LETO XX.
Številka 80
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. £a redakcijo odgovoren Albin Učakar
GLASILO SOCIA
KRANJ - sreda, 25. 10. 1967
Cena 40 par jli 40 starih dinarjev
List izhajj od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1458 kot poltednik. Od 1 januarja trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Letošnje poletje ni bilo uspešno le za kmete,   marveč tudi za gradbince. Naš fotoreporter je obiskal delavce SGP Projekt iz Kranja na gradbišču med Zlatim poljem in Rupo. Ker je vreme ugodno za gradnjo, računajo, da bodo lahko gradili po načrtu in bodo prvi bloki vseljivi že prihodnje leto. — Foto: F. Perdan
Grenka protislovja
Letošnji 24. oktober je že dvaindvajseti po vrsti. Dvaindvajset let se organizacija združenih narodov prizadeva za tisto, za kar je bila ustanovljena — za mir, odpravo zatiranja in bede.
Letos je generalni sekretar U Tant rekel, da je po njegovem mnenju najvažnej Še, kakšen odnos imajo drŽave do ustanovne listine, tal vsakodnevna poročila kažejo, da ravno tiste članice, ki bi morale najbolj spoštovati načela, grozijo danes s silo in jo tudi uporabljajo. Prav največji in najmočnejši skučajo danes reševati grenka protislovja z vojno, pri tem pa se nočejo zavedati, da ravno vojne ustvarjajo nova protislovja in prepade med narodi.
Prenekatera trpka je bila Že izrečena na račun svetovne organizacije. Očitali so ji, da ni uspešna in premalo elastična pri reševanju sporov in v prizadevanjih za ,mir. To pa so več ali manj jalove obtožbe. Zavedati se moramo, da je svetovna organizacija takšna,, kakršne so pač njene članice; posebno tiste, ki so najmočnejše In zato tudi najbolj odgovorne za mir.
Ne samo vojne in oborože valna tekma, ne samo beda nekaterih in moč ter bogastvo drugih in ne samo zatiranje ter sovraštvo, ampak predvsem želje po lepši prihodnosti in enakosti vseh na svetu terjajo od članic organizacije združenih narodov, da spoštujejo ustanovna načela. A. Z.
Ob mednarodnem dnevu solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva
»Končajte vojno!«
Ob 21. oktobru, mednarodnem dnevu solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva, so bile po vsej Gorenjski najrazličnejše protestne manifestacije proti ameriški agresiji v Vietnamu. šole, delovni kolektivi in družbenopolitične organizacije in društva so na tak ali drugačen način povedali, da so proti tej zločinski vojni, zahtevali so umik ameriških agresorjev iz Vietnama, zahtevali so mir. »Končajte vojno!« — to je na kratko bistvena vsebina protestnih zborovanj, sestankov, protestnih pisem, šolskih nalog itd.
Po vsej Gorenjski so v šolah posvetili uro ali dve vojni v Vietnamu, dijaki so se podrobneje seznanili s to vojno,   poslušali   so   razlage o
zgodovini ameriške agresije v Jugovzhodni Aziji in pisali o tem. Tudi v delovnih organizacijah so prirejali podobna zborovanja. Na Jesenicah je bilo v soboto protestno zborovanje pred gimnazijo, v Radovljici pa so v petek poslali s seje občinske konference SZDL protestno pismo republiškemu koordinacijskemu odboru v Ljubljano, v katerem zahtevajo umik Američanov in mirno rešitev spora.
Zapišemo lahko, da so ljudje po vsej Gorenjski spontano povedali in pokazali, da so proti tej zločinski vojni. To potrjujejo tudi podatki o pomoči, ki so Jo delovne organizacije in posamezniki nakazali žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu.
-a
Sindikat o zaposlovanju
škofja Loka, 24. oktobra. — Danes popoldan je bila v škofji Loki razširjena seja sveta občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o problemih zaposlovanja v občini in o pripravah na občni zbor.
Razprave o prvi točki dnevnega reda so se udeležili tudi predstavniki delovnih in družbenih organizacij. Zbrani so ugotovili, da je problem nezaposlenih v občini trenutno zelo pereč, posebno to velja za Poljansko dolino. Delovne organizacije namreč v zadnjem času ne odpirajo več novih delovnih mest, ker so v težjem gospodarskem položaju in iščejo pri kadrih notranje rezerve.
Na seji so se zavzemali za to, da bi imela družba preko zavodov za zaposlovanje večji vpliv na to, kdo naj dobi zaposlitev in da bi se tudi občinska skupščina vključila v reševanje te problematike, predvsem tako, da bi usmerila v to sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ker same niso sposobne hkrati organizirati in širiti svojo proizvodnjo ter odpirati delovna mesta. O tej razpravi bomo več poročali v prihodnji štveilki Glasa. S. Z.
Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj
Potrošniki!
Blagovnica Kranj
vam je za jesen in zimo pripravila v svojih oddelkih:
— žensk'
— moški
— krojaštvo, bazarski
— kozmetika, igrače in fotomaterial
— manufaktura
— konfekcija
— torbice, športne potrebščine in
— dojenček
Bogato izbiro najraznovrstnejžih izdelkov domačih tovarn in blaga iz uvoza.
Ugoden nakup,
vaše in naše zadovoljstvo
Za obisk se priporoča
KOKRA - BLAGOVNICA
Industrijska podjetja v kranjski občini
Proizvodnja, izvoz in dohodki večji
V industrijskih podjetjih v kranjski občini so v septembru precej narasli proizvodnja, izvoz in osebni dohodki v primerjavi z avgustom in julijem. Prav tako se je zmanjšal zaostanek plačane realizacije za predvidenim programom na 6,8 odstotka. Zmanjšale so se tudi zaloge izdelkov za 3,5 odstotka, življenjski stroški pa so se povečali za 2,2 odstotka.
Izvoz je bil v industrijskin podjetjih večji od predvidenega programa. Zaloge izdelkov pa so se od konca junija do septembra znižale za 8,5 odstotka. V zadnjih treh mesecih sta se povečala tudi turistični promet in količinska proizvodnja, ki je bila v tričetrtletju za 10,1 odstotka večja kot v istem času lani.
V devetih mesecih so kranjska industrijska podjetja izpolnila 79,4 odstotka predvidenega izvoznega programa. Vendar pa sta k temu največ pripomogli tovarni Planika in Iskra. Planika je izvozila do konca septembra že za skoraj tri milijone dolarjev izdelkov in presegla letošnji program izvoza /a 47,6 odstotka. V primerjavi z minulim letom pa je do sedaj izvozilo več kot lani edino še podjetje LIK, medtem ko so vsa ostala podjetja izvozila manj. Vendar pa v nekaterih podjetjih predvidevajo, da bodo do konca leta še popravili slaba izvozne rezultate v primerjavi z minulim letom. Enajst podjetij je do konca septembra izvozilo za več kot sedem milijonov dolarjev izdelkov. Od tega 47,9 odstotka v države s čvrsto valuto, 37,8 odstotka v vzhodne države in 14,3 odstotka v druge države.
Zaloge izdelkov pa so konec septembra znašale v enajstih podjetjih skoraj sedem milijard starih dinarjev in so bilo za 52,2 odstotka večje, kot je znašala poprečna enomesečna proizvodnja v teh industrijskih podjetjih v devetih mesecih. Največ zalog (za tri milijarde 350 milijonov) ima še vedno Tekstilindus. Sledijo pa IBI z milijardo dvesto milijonov, Sava z eno milijardo itd. V primerjavi z avgustom so se zalogo zmanjšale v Kranjskih opekarnah, LIK, Tekstilindusu, IBI in v Planiki, najbolj pa so se povečale v Savi.
V primerjavi z julijem so se v avgustu povečali tudi osebni dohodki zaposlenih v kranjski občini. V gospodarstvu so se povečali za 1,5 odstotka, v negospodarstvu pa za 0,3 odstotka. Prav tako so se v septembru povečali tudi življenjski stroški. Cene so se zvišale tkaninam, konfekciji, obutvi in storitvam. Znižale pa so se prehrambenim izdelkom.
A. Ž.
12
S konference turističnih društev loške občine
Dobro opravljeno delo
V sredo popoldne je bila v znani gostilni Tabor v Gorenji vasi redna plenarna konferenca turističnih društev škofjeloške občine. Predsedniki turističnih društev se namreč približno na vsake tri mesece zberejo in razpravljajo o problemih in delu turističnih društev. Na zadnji konferenci so največ govorili o tem, kakšne so bile priprave in uspehi v mednarodnem turističnem letu.
Letos spomladi so turistična društva imenovala poseben odbor za delo v mednarodnem turističnem letu. V okviru odbora so delovale štiri skupine. Skupina za urejanje vprašanj na področju gostinskih in turističnih organizacij je pregledala vse" zasebne turistične sobe in postavila zahlcve za odstranitev pomanjkljivosti. Organizirala je tudi seminar za trgovske in gostinske delavce. Skupina za olepšavo in ureditev naselij je prek krajevnih skupnosti in komunalnih podjetij zahtevala ureditev naselij. Cestnemu podjetju pa so poslali predlog za ureditev nekaterih cest.
S'.cupina za kulturno .in zabavno življenje je predlagala gostinskim podjetjem naj v sezoni- poskrbijo za plesne prireditve, vendar je bil dosežen uspeh le v Trebiji. Zelo dobro je uspel turistični teden v Škofji Loki, Groharjeva kolonija. Izredno lep uspeh pa so dosegli tudi Železniki s tradicionalnim čipkarskim dnem. Največ dela je opravila komisija za propagando, ki je poskrbela za izdajo prospekta in zbrala precej denarja za reklamni vložek. Nadalje je poskrbela za izdelavo reklamnih tabel za oznako'turističnih sob, ki bodo enotne, postavili pa jih bodo pred začetkom turistične sezone. Ker je v škofji Loki in njeni okolici vrsta kulturnih spomenikov, ki doslej niso vidno označeni in je zato obisk turistov manjši kot bi bil lahko, bodo postavili še napisne table z oznako turističnih in kulturnih znamenitosti. Poskrbeli bodo tudi za boljše prometne znake, saj so sedanji zelo pomanjkljivi in si nepoučen turist težko izbere zaželeno pot.
Odbor za delo v mednarodnem turističnem letu je svoje delo opravil zelo dobro. Zato so prisotni predlagali turistični zvezi Slovenije, da članoma odbora tov. Kreku in Rajgiju, ki imata največ Safifug za uspešno delo, podeli posebno priznanje.
Na konferenci so govorili tudi o defu skupnega turistič nega biroirt v škofji Loki. Ta »edaj posluj« v okviru turi-si.-.-n. ,::\ droitva škofja Loka, ftefa pa tudi za turistična društva obeh dolin. Ker so nekateri  udeleženci kon
ference menili, naj bi biro posloval samostojno, to pa bi bilo povezano z večjimi stroški poslovanja, so se dogovorili, da bodo o tem vprašanju ponovno irazpravljali na sestanku predsednikov turističnih društev.
Živahna debata se je razvila tudi glede turistične takse. Prisotni so menili, da bi morala ta v celoti ostati turističnemu društvu, kjer je bila zbrana.
S. Zupan
Nove oblike zdravstvenega varstva otrok
Zdravstveno varstvo otrok je sestavni del otroškega varstva. Razvija se prek dispanzerjev in posvetovalnic, ambulant in patronažne službe, število obolelih otrok je pri nas zelo visoko. Tudi takih otrok, ki so zaradi telesne šibkosti potrebni posebne nege, je precej.
Zato je glavni odbor rdečega križa Slovenije poslal vsem vzgojno - varstvenim ustanovam ponudbo za letovanje predšolske mladine na Debelem rtiču v jesenskih mesecih. Okrevališče je pozimi dobro vzdrževano, jesenska in zimska klima pa sta
Konferenca komunistov tržiške občine
Izboljšati delo z mladino
Odslej v občini 7 krajevnih organizacij — Stane Mešič ponovno izvoljen za sekretarja
V Tržiču se je v petek sestala prva konferenca zveze komunistov, ki bo odslej vodilno telo te organizacije v občini. Udeležila sta se je tudi predsednik kontrolne komisije CK ZKS Jaka Žen in delegacija okrajnega komiteja KP za celovški okraj.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in organov konference je o dosedanjem delu zveze komunistov spregovoril sekretar občinskega komiteja Stane Mešič. V svojem govoru so je dotaknil trenutnega mednarodnega položaja in vloge, ki jo ima Jugoslavija v prizadevanju za rešitev sedanjih spornih vprašanj v svetu. Podrobneje pa se je zadržal pri gospodarskem stanju v občini in pri problemih, ki so se pojavljali v reformnem času. V zvezi s tem pa je še posebej poudaril vlogo komunistov za dosego ciljev reforme in še večjo uveljavitev samoupravljanja. Menil je, da nova organizacija zveze komunistov v tržiški občini daje osnove za boljše delo. Seveda pa organizacija sama še ne pomeni vsega, končni uspeh je odvisen predvsem od aktivnosti članov.
V razpravi, ki je bila zelo živahna, so se delegati predvsem zadržali pri vprašanju sodelovanja komunistov z drugimi organizacijami, predvsem s SZDL, z mladinsko organizacijo itd. Razprava je pokazala, da je vloga komunistov v navedenih organizacijah sorazmerno majhna. Tako le vsak deseti komunist deluje v vodstvih organizacije SZDL, pa tudi sicer komunisti ne zagovarjajo dovolj uspešno politike ZK v javnem življenju. Tu ss nihče ne more izgovarjati da nt obveščen, saj je za to na voljo dovolj sredstev javnega obveščanja.
Posebno kritično so obrav-nautli delo z mladino. Mnogo so govorili o vzgojnih metodah, ki bi bile potrebne, da
bi pritegnili mladino k večje-
mu sodelovanju v organizaciji ZK in tako zagotovili priliv mlajših kadrov. Čeprav na tem področju še ni vsega narejenega, pa je vendarle razveseljivo, da so letos sprejeli v zvezo komunistov 26 mladih.
Takšen koncept organizacije zveze komunistov kot so ga sprejeli na petkovi konferenci, so si tržiški komunisti zamislili že pred tremi leti. Zato sedanja oblika orga-njzacije ni nekaj novega, temveč samo potrditev stare
(Nadalj. na 5. str.)
izredno ugodni za zdravljenje otrok, ki trpe zaradi kroničnih dihalnih obolenjih, enu-reze in drugih bolezni. Na Debelem rtiču letujejo tudi rekonvalescenti in slabokrvni otroci.
Ker je v vzgojno-varstvenih ustanovah zajetih le 4 odstotke otrok, so se za otroke, potrebne zdravstvenega varstva, zavzeli zdravstveni domovi in' društva prijateljev mladine. Doseči moramo, da bi vsak oboleli in zdravstvenega varstva potreben otrok, to varstvo tudi imel.
Trenutno je največje vprašanje, kako zagotoviti sredstva za zadnje letošnje tro-mesečje. Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja do sedaj niso izkoristile možnosti, ki jim jo daje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju — to je, da določijo, kakšen obseg bo imelo zdravstveno varstvo z dodatnim prispevkom zavarovancev. Mnoge delovne organizacije pa zatrjujejo, da bodo za svoje delavce in njihove otroke skrbele same.
Zveza društev prijateljev mladine v Ljubljani predlaga v informaciji glede na utemeljene potrebe naslednje:
1. komunalne skupnosti socialnega zavarovanja naj ponovno razpravljajo o določenem obsegu sredstev, ki bi jih zagotovili za zdravstveno varstvo otrok za zadnje letošnje tromesečje;
2. k tem sredstvom naj del denarja prisp'evajo delovne organizacije kot splošno pomoč vsakemu obolelemu otroku ali pa kot pomoč pri zdravljenju posameznega otroka njihovega delavca;
3. del stroškov za bivanje otrok v zdravilišču naj prispevajo starši sami v vseh tistih primerih, ko ta prispevek ne bi ogrožal vzdrževanje družine;
4. Sodelovale naj bi tudi občinske skupščine, društva rdečega križa, zveze borcev, centri za socialno delo in drugi socialno varstveni organi.
Oskrbni dan v okrevališču Debeli rtič stane dnevno 19 novih din. Polovico stroškov zdravljenja naj bi prispevale delovne organizacije, četrtino ali manj starši, ostalo pa druge organizacije ali sklad socialnega zavarovanja. Nekatere delovne organizacije že kažejo razumevanje za reševanje teh problemov. Denar, izdan za zdravje otroka, je brez dvoma dobro naložen.
V zdravstvenih domovih prav sedaj pregledujejo obolele otroke, ki so potrebni zdravljenja v zdraviliščih. , Starši, ki bi želeli dati otroke na letovanje ali zdravljenje v otroško okrevališče Debeli rtič, naj jih pripeljejo v otroški dispanzer v Kranju. Prijave sprejema tudi društvo prijateljev mladine pri občinski skupščini Kranj.
Z našimi fanti — nasledniki v Beli krajini
Štiriindvajsetletnica pod Rogom
Slana je kar hreščala pod čevlji, mraz je silil za ovratnik in mesec med svetlimi zvezdami se je zdej še večji, bolj mrzel kot navadno. Ura še ni bila pet, jesenska noč je bdela nad Belo krajino, ko smo se v soboto, 21. oktobra, ustavili na vzpetini pri Gabcrju pri Semiču pod gozdovi obsežnega Roga. Celotna ravnina tja do višjih vzpetin nekje onstran Kolpe in Župančičeve Vinice, vse je bilo pokrito z gosto megleno odejo. In prav ta odeja je tudi zadrževala mirno noč med našimi fanti — vojaki vseh rodov zagrebškega vojnega območja, ki so se na tem območju »spopadli« z modernim orožjem v dobro pripravljenih vajah.
To tretje jutro so vsi nestrpno pričakovali. To velja za domačine kakor tudi za vojaške voditelje, ki so že ob ZGri ali pa še prej pričakovali začetek srditih in odločilnih bojev med »branilci« in ki so bili pred tremi dnevi v tem primeru »sovražniki«, »napadalci«. Branilci so bili zavzeli te kraje in so jim ljudje v svoji šegavosti in z nasmehom rekli kar »ta bej-li«, čeprav so jih povsod pri-
jazno pozdravljali, vabili v hiše, jim ponujali sadje, pijače, spraševali, kje so doma in jim pripovedovali, kako je bilo tam za časa osvobodilnega boja. »Naši« — »napadalci« — ki naj bi v tem tretjem dnevu osvobodili Belo krajino in morda nekje pod Gorjanci dokončno obkolili in »uničili sovražnika«, pa so bili to noč še tam nekje pri Vinici.
Prav prejšnji dan, v petek, je prišlo tam do hudih bojev. »Napadalci« so presenetili. V dobri uri so imeli kar v dveh krajih mostove prek Kolpe. Vnel se je srdit boj. Zabobneli so topovi, zabrneli tanki in eksplodirali celo dve »atomski bombi«. »Branilci« so zatem šli v napad. Tanki-sti in padalci iz zraka, piloti z raketami. Vse, kar so imeli na razpolago eni in drugi, so skušali čimbolj strateško uporabljati in usmerjati, da bi s čimmanjšimi izgubami in čim večjim uspehom dosegli svoj cilj.
Gosta megla pa je zadržala to jutro mirne duhove. Bili so le manjši spopadi. Močno pa je v tej'zadnji noči izne nadila »partizanska« enota. Rezervni podpolkovnik Jurij
Levičnik jo je vodil na drzno akcijo pri Javorju, kjer so »uničili« cesto in onemogočili »sovražniku« morebitni umik prek Gorjancev na novomeško stran.
Šele nekaj po osmi uri, čeprav je bilo proti Črnomlju in proti Kolpi še dokaj za1 megljeno, so se vneli boji. Iz grmovja, nedaleč od Semiča, so zagrmeli topovi. Dim je označil njihova mesta. Zatem podobno tam nekje daleč pri Stari lipi in pod" TančO goro za Metliko. Izvidniška letala so se v krogih spuščala nad ravnino in izginjala v daljavi, noseč natančne fotografske posnetke, s katerih so vojaški strokovnjaki v nekaj minutah lahko ugotovili »sovražnikove« položaje in premike.
Bilo je nekaj minut čez deveto, ko se je nad gozdovi nekje za Metliko močno za-bliskalo. Velik, črn oblak se je dvigal v obliki mogočne gobe in končal z ogromnim vencem pod jesenskim nebom. Pok je šele čez čas prišel do nas in odmeval od Gorjancev.
»Atomska!« je vzkliknil nekdo izmed naših gledalcev. Seveda, ne prava, toda izred
Aktualna tema
Brezposelnost — družbeni problem
Število brezposelnih delavcev na Gorenjskem iz dneva v dan narašča — Nepopolni podatki kažejo, da je v petih gorenjskih občinah okrog 3000 brezposelnih — Kritične pripombe na dosedanje reševanje problema brezposelnosti
Na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev iz vseh petih  gorenjskih občin (13.
oktobra) so udeleženci zopet dobršen del razprave posvetili problemu brezposelnosti na Gorenjskem. Zadnji po-
datki namreč kažejo, da število brezposelnih delavcev iz dneva v dan narašča. Tako je bilo konec septembra po podatkih zavoda za zaposlovanje v Kranju v petih gorenjskih občinah 1179 brezposelnih, ki so bili prijavljeni na zavodu. Po posameznih občinah pa so podatki naslednji: Kranj 483 (od tega 54,2 odstotka mladih), Jesenice 257 (35,8), Radovljica 172
Delavci Cestnega podjetja iz Kranja zaključujejo dela na odcepu ceste Lesce—Bled. Te dni polagajo asfaltno prevleko in bo s tem rekonstrukcija tega odcepa zaključena, vožnja proti Bledu pa bo tako varnejša in prijetnejša. — Foto: F. Perdan
no prepričljiva, še nismo končali občudovati tega mogočnega prizora, ko se je podobna goba z močnim pokom in prešinjajočo svetlobo dvignila blizu Črnomlja. Razpoloženje je bilo na višku in komentarjev polno vseh vrst o današnjem sodobnem vojskovanju, o Vietnamu in o jedrskem orožju, ki ga vsi želimo videti samo v taki obliki — na vajah.
Nižje, izpod naše opazovalnice, ki je bila ozvočena za strokovna pojasnila in za obveščanje o stanju na bojišču pod nami, je bila mala hiša. Tudi od tam so domačini opazovali dolino.
»Kaj menite, mamica, o današnji vojski in..;?« sem vprašal Marijo Vidmar, starejšo sivolaso ženico, nagubanega in prijaznega obraza.
»Prav danes, 21. oktobra, je štiriindvajset let, ko Je tu še huje pokalo. Tu je gorela hiša«, je pokazala na zaraščeno, razpadajoče zidovje. »Naši, menda iz oficirske šole, so se umikali iz Semiča proti Rogu. Za njimi pa Nemci. In koliko! Koliko orožja, obleke in drugega partizanskega materiala smo morali na hitro poskriti. Tri naše ranjence sem kakih 14 dni naskrivaj negovala tamle v gozdu. Žalostni so ti spomini, vendar pa tako prijetni taki dogodki kot danes.«
»In kako danes živite v tem hribu?«
»Dobro! Lepo! Kdor je preživel trde in težke čase, zna tudi danes ceniti vse, kar imamo,« je rekla vsa nasmejana.
In povsod po Beli krajini bi verjetno povedali kaj podobnega.
Ravnina pod nami se je odkrila. Izginile so zadnje krpe megle in sonce je prijetno ogrevalo vinograde in brezove griče. Boji pa so se nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Nekje med Adlešiči in Gradcem je kar bobnelo. Bombniki so prihajali v jatah, se zavrteli v krogih in »pikirali« na določeno »sovražno« mssto. Z eksplozijami odvrženih bomb se je vsa-kikrat pomešal grom proti-avionsjce. če človek ves čas ne bi mislil, da so to le vaje, bi dobil živčni napad.
In potem, kar na lepem slišimo po zvočniku obvestilo: Iz te opazovalnice ne bomo videli pričakovanega odločilnega tankovskega spopada. Ta je bil predviden pri Semiču. Eni kot drugi so izrabili vse možne oblike strategije in taktike, tako se je stanje na bojišču povsem spremenilo. Moramo drugam. Najbolje na Javorje na Gorjance, da bi morda videli končne bitke. , To je prijetno iznenadilo,
čeprav smo bili prikrajšani užitka. Vaje niso bile namreč »filmsko zrežirane« zgolj zaradi gledalcev. Bili so dani samo glavni okviri enim in drugim. Enim in drugim je bilo tudi dodeljeno toliko vojaštva raznih rodov, toliko orožja. Kako pa se s tem znajde vsak izmed dveh »nasprotnikov«, to je bila stvar vojaške strategije in iznajd ljivosti. A kot se je pokazalo, je bilo na eni in drugi strani veliko sposobnosti, tako komandnega kadra in pilotov kot posameznih vojakov in ob tem tudi mnogo sprememb od prvotnih predvide vanj.
»Prebijali« smo se po cesti iz Semiča proti Metliki. Poldne je zvonilo in bojišče 'je bilo še »vroče«. Vsak grm, vsak gozdiček je bil zatočišče topovskih gnezd, tankov, radijskih postaj . .. Vse je bilo skrilo, zakopano po jarkih, kar prej nismo videli.
Na Javorju smo opazovali konec. Po neprespani noči in mrzlem jutru je prijalo šilce. Nazdravili smo .zmagovalcem — branilcem in napadalcem, kajti vsi so zmagali. Tudi mi smo se šteli mednje. Vsi smo še čutili za zmagovalce, močnejše in mirnejše v naših skupnih naporih za mir in srečno prihodnost.
K. Makuc
(44,2), škofja Loka 148 (52,7) in Tržič 119 (28,6 odstotka mladih). Vendar pa so na skupščini ugotovili, da ti podatki niso točni oziroma ne povedo, kolikšno je dejansko število brezposelnih. To pa zato, ker se po nekaterih izračunih zaposli danes s posredovanjem zavoda le okrog 34 odstotkov vseh brezposelnih. Zato so na seji skupščine sklenili, naj zavod skuša dobiti čimbolj točne podatke o številu brezposelnih delavcev na Gorenjskem.
Pred kratkim smo izvedeli na zavodu za zaposlovanje, kjer so pri ugotavljanju dejanskega števila brezposelnih upoštevali najrazličnejše kazalce, da je na Gorenjskem okrog 3000 brezposelnih, in sicer v kranjski občini okrog 800, v jeseniški občini okrog 700, v radovljiški občini okrog 650 do 700, v škofjeloški občini okrog 550 do 600 in v tržiški občini okrog 200.
Na seji so nekateri poudarili, da prav zaradi netočnih in nepopolnih podatkov zavodov za zaposlovanje ponekod menijo, da pojav brezposelnosti pri nas ni še tako resen problem. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je namreč v Sloveniji okrog 14 tisoč brezposelnih. Vendar pa ta številka še zdaleč ne drži, ampak znaša število brezposelnih, kot je povedal predstavnik republiškega zavoda, okrog 47 tisoč. Nad temi podatki pa se je najbrž treba resno zamisliti.
Problem brezposelnosti postaja danes pri nas družbeni problem in ga z nepopolnimi podatki ne smemo zmanjševati. Zavedati se moramo, da je na Gorenjskem in v Sloveniji danes precej več brezposelnih, kot pa to kažejo podatki pri zavodih za zaposlovanje. Prav tako se je treba zavedati, da so se s tem problemom zaenkrat srečale tri generacije mladih (vsako leto ob zaključku šolskega leta — odkar traja reforma) in da bo vsako leto ta problem hujši, če ga ne bomo začeli vsi skupaj reševati.
Na Gorenjskem se trenutno kaže višek delovne sile v zdravstvu in v gozdarstvu; medtem ko so potrebe po novih delavcih precej skromne (vsaj v nekaterih panogah gospodarstva). Kaj torej storiti? Na skupščini so poudarili, da bi bilo treba ugotoviti, kakšne so na Gorenjskem možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Vendar takšno analizo najbrž ne bo mogel narediti zavod sam. Vsaj s takšno notranjo organizacijo, kot jo ima danes, ne. Ugotovili so tudi, da so o problemu brezposelnosti in možnostih zaposlovanja sicer do sedaj že razpravljali v nekaterih družbenopolitičnih
organizacijah v občinah (predvsem v sindikatih) vendar konkretnih zaključkov iz prejšnjih skupščin za zaposlovanje do sedaj ni nihče izvajal. Niti občinske skupščine in družbenopolitične organizacije v nekaterih občinah se niso lotile dovolj resno tega problema.
Podobno je bilo tudi v delovnih organizacijah, kjer razna priporočila skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje, naj s povečanjem proizvodnje rešujejo zaposlovanje, prav tako niso nič zalegla. Dejstvo je, so poudaril; na skupščini, da danes v delovnih organizacijah več kot polovica zaposlenih v komercialnih službah ne zna niti enega tujega jezika. Kako naj se torej ti potem znajdejo na tujem tržišču? Delovne organizacije danes (ko je zanje nadvse pomembna uveljavitev na mednarodnem tržišču) največkrat prav zaradi teh slabosti v komercialnih službah ne morejo povečati proizvodnje in izkoristiti še vedno proste zmogljivosti.
Prav tako je res, da danes v prenekaterih delovnih organizacijah, odkar so prešle na 42-urni tednik, delajo de lavci po 14 in tudi 16 ur na dan. Zakaj torej ne ukinejo nadur in odprejo nova delovna mesta.
Razen tega je na Gorenjskem v delovnih organizacijah zaposlenih precej upokojencev (točno število žal ni znano), ki imajo urejene pokojnine. Največkrat pa ravno ti nimajo niti ustrezne strokovne izobrazbe.
Na skupščini so razen to:\ omenili tudi še več drug'a pomanjkljivosti in napak, o katerih so že prej večkrat razpravljali. Nazadnje pa so sprejeli naslednje pomembnejše zaključke:
Q Služba za zaposlovanje in kadrovske službe v delovnih organizacijah naj pri sprejemanju novih delavcev upoštevajo predvsem njihov socialni položaj. Predvsem naj bi zaposlovale tiste, katerim pomeni delo v delovni organizaciji edini vir dohodka.
# V tistih delovnih organizacijah, kjer delavci delajo nadure, naj te ukhir'o in uvedejo večizmensko delo in zaposlijo nove delavc;.
0 Upokojenci, ki imajo urejene pokojnine in so še vedno redno zaposleni, naj se umaknejo novim, mladim delavcem.
Sklenili so tudi, da se bodo nekateri člani skupščine sestali s predsedniki občinskih skupščin, načelniki oddelkov za gospodarstvo in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter jih seznanili s problemom zaposlovanja na Gorenjskem.
A. Žalar
Razmah kulturnega udejstvovanja
15. oktobra so odprli v Podblici nov gasilsko-prosvetni dom
Prebivalci Podblice, Nemilj in Jamnika so z zgraditvijo gasilsko-kulturnega doma, ki so ga izročili namenu 15. oktobra, potrdili dejstvo, da vsaka akcija uspe najbolje, če se je lotijo prizadeti. Novi dom, ki ga je odprl podpredsednik skupščine občine Kranj Janez Sušnik, je bil dograjen ob 50-obletnici obstoja šole in 20-letnici delovanja domače folklorne skupine.
Značilno za nekaj več kot dveletno gradnjo je, da v vseh treh vaseh skoraj ni domačije, ki ne bi vsaj nekaj pomagala pri graditvi doma. Precej vaščanov je opravilo več kot 100 prostovoljnih ur, prav vsi pa so podpirali prizadevne člane gradbenega odbora, ki ga je vodil Milan Vidic. Pobudi vaščanov so prisluhnili tudi skupščina ob-činfe Kranj, gasilska zveza in prosvetne organizacije.
Na slovesni otvoritvi je nastopil oktet osnovne šole Lu-cijan Seljak iz Stražišča, domača folklorna skupina KUD Mali vrh in domači vaški trio. Zanimivo je, da prav letos praznuje 20-letnico obstoja tudi folklorna skupina oziroma 20-letnico svojega udejstvovanja predsednik KUD Jože šolar. Prav letošnje leto je bilo eno izmed njihovih najuspešnejših. Nastopali so v Radovljici, Kropi, Šobcu, poleg tega pa še čez celo poletje vsak teden v Nemiljah na piknikih, ki so jih imeli tam turisti Jugo-toursa.
Nova zgradba pomeni osnovo za razmah že sedaj bogatega prosvetno-kulturne-ga udejstvovanja v vseh treh vaseh. V dvorani, ki bo imela okoli 100 sedežev (obljubljene imajo stare sedeže iz Prešernovega gledališča) bodo imeli lahko, poleg nastopov folklorne in dramske skupine (zvedeli smo, da bo prva predstava županova Micka), tudi kino predstave. Razen tega bodo v kratkem preselili tv novi dom tudi knjižnico, ki so jo lani ponovno obnovili (sedaj je v šoli in jo vodi učiteljica Jul-ka Jerala).
Prizadevni delavci so polni načrtov. Za sedaj jim dela največ preglavic oprema za novi dom. Obljube že imajo, vendar pravijo, da so obljube vseeno le še obljube in da bodo izredno veseli, če bodo tudi izpoljnjene.
Koncert mladinskega zbora srednjih šol z Jesenic v Gorjah in na Bledu
Obetajoč začetek
Jeseniški mladinci in dijaki vseh srednjih šol so letošnjo glasbeno sezono začeli dovolj zgodaj. Ustanovili so močan mešani pevski zbor, ki ga sestavlja do 80 mladih pevcev, zbranih domala iz vseh šol druge stopnje na Jesenicah. 2e sama sestava zbora mnogo obeta, posebej je razveseljivo, ker je zbor tudi v dobrih rokah: vodi ga požrtvovalni pedagog, dirigent in skladatelj Janko PRI-BOŠIC.
Ze prvi nastop pevskega zbora mladih z Jesenic je presenetil s svojo uglašenost-jo in kvaliteto. Čeprav se pevci iz leta v leto menjajo: prihajajo novi, zadnji letniki odhajajo, je zborovodju v poletnem času in deloma v jeseni uspelo naštudirati dobro tretjino povsem novega sporeda. Čeravno je hrbtenica zbora ostala, se je vključilo letos spet precej novincev, katerim je treba posvetiti posebno skrb, da se navadijo in vživijo v naglo sprejemanje novih melodij in na tehnično obvladanje zborovskega petja.
Z dobro zasnovanim ter skrbno naštudiranim sporedom so se pevci mladinskega zbora srednjih šol z Jesenic predstavili mladini v Gorjah ter na Bledu minulo 6oboto.
V Gorjah so peli v šolski dvorani osnovne šole, na Bledu pa v festivalni dvorani, kjer je bilo med mladimi poslušalci tudi precej odraslih. Spored je obsegal strnjen ter komentiran prikaz zborovske glasbe skozi stoletja od rene-sance do današnjih dni. Kronološko prirejen program je bil zelo poučen za slehernega obiskovalca, saj mu je predstavil najbolj značilne ustvarjalce različnih glasbenih obdobij do današnjih dni. Pevci so izvajali zahtevne skladbe Gallusa, Havdna, Beethovna, Brahmsa, mimo domače narodne in partizanske ter umetne pesmi.
Pevci 60 predstavili svoj program z velikim znanjem ter posluhom za glasbene finese, obenem pa so dodobra obvladali tudi tehnično zahtevne skladbe. Temu se pridružuje še skrbna izgovorjava in doživeta interpretacija.
V resnici tudi s t« plati zaslužijo vso pohvalo.
Svojstven je tudi način študija melodij In sploh celot-
nega sporeda. Za to prirejajo posebne poletne seminarje, ki trajajo po 14 dni ali tudi več. Ta čas uporabijo predvsem za študij novega sporeda, medtem ko obenem tudi sproti oživljajo že osvojeni program. Le na tak način je bilo mogoče doseči tolikšno uglašenost in ubranost zbora, hkrati pa tudi organizacijsko enotnost ter znanje.
Koncerta v Gorjah ter na Bledu sodita v sam začetek letošnje ustvarjalne poti tega mladega in nadarjenega zbora. Pevci bodo v prihodnje priredili še vrsto koncertov v različnih krajih Gorenjske ter drugod. Ob tem želimo mladim ustvarjalcem in profesorju Janku Pribošiču še veliko uspeha in čimveč nastopov.
Se besedo o mladinskih pevskih zborih.
Prva naj bo ugotovitev, da jih imamo še vse premalo. Predvsem redki so tisti, ki so nastali zunaj organizacije šole, v okviru Svobode ali druge kulturne organizacije ali pa tudi samostojno. Kolikšnega je pomena, če mladino združujemo v ustvarjalno kulturno dejavnost, ni treba posebej poudarjati. Na Gorenjskem je precej dobrih zborov, predvsem mladinskih in pionirskih, ki jih organizirajo po šolah. V kulturnih organizacijah zunaj šole pa so mladinski zbori le redki. Najboljši dela v Podnartu pri Kropi, vključen pa je v tamkajšnjo kulturno organizacijo.
Zakaj je teh zborov tako malo, ni težko odgovoriti. — Predvsem zato, ker manjka glasbenih pedagogov ali bolj zborovodij. Se šole jih imajo malo, večina od teh pa ni posebej usposobljenih za zbo-rovodstvo ali pa so v šolah toliko zaposleni, da ne najdejo časa, da bi prevzeli tudi zbor v kulturni organizaciji. — Kdaj bo dovolj učiteljev glasbe ali zborovodij, je vprašanje! Čeravno študirajo na pedagoški akademiji in na univerzi, se na terenu še vedno občuti močno pomanjkanje tovrstnega strokovnega kadra. S tem problemom se ubadajo tudi kulturne organizacije In občinske zveze Svobod ln nič manj tudi šole. J. B.
Nova samopostrežnica trgovskega podjetja Zarja Jesenice na Koroški Beli. — Foto: Franc Perdan
Zarja — največje trgovsko podjetje na Jesenicah
3 milijarde S din na leto
Trgovsko podjetje Zarja na Jesenicah je bilo ustanovljeno 1954. leta. Takrat je bilo v podjetju 16 zaposlenih in so imeli štiri poslovne enote. Danes ima to največje trgovsko podjetje na Jesenicah 130 zaposlenih in 19 poslovnih enot. Njihov promet pa bo znašal letos že okrog 3 milijarde starih dinarjev. Tako pride v podjetju na enega redno zaposlenega delavca 2 do 2 in pol milijona starih dinarjev prometa na mesec.
V podjetju si že dlje prizadevajo, da so čimbolj konkurenčni. To pa jim uspeva predvsem z iskanjem notranjih rezerv, nizkimi stroški in nagrajevanjem po učinku. Razen tega pa skrbijo tudi za družbeni standard delavcev. Tako ima podjetje danes že 11 svojih stanovanj.
Pred kratkim je podjetje odprlo novo samopostrežno trgovino na Koroški Beli, nad katero so zgradili tudi 4 stanovanja za delavce. Trgovina ima tudi bife in bo precej pripomogla k boljši preskrbi in hitrejši postrežbi prebivalcev na Koroški Beli. V trgovini prodajajo sveže meso in suhe mesne izdelke, kruh in pecivo, mleko in mlečne izdelke, sadje, zelenjavo in druga živila, alko-
holne in brezalkoholne pijače in drugo. V bifeju pa obiskovalcem postrežejo z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, slaščicami in mrzlimi jedili. Razen tega pa je trgovina opremljena z najmodernejšimi hladilnimi napravami in leži v središču Koroške Bele — tik zraven šole.
Trgovsko   podjetje Zarja
ima danes dve samopostrežni trgovini in eno klasično trgovini z živili. Vse druge trgovine pa so specializirane za prodajo najrazličnejšega industrijskega blaga — oblačil, pohištva, radijskih in drugih električnih aparatov, porcelana, stekla itd. Podjetje ima tudi svojo servisno službo za popravilo televizijskih in radijskih sprejemnikov.
2c prihodnje leto julija pa bo podjetje na Jesenicah blizu gimnazije dobilo nove prodajne in skladiščne prostore za pohištvo in drugo stanovanjsko opremo. Površina teh prostorov bo znašala okrog 1200 kvadratnih metrov. Ra-zeji tega pa bodo tudi nekatere sedanje lokale v prihodnje obnovili. Med drugim bodo sedanjo živilsko trgovino na tržnici preuredili v samopostrežno trgovino z bifejem.
Kupujte v trgovini	# gospodinjski aparati
Elektroiehne 9 Kranju	# akustični aparati, televizija
Prešernova ul. 9	# elektroinštalacijski material
SREDA - 25. oktobra 1967
PANORAMA
Ljudje, ki poznajo samo vojno
Brez analiz ni mogoče reorganizirati zdravstvene službe
Glavna točka dnevnega reda seje občinske konference SZDL Radovljica, ki je bila v petek prejšnji teden, 20. oktobra, je bila razprava o predvideni reorganizaciji zdravstvene službe na Gorenjskem. Razprava je bila zelo živahna in kvalitetna; pokazala je, da so v radovljiški občini zelo resno vzeli bodočo reorganizacijo zdravstvene službe in da jim ni vseeno, kako bo z zdravstvom v prihodnje. Predvsem so v razpravi vsi poudarili, da reorganizacije oz. integracije zdravstvenih domov ni mogoče izvesti na pamet, brez vseh potrebnih, podrobno izdelanih analiz. Nov zakon namreč predvideva, da naj bo na področju bodočega zdravstvenega doma najmanj 40.00 prebivalcev, vendar po mnenju Radovi j ičanov zakon ne upošteva geografske členovitosti in naseljenosti prebivalstva. Zato je potrebno presoditi opravičenost predloga sheme o bodo-ti organizaciji zdravstva na Gorenjskem, kakršno je izdelal in predložil regionalni zdravstveni center Kranj. Ta predlog predvideva, naj . se formira en zdravstevni dom za občini Jesenice in Radovljica s sedežem na Jesenicah.
Na seji občinske konference niso sprejeli nobenega konkretnega sklepa o tem, ksko naj bi potekala integracija, kdo naj bi se s kom spojil, ampak so zahtevali, da se je treba s podrobnimi analizami (ki ne bodo najele samo gole podatke o številu prebivalstva) odločiti za takšno ali drugačno integracijo. Menijo pa, da v primeru, če pride do spojitve z zdravstvenim domom Jesenice, ni umesten predlog, naj bi bil sedež na Jesenicah, ampak spričo odnosa naseljenosti večine prebivalstva v obeh občinah v Radovljici. Ce pa bi se radovljiški zdravstveni dom spojil s kranjskim, bi bilo to sprejemljivo le, če bi po dosedanjih zdravstvenih domovih in enotah ostal takšen sistem spamoupravlja-nja, kot ga imajo v radovljiški občini zdaj. »Linijsko — štabni sistem upravljanja« — tako so v razpravi nekateri imenovali predlog Zdravstvenega centra Kranj — zanje ni sprejemljiv, ker bi z njim popolnoma opustili dosedanji I sistem samoupravljanja v posameznih zdravstvenih enotah, ki jc pokazal že veiiko prednosti in dobrih lastnosti. I -at I
Ljudje
Ob 21. oktobru, dnevu mednarodne solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva, smo videli, da so ljudje po vsem svetu proti tej vojni. Povsod so demonstrirali, povsod zahtevali, naj Američani nehajo bombardirati, naj se umaknejo iz dežele, kjer nimajo kaj iskati, kjer zgubljajo iz dneva v dan letala in ljudi. Velike, gotovo največje demonstracije so bile v različnih kraji'i Združenih držav Amerike. Američani torej ne podpirajo vladne politike v Jugovzhodni Aziji. Odbor za nacionalno mobilizacijo jc v VVashingtonu pripravil velike dvodnevne demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 150.000 ljudi; okrog 600 demonstrantov so aretirali, v spopadih s policijo pa jc bilo več ljudi ranjenih. Demonstracije so se končale v nedeljo okrog polnoči, ko je policija aretirala zadnje skupine mladincev. Voditelj ameriških črncev dr. Martin Lu-ther King je organizatorjem vvashingtonskih demonstracij poslal telegram, v katerem je med drugim zapisal: »Tisti, ki ste s svojo navzočnostjo protestirali, ustvarjate duh, ki bo končal vojno.« In kot odgovor, kot nalašč,
Izboljšati delo z mladino
(Nadalj. z 2. str.)
zamisli. Bistvo sprejetega koncepta je, da bodo komunisti v bodoče delovali na območju, kjer prebivajo. Tako bo odslej delovalo na območju tržiške občine sedem krajevnih organizacij zveze komunistov, in sicer dve v Tržiču in po ena v Kovorju, Križah, Bistrici, Podljubelju in Ravnali. Da pa ne bi delo zveze komunistov v podjetjih popolnoma zamrlo, bodo le tu delovali stalni aktivi, v katerih bodo vključeni vsi zaposleni komunisti, ne glede na to, kateri krajevni organizaciji pripadajo. Taka organizacija ZK zagotavlja uspešno delo na terenu, ki je do sedaj šepalo, in hkrati ne zanemarja dela v delovnih kolektivih. Da pa bi se delo koordiniralo so stalni aktivi v kolektivih dolžni o svojem delu krajevne organizacije in občinsko konferenco. Prav tako lahko od teh organizacij zahtevajo pomoč. Konferenca ima šest komisij, njen izvršilni organ pa je občinski komite.
Ob koncu so delegati ponovno izvolili za sekretarja j občinskega komiteja v Tržiču
Staneta Mešiča. I S. Zupan
je Johnson spet »modro« reagiral. Agencija Tanjug poroča iz Saigona, da se je v Južnem Vietnamu v ponedeljek, 23. oktobra, kot okrepitev za ameriške sile v severnih pokrajinah izkrcala 198. ameriška pehotna brigada, ki šteje 4100 ljudi. Brigada se jc izkrcala v Chu Laiu in se takoj pridružila ameriški diviziji na prvi bojni črti. Po teh okrepitvah je zdaj v Južnem Vietnamu skupno 468.100 ameriških vojakov.
Pentagon se torej ne ozira na mnenje Američanov in svetovne javnosti o tej zločinski vojni. Kot bob ob steno so vsa protestna zborovanja, vse besede, vse zahteve prav nič nerazumljivo, če najnovejše ankete Gallupo-vega instituta za raziskovanje javnega mnenja kažejo, da priljubljenost predsednika Johnsona v ZDA stalno pada. Anketa, ki so jo izvedli v 320 ameriških mestih in vaseh, jc pokazala, da bi R. Ni-xon, N. Rockefcller in G. Romnev premagali Johnsona, če bi bile volitve za novega predsednika ZDA v tem času.
Vedno novi ameriški vojaki v Južnem Vieinamu in vedno novi cilji, ki jih bombardirajo ameriški bombniki v demokratični republiki Vietnam, pa so samo izraz nemoči, kon-
Sredi letošnjega mednarodnega turističnega leta so ljubitelji in obiskovalci gora navdušeno pozdravili sprostitev in omilitev strogega dosedanjega kursa bivanja in gibanja v obmejnem pasu koroških, savinjsko-karnniških gora in Karavank.
Zvezni sekretariat za notranje zadeve je v sporazumu z zveznim sekretariatom za narodno obrambo omogočil pristop na Peco, prehod iz Logarske doline prek Okrešlja in Križa mimo Žrela k Češki koči na Ravnah nad Jezerskim, pristop na Velikih vrh in Kladivo nad Kofcami. še posebno velikega pomena pa je prosto gibanje turistov, izletnikov in smučarjev na področju Zelenice, kjer se naglo gradi in razvija naš največji poletni in zimski rekreacijski center. Izredna pridobitev za ljubitelje in obiskovalce Karavank pa je sproščeno bivanje na področju Stola in Golice.
Novi planinski objekt na Stolu je že takoj po otvoritvi obiskalo rekordno število turistov in izletnikov. Planinci s Koroškega, iz Avstrije, Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije pa že dlje želijo obiskati tudi čudovite nar-cisne poljane Golice. Navdušeni planinci iz jeseniških že- i lezarskih vrst so že pred 65 leti začeli graditi pivo slovensko planinsko postojanko na Golici (1836m). Jeseni-le-
čati to vojno sebi v prid. Američani v Vietnamu ne morejo zmagati. Vojna je v Vietnama že tretje desetletje, to pa pomeni, da je v tej deželi doraščala in dorasla cela generacija, ki pozna samo vojno, ki samo \?. pripovedovanja dedov ve, da ,'e mogoče živeti tudi v miru. Vojna proti japonskim okupatorjem. Vojna proti francoskim kolo-nialistom. Vojna proti ameriškim agresorjem. Celo očetje in matere so bili še otroci, ko je bil še mir aji pa se celo očetje in matere takrat še rodili niso.
Ljudje današnjega Vietnama si želijo mir, čeprav niti prav ne vedo, kaj je to. Kdo so ti ljudje, ki že tretje desetletje poznajo samo vojno, vojno proti močnejšim, bolje oboroženim in bogatejšim tujcem? Veliko zgodb o teh ljudeh poznamo iz svetovnega tiska. Za naše pojme so to nenavadne zgodbe. Na primer: Partizan They Nguyen Nup je danes heroj in nosi častni naziv »vojak — uničevalec Američanov«. Njegova partizanska kariera se je začela še pod francosko kolonialno upravo, ko so ga v uporniške vrste pritegnili iz ene izmed najbolj zaostalih vasi, skrite globoko v džungli, kjer so vaščani živeli skrajno primitivno življenje.
V boj je odšel z lokom in zastrupljenimi puščicami in se je strašno bal belih Francozov, ki so bili kar za dve gia-vi višji od ljudi, ki jih Je . dotlej poznal. Bi! je prepričan, da njegova zastrupljena puščica sploh ne more prebiti bele kože Francozov. Toda kmalu so je prepričal o nasprotnem in potem je brca oddiha divjal po dolgi poti skozi džunglo v svojo vas. da je rojakom povedal »senzacionalno« novico: »Tudi Francozom teče kri in umirajo, kadar jih zadene puščica.« Od tedaj se je Thcy Ngujcn Nup že zdavnaj naučil uporabljati puško in drugo moderno orožje in velikih belih mož ga ni več strah. O Američanih govori zviška: sirani so samo od da!eč. Podnevi,-ko se skrivajo za tanki in topovi, krožijo okrog in ruši f» vse, s prihodom teme pa se stiskajo in skrivajo v džuinli in se ne upajo premakniti, ne prižgati cigarete, ne zakašlja-ti. Naši izvidniki imajo dovolj razlogov, da so jezni nanje; bilo bi nam lažje, če bi bili vsaj nekoliko bolj pogumni. Tako pa molčijo in se skrivajo, da jim še na glavo lahko stopiš ...
To so ljudje, ki ne poznajo miru, ki poznajo samo vojno...
in dogodki -
Golica potrebuje moderen planinski objekt
ta 1904, komaj eno leto po ustanovitvi SPD na Jesenicah, je bila slovenska planinska postojanka na Golici že dograjena, kmalu pa bo minilo 63 let, odkar so slovenski gorniki sredi poletja 1905 slovesno izročili namenu Ka-dilnikovo kočo na Golici. To je bilo veliko planinsko slavje na Karavankah. Prihodnje leto, 13. julija, pa bo minilo 25 let, odkar sta koči, spodnja in Kadilnikova vrh Golice, pogoreli.
Jubilejno leto našega planinstva, 75-fctnica ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Ljubljani in 65-letnica ustanovitve SPD na Jesenicah :in številni drugi, pomembni delovni in življenjski jubileji iz domače in svetovne planinskoalpinistične zgodovine so najbolj primerna obletnica, do začnemo uresničevati dolgoletne želje in potrebe ljubiteljev narcis-nih poljan in Golice. Z lju-
beznijo in navdušenjem bi morali kljub trenutnim težavam in pomanjkanju potrebnih sredstev začeti graditi na Golici nov planinski objekt, ki bo glasen zagovornik turizma, izletništva ia planinstva brez meja.
V slogi je moč
Pred mesecem dni so se priključili na nov vodovod v Nemiljah zadnji uporabniki. Če drži rek »v slogi je moč«, potem drži prav gotovo za nemiljski vodovod.
Vaščani v Nemiljah so namreč zgradili vodovod le s svojim delom. Od studenca na Bukovcu so potegnili 1000 metrov dolg vod in tako so te dni tudi v zadnjih hišah že dobili vodo.
Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosto delovno mesto
strojnega stavca
Kandidat, mora imeti grafično šolo in strokovni izpit za strojnega stavca.
Ponudbe sprejema tajništvo podjetja Kranj, Koroška cesta 8 do 1. 11. 1967.
Naenkrat Je postal čisto drug človek, Stvaren ter odločen in njegov način govorjenja je postal kratek in jasen. »Tu, Mrs. In/lne,« je dejal in položil svojo veliko roko na obširen snopič aktov, »je naš ugovor. Prinesel sem ga s seboj le zato, da boste vedeli, kakšna približno Je takale zadevšči-na. — Brati je nI treba, ker je itak ne boste razumeli,« je pomirljivo dostavil in ln skrbno potisnil nazaj ogromne manšete, ki so zdrknile Iz nekoliko kratkih rokavov. »Za tako zavito logiko so potrebni tudi tako tavitl možgani. Naša sodišča hočejo pač, da se komplicira najenostavnejši in najbolj Jasen primer, zato da pridobi na pomembnosti. SIcer bi bil vse skupaj povedal bolj na kratko.«
Popravil si Je suknjič ln se namestil na sedežu, kci da se pripravlja na zagovor pred sodiščem, »že dolgo sem se veselil, da bom mogel jasno povedati svoje mnenje o zavarovalnih družbah, zdaj pa je napočil ta trenutek. Mislim, da napihnjenim gospodom ne bo ravno prijetno ln žal jim bo, da so se skopali nad nas,« je menil z očlvldnim zadovoljstvom. »Na eni strani,« je nadaljeval, zavarovalnina, velekapltal, ponosne palače, direkorji ln neštevllnl milijoni, vile, avtomobili _ na drugi strani pa meščan, uradnik, nameščenec, delavec, ki živi od dela svojih rok, ki Je prisiljen zavarovati sebe ln svojo družino za čas, ko ne bo mogel več delati. Neprenehoma, podnevi ln ponoči mu tulijo v uho vabljlvostl zavarovalnine
ln če vrže enega agenta skozi duri, stojita že dva druga pred njimi. Obletavajo ga, silijo vanj, mučijo ga, dokler ga ne pripravijo do tega, da klone v svojem upiranju ln podpiše polico. — Potem Je večno zavarovan ln nauči se temeljito spoznavati tvoje dolžnosti do zavarovalnice. Opominjajo ga, če s svojimi plačili zamudi samo en dan, rubijo ga ln mestni kapital požira njegove premije, če ne more več naprej in prezgodaj odneha. Zavarovalnica ne pozna odloga, neusmiljeno brezobzirna je in pozna le svoje zapisane pravice.« Summerfield je moral globoko po sapo, preden je lahko nadaljeval. »Toda enkrat 1'ončno le pride ura, ko je polica dotrajala in v tej uri, velespoštova-nI gospodje sodniki, se dosedanja slika nenadoma spremeni. Zavarovalnica bi moža, ki ga je nekoč obletavala, ki ga je leta ln leta spominjala glede njegovih dolžnosti ln pritiskala nanj, najraje sploh ne poznala več. Zdaj, ko se začenjajo njene dolžnosti, Je možak nič kaj več ne zanima in se jI nikamor več ne mudi. Naenkrat začne sitnariti in če se količkaj da — kot na primer v našem primeru — začne s sodnimi procesi. Zavarovalnica lahko čaka, se lahko tožarl,« je ugotovil s povzdignjenim glasom, »kajti zavarovalnica ima denar. Ubogi zavarovanec In njegovi nasledniki pa preživljajo bridke čase čakanja.«
Advokat je v največjem razburjenju udaril po mizi, da so skodele kar poskočile, ln ogorčeno obračal oči. »AH je to morala, velespoštovani sodniki,« je tulil, »aH Je to enaka pravica za vse, aH Je sploh treba samo malo dvomiti o tem, koga mora tu braniti roka zakona?«
Summerfield je .globoko zajel sapo, po-lovil svitke papirja, ki so leteli na vse strani ln ponosno pogledal Muriel.
»Hvala, da se tako zavzemate za mojo zadevo,« je dejala, toda zazvenelo je nekam hladno ln tudi med njegovim pledojejem se je zdelo, da ni posebno navdušena.
»Nobene zahvale ml niste dolžni,« jo je kratko zavrnil, »le pravico ln svoje najgloblje prepričanje branim.« Lepa žena se je počasi ozrla vanj in njen pogled je z izrazom mučnega dvoma obvlsel na njegovem obrazu. »Saj veste, da se jaz, žal, ne morem prebiti do tega prepričanja,« je rahlo ugovarjala, toda energični Summerfield je pobil njeno ugovarjanje z oblastnim zamahom roke. »Da, vem to! Govorili ste ml že o tem. Svojčas ste sicer spoznali efekte, ki so vam jih predložili, kot lastnino svojega moža, počasi pa so se vam začeli vzbujati pomisleki, ali je pones ečenl res bil vaš mož. — Kaj vas je pripeljalo na to čudno misel?« je vprašal.
To neposredno vprašanje je očivldno spravilo Mrs. Irvine v zadrego. Pomolčala Je, potem pa v zadregi dvignila ramena.
»Nekak občutek,« Je menila neodločeno.
»Nekak občutek,« je ponavljal za njo prezirljivo advokat. »Na, pa smo tam!« S svojim ogromnim kazalcem je trkal po aktih in nejevoljno gledal Muriel. »Občutek nI v procesu nikak dokaz,« je dejal odločno. »Tu gre za dokaz in protl-dokaz. Mi trdimo, da se je Mr. Irvine ponesrečil in smo to tudi dokazali, kolikor se je v danih okolnostlh to sploh dalo dokazati. Jasno je, da se moža, ki je prišel pod kolesa brzovlaka, ne da položiti gospodom direktorjem zavarovalnice na pisalno mizo kot dobro ohranjeno truplo. Vsekakor pa smo izpričaU verjetnost, da je mož mrtev — ln če nam ne dokažejo večje možnosti, da nI tako, ampak da je mož še živ — morajo plačati. Razumete to, Mrs. Irvine?«
»Razumem,« Je dejala ln poktmala. »Saj se kar naprej trudim, da bi zbrala novih dokazov, pa naj že koristijo meni ali drugim.«
Advokat jo je debelo pogledal. »Ne počenjajte neumnosti,« je ropotal jeznorito, »Prvič je to odveč, drugič pa o tem ničesar ne razumete! — Ali imate koga, ki vam pomaga pri tem? se je zanimal nezaupljivo. »Potem mi to mirno povejte in jaz mu pre. pustim ves proces. Prav nič me pa ne veseli dovoliti komu, da za moj'm hrbtom brodi po zadevi na svojo pest. Da niste povsem odkriti do mene, to vem že dolgo. Dokler je šlo le za va":e premoženjske zadeve, ki mi niso čisto Jasne, nisem ničesar dejal, ker me nič ne brigajo. Zaradi mene se lahko daste goljufati komur koli in kakor koli,« je ujedljivo pripomnil, »toda če se mislite vtikati s svojimi raziskovanji — način, kako Je Izgovoril zadnjo besedo, je jasno kazal, kakšno vrednost ji pripisuje — v moj lepi proces in mi ga kazlti, je z nama konec. Da!«
Zravnal se je na stolu kot sveča in jezno začel zbirati in pospravljati svoje akte ne da bi mladi ženi privoščil še en sam' pogled.
Mrs. Irvine Je Zdela na svojem stolu nema, v zadregi kot okregana šolarka in zdelo se je, da bojuje v sebi hud boj.
Originalnega Summerfielda Je cenila Vedela je. da nima v njem le izvrstnega ad-vokata, temveč iskrenega prijatelja in nekaj v njej jo je sililo, naj se mu v tem ugodnem trenutku popolnoma zaupa. Toda strah pred njegovimi pametnimi očmi je prevladal ln ji zaprl usta.
(Nadaljevanje)
Smodnik je pomagal Poljancem iz zadrege
Tavčar je preživel najlepša leta v svoji domači dolini. Tudi tedaj, ko je živel z družino v Ljubljani, v svoji hiši na Bregu ob Ljubljanici, je rad zahajal na Visoko in v Poljansko dolino. Tu je našel obilo priložnosti za razvedrilo. Hodil je na lov in v Sori je lovil ribe. V Loškem pogorju je med svojimi rojaki našel obilo snovi za svoje zgodbe, tako za Visoško kroniko in druge razne krajše zgodbe. Privlačevalo ga je kmečko življenje in ob Poljanščici so nastale njegove črtice, zbrane v ciklu Med gorami in V Zali.
Ko me je nedavno spet zanesla pot med Poljance, kjer sem služboval pred 45 leti pod vodstvom Tavčarjevega sorodnika in komentatorja Tavčarjevih j del, nadučitelja Lovra Perka, sem s starimi Poljanci obujal i spomine. Pisatelj dr. Ivan Tav-j čar se je ob vsakem poletju j prišel hladit v senco svojih gostih dreves na Visokem. Tu je: tudi slavil skoraj vsako leto i svoj god na dan Janeza Obglav- ■ ljenega, dne 29. avgusta. Tavčar se je rad umaknil ob takem' dnevu čestitkam in hrupu v j Ljubljani, kjer je bil vpliven1 advokat in celo ljubljanski župan, i Godovanje med domačimi Po-! ljanci je bilo vse bolj prisrčno
in po domače kakor v Ljubljani, j še dvajsetkronski bankovec av-Dva  Tavčarjeva rojaka:  Korel ■ strijske veljave za spominek in Marolt, nekdanji meSar v Polja- i priboljšek, da so se še kako ne-nah nad škofjo Loko, in njegov j deljo po godu v veseli druščini sovrstnik Telban, ki živita danes . razvedrili in trčili na zdravje v Sovodnju, v skriti dolini med j vrlega Kosmovega Janeza, ime-Poljansko  dolino in Cerknom, I nitnega ljubljanskega župana in sta bila v mladih letih člana moje prijateljske družbe. Zdaj rada obnavljata spomine na slavnega rojaka pisatelja Tavčarja in  njegovo vsakoletno godovanje, ko so prihajali obhajat god Kosmovega Janeza. Tako so rekli Poljanci po domače — pisatelju Tavčarju zato, ker je imela Tavčarjeva rojstna hiša v Poljanah domače ime Dri Kosmu. Pisateljev oče je bil skromen kmečki gosnedar.  Njegov sin se je s podjetnostjo   dvignil  prek domačih razmer za enega izmed prv>h takratnih slovenskih mož.
Prva leta so rojaku Tavčarju domači fantje ob godovanju zapeli podoknico. Godovnik Kosmov Janez jih je za to pozornost pohvalil in povabil v hišo. Na visoškem vrtu so jih lepo postregli z jedačo in pijačo, saj je bila mati Visošca — Frania Tavčarjeva, pisateljeva žena in grajska gospodinja, močno ponosna, da je vsa dolina slavila z njenim možem.
Ob  slovesu  pa  je godovnik
slovenskega pisatelja.
Taka navada, da so prihajali poljanski fantje prepevat podoknico godovniku ljubljanskemu županu, je trajala nekaj let.
Starina Korel Marolt pa se ob pripovedovanju nasmeji, zamisli in nato pripoveduje, kako je prišlo nekoč do pevske krize v druščini mladih poljanskih fantov. Druščina pevcev se je razredčila. Niso mogli več sestaviti zbora, ki naj bi godovniku dr. Tavčarju zmogel zapeti lepo slovensko pesem tako, da bi prijala ušesu imenitnega domačina.
»Zdaj pa bomo ob pogostitev in ob dvajsetak,« so tarnali fantje, ko so nekaj večerov poskušali s petjem, pa ni in ni šlo.
Pa se tedaj spomni eden izmed njihove druščine. Poljanci so namreč bistri ljudje in si znajo pomagati v težavah in se izmotajo iz vsake zadrege.
Takole je svetoval član poljanske fantovske druščine: »Ce ne zmoremo petja, pa bomo poča-
njem. Saj sta petje in streljanje
ob vsaki priložnosti sredstvo, ki povzdigne vsako svečanost.«
Res so si fantje oskrbeli star možnar in nakupili nekaj smodnika. Nato so se na navečer Tavčarjevega godu — kakor običajno — zbrali na Visokem. Na robu hoste so postavili možnar in zažgali nekajkrat svoje slavnostno strelsko orožje. S »pul-
dr. Tavčar stisnil fantom v roke stili godovnika Kosma s strelja-
from« so rešili svečanost in sebe. Dr. Tavčarju je bilo všeč tudi streljanje z možnarjem, saj je bil že od mladih nog navdušen lovec. Fante je za podoknico pošteno pogostil in tudi nagradil z bankovcem. Tudi to pot so bili deležni vseh dobrot na Visokem. Tudi »pulfer« je storil svojo dolžnost.
Jože Župančič
Tudi sedaj ima kranjskogorska žičnica dovolj prometa. Razen statističnih podatkov to potrjujejo avtomobili, ki jih lahko vidimo vsak dan ob spodnji postaji. Morda je povečanemu prometu pripomogla tudi odločitev, da žičnica obratuje že v primeru, če pridejo štirje obiskovalci (prej šest). — Foto: F. Perdan
Prisiljena poroka
30-letni danski mornar Peder Christian Pedersen iz Frederiksunda je v Koben-havnu spoznal 2S-letno Angležinjo Shirley E. Tam je bila na dopustu.
Kmalu nato jo je zvabil v svoje stanovanje. Tam ji je predlagal, da se poročita. Svojo »ljubeznivo« ponudbo je končal z besedami: »Ce se ne boš poročila z mano, te bom ubil.«
Od tega trenutka je Angležinja postala sužnja v mornarjevi hiši. Pretepal jo je že navsezgodaj. Vedno je kričal: »Poročila se boš z mano!« Mučenju mlade žene se je pridružila tudi mornarjeva mačeha. Nekega dne je mornar zaprl Angležinjo v klet, jo zvezal in nato posilil.
Slednjič jo je odvlekel pred oltar. Pastor v cerkvi Frede-riksundu ni opazil, da drži ženin nevesto čvrsto za roko, da mu ne bi pobegnila.
Končno se je Angležinji posrečil beg, in sedaj je v svoji domovini. Sodišče v Hullu je takoj razveljavilo poroko. Proti sadističnemu mornarju so že uvedli policijsko preiskavo.
Rešitev križanke št. 8
1. KOŽELJ, 7. DAVCA 12. OREGON, 13. OPART 14 TALON, 15. KLADNO, 16^ OVEN. 17. PRESE, 18. RAZ 19. GROF, 20. MIS, 23. AD-REM, 25. BERT, 26. HARLEM 28. BAKER, 29. ORNAT, 30. ORJUNA, 31. DIANA, 32. ATAMAN.
Vse o Moskvi
Moskovski časnikar Oleg Mihajlov je dokončal edinstveno knjigo s podatki o mestu Moskvi in njenem prebivalstvu. Z vztrajnim delom je zbral ogromno število podatkov o življenju in življenjskih okvirih današnjih šest in pol mlijona Moskoveanov — prebivalcev mesta, ki je po velikosti četrto na svetu.
Delo nosi naslov Številke govore o Moskvi, objavilo pa ga je založniško podjetje Moskovski rabeči. Med obilico zanimivih podatkov so tudi tile:
Vsakemu   Moskovčanu je i potrebno na dan  650 litrov I vode. Mleka popijejo Moskov-1 Čani    dnevno    tri milijone steklenic. V vročih poletnih dneh   pojedo  štiri milijone porcij sladoleda. V moskovskih    prodajalnah prodajo vsak dan 40.000 stekleničk kolonjske vode, parfuma in nekaj ton pudra.
Mimogrede naj še omenimo, da ima današnja Moskva 1800 ulic in trgov.-
Nihče noče londonskega mostu
Znamenitega londonskega mostu neče nihče kupiti. Londonski mestni očetje so vznemirjeni, ker kljub dragi reklami niso našli kupca za ta zgodovinski objekt. Stari most namreč mislijo nadomestiti z novim, modernim.
Londonski mestni svet je prejel doslej le dve ponudbi: neki 15-letni kalifornijski učenec je hotel dobiti »'košček mostu« za reci in pisi
za en dolar, ki ga je priložil pismu.   Drugi  ponudnik so štirje    prebivalci Deviških j otokov,   ki   so  ponudili za
I most štiri funte, toda mestna uprava naj bi krila stroške za razstavitev in prevoz mostu.
Samomor vse družine
Začelo se je s slučajnim smrtnim primerom, končalo pa s petimi — v manj kot 24 urah. Drugi štirje primeri niso bili slučajni, šlo je za samomore, ki si jih je težko razložiti.
Prva žrtev usode je bila 22-letna Mary Vasik, amaterska prvakinja Floride v padalstvu. Skočila je iz majhnega športnega letala, a se ji padalo ni odprlo. Vpričo 800 gledalcev, ki se jih je lotevala groza, je bila takoj mrtva. Ta dogodek se je pripetil na sredo prve dni oktobra.
V nedeljo se je drama nadaljevala. Marvjin 27-letni mož John Vasik, ki ga je zlomila bolečina zaradi izgube mlade žene, je priletel nad kraj nesreče z majhnim družinskim športnim letalom in spustil na tla dva venca. Potem je skočil iz letala, ki ga je vodil njegov prijatelj. Očividci pripovedujejo, da John ni niti poskušal odpreti padala. Bil je takoj mrtev, le dva metra proč od kraja, kjer se je ponesrečila njegova žena. Medtem ko so zavijale sirene rešilnega in policijskega avtomobila, je priletelo še eno športno letalo. Iz njega je kot krogla izskočil brat nesrečne Mary Vasik, znan padalec. Peter Carion je bil
takoj mrtev, obležal pa je deset metrov daleč od kraja že dveh tragedij.
Ko so policaji pohiteli, da bi starša Johna Vasika obvestili o smrti njihovega sina, so naleteli na grozoten prizor: našli so ju mrtva. Zvedela sta za žalostno vest o smrti svojega sina in obeh drugih članov družine, zato sta se odločila za samomor s strelom iz revolverja.
Družinska tragedija se je končala v nedeljo ob 11.25: pet mrtvih. Posebna izdaja krajevnega lista je imela čez vso prvo stran ogromen naslov: Bilo jih je pet, živeli in umrli pa so kot eden.
300 avtomobilov na cerkvenem stolpu
Neki francoski arhitekt se resno ukvarja z mislijo, da bi v katedrali Notre-Dame v Lilleu ustvaril parkirni prostor.
Katedrala, ki so jo začeli i graditi leta 1854, bo kmalu j dograjena. Zgrajeni niso samo še glavni portal in dva mogočna neogotska stolpa. Namesto teh dveh stolpov predlaga arhitekt Janus De-ryng, naj bi zgradili en sam stolp z dvigalom in prostorom za 300 avtomobilov.
To nenavadno zamisel je arhitekt pojasnil takole: prvič bi dohodki od pristojbin za parkiranje omogočili hitrejšo dograditev katedrale, razen tega pa bi trga pred cerkvijo ne kazil noben avtomobil, ker j bi vsi morali parkirali na j stolpu.
|>(vp««««an>naBHH»»»»f»»»»B««iiiMB>»»^
Miha Klinar: Mesta, ceste** r»zcestJa • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta,
Dome fina
III. DEL
71
kolebanje in nezaupanje ki so f *emški generali takoj uporabili za ponovno učvrstitev razrade discipline in za prelom premirja, ki ga je zakrivil Trocki * j« Nemcem dejal, da kljub odklonitvi nemških pogojev s stratf *ie0°ve de,e§ac,Je Rusija ne namerava obnoviti sovražnosti protifronti in da bo svojo armado še nadalje demobilizirala s ^ Pa storil prav to' česar so si nemški generali želeli, da bi IaW**» d° kraJa razrahlJani ruski fronti začeli novo ofenzivo, s katero** lahkoto izbojevali nemške imperialistične načrte po »življenjsked'fostoru s sunkom na vzhod«, obenem pa tudi zadali smrtni udare«fcoljševikom in boljševiškim idejam, ki so se že širile med nem**' vojaki in zavzemale vedno nevarnejši obseg
— Dejanje Trockega je voda na »lin nemškega imperializma, — so govorili boljševik!, nasprotniki * .jševikov v Petrogradu pa so ob nemški ofenzivi v smeri proti $ '»emu mestu Rusije pričakovali »osvoboditev« od sovražnikov, k o jiFi decembra in januarja vse do preloma mirovnih pogaj3* v Brestu imenovali Leninove »prijatelje«.
»Prišli so težki dnevi,« se spomini4 lakob naglih nemških prodorov na fronti in letal, ki so se tiste I fcruarske dni pojavila nad Petrogradom
nemških letal in novic, da Neme ^odirajo na severozahodu proti Narvi, a »na jugozahodu proti Psk**-prodirajo brez odpora
tiste mesečne noči, ko so se po Leninovem oklicu, da je socialistična domovina v nevarnosti in V° tohenJu tovarniških siren, gnetli na hodnikih, na delovišču in v Ptrku Smolnega neoboroženi in oboroženi delavci, rdeči gardisti, mornarji, vojaki in vsi, ki so čutili, da je treba nemško prodiranje ustaviti
tisite mesečne noči, ko je s petrog»a&ih streh pometal ledeni zahodni veter prhki sneg in ga stresal la ulice in lepil na vzhodna pročelja hiš in na zamrzla. z ledenimi rožami pokrita okna
tiste mesečne noči, ko se je sapa sojihajočih mršavih konj dvigala v grmičke megle in so se konji, ^ katerih je zmrzoval znoj, svetlikali kakor oblečeni v srednjeveške turnirske oklepe
tiste mesečne neči, ko so Smolni obkrožali ognji, obkroženi od
prezebajočih prostovoljcev, čakajočih, kdaj bodo prišli na vrsto in lahko odšli v notranjost palače po stopnicah v vrsti neoboroženih in se potem vračali po drugi strani stopnic iz Smolnega oboroženi
tiste mesečne noči, ko je sleherni udarec ure, ki je vsakih petnajst minut udaril v ledeno noč z zvonika smolniške cerkve v globino plahutajočega vetra, bil usodno zaskrbljujoč in priganjajoč čakajoče neoborožene kolone petrograjskih delavcev k naglici, a še bolj oborožene, proti petrograjskim kolodvorom korakajoče kolone
tiste mesečne noči, ko so vsi vlaki iz Petrograda drug za drugim vozili proti zahodu in jugozahodu, proti Narvi in proti Pskovu
tiste mesečne noči, ko je vlak odpeljal njihov oddelek in sopi-hajoče metal svojo dimnato in z iskrami pretkano gorivo pred zahodnim svetom, udarjal ob tračnice, ki jih snežni zameti zaradi vlakov, ki so vozili pred njihovim, ni mogel do kraja zamesti
tiste mesečne noči, ko so se gnetli v tovornem vagonu, da se niti premakniti nisi mogel, a se sprva nad tem niso pritoževali, vsaj tisti ne, ki so bili sredi gneče in se drug ob drugem greli, dokler jim gneča ni omrtvila nog in dokler se negibnost njihovih teles ni razbolela v vseh sklepih, v mehurjih pa se je nabrala voda in boleče pritiskala na mehur, na obisti, pa se ni bilo mogoče pridrenjati do vrat in jih cdpahniti
tiste mesečne noči, ko se vlak ni ustavljal na postajah
tiste mesečne noči, ki se je spremenila v zeleni svit, dokler ni skopnela v ledeno zimsko jutro, polno slepeče sončne luči, ki jih je zaščemela v oči, ko so se ustavili na nekem križišču (ime je pozabil), od katerega se je proti zahodu cepila proga proti Pskovu.
tistega sončnega, a ledeno mrzlega dopoldneva, ko so čakali, kdaj jih bo vlak odpeljal v zahodno smer, na fronto, s katere je bežala stara vojska, večina mužiki, ne meneč se za nemški vdor in za nevarnost, da Nemci stro oblast sovjetov, za katero so vedeli, da jim je dala v brezplačno obdelovanje in izkoriščanje zemljo zemljiške gospode, grofov in knezov, samostansko in popovsko zemljo, zaradi katere so hoteli biti čimprej doma, da bi jim najboljše ne pobrali drugi
tistega mrzlega sončnega dopoldneva, ko je z zahodne strani pripeljal vlak, natrpan z vojaki stare vojske, ki so se stiskali ne samo v vagonih, marveč tudi na deskah, položenih na odbijače, ledeneli na strehah vagonov in ki jih Konstantinu Konstantinoviču Ivanovu ni bilo mogoče prepričati, da je oblast, ki jih je osvobodila v nevarnosti in s tem tudi zemlja in vse drugo, kar jim je dajala, da bi iz večinoma nepismenih in suženjskih dninarjev lahko poslali svobodni ljudje
tistega mrzlega sončnega dopoldneva, ko je Konstantinu Konstantinoviču Ivanovu uspelo od vsega pisanega umikajočega se transporta prepričati komaj sto bežečih vojakov, da so se pridružili njihovemu transportu in z njihovo pomočjo in prepričevanjem raz-
orožiti na vse vetrove Rusije vračajoče se vojake, češ, če se že nočete postaviti v obrambo socialistične domovine, ki vam je dala zemljo, izročite vsaj orožje, da jo bodo branili drugi, ali' pa vam bodo Nemci zopet postavili na vrat carski jarem in potem »zbogom zemlja in svoboščine«, na roke in noge pa verige in »hajdi na jetni-ško in žalostno romanje v Sibirijo«
tistega mrzlega sončnega popoldneva, ko je razorožitev bežečih vojakov izboljšala oborožitev njihovega, samo na pol oboroženega transporta in ko so izrabili čas, ko so čakali na povelje za odhod proti Pskovu, za ustanovitev svojega rdečega polka in izvolili Konstantina Konstanti novica Ivanova za komisarja
Konstantina Konstantinoviča Ivanova, putilovskega delavca, udeleženca pohoda pred carski dvor v krvavem letu prve revolucije; člana boljševiške stranke od leta 1906, mobiliziranega vojaka v letu devetnajsto štirinajstem, ujetega in odpeljanega v Nemčijo, kjer so ga Nemci zaposlili v neki tovarni šote in kjer je skupaj z drugimi ujetniki in nemškimi delavci organiziral stavko delavcev in ujetnikov, kar Jakoba spominja na podobno stavko ruskih delavcev in avstrijskih, večinoma slovenskih ujetnikov na žagah na obrobju Alatina
Konstantina Konstantinoviča Ivanova, bivšega ujetnika v Nemčiji, ki se je z drugimi ujetniki in s pomočjo nemških socialistično organiziranih delavcev uprl po mednarodni konvenciji Rdečega križa nedovoljenemu izkoriščanju ujetnikov in ki je spoznal, da 60 Nemci to konvencijo imeli samo za navaden papir, prav tako kakor bivši carski oblastniki v Rusiji do nemških in avstrijskih ujetnikov* ki jim je šele oktobrska revolucija dala svobodo in pravico, da se bodo lahko vrnili domov, čim bo sklenjen mir s centralnimi silami
Konstantina Konstantinoviča Ivanova, ki so ga potem Nemci, namesto da bi izpolnili zahteve mednarodne komisije Rdečega križa* odpeljali nazaj v ujetniško taborišče, v katerem so zaradi ponesrečenega pobega ustrelili skupino ujetnikov, med njimi tudi boljševika in pod carjem preganjanega in na prisilno delo v Sibiriji obsojenega ruskega kiparja Aleksandra Nikitoviča Rjazanova, a nemškega stražarja, socialista Liebknechtove smeri, ki je Aleksandru Nikitoviču in drugim ujetnikom omogočil pobeg, obesili
Konstantina Konstantinoviča Ivanova, ki bi ga čakala enaka usoda, njega in tisto pogumno nemško socialistko, ki mu je pomagala pobegniti, mu dala civilno obleko svojega moža, takrat že pogrešanega vojaka nekje na zahodni fronti, socialistično organiziranega tiskarskega stavca, čigar strokovno izkaznico je našel v žepu podarjene obleke in ki ga je rešila, ko ga je nekje na Bavarskem legitimirala orožniška patrulja, in brez katere bi se mu beg v Švico k svojim nikoli ne posrečil
(Jakob niti ne sluti, da je bila pogumna socialistka, navedena v življenjepisu polkovnega komisarja, njegova sestra Štefi)
GLAS * S. STRAN
GLAS * 7. STR A"*
.V Lozarjevi gostilni
Prešeren je v Ljubljani več let stanoval pri svojem starem stricu Jožefu v Rožni ulici št. 5. Tu je bila tudi pesnikova sestra Katra, ki jima je gospodinjila.
Leta 1835 je dobrotni Jožef Prešeren umrl; dosegel je častitljivo starost 83 let. (Tomo Zupan je rekel zanj, da se imamo prav temu stricu zahvaliti za pesnika, kajti prvega branja in pisanja, ga je naučil prav on.) France in Katra sta stričevo stanovanje prevzela in bivala v njem prav do jeseni 1. 1846 do od-selitve v Kranj.
R02NA ULICA
Velika, bela marmornata plošča vzidana v pročelje hiše v Rožni ulici št. 5, pripoveduje ogledovalcu Stare Ljubljane s svojimi zlatimi črkami, da je pesnik tu živel od 1. 1829 do 1. 1846. in prav tu tudi ustvaril svoje prelepe gazelice in čudoviti Sonetni venec.
Nedaleč od tod, v taisti ulici stoji še dandanes hiša s Številko 15. V tej enonad-stropni stavbi je imel Mihael Lonče svojo gostilno, ki se je je pa držalo še staro ime »pri Lozarju«. Čeprav so jo pozneje večkrat prekrstili (nokaj časa je bilo njeno ime »zur Neuen Brucke«, pozneje celo »Gasthaus zur Stadt Miinchen«), je ohranila za svoje domače goste le staro ime »pri Lozarju«. To ime so ji pozneje tudi na zunaj vrnili. In šele v letih po prvi svetovni vojni je prijazna krčma za vedno zaprla svoje duri. Iz svojih otroških let pa se še spominjam napisa nad njenimi vrati »Gostilna pri Lozarju«. Bilo je to okrog leta 1920.
Semkaj, saj je bilo res zelo pri roki, le nekaj korakov, je prihajal posedat tudi naš Prešeren. Biti pa je morala ta gostilni ca v onih časih kaj imenitna, saj se je ob večerih zbirala v njej najboljša ljubljanska družba.
V zvezi z Lozarjevo gostilno in pesnikovimi obiski v njej, me je prijatelj z Jesenic opozoril na šegavo anekdoto, ki mu jo je posredoval njegov sorodnik, Prešernov mlajši sodobnik.
Mož je I. 1844 absolviral ljubljanski licej, šel potem v tržaško bogoslovje, kmalu izstopil in se nato podal na dunajsko vseučilišče. Tam ga je tudi zajela viharna pomladna revolucija. Bilo je leto 1848! Naš »verli Slovenec« je seveda vstopil v Akademsko legijo dunajske Nacionalne garde in — kaže, da se mu je »soldaški stan, najlepši stan« priljubil — že naslednje leto ga najdemo na začetku oficirske kariere v 17. avstrijskem pošpolku. Služil je tudi pod slovitim generalom Radeckim in se celo udeležil znamenite bitke pri Custozi.    (To,   po poroči Ub
menda vprav strahotno bojevanje, je vpletel v svojega »Mejnika« tudi pesnik Anton Aškerc: »še pri Kustoci smrti bal se nisem, zrl ji v oči.«)
Leta 1859 je naš prijatelj-vojščak šel s cesarjem Mak-sirniljanom v Mehiko in se potem udeležil 1. 1878 še neslavnih aneksijskih bojev v Bosni. Ze kot stotnik je prišel v Ljubljano umret... — Svoje burno in pestro življenje je tragično zaključil v ljubljanski hiralnici, v prvih letih novega stoletja. Za hrabrega, nemirnega moža pač nič kaj slaven konec ...
Zaveden Slovenec, kot je bil cesarski vojaški suknji navkljub, je pisal dnevnike in spomine na svoja študen-tovska leta. Vse to se je k sreči ohranilo pri njegovem pranečaku na Jesenicah.
Ker pa smo že spregovorili o Lozarjevi gostilni, poslu-šajmo še drugo, zapisano po domače v »Spominih« nesrečnega cesarskega častnika slovenske krvi:
DIJAŠKE NORČIJE
Bojeje se slab red v matematiki dobiti, smo se pridno učili. Največkrat smo bili skupaj pri Lozarjevim Boštjanu Luteršoku, našemu so-učencu.
Lozarjeva gostiona v Rožni ulici je in je bila izvrstna (potlej se je imenovala Stadt Miinchen in sliši g. Lenčetu v Laverci; zdaj se imenuje spet pri Lozarju). Dobro vino, ne vinus bonus ali vinum bonus, ampak vinum bonum se je točilo.
Pečenka na ražnu pečena tako okusna, da so se gostom kar sline cedile pred osmu uro zvečer; zakaj točno ob osmi uri je bila gotova.
Zato so se tudi ljubljanski buon vivants ali fajnšmekar-ji, gourmands ali po našim mislim dobroživci, mej kteri-mi so bili tudi lahkoživci, vsaki večer tja zahajala, pečenke, klobase, rake, ribe obilno vživali in dobriga dolenca toliko časa pod streho spravljali, da so se pošteno napili in nekteri mej njimi komej domu prlezli; kakor profesor Luka Martinak, odvetnik dr. Krobat, njegov koncipijent dr. Prešern, pesnik, uradnik deželne sodnije Križaj; bolj zmerni so bili licealni knjižničar Miha Kastelic, takrat skriotor, deželne sodnije svetovalci Kuralt, prijatelj dijakov Kunšič (zadnji se je .v mrazi sprehodeval), zvonar Zamasa, izvrstni tovarnar, vrli narodnjak — pač je čuda, da njegov sin in vnuk sta zagrizena nemčurja — in drugi meni nepoznati so k Ložarji zahajali. Le za tiskarja knjig Blaznika še vem, da je bil tudi vedno zraven.
Pa enkrat, bilo je meseca prosenca  1843,   so gospodje
težko pričakovano pratco pogrešali. Poslušajte, kaj se je zgodilo!
Mi sedmošolci smo v I. nadstropju matematiko študirali. Nas je bilo mislim šest. Primož Remic, Kmetov iz Rupe pri Kranju, Šimen Paulin, Janov, eno uro pred Tržičem ob veliki cesti doma, Globoč-nik Franc iz Železnikov, sin bogatih staršev, Karol Kres-nik, profesorjev sin, jaz- in domači sin Boštjan Luteršek, Remic je bil naš korepetitor.
Utrujeni smo bili od študija, zeblo nas je, naši želodci so bili prazni kakor naše mošnje, pa tudi en malo žletit smo bili.
hujše pa hišna gospodinja Lo-zarca. Ker so gospodje drugI dan izvedli, kako je pečenka iz kuhinje k nam prišla, so se večinoma smijali in nam prvoščili to tako poceni in dobro pečenko. Ta tatvina ni nič slabih nasledkov za nas imela.
STARE KRČME
Morda ne bo napak, ob tej priložnosti, ko že govorimo o stari Lozarjevi gostilni, povedati nekaj odlomkov iz še-gavih zapisov Jakoba Alešov-ca (1842—1901), bližnjega rojaka iz Skaručne pod Šmarno goro, po krivici pozabljenega prvega slovenskega humorističnoga pisatelja.
Leta 1879 je Aleševec takole razvrstil gostilničarje, te »dobrotnike človeštva«.
LOZARJEVA GOSTILNA v ljubljanski Rožni ulici štev. 15
Kmalu smo jo pogodli ter smo Boštjana našuntali, da mora nam kaj za pod zob preskrbeti; najboljše bi bila pečenka, da jo bomo tudi mi jeli, ne samo profesorji, doktorji in drugi požeruhi.
Boštjan zgine, opazuje kuhinjo, ko nobeniga notri ni bilo, zagrabi za ražen j s pečenko in prinese jo nam. — Slastno je dišala ter nas posebno okrepčala. Potlej je Francelj Globočnik še za en firkelj vina dal, ker je bilo pa za nas premalo, je hišni hlapec Boštjanu denar še za dva firkeljna posodil.
Tisti večer so se na pečenko čakajoči gostje jezili, naj-
1. Gostilničar za gospodo. Pri njem je vse. gosposko, mize pogrnjene, na stenah zrcala. Zvečer se v lučih vse blešči, kot v cerkvi. Natakarice so bolj podobne mladim gospodičnam in nališpanim igralkam, nego postrežnicam. Naučene so na »trinkgeld« in cenijo goste po njem. Dobrega vina gostilničar za gospodo ne toči, po njegovi pijači te glava boli.
2. Krčmar boljše vrste. Včasih ima tudi katero od miz s prtom pogrnjeno, na steni visi kaka slika. A prav gosposkega pri takem krčmar-ju ni dosti. Postrežbo opravlja možak kar sam ali nje-
gova rodbina. Vse je bolj domače. Gospodar je vrl narodnjak. Gostje mu niso tuji ljudje, marveč dobri znanci: govori vse navskriž in tudi krčmar včasih kako reče. Pijača je izvrstna in tudi jed iz njegove kuhinje je dobra. Krčmar boljše sorte sam skrbno pazi, da ni nikomur kozarec prazen. Pijancev ne mara, vesele goste pa ima rad.
3. Krčmar nižje vrste. Njegovo »delovišče«, je že slabše stopnje. Mize nima nobene pogrnjene. Tla so nesnažna. Postrežba je ženska. Kletari-ci se viđi burna preteklost že na obrazu in na vsej postavi. Kadar ni gostov stoji na pragu ali gleda skozi okno. Pijača in jed v teh krčmah nista kaj prida. Podnevi le redkokaleri upa v tak brlog ali pajzelj neprijetnega duha. Zato krčmarju ni treba skrbeti kaj prav posebno za jedačo in pijačo. Bolj se pobriga, da ima v službi take po-strežnice, ki so z vsakomur »prijazne«. Podnevi torej ta krčmar ne žanje, šele zve-reč, proti polnoči, prične njegova žetev, pri kateri mu njegove natakarice vrlo pomagajo na različne načine.
4. Zganjar. Pivnica teh »imenitnih« lokalov, šnop^a-rij, je nečedna, temna, zatohla. Stolov je malo, kvečjemu kaka klop ob steni. Gostje ne hodijo semkaj gasit žejo, pač pa prihajajo v tak brlog iz obupanosti. Pijača je le špirit, pomešan z vodo. Ima pa različna imena, pač po duhu, ki ga ji žganjar doda iz kakih cvetov. Gostje žganjarn so navadno le kaki lenuhi, potepuhi in berači. Ti zamenjujejo priberačene krajcarje za »ta kratkega«. Na kredo nobeden nič ne dobi, še celo denar je treba položiti na mizo, preden je frakelj nalit.
Tako je okarakteriziral Ale-šovec  ljubljanske gostilnice.
— V starem Prešernovem Kranju bi -mogli slovitih »52 starih gostiln« prav podobno razdeliti na kategorije. Le s to razliko, da gosposkih gostiln v Kranju ni bilo. Bile so bolj domače, .kjer je stre-gel gospodar sam, včasih tudi njegove hčere ali pa kaka mlada sorodnica. V kuhinji pa je gospodarila skoro praviloma gostilničarjeva žena.
A o starih kranjskih gostilnah bo le treba kdaj kaj napisati, še je živa tradicija
— a vendarle bo treba pohiteti in oteti pozabljenju nekatere prav šegave zgodbe.
Črtomir ZOREČ
Po Prešernovih stopinjah
\
Vlom v zadružni dom
V noči od sobote na nedeljo je nekdo vlomil v zadružni dom v Predosljah. Neznani storilec je prišel v notranjost stavbe skozi pritlično okno, ki je bilo po vsej verjetnosti že prej odprto. V telovadnici je vlomil v zaklenjeno omaro, iz katere je odnesel uro štoparico, zračno puško in novo črno-belo nogometno žogo. V garderobi je nasilno odprl omaro, vendar iz nje ni ničesar odnesel. Vrednost ukradenih predmetov je okoli 350 N din.
L. M.
Ogenj v avtomobilu
V nedeljo, 22. oktobra, se je na cesti JLA v Tržiču med vožnjo vnela električna napeljava na osebnem avtomobilu last Maksa Jelov-čana iz Tržiča, škode na vozilu je za 1000 N din.
L. M.
Avtomobil se je prevrnil
V nedeljo, 22. oktobra, zjutraj se je na mostu čez Pe-račico zgodila hujša prometna nesreča. Voznik Stojadin Ilič je z neprimerno hitrostjo vozil v smeri proti Jesenicam. Na poledeneli cesti je začelo avtomobil zanašati, prevrnil se je na streho in nato spet nazaj na kolesa. Voznik ni bil ranjen. Škode na vozilu pa je za 8300 N din.   L. M.
Pešec omahnil pod moped
V soboto, 21. oktobra zvečer, se je na cesti II. reda v Tržiču na cesti JLA zgodila hujša prometna nesreča. Janez Oman, rojen 1924, iz Tržiča je opotekaje se hodil po cesti. V trenutku, ko je pripeljal mopedist Kari Mihelič, je Omana zaradi vinjenosti zaneslo na sredino ceste, tako da ga je mopedist zadel in sta oba padla. Pešec in mopedist sta hudo ranjena.
L. M.
V nekaj stavkih
O JESENICE — Delavska univerza na Jesenicah je v zadnjih dveh letih poleg drugega dela priredila v 12 krajih 379 predavanj in filmskih večerov. Obisk je bil zelo dober, v domu upokojencev na Javorniku ter v vaseh Podkoren in Rateče pa rekorden.
• JESENICE — V jeseniški občini je najbolj pereče pomanjkanje šolskih prostorov v Kranjski gori, na Jesenicah xn delno v Žirovnici, Zato so se odločili, da bodo zbrali potreben denar pri delovnih organizacijah. Povsod naj bi na zaposlenega prispevali po 8000 starih dinarjev. Računajo, da pi tako letno zbrali okoli 95 milijonov starih dinarjev. Oddelek za družbene službe SO Jesenice je že poslal 133 pogodb, na katere so že dobili pritrdilni odgovor od 73 delovnih orga-m^aciJ- teh delovnih organizacij bi se moralo letno na-tC^K miaJ°nov starih dinarjev. Ker pa so podpisniki pogodb poslali do konca septembra le okoli 12 milijonov starih dinarjev, je skupščina ponovno priporočila delovnim organizacijam naj prispevajo obljubljeni denar.
• JESENICE - Konec letošnjega julija je bilo v jeseniški občini 144 nerešenih prošenj za stanovanja. Prošnje je vložilo 68 upokojencev, 54 aktivnih delavcev in 22 drugih. Da bi lahko vsem ugodili, potrebujejo 14 garsonjer, 66 enosob-nih, 38 dvosobnih in 26 trosobnih stanovanj. Najstarejša prošnja je bila vložena leta 1957, 63 jih je bilo vloženo leta 1966, večina, okoli 80, pa letos.
O JELOVICA — V organizaciji mladinskega odseka planinskega društva Radovljica je bilo v nedeljo na Jelovici tekmovanje za republiško orientacijsko prvenstvo in za mladinski pokal Jelovice. Na startu se je prijavilo 14 pionirskih, mladinskih in članskih ekip iz raznih krajev Slovenije. Med najmlajšimi planinci— pionirji se je najbolje odrezala ekipa iz Kranja v postavi Kristan, Oman in Jerman. S časom, iznajdljivostjo in sposobnostjo v orientaciji, v določanju azimuta in v drugih zahtevah so nabrali največ točk ter tako že tretjič in s tem tudi za vedno osvojili republiški pokal orientacijskih pionirskih pohodov. Zanimivo je, da so ta pokal od leta 1960, odkar obstoja, v glavnem zadrževali pionirji Gorenjske — Jesenice in EJed z izjemo Pol jč pred tremi leti. Zatem pa so si ga priborili kranjski pionirji v trajno last. Na nedeljskem tekmovanju so kranjski pionirji prav tako osvojili pokal Jelovice. V tekmovanju mladinskih in članskih ekip pa so oba pokala osvojili Radovljičani.
# GOZD MARTULJK — Naselje Gozd Martuljk se vedno bolj turistično razvija. Letos so odprli recepcijo, ki je podružnica Kranjske gore, za svoj kraj pa so izdelali lep prospekt. Skozi vas je bila do pred kratkim slaba razsvetljava, letos pa so s skupnimi močmi zbrali sredstva za novo. Poleti so električarji Elektro Žirovnice ob glavni cesti in proti domu France Rozman postavili devetindvajset novih svetil.
% JESENICE — Na Jesenicah imajo sobe za prenočišče le v hotelih Korotan in Pošta. Ker zasebniki tujskih sob skoraj nimajo, se poleti večkrat zgodi, da gostje, ki bi radi prenočili na Jesenicah, iščejo sobe na Potokih, Hrušici in še dlje. Da bi povečali prenočitvene zmogljivosti, so se pri podjetju Gorenjka odločili, da v hotelu Korotan, kjer je bila prej pekarna, naredijo več sob za tujce. Preureditvena dela so že v teku in bo kmalu na razpolago sedem sob z eno in pet sob z dvema posteljama.
Prekratka varnostna razdalja
Zaradi prekratke varnostne razdalje se je v nedeljo, 22. oktobra, pripetila na cesti II. reda na Ribičevem lazu v Bohinju huda prometna nesreča. Franc Vojvode v osebnem avtomobilu LJ-275-24 je na ravnem odseku ceste ustavil avto na skrajni desni strani. Za njim vozeči osebni avtomobil LJ-607-72, ki ga je vozil Roman Ogrin iz Ljubljane, zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel ustaviti in je trčil v stoječi avtomobil. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 3000 N din. L. M.
Nesreča na poledeneli cesti
V soboto, 21. oktobra, zjutraj se je na cesti I/l na mostu čez Peračico pri Radovljici pripetila lažja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila LJ-557-02 Milan Tonejc iz Ljubljane je vozil od Podtabora proti Radovljici. Ko je privozil iz Predora na most čez Peračico, ga je zaradi poledenele ceste in neprimerne hitrosti začelo zanašati, tako da je zadel v ograjo na mostu. Škode na vozilu in na ograji je za 2000 N din. L. M.
Usodni nepregledni ovinek
Na Savski cesti v Kranju se je v ponedeljek, 23. oktobra, zgodila hujša prometna nesreča. Voznik Janez Jagodic, rojen 1941, je v osebnem avtomobilu LJ-16-96 vozil po Savski cesti od križišča z Ljubljanske proti Smledni-ški cesti. Pri tovarni Kon-taktor je v levi nepregledni ovinek pripeljal po levi strani. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal tovorni avtomobil. Jagodic je hitro zavil v desno, pri tem pa se je zaradi velike hitrosti zaletel v betonsko ograjo na desni strani ceste. Ob ograji je drsel še okoli 9 metrov in nato trčil v parkirani osebni avtomobil, last Janeza Puška iz Kranja. Janez Jagodic je po nesreči odpeljal naprej. Pri nesreči ni bil ranjen nihče, škode na vozilih pa je za 6000 N din. L. M.
Nesreča avtomobilista
Na cesti IV. reda v Preddvoru se je v soboto, 21. oktobra popoldne, zgodila 'hujša prometna nesreča. Voznik Jože Lombar, rojen 1941, je v osebnem avtomobilu LJ-316_ 29 vozil iz Preddvora proti Tupaličam. V nepreglednem ovinku je ob srečanju z neznanim voznikom, ki je vozil po sredini ceste, zavozil na desni rob cestišča, nato na levo stran ceste pa spet v desno in se končno prevrnil na bok. Na vozilu je za 5500 N din škode.       L. M.
Smrtna nesreča avstrijskega alpinista
V nedeljo, 22. oktobra, je skupina 15 avstrijskih hribo-lazcev prišla do Češke koče. Od tam so se napotili prek Mlinarskega sedla po markirani poti prek Malega na Veliki Grintavec (2558 m). Skupino je vodil star izkušen alpinist in reševalec Otto Ro-senkranz. Okoli 200 metrov pod vrhom Grintavca se je od skupine ločil Heinrich Magauer, star izkušen hribo-lazec in poznavalec Julijcev. Tudi na Grintavec ni plezal prvič. Ko se je ločil od skupine, je hotel priti do vrha Grintavca po poti čez Mali Raz. Pri tem se mu je utrgala skala, tako da je padel 30 me-
trov globoko in obležal mrtev.' Pokojni Magauer je bil star 65 let, upokojen železničar.
Za nesrečo so v Kranju zvedeli v nedeljo zvečer. Cez pol ure so že odpotovali in razen krajšega odmora v Zoisovi koči hodili in plezali vso noč. Pri reševanju je sodelovalo osemnajst gorskih reševalcev, med katerimi je bilo pet zdravnikov. Reševanje je bilo zelo težko, saj so pokojnikovo truplo prenesli v dolino po 22 urah. Prav ob tem reševanju — kot pravijo — bi precej pomagal helikopter, žal pa ga za take primere še nimamo.
Prometna nesreča? Ne, le pogled na cesto ob letališču Lesce. Na glavni cesti se ustavljajo kolone avtomobilov, ljudje izstopajo in opazujejo letalce. Ob takšnih primerih bi bilo res nujno, da se v to smer včasih zapelje avtomobil leteče milice, kajti drugače bomo lahko v kratkem s podobno sliko poročali o nesreči. — Foto: F. Perdan
Ignac Beton iz Rupe pri Kranju Je bil nadvse presenečen, ko je na svoji njivi črne redkve opazil tudi nekaj nenavadnih primerkov. Najtežja redkev med njimi ne tehta nič manj kot celih šest kilogramov. Ignac Beton pa je na Rupi man Se po nečem. Spomladi se Je navdušil nad dolgimi lasmi ln sedaj lahko konkurira že marsikateremu beatlesu, kar J« pri sto« rejših redkost. — Foto: F. Perdan
I-- '--1
Radio
\_____i
SREDA — 25. oktobra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Ob sredah pred poldnevom
— 12.10 Opoldanski interme-zzo — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40  Knjeginja čardaša
— odlomki iz operete —■ 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ha-
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
vajske melodije v novih priredbah z orkestrom -- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Igra vam orkester   Mantovani   — 20.25
Šarka — opera v treh dejanjih — 22.50 Medigra z godali — 23.05 Literarni nokturno
ČETRTEK — 26. oktobra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pesmi iz Dalmacije — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 12.10 Odlomki iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra godba na pihala Florida — Taurina — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Predvajamo prvič — 15.20 Zabavni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična od-
daja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večer — 23.05 Literarni nokturno
PETEK — 27. oktobra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Narodne v priredbi Tončke Maroltove — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 12.10 Igra madžarski violinist Andras Simor — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pred-
stavljamo veliki zabavni orkester Dean Franconi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15   Glasbene razglednice
— 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Pesmi raznih narodov poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Igrajo revijski orkestri — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.10 Iz sodobne ameriška glasbe — 23.05 Literarni nokturno
Televizija
SREDA — 25. oktobra
16.15 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 17.25 Popotovanje po Aziji, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) - 18.15 Združenje radovednežev, 19.00 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 Filmi s festivala Lov in ribolov (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Na dnu — TV drama, 21.45 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.30 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki (RTV Zagreb)
— Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta, 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Osta le oddaje: 17.25 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.40 V smeri kažipota, 21.40 Biseri glasbene literature, 21.55 Ustvarjalec in njegovo delo, 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
ČETRTEK - 26. oktobra
9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina   (RTV Beograd)
— 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 TV v šoli, 17.03 Poročila, 17.08 Tom Sawyer, 17.55 TV obzornik, 18.15 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 13.35 Po izbiri (RTV Zagreb)
— 19.H0 Dežurna ulica (RTV
Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) - 19.54 propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.30 Na dnu —■ II. del TV drame, 22.35 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Mladinska tribuna, 18.35 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje: 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) - 17.03 Poročila (RTV Skopje) — 21.10 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) - 21.20 TV drama (RTV Beograd) — 22.20 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
PETEK
27. oktobra
9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.25 Poročila, 17.30 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Glasbeni magazin, 19.05 Na sedmi stezi, 19.35 Cik cak 19.40 Domiselnost in snobi/.em (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Trinaj-storica, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) 22.30 šlager sezone, 22.50 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki (RTV Zagreb) — 23.50 T V dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Mladinska oddaja, 19.05 Panorama, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 20.40 Prvi učitelj (RTV Za greb) — 22.10 Inforrrjttivna oddaja (RTV Zagrrb)
Kino
Jesenice RADIO
25. oktobra angl. barv. film NA POMOČ
26. oktobra nem. jug. barv. CS film LABIRINT SMRTI
27. oktobra nemški film VAN1NA, VANINI
Jesenice PLAVŽ
25. oktobra nem. jug. barv. CS film LABIRINT SMRTI
26. oktobra italij. film PO-TEPENKA RAGAZZOLA
27. oktobra italij. film PO-TEPENKA RAGAZZOLA
Dovje - Mojstrana
26. oktobra ital. barv. CS film CEZAR PROTI PIRA TOM
Kranjska gora
25. oktobra angl. barv. film NA POMOČ
27. oktobra ital. barv. film CEZAR PROTI PIRATOM
Škofja Loka SORA
25. oktobra amer. film KARAVANA HRABRIH ob 18. in 20. uri
26. oktobra nemški film MORILEC S TEMZE ob 20. uri
27. oktobra nemški film MORILEC S TEMZE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
25. oktobra amer. barv. film BOEING — BOEING ob 20. uri
26. oktobra amer. barv. film BOEING - BOEING ob 17.15
in 20. uri
Kranj CENTER
25 oktobra amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri
26. oktobra amer. barv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 16., 18. in 20. uri
27 oktobra amer. barv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
25. oktobra amer. barv. CS
film SPARTAK ob 16. in 19.
uri
26. oktobra amer. barv. CS film SPARTAK ob 16. in 19. uri
27. oktobra franc. barv. film SREČA ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 18. uri
Stražišče SVOBODA
25. oktobra amer. barv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 19.30
Prešernovo gledališče Kranj
SREDA — 25. oktobra, ob 18. uri koncertna priredba DON PASCjUALE
ČETRTEK - 26. oktobra, ob 19.30 satirična priredba IZREDNO ZASEDANJE v priredbi Fornezzi, Petan, Torkar
sami Urcuvj
33 \ p&pust
za l a kvaliteto TERMOFORJEV št. 2,5
nudijo vse industrijske prodajalne SAVA Kranj Kranj, Maistrov trg 2 Maribor, Trg revolucije 6
Zagreb, Gajeva 2/b Split, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta
Cesarca 29 Beograd, Kneza
Mihajlova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14
ZNIŽANA CENA
od 10,80 N din na 7,20 N din
Prodani
Ugodno prodam PLINSKI ŠTEDILNIK z dvema JEKLENKAMA, PRTLJAŽNIK za renault 4-L, PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 5103
Prodam KORENJE. Dvorje 43, Cerklje 5104
Ugodno prodam malo rabljen kuhinjski jedilni KOT. Naslov v oglasnem oddelku 5105
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Velesovo 18, Cerklje 5106
Ugodno prodam KOSILNICO focher, vprežne VILE, PLUG obračalnik ter KONJA po izbiri. Kupim dvobrazdni OBRAČALNIK za traktor. Zmrzlikar Ciril, Koseze 31, Vodice nad Ljubljano 5107
Prodam strešno OPEKO bobrovec. Bržnik, Zalog 6, Golnik 5108
Prodam JABOLKA jonatan, caJjevič, krivopecelj in druge. Demšar, Zabukovje 1, Zg. Besnica 5109
Prodam JERMENICO za »stejer«. Zg. Bitnje 44, žab-niča 5110
Prodam avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK. Bučan Jože, Britof 100, Kranj 5111
Prodam obrana zimska JABOLKA. Zibeljnik, Kokri-ca 86, Kranj 5112
Prodam KORENJE. Voklo 79, Šenčur 5113
Dva   PLETILNA STROJA,
regina — princes in stroj za otroško perilo prodam. Kranjc Ludvik, Ljubno 43, Podnart 5114
Ugodno prodam pulavto-matični PRALNI STROJ hi-mo. Zupan, Kranj, Tomšičeva 40 5115
Prodam KRAVO po teletu ali po izbiri. Tenetiše 6, Golnik 511$
Prodam PRAŠIČKE, Selo 33, Žirovnica 5021
Prodam električni GRAMOFON s ploščami. Premru Jože, Predoslje 27, Krani
5117
Prodam ELEKTROMOTOR 5 KM. Pivka 45, Naklo 5118
Ugodno prodam ŽENSKO KOLO. Britof 135, Kranj 5119
Ugodno prodam dve novi diatonični HARMONIKI ter celotno ozvočenje. Praprot-nik, Ljubno 86/a Podnart
5041
Ostalo
Iščem SOBICO pri iskreni družini. Dobro kuham, šivam za vso oskrbo. Ponudbe poslati pod »Starejša agilna žena« 512!
Iščem 5000 N din POSOJILA za eno leto, vrnem 6500 N din. Ponudbe poslati pod »GARANCIJA« 5122
DEKLE s srednješolsko izobrazbo, z znanjem nemščine, francoščine in strojepisja išče zaposlitev v Kranju. Ponudbe poslati pod »Vestna in pridna« 5173
Solidna zakonca brez otrok iščeta skromno stanovanje, ali SOBO pri starejših osebah. Nudim tudi pomoč. Naslov v oglasnem oddelku
5124
Izgubil sem USNJENO ROKAVICO od mesnice do cerkve v Kranju. Najditelja prosim, da jo odda v oglasni oddelek proti nagradi 5125
Iščem SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Lepa nagrada« 5126
SOBO, po možnosti tudi hrano, išče DIJAK pri solidni družini. Ponudbe poslati pod »TEKSTILEC« 5127
Oddam v najem MEHANIČNO DELAVNICO s prostorom in orodjem. Verdir, Žirovnica 5128
Mirno in pošteno DEKLE išče sobo v središču Kranja ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5129
™VLPLESNI TECAJI V DELAVSKEM DOMU -KRANJ
Nov plesni tečai za začetnike, se bo začel v torek, 31. 10 Ta tečaj bo vedno ob torkih in petkih od 18.30 do 20.30. Nadaljevalni plesni tečaj se bo začel v ponedeljek, 30. oktobra, in bo vedno ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 20.30.
Prijave sprejemamo vsak dan od 18. do 19. ure v delavskem domu, vhod 4/1.
Ugodna prilika!
Vse pridclevalce ajde obveščamo, da bomo v lastnih skladiščih Kranj in Lesce odkupovali ajdo po najvišjih cenah. Na željo bodo skladišča takoj
izdajala v zameno vse vi ste žitaric in mlevskih izdelkov, z obračunom po grosistićnih cenah.
Živilski kombinat ŽITO — DE Gorenjska
Industrija usnja STANDARD KRANJ, Savska cesta 20 a
proda
iz svojih osnovnih sredstev
1. ELEKTROMOTOR Z ZAGANJAČEM
14 kW, 1400 obr./min. model S 37/6
2. STROJ ZA STRUŽENJE KOŽE, 300 mm
Ogled v tovarni do četrtka, 26. 10. 1967, do 10. ure za družbeni sektor, po 10. uri pa za privatnike.
KUHINJA V DELFINU ZOPET ODPRTA
Sporočamo, da smo odprli preurejeno kuhinjo v gostilni Delfin (za trgovino Delikatesa v Kranju). Okusne in poceni malice. Vsak dan sveže morske ribe in postrvi.
Kolektiv
Pri zahvali Žun popravljamo napako, ki je nastala. Pravilno je JOŽETA ZUNA
KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BERES, BERI PAVLIHO!
Aerodrom Ljubljana
Hotel letališče obvešča vse ljubitelje zimskega športa, da začne % rednim poslovanjem v brunarici in depandansi na Krvavcu v Tihi dolini s 1. decembrom 1967.
Zaradi razporeditve prosimo vse zainteresirane, ki žele preživeti svoj dopust na Krvavcu, da pravočasno rezervirajo mesta v naših objektih.
V letošnji zimski sezoni bomo prirejali tudi začetne smučarske tečaje. Točen razpored bomo objavili naknadno.
Sprejemamo rezervacije s predplačilom za novoletne praznike.
Umrla je naša dobra in skrbna žena, mama, stara mama, sestra in svakinja
Angela Erman
rojena Bertoncelj
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 26. oktobra 1967, ob 15.30 izpred hiše žalosti Lancovo 23, Radovljica
Žalujoči: mož Rok, hčerki Angelca in Marija z družinama, sestra Marija, brala Franc in Janez ter ostalo sorodstvo
Kako poteka fluorografska akcija?
Po dosedanjih nepopolnih podatkih je odziv prebivalstva za fluorografski pregled na območju kranjske občine razmeroma ugoden. Dobra udeležba je bila na območju Velcsovega, Apna in v Beli* kar je predvsem zasluga krajevnih odborov RK, ki so zelo aktivno pomagali pri organizaciji same baze in tudi osebno obveščali prebivalce.
Slaba pa je bila udeležba na območju baze Planina, Bitnje in Trboje. Na Planini je bila skupna odsotnost 14%, od tega neopravičeno 10%, w Bitnjah je bilo skupno odsotnih 11 %, od tega neopravičeno 8%. V Trbojah je bilo skupno odsotnih 13%, od tega neopravičeno 5 %. Neopravičeno odsotni znižujejo odstotek udeležbe in s tem povzročajo dopolnilno delo organizatorjem fluorografske akcije, škodujejo sebi in svoji okolici. Neopravičeno odsotni so dobili ponovna vabila in kdor se fluorografiranja ni udeležil, je bil predlagan sodniku za prekrške za kaznovanja. Ne glede na to pa se zamudniki morajo udeležiti fluorografiranja.
Vsi občani, ki iz kakršnegakoli vzroka niso prišli na fluorografski pregled na dan i h ob uri, ki se glasi na vabilu, naj gredo na najbližjo fluorografsko bazo. Zadnji dan fluorografiranja bo pri Zdravstvenem domu v Kranju v torek, dne 31/10-1967 od 10. do 15. ure (in ne do 17. ure, kot je bilo po prvotnem programu zaradi dneva pred praznikom 1. novembra), tako da se lahko udeležijo fluorografiranja tudi zamudniki, ki so bili iz kakršnegakoli vzroka zadržani.
Komisija za propagando
V soboto, 23. oktobra 1967, bo v Kranju srečanje espe-ranlistov obmejnih mest Avstrije, Italije in Jugoslavije. Za to srečanje je Esperant-ko društvo Kranj pripravilo kulturni program, ki bo ob 19.30 v koncertni dvorani delavske ga doma. Na sporedu bodo diapozitivi S. Tavčarja Moj rodni kraj in nastop folklorne skupine iz Preddvora.
K udeležbi vabimo vse občane Odbor
Za posledicami prometne nesreče nas je za vedno zapustil član kolektiva tovariš
Franc Novosel
dolgoletni direktor
pogreb nepozabnega sodelavca bo v sredo, 25. 10. 1967, ob 15.30 izpred podji tja na pokopališče v Begunje
Delovni kolektiv in sindikalna podružnica TAPETNIŠTVO - SEDLARS T "v O RADOVLJICA
G LAS
ŠPORT
SREDA — 25. oktobra 1967
Gorenjska prva na čet ver oboj u
V Trbovljah je bilo tradicionalno srečanje atletskih pokrajinskih reprezentanc Dolenjske, Primorske, Zasavja in Gorenjske. Ekipa Gorenjske je zmagala v moški in ženski konkurenci. Prihodnje leto bo ta četvero-boj v Kranju.        J. J.
Tržičani drugi
Na tretji (zadnji) tekmi za medrepubliško prvenstvo med Slovenijo in Hrvatsko v moto-crossu v Brežicah je med posamezniki magal šoštaršič (Karlovac — CZ). Tržičani: Janez Rotar je bil tretji, Ahačič šesti, Andrej Rotar Pa je med dirko odstopil zaradi okvare na motorju.
Med ekipami je tržiška ekipa zasedla drugo mesto. — dh
Sindikalne športne igre
V ponedeljek so bile v Kranju sindikalne športne igre v namiznem tenisu. Pomerile so se ekipe sindikalnih podružnic Iskre, Save, LIK in IBI.
REZULTATI: Iskra : LIK 5.4, Sava : IBI 5:3, LIK : IBI 5:2, LIK : Sava 5:2, Iskra : IBI 5:3 in Iskra : Sava 5:2.
Končni vrstni red: 1. Iskra, 2. LIK, 3. Sava, 4. IBI. A. ž.
Nič več bojazni za sneg
V prihodnjih dneh bo prejela tovarna Elan od poslovnega partnerja iz ZDA napravo za pripravljanje umetnega snega. Ob primerni temperaturi (okoli 0° C) bo torej možno napraviti s to napravo povsod sneg, tako da bodo lahko v primeru pomanjkanja snega s to napravo v kratkem času pokrili posamezna smučišča ali skakalnice.
J. J.
Jeseničani v Avstriji
Ekipa ŠD Jesenice je pred dnevi gostovala v Lienzu v Avstriji na povabilo šahistov iz Lienza in Finkensteina. V prijateljskem dvoboju s kombinirano ekipo teh dveh mest so zmagali Jeseničani z rezultatom 11:8.    V. B.
Plavalci Triglava že trenirajo
Po enomesečnem odmoru so 15. oktobra že začeli z rednimi treningi plavalci in plavalke kranjskega Triglava v zimskem bazenu. Žensko ekipo bo tudi v novi sezoni vodila Anka Čolnar, moško ekipo pa bo letos treniral Franc Rebolj. Tehnični vodja kluba pa bo odslej dr. Drago Petrič.   J. J.
Slavija: Triglav 2:0 (0:0)
. ■ Komentar V. Mladenovića
Pred tekmo sem bil prepričan, da bomo osvojili vsaj eno točko. Večina igralcev se je zelo potrudila, da izpolni mojo nalogo. Vse bi se najbolje zaključilo, če no bi bil izključen iz igre najboljši Igralec v napadu Vukotič. Vse do njegove izključitve smo bili povsem enakovreden nasprotnik. Mislim, da je bil Vukotič neopravičeno izključen. Naj bo kakorkoli že, »pet smo Izgubili dve točki, žalostno ugotovitvijo, da namo spet enega igralca |anj (Vukotič je že četrti ralee Triglava, ki je bil iz-Ijučen iz igre v letošnjem Fvenstvu). Ce bodo sodniki idi v bodoče Imeli tako |tra merila z našimi igralci, omo Imeli v prihodnje tež-lb nalogo sestaviti enajste rfco.
Ocene moštva: Vagaja 7, Ajdovec 6,5, Bencina 7,5, Ugri-ck 7, Nosan 73, Prestor 6,5, Kožar 6, Verblč 5, Vukotič 6, Bflcalo 6,5, Andolšek 6,5.
Preberite mimogrede
NOGOMET — V zahodni conski nogometni ligi je Kamnik izgubil v Postojni z domačim Nanosom z 2:3 (2:2).
ROKOMET — V slovenski moški ligi je Tržič visoko premagal Brežice z 21:14 (11:9) in je trenutno na četrtem mestu. V ženski republiški ligi je presenečenje pripravila ekipa Storžiča, ki je doma igrala neodločeno z Mursko Soboto s 6:6 (2:3) ln s tem osvojila prvo točko na domačem Igrišču v zadnjih dveh letih. Ostala dva predstavnika gorenjske v republiški ligi sta izgubila s tesnima rezultatoma: Brežice : Selca 7:6 (5:3), Piran : Kranj 8:6 (3:4). Po predzadnjem kolu so Selca na tretjem mestu, Kranj na sedmem ln Storžlč na osmem mestu.
ODBOJKA — V predzad-njem kolu republiške lige je Triglav v Novem mestu premagal domačo ekipo s 3:0 ln je na lestvici še vedno na predzadnjem mestu.
Turk in Rozmanova — državna prvaka v kegljanju
Kegljači z Gorenjske so na minulem državnem prvenstvu v kegljanju, ki je bilo v Slavonskem Brodu, dosegli spet izreden uspeh. Med prvo deseterico so se uvrstili kar štirje kegljači z Gorenjske. Kranjčan Jože Turk pa je s prednostjo 40 podrtih kegljev osvojil naslov državnega prvaka ln tako potrdil letošnjo formo, ko je zabeležil že nekaj zelo lepih rezultatov. Odlično pa se je uvrstil tudi Martelanc, saj je zasedel tretje mesto.
REZULTATI: 1. Turk (Triglav) 1831 (895, 936), 2. Steržaj (Branik) 1791, 3. Martelanc (Triglav) 1782, 4. Šlibar (Jesenice) 1779, 10. Ambrožič (Triglav) 1727, 16. Česen (Triglav) 1708 itd.
Naslov prvaka pa je v konkurenci članic osvojila tudi Kranjčanka Justa Rozman z izredno dobrim rezultatom. Prvenstvo je bilo minulo nedeljo v Varaždinu.
Uspeh kranjskih kegljačev in kegljavk v letošnji sezoni je od obstoja kluba doslej največji dosežek. Osvojili so tudi ekipno državno prvenstvo ter vrsto drugih pomembnih naslovov v posamični konkurenci.
J. Javomik
Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika
Blaž
Jakopič -trikratni zmagovalec na državnem prvenstvu
Blaž Jakopič je bil rojen 1. novembra 1945 na Bledu, Je študent tretjega letnika pravne fakultete v Ljubljani, član ŠD Jesenice ln stalni član državne reprezentance v alpskem smučanju.
čeprav je bil njegov oče znani smučarski skakalec, se je Blaž odločil za alpsko smučanje. Na svoj veliki talent je opozoril že kot pionir, saj so se že takrat začele vrstiti njegove zmage. V mladinski konkurenci dve leti ni imel tekmeca. Na tekmovanjih, kjer se je starterju prijavil tudi Blaž, je bilo vprašanje zmagovalca že odločeno.
V članski konkurenci je bilo med starejšimi pre-skušenimi tekmeci težko prodreti v sam vrh. Blažu je to uspelo že drugo leto in od takrat je stalni član državne reprezentance. V lanski sezoni, njegovi najuspešnejši, je postal državni prvak v slalomu, smuku ln kombinaciji. Zmagal je na študentskem državnem prvenstvu v Kranjski gori in enakem tekmovanju v Avstriji. Na letošnjem poletnem prvenstvu Slovenije na Kredarici je osvojil prvo mesto v slalomu, poleg tega pa je pozimi zastopal Jugoslavijo na vseh iHed-narodnlh tekmovanjih v tujini, kjer je žel v hudi mednarodni konkurenci lepe uspehe.
Njegovi uspehi so plod vestnega in marljivega treninga čez vse leto. Letošnja predolimpijska sezona bo zanj posebno pomembna in Blaž bo brez dvoma z rezultati še enkrat dokazal, da je trenutno jugoslovanski smučar številka 1.
L. Katnik
Mopedisti!
Za tiste, ki še niso registrirali svojih mopedov, avto-moto društvo Kranj organizira ZADNJIKRAT v tem letu registracijo, ki bo 6. in 7. novembra vsak dan od 8. do 12. in 14. do 16. ure v Tomšičevi ulici 1 (bivši gasilski dom).
AMD Kranj
Gorenjska rokometna liga
Radovljica — jesenski prvak
Osmo kolo v gorenjski rokometni ligi je prineslo velik uspeh rokometašem Selc. Selca so zmagale v škofji Loki. S tem uspehom je ekipa Selc vidno popravila svojo uvrstitev na lestvici. Po nekaj dobrih igrah so Jesenice nepričakovano doživele hud poraz na domačem terenu. Z zmago nad Kranjem B je Radovljica že osvojila praktično in teoretično naslov jesenskega prvaka. Novinec v ligi — Kamnik — pa je tudi slavil lepo zmago nad ekipo iz Križ. Kranjska gora je dosegla v tem kolu najvišjo zmago in se tako dokončno utrdila na drugem mestu.
Rezultati: škofja Loka : Selca 10:14 (2:6), Jesenice : Zabnica 18:30 (10:17), Kamnik : Križe B 30:19 (16:8), Radovljica : Kranj B 20:13 (10:8), Kranjska gora : Krvavec 37T4 (12:6).
Lestvica: Radovljica Kranjska
gora Selca šk. Loka Kamnik Kranj B Zabnica Jesenice Križe B Krvavec
8 8 0 0 159:108 16
6 1 1
5 0 3
4 1 3
4 0 4
3 1 4
3 0 5
8 3 0 5 8 116
8 10 7
155:106 13 106:85 10 136:119 9 147:150 114:120 150:144 144:147 107:160 95:174
P. Didlc
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščini — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 «/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.