2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. oktobra 2015  Leto XXV, št. 44 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 29. oktobra 2015 Porabje, 29. oktobra 2015 S piciklini po Evropi STR. 3 Od Rakošina sem dobila pinoirsko ruto STR. 6 Ena svejča za vekivečni pokoj Tak pravijo, če človek gorzišče kakšen nauvi varaš ali vesnico, mujs mora pogledniti tržnico (piac) pa graubišče ali cintor. Na prvom mesti leko vidimo, kak lidgé živéjo, ka kipüvajo, ka gejo, na drugom mesti pa tau, kak spoštüvajo spomin svoji prednikov, svoji starcov. Vsakši človek ma kakšen spomin na vsisvecovo iz mlašeči lejt. Dja se najbole spominjam na eden mrzel 1. november. Bila sem kakšni 9-10 lejt stara. Kak je tistoga ipa navada bila, rauže je nišče nej kipüvo v bautaj, liki smo je pripauvali doma. Geseni so te bole mrzle bile, zatok so vsikšo nauč pokrili krizanteme, podnevi so je pa odkrili, naj bi lepau vöodcvele. Pred prvim novembrom je dejdek odišo v gauško, zrezo borojco, s sterov smo te okinčali grobe, med borojco smo spikali krizanteme. Tisto leto je trno rano prišla zima, na vsisvecovo je spadno takši snejg, ka je na kusta pokrijo grobe, rauže, borojco. Na graubišče – svejče vužigat – smo šli v kmici. Najprva je bila slovenska litanija ali večernica, kak smo ji pravli, stero je držo Lučarini možak, potistim je vsakši išo na grobe, ka bi svejče vužgo. Veter je noso snejg kak v najvekšoj zimi. Navadne svejče – te ešče lutejrnjekov, kak zdaj, nej bilau – so nikak nej stejle goreti. Zaman smo s staro mamo grabo skopali v snejg, zaman smo cajtine ali kakšne papire kauli svejč postavlali, na tisto vsisvecovo je graubišče skurok v kmici ostalo. S svojo málo pamentjov sam si nej znala predstavlati, kak pa zdaj v tej kmici düšice v paunauči domau pridejo, gde so nji na stauli čakale pogače pa voda. Na drugi den je veter enjo pijati, sunce se je pokazalo pa raztopilo snejg. Dapa graubišče je kazalo žalosten kejp. Bejle krizanteme so pozeble, s povisnjenimi, ridjavimi glavami so se skunzile. V tej dnevaj, pred vsisvecovo (1. november) trno dosta lidi obišče graubišča, ka bi vred vzeli grobe pokojnih, ka bi na nji nesli rau-že, vejnce pa vužgali kakšno svejčo. Svejt se je na graubiščaj tö spremejno, na grobove se – namesto skromnih domanji rauž – zdaj dejvlejo kiplene, se dejvlejo kipleni vejnci, ikebane, kak če bi vse tisto, ka smo med letom zamidili, gda smo mogau-če gnauk nej staupili do groba, steli zdaj, na te den notraprinesti. Ali ešče bole steli pokazati, kak smo pokojnoga poštüvali, kak smo ga radi meli. Spomin na svoje pokojne vsakši mora v srcej nositi, ka se na zvüna kaže, je samo zunanjost. 1. novembra do lepau okinčena naša graubišča po Porabji tö. Na največ grobaj de gorelo dosti svejč, do pa takšni grobi tö, steri v kmici ostanejo, ka pokojni več nemajo nikoga ali so njini mlajši pa vnuki daleč. Naj se vam ne vnauže na takšne grobe tö vužgati kakšno svejčo za vekivečni pokoj teh Slovencov. Marijana Sukič Velenje/Murska Sobota: Feri Lainšček EDINSTVEN BESEDNI UMETNIK V SLOVENIJI Študijska knjižnica Velenje je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti pripravila razstavo o življenju in delu Ferija Lainščka. Razstava, pospremljena s kulturnim programom, je bila najprej v Velenju, pred nedavnim, ravno tako z literarnim dogodkom pa v Murski Soboti. Zakaj je Feri Lainšček (1959, Dolenci) edinstven besedni umetnik v Sloveniji, že za površnega poznavalca njegovega dela ni zahtevno vprašanje, kajti podobno mislijo tudi literarni zgodovinarji. Zelo bi se namreč morali potruditi, če bi poskušali odkriti literarno zvrst, v kateri se ni poskusil in pustil prepoznavne rezultate. S Peronarji naj bi bil najmlajši romanopisec v Sloveniji, potlej je začel pisati pesmi, kar počne še zdaj. Pesmi v narečju in knjižnem jeziku piše za mlade in starejše bralce; piše pesmi za uglasbitev, tako v narečju kot knjižnem jeziku, za narečni festival in za vse druge glasbene zvrsti, za skupine in posameznike, za zbore. Izdal je tudi roman v pesniški obliki. Piše pravljice za otroke in odrasle, piše scenarije za televizijske igre in tekste radijskih iger. Zelo preprosto, če bi se še tako trudili, ne najdemo zvrsti, kjer ga ne bi bilo zraven. Celo slogan Diši po Prekmurju je njegov. Za delo je prejel vsa v Sloveniji relevantna priznanja in nagrade: nagrado Prešernovega sklada, nagrado kresnik za najboljši roman, večernico za najboljše mladinsko delo in kopico drugih priznanj. S tem da je bil roman Ločil bom peno od valov kar dvakrat izbran za maturitetno nalogo pri slovenščini, je na poseben način priznana kakovost njegovih proznih del. Kajti, da bodo dijakinje in dijaki več generacij brali, je ob vsem drugem tudi veliko priznanje in čast za pisatelja. Posebej ga veseli, da je ob njegovem, slovenskem romanu, izbran za maturo roman Ana Karenina, ki je po njegovem prepričanju najboljši roman vseh časov. Izbira romana je povezana s številnimi obiski na šolah, kakih štirideset naj bi se jih zvrstilo po Sloveniji. Mladi, ugotavlja avtor, ne doživljajo romana kot prisilo, da morajo nekaj prebrati za maturo, ampak jih zanima veliko stvari, povezanih z vsebino pripovedi. Zato kraje, iz katerih so dogodki v romanu, obiskujejo dijaki z vseh koncev Slovenije, denimo beltinski grad, Otok ljubezni v Ižakovcih, hotel Dobray/hotel Zvezda v Murski Soboti in druge. Dijaki prihajajo v Soboto, se seznanjajo z zgodovino mesta in širše Prek-murja. Avtor je prepričan, da so obiski mladih slabo izkoriščeni za popularizacijo mesta, za razvoj posebnega, kulturnega turizma, o čemer je tudi na državni ravni malo konkretnih dejanj. Iz podatkov, ki jih je za program performansa Ne bodi kot drugi skupaj s sodelavci pripravila direktorica Pokrajinske in štijske knjižnice mag. Jasna Horvat, povzemamo ilustrativne podatke: Število vseh naslovov gradiva - knjižnega in neknjižnega je v vseh jezikih 535, od tega je naslovov knjig 211. Vštete so tudi radijske igre, ki jih je 42, elektronskih knjig je 20, uglasbenih pesmi na zvočnicah je 37, filmskih posnetkov 9, v slovenskem jeziku je v Sloveniji 491 naslovov, v angleškem 17, v nemščini 9, v madžarščini 8. Sicer pa so dela Ferija Lainščka prevedena v hrvaščino, makedonščino, srbščino, francoščino, španščino, italijanščino, poljščino, češčino, slovaščino, turščino in romščino. Od leta 2003, torej z letom, ko se beleži statistika izposoj po knjižnicah, so Lainščkova dela do leta 2014 zabeležila izjemno število: 245.062 izposoj, največ v letu 2008, kar 24.420 izposoj. V soboški knjižnici so pregledali podat-ke in ugotovili, da je največ izposoj dosegel roman, ki je bil izbran za maturitetno branje Ločil bom peno od valov, in sicer 293, sledijo Nedotakljivi 257 izposoj, Muriša 199 in Mislice 175, Orkester za poljube, ki je izšel 2013. leta pa 84 izposoj. Feri Lainšček je doslej izdal 23 romanov, njegova pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je bila ponatisnjena šestkrat in prodana za slovenske razmere skoraj nedosegljivih 12 tisoč izvodov in 4354-krat izposojena v knjižnicah. Kot tekstopisec sodeluje Feri Lainšček, kot že na kratko omenjeno, s številnimi glasbeniki, pevkami in pevci. Je avtor teksta za zdaj že ponarodelo Mary Ann, ki jo poje Oto Pestner, sicer pa njegova besedila pojejo še Meri Avsenak, Zvone Kumer, Mia Žnidarič, Manca Izmajlova, Eva Hren, Severa Gjurin, Lara Jankovič, Romana Kranjčan, Monika Mlinar, Alenka Herzog, Manca Špik, Polona Furlan, Ditka pa Mišo Kontrec, Jože Kovač Uri, Regina, Moira, Dorina, Klaudija Vrečič, Samo Budna, Dani Dandosa in zelo verjetno še kdo. Lainščkovo poezijo v obliki izvirnih zborovskih skladb ali priredb izvajajo številni pevski zbori v Sloveniji. Toliko o sodelovanju na glasbenem področju, še nekaj podrobnosti o zelo dobro obiskani razstavi v Velenju in soboški Pokrajinski in študijski knjižnici. »Vesel sem, da je razstava, ki potuje po Sloveniji, tudi v Murski Soboti,« pravi avtor in meni, da prav v mestu, kjer živi in ustvarja, najmanj poznajo njegovo delo, manj kot po drugih krajih v Sloveniji. Stanka Ledinek je idejo predstavitve domiselno prenesla na panoje, in nastal je zanimiv niz informacij o življenju in delu Ferija Lainščka. Avtorica razstave v soboški knjižnici pa je Vesna Radovanovič. Pozornost obiskovalcev je pritegnila tudi vitrina, v kateri so avtorjevi osebni predmeti, prvi eksponat je faksimile znamenite Rdeče knjige Carla Gustava Junga. Delo je ena najbolj slavljenih skrivnosti znotraj psihoanalize 20. stoletja. Jung je razvil tehniko aktivne imaginacije, s katero je med leti 1915 in 1930 pri sebi spremljal tok nezavednega, se vanj poglabljal, ga analiziral, zapisoval v črne knjige. Na koncu je zapiske prepisal v veliko, v usnje vezano rdečo knjigo, ki je za življenja ni želel objaviti, tako da je izšla šele leta 2009, slovenski prevod pa letos. Feri Lainšček Jungovo metodo aktivne imaginacije prakticira že vrsto let, povsem konceptualno pa jo je pri literarnem ustvarjanju prvič uporabil pri pisanju romana Skarabej in vestalka. Bodi dovolj pogledovanja v avtorjevo literarno delavnico, v kateri je še marsikaj, kar je tudi na razstavi, denimo velika magična krogla kot pripomoček za vizualizacijo astralnega. Razstavo spremlja tudi kulturni program, v katerem je posebej pomenljiva avtor-jeva pripoved o literarnem ustvarjanju skozi daljši čas, pa grafike Mire Ostojić, nastop mlade pevke, ki ob spremljavi očeta Gorazda poje njegove uglasbene pesmi in mladi Ivano (vnuk Milana Ostojića, vodje Halgato banda), ki je zapel dve pesmi iz nedavno izšle knjige Na dvorišču (kmalu bo izšla zgoščenka pesmi v knjigi, ki smo jo že predstavili v Porabju). Kot je bil izjemen kulturni dogodek domačega avtorja, tako nadpovprečen je bil tudi obisk na prireditvi. Sicer pa, kar ni nič novega, Feri Lainšček je kot razmišljujoč izobražanec in besedni ustvarjalec že lep čas prisoten in znan v Porabju. Ernest Ružič Sodelavke in sodelavci v performansu Ne bodi kot drugi v Murski Soboti Društvo za kolesarstvo in umetnost Beltinci S piciklini po Evropi V Böltincaj so lidge fejst aktivni, zatau nej čüdo, ka v tom prek-murskom kraji delüvle dosta drüštev, med sterimi je Društvo za kolesarstvo in umetnost, steroga vodi Danilo Lebar. »Ime smo zatau tak vöodabrali, ka pouleg toga, ka se radi s piciklini okauli vozimo, radi slikamo in fotografejramo, dosta naši članov je muzikantov, zatau smo te tau dvauje povezali,« pove Lebar in cujda, ka radi küjajo tö, tak ka se skauz nika godi. Pred kratkim so v Böltincaj organizerali mali Oktoberfest, na sterom so kölnarce bile zriktane tak kak tiste v Münchni na pravon Oktroberfesti. So pa člani Društvo za kolesarstvo in umetnost, steroga so ustanovili 2006. leta, najbole znani po tom, ka se s piciklini radi vozijo na malo dukše poti po Evropi. »Takših, steri demo na té ture, kak mi pravimo, nas je pet, se pa s piciklini, pa čiglij samo do baute, pelajo vsi naši člani, sterih je okauli tresti,« raztolmači sogovornik in ške pove, »ka smo se na prvo malo dukšo paut napotili v Benetke (Velence). V trej dnej smo prevozili 560 kilometrov. Bilou je žmetno, zatau ka smo te ške nej bili tak dobro pripravleni in so nas te noge rejsan fejst bolele. Gda smo do cila prišli, smo te tau nej fejst prbodjavali in smo si Benetke poglednoli.« Böltinski piciklisti se dobro spominjajo tau tö, kak so se podali na paut okauli Balatona, gda so v trej dnevaj prevozili malo več kak 400 kilometrov. Tau nej bi bilou tak žmetno, ka je na pauti nej bilou velki brejgov, vseeno pa so si tau potovanje dobro zapomnili po tom, ka je dež üšo, pa ešče mraz je pritisno, zatau jih je fejst zeblo. Zavolo toga tö jih je naslednja paut pelala bole na toplo, prauti mordji, na otok Pag, na Rovaškom. »Po tistom smo si pravli, zdaj pa je cajt, ka se podamo ške na dukšo paut. Ge sam tak malo v heci pravo, ka demo v Pariz, ka sam ges ške nej bio tam, pa je te niške nej nika meu prauti. Pred dvema letoma, 2013. leta, smo se te rejsan napautili prauti Parizi. Pripravlali smo se že vse od začetka leta, ške v snejgi smo trenerali, za samo paut pa smo od sprtoletja naprej začnili organizejrati vse potrebno. Poiskati smo mogli takšo paut, ka nede na njoj dosta bregov, vej pa je tam žmetno klačiti pedale, zatau ti tau vzeme dosta cajta in moči. Konec junija smo se odpravili na paut, najprva prauti Avstriji, pa prejk Dajčlanda v Francijo. Tretji den nas je na pauti zgrabo dež, tak ka smo menje kilometrov prevozili, kak smo steli. Sedmi den, kak smo planerali, smo po 1428 kilometraj kesno večer prišli pred znameniti Eiffelov tören. Poštija, poštija, vilica, križišče, samo nej do ta priti. Komaj smo ga najšli, ob pomauči čedni telefonov,« raztolmači sogovornik. V trej dnevaj, kelko so ostali v glavnom varaši Francije, so si, čiglij so jih noge fejst bolele, dosta vsega poglednoli. Gda so se domau pelali z avtodaumom, steri je biu v njihovom spremstvi, so že pa nauve plane začnili delati. »Tau, ka nas je na pauti tretji den dež prau in je mrzlo bilou, je bilou krivo, ka smo si za nau-vi cil odabrali kraj, steri je na jugi Evrope, gdé je bole toplo gé. Tau pa je bila Barcelona. Zračunali smo, ka de tau skor dva gezero kilometrov, pa ka mo se nazaj pa z avtodomom pelali. Tak je tö bilou. V Španijo smo se pa odpravili vsi tisti, ka smo šli v Francijo. Pauleg mene so tau bili ške Bojan Kerčmar, Simon Gjerkeš in Boštjan Koter. V avtodomi je Mirana Vereša vöminiu Uroš Smej, steromi je ške Alen Gonza pomago. Njiva sta mogla voziti tej velki auto, za nas küjati in skrbeti. Mi smo na den dosta vsega mogli pogesti in spiti, če smo škeli zadosta energije meti za klačiti pedale na piciklini,« pove ške Danilo Lebar in cujda, ka so se v Barceloni razveselili tisti svoji članov tö, steri so jih prišli pozdravit. Oni so šli ta pa nazaj s fligarom in so jih - pauleg nji pa ške dosti drügi lidi - tö doma v Böltincaj pričakali. In tak je prišlo leto 2015. 10. juliuša so se Danilo Lebar, Bojan Kerčmar in Simon Gjerkeš odpravili prauti severi, cil pa je biu Berlin. Prejk Goričkoga jih je paut prva pelala do Madžarske, te pa prejk Slovaške, Češke in Poljske v Dajčland. Letos so s piciklinom nej šli samo ta, liki nazaj tö, prauti daumi, po nemški in avstrijski poštijaj. »Vala baugi, smo razen toga, ka trbej zavolo slabi pošij tü in tam kakši gumi zaplačiti, do zdaj ške nej meli kakši vekši nevol. Na Poljskom smo brodili, ka mo kakše medvede mogauče srečali na tisti ravni poštijaj, stere pelajo skauz gouške, pa se je nej nika takšoga zgaudilo,« pove sogovornik in na pitanje, ka si človek brodi, gda se vöre pa vöre s piciklom vozi, odgovori, ka si »vsefele brodiš tak o tom, ka si že doživo na pauti in v žitki, pa tau tö, ka te ške čaka té den. Časa je več kak preveč. Tak je dobro gé, če što od nas kakšen vic povej, ka se malo nasmejemo in smo nej samo tüu.« Böltinskim piciklistom želejmo ške dosta lejpi in zanimivi potovanj. Tekst: Silva Eöry Kejpi: Društvo za kolesarstvo in umetnost V Barceloni pred cerkvijo Sagrada familia Pred Eifflovimstolpomv Parizi TURIZEM TUDI V MANJ RAZVITA OBMOČJA Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v Murski Soboti pripravila predstavitev Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska 2014-2020. Na predstavitvi se je zbralo blizu dvesto programskih partnerjev, zainteresiranih za sodelovanje, in političnih predstavnikov iz obeh držav. Tako slovenska ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, namestnik državnega sekretarja Zsigmond Perényi, župan Monoštra Gábor Huszár in številni drugi, ki so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje na razpisih za evropski denar, ki ga bo tokrat skoraj dvakrat manj, in sicer ga bo 14.795.015 evrov. V program so vključeni Pomurje in Podravje ter Železna in Zalska županija. Med prednostne projekte spada skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pa tudi vzpodbujanje razvoja turizma na manj razvitih območjih v teh regijah. Prvi razpis za pridobivanje denarja bo objavljen decembra letos. E.Ružič Brandenburške dveri – simbol Berlina OD SLOVENIJE… V Köcski najdemo slovenske spomine Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel nema člane samo iz Sombotela, liki od indri tö, eške vö z Železne županije. V maloj vesi med Sárvárom pa Celldömölkom, v Köcski gnesdén ranč tak živejo Slovenci, šteri so od šestdeseti lejt s Porabja tá ojdli krü slüžit. Tistoga ipa so delali na repi ali kukarci v »tsz«-i (bili so sezonski delavci v zadrugi), ništerni pa so se oženili pa tam ostali. Tak sta se Rozalija Ropoš z Gorenjoga Sinika pa Dénes Rozsnyai tö zdala pa si stvaurila držino v Köcski. Vküper z drügimi takšimi v vesi, šteri majo ranč tak slovenske korenjé, so si zbrodili, ka k sebi pozovéjo skupino »Sombotelske spominčice«, ka aj bi z drügimi člani drüštva pripelali malo slovenskoga čütenja, gorpoiskali slovenske spomine pa prišli na prauško. Zrankma smo po kračišoj pauti z busom prišli v Köcsk, gde so nas gorprijali z žmanov domanjov palinkov pa pogačami. Z nami so bili Slovenci s Sárvára pa Bakonyszentlászlóna tö, med domanjimi pa smo najšli takše mlade, od šteri je stara mati bila Slovenka. Zavolo toga smo se napautili na cintor, gde dvej ejkstra graubišči gesteta - edno luteransko pa edno katoličanjsko. V slejdnjom je pokopani edenajset Slovencov, šteri so nekda v Köcski najšli svoj dom. Gda smo se šetali med grobami, smo najšli poznana imena - od Gorenjoga Sinika prejk Števanovec do Andovec. Sombotelski Slovenci smo pri veukom križi položili venec za vse slovenske pokojne, pa za njino düšo zmolili očanaš pa zdravamarijo. Dvej sestri Rozalija ino Marija Ropoš pa sta dojdjali venec za svojo staro mater, štero so iz Porabja vöodpelali. V friškom, depa sunčnom cajti smo se napautili k nekdešnjoj zadrugi (szövetkezet), v šteroj so Slovenci delali, depa eške gnesden funkcionera. Strina Rozalija so nam pokazali, gde so delali, gda je lüstvo mlejko dojdavalo pa eške stau krav tö bilau. Od njenoga sina pa smo zvödali, ka gnes dosta kamionov pride s Slovenije, šteri vseféle pelajo, zvekšoga na Taljansko. Depa pri kamionski firmaj takši tö gestejo, šteri na slovensko maurdje, v Luko Koper (kikötő) pelajo küpleno, kvalitetno pšenico, kukarco, sunčavnico pa repico. Po tistom smo se odpelali v Celldömölk, v Marijino prauš- karsko cerkev, gde smo slovenski spejvali. Tam smo leko dosta zvödali od zgodovine cerkve, med drügimi tau tö, ka majo v etoj božoj iži znautra na priliko kejp svetoga Valentina, šteri je patronuš od betežnikov z epilepsijo. V cerkvi majo kamere, s pomočjauv šteri leko v Celldömölki tisti tö gledajo nedelske meše, šteri več ne morejo ojti. V indašnji časaj je ednomi delavci na Ság-hegyi spadno veuki kamen na šinjek, gda je stüdenec kopo. Opat Odó Koptik (šteri je dau zozidati cerkev) je molo k celldömölskoj Mariji pa je delavec ozdravo. Eške gnesden se leko pogledne té kamen pa ga leko vsikši zdigne. Celldömölk je (kak »Mali Cell«) prauškarsko mesto, gor je na Marijinoj pauti prejk Srejdnje Evrope. V malom muzeji na paudi pa prej majo en par falatov Kristušovoga križa tö. Po dobrom obödi v vesi Mesteri, šteri je znana ves za kaupanje, smo se napautili nazaj v Köcsk. V kulturnom domi nas je že čakalo domanjo lüstvo. Sombotelske spominčice so gorstaupile s tradicionalnim programom, s pesmimi iz Porabja pa Slovenije. Trgé pari pa so se na glas fud zavrteli na odri. Lüstvi s Köcska se je slovenski program sploj povido. Zadvečerak se je podukšo v večer. Čüla se je muzika, spejvale so se slovenske pa madžarske naute. Če rejsan bi se leko veselili do kesne nauči, je prišla vöra slobauda. Eden kratek cajt smo leko bili s svojimi starimi padašami, šteri eške našo rejč gučijo daleč od Porabja. Najšli pa smo nauve padaše tö, med njimi takše, šteri majo porabske slovenske korenjé. (Zavalimo se držini Rozsnyai za pozvanje pa Zvezi Slovencev na Madžarskem za pomauč pri prauški.) -dm- Dodatna pooblastila vojski Državni zbor je s 66 glasovi za in 5 proti podprl zakon o dodatnih pooblastilih vojski za soočanje s prebežniško krizo. Vojska bo dodatna pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bo časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja. Ministrica za obrambo Andreja Katič je dejala, da je za notranjo varnost in varovanje državne meje pristojna policija, da pa je bilo obrambno ministrstvo pri spoprijemanju s t. i. migrantskim valom že od začetka vključeno kot podpora policiji, denimo s pripravo kontingenčnega načrta in humanitarno pomočjo prek Uprave RS za zaščito in reševanje. Načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman je pojasnil, da lahko vojaki v skladu s pravili nosijo uniformo in orožje, dodatne naloge pa bo v tem primeru odrejala policija. Vlada je poudarila še, da je Slovenija najmanjša država na balkanski begunski poti in da ima primerno omejene zmožnosti, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov. Heineken prevzel Laško Nizozemski Heineken je objavil namero za prevzem še preostalega deleža v Pivovarni Laško. Heineken je pred tem že nakazal 119,5 milijona evrov kupnine za 53,43-odstotni delež v Pivovarni Laško ter za izpolnitev dodatnih pogojev, določenih v pogodbi, ki pa jih niso razkrili. Za delnico je nizozemski velikan odštel 25,56 evra oz. skupaj 114,8 milijona evrov za omenjeni delež. Heineken je poplačal tudi dolgove Laškega do bank. Tako je za to Pivovarni Laško zagotovil 141 milijonov evrov, Pivovarni Union pa 44 milijonov evrov. Po besedah prvega moža Laškega in Uniona Dušana Zorka, ki mu je Heineken zaupal vodenje pivovarne tudi v prihodnje, so Nizozemci tako izpolnili vse, k čemur so se zavezali. Heineken bo sicer obdržal tudi obe proizvodnji ter blagovni znamki Laško in Union. Polagali smo vence v spomin pokojnim Slovencom Igrala je Mukičova banda, spejvale so sombotelske dekle … DO MADŽARSKE 3. Vrajža nauč v Andovci 17. oktobra, kak je sonce za brgami dola odišlo, so bile andovske gošče vse nabite z dühovi. Bilau je tam vse, žrdjavci, čaralice, črnošolci, smrt, vragauvge, sküšnjave, pa ka je najbola strašno bilau, še mrtvacke so nazaj vö iz groba prišli. Tak mislim, ka zdaj bi prejk te kmične gauštje sam niške nej vüpo titi, pa leko ka zavolo tauga, aj se ne bojijo, se je tak dosta lüstva vküpnabralo pri andovski domačiji. Dapa prvin kak bi se napautili na pet kilomejterov dugo vrajžo paut, smo leko vidli, kak sta dvej čaralice zacomprale lüstvo pa znorila čalejra. Potejm kak edna duga žrdjava kača - zavolo dosta posfejtov - je üšo narod prejk Barabašovoga travnika, od tistec pa nutra v kmično gauštjo, gde so je že dühovi čakali. Ne vejm, ka vse je tam bilau, dapa gda je lüstvo nazaj prišlo, fejst so prestrašeni bili, edni so že ranč gučati nej mogli. Ka vse so tam vidli, ka se je tam vse dogajalo, tau te zdaj na kejpaj leko vidli. Porabec Antal Rogan imenovan za ministra 19. oktobra je Porabca Antala Rogana predsednik države János Áder imenoval za ministra, poverilno pismo mu je predal v predsedniški palači na budimskem gradu. Slavnosti so se udeležili tudi člani njegove družine. Isti dan popoldne je v parlametu opravil tudi slavnostno prisego. Antal Rogan bo v ministrskem rangu vodil kabinet predsednika vlade Viktorja Orbána. To ministrstvo bo sicer po številu zaposlenih eno od manjših ministrstev, kajti dovoljenje je dobilo za 200 zaposlenih, toda na podlagi pogodbenega zaposlovanja ekspertov in svetovalcev lahko to število naraste, saj naj zanj ne bi veljalo, da pogodbeno lahko zaposluje največ dodatnih 10 odstotkov na število redno zaposlenih. Po mnenju analitikov se bo – kljub nizkemu številu zaposlenih – na tem ministrstvu koncentrirala velika oblast, kajti ob tem da bo odgovorno za splošno politično koordinacijo, bo v njegovem okviru deloval tudi Nacionalni zavod za komunikacijo, ki bo razpolagal s 25 milijardami forintov denarja. Torej Roganovo ministrstvo bo odločalo o tem, kateri televizijski kanali bodo deležni tega oglaševalnega denarja. Resor bo odgovoren tudi za stike z mediji, naloga Rogana bo, da posreduje sporočila vlade oziroma se odzove na kritike, tudi iz tujine, ki bi letele na vlado. Skoraj vsi mejni policisti na prehodu Záhony v policijskem priporu Prejšnji torek je na največjem mejnem prehodu z Ukrajino, v Záhonyu potekala akcija državnega tožilstva, na podlagi katere je policija priprla vse mejne policiste. Med tem časom, ko je bil mejni prehod zaprt, je policija opravila 39 hišnih preiskav, zaslišala je 30 policistov in jih priprla 21. Preiskava je ugotovila, da so policisti od potnikov – sploh pa od tistih, ki so imeli kaj za bregom – zahtevali podkupnino v višini od 20 do 100 evrov. Potniki so denar pripravili v potnem listu, ki so ga potem policisti skrili v spodnje hlače, policistke pa v nedrček. Pri kontroli so našli v spodnjih hlačah nekega policista 950 evrov, v hišnih preiskavah več milijonov forintov in več tisoč evrov. Čaralice so nej samo comprale, liki küjale so tö Gda so se čaralice ženile, je srmak Stanko mogo njim igrati, če je sto ali nej Sto je lagvi biu, tistoga je vrag odneso ali namazo Biu je taši, koma so sküšnjave gor na prsi sedle Vrajži ples se je do dvej vnoči zavlejko, gda so se že vsi dühovi skrili Žongliranje z ognjom je nam nutpokazala ekipa Tűzfészek iz Budimpešte Smrt se je nam tö skazala Tekst in kejpi: K. Holec Od Rakošina sem dobila pinoirsko ruto Gda sem Marijo Karba, po možej Lang, v Slovenskoj vesi gorpoisko, fejst so se čüdivali, zato ka ranč sem nej talafoniro. Gda so me zaglednili v künji, tak prestrašeno so me gledali, kak če bi se njim vrag skazo. Leko zato, ka tak potima sem prišo kak maček pa te ranč s tejm sem je postrašo. Vseedno kak je bilau, zame je dobro bilau, zato ka sem doma najšo enga človeka, s šterim sem se leko pogučavo. -Tetica Majči, kakšno repo mate v košari, tašo sem še nikdar nej vido. »Nejsi vido, vejpa tau je karica, dola go zaperem pa go v zmrzovalnik dejem, tak de dugo tastala. Prvin tašo repo so pri vsakšom rami pauvali pa djeli, dapa gnesden že samo rejdko vidiš tau repo v ogradci posajeno. Dja sem od Marije Rituper dobila semen, pa tau semen sadim zdaj že več lejt.« - Vi se dekliško Marija Karba zovete, taši priimek (vezetéknév) najbola samo v Andovci bijo. »Moj oča je iz Andovec emo korenje, dejdek je od tistec valaun, tej Karbange, ka djeso, tau so vse niša stara žlata nam. Samo tau je niške nej držo, zato ka moj oča je v bojni spadno leta 1943. Trikrat je rutjivo, gda je tretjič odišo v Rusuško, potistim več nej nazajprišo, zato smo tau žlato mi že nej držali.« - Kelko lejt stari ste bili, gda se je tau zgaudilo? »Tri lejta stara sem bila, dja svojoga očo sploj nika ne poznam, telko ka tjejpe mam od njega za spomin.« - Vaša mati so od kec valaun bili? »Moja mati je z Gorenjoga Senika bila doma, oča se je že tü naraudo v Slovenskoj vesi pa dja tü, prejk kak je ogradec, tam je bijo naš stari ram.« - Na sterom tali je bila doma na Seniki vaša mati? »Vrkar z Janezovoga brga je bila doma, tam je zdaj že vse vküpzletelo, tam zdaj več nika nega. Prvin smo dosta odli tanta, dapa zdaj že nej, mati je grünt tadala, že samo gauška ostala. Slejdnjen smo te sekali, gda je moj pojep ram zido, tau je bilau leta 1990. Odtistoga mau smo mi v tistoj gauštji tö nej odli, zato ka je v fejst lagvom mesti, v grabi. Tam telko košta drva vöspravlati, ka ranč nej vrejdno tam nam sekati. Moja mati je doma dvanajset bratov pa sester mejla, pa med tejmi je niške nej doma austo, zato je pa vse vküpzletelo. - Vas je kelko mlajšov bilau doma? »Dja sem sama, zato ka je oča na fronta austo, tak ka več mlajšov se je nej mog-lo naroditi, če očo nej bilau nazaj domau. Dja sem sama živela z materdjov tam prejk, kak zdaj ogradec mamo, v starom rami. Istina, en čas je eške z nami živo očin brat, steri je stari ledjen bijo, dapa gnauk je samo nikan ta odišo pa več se je nikanej zglaso. Telko vejmo, ka je nin na Söpte bijo, dapa potistim, ka je odišo, se je več nikanej zglaso. Tak ka odtistoga mau, ka je stric odišo, müve z materdjov sva same bile doma. Vse sve same delale, edno malo kravo smo meli zavolo mlejka, pa če orati trbelo, te smo z njauv orali.« - Kak pa? »Tak ka tü v vesi je živela moja tetica od matere, ona je tö mejla krave, pri njej smo edno sprosili tašoga reda, pa smo te tak vküppregli.« - Žmetno je bilau brezi oče gorrasti? »Žmetno je bilau, zato ka mati tö nej mogla delat odti zavolo mene. Kama bi namé djala? Tak prausto smo živeli, ka smo pripauvali, tisto smo djeli. Dapa name, nas je zato dosta pomagala tetica z gvantom, s pejnazami, zato ka ona nej mejla mlajšov. Dapa ovak je nej bilau fajn. Ka vejš, če je že tak bilau, ne moreš ka delati.« - Ka so vaš oča delali, prvin kak bi v bojno šli? »On je na banhofi delo, tau je dobro mesto bilau, zato ka je državna slüžba bila. Dja sem od tistec na mejsec 30 forintov dobila, moja mati dočas nika nej dobila, ka je nej zadobila te lejta, ka je leko v penzijo odišla, potistim je dobila podporo za vojne vdovice. (hadi özvegyi segély). Njej so pravli, ka go gorvzemejo na banhof kak čistilko, samo zavolo mene je nej mogla titi. Dja sem se rano oženila, 18 lejt stara sem bila. Gda smo te ram gorzozidali, te je moja mati tö sé prišla. Vejš, tam prejk kakšna iža bila, tam je eške dimnatna künja bila. Leta 1948 smo mi špajert dali naprajti, tašoga nutzozidanoga, steri eške peč tö emo. Pod smo tö te delali v künji pa v iži, zato ka je dočas spodkar blata bila. Mi smo tašo staro kučo meli, ka smo v zimi v künji vsejm sausadom mesau kadili. Dja ne vejm, kak je tau bilau napravleno, tam je cejli plafon pa eške orau iz lesa bilau, streja je slamnatna bila, pa itak nikdar nika se je nej vužgalo, tau dja eške zdaj ne razmejm. - Če so vam fejst sline tekle, te ste samo z naužicom eden falat dolavrezali z šunke, tau saused tak nej vpamet vzejo. »Tau je zato nej tak bilau, sau-sed je prineso cejlo šunko kadit, gda pa go je domau neso, te pa samo polonja bila. Tašo smo mi nej delali, mi smo doma tö krmili svinjau, ka je nam trbelo, mi smo telko djesti meli. Mi smo tašo oprejto gnišče meli, pa mati so nam tam küjali. Na srejdi je biu eden drajfusli, na tistim eden pisker, pa v tistom so mati küjali. Gda je kmica bila, te so mati vužgali edno tašo skalino, pa s tauv sem dja te svejtila, aj mati vidijo, ka se v piskri küja.« - Nejste nutra v pisker spadnili? »Tak skrak sem nej sejdla, zato ka tam je ogenj goro pa vrauče bilau.« - Ovak ste kak svejtili v rami? »Pa s posvejtom na patroli, v künji smo z malim svejtili, na tauga je gor bilau spisano ka 3, v iža smo meli velkoga, na tom je pisalo 5, v künji pa tašoga srejdnjoga na tejm tau pisalo, ka 4.« - Ka so te numare znamanüvale? »Ranč tak kak zdaj, ka na grüški piše 60, 80 ali 100. Če vekša numara bila, te tisti patroli bola svejto. Tau je zato bilau, ka etak so leko s patrolinom šparali, gde je nej tak fejst potrejbno bilau, tam so menše posvejte nücali.« - Gde so vaša mati delali? »Najprvin je na nemško odla delat v nišo krčmau, sledkar pa tak na repo, samo nej na Vogrsko, liki prejk v Avstrijo so odli, dapa tau eške prvin bilau, kak bi se dja narodila.« - Oni so znali nemški? »Moja mati je dobro znala, fejst je gučala nemški. Vidiš, dja pa ne vejm, zato ka sem tak naura, ka sem se nej vejd-la navčiti. Istino, gda sem dja v šaulo odla, te so ranč nej dopistili, ka bi stoj nemški gunčo, zato ka sem dja za časa Rakošina odla v šaulo.« - Te ste redno spejvali Rakošina pa od Rakošina, nej? »Pa vejš, ka smo spejvali, tak ka vse je štrmelo. Dja sem dobila od Rakošina edno ruto (nyakkendő) pa tau pionirsko ruto (úttörőnyakkendő) eške zdaj mam. - Kak tau, ka ste vi od Rakošina dobili úttörőnyakkendő? »Tak, ka Rakoši je vsakšoj šauli poslo te nyakkendő, pa tü v našoj šauli sem ga ranč dja dobila. Eške gnesden je taši, kak te, gda sem ga dobila, farbo je nikanej spüsto, vejn zato, ka je židani. Nej bi mislila, dapa par lejt nazaj sem ga nücala, da smo na Szilvásváradi bili, tam, gde je pionirski tabor. V taum tabori so vse tak njali pa napravli, kak je gnauksvejta eden pionirski tabor vögledo, gda smo eške v šaulo odli.« - Kak ste vi taprišli? Dja sem članica varaškoga drüštva penzionistov že od leta 1989, gda sem v penzijo odišla. Tam djeste eden pevski zbor, dja pri tejm tö spejvam. Dostakrat odimo na tekmovanja, pa gnauk, gda smo prvi gratali, nagrada je bila izlet na Szilvásvárad v te pionirski tabor. Tak sem v te pionirski tabor prišla, gde nas je s cejloga rosaga 85 bilau. Tü smo znauva leko sprobali, kak je bilau, gda smo pioniri bili.« - Ranč gda sem prišo, ste karico pucali, gvüšno te reteše pekli. Dapa sto je podjej, če sta sin pa hčerka več nej doma, pa žau, mauž vam že tö ne živé? »Jaj, tau se nika ne boj, taši se zato vsigdar najdejo, steri reteše podjejo.« - Če nete ladali z njmi, te samo povejte pa mi pridemo pa je podjejmo. K tauma se mi fejst razmejmo. Karči Holec Majči Lang s pionirsko ruto, stero je dobila od Rákosina Un, una pa eške ena kcuj Pismo iz Sobote Zakoj, zakoj? Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. V žitki je nej vsigdar, kak bi škeli. Ali je nej slüžba najbouk- ša gé, leko nam vrejmen dobro ne spadne ali se s sousedi korimo, mogouče zavole pejnez nega pa eške vse kaj drugo nam ojdi naoupek. Vej pa se zgoditi kakša kaštiga tö. Nisternim je najvejkša kaštiga, če z možom pa ženov žive eške njegva ali pa njena mama; tašča, ka se njoj pravi. Depa nemo vam doj davo od moje tašče Regine, trno čedne ženske. Nej, od drugi takši žensek mi je vsefele naprej prišlo. Zaprav so mi vse tou pripovejdali drugi lidge. Tou tö, kak se je eden možakar s svojo taščo trno groubo svado. Tak sta se svadila, ka sta skur eden cejli mejsec sploj nika nje gučala. Ranč poglednola sta se nej. Dokejč ga je nej nemilo prosila, aj go z avtonom k padari pela. Možakar se je dau eške malo prositi, depa po tejm go je dun nut v auto k sebi vzeu. Tam pri padari je trbelo eden čas čakati. Pa kak bi zgučano bilou, so tam čakali eške drugi lidgé. Vsikši je svojo taščo pripelo. Eden čas so se samo gledali. So se gledali po tejm pa se začnili zgučavati, kak bi se že trno duga lejta poznali. Njive tašče so čakale, uni pa une pa so vse bole šuktivali, ka vse se njim godi pa zakoga volo so k padari prišli. »Mojo je pes v nogou vdjo. Ne vejm, ka za betega ma, depa pes je skur na nikoj prišo. Skur nam je zdjino, njoj pa zdaj samo malo morajo tisto vküper zašiti, tam, gdé go je vgrizno. Kak povejdano, pes nam je skur mrou, njou pa ranč telko, ka go kaj boli,« njim je na vüje gučala več nej najbole mlada ženska. »Rejsan, nebesko vrajžo krv mora meti ta moja tašča.« »Srmaček pes,« si je na velke zdejno malo bole mladi možakar. »Ge pa sam eto obed küjo. Rejsan, kcuj k tomi deli sam se vzeu, ka moja tašča rejsan ne vej küjati. Una si brodi, ka vej, depa tisto njeno gesti ranč vaš pes ne bi zo. Tak obad küjam pa iškem krumpiče. Enoga je nej bilou. Tak sam svojoj tašči pravo, aj dé v zemenico pa mi je v künjo prinese. Kak je naoupačna, je eno stumbo nej vidla. Skotala se je doj po stumbaj, ka se je cejli ram trouso. Vej go pa poglednite, kak sam njoj glavou nut zamoto. Skur si je glavou raznok včesnola.« »Ja, ka pa ste po tejm delali,« ga pita tista nej najbole mlada ženska. »Ka bi delo, ka bi delo? Špagete sam sküjo. Ka bi pa drugo,« je čemerasto povedo možakar. Padar je ženske, tašče, pomalek nut zvau. Pa me tista nej najbole mlada ženska dun pita. Ja, pripoznam! Ja, tam sam biu! Lažo sam, tam sam biu! Me pita, ka je z mojo taščo za nevoule gé, ka tak na velke lampe raznok ma oprejte. Ge sam nej nika šuktivo. Vej brž zvejte, zakoga volo nej. »Vejte, gospa, tou je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Una je najbole poznana po tejm, ka loboče, loboče pa li samo loboče. Tak se njoj je pri tejm njenom deli čelujst samo nagnouk nej več mogla zaprejti. Vej go pa poglednite! Tou je najvekša baja, ka go leko zaodi. Že tri vöre eno rejč ne more vö iz sebe spraviti. Zatoga volo sam z njou es prišo. Padari mujs moram prajti, ka za tou njeno bajo nikšnoga vrastva nega,« sam kak najbole vesejlo, kak najbole na glas gučo. Kak bi pa ovak aj bilou. Vej pa mi je moja tašča Regina, trno čedna ženska, nika nej mogla nazaj prajti. Tak sam emo svoje vöre velke sreče. Samo tou je gé, ka me je padar nej škeu poslüšati. Dun go je vö zavračo. Zdaj pa ge pri padari čakam. Tak sam po glavej zavolo svojga guča doubo, ka ne vejm, če eške gdasvejta k sebi pridem. Miki Malo tebi, malo meni Mraz na dveri kloncka. Vseposedi kloncka. Na dveri, v steri žive držina maloga Petra, ranč tak. Gda takše pride, küriti trbej. Eni tak, drugi se ovak segrejvlejo, Petrova držina si na drva küri. Že küri, kak povejdano, ka se že trbej segrejvati. Ata prvi gor stane. Drva si vküper sklada. V tom deli sploj vpamet ne vzeme, ka mali Peter že skrak njega stodji. Gleda ga pri njegvom deli. Ga gleda, kak paper vužge. »Zdaj pa bou, ka nej,« se mali Peter dun zglasi. »Ej, sin moj! Lepou, ka si tak rano gor stano. Pojva, ka eške dvej košari drv nakladeva,« ata veseli grata. »Zakoj?« Ata je več nej tak veseli, kak je točkar biu. Den se je eške sploj nej pošteno začno, mali Peter že »zakoja«. Ne vej, aj dale koulak peči dela ali aj njemi dun kaj nazaj povej. »Peter, vej pa tou nej trbej spitavati,« ata začne. »Mi smo držina, mi eden drugomi pomočti moramo. Vej mo se pa s tejmi drvami vsi segrejvali.« »Zakoj pa nej mama?« »Ka je z mamo,« ga ata ne razmej najbole. »Zakoj mama tö drva nut ne nosi. Vej de se pa una tö segrejvala, ka nej,« mali Peter vsigdar vej, zakoj trbej »zakoj« naprej prinesti. Ata eške tri menjša polena na mali ogenj liči. Najraj bi tiüma ostano. Najraj bi biu, ka bi vcejlak sam ostano. Depa mali Peter je skrak njega gé. »Mama za vse nas tri zajtrik naredi. Za vse ga sküja pa nede samo una gejla,« je gvüšen v tom, kak njemi sin zdaj dun pomore. Pa se tak tö godi. Mali Peter polena v košar klade. Tak odneseta prvi pa eške drugi košar. Potejm mali Peter nazaj vö dé. »Peter, zavole mava! Kama zdaj deš?« Mali Peter nika ne povej. Brž je nazaj, v rokaj pa nese velko bükovo poleno. Doj ga dene, ato, kak najbole za istino ka poumni, v oči pogledne. »Ata! Tou poleno sam vcejlak sam prineso. Po zajtrki jo vcejlak sam na ogenj ličim. Tak mo leko pravo, ka sam skrb emo za vse tri. Moje poleno de vse nas segrejvalo,« mali Peter vküper vdari z rokama pa v künjo odide. Mama že zajtrik dela. Veselo sina pogledne, un pa si že roke mujva. Skur kak kakši moški vögleda. Miki Roš VABILO Pihalna godba mesta Monošter Vas prisrčno vabi na svoj KONCERT KVALIFIKACIJE, ki bo v petek, 30. oktobra 2015 ob 18. uri v monoštrskem gledališču. Častni gost: skladatelj Árpád Balázs (dobitnik Erkelovega priznanja, ustanovitelj in vsakokratni predsednik Zveze madžarskih pihalnih godb in mažoretnih skupin, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti) Na repertoarju: pihalne skladbe madžarskih in sodobnih skladateljev Vstop je prost. SPOMIN NA POKOJNE PETEK, 30.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.50 UGRIZNIMO ZNANOST: NEŠKODLJIV, PA VENDAR ŠKODLJIV CO2, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.15 SE ZGODI: PRAZNOVANJE, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.20 PRAVA IDEJA! 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: KDO NEKI TAM POJE? 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: PREHLAJENA SESTRICA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 NOČ ŽIVIH MRTVECEV, AMERIŠKI FILM, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL PETEK, 30.10.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.00 HALO, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.05 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.50 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.40 POLNOČNI KLUB, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 HALO TV, 1.45 ZABAVNI KANAL, 3.25 ODBOJKA - LIGA PRVAKINJ: CALCIT : PGE ATOM TREFL, 5.15 ŠPORTNI IZZIV, 6.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, * * * SOBOTA, 31.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.00 DAN REFORMACIJE, PRENOS EVANGELIČANSKEGA BOGOSLUŽJA IZ MORAVSKIH TOPLIC, 11.00 ZA POGLEDOM, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 KLEKLJANA ČIPKA V RISU ČASA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 KOREJA - NIKOLI VEČ ENA?: SOVRAŽNI BRATJE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETI, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O VELIKANSKI BUČI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.15 MICHAEL KOHLHAAS, FRANCOSKO-NEMŠKI FILM, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL SOBOTA, 31.10.2015, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 POLNOČNI KLUB, 11.40 MED VALOVI, 12.05 10 DOMAČIH, 12.40 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 13.40 POT, DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 15.00 TVOJE PESMI ŽIVIJO NAPREJ, POKLON LOJZETU SLAKU IN NJEGOVI GLASBI, 17.20 MILKO LAZAR, SVETLANA MAKAROVIČ - DESETA HČI, OPERATORIJ (ORKESTER, ZBOR IN SOLISTI SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, MARKO HRIBERNIK), 19.20 NOGOMET: FIFA MAGAZIN - POT V RUSIJO, 19.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MEHIKE - KVALIFIKACIJE, 22.00 ZVEZDANA, 22.45 PRESENEČENJA, 23.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.10 ARITMIČNI KONCERT - DEMOLITION GROUP, 1.10 ZABAVNI KANAL, 4.45 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MEHIKE - KVALIFIKACIJE, 6.00 NOGOMET: FIFA MAGAZIN - POT V RUSIJO, * * * NEDELJA, 01.11.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 NABRITI DETEKTIVI: BABICA LENI V STISKI, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE ŠENTANEL NAD PREVALJAMI, 10.55 PASTIR, DOKUMENTARNI FILM O SVETNIŠKEM KANDIDATU JANEZU FRANČIŠKU GNIDOVCU, 11.25 OBZORJA DUHA: TOLERANČNI PATENT, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.45 PA SE SLIŠ ... SLOVENSKI OKTET, 15.05 MOJ MOŽ GODFREY, AMERIŠKI FILM, 16.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DUNAJSKI ZELENJAVNI VRT, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 NAJ MUZIKA IGRA; ALENKA PINTERIČ, 17.40 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA – GOSPOD ZVITOREPEC, 18.40 MUK: KAKO POMOLSTI JAKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): SLUŽBA JE LE SLUŽBA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 V FOKUSU: PEKEL NA DOBERDOBU - POGOVOR Z VASJO KLAVORO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.25 PESEM IZ GOZDA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 VRAČANJE, ŠPANSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL NEDELJA, 01.11.2015, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 CITY FOLK - OBRAZI MEST: DAKA, 8.10 SOZVOČJE SVETOV - KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE (S. OSTERC – RELIGIOSO, W. A. MOZART – REKVIEM V D-MOLU), 9.10 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN UROŠ LAJOVIC, FRANZ SCHUBERT: SIMFONIJA ŠT. 8 V H-MOLU, 9.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.35 SE ZGODI, SLOVENSKA NANIZANKA, 12.50 ŽOGARIJA, 13.15 ŠPORT & ŠPAS, 13.45 ŠPORTNI IZZIV, 14.45 ALEKSANDRINKE, DOKUMENTARNI FILM, 16.20 ZVEZDANA, 17.10 TEKMOVANJE, DANSKI FILM, 18.45 AVTOMOBILNOST, 19.10 ŽOGARIJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 AFRIKA: KONGO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MEHIKE, 23.05 VSE JE MOGOČE, 0.35 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA – GOSPOD ZVITOREPEC, 1.25 ŠPORTNI POSNETKI, 4.50 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 02.11.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.20 SE ZGODI: GENERALKA, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: »VERA VODI ČLOVEKA K BOGU, LJUBEZEN GA VODI K LJUDEM« (LUTHER), 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DUNAJSKI ZELENJAVNI VRT, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKA PRELOMA, GOSPODARSKA ODDAJA, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 MIKROSKOPSKI MITJA: MITJA GRE PO NAKUPIH, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: BOLNIŠNICA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: VINKO MÖDERNDORFER, CVETKA LIPUŠ IN TINA MLAKAR GRANDOŠEK, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 INFO-KANAL PONEDELJEK, 02.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.25 ŽOGARIJA, 8.50 ŠPORT & ŠPAS, 9.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.20 HALO TV, 12.20 DOBRO JUTRO, 14.35 POLNOČNI KLUB: ZDRAVNIKI O PACIENTIH, 16.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ŽENA, MOŽ IN NEPRIDIPRAVI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 INŠPEKTOR BANKS (IV.): PRIKAZNI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.30 NAČELNIK, RUSKI FILM, 0.05 HALO TV, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 03.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.00 VEM!, KVIZ, 11.35 OBZORJA DUHA: TOLERANČNI PATENT, 12.15 SE ZGODI: TIŠINA, SNEMAMO!, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 LUČKA - PITYPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KLEKLJANA ČIPKA V RISU ČASA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MUK: NA VRSTI SI, RISANKA, 18.10 KIOKA: BANANOV KRUH, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 NEOBDAVČENO - KAKO KONCERNI ROPAJO EVROPSKE BLAGAJNE, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: ANICA JUG, 0.05 PROFIL, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJ, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 INFO-KANAL TOREK, 03.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 ČEZ PLANKE: FLAMSKA, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.40 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PRESENEČENJA, 20.50 LOMILEC SRC, FRANCOSKO-AMERIŠKI FILM, 22.35 ARITMIJA, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 HALO TV, 2.20 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 04.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 PISAVE: VINKO MÖDERNDORFER, CVETKA LIPUŠ IN TINA MLAKAR GRANDOŠEK, 12.25 SE ZGODI: DVE JABOLKI, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 V FOKUSU: PEKEL NA DOBERDOBU - POGOVOR Z VASJO KLAVORO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: SANJE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: DVE ŽIVLJENJI, NEMŠKO-NORVEŠKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: VELEPOSLANIK V BERNU, MADŽARSKI FILM, 0.30 PROFIL, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL SREDA, 04.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 LUČKA - PITYPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 9.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.45 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GOSPOD ZVITOREPEC, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: PRAGA, 20.30 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.20 DOTIK ZVOKA - NEVERJETNO POTOVANJE NOBUJUKIJA TSUIIJA, AMERIŠKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 ARITMIJA, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 HALO TV, 1.55 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 05.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 SE ZGODI: MAME NI DOMA, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 NEOBDAVČENO - KAKO KONCERNI ROPAJO EVROPSKE BLAGAJNE, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.15 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM NEKOGA PRESTRAŠIL, RISANKA, 18.15 POLDI: DAN, KO JE POLDI UKROTIL ČAROBNI SVINČNIK, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.35 PROFIL, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL ČETRTEK, 05.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.25 Z VRTA NA MIZO, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 15.00 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 15.50 KINO FOKUS, 16.00 SLOVENCI PO SVETU: TONE OBLAK IZ ARGENTINE, VLADIMIR OVCA IZ BRAZILIJE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 HALO TV, 17.55 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY : MODENA, 20.00 NOVO MESTO GLASBE, 20.55 ŠPORTNI IZZIV, 21.45 AVTOMOBILNOST, 22.20 OBISKOVALEC, AMERIŠKI FILM, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.45 ŠPORTNI IZZIV, 2.30 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY : MODENA, 4.30 ZABAVNI KANAL Ton na cintori po rosagi sveče so gorele, vse sorte farbe so bilej, one velki ogen pa svetlobo so davale. Lidgej vse sorte korine so nosili, lejpe žute, bele pa rdeče, edni friške pa z ograca, drügi ove, štere nikdar ne povenejo. Na tej eden den toga dosta je bilou, če tak do dobro vö premisliš, cejlo leto malokrat so si ništerni zmislili, ka tan na cintori nekak počiva. Bokše bi etak bilou, ka med letom včasik bi poglednoli, malo pri grobi postavili, pa si nazaj na davne čase zmislili. Kakšo edno svečo gori vužgali, eden živi cvet s poula ali ograca prinesli, pa bi menje penez ponücali, pa bi tüdi pri svojoj düši srečni bilij. Naj pa zgodi se etak, ka na den vseh svetih ne moreš na cintor, pa ge koli si tistoga dneva, je tvoja duša merna zatou, ka si cejlo leto noso rouže, pa včasik tudi kakšo svečo vužgo. Marta SEVER Grad pri Gradu: Jubilejni 10. Jesenski bazar GORIČKO IZLOŽBENO OKNO Na jubilejnem 10. Jesenskem bazarju, ob 10. obletnici Krajinskega parka Goričko v gradu pri Gradu na Goričkem, se je predstavilo 30 ponudnikov razčnih izdelkov domače obrti in dejavnosti, pripravili so razstavo starih sort jabolk iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, podelili različna priznanja in naslove ter pripravili raznolik kulturni program. Zlasti v popoldanskem času je bil obisk izjemno dober. Kot je poudarila direktorica Stanislava Dešnik, je bil namen Jesenskega bazarja povezan z 10. obletnico KP Goričko, zbrati vse, kar se na Goričkem ponuja, kar se prideluje in izdeluje. »KP Goričko ni bil ustanovljen za to, da bi oviral razvoj, ampak da bi ga vzpodbujal in nudil nove priložnosti,« je izpostavila direktorica Stanislava Dešnik. KP Goričko, ki zajema 11 občin z okoli 20 tisoč prebivalci, z različnimi programi vzpodbuja ohranjanje kulturne krajine in promocijo kolektivne blagovne znamke. V ta program sodijo tudi akcija ocenjevanja Naj travnika (letos so prvo mesto prisodili Karlu Gašparju iz Čepinec) in Naj sadovnjak, ki ga ima Štefan Perš iz Vučje Gomile. Razstavo starih sort jabolk iz Avstrije, Madžarske in Slovenije: krajinskih parkov Raab, Őrség in Goričko, je pripravil sadjarski strokovnjak Vlado Smodiš iz Otovec. Podelili so tudi nazive Skrbnik narave (tudi vašemu poročevalcu in ženi Olgi ter nekdanjemu direktorju Radia Slovenija Štefanu Kutošu iz Peskovec). Razstavo, program in dogajanje so pohvalili tudi številni obiskovalci. E.Ružič Stojnice z izdelki domače obrti in nekaterih dejavnosti v KP Goričko