi vi in oni moram— moliti. Listje in cvetje
začenj— veneti. Hrast in bukev st— gozdni drevesi.

a)  Pritaknite namesto črtic pripravne končnice !

b)  Poiščite istovrstne in vkupne stavkove člene!

141. naloga.  Skrčite sledeče stavke: Slepota je velika
nesreča. Gluhota je velika nesreča. — Tolsti karp je riba.
Tanka ščuka je riba. — Pametni se pri ognji ogreje. Nespametni
se pri ogni opeče. — Mi stanujemo v gospodskih ulicah. Vi
stanujete v gospodskih ulicah. — Pri vesoljnem potopu so
poginoli ljudje. Pri vesoljnem potopu so poginole živali. — Sin
je odpotoval. Hči je odpotovala. — Gorje mu, pri katerem se
mačke bratijo. Gorje mu, pri katerem se miši bratijo.

Skrčeni stavki z več dopovedki.

§. 105.

142. naloga.  Skrčite sledeče stavke! Drevo raste. Drevo
cvete.— Ne bodimo skopi! Ne bodimo zapravljivi! (ni-ni). —
Solnce vzhaja. Solnce zahaja. — Krokar krade svetle reči.
Krokar odnaša svetle reči. — Pij za potrebo! Jej za potrebo! —
Bodi v svojej besedi resničen! Bodi v djanji pravičen! —
Kanja ustrahuje gada. Kanja požrč gada. — Sopara je lahka.

126

Sopara se vzdiguje kvišku (ter). — Kdor veliko govori, veliko
ve. Kdor veliko govori, veliko laže (ali) — .

Pazite!  Veznik ter je enakega pomena kakor in, samo
da veže bolj stavke nego posamezne besede.

§. 106.

a)  Bodi v besedi resničen, v danji pravičen! (skrčen
stavek.)

Bodi v besedi resničen, bodi v djanji pravičen! (pri¬
redje): — Zemlja je premičnica, luna pa sopremičnica (skrčen
stavek). Zemlja je premičnica, luna pa je sopremičnica (pri¬
redje).

b)  Človek se med ljudmi obrusi (,) kakor (se) kamen po
svetu (obrusi).

Velblod je višji (, ) nego (je) vsak konj (visok).

c)  Šel je in bral — Gredoč je bral. Klečala je in je
molila = Klečb je molila. Obrnol sem se in šel domov =
Obrnovši se sem šel domov. To izreče in umolkne = To
izrekši umolkne.

V skrčenem stavku mora biti vsaj en vkupni člen, na
katerega se odnašajo istovrstni členi. Vkupni člen je lahko
tudi vezilo (a).

Načinovni in primerjalni stavek se s sprednjim skrčuje
brez vejice, (b)  Skrčenim in priredno zloženim stavkom (c)  z dvema
glagolovima dopovedkoma izpreminja se prvi dopovedek pogosto
v primerni deležnik.

143. naloga.  1. Ne posmehuj in ne smej se drugim!
2. Jaz sem gore sin, bivam vrh planin. 3. Rak si sleče svoj
oklep vsako leto ter si priskrbi novo obleko. 4. Bojeval se je
kakor junak. 5. Železo je koristnejše nego zlato. 6. Kakor vsaka
kača pogoltne gad celo uplenjeno žival. 6. Vsako jutro si umij
obraz in roke s hladno vodo! 8. Poravnaj si lase, ter očedi si
črevlje! 9. Ne jej požrešno, ter ne izbiraj si jedi! 10. Stoj in
sedi ravno! 11. Ne grizi sih nohtov, ter ne trebi si nosa!

12. Visoko vrh planin stojim, v veselji rajskem tu živim.

13. Tam doli ljudje prebivajo, veselje redko uživajo. 14. On

127

mi je brat in prijatelj. 15. Moj brat in moj prijatelj sta me
obiskala. 16. Tukaj smo le tujci, popotniki v solznej dolini.
17. Pes je večji nego mačka. 18. Na tratico sedem, počivam
sladko. 19. Vse trudno utihne, zapira oči. 20. Vse jo kroglo,
vse se miga.

a)  Razločujte priredja od skrčenih stavkov!

b)  1 spremenite skrčene stavke v priredja!

144. naloga.  Izpremenite zaznamovane glagole v pri¬
merne deležnike:

Gl e d a j o, a ne vidijo. Sprehajam  se po travniku in
trgam cvetlice. Omedlel  sem in zgrudil se na tla. Pristopil
je in obvezal mu rane. Bučela prileti  in nabira cvetni prah.
Priletel  je na breg in skočil v čolnič. Mirno sedim  in po¬
slušam. Konji so splašijo  in zdirjajo.

Skrčeni stavki z več dopolnili.

§. 107 .

145. naloga,  a)  Skrčite sledeče stavke: Na vsakej
rastlini razločujemo korenino. Na vsakej rastlini razločujemo
deblo. —■ Žirafa ima dolg vrat. Žirafa ima kratko (truplo) (a). —
Cista voda nima nikakoršnega duha. Cista voda nima nikakor-
šnega okusa (niti). — Človek ima razum. Človek ima svobodno
voljo (ne le — ampak tudi). — Otroci so natrgali jagod. Otroci
so nabrali gob. — Hudi mrazovi škodujejo setvi. Hudi mrazovi
škodujejo drevju. — Zrak je potreben ljudem. Zrak je potreben
živalim. — Veselimo se obilne žetve. Veselimo se bogate
trgatve. — Učitelj pripoveduje o turških napadih. Učitelj pri¬
poveduje o junaških bojih našincev. — Jaz znam dobro pisati.
Jaz znam dobro brati.

bJ  Poiščite istovrstne in pa vkupne člene!

Skrčeni stavki z več prilastki.

§. 108.

146. naloga.  Bohinjski dolini loči nevisoko, a strmo
hribovje. Avstrijsko nad Anižo je bogato kamene in varjene soli.
Ob tirolskej meji ste bodensko in gardsko jezero. Včasih se

128

utrga premočeni in stlačeni sneg. Vzhodne in zahodne karnske
Alpe razprostirajo se Dravi na desno. Osnažen in umit pod hvali
gospodinjo. Moja in tvoja sestra ste šivilji. Ljubezen do cesarja
in do očetnjave je Avstrijancu kinč. Pare iz mlak in luž so
zdravju škodljive. Bog je stvarnik nebes in zemlje. Zlato je
najplemenitejša, najlepša in najdražja kovina.

a)  Razvežite skrčene stavke!

b)  Poiščite istovrstne člene!

147. naloga.  1. Globoka bohinjska dolina se razprostira
ob južnem podnožji Triglavu. 2. Avstrijansko cesarstvo ima
lepe, bogate kronovine. 3. Južne apneniške Alpe so raztrošene
tudi po Krajskem. 4. Evropa je sicer majhen, a mnogoljuden
del sveta. 5. Triglav je najvišja kranjska gora. C. Laški in
francoski jezik izvirata iz latinskega. 7. Štajerci govore slovenski
in nemški jezik. 8. Milega materinega jezika ne pozabi nikdar!

9. Dunaj je največje, najimenitnejše mesto našega cesarstva.

10. Severno ledeno morje razprostira krog severnega tečaja.

11. Zelenkasta morska voda je slana. 12. Zelenkasta, slana voda
obdaje suho zemljo. 13. Pav ima lepo perje, pa grde noge.

a)  Kateri izmed teh stavkov so razširjeni, kateri skrčeni?

b)  Razložite stavke po govornih razpolih!

Pazite! Kedar se pred istim samostavnikom nabere več
pridevnikov, tedaj jim je razmerje ali priredbeno, ali pod-
redbeno.

Med priredbene pridevniki more se vstaviti veznik in,
med podredbene pa ne. Stavki s priredbenimi pridevniki so
skrčeni ter se dado razvezati v toliko enovitih stavkov, kolikor
je v njih zapored priredbenih pridevnikov.

Skrčeni stavki z več določili.

§. 109.

148. naloga.  Ptice potujejo čez gore in doline. V mlakah
in lužah je stoječa voda. Ali more kdo ob kruhu in vodi živeti?
Ptiča poznamo po glasu in po perji. V cerkvi in v šoli vedite
se spodobno!

129

Ptice selilke žive po letu pri nas, po zimi v gorkejših
deželah. Večina dvoživk živi tako v vodi kakor na suhem. Srne
streljajo zaradi mesa, kože, dlake in rogov. Nad menoj, pod
menoj, krog mene je Bog. Hlapec je služil zvesto in pošteno.
Gospodar sedi s svojo ženo in s svojimi otroki pod lipo. Slovenci
so tujce vselej in radovoljno pod streho jemali. Iz solitarja,
žepla in oglja se dela smodnik. Slovenci žive po Kranjskem,
Štajerskem, Koroškem in v Primorji.

a)  Razvežite skrčene stavke!

b ) Poiščite krajevna, časovna i. t. d. določila!

Pazite!  Kedar se veže več istovrstnih členov v skrčenem

stavku, stavi se veznik le med zadnja dva.

149. naloga.  1. Iz zlata se kujejo denarji ter se delajo
tudi dragotine. 2. Gospodar je dolžil hlapca tatvine. 3. Gospodar
je oljubil hlapcu in dekli dobro mezdo. 4. Gospodinja ukazuje
in prepoveduje deklam. 5. Gospodinja ukazuje deklam vsakdanje
delo. 6. Govdri počasi in umevno! 7. Govori vselej razločno!
8. Govori z usti, ne z rokama! 9. Zračnej visočini orel je
vladar! brezdnu in strmini je lovec gospodar. 10. Zračnej
visočini orel vladar, brezdnu in strmini pa lovec gospodar.

11. Poprej je stanoval v Pragi, zdaj pa stanuje na Dunaji.

12. Učil se je v Celovci in na Dunaji. 13. Spoštujte očeta in
mater! 14. Ubogajte starše na migljaj! 15. Drevo se naslanja
na drevo, človek na človeka. 16. Blejsko jezero je podoba živ¬
ljenja, bohinjsko podoba miru. 17. Jež najrajši žre miši; zato
ga imajo ljudje tudi v hiši. 18. Zrak se da stisniti, pa le do
določene mere. 19. Dan mine in nikdar več ne pride. 20. Čas
hiti, in nikdo ga ne pripravi nazaj. 21. Pomislite, da čas hitro
teče. 22. Dan, ki je minol, nikdar več ne pride. 23. Lenega
čaka strgan rokav, pal’ea beraška, prazen bokal. 24. Suvajoč
se imenuje potres, kedar se zemlja navpik zdaj vzdiguje,
zdaj upada.

a)  Poiščite razširjene, priredbeno in podredbeno zložene
in skrčene stavke!

b)  Razložite stavke po stavkovih členih!

Slovenska slovnica. 9

130

II. Mnogo zloženi stavki.

§. HO.

a) 1. Piš mine, burja potihne vse lepše A, B, C,

raste.

2. Vroče je, čelo kipi; solnce je pekoče, A, B, C, D,
zemlja reži.

b)  1. Kedar postaviš med malo odprtimi č, A, v.
durmi gorečo svečo na tla, pripoguje se plamen

v sobo, ker vnanji mrzli zrak v sobo prihaja.

2. Priden gospodar skrbi, da svojim dednim A, dp,
naslednikom ne zapravi tega, kar je prejel od dp. 2.
svojih prednikov.

3. Kdor z modrimi hodi, bo moder; kdor o, A; o, B.
se z napačnimi pajdaši, popači se sam.

c)  Globoko in globoko so kopali delavci A, skr.;
v zemljo; ko so vložili temelj, začeli so zidati

obok nad obokom tako, da so naredili devet
obokov.

Pravila:  Mnogo zložen stavek sestoji iz več nego dveh

stavkov.

Najnavadnejše zveze v mnogo zloženem stavku so:

a)  združeni so sami glavni  sta vki (1.  množno priredje,
2. združeno priredje!

b)  Glavnemu stavku sta pridr užena dva ali  več zavisnikov
( množnolm dredje) \  ti so ali na istej stopnji zavisnosti (1), če
so ~vši glavnemu stavku podredni, ali na neenakej stopnji
(2), če je eden podreden glavnemu, ostali pa drug od
drugega zavise (3). Po zvezi enovitih podredij postane zdru¬
ženo podredje.

c j Glavnemu stavku je dodano  (enovito ali pa množno)
podredje (zmesna sestava).

Opomnja.  Obširna podredja ne ugajajo slovenščini;
tudi obširna priredja raji razvezujemo v enovita.

150. naloga.  1. Strop se udere, okno zije, dete plaka,
mati vpije. 2. Bog je dal, Bog je vzel, njegovo ime hvalimo

m

vekomaj. 3. Krta dolžijo ljudje po krivem, da grize korenine
sadežem, ki morajo potem usahnoti. 4. Včasih ga sicer zasačimo
pri usehlih rastlinah, ker je tu hrustal ogrce, ki so korenine
podgrizovali. 5. Kedar so Madjari nasprotnika pognali v beg,
spuščali so se za njim, ne mirujoč prej, da je zadnji padel pod
njihovim ostrim mečem. 6. Mislili so namreč, da jim hode vsak
sovražnik, ki ga usmrtijo v boji, na onem svetu služil kot
suženj. 7. Obleka vitezov pri turnirjih je bila dragocena in
neprodorna; glavo so si pokrivali s čelado, vrh katere se je
vila krasna perjanica. 8. Za časa turskih navalov se je pogosto
dogajalo, da je Turčin planil čez mejo, predno je bila priprav¬
ljena cesarska vojska. 9. Za časa Marije Terezije so našej
očetnjavi pretile vsestranske nevarnosti; kajti vzdignole so se
proti njej mnoge evropske države, pozabivše danih obljub in
zagotovil. 10. Sever je potihnol, jug piha, led se taja in sneg
kopni. 11. Žito na polji rumeni, črešnje rudečč, listje temni,
cvetlice obešajo glavice pod pekočimi žarki. 12. Ako hoče kdo
kaj od tebe imeti, prijazno mu postrezi, če mu moreš.
13. Avstnjanski stanovalci so razcepljeni v več narodov, ki se
ločijo po veri in jeziku; razlikujejo se pa tudi po šegah, po
obleki ali noši. 14. Večkrat nebo otemni, bliska se in grmi,
pohleven dež napoji suhotno zemljo. 15. Oj, tiho, tiho, ubogo
dete moje, bolezen grda vzela je slovo; žari se zopet bledo
lice tvoje, jasni se kalno, mračno ti oko! 16. Cim omikanejši
je narod, tem bolj naseljena je po navadi dežela, v katerej
prebiva. 17. Pravijo, da rega s svojim regljanjem naznanja dež;
vendar jej ni zmerom verjeti. 18. Zlato je rumene barve; 'vedno
se blišči, nobena rija se ga ne prime.

a)  Povejte pri vsakem teh množno zloženih stavkov, je-li
množno priredje, množno podredje, zmesna ali katera druga
sestava.

b)  Povejte pri vsakem zavisniku, kakšen je.

c)  Razložite nekatere stavke po stavkovih členih!

O p o m n j a. Zaznamujte glavne stavke z velikimi črkami,
zavisne pa z malimi kot kraticami dotičnih imen (o = osebkov,
d = dopovedkov, dp == dopolnkov, p = prilastkov, č =

9 *

132

časoven, k = krajeven, n — načinoven, v = vzročen stavek),
pridevajte za skrčene stavke kratico skr., za skrajšane pa
znamenje z, dobite pismeno sliko stavkovske zavisnosti. N. pr.
1. A, B, C, D. — 8. A, o, č. — 13. A. p. skr; B, skr.

Pravilo:  Mnogovrstne vaje po berilih v čitanki!

Raba ločil.

§. Ul.

Ponavljajte §. 12 v glasoslovji!

1. Pika se stavi:

a)  na konci govora,

b)  za posameznimi napisi;

c)  pri kraticah;

d)  za vrstilnimi številniki, kedar se pišejo s številkami.

2. Dvopičje stavimo:

a)  pred dobesednim govorom, kedar sledi uvodnemu stavku;

b)  kedar se kaj našteva ali v pojasenjenje dodaje.

3. Podpičje loči:

a)  stavke v sklepalnem priredji;

b)  daljše stavke v vezalnem in v protivnem priredji, zlasti
kedar se poudarja nasprotje;

c)  enovita priredja in podredja v mnogo zloženem stavku;

d)  naštevane dele večjega obsega.

4. Vejica loči:

a)  krajše stavke vezalnega in protivnega priredja;

b)  daljše stavke vezalnega priredja, kedar so zvezani z in
ali katerim podvojenim veznikom;

c)  glavne stavke od zavisnih in zavisne od zavisnih, naj
si bodo ti popolni ali skrajšani*);

*) Kedar skrajšanemu stavku ostane sam nedoločnik ali deležnik,
takrat mu izpade vejica.

133

d)  dobesedne stavke od uvodnih, kedar stoje ti za dobe¬
sednimi ali sredi njih;

e)  vmesne stavke od členov glavnega reka;

f)  v skrčenih stavkih istovrstne člene, ako niso zvezani
z in, ter (ali). Načinovni in primerjalni stavek se skrčuje
z glavnim brez vejice;

g)  ogovorno besedo ali medmet od drugih stavkovih
členov.

5. Vprašaj se stavi:

a) na konci vprašalnega stavka;

h)  za posameznimi vprašalnimi zaimki in prislovi.

6. Klicaj se stavi:

a)  na konci stavka, ki pomenja klicanje, čudenje, ukaz,
željo ali prošnjo;

b)  pri ogovoru v listih;

c)  za medmeti; kedar sami za-se stoje.

Včasih, zlasti v daljših velelnih stavkih se klicaj rad
zamenja s piko.

7. Pomišljaj se stavi:

a)  poleg pike pri daljšem premolku;

b)  kedar se katera beseda ali kak rek zamolči ali pa
kaj nepričakovanega pove;

c)  namesto vejice pred vmesnim stavkom in za njim.

8. Oklepaj

loči vmesno besedo, včasih tudi — namesto vejic ali pomiš-
ljajev — vmesni stavek od členov glavnega rega.

9. Vezaj

veže zloge in besede.

1'0. Narekovaj

rabimo pri dobesednem govoru in takrat, kedar hočemo posebno
zaznamovati posamezne besede in izraze.

11. Opuščaj

kaže, da se je kaka črka izpustila.

134

12. Oporni n j a j

kaže na kako opomnjo, najčešče zdolaj pod črto podstavljeno.

13. E n a č a j

kaže enakost dveh reči.

151. naloga.  Ni ga podjeda od hudega soseda. Cesar
Franz Jožef I. je nastopil vlado 2. dec. 1848 1. Četrto berilo
za ljudske in nadaljevalne šole.

Vodnik je pel: „Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj
je spomina: me pesmi pojo.“ Dvoparkljarji so: govedo, ovca,
koza, srna itd.

V prostor za neprozornim telesom ne pride svetloba;
zaradi tega je v nerazsvetljenem prostoru senca. Mladost živi.
brez vse skrbi; vsako nedolžno veselje popolnoma uživa; mladost
po veselji hrepeni; na nje obličji se vidi mir srca. Odprta noč
in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena prat : ka.
Vroče je, čelo kipi; solnce pripeka, zemlja reži. Kdor začuje
tresk blizu sebe, sliši le enojen pok; kdor pa je bolj oddaljen,
temu je grom drdrajoč in bobneč.

Minola je zima, prišla je lepa pomlad. Noči se krajšajo,
dnevi se daljšajo. Dela dosti, a delavcev malo. Bogat je,
a srečen ni. Čestokrat je že iz iskrice nastal silen požar, in
tako je pogosto iz neznatnega vzroka zgodila se velika nesreča.
Žarki se razširjajo ne le v praznih prostorih, ampak prešinjajo
tudi tekočine in trdna telesa.

Kdor ne napreduje, ta' nazaduje. Drevi utegne marsikaj
drugače biti, nego je bilo davi. Toliko ga je bilo sram kakor
volka strah. V hiši, kjer prebivaš, naj bo dober zrak. Človek
se rad vede kakor gospodar, komur je dano gospodstvo nad
vsem, kar po zemlji hodi. Atila, šiba božja, je umrl 453. 1.
Usliši glase, k tebi vpijoče!

, Deček je stopil iz šole, dopolnivši štirinajsto leto. Odmo-
livši je šla žena iz cerkve. Modras je nekoliko večji nego gad.
„Pravičnost je temelj državam," rekel je cesar Franc. Vsaka
dušna moč, to vsak po sebi lahko čuti, utrjuje se s primerno
vajo. Najboljše zdravilo od kačjega strupa je vinski cvet v kakor-

— 135 —

šnej koli opojnej pijači, bodi si žganje, slivovec, brinjevec, rum
ali močno vino.

Preljubo veselje, o kje si doma? Dragi prijatelj, pridi mi
na pomoč! O, kako se veselim! Ali veš do kruha pot? Dopol¬
nilo odgovjrja vprašanjem: koga? česa? komu? čemu? koga?
kaj? Vprašalni prislovi so: kje? kam? kod? itd. Koliko je
usmiljenje božje! Da bi bili srečni vse žive dni! Oh! Gorje!
Ljubi prijatelj! Kamor so prišli mirni Slovani — piše slavni
nemški pisatelj Herder — povsod so veselega srca polje obde¬
lovali. Bojim, se, da — vendar rajši molčim. Trudimo se za
srečo in slavo, in dobimo — grob. Skoči in stori, kar sem ti
zapovedal. Knjiga ,, Drobtinice" je zlata vredna. „Biti“ je
pomožni glagol.

Poiščite posamezna ločila ter povejte pri vsakem, zakaj stoji.

152. nalog  a,

Zajec.

1. Zajec je četveronoga gozdna žival. 2. Ima glavo vrat
trup noge in rep. 3. Pokrit je z mehko in dolgo dlako. 4. Noge
ima dolge in brze sprednje so mu krajše zadnje daljše.
5. Ušesa so daljša od glave. 6. Oči ima debele in izbuljene ter
jih ne more zapreti, ker so mu trepalnice premale; zatorej spi
z odprtimi očmi. 7. Rep je kratek in zasuknen. 8- Zajec v hrib
bolje teče nego s hriba v nevarnosti gre tudi v vodo in prav
dobro plava. 9. Zvečer se gre past in večkrat ga še jutranje
solnce najde na paši. 10. Po dnevi leži skrčen na svojem ležišči
katero si izkoplje sredi kakega razora tako globoko da se malo
ne ves skrije va-nje. 11. Zajec živi ob sočnatih rastlinah naj¬
ljubša mu je repa zelje in detelja. 12. Po zimi kedar sneg
zmrzne ne more do trave lačen je in objeda mlado drevje po
hostah a tudi po vrtih. naredi mnogo škode na cepljenih
drevesih. 13. Zajčje meso je tečno in okusno zato ga
lovci preganjajo v dovoljenem času. 14. Zajec je jako
boječa žival človeku ki se boji vsake stvarce pravijo boječ
kakor zajec.

Iz „Vrtec“-a.

136

a)  Vstavite ločila, ki manjkajo (13 vejic. 8 podpičij, 1 dvo¬
pičje, 1 narekovaj).

h)  Zapišite stavkovske slike!

153. naloga.

Koristnost živali.

Bog je ustvaril travo in drevesa naj bi služila živalim in
ljudem v živež brez rastlin bi ne mogle živali brez živali bi
pa ne mogli živeti ljudje živali so človeku prekoristne in potrebne
stvari kajti one nam opravljajo najtežja dela one nas žive nas
obuvajo nas oblačijo ter nam še delajo kratek čas človek naj
torej z živalimi vselej lepo ravna kako bi človek zemljo oral in
druga še težja dela opravljal ko ne bi imeli živali kje bi jemali
potrebno meso mleko maslo sir in še več drugih reči ki jih
imamo od živali kako bi se oblačili in obuvali ko ne bi bilo
živalskih kož volne in kožuhovine kako dolgočasno bi bilo na
svetu ko bi nikdar nikjer ne slišal nobene živali nikdar nikjer
nobene vesele ptice človek naj torej Bogu vedno hvalo daje za
to prevelike dobroto.

a)  Vstavite vsa ločila ter pišite veliko začetno črko, kjer
jo je treba pisati!

b)  Razložite stavke!

Red ali sledba stavkov.

§. 112 .

V enovitih in množnih podredjih stoje zavisniki ali pred
ali za glavnimi stavki. Le včasih stopi zavisnik med člene
glavnega stavka, kar pa slovenščini menj ugaja.

Glagol — zlasti v daljših stavkih — stoji malokdaj
na konci.

154. naloga.  Poiščite iz 152. in 153. naloge podredja
ter povejte, kako se vrste v njih zavisniki.

137

Taje v spisji.

A. Povesti.

1. Vinska trta in krompir.

Vinska trta nagne se k vinogradniku in izpregovori:
»Človek, ali imaš med rastlinami večjo dobrotnico od mene?“
Vinogradnik pravi; ,,Kaj pa, da imam večjega dobrotnika nego
si mi ti!“ ^Kdo je ta?Vl vpraša vinska trta. Vinogradnik odgo¬
vori: „Krompir mi je večji dobrotnik od tebef kajti krompir
mi daje potrebni živež, ti pa le prijetno kapljico, če imam
drugega dovolj.“

Napišite po tem zgledu basen: a)  o roži in žitnem klasu,
b)  o demantu in premogu, c)  o zlatu in železu.

2. Jelen in jazbec.

Jelen, ki je že prehodil mnogo krajev, sreča enkrat na
svojem potu jazbeca živečega v temnej luknji. Pravi mu:
»Neumnež, kako vendar moreš ležati v tej temoti? Ali se
nikamor ne upaš?“ Jazbec mu pohlevno odgovori: „Obiraj me,
kakor hočeš, in zaničuj moje prebivališče. Moje prebivališče mi
je mnogo ljubše od vseh dežel, katere si ti že prehodil,- zakaj
ta kraj je moja domovina!"

Napišite po uzoru te basni drugo a)  o prepelici in domačej
kuri, b)? c)!

3. Bodi pošten!

Mati da Katinki desetico za sol. Katinka izgubi medpotoma
denar. Mimo priede gospod, podari jej drugo desetico. Katinka
najde svojo desetico, hiti za gospodom, hoče mu vrnoti ^podar¬
jeni denar. Gospod jo pohvali, da jej dvajsetico.

138

Napišite po tem načrtu povest z drugim napisom!

4. Napišite povest po sledečem načrtu!

Usmiljen otrok.

Uboga ženica hodi po zimi od hiše do hiše, išče hrane in
gorkote. Mimo ženice pride bogato oblečena gospa, a ne da
jej milostinje. Deček, to videvši, priteče k ženici, poda jej edini
svoj novčič. Neki gospod, ki je to videl, pokliče dečka k sebi
ter ga vpraša, kaj je dal ženici. Deček odgovori. Mož ga po¬
hvali, da mu dvajsetino. Deček izroči starki tudi ta denar.

5. Izpremenite to povest, misleč si na mesto ženice siro¬
maka, na mesto gospe gospoda, na mesto dečka deklico, na
mesto gospoda pa gospo. Kako bi se napis lahko drugače glasil ?

0. Bertold Schwarz pripoveduje svojim tovarišem, mnihom,
kako je po naključbi iznašel smodnik.

T. Zapišite povest „Popotnika in medved 11  (3. čitanka,
st. 15) tako, kakor bi jo France pripovedoval svojim staršem.
(Načrt: Dva prijatelja, France in Anton, hodita skozi puščavo.
Medved pride naproti. Anton zbeži na drevo i. t. d.)

8. Izpremenite 35. berilo v 3. čitanki, misleč si na mesto
kovača zidarja, a na mesto krojača črevljarja.

9. Zapišite povest po tem načrtu: Zvesti pes.  Jahajoč
trgovec izgubi svojo potno torbo. Koder ga hoče cvile in
grize nazaj držati. Trgovec meni, da je pes stekel, ter streli
nanj. Pozneje zapazi, da nima torbe, jaše nazaj in najde psa
na torbi ležečega.

10. Zapišite povest po tem načrtu: Božični večer.

Pri mizi sedi mati in četvero otrok. Oče je bil pred neka¬
terimi meseci šel na vojno. Otroci govore o očetu. Mati je
žalostna. Nekdo trka na duri. Oče stopi v izbo. Vesela rodbina.

11. Hvaležni rejenec  (3. Čitanka, st. 10).

Marijana je od svojega 16. leta služila v mestu. Bila je

varčna dekla ter si je prihranila nekaj denarja. Ko pride
enkrat v svoj rojstveni kraj, pokopavali so ravno ubogo vdovo,
ki je zapustila še le šestletnega Janezeka. Marijana se ga
usmili ter ga vzame seboj v mesto, kjer ga je odgojevala. Ko

139

je Janezek ljudsko šolo dovršil, da ga Marijana črevljarstva se
učit. Po prizadevnosti je postal prvi črevljarski mojster. Vzel
je k sebi svojo staro krušno mater ter jej skazoval svojo
hvaležnost.

Okrajšajte  21. berilo v 3. čitanki po tem načrtu: Trije
bratje složno žive ter vsako delo skupaj upravljajo. Povsod jih
radi jemljejo za dninarje. Ko so nekdaj bili namenjeni na
travnik, oboli najmlajši brat. Starejša sta v zadregi; na zadnje
pokličeta bolniku staro sosedo za strežajko. Brata opravita delo.
Ko bolnik okreva, gresta starejša po plačilo ter odštejeta
mlajšemu tretjino. Ta se brani, vzeti svoj delež. Tako nastane
med brati prepir. Opat Paladij ga jim razsodi.

12. Okrajšajte ta le berila v 3. čitanki: a)  štev. 185.,
b)  štev. 3., c)  štev. 29., d)  štev. 191., e)  štev. 40.

13. Zapišite okrajšano 29. berilo tako, kakor bi ga pripo¬
vedoval krčmar.

Hrast in trst.

Hrast se je bahal s svojo trdnostjo ter očital trstu slabost,
da se uklanja vetru. Trst je to zaničevanje prenašal in molčal.
Kmalu pa nastane vihar. Ker se hrast ne da ušibiti, podere
ga vihar. Trst se pa priklanja in zopet vstane.

Mogočen  hrast in šibek  trst.

Nekdaj se je visok  hrast ponosno  bahal s svojo
silno  trdnostjo ter je zaničljivo  očital bližnjemu  trstu
njegovo  slabost, da se ponižno  uklanja vsakemu  vetru.
Slabotni  trst je to hrastovo  zaničevanje volj  .j  o prenašal
in je molčal brez ugovora.  Kmalu potem pa nastane hud
vihar. Ker se trdni  hrast nikakor  ne da ušibiti, podere ga
jezni  vihar na tla; šibki  trst pa se globoko  priklanja in
hitro  zopet vstane.

14. Razširite  s prikladnimi besedami (prilastki, dopol¬
nili in določili) sledečo basen: Gad in pila.  Gad pride
v kovačnico in hoče orodje razgristi. Spravi se nad naklo. Ko
nič ne opravi, zapusti ga in gre nad pilo. Pa tudi tu si brez
uspeha prizadeva. Pila se mu posmehuje rekoč: „Bedak, kako

140

hočeš mene razgristi, ki jaz železo premagujem in naklo,
kateremu ti nič ne moreš, lahko v pr^h zdrobim!“

Vinska trta in krompir  (primerite 1. nalogo!) Bilje
iep jesenski dan, ko pride vinogradnik v svojo gorico. Veselo
je gledal dobro obložene trte, ki so komaj nosile obilico grozdja.
Ko prikoraka gospodar vrh gorice, prikloni mu se šiponov trs
ter mu pravi. „ Človek, povej mi, imaš li med rastlinami večjih
dobrotnic od nas vinskih trt?“ Vinogradnik se mu nasmehne in
reče: „Kaj dvojiš? Se ve da imam večjega dobrotnika, nego si
mi ti!“ „Kdo je ta? 8  vpraša trst nadalje. Gospodar odgovori:
„Več dobrot, nego li od tebe, dobivam od krompirja; zato ga
moram višje ceniti. 8  Trs pa reče: „Kako bi to bilo mogoče?
Ali ti ne dajemo žlahtnega vina, katero sam imenuješ pijačo
vseh pijač? Saj vino pomlaja starčka in krepča moža ter jima
razveseljuje srce!“ Res je sicer, kar'  govoriš, 8  zavrne zdaj
vinogradnik; „a pomisli, da je krompir mnogim ubožnim ljudem
skoro edini živež, da je že od marsikatere dežele odgnal dra-
goto in lakoto. Kar nam je pa za življenje potrebno, moramo
bolje ceniti nego ono, kar nam je le v veselje. 8

15. *) Razširite basen o jelenu in jazbeci po sledečih
dodatkih: Jelen (kakšne postave); ... krajev (planine, doline, go¬
ščave, poljane); jelen sreča marsikatero divjačino in najde tudi)
jazbeca (kratek popis) v temnej luknji (kje in kako je bila
napravljena?) Ali se nikamor ne upaš (jelen vabi jazbeca, naj
gre ž njim, da mu pokaže lepih krajev). Prebivališče (kaj je
rekel še jaz’ sc.)

16. Razširite povest o zvestem psu (pr. 9. nalogo!) po teh
le dodatkih: Trgovec (ime, dom). (Od kod je jahal? kam? na
kokovem konji?) Koder (kratek popis) je tekal poleg njega.
Potno torbo (koliko je bilo v njej denarja?) je imel za seboj
na sedlu privezano. Torba se je odvozljala in padla na tla,
česar pa trgoveč ni zapazil. A koder, to videvši, hotel je trgovca
opozoriti (laja, cvili, postavlja se pred konja, grize trgovčev
plašč). Streli na-nj (pes ni dobro zadet — kam odide?).

')  Pazite posebno na določila vzroka (vzrok, učinek, sredstvo t. d. 1)

— 141

Pozneje zapazi (kje?) ležečega (pes se gospodarju dobrika in —
pogine. Žalost gospodarjeva).

17. *) Razširite povesti: a)  „Bodi pošten!" b)  »Usmiljen
otrok. “

18. Razširite a)  36., b)  183. berilo v 3. čitanki!

19. Zapišite sledeče pesmi v 3. čitanki v nevezanem govoru:

a) štev. 120., b)  34., c)  159.

20. Storite prav tako pri pesmih: a)  37., b)  145., c)  205.,
d)  46. pa v okrajšanej obliki.

21. Zapišite v nevezanem govoru ter razširite te le pesmi:
a)  57., b)  86., c)  148., d)  188. (prve tri kitice).

22. Zapišite životopise:

a)  Rudolf Habsburški.  Grof Rudolf rojen 1. 1218 (kje?)
Njegova pobožnost. Brezkralje na Nemškem. Za kralja izvoljen.
Otakar, kralj češki. Bitva 1. 1278. Habsburžani na Avstrijskem.
Rudolfova smrt 1291.

b)  F r a n c P r e š e r e n. Roj er, 1.1800. v Vrbi na Gorenj skem.
V Ribnici in na ljubljanskem gimnaziji. Pravoslovec na Dunaji;
doktor pravoslovja 1828. V pisarnici odvetnika Hrovata v Lju¬
bljani. Odvetnik v Kranji 1. 1846. Umrl 1. 1849. Slavni pesnik.

c)  Moj e živi  j en  j e. Roistven kraj, leto in dan. Ime in stan
staršev. Bratje in sestre. Cas pred vstopom v šolo. Prvi dan
v šoli. Drugi važneji spomini. Kaj hočem postati?

23. Doslužen vojak pripoveduje, kar je doživel.

24. Stari klobuk pravi, kako se mu je godilo.

B. Popisi.

Brana.

(Kaj je reč?)  Brana je poljsko orodje v podobi zategne-
nega čveterokotnika. (S e s to j ni deli.)  Naša brana stestoji iz
šest tramov po 1*2 m do"l'7 m dolgosti; vsak tram ima 5—6
ravnih, spodaj ostastih in nekaj zakrivljenih z6b, ki so enaka
daleč drugi od drugega. Spredaj in zedaj nosita stranska tramova
po 2 železni kljuki, v kateri se devlje veriga za naprego in

*) Pazite posebno na določilo vzroka (vzrok, učinek, sredstvo i. t. d.!)

142

vrv za vzdigovanje. (Kdo dela reč in iz česa?)  Brano
dela kolar iz lesa; zobove in okov pa priskrbeva kovač? (Čemu
je reč?)  Z brano poravnavamo, razbijamo in inešama že zorano
zemljo, uničujemo plevel ter zavlačimo semenje.

1. Popišite: a)  valjar, b)  plug, c)  jasli, d)  stiskalnico
(prešo).

2. Popišite, kako se dela a)  na skednu, b)  v mlinu,
c)  v kovačnici.

3. Popišite: a)  kakč se kruh peče, b)  kako se dela opeka,
c)  maslo, d)  sir, e)  platno.

4. Popišite: a)  kako se drevje presaja in požlahtnuje,

b)  kako se krompir pripravlja.

Lisica.

(1. Ime in pleme.)  Lisica je zver pasjega plemena.
(2.Velikost.) Po velikosti se enači srednjemu psu. 3. Pokritje,
barva.)  Oblečena je v kožuh belih, črnih in sivih dlak; le na
prsih je bela, po trebuhu pa sivkasto bela. Sploh pa izpreminja
dlako po letnem času. (4. Deli telesa.)  a) (Glava:)  Široka
glava se jej hitro spušča v dolg, tanek gobček; ostata ušesa
pa stojč po konci. Pod čelom se svetijo bistre oči; kedar pa
zine, pokažejo se vrste ostrih z6b. b) (Trup.)  Trup je zleknen
in šibek. Kaj lepo jej pristuje dolgi metlasti rep. Hode ga vlači
za seboj, tekoč ga pa privzdigne, c) (Udje.)  Tanke in kratke
noge nosijo truplo tako tiho in rahlo, da skoraj ni sledu za
njimi (5. Način življenja.)  a) (Prebivanje.)  Lisica živi
skoro povsod ter si koplje svoje luknje najrajša po goratih
listnatih gozdih, b) (Razplodba.)  V podzemljskej luknji skoti
liska več mladih, katere v nevarnosti prenaša na drug kraj.

c) (Hrana.)  Živi se z malimi poljskimi in gozdnimi živalimi,
zalezuje pa tudi perotnino okoli hiš. d) (Druga svojstva.)
Njena prekanjenost in drzovitost je prišla v pregovor. (6. H a sl j i-
vost ali škodljivost.)  Največji lisičji sovražnik je človek, ki
jo preganja vse leto. A drugega dobička nima od nje, razen
da prodaje njen kožuh.

143

5. Popišite v istej zaporednosti popisnih delov: a)  konja,
b)  volka (3. čitanka 129), c)  podgano, d)  kako drugo četvero-
nogo žival.

6. Popišite: lastovko (Pevka, 0‘14m dolga . . .)

7. Popišite: a)  vrabca, b)  kokoš, s posebnim ozirom na
koristnost in strežbo, c)  ptice pevke sploh.

8. Popišite železo po sledečem načrtu: Kovina. Kje se
dobiva? Očiščevanje vsakovrstne primesi. Lito železo. Kovaško
železo. Jeklo. Koristnejše od srebra in zlata. Čemu se rabi?

9. Popišite kako rastlino! (Ime in pleme. Popis posameznih
delov: korenika, steblo, listje, cvet (čaša, venec, prašniki, pestiči),
plod, stališče, ruba.)

10. Popišite: a)  okolico vaše šole, b)  dom, c)  vrt.

11. Popišite, kako so učenci praznovali šolski praznik.

Požar.

(Primeri 107. berilo v 3. čitanki.)

Gori! Gon'! Oj, strašen glas! kedar se razlega v nočnem
času, budeč ljudi iz mirnega spanja. Tužno bije v zvoniku plat
zvona! Sleharen udarec opominja prestrašene vaščane, naj bite
na pomoč ubogim, katerim že plapola streha v ognji. Brizglje
in vozovi z gasilnim orodjem pridrče, okna po hišah zablišče;
nebo se žari s krvavo žarijo, ki razsvetljuje z motno svetlobo
vso okolico. Lej, tam sika ogenj kvišku, tam je žrelo ognja;
tam si prizadevaje ljudje zadušiti ogenj v njegovem jedru ali
vsaj zabraniti mu, da ne bi preskočil na sosedna poslopja.
Nekateri nosijo vodo, drugi brizgajo, tretji razdirajo strehe!
Otroci plakajo, matere vpijejo; vse leta, bega in prenaša. —
A polagoma vendar pogase ogenj. O siromak, ki ti je plamen
v zelo kratkem času upepelil stanovanje! Hvali Boga, da si
mogel rešiti vse svoje milfe in drage!

12. Popišite povedenj! (Dež lije neprenehoma. Beka narašča
in stopi čez bregove. Ljudje prestrašeni bež e ne vedoč, kaj bi
prej rešili. Poslopja plavajo in se rušijo. Mogočno narasla reka
odnaša drva, mline i. t. d. Vsa dolinica je poplavljena. Ko jame
voda odtekati, vidi se velika škoda, ki jo je povodenj napravila.)

144

13. Popišite nevihto!

14. Popišite življenje na planini (68—82. berilo v. 3. čitanki.)

15. Popišite potovanje!

16. Popišite: a)  kako se vede postrežljiv človek, b)  kako
reden!

C. Primerjave.

Vas in mesto.

Vas in mesto sta kraja, ker ljudje prebivajo. V vasi in
v mestu so hiše in cerkve. V obeh so lepi vrti in zalo drevje. —
A v vasi so največ le kmetski ljudje, ki se pečajo s poljedelstvom
in z živinorejo; v mestu pa stanujejo gospoda, uradniki, umetniki

i. t. d. ki imajo vsak po svojem stanu drugačne opravke. V vasi
so hiše majhne, pogosto le lesene in s slamo pokrite; po mestih
so pa vse zidane in z opeko pokrite. V vasi se hiša ne drži
hiše; v mestu se pa hiša hiše drži ter se lepo vrsti, ulice
delajoč, druga za drugo. Vasi so navadno manjše od mest.

1. Primerjajte šolsko izbo s stanovalnico! (Podobnosti:
Obe ste hišni deli; v obeh vidimo ljudi; v obeh nahajamo peč
in različno orodje. Različnosti:  Katera je navadno večja?
Kako dolgo bivajo ljudje v šolskej izbi? Čemu je stanovalnica?
Katero orodje je v šoli?

2. Primerjajte: a)  stol in mizo, b)  stol in klop!

3. Primerjajte psa in mačko! (Pleme, velikost, pokritje,
barva, deli telesa, način življenja, koristnost.)

4. Primerjajte osla in konja!

5. Primerjajte gos raci!

6. Primerjajte sesavce pticam!

7. Primerjajte hruško in jelko! rež in pšenico!

8. Primerjajte rastlino in rudnino!

9. Primerjajte solnce in luno!

10. Primerjajte pomlad in jesen!

11. Primerjajte pomlad in mladost!

12. Primerjajte: a)  Koroško in Kranjsko, b)  gorenje in
dolenje Štajersko!

145

D. Bazložba pregovorov.

Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja.

Kdor jame zgodaj delati, je priden. Pridni lahko več zasluži
nego potrehdje. Pridni in marljivi si tedaj toliko prisluži in
pridobi, da na starost, ko ne more več delati, živi brez skrbi.

Razložite enako sledeče pregovore:

1. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta.

2. Tudi slepa kokoš včasih zrno najde.

3. Kedar greš volku nasproti, pokliči psa seboj.

4. Vsak pometaj pred svojim pragom.

5. Laž ima kratke noge.

Slogajači, nesloga tlači.

Dva soseda sta si bila iskrena prijatelja. Vestno sta si
pomagala, kedar je katerega izmed njiju zadela kakova nesreča.
Pa tudi drugače sta si skazovala svoje prijateljstvo. Da ni bilo
treba jemati dninarjev in težakov, hodila sta drugi drugemu
pomagat z vso družino, kolikorkrat je bilo delo nujno in po¬
trebno. Tako je jima rastlo premoženje ali imetje. A na enkrat
nastane med njima prepir zarad mejnika, o katerem je prvi
trdil, da je postavljen predaleč v njegovo zemljo. Začne se
pravda, ki je tekla, dokler nista oba vsega denarja k odvet¬
nikom znosila. Na zadnje so jima zarubili in prodali
posestvi. V ubožnici sta imela priliko, obžalovati svojo neslogo
in strast.

Pojasnite s povestmi tudi sledeče pregovore:

6. Ni nesreče brez sreče.

7. Kar te ne peče, ne gasi.

8. Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči.

9. Potrpljenje železne duri prebije.

10. Lastna hvala, cena mala.

Slovenska slovnica.

10

— 146 —

E. Listi.

a)  Zgledi.

1. Prošnja.

Dragi Blažek !

Bukve s podobami, katere si mi zadnjič, kazal, dopadle
so mi tako, da hočem očeta naprositi, naj mi kupi tudi tako
knjigo. Prosim Te torej lepo, posodi mi bukve za en dan, da
jih morem očetu pokazati. Vrne Ti jih zopet nepokažene

Tvoj

V Bistrici, 21. junija 1892. France.

(Isti Ust obširneje.)

Dragi Blažek!

Ko sem bil zadnjo nedeljo pri Vas, kazal si mi bukve,
v katerih so podobe strupenih rastlin, kakoršnih ima naš kraj.
Pod vsako podobo je ime strupenici, katero pred oči postavlja,
in kratek popis. Meni se bukve tako dopadajo, da hočem očeta
prositi, naj jih kupi tudi meni. Ker si pa nisem zapomnil njih
naslova, prosim Ti prisrčno, pošlji mi bukve še danes in dovoli,
da smem knjigo do jutri popoldne obd ; žati. Skrbno bodem jtaril,
da se ne zamaže ali drugače pokvari. 0 'pravem času jo dobiš
zopet v roke. Zanašam se na Tvojo prijaznost Priporoči me
svojim ljubim staršem in daj mi kmalu priliko, da ti enako
postrežem.

Tvoj

V Bistrici, 21. junija 1892. France.

2. Naznanilo in prošnja.

Ljuba prijateljica !

Sinoči se nam je vrnol ljubi oče z dolgega pota, prej ko
smo se ga nadejali in kot je bil sam namenjen. Razveselili smo
se; a naše veselje se je hitro skalilo, ko smo zvedeli, da je
bolehnost očeta prisilila, vrnoti.se pred določenim časom. Lotila
se ga je namreč mrzlica. Blaga mati sicer upa, da drug zrak
in domača postržeba kmalu zdravje povrne bolniku, vendar je
v velikih skrbeh in nagovarja očeta, naj bi se posvetoval s katerim
zdravikom.

Znano Ti je pa, draga prijateljica, da ima naš oče od
nekdaj veliko zaupanje do Vašega hišnega zdravnika, gospoda
1. I. Zato Te po materinem naročilu prelepo prosim, nagovori
ga, da bi jutri k nam prišel. Prav vestno bodemo stregli očetu
ter storili, kar koli nam bode zdravnik veleval. Bog daj, da
bi ljubi oče zopet okreval. Prejmi že poprej srčno zahvalo za
prijaznost, katero nam skažeš.

Tvoja žalostna prijateljica
V Libeličah, 2. oktobra 1892. Marjeta.

3. Poročilo in prošnja.

PrepoSlovani gospod, doktor!

Želeli ste, da bi Vam, blagorodni gospod, precej naznanili,
ko bi se bolezen, našega očeta utegnila na hujše obrnoti. Zali
Bog, da se je tako zgodilo. Oče je zadnjo noč prav nemirno
spal. Tožil je, da ga glava boli; včasih se mv je tudi vzdigo¬
valo. Kakor ste ukazali, dajala sem očetu zapisanega zdravila
ob določenej uri; zdaj pa prosim, naj bi napovedali, kako mi
je dalje ravnati. Zelo zelo bi Vam bili hvaležni, ako bi blago¬
volili bolnika še danes obiskati. Če bi Vam pa opravila tega
ne dopuščala, lepo prosim, da bi mi po človeku, ki Vam to
pismo odda, vedeti dali, kaj naj storim do takrat, ko zopet
pridete. S posebnim spoštovanjem.

V Libeličah, 4. oktobra 1892. Marjeta Klobučarjeva.

4. Naročbenica.

Preljubi Dragotin!

Zanašajo se na Tvojo prijaznost, Te že zopet s prošnjo
nadlegujem.

Kad bi namreč svojemu bratu k njegovemu godu dal ketero
darilce; zato Te prosim, kupi mi pri gospodu Jelarju lep nožek
s štirimi rezili in kostenim ročem ter mi ga pošlji do prihodnje
sobote. Troške Ti povrnem, kakor hitro zvem, koliko nož velja.

10 *


— 148 —

Veselilo bi me, ko bi nas hotel obiskati v soboto kot na godovno
mojega brata.

Z Bogom!

V Mokronogu, 6. maja 1892.

Tvoj prijatelj
Milan.

COdgovor.)

Ljubi moj Milan!

Rad sem ustregel Tvojemu naročilu ter Ti po pošti poslal
nožek, kakoršen utegne biti po Tvojej želji. Cena je zapisana
na zavitku. Ko bi še drugokrat Česa potreboval iz našega mesta,
le naravnost se obrni do mene; vselej sem pripravljen, zvrše-
vati Tvoja naročila. Godovna Tvojega brata pa se ne morem
udeležiti; zadržujejo me namreč razni nujni opravki.

Priporoči me svojim staršem, reci bratu, da mu tudi jaz
h godu vso srečo želim, in razveseli kmalu s kakimi vrsticami
udanega Ti prijatelja

V Zagrebu, 10. maja 1892. Dragotina.

5. Zahvala.

Blagi prijatelj!

Prav srčno se Ti zahvaljujem za skazano prijaznost.
Nožek, ki si mi ga poslal, je bratu in meni zelo dopadel.
Cena 2 gold. 50 kr. mu ni pretirana; hvaležen Ti vračam
troške.

Bratov god smo prav veselo praznovali', škoda, da nisi
utegnol priti. Natančneje zveš o tej veselici, kedar Te v mestu
obiščem. Da si mi zdrav!

Tvoj

V Mokronogu, 15. maja 1892. Milan.

6. Voščilo.

Predagi starši!

Ganenega srca se danes spominjam mnogih in velikih
dobrot, katere ste mi skazovali od mojega rojstvenega dneva.
Bogu in Vam se imam zahvaliti za vse, kar sem in premorem.
Naj bi Vam ljubi Oče v nebesih stoterno poplačal, kar ste mi

149

dobrega storili. Jaz pa si štejem v sveto dolžnost, tudi za na¬
prej ubogljiv in priden biti ter Vam tako veselje delati. Ce se
ravnam po Vašej volji, smem upati, da bodete tudi v prihodnje
kakor dozdaj ljubili

Vam, mili mi starši,

prehvaležnega sina

V Adjovščini, 31. decembra 1892. Jakoba.

Voščilo.

Preljubi oče!

Vaš god me spominja mnogih in velikih dobrot, za katere
se imam Vašej ljubezni zahvaliti. Vem, da Vam ne morem
zadosti povrnoti te ljubezni; vem tudi, da mi ni mogoče, naj
kar koli počnem, poplačati Vam vseh tistih skrbi, katere sem Vam
prizadeval, odkar sem živ, dobro vem, da nikdar ne nadomestim
dobrot, katere sem prejel iz Vaših rok.

Na misli so mi blagi opomini, s katerimi ste me tolikrat
izpodbujali k marljivosti, svarili me zaradi mojih slabosti in
napak, kazali mi pravo pot. /Dobri^ste in prizanesljivi sVoješnu
obroku; Vi zahtevate od samo to, kar morempo svojih

močeh storiti. Pa kar morem, to hočem z božjo pomočjo storiti.
Priden hočem biti in poslušen, vreden Vaše ljubezni.

Ce se mi posreči, da zadostim Vašim željam in Vam bodem
v veselje, tedaj se izpolni moje najsrčnejše voščilo, katero Vam,
premili oče, podajam k današnjemu godu. Oni, ki kraljuje v nebesih,
naj podeli, da mirno in veselo teko dnevi Vašega življenja; naj
Vas tisočkrat blagoslovi za vse, za kar Vam moram hvalo
vedeti; meni pa naj ohrani Vašo očetovsko milost.

Hvaležno Vam poljubuje roke

pokorni sin

V Celovci, 29. junija 1892. Pavel.

7. Povabilo.

Dragi France!

Danes teden bode pri nas cerkveni praznik in veliki shod.
Po starej navadi imamo o tem času malo boljši kruh in smo
radi boljše volje nego drugikrat. Znanci in prijatelji zbero se

150

ta dan, da se kaj pogovore. Obljubili so mi že nekateri, da
pridejo; pa brez Tebe, ki si mi vedno najljubši prijatelj, za
me ne bi bilo veselega dneva. Vljudno Te vabim, pridi tudi
Ti! Zelo bi me razveselil.

Zanesljivo Te pričakuje

Tvoj prijatelj

V Starem trgu, 7. julija 1892. Tomaž Murnik.

Povabilo k pogovoru.

Ljubi moj Aleš!

Dolgo že želim , s Teboj nekaj posebnega govoriti, vendar
ni bilo do zdaj prave priložnosti. Tudi k Tebi bi že bil rad
prišel, pa ne vem, kedaj bi Te doma dobil, ker vedno letaš po
opravkih. Če sem prav zvedel, prideš jutri v Konjice. Prosim
Te, potrudi se še malo dalje in pridi k meni; prav vesel
Te bode

Tvoj stari prijatelj

V Ločah, 11. novembra 1892. Davorin Miheljak.

8. Sožalnica (milovalni list).

Preljubi prijatelj!

Tebi in meni je nemila smrt veliko žalost storila. Vzela
je Tebi ljubega brata, meni pa preblagega prijatelja. Solze,
katere sva zanj potočila, je pokojni gotovo zaslužil, kajti bil je
dobra, preblaga duša. Vsi smo ga radi imeli in zvesto ljubili;
Bog pa ga je vzel k sebi na večno plačilo. Upajva, da se
kedaj zopet veselo snidemo. Torej ne žaluj preveč in tolaži se
s svojim

prijateljem

V Beljaku, 5. marcija 1892. Lovrom.

Dragi Matej!

Zelo sem se prestrašil zvedevši, da Ti je hiša pogorela.
Bes je žalostno, da more plamen v kratkej uri pokončati, kar
človek postavi s tolikim trudom. Težko mi de, da se Ti je prigo-
dila taka nesreča; a kaj pomaga žalovati, ker žalost ne zmanjša
nesreče. Dobro je le, da si bil poslopje precej visoko zavaroval.

151

Lahko bodeš je zopet postavil. Ko bi česa potreboval, 'povej mi
odkritosrčno. Prav rad ti pomagam, saj veš, da sem vedno

Tvoj

resnični prijatelj

V Ormuži, 2. julija 1892. Florijan.

D. Slovo.

Premili prijatelj!

Nisem mislil , da se bodem moral tako hitro ločiti od. svoje
drage domovine in od svojih prijateljev. Pred. tremi dnevi sem
dobil od oblastva poziv , da moram nemudoma iti k vojakom.
Sliši se, da bode vojna. Kam pojdemo najprej, zdaj še nihče
ne ve. Jutri že odrinem. Nimam tedaj časa, da bi se mogel
z besedo pri Tebi, ljubi moj prijatelj, posloviti; sprejmi torej
pismeno poslovilo! Lepo se Ti zahvaljujem za Tvoje odkrito¬
srčno, stanovitno prijateljstvo in za vse . kar si mi dobrega
storil. Spominjaj se me večkrat ter moli, da bi nam Bog dal
srečno zmago, in da bi se vesela zopet videla.

Z Bogom!

Ves Tvoj

V Kamniku, 18. julija 1892. Janez Rebrnih.

10. Opomin.

Ljubi prijatelj!

Ne zameri , da Te opomnim na Tvojo obljubo. Obetal si
mi, kakor sam dobro veš, da mi pošlješ izposojeno knjigo že
v nekaterih dnevih nazaj; preteklo pa je že več tednov, od
knjige pa vendar ni niti duha niti sluha. Ker knjigo sam nujno
potrebujem, prosim , ne odlagaj več ter pošlji knigo čim brže
tem bolje. To pričakuje

Tvoj

V Ljubljani, 2. avgusta 1892. Anton Gregorič.

11. Izgovor.

Ljubi moj Anton!

To knjigo si imel že pred štirinajstimi dnevi dobiti, kakor
sem Ti bil ustno obljubil. Odpusti, da takrat nisem bil mož

152

beseda. Knjiga je bila o dogovorjenem času zares pripravljena,
da se pošlje nazaj. Tu pride k meni najin prijatelj Andrej,
zapazi knjigo, povpraša po njenem zapopadku, in ko ga zve,
vzame si jo tako rekoč po sili.

Ali Ti je on to sam naznanil, kakor mi je obetal, tega
ne vem; resnica pa je, da sem samo zaradi njega prelomil
besedo. Ne huduj se nad menoj in preženi nevoljo z mislijo, da
je Tvoja knjiga dvema prijateljema pripravila nekoliko pri¬
jetnih ur.

Ali po takem smem današnjemu pismu dodati prošnjo,
da mi zopet posodiš kako knjižico ? Pripravljen sem na ostre
pogoje; a bodi prepričan, da izpolnim tudi najostrejše. Srčno
Te pozdravlja

Tvoj

V Loki, 5. avgusta 1892. Bogomir.

12. Prijateljsko očitanje.

Dragi prijatelj!

Tri mesece je že, da ne dobim pisma od Vas, da nimam
odgovora na svoj zadnji list. To molčanje se mi nekako čudno
zdi. Mislim in premišljujem, kaj bi mu bilo vzrok, a ne morem
zadeti.

Ste li morebiti bolnih To menda niste. Ali ste se znabiti
podali na poti To v tem letnem času ni lahko mogoče. Neki
vzrok pa mora vendar biti.

Res je, da dolgo molčanje ni še znamenje razdrtega pri¬
jateljstva, kakor tudi pridno dopisovanje ni vsakokrat dokaz
stanovitne prijaznosti. A ker ste proprej tako pridno in točno
odgovarjali mojim pismom, ste me nekako razvadili; razen tega
so se Vaša prijazna poročila mojemu srcu tako prijubila, da
meni, odkar molčite, vedno nekaj manjka. Pri vsem tem pa
sem , v velikih skrbeh za Vas. Rešite me iz te britke negotovosti
ter mi povejte, če tudi le z nekoliko vrsticami, da ste živi in
zdravi , ter da ste s svojo ljubeznijo udani

svojemu vernemu

V Kopru, 3. decembra 1892. Miroslavu.

153

Ljubi brat!

Kmalu bo leto dni, odkar nismo besedice slišali o Tebi.
Zdaj smo po popotnem človeku iznenadoma zvedeli, da si
v Tominu pri gospodarji. 1.1. Lahko si misliš , v kolikih skrbeh
smo bili zaradi Tebe. Nismo se mogli načuditi, kako nam moreš
kaj takega storiti, ko vendar veš, da Te vsi ljubimo.

Naznani nam brž, kako se Ti godi, kako Ti je bilo dozdaj,
in zakaj si tako dolgo molčal. Za trdno se nadjam, da tega
opomina ne pustiš v nemar in da zopet potolažiš razžaljene
starše. Srčno Te pozdravlja

Tvoja zvesta sestra

V Novem mtstu, 2. novembra 1892. Ančika.

13. Dopisnica.

Častiti gospod, učitelj!

Moj sin Janez je danes nekaj obolel. Glavobol in mraz
sta se ga prijela; zato ga morda več dni ne bodo v šolo. Prosim,
opravičite mu zamudo! Spoštljivo

Vam

udani

Na Vranskem, 16. aprila 1892. Gregor Stiplovšek.

Dragi prijatelj!

Največjo in najstanovitnejšo srečo

Tvoj

V Postojni, 20. junija 1892.

Ti želi h godu

resnični prijatelj
Ivan.

b)  Pouk.

Pismo ali list je sploh pismeno poročilo, namenjeno ne-
pričujočej osebi (včasih več osebam). List je namesto ustnega
pogovora.

Ako na pismo pride odpis ali odgovor,  ali če si dve
ali več oseb druga drugej pišejo, postane med njimi dopiso¬
vanje  (korespondencija).

— 154

Ker je list namenjen določenej osebi, mora se v njem
pokazati osebna razmera, v katerej sta dopisnik (adresant) in
prejemnik (adresat).

Iz te medsebojne zveze izvirajo posebna pravila, na k-""era
gre paziti pri spisovanji listov.

Ta pravila se tičejo nekaj pisave, t. j. načina, kako, in
reda, po katerem se dopovedujejo misli, nekaj pa vnanje podobe
ali oblike.

Dopisnice  v katerih z nekterimi vrsticami komu kaj
brzo in kratko naznanjamo, nimajo navadne listove oblike.
Kratka prijavila, ki smejo vsakemu pred oči, zapisujemo na
listnice.

I. O pisavi ali zlogu v listih.

Zastran pisave v listih je pomniti to-Ie:

1. Kedar se z drugimi pogovarjamo, moramo se držati
nekih postav, katerih ne sme zanemarjati nikdo, kdor neče biti
neotesanec. V listu smeš povedati le to, kar bi mogel
govoriti v spodobnej družbi.

2. Piši list previdno skrbno in pazljivo ter dobro preudari,
kar zapišeš. Natančno izbiraj besede in dobro zvrstuj misli. Po
listu se sodi o pisalčevem umu, o njegovej omiki in njegovem
značaji. Dostikrat je že prav po nevedoma katera nepremišljena
ali napačno postavljena beseda ali pa tudi dvoumnost zakrivila,
da pisalec z listom ni dosegel, kar je hotel, marveč da je imel
škodo in zamero.

3. Pismo naj določno in očitno naznanja, kar meni proročiti;
misli naj bodo tako ubrane, da je lahko umeti, kaj prav za
prav hočemo.

4. Pisalec naj se ozira na razmero, v katerej je s pre¬
jemnikom. Drugače se govori in piše mladim nego starim;
drugače prijateljem in znancem nego višjim, drugače zdravim
in veselim nego bolehnim in občutljivim.

Zastran uljudnosti  je paziti:

a)  Kedar pišemo neznanim ali višjim osebam, moramo se
uljudno izgovarjati, da se predrznemo, nadlegovati jih s pismom.

155

b)  Če v listu kaj trdimo, izprositi si moramo prejemnikovo
dovoljenje.

c)  Ako smo nasprotnih misli, ali če hočemo povedati, da
se je prejemnik v čem motil, izrečemo navadno svoje obžalovanje,
da moramo to ali ono popraviti, na to in one opozorovati.

d)  Prejemnikova poročila naj bodo nam dokaz njegove
dobrote in prijaznosti.

e)  Prosimo, kjer bi terjati smeli.

II. Vnanja oblika listov.

Glede vnanje oblike je gledati, 1. na uvrstenje gradiva,
2. na p is, 3. na papir, 4. zavitek  (couvert) z napisom
(adresa) in 5. na pečat.

Vsak list sestoji iz sledečih delov: a)  ogovor, b)  uvod,
c)  govor, d)  završetek, e)  podpis.

1. a)  Vogovoru  imenujemo osebo, katerej je list namenjen,
z oznamenilnimi besedami, — dajemo ji naslov.  Za prijatelje
in znance se take besede lahko najdejo (dragi, dobri, ljubi,
preljubi, predragi, spoštovani, mnogocenjeni, preljubljeni —
srečni, žalostni, ubogi, skrbni, prizanesljivi prijatelj); drugače
pa je, kedar se piše tujim, starejšim, višjim postavljencem in sploh
takim osebam, s katerimi nismo v prijateljskej zvezi. Tu zahteva
dobra olika in šega, da jih ogovorimo z navadnimi imeni ali
naslovi. *)

V listih dobrim znancem se sme ogovor vplesti tudi v prvi
stavek ali pa se postavi listu na čelo; n. pr. „Ne bi mi, dragi
prijatelj, bil mogel bolje ustreči 11  i. t. u., ali pa:

„Dragi prijatelj!

Ne bi mi bil mogel bolje ustreči 11  i. t. d.

V drugih pismih stoji ogovor vselej nad prvo vrstico, in
sicer tem višje, čim višja-je oseba, katerej se piše.

b)  Uvod  navadno pove priliko ali vzrok, zakaj pišemo.
Pri prijateljskih listih to ne dela take težave kakor pri drugih,
zlasti do tujih in višib oseb.

*j Poglej „Naslove“ stran 165.

156

Nekateri uvodi bi se morda tako le glasili:

Čast mi je, naznaniti Vam . . .

Veseli me, da Vam morem ugodno odgovoriti na Vaš cenjeni
list . . .

Nadjaje se, da ustrežem Vašemu Blagorodju, naznanjam . . .

Ne zamerite, da Vaše naročilo tako kesno zvršujem . . .

Sploh znana Vaša plemenitost, prijaznost in dobrotljivost, daje mi
srce, da se do Vas obrnem . . .

Dovolite, prečastiti gospod, da Vam pišem in razodenem, kar . . .

Zeld mi je žal, da ne morem izpolniti želje, katero mi razodevate
v svojem cenjenem listu . . .

Zanašaje se na Vašo pravičnost, drznem se, Vam preblagorodni
gospod, vestno in odkritosrčno razložiti dogodek, ki . . .

Koliko srečo uživam, imajoč tako dobrega in zvestega prijatelja . . .

c)  Govor  zapopada glavno reč, o katerej se piše. Misli
naj se izrazijo jasno, določno in v lepem redu.

Pri odgovorih misli lahko slede po istej vrsti, v katerej jih
kaže pismo, na katero se odgovarja.

d)  Zavrže  tek  se podaje najbolje iz tega, kar list
obsega; lično naj se vjema in veže z vsem pismom. Ce se pa
tako ne more, odločiti je završetku poseben odstavek.

Pisma znancem in prijateljem končavajo se navadno takole :

Bodi zdrav ! Z Bogom !

Tebe in Tvojo prisrčno pozdravljaje, sem Tvoj . . .

Tebi in Tvojim vsega dobrega želeč, ostajam Tvoj . . .

Bodi mi zdrav in ne žabi svojega zvestega . . .

Bodi prepričan, da Ti je srčno udan Tvoj . . .

Z Bogom ! Kmalu razvcsdli z odgovorom svojega . . .

S Teboj žaluje Tvoj pravi prijatelj . . .

Bog daj, da bi se kmalu na bolje obrnolo. To iz srca želi . . .

Tvoje prijateljstvo mi je prorok, da gotovo uslišiš prošnjo svojega . . .

Bodite zdravi, veseli in tako srečni, kakor želi Vaš . . .

Bog Vas varuj in daj Vam učakati veselja nad . . .

Zdravstvujte !

V listih, ki jih pišemo menj znanin ali pa višjim osebam,
moramo skrbno izbirati besede, s katerimi pismo končujemo.
Navadno izrazujemo udanost in spoštovanje ali pa prošnjo, da
bi nam bil prejemnik še dalje prijazen in dobroten.

Take liste končujemo blizu tako:

Z največjim spoštovanjem sem Vam udani . . .

157

S popolnim spoštovanjem se imenujem Vaši Blagorodnosti udanega . . .

Z odličnim spoštovanjem podpisujem se . . .

Prosim, sprejmite, preblagorodni gospod, zagotovilo globokega
spoštovanja, s katerim se podpisujem . . .

Ponižno se priporočujoč Vašej prijaznosti (dobroti), sem . . .

Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše milosti bi tako velika,
kakor je vselej bilo spoštovanje, s katerim ostajam . . .

Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše Preblagorodnosti izročujoč,
štejem si v čast, da se smem podpisati . . .

e)  V podpis  se razen pisalčevega imena še dodaj e izraz
udanosti ali spoštovanje do istega, komur se piše. (N. pr. Tvoj
iskreni brat. Vaš pokorni, hvaležni sin. Tvoj odkritosrčni pri¬
jatelj. Vaš udani, najhvaležnejši služabnik i. t. d.) Podpis se
stavi tem nižje pod zadnjo listovo vrsto, kolikor večje spošto¬
vanje hočemo prejemniku skazati.

Podpisu vštrit (v listu do dobrih znancev včasih zgoraj
na desno nad ogovorom) zapiše se na le Vej strani kraj in
datum (dan, mesec, leto).

2. List naj se piše razločno, skrbno in s črno tinto.
Nespodobno je in nepristojno, če se v listu kaj izbriše, prekriža,
izstrže, med vrste zapiše ali popravi. Tudi se ne spodobi,
odpraviti list s peskom tako posut, da ga mora prejemnik
otepati, predno ga bere.

3. Za pisma jemljemo čist, bel in obrezan papir v osmerki
(do znancev) ali v četVerki (Quartformat.) V vsakem pismu
pušča se zgoraj in spodaj kakor tudi na levej strani, velikosti
papirja primerno, prazen prostor.

4. Listov ne pošiljamo brez posebnih zavitkov (couvert);
zavitkova podoba se ravna po podobi papirja, na katerem je
pismo pisano. Odprte se pošiljajo le dopisnice in poštne nakaznice.

5. Listi se zapirajo ali pečatijo s pečatnim voskom ali
z oblati. Včasih se stisnpjo samo zavitkovi konci.

Pisma do odličnih oseb se pečatijo največ z nudečim
voskom; kedar pa se naznanja smrt, ali če žalujoči piše, vzame
se črni vosek.

Listi z denarji ali s katerimi važnimi spisi morajo se
posebno previdno zlagati in pečatiti. O tem veljajo posebni

158

poštni ukazi, ki se po večkrat izpreminjajo. Treba je jih
pozvedovati tistim, kateri denarje po pošti pošiljajo.

Napis  mora pred vsem drugim povedati prejemnikovo
ime (krstno in priimek) in stanovališče. Pogosto, zlasti pri listih
odličnim osebam namenjenih, dodaje se imenu še stan, dostojnost,
poklic ali delo, s katerim se bavi prejemnik. Ako gre list v kak
bolj neznam kraj, pripiše se stanovališču tudi zadnja ali bližnja
pošta, včasih tudi dežela; kedar pa pošljemo pismo v kako
večje mesto, moramo zaznamovati tudi trg, ulice, hišno številko,
in če je treba, tudi še nadstropje in sobo, kjer prejemnik
prebiva. Ako gre list v kraj, kjer se ne govori slovenski, ime-
nuji se kraj in vse drugo, kar se o kraji pove, v jeziku tam¬
kajšnjega kraja.

Poštnina se navadno plačuje z znamkami (markami).

Za zgled stoji tu nekoliko napisov; pazi in zapomni naj
se, kako so vrste razpostavljene, ker tako hoče navada.

1 .

2 .


159

3 .

4 .

5 .

160

6 .

(Spredaj.)

(Zadaj.)

. (Spredaj.)

161

Slovenska slovnica.

it

— 162 —

(Zadaj.)

Nadpisančeva (adresatova) pobotnica, j

Da je znesek, na sprednjej strani |
nakazan, pravično prejel, potrjuje:

(Kraj) Velikovec  (ime)

dne 3. aprila  18 89. Franc Pistotnik.

8 .

Opomnj  a. 1. Prejemnikov priimek devlje se ali v 3. sklon,
ali pa ostaja v 1. sklonu, kar je v slovenščini primerneje in
razločneje.

2. Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih priporoča
se, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, zlasti če
je različno od slovenskega in če pismo izročuješ katerej nemškej
pošti, n. pr. Postojna (Adelsberg), Beljak (Villach), Ormuž
(Friedau), Gorica (Gorz) itd.

3. Ako hočemo biti varnejši, da pride pismo na svoje
mesto, lahko ga priporočimo (rekomandiramo), t. j. plačamo
razen marke še 10 kr. priporočnine ter dobimo od poštnega
uradnika primko (recepis). Tudi priporočena pisma imajo na
pečatnej strani pošiljalčevo ime zapisano.

4. Denarje pošiljamo ali v pismih ali pa po poštnih na¬
kaznicah. če prinesemo denar v nezapečatenem pismu, prešteje
denar poštni uradnik, zapečati pismo enkrat (na sredi) s poštnim
in štirikrat s pošiljalčevim pečatnikom, odmeri poštnino po teži
in po vrednosti, izda primko, in tako je pošta edgovorna za

163

prevzeto vsoto. Če se pa denar prinese v pismu tako zapeča¬
tenem, kakor se tu spredaj na drugem mestu vidi, določi uradnik
poštnino ter izda primko za povedani znesek. V tem primeru
pošta ni odgovorna za to, da je v pismu res toliko denarjev,
kolikor kaže nadpis, temveč samo za to, da se pismo z nepo¬
kvarjenimi pečati izroči adresatu. Zato je treba najprej na pečate
pogledati in tudi pismo tako razpečatiti, da se noben pečat ne
pokvari. Najlaglje pa se pošilja denar po poštnih nakaznicah.

c)  V aj e. 1. France, ki ne more v šolo, prosi prijatelja
Matevža, naj mu izposodi iz šolske knjižnice prvi zvezek
„Dragoljubcev“.

2. Sin piše staršem, da je srečno prišel v mesto, ter da ga je
mojster prijazno sprejel. On prosi, naj bi ga starši kmalu obiskali.

3. Sin prosi starše, naj mu pošljejo denarja za obleko.

4. Alojzij prosi trgovca, naj vzame njegovega mlajšega
brata v uk. (Starši so jima umrli: nikdo ne skrbi za-nj. Brat
je 14 let star, z dobrim uspehom je dovršil domačo šolo, ima
veselje od trgovskega stanu.)

5. Jerica poroča prijateljici o nesreči, ki se je prigodila
vasi. (Sosedov mali otrok se je igral pri potoku. Kamenčke
pobirajoč pade v vodo. Ker ni bilo hitro pomoči, utone. Žalost
staršev. Pogreb.)

6. Jurče poroča staršem, da ga je mojster eno leto pred
dogovorjenim rokom oprostil uka ter ga postavil za pomočnika.

7. Sestra piše sestri, da je mati obolela. (Kedaj ? Kaj pravi
zdravnik? Sestra naj hitro pride domov.)

8. Kmet prosi prijatelja, naj mu posodi nekaj žita za seme.
(Bila je slaba letina. Nima žita za seme. Prijatelj naj mu
posodi ... hi  rži. Vrnol mu jo bode drugo leto. Ko bi prijatelj
kedaj česa potreboval, rad mu bode kmet pomagal.)

9. Nekdo poroča tovarišu pripovest, ki jo je bral v nekej
izposojenej knjigi. (Kmet "pošlje hlapca v mlin. Ta hodi zvečer
ob mesečini domov. Zr- seboj zagleda črnega moža. Misleč,
da je strah, vrže vrečo z moko raz rame ter zbeži. Drugi dan
prinese dimnikar moko. Vsi se hlapcu posmehujejo. — Le
neumni ljudje se boj d strahov.)

11 *

164

10. Tvoj prijatelj gre v mesto na semenj; prosi ga, da ti
nakupi reči, katere mu našteješ.

11. Gospodinja prosi prijateljico v Trstu, naj ji pošlje 5 leg
kave in ravno toliko cukra. (Ta roba je v Trstu cenejša; tudi
se ne plača mitnina (carina), če se ne naročuje nad 5 kg.)

12. Napišite prijateljičin odgovor!

13. Gospodinja se zahvaljuje prijateljici za poslani cuker
in kavo.

14. Sin se zahvaljuje staršem za poslane denarje. (On je
denarje prejel, čemu jih je rabil? Zahvaljuje se prisrčno zato
in mnogo drugih dobrot, katere so mu starši že skazali. S pri¬
dnostjo hoče povračevati, kar mu starši dobrega store.)

15. Zahvaljuj se materi za vezilo!

16. Zahvaljuj se prijatelju za blago pomoč v sili!

17. Zahvaljuj se zdravniku, ki ti je srečno ozdravil očeta.

18. Učenec se konci šolskega leta svojemu učitelju za¬
hvaljuje za lepe nauke.

19. Vošči materi srečo za god (k novemu letu)!

20. Vošči srečo prijatelju, ki je z daljne poti (z vojne)
srečno prišel domov.

21. Vošči strijcu srečo, da je ozdravel!

22. Vošči dobrotniku (župniku) srečo k 70. rojstvenemu dnevu!

23. Vabi prijatelja k šolskej veselici!

24. Vabi starše k šolskej preizkušnji!

25. Vabi prijatelja v trgatev!

26. Tolaži prijatelja, ki mu je umrla sestra.

27. Tolaži prijatelja, kateremu je toča polje pobila.

28. Spiši sožalnico obolelemu prijatelju! (Vedno si se veselil
lista iz prijateljevega kraja, a takrat te je pismo prijateljevega
brata zelo prestrašilo. Prijatelj se ti smili, da je obolel in da
mora v postelji biti. Kako rad bi mu ti pomagal, ko bi mogel.
Upaš, da se bode prijatelj natančno držal zdravnikovih pred¬
pisov ter kmalu ozdravel.)

29. Posldvi se od prijatelja, ker moraš nagloma odpotovati
v uk (v službo).

30. Opomni prijatelja, da ti pošlje obljubljeno semenske žito.

165

31. Opomni prijatelja, da ti pošlje cepičev, ki ti jih je
obljubil.

32. Opomni krojača, da ti kmalu naredi obleko.

33. Nekdo opominja dolžnika, ki že dve leti ni plačal
obresti. (V zadolžnici od ... za ... gl. se je dolžnik zavezal,
da bode vsako leto natančno plačeval po 6% obresti. Ker so pa
te že 2 leti na dolgu, vprašaš prijatelja, zakaj ne izpolnjuje
svoje obljube. Prosiš ga, naj ti še ta mesec pošlp dolžnih ... gl.
Ko bi prijatelj tega ne storil, moral bi ga terjati za vso glavnico.
Zanašaš se pa, da tega ne bo treba.)

34. Opraviči se prijatelju, da mu nisi odgovoril na njegovo
pismo. (Bil si delj časa pri strijci ter si prijateljev list še le
dobil vrnovši se domov; torej prijatelj naj oprosti, da mu pišeš
tako zakasnjeno. Izposojeno knjigo prilagaš pismu ter se za njo
zahvaljuješ.)

35. Izgovori se upniku, da mu nisi plačal ob dogovor¬
jenem roku.

36. Mizar se izgovarja, da ne more o pravem času
zvršiti dela.

37. Očitaj bratu, da se slabo uči.

38. Odgovori listom pod 10, 21, 23 (nikalno), 25 (trdilno), 28.

39. Piši dopisnico za slovo!

40. Piši dopisnice o nalogah pod 7, 11, 21, 23, 32.

F. Najnavadnejši naslovi,

kakor se rabijo v listih za ogovor, govor, pri podpisu in za

nadpis.

Njegovemu Veličanstvu avstrijanskemu cesarju.

Ogovor:  Vaše Cesarsko in Kraljevsko Apostolsko Veličanstvo!
Premilostni Cesar in Gospod!
ali Premilostni Gospod!

Presvetli Cesar!

Govor:  Vaše Cesarsko Veličanstvo.

Podpis:  Vašemu Cesarskemu Veličanstvu prepokorni, preponižni,
najudanejši podložnik.

^

166

Nadpis:  Njegovemu Cesarskemu in Kraljevskemu Apostolskemu
Veličanstvu Francu Jožefu I., Cesarju avstrijanskemu,
kralju češkemu in ogerskemu i. t. d.

Njenemu Veličanstvu cesarici.

O.  Vaše Cesarsko in Kraljevsko Veličanstvo!

Presvetla Gospa!

G.  Vaše Veličanstvo.

P.  Prekoporni, preponižni.

N.  Njenemu Cesarskemu in Kraljevskemu Veličanstvu, presvetiej
Gospej Elizabeti, Cesarici avstrijanskej.

Nadvojvodom in nadvojvodinjam avstrijanskim.

O.  Vaša Cesarska Visokost!

Presvetli gospod nadvojvoda! (Presvetla gospa nadvojvodinja!)
(Gospem iz vladarskih rodovin se daje naslov gospa,  če
tudi niso omožene).

Vaša Cesarska Visokost!

Najponižnejši.

Njegovej Cesarskej Visokosti, presvetlemu gospodu nad¬
vojvodi (ime), kraljevskemu princu ogerskemu i. t. d.
Njenej cesarskej Visokosti, .presvetlej gospej nadvojvodinji
(ime), kralj evskej princesi ogerskej i. t. d.

Knezom in kneginjam.

O•  Vaša Svetlost!

Milostljivi gospod! (Milostljiva gospa!)

G.  Vaša Svetlost!

P.  Najponižnejši.

N.  Njegovej Svetlosti, gospodu (ime) knezu i. t. d. (Njenej
Svetlosti, gospej (ime) kneginji i. t. d.)

Grofom in grofinjam.

O.  Visokorodni gospod grof! (Visokorodna gospa grofinja!)
Milostljivi gospod! (Milostljiva gospa!)

G.  Vaše Visokorodje!

167

P.  Najponižnejši (najpokornejši).

N.  Visokorodnemu gospodu grofu (visokorodnej gospej grofinji) I.I.

Baronom in baroninjam.

O.  Preblagorodni gospod baron! (Preblagorodnagospabaroninja!)

G.  Vaše Preblagorodje! (Vaša Milost!)

P.  Najponižnejši.

N.  Preblagorodnemu gospodu baronu (preblagorodnej gospej
baroninji).

Vitezom, plemenitnikom, visokim uradnikom in častnikom.

O.  Preblagorodni gospod!

G.  Preolagorodni gospod!

P.  Najpokornejši (najudanejši).

N.  Preblagorodnemu gospodu vitezu (plemenitniku) i. t. d.

Drugim osebam.

O.  Blagorodni gospod! (Mnogospoštovani, velecenjeni, častiti,
prečastiti i. t. d. gospod!)

G.  Vi, blagorodni gospod!

P.  Udani.

N.  Blagorodnemu gospodu I. I. (dodaje se navadno urad, stan,

delo, s katerim se kdo živi.)

Tajnim svetovalcem in ministrom  pravimo: „Pre-
vzvišeni Gospod, Vaša Prevzvišenost, Vaša Ekscelencija“ —,
kardinalom  pa:  „Vaša Eminencija . 8  Papežu  rekamo:
„Sveti Oče“ ali „Vaša Svetost . 11  Knezi nadškofi  dobivajo
naslov „Kneževska Milost 8 , knezoškofi „Kuezoškofovska Milost 8 ,
škofi pa „Škofovska Milost 8 . Drugi duhovniki dobivajo naslov:
„ Visoko častiti (prečastni, prečastiti) Gospod . 8  Pri vlogah  raznim
oblastvom rabimo sledeče naslove: Visoko c. kr. ministerstvo!
Preslavna (tudi: visoka) c. kr. namestnija (mestodrštvo), deželna
vlada! Preslavni c. kr. deželni šolski svet! Preslavni deželni
odbor! Previsokočastni (škofovski) ordinariat! Visokočastni žup¬
nijski urad: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Slavno c. kr.

168

okrajno sodišče! Slavni okrajni šolski svet! Slavni krajni šolski
svet! Slavno županstvo! Slavno ravnateljstvo!*)

G. Prosilni listi (prošnje),

l.

a)  Zgled.

(Zunaj.)

Preslavnemu c. kr. deželnemu
, šolskemu svetu
v

Ljubljani.
Matevž Kožuh,

učenec I. razreda na c. kr. višjej
realki v Ljubljani

prosi

oprostitve od učnine.

(Z dvema prilogama.)

(Znotraj.)

Preslavni c. kr. deželni šolski svet!

(Na pol strani.)

Ponižno podpisani se drzne prositi oprostitve od učnine
ter podpira svojo prošnjo s temi-le razlogi :

A.  Svedočba pod A  priložena, ki jo je dobil konci prvega
polletja, kaže v napredku pr vi razred z odliko,  iz
posameznih predmetov pa kakor tudi zastran obnašanja in
marljivosti ali izvrstne ali pohvalne znake.

Glede imovine sme reči, da je v velikej stiski, kajti

B.  njegovi starši so ubogi, kakor se vidi iz spričevala pod B
priloženega, ter komaj utrpe preskrbeti ga z najpotrebnej¬
šim za življenje. Prosilec sam si pri najboljšej volji še ne
more ničesa prislužili.

*) Ce se pridevnik „s 1 a v n i“ sploh rabi za oblastva in družtva, ne
sme so vendar dati uradniku pri onih oblastvih služečemu; torej :
Slavno ravnateljstvo! a: Spoštovani gospod ravnatelj!

169

Zato prepokorno ponavlja prošnjo:

Preslavni c. kr. deželni šolski svet naj blagovoli
podeliti mu to dobroto, katere vreden ostati si bode
z zvestim izpolnovanjem svojih dolžnosti neprenehoma
prizadeval.

V Ljubljani, 24. februvarja 1893.

Matevž Kožuh s. r.,
učenec I. razreda na c. kr.
višjej realki.

2 .

(Zunaj.)

Preslavnej e. k. deželnej vladi
v

Ljubljani.
Peter Ocvirek,
kancelist pri c. k. okrajnem
sodišči v Loki,

prosi,

da bi se I.va ustanovina

podelila njegovemu sinu Francu,
učencu prvega razreda na gim¬
naziji v Ljubljani.

' (S prilogami A, B  in C.)

(Znotraj.)

Preslavna c. k. deželna vlada!

(Na pol strani.)

Ponižno podpisani prosi, da bi se njegovemu sinu
Francu podelila ustanovina (štipendija) I., ter opira svojo
prošnjo na sledeče razloge:

A.  1. Njegov sin je po prilogi A  dovršil četrti razred
ljudske šole z najboljim uspehom ter je zdaj, kakor kaže

B.  priloga B,  prav priden učenec 1. razreda na c. k.
Ljubljanskej gimnaziji.

170

2. Prepokorni podpisanik je v resnici ubožen, ker
nima svojega premoženja in mora z letno plačo 600 gl.
živiti in vzrejati petero nedorastlih otrok.

C.  Vse to naj se blagovoljno razvidi iz priloge C.

3. Prosilec služi državi že 10 let na popolno zado¬
voljnost svojib višjih.

V Loki, 2. februvarja 1893.

Peter Ocvirek s. r.,
kancelist pri c. k. okrajnem
sodišči.

3.

(Zunaj.)

Slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu
v

Iiadoljici.
Franc Jenko,

kmet v Kamenjak, hiš. št. 24,
prosi,

da bi se mu dovolilo, postaviti
nov mlin pri vodi Bistrici.

(Znotraj.)

Slavno c. k. okrajno glavarstvo!

(Na pol strani.)

Franc Jenko, kmet v Kamenjah, prosi ponižno, da bi se
mu dovolilo, postaviti nov mlin pri vodi Bistrici v Bohinji. Svojo
prošnjo opira na sledeče razloge.

1. Ni v tem kraji celo uro okoli in okoli nobenega mlima.

2. Voda Bistrica je za to dosti velika in pripravna.

3. Prosilec je mlinarskega dela dobro vajen, ker je že
več let delal v mlinu, kakor kaže priloženo izpričevalo.

4. Prizadeval si bode, da bode ljudem dobro in zvesto
stregel.

V Kamenjah

Franz Jenko s. r.

171

l)  Pouk.

1. Prosilni listi (Gesuche) imajo v sebi z razlogi podprto
prošnjo do oblastev ali posameznih oseb.

2. Eazlogi ali vzroki, s katerimi se prošnja podpira, morajo
biti potrjeni s svedočbami, ki se prošnji prilagajo.

3. Nektere prošnje, n. pr. za izpraznjene službe i. t. d.,
morajo se kolekovati ter položiti pred dotično oblastvo v nekem
določenem roku. Ta rok in pa uveti (pogoji), katerih je treba
izkazati v prosilnem listu, oglašujejo se po navadi v službenih
časnikih.

e)  Naloge.

1. Spišite te-le prosilne liste: 1. Učenec prosi pri deželnem
odboru za podelitev deželne ustanovine.

2. Učenec prosi, naj ga sprejmejo v kmetijsko šolo.

3. Trgovec prosi pri okrajnem glavarstvu za popotni list
in priloži prošnji postavni kolek.

172

H. Opravilni sestavki.

a)  Zgled.

I. Inventarji.

Inventar (popis) kmetske imovine 31. decembra 1892.

Denarna

vrednost

A. Aktivni imetek.

I. Gotovine.

II. Ležečega posestva

13 ha  52 a  polja
3 „ 12 , travnikov
2 „ 30 „ gozdov

1 „ 80 „ pašnikov _

vkup 20 ha  74 o zemlje, ki je z hišo in
vsem poslopjem vred cenjena ....

III. Hišno orodje.

IV. Poljsko orodje.

V. Živina

a)  Goveda:

krav

voli

telice

b)  Konj:

kobili

350 gld.
400 „

150 „

200  „

žrebeta 3.240

c)  Drobnice:

ovac 20. . . .

kozi 2. . . .

d)  Kuretine:

rac 12 ... .

kokoši 8 . . . .

golobov 10 . . . .

VI. Zaloga zemljiških pridelkov
VII. Terjatve.

120

6

12

5

2

Vsota

B. Pasivni imetek  (dolg).

Glavnica

Obresti

Vsota

C. Pravi (čisti) imetek tedaj iznaša
V Planini na starega leta dan 1892.

gld. | kr.

200

5800

210

200

1485

250

500

50

8645 50

600

15

615

8030

50

Miha Dolinšek.

173

a)  Pouk.

V inventarji naštevamo po redu predmete, ki se kje
nahajajo.

b)  Naloge.

Napravite inventar: 1. hišnega orodja, 2. poljskega orodja,
3. dreves v drevesnici, 4. namiznega in posteljnega orodja,
5. žitnega pridelka.

II. Računi.

a)  Zgled.

1 .

Kolek

Blagoro
v Celji naredi

V Celji, dne 28. maja 1892.

Račun.

dnemu gospodu Martinu Debelaku, posestniku
sem te le mizarske reči:

Jožef Kolšek,
mizar.

Do dobrega prejel 39. gl. dne 5. junija 1892.

Jožef Kolšek.

174

2 .

Iz hišnega računa.

Meseca Dne

Januvarja

8 .

10 .

15.

31 .

1892.

Ostanek od prejšnjega

meseca.

Za novoletne darove .
Za pismo v Celovec
Krojaču Janezu Tomšiču
na njegov račun od
10. decembra 1891 ■
Mesarju Jurju Rogaču
za meso nošeno na
bukvice v meseci de¬
cembru 1891 ....
Od mlinarja gosp. Gla¬
vača za dva meterska
centa pšenice cent po

10 gl. 50 kr.

Od krčmarja gosp. Rup¬
nika za 3 hi  vina po

16 gl.. • • •

Vozniku Lozarju za
vožnjo v Loko . . .
Trgovcu Negodetu za
2 kg  kave po 1 gl. 80 kr.

= 3 n  60 n
2 ,, cukra po 46 „
92

V,

' 2  „ sveč .

I  „ mila po

= 56
. . 36
= 72
= 92

V 2  l  olja
Mizarju Janžeku za
novo mizo iz mehkega
lesa po računu od
dne i. t. d. ...
Različni manjši troski .
Završetek za mesec
januvar 1889 .
Ostane tedaj v zalogi .

Dohodki Troski

gl. kr.

42 40

21

48

111 40

31 23

gl-

kr.

30

10

37 45

18

80 17

60

72


— 175 —

3.

Završetek kmetijskega računa za leto 1893.

Vsota vseh dohodkov

II. Troski.

1.  Troski v izboljšanje zemljišč • • ■ • •

2. za nakup gospodarskega orodja • • • •

3. poslom in najemnikom.

4. za davke in priklade.

5. za domače potrebe.

6. za poplačanje dolgov.

7. različni mali troski.

Vsota vseh troskov •

55

61

300

92

87

160

25

Dohodki so večji od troskov za.

Od tega odštejte 5°/« od prvotne inventurne

glavnice 10.419 gl..

Ostane čistega letnega dobička pri kmetij,
gospodarstvu.

40

60

Peter Kapun.

b)  Pouk.

Račun kot opravilni sestavek je popis oddanega blaga ali
storjenega dela z naznanilom cene za blago in plačila za delo. —
Takšen račun se pogostoma imenuje z laško besedo konto
(množ. konti) ter se mora večinoma kolekovati. V računu mora
biti naznanjeno: 1. storjeno delo, oddano blago s ceno vred;
2. čas (mesec in dan), kedaj je delo storjeno, blago oddano, po
vrsti natanko drugo zu drugim; 3. ime onega, za katerega je
račun; 4. kraj, dan, mesec in leto, kje in kedaj je račun pisan;
5. podpis tistega, od kogar je račun. Po prejetem plačilu se
znesek pobota po navadi na računu samem.

I

176

Drugačen je gospodarski in hišni račun. Razen inventarja
vse premičnine, neprimičnine in dolga imata priden gospodar
in gospodinja tudi zapisnike, v katere zapisujeta, koliko imata
dohodkov in troškov. Konci leta ali tudi konci vsacega meseča
se seštejejo dohodki in razhodki, da se vidi, kako se je
gospodarilo, koliko ostaja ali koliko je nedostatka. Prav tako
zapisuje gospodar tudi vse poljske, senožetne, gozdne in živinske
pridelke in prirejke. Dober gospodar mora zapisovati in —
računiti.

c)  Naloge.

Napravite: 1. črevljarki, 2. krojaški, 3. kovaški, 4. štacu-
narski, 5. dninarski, 6. knjigoveški račun. 7. Napišite gospo¬
darski račun a)  za mesec september, b)  za vse leto. 8. Zapiši,
koliko si imel vse leto troškov za učila.

III. Pobotnice.

a)  Zgledi.

Navadne pobotnice.

1 .

Pobotnica.

30 kr,, osem in petdeset goldinarjev 30 kraj¬
carjev, katere sem jaz podpisani od gospoda učitelja Jakoba
Strnada kakor najemščino (stanarino) za pol leta od sv. Jurja
do sv. Mihela resnično prejel.

za

Kolek.

58 gl.

V Kočevji, 14. aprila 1892.

Peter Grižar,
lastnik hiše štev . .

Pobotnica.

Potrjujem s tem listom, da mi je go spa Eli  zabeta
Tominka iz Ravnice dve sto goldinarjev,  katere sem ji
bil julija t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestimi 5%, namreč

177

petimi  goldinarji, danes popolnem izplačala, ko sem ji dolžno
pismo nazaj dal.

V Kons tanje vici, 31. decembra 1391.

Luka Batir,
trgovec.

- 3.

Kolek.

Pobotnica.

30 gl  petdeset goldinarjev kot letno plačo od 1. januvarja
1891 do 1. januvarja 1892 prejela sem popolnoma današnjega
dne od gospodarja Jožefa Komana, tukajšnjega gostilničarja,
kar s tem zahvalno potrjujem.

V Tržiči, dne 1. januvarja 1893.

Neža Kobe,
dekla.

4.

Pobotnica.

185 gl. in 60 kr. sto osemdeset pet goldinarjev in
60 krajcarjev za svoja mizarska dela, po pogodbi od 30. janu¬
varja 1891 storjena za mestno šolo, iz blagajnice mesta Ptuj¬
skega danes resnično prejel, potrjujem tu s svojim podpisom.
V Ptuji, 25. novembra 1892.

Janez Kotnik,
mizar.

Kolek.

Da sem

5.

Pobotnica.

Andrej Zupančič, tukajšnji črevljar, plačal mi je
danes od 600 gl. kapitala obresti .po 5%, dotekle od 1. mar-

12

Kolek.

Gospod

Slovenska slovnica.

178

cija 1891 do 1. marcija 1892, namreč trideset goldinarjev, in
po tem mi je vrnol še tri sto goldinarjev od kapitala samega
gori omenjenega.

V Metliki, dne 1. marcija 1892.

Martin Robida ,
trgovec.

6 .

Vzajemna pobotnica.

Podpisanca sva danes svoje medsebne račune preiskala,
poravnala in vzajemno pobotala tako, da do današnjega dneva
nimava ničesar drug od drugega iskati. Za to sva učinila račune
in vse spise o medsebnih iskovinah, kar sva jih v rokah imela,
ter izrekujeva za neveljavna sva pisma, ki bi se o tem utegnola
še kje najti. Za najino večjo varnost sva dvojno tako vzajemno
pobotnico naredila, podpisala in si svak po eno vzela.

V Ribnici, 15. septembra 1892.

Jurij Gnezda,
trgovec.

Tomaž Dolinar,
trgovec.

b)  Pouk.

Pobotnica (Quittung) je pismeno potrjenje, da je katera
terjatev (iskovina) popolnoma ali deloma plačana. Pobotnice
so ali navadne ali vzajemne (zgled 6).

Da bo pobotnica veljavna, mora odgovarjati tem-le vpra¬
šanjem :

1. Kdo plača?  (Včasih je dosti ime in priimek plaču-
jočega, navadno pa se dodaje še stan in stanovanje, da ne bi
bilo pomote zastran osebe.)

2. Koliko se plača?  To se pove s številkami in črkami.

3. Za kaj se plača?  Pri odbitnih pobotnicah (zgled 5)
mora se s črkami zapisati tudi ves dolg, pri pobotnicah od

179

obresti, najemščine, zakupščine, mezde i. t. d. pa tudi čas, za
kateri se oni znesek plačuje.

4. Komu se plača?  Kdor.denarje prejemlje, podpiše se
svojeročno ter pristavi še stan, obrt i. t. d.

5. Kje in kdaj se plača?  Precej k zadnjej vrsti pobot¬
nice mora se zapisati kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj se
izdaje pobotnica. Navadno se izdaje tistega dne, katerega se
plačuje, kar se določuje z besedami „danes“, „današnjege dne“.
Pobotnica pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v njej zapi¬
sano, da je dotični znesek kateri dan poprej izplačan, pobot¬
nica pa pozneje napravljena. — Pobotnice morajo se navadno
kolekovati ter skrbno shranjevati. Kolek je zavisen od zneska.

Pobotnica, s katero se daje pravica, da sme kdo svoj dolg
za zastavljene reči izbrisati ali izknjižiti, mora imeti sodno
ali notarstveno poverilo.

c)  Naloge.

1. Napišite pobotnico za 30 gl. 15 kr. kot četrtletne
najemščine; 2. pobotnico za 34 gl. 80 kr. kot 6% obresti;
3. za mezdo hlapcu; 4. pobotnico za plačana zidarska dela;
5. odbitno pobotiiico; od 1260 gl. dolga za plačajo .5% obresti
in tretjina glavnice; 6. vzajemno pobotnico med kmetom in
trgovcem.

7. Naredite pobotnico za enoletno zakupščino od 3 ha
njiv! 8. Delavec naredi gospodarju pobotnico za 30 gl., v ’
jih je čez leto pri njem zaslužil.

Gospodu fabrikantu Andreju Vrtniku v Kamni Gorici.

Po vozniku Valentinu Koritniku iz Srednje vasi pošiljam
Vam spodaj zaznamovano blago. Ako ga prejmete o pravem

12 *

IV. Vozni listi in poštne spremnice.

a)  Zgledi.

Vozni list.

Kolek.

Na Jesenicah, 10. aprila j 1891.

— 180 -

česu, to je od danes v treh dneh, plačajte vozniku dva goldi¬
narja voznine.

Ciril Javornik.

Poštna spremniea.

Prednja stran:

PošiljalČeva
pismena priobčila.

Tu prejmete,
kar ste želeli.

V listu, ki ga
Vam pošljem,
več o tem.

(Ta kupon si sme
prejemnik pri¬
držati.)

Prejemnikova pobotnica.

Da je poslatev, na prednji strani zaznamenano,
res prejel, potrjuje

V Remšniku, dne 24. maja 189L.

(Podpis)

Jernej Cocaj.

181

h)  Pouk.

Kedar se blago izroči v vožnjo vozniku, spiše se odprto
pismo onemu, kateremu je blago namenjeno. To pismo se
imenuje vozni list. A če se komu kaj po pošti pošilja, pridodati
je poslatvi poštno spremnico.

V navadni vozni list (Frachtbrief) se mora zapisati:

a)  prejemnikovo ime, stan in stanovališče; b)  voznikovo
ime in stanovališče; c)  imenuje se poslano blago ter se natanko
zapiše, koliko ga je, kako je zavito ali zabito, in kako je zazna¬
movano; d)  pove se, koliko je pogojene voznine; e)  zapiše se,
kdo je blago oddal, kdaj in kje se je oddalo ter dokle mora
priti na svoje mesto.

Vozni listi in poštne sprenmice imajo kolek.

c)  Naloge.

Spišite vozen list, po tem poštno spremnico (Post-Begleit-
adresse): 1. o posušenem sadji, 2. oblačilih. 3. o perilu,

4. o različnem semenji, 5. o mizarskem orodji.

V. Prejemni listi ali primke (recepisi).

a)  Zgleda.

Prejemni list.

1 .

deset goldinarjev, katere mi je Miha Volk današ¬
njega dne oddal, da jih izročim prečastnemu logaškemu župniku
gosp. Antonu Smrekarju.

Na Ravniku. 7. oktobra 1892. Matej Lisjak.

2 .

Potrjujem s tem listom, da mi je gospod Nikolaj Peternel
zlato žepno uro, za-me  od gosp. Petra Potočnika prejeto,
danes popolnoma nepoškodovano izročil.

V Podragi, 1. septembra 1892. Jurij Hobat.

b)  Pouk.

S prejemnim listom se pismeno potrjuje, da smo ali za-se
ali za koga drugega resnično prejeli denarje ali kako drugo

Kolek.

Za osem

— 182 —

reč. Tak list ima sploh prav tiste člene, kakor pobotnica; naj¬
važnejše je:

1. da se natanko naznani reč, potem

2. dan, kedaj, in oseba, od katere se je kaj prejelo ;

3. da se prejemnik podpiše, in

4. če prejemnik ni prejel reči za-se, da se pove oseba,
katerej je namenjena.

c)  Naloge.

1. Premenite prejemne list. 1., da se bode začenjal tako:

a)  Miha Volk mi je i. t. d.

b)  Potrjujem, da sem od i. t. d.

c)  Da mi je Miha Volk i. t. d.

2. Z ozirom na prejemni list napišite, kako bi se glasil
prejemni list Nikolaja Peternela o zlatej uri, namenjenej Jurju
Hobatu.

3. Spišite ta-le prejemna lista.

a)  Nekdo je od voznika Jakoba Hrasta iz Tržiča prejel
skrinjo, zaznamovano z A. Š. št. 9., ki po povedbi ima podob-
ščine v sebi, ter obeta, da jo v treh dneh odpravi gospodu uči¬
telju Kvasu v Kranj.

I)  Gospodar Boštjan Kopun iz Braslovč je prejel sod vina,
zaznamovan z. B. O. 5. in zapečaten, naj ga pošlje poštarju
v Gornji grad.

VI. Hranilni listi ali hrambrnice (depozitke).

a)  Zgleda.

1 .

nji dekan, gospod Štefan Gostiša, mi je danes
dve sto petdeset c. kr. cekinov  pred mojimi očmi naštel
in v hrambo izročil. Potrjujoč le-to, obetam ob enem, da hočem
ta denar na njegovo zahtevanje njemu samemu ali njegovemu
pooblaščencu, kedar mi izroči ta hranilni list, zopet nazaj dati.

V Cirknici, 4. maja 1892.

Kolek.

Tukaj š

Jožef Ravnikar.

183

2.

Hranilni list.

Potrjujem, da mi je danes gospod Pavel Dimeč, voznik
v Novem mestu, izročil v hrambo zakleneno, 50 kg  težko skrinjo,
ki je lastnina gospoda Tomaža Drnjača v Kranji.

V Ljubljani, 1. septembra 1891. Peter Zajez,

gostilničar.

h)  Pouk.

V hranilnem listu (Aufbewahrungsschein) je bistveno:

1. da se pove natanko, kaj se je dalo hranit, in čegavo je;

2. da so določeni uveti ali pogoji, pod katerimi se ima
hranjeno nazaj dati;

3. da se zapiše ime tistega, kateri reč hranit daje, in onega,
ki jo prevzema ter hranilni list izdaje, in zadnjič tudi dan, kdaj
je reč prejeta.

c)  Naloge.

Prepišite zgornji prejemni list, pa da se bode začenjal tako:

Jaz podpisani potrjujem s tem listom i. t. d., ali pa:

Današnjega dne mi je izročil i. t. d., ali:

Da sem od gospoda i. t. d.

Nekdo potrjuje:

1. da mu je dekla hranit dala skrinjo z belim perilom
in obleko, ter pravi, da neče biti porok, ako bi se te reči
brez njegovega zadolženja kako poškovodale;

2. da mu je gospa I. I. zapečateno škatlico, ki ima po nje
povedbi važna pisma v sebi, v hrambo dala s tem dodatkom,
naj jo nazaj da temu, kdor mu ta list zopet izroči;

3. da je dobil v hrambo zlato žepno uro (brez verižice),
ki je znotraj zaznamovana s črkama P. K. in števiko 9.

VIL Odpovedni listi ali odpovednice (reversi).

a)  Zgleda.

1 .

Moj sosed, hišni lastnik gosp- Ambi’OŽ Lesa r, (bil je tako
dober, ter je zaprošen dovolil mi, da smem za svojo potrebo
jemati vode iz vodnjaka na njegovem dvorišči.

184

Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom nikdar štel
za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temveč da jo hočem kakor
dobroto meni dodeljeno dotle uživati, dokler bode gosp. Ambroža
Lesarja volja, meni to uživanje dopustiti.

V Ipavi, 3. marcija 1891. Jožef Oparnik.

Gospod 1.1., zemljiški postestnik v I., prep ustil mi  je iz
dobrote kos svojega hišnega vrta, sedem in pol metra dolg in
šest metrov 6 dm  širok, da na njem postavim ulnjak. Jaz se
zavezujem, da ta kos zemljišča, ako bi on ali njegovi dedni
nasledniki zahtevali, brez ugovora zopet odstopim v tistem stanu,
v katerem sem ga prejel. Za potrdilo vsega tega je tu podpis
moj in dveh naprošenih prič.

V.dne 11. aprila 1892. /. I.,

učitelj.

I. L,

kot naprošena priča.

I. L,

kot naprošena priča.

b)  Pouk.

Z odpovednim listom ali odpovednico (Verzichtschein,
-Revers) izrekujemo, da dovoljenja, katero nam je kdo dal, ne
bodemo nikdar šteli in imeli za kako pravico.

V takem listu se mora povedati:

1. kdo dovoljuje,

2. komu se dovoljuje,

3. kaj se dovoljuje, in pa povediati,

4. da se dovolitev ne bode nikdar imela in trdila za pravico;

5. povedati je, kje in kdaj se list izdaje;

(5. Izdateljevemu podpisu se prideneta še podpisa dveh prič.
Pri spisovanji odpovednic je ravnati previdno in natančno,
da ne bode prepira.

c)  Naloge.

1. Kmetovalec I. I. dopustil je nekomu, da si prek njegove

185

njive, katero je treba tanje zaznamovati, sme narediti kolovoz
določene širokosti. Le-ta mu da odpovedni list na to.

2. Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas po noči in
po dnevi hoditi skozi njegov vrt, in da zarad tega ima tudi
ključ tako od prednjih kakor od zadnjih vrat. Tomaž mu na to
napiše odpovednico.

3. Nekdo dovoli sosedu, da sme ovce pasti po določenem
delu njegovega pašnika; sosed mu spiše odpovednico.

Gospodu logarju Poženelu v Iiogatci.

Blagovolite mojemu hlapcu Andreju Petelinu proti tej nakaz¬
nici izročiti tri m 3  po en m dolgih bukovih drv, ceno pa zapisati
na moj račun.

b)  Pouk.

Z nakaznico (asignacijo, Anweisung) prosi nekdo nekoga,
s katerim ima opravila in račun, naj drugemu komu izroči neko
vsoto denarjev ali neko blago.

V nakaznici se mora povedati:

1. ime in stanovališče onega, ki naj kaj izroči;

2. ime in stanovališče onega, ki naj denarje ali blago
prevzame ;

3. koliko denarjev (s črkami pisano) ali katero blago naj dobi;

4. na čegav račun naj se znesek zapiše;

5. dodati je datum in podpis.

c)  Naloge.

Spišite nakaznico, vsled katere naj izroči 1. trgovec vozniku
Aliču 1 hi  pšenice, 2. kmet mesarskemu hlapcu pitanega prešiča,

VIII. Nakaznice.

a)  Zgled.

Nakaznica.

Na Slatini, 1. avgusta 1892.

Martin Dobnik.
pekar.

3. fabrikant krčmarju 50 gl.

— 186 —

IX. Zadolžnice.

1 .

pisani priznavam s tem listom, da mi je
gospod Martin Sodar, posestnik v Tinjah, posodil pet sto goldi¬
narjev (500 gl.) av. veljave ter mi ta znesek danes odštel
v bankovcih. Zavezujem se da bodem ta kapital z obrestmi po
šest od sto pol leta po tem, ko se mi odpove, vrnol gospodu
upniku ali njegovim dednim naslednikom v enakej veljavi.

V Borovljah, 25. januvarja 1892.

Anton Vračič.

a)  Zgleda,

Jaz n

Jaz nižje podpisani potrjujem, da mi je G

Kolek.

regor  Pia skan,

trgovec v Mariboru, posodil osem sto (800) goldinarskih Srebr¬
njakov ter mi jih danes naštel. Zavezujem se, da bodem letne
obresti po pet od sto gosp. upniku plačeval pol leta naprej,
glavnico pa vrnol njemu ali njegovim pravnim naslednikom v sre-
brnej veljavi in sicer po prejšnej polletnej, vsakemu pogodniku
enako na voljo danej odpovedi.

V zavarovanje tega zajma in obresti zastavljam svoje po¬
sestvo pod št. 25 v Jarenini ter dovoljujem, da se ta dolg
z obrestmi in vsemi drugimi pravicami, ki se strinjajo s tem
dolžnim pismom, vknjiži na omenjeno moje posestvo.

V dokaz tega svojeročni podpis moj in naprošenih prič.

V Jarenini, 1. julija 1892.

Jane  s Simonič, s. r.,
dolžnik.

Peter Slekovec s. r.,
priča r

Jakob Magdič s.  •**.,
priča.

Dodatek sodnega ali notarskega poverila.

187

b)  P o u k.

Zadolžnica (dolžno pismo, obligacija, Schuldschein) je pismo,
s katerim potrjujemo, da smo od nekoga neki znesek denarjev
na posodo (v zajem) vzeli. V njem se mora:

1. razločno povedati upnikovo (verovnikovo) ime in stano-
vališče:

2. pripoznati, da smo prejeli znesek, ki se zapiše z bese¬
dami in številkami;

3. razločno povedati, v katerih denarjih ali v katerej
veljavi se je ta znesek izplačal; mora se

4. povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali, ako so
obresti obljubljene —;

5. obljubiti, da se posojilo vrne, in kdaj; mora se pri¬
pisati

6. kraj, dan in leto (s postavnim kolekom), in

7. podpis dolžnikov, in če dolžnik ni s svojo roko napisal
dolžnega pisma, še podpis dveh prič ali svedokov.

Ako se na podlogi zadolžnice dolg vpisuje v zemljiško
knjigo, imeti mora zadolžnica še sodno ali pa notarsko poverilo.

c)  Naloge.

Napišite zadolžnice o: 1) 120 gl., ta glavnica, dajoč
obresti po o 1 / 2 %, mora se vrnoti po polletnej odpovedi;
2) 350 gl., ki jih je nekdo za kupljeno blago po štirih mesecih
plačati dolžan, do tja pa s 5% obrestovati obljubuje; 3) 050 gl.,
katere kdo vzame v zajem z obrestmi po 0%, in za  katere
zastavlja svoje posestvo.

X. Pogodbe.

a)  Zgled.

1.

Zakupna pogodba,

anes sklenola Janes Sajavec kot zakupodavec in
Marko Zorič kot zakupnik takd le:

1. Janez Sajavec daje Marku Zoriču svojo petdeset arov
prostrano njivo „za gradom 11  od danes naprej na štiri zaporedna

kater

— 188 —

leta v zakup za to, da mu plača ua leto sto goldinarjev za-
kupščine.

2. Marko Zorič obeta Janezu Sajavcu, da bo zakupščino
plačeval vsako leto dne 1. maja, sicer pa tudi, da bode skrbel,
da bo njiva v dobrem stanu.

3. Davke za to njivo bode plačeval posestnik sam.

4. Če zakupniku pridelke vzame toča, slana, povodenj ali
kaka drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nič za-
kupščine utrgavati.

Ker se je to pismo spisalo v dveh primerkih, dobi vsaka
stranka po en prepis.

Z Ratečah, 1. marcija 1892.

Janez Sajavec s.  r.,
zakupodavec.
Marko Zoric s. r.,
zakupnik.

France Oblak s. r.,
priča.

Vid Kušar s. r.,
priča.

9 .

Knpna pogodba,

anes dogovorila in sklenola gospod Anton Žepič,
hišni posestnik v Gorici, v tržaških ulicah broj 15, kot prodajalec
in gospod Valentin Bratina, trgovec v gospodskih ulicah pod
hiš. št. 10, kot kupec tako le:

kater

Kolek.

o sta d

1. Gospod Anton Žepič prodaje gosp. Valentinu Bratini
svoj sadovnjak „za potokom 11  v  neza goto vij enej izmeri dvanajst
arov za dva tisoč goldinarjev av. veljave v popolno last z dovo¬
ljenjem, da se sme kupec na-nj kot lastnik takoj zapisat dati-

2. Gospod Valentin Bratina kupuje oni sadovnjak in od¬
števa po podpisu te pogodbe polovico dogovorjene kupnine, to
je tisoč goldinarjev av. velj., ter se zavezuje, da ostanek
brezobrestno odplača v štirih enakih letninah po 250 gl.

189

3. Prodajalec potrjuje, da je prejel polovico kupnine:
tisoč goldinarjev a. v., njega tudi zadenejo vsi davki, kar bi
jih bilo do današjega dne še zaostalo.

4. Kupec jemlje na-se troske za prepis, pristojbine in vse
davke od danes naprej.

To pogodbo, ki seje  pisala v dveh enakoglasnih primerkih,
so podpisali stranki in naprošena svedoka.

V Gorici, 1. februvarja 1893.

Anton Žepič s r.,
prodajalec.

Valentin Bratina s. r.,
kupec.

Karol Jordan s. r.,
priča.

Franjo Furlani s. r.,
priča.

b)  Pouk.

Pogodba je vsako pismo, s katerim se določujejo vzajemne
pravice in dolžnosti dveh ali več oseb.

V vsakej pogodbi je povedati:

1. kdo se dogovarja ali pogaja,

2. predmet, o katerem se sklepa pogodba;

3. pogoje (uvete), pod katerimi se stranke pogajajo, ter
pravice in dolžnosti, ki gredo posameznim pogodnikom;

4. kraj in čas, ob katerem se sklepa pogodba;

5. treba je tudi pritisnoti kolek ter pridjati podpis po-
godnikov in prič.

Pogodbi je potreba toliko primerkov, kolikor je pogodnikov.

Pogodbe, katerih se je trdno držati, so ali zakupne, kupne,
menjalne, službine (mezdne), učne i. t. d.

Važne pogodbe se spisujejo pri c. k. notarji.

O pom n j a. Kedar se napravlja pismena pogodba, pazi
naj se z največjo skrbnostjo, da se v njo postavi vse, kar je
bilo ustno domenjeno.

190

c)  Naloge.

Napravite pogodbe o: 1. zakupu kakega zemljišča; 2. pro¬
daji katere hiše; 3. zameni vinograda s travnikom; 4. vzpre-
jemu rokodelskega učenca.

XI. Spričevala (svedočbe) služabnikom.

a)  Zgleda.

1 .

Spričevalo.

Janez Kolan, doma iz Hotedršice (pod Pia

ninski o

kraj),

neoženjen, 30 let star, bil je pri podpisaniku od 1. janu-
varja 1888 do 31. decembra 1892 v službi za hlapca ter se je
ves ta čas zvestega, pridnega in poštenega posla kazal tako,
da sem bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam drugo
službo izvolil in si želi več poskusiti, zato ga s tem listom rad
vsakemu priporočam.

Temu na dokaz potrjujem ta list s svojim podpisom in
pečatom.

V Logatci, 1. januvarja 1893.

Šimon Strel s. r.,
posestnik.

O.

Spričevalo.

Potokarjeva iz Šent Jurja na Dolenjskem, 24 let
stara, neomožena, je pri meni pet let in štiri mesece (t. j. od
1. januvarja 1886 do danes) služila za kuharico. Vsa leta je
bila tako pridna, skrbna, poštena in zvesta, da sem bila ž njo

ltolek.

Urška

191

prav zelo zadovoljina. Ker pa zdaj ne misli več služiti, dajem
ji z veseljem to dobro izpričevalo.

Na Vrhniki, 1. maja 1892.

b)  Pouk.

Pismo, v katerem se posvedočuje ali priča, kako je kdo
služil in obnašal se, imenuje se službeno  (poselsko) izpri¬
čevalo.  Treba, da je po vsem resnično in določno. V tako
svedočbo se zapiše:

1. ime, stan, starost in rojstveni kraj tistega, komur se
izpričevalo daje;

2. koliko časa je kdo služil ter kako je opravljal doložnosti
svoje službe;

3. kraj in dan, potem podpis (pogosto tudi pečat) tistega,
ki piše svedočbo.

c)  Naloge.

Napravite spričevalo: 1. hlapcu, kije  zarad bolehnosti iz
službe stopil; 2. spretnemu mizarskemu pomagaču, ki hoče
na svojo roko podjeti se svojega obrta; 3. mlinarskemu hlapcu ;

4. pastirju; 5. dekli.

V sredo, t. j. 25. t. m. ob dveh popoldne sva se šla
z Janezom Robinikom iz naše vasi v Dravo kopat. -Pri kraji
Kušejevega travnika, kjer sva se kopala že večkrat, greva oba
kmalu v vodo. Jaz sem ostal pri kraji, Janez pa je šel bolj na
sredo, če prav sem za njim vpil, naj nikar naprej ne hodi. Ko
se hoče obrnoti, skrije se pod vodo — in ni ga bilo več. Klical
sem na pomoč, a zastonj. Ni ga bilo blizu človeka. Ker sam
plavati ne znam, nisem mogel priskočiti nesrečnemu Janezu.
Utonol je. . »aV

Mila Krašanova,
posestnica.

XII. Izpričevala o dogodkih.

a)  Zgled.

Izpričevalo.

192

Po zapovedi c. k. okrajnega oblastva sem spisal to priče¬
valo, in sem pripravljen, ako bi bilo treba, tudi priseči, da je
bilo res tako.

V Črnečah, 27. junija 1892.

Matej Pšeničnik,
posestnikov sin.

b)  Pouk.

Spričevala ali svedočbe o dogodkih dajo se na prošnjo
tega, kdor jih pred gosposko potrebuje, ali pa na zahtev go¬
sposke same. V drugem teh slučajev pokliče se očevidec pogosto
pred gosposko; tu se, kar ve povedati, zapiše, on pa zapisek
s svojim podpisom potrdi. (To se po uradnem govorjenji pravi:
„s kom zapisnik vzprejeti“.)

Kedar pripovedujemo prigodek, o katerem kakor očevidci
pričamo, treba je, da natanko in vestno povemo vse okolnosti,
ker na tem stoji večkrat sreča ali nesreča našega bližnjega.

c)  Naloge.

Spišite izpričevala: 1. kako je kdo nekomu rešil življenje;
2. kako je kdo nekoga razžalil na časti; 3. da je kdo trpinčil
žival; 4. da je kdo poškodoval drevesa v sadovnjaku.

XIII. Javna ali očitna oznanila.

a)  Zgledi.

1 .

Izgubljeno.

Dne 8. t. m. je nekdo izgubil na Gradišči rjavo usnjeno
listnico, v katerej so bila različna pisma in dva bankovca po
deset goldinarjev. Kdor jo je našel, prošen je, da jo odda pri-
stojnej gosposki, kjer dobi plačilo, katero mu gre.

2 .

Konji na prodaj.

Štirje popolnem enaki uprežni konji brez napake, po 5
let stari, po 15 pesti visoki, so na prodaj prav po ceni. Kupci naj
se potrudijo v konjarnico gospoda I. I., kjer se jim povedo
tanji pogoji.

193

3.

V najem

se daje na 6 let kmetija v ziljskej dolini na Koroškem. Več
o tem se zve pri Fr. Kolarji v Gorjah, hiš. št. o.

4.

Vinogradnik,

ki se je izučil v mariborskej šoli za sadjarstvo in vinstvo, išče
službe. Ponudeb prosi pod napisom M. S. štev. 10 poste
restante v Ptuji.

b)  Pouk.

Javna naznanila v časnikih ali po očitnih krajih naj bodo
kratka in razločna. Ako je treba, oznani se tudi mesto, kjer
se reč lakho natančneje pozve.

c)  Naloge.

1. Sadjar naznanja, da ima prav lepih mladih dreves
na prodaj. 2. Trgovec oznanja, da se je drugam preselil, in
vabi ljudi, da bi hodili k njemu kupovat. 3. Hlapec išče službe.
4. Stanovanje se* daje v najem. 5. Nekdo je našel listnico.
6. Pogorelec se zahvaljuje za poslane milodare.

Napišite oznanila!

XIV. Brzojavi (telegrami).

Slovenska slovnica.

13

194

b)  Pouk.

Brzojavi so pismena prijavila, ki se pošiljajo po telegrafu.

Brzojavi naj bodo kratki, lahko razumljivi in razločno
pisani. Zgoraj ima vsak brzojav prejemnikov nadpis, spodaj pa
pošiljalčev podpis. Nadpis naj bo natančen. Ce v kraji, kamor
je brzojav namenjen, ni brzojavne postaje, imenuje se tudi
finemu kraju najbližja poštna postaja.

c)  Naloge.

1. Nekdo naznanja svojej sestri materino smrt. 2. Nekdo
se zahvaljuje za čestitko. 3. Nekdo naznanja svoj prihod.
4. Vojak brzojavlja staršem, da je srečno dospel v Serajevo.

Napišite telegrame!

XV. Poslednje sporočilo, oporoka ali testament.

a)  Zgledi.

1 .

Oporoka, ki jo je oporočitelj sam pisal in podpisal.

Oporoka.

V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen.

Ker nihče ne ve, kedaj bode umrl, zato zapisujem zdaj pri
popolnoma zdravej pameti svojo oporoko.

1. Svojo dušo izročam Bogu, truplo pa naj se pokoplje po
šegi, kakor je v našem kraji navadna.

2. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬
moženju postavljam milega mi brata Stefana. Vse naj ima, kar
ostane čez mojo potrebo in oporoko.

3. Domačej ljudskej šoli v Žabnicah ostavljam petdeset
goldinarjev, ki naj se okrajn. šols. svetu izplačajo za šolske
potrebe.

4. Svojemu sosedu Karolu Visočniku, ki mi je dolžen
sto gl., odpuščam ves ta dolg.

To je moja oporoka, kptoeo^em sam spisal in podpisal.
V Žabnicah, 1. okto

Jakob Breznik,
oporočitelj.