Kako dolgo prebavlja želodec meso? Profesor dr. Mangold in dr. Meyer sta delala zanimive, čeprav nekoliko trde, poskuse, da ugotovita, kako dolgo prebavljajo različni živalski želodci različne vrste mesa. Razne vrste mesa sta dala v male kovinske preluknjane posodice, na te posodice sta pritrdila še tanke verižice, potem pa sta dala posodice požreti psu, čuku, vrani in kokoši zapored. Na verižici sta po&odice vedno labko potegala iz živalskih želodcev in pregledovala učinek prebave. Pes je govedino najhitreje prebavil (v 11 urah in 20 minutah), potem jo je prebavil čuk, zatem vrana in kokoš. • Kokoš je rabila za prebavo 17 in pol ure. Najhitreje so prebavile poskusne živali golobje meso, potem ribje meso, sviniino in govedino. Tudi način priprave mesa je važen. Najhitreje &o živali prebavile kuhano ali pečeno meso, suho meso kuhano, suho meso surovo in najtežje so prebavile surovo sveže meso. Kadilec po smrtL V češkem mestccu Prcrovu je umrl pred nekoliko dnevi ključavničar Hasek. Ker so bile okol- j-sčine njegove smrti precej skrivnostne, je dala oblast njegovo rakev izkopati in odpreti. Kako so se začudili, ko so našli v njej mrtveoa vsega pokritega s cigaretami! Toda vdova je kmalu raz•jasnila to stvar. Povedala je, da je bil pokojni strasten kadilec in da je še na mrtvaški posteliji izrazil željo, naj ga po smrti dobro založijo s cigaretami. In žena mu je to poslednjo željo izpolnila. Odkritje magnetičnega severnega tečaja pred 100 letL Dne 2. junija je minulo 100 let, odkar je bil odkrit magnetični teverni teeaj od Jamesa Clarke Ro'_sa. James Ross, ki je preživel skoraj celo življenje v severnih pokrajinah, je bil poveljnik severnoteča.vne eksipedicije, katere se je lotil njegov stric John Ross v letih 1829—1833, da bi preizkusil severnovzhodni prehod pr-0'ti vzhodu. James Ross, ki je &premljad v letih 1819—1827 Parrija na štii_h severnih ekspedicijah, sicer ni dosegel zaželjenega cilja — severnega tečaja, pač pa je zarisal kot prvi na ka_ti obal Bootlin Felix in King VVilliam dežele. Po hudem boju z ledom ,je morala zapustiti eksipedicija parnik »Victory«, ki se je bil podal kot prvi na razisikavanje večnega ledi^. Po dolgotrajni vožnji v čolnih s-o bili člani severne eksipedici|}e rešeni od pomožne ladje. Kaznovana pohlepnost. Neki hišni lastnik v Parizu je odpovedal stanovanje svojemu najemniku, uradniku Filipiniju, češ, da potrebuje prostore za svojega bližnjega sorodnika. Ko se je Filipini upiral, je gospodar sodnijsko dosegel prisilno izselitev. A pozneje se je izkazalo, da je zasedla stanovanje namesto dozdevnega sorodnika podnižnica ncke inozemske banke. Namesto 6000 frankov ki jih je plačal Filipini, j"e znašala nova stana.rina že 40.000 fr. Hišni lastnik je torej naredil izvrstno kupcijo. A policija je to reč prijavila sodišču. Sedaj je moral pohlepni hišni gospodar plačati najvišjo v zakonu določeno globo v znesku 5000 frankov poleg 30.000 frankov odškodnine nezakoIiito deložiranemu Filipiniju. Ribiči brez kruha. Moskovska »Izvestija« prinašajo pritožbo nad G00 ribičev iz Balaiklavskega zaliva na Črnem morju. Pričeli so pomladanski lov, pa zelo trpijo vsled pomanjkanja živil. Pogrešajo najbolj kruh. Ostati bi morali jpo več dni na morju, da bi opazovali nastavljene mreže in trnke.A na odredbo prehranjevalnega urada v Sevastopolju dobijo vedno samo za eden dan kruha, da »ne bi predaleč odhajali od obale«. Vsled tega morajo ribiči, najsi imajo še toliko sreče pri lovu, zvečer vedno dvigniti sidra in odriniti nazaj y Sevastopolj. Drug dan zopet dobijo kruh, zopet odrinejo na morje in večkrat ostanejo brez plena, ker so med tem odšle ribje jate kam drugam. K temu poro.ihi »Izvestij« je pripomniti, da se oblasti najbrže boje tihotapljeaja rtujega blaga, ali pa da bi morebitni begunei uhajali na Turško. Otok mučenikov. Devet km dale. od Rocheforta na Francoskeim ob ustju reke Cbarente leži neobljuden, _ boroiviem poraščen otoCič Madame. Zdaj je na prodaj. Država bo obdržala samo le najvišji vrb. z razvalinami nekdanje srednjeveške trdnjave. Še pred 50 leti so n-otri stanovali vojaški kaznjenci. Zdaij je poslopje prazno in biva notri le samo en čuvaj. Ob času lova na tunine mu dela družbo več ribičev, ki pronočijo v njegovi čolnarni na obali. Zato se dviga ob jugozapadnem koncu otoka vcliko razpelo, kjer se zbirajo vsako leto jeseni številni romarji. Med revolucijo so bile ob otoku zasidrane barke s stotinami ujetih. duhovnikov, ki so, tn umirali na legarju, ali tudi bili obešeni, ker niso hoteli zatajiti vere. Rahlji so pometali ostanke v morje, pa tok jih je pozneje vedno vrgel na skalovje Madame. Po revoluciji so ljudje svecano pokopali kosti mučenikov in nad njimi zgradili kapelico. Visok kamenit križ na kraju, kjer je vrglo morje na obalo ostanke umorjenih in onemoglih, je zdaj postal priljubljena božja pot. »Črna roka« v Švici. Policija v Ženevi je izsledila tolpo mladoletnih nepridipravov, ki so pod vplivom znanih kriminalnih in detektivskih filmov sami poskušali izvrševati to v dejanju, kar so videli na platnu. Organizacija je bila seveda »tajna«, znak organizacije pa je bila »črna roka«. Organizacija je začela »poslovati« pred nekaj časom. Takrat je bila policija obveščena, da je bil iz nekega čakajočega avtomobila ukraden žepni robec. Potem zopet je bila ukradena škatljica vžigalic, potem pa je šlo vedno na višje. Uspehi so zlikovce napravili tako predrzne, da so začeli razne ukradene malenkosti pošiljati na naslov policije po pošti, vsaki pošiljki pa so priložili vizitko s »črno roko«, Policija je dolgo imela vse to početje za otročje budalosti. Ko pa je »črna roka« enkrat ukradla večjo vsoto denarja, je postala stvar resna in policija je kmalu dognala, da so v tej organizaciji sami mladoletni fi-kovci, ki jih je kmalu vse polovila in po zaslugi kaznovala, brez strahu pred skrivnostno »črno roko«. Navidezna smrt. V neki občini blizu Tešina se je primeril zanimiv slučaj navidezne smrti. Neka samotna ženska, ki je že dalje časa bolehala, ni v zadnjem času celih 24 ur ostavila hiše. Sosedje so odprli stanovanje in jo našli otrdelo. Po njih sodbi je bila mrtva. Veleli so jo prenesti v pokopališčno kapelico. Ko so jo ženske naslednjega jutra umivale in jo hotele položiti v rakev, se je navidezno mrtva ženska dvignila in se zelo čudila svoji okolici. Ženske so ss seveda močno prestrašile, vendar pa so imeli toliko poguma, da niso zbežale, marvsč odnesle bolnico takoj domov in jo izročile zdravniški oskrbi. Finska bo zopct pila. Po dolgih letih »suše« je Finska po odredbi zakonodajne zbornice zopet upravičena do prave pravcate pive, in sicer močne 2.25 odstotkov. Vse pivovarne so naravnost preplavljene z naročili, in dasi delajo vsc s polno paro, jim jih jc ncmogoče pravočasno izvršiti. Zob v pljučih. 28 letna Mrs. Williams v Chikagu se je morala nedavno podvreči ncnavadni operaciji, za kar se je morala podati k posebnemu špecijalistu. Operacijo je srečno prestala in se potem vrnila domov. Pred nekaj tedni jc ženski izginil iz ust en zob. Za stvar se ni sprva dosti brigala, dokler se ni par dni pozneje poiavila pri njej visoka vročica. Preiskava z X-žarki je pozneje pokazala, da je prišel manjkajoči zob skozi sapnik v pljuča. Očc uči sinova ropati. Neki družinski oče v Troutdab v Severni Ameriki hoče naučiti svoje otročiče zelo dobičkanosne obrti. Medtem, ko je mama sedela zunaj v avtomobilu, je papa z dvema sinčkoma stopil v banko. Sinova, katerih še ni noben 10 let star, sta pristopila k prodajalni mizi in položila na njo pest drobiža tet prosila uradnika, naj bi jima za to dal debel denar. Medtem ko je uradnik drobiž štel, je pristopil oče in ga s samokresom potisnil v sobo v ozadju, kjer so ga nato vsi trije zvezali, pobrali iz blagajne 400 dolarjev ter se potem odpeljali v avtomobilu, ki jih je čakal zunaj. Naposled se mu je samoumcr le po< sreSil. 561etni Merlin Andres v mostu Los Angeles v Kaliforniji se je naveličal življenja. Vsedel se je v svojo sobo, odprl plin in čakal na smrt. Bela žena pa ni hotela takoj na komando priti in tako je Andresu postalo dolgčas. Da bi se v zadnjih trenutkih malo i'azvedril, si je iprižgal cigareto. Temu je sledilo takoj dovolj »zabave«, kaijiti užgal se je plin, eksplodiral m raznesel celo hišo. Andres je sicer dosegel svoj cilj, a ne vsled plina, marveč vsled težlcih poškodb, kateriim je podlegel. Pijančevanje — posledica sladkosnednosti. Na nekem zborovanju londonskih' zdravnikov je neki medicinec povdarjal v svojem govoru, da starši, ki dovoljujejo svojim otrokom prekomerno zavživanje slaščic, jim ustvarjajo s tem temelj za bo-! doče pijančevanje. Izvajal je, da se s prekomernim uživanjem sladkih jedi goltanec privadi posebnemu dražljaju, katerega išče v poznejših letih v alkoholu. Hotel ženo ustrašiti, pa se skoro ustrelil. 34 letni K. Stone v Chikagu je hotel zatrditi svoji ženi, da jo še vedno ljubi. Žena mu je namreč očitala, da ima razmerje z neko sosedo. Mož je nato zgrabil samokres, ga pritisnil na sence in zagrozil ženi, da si bo končal življenje, ako mu ne bo verjela. Žena pa mu ni niti imela časa odgovoriti, kajti komaj je izgovoril, je že tudi počil strel, ki je moža nevarno ranil. Samokres jc sprožil neprostovoljno., ko mu je prst zdrknil in pritisnil na petelina. Sredstvo proti mišim. Dobro sredstvo proti mišim so baje smrekove vejice. — Smrekove vejice zdrobimo ter zamašimo z njimi luknjo. Baje že duh sam prežene miši. Če to parkrat storimo, se kmalu znebimo miši in podgan. Smrekove vejice sd tudi lahko suhe. Freveč krvi žrtvoval za druge. V Philadelphiji je umrl 47 letni Kennedy, ki je tekora zadnjih 18 let rešil življenje okoli 150 osebam s tem, da je potom transfuzije dal za nje svojo kri. Ta njegova darežljivost jc po mnenju zdravnikov tudi kriva njegove smrti. Tolika izguba krvi je namreč preveč delovala na njegovo srce, ki je vsled tega prenehalo biti. Sam za se poklical pogrebnika. Nekega večera je v Chikagu pogrebnik J. Hodkinson dobil po telefonu sledeče sporočilo: »Tukaj govori tvoj prijatelj Greer Galloway. Pridi semkaj pome.« Tem besedam je neposredno sledil pok strela. Hodkinson jc obveslil policijo in nato odhitel na Gallowajevo stanovanje. Predno ie odprl tanv kaj vrata, je začul še drtigi strel, in ko je prišel v stanovanje, je našel svojega prijatelja ležati z dvakrat prestrcljeno glavo umirajočega na tleh. Učiteljica se žrtvovala za otroke. V hrezuspešn&m poizkusu, da bi rešila dva otroka pred prihajajočim vlakom, je 26 letna učiteljica Miss Helen Scott v kraju Geneseo v Severni Ameriki izgubila življenje, Z njo sta bila ubita tudi oba otroka, Učiteljica je vzela svoj razred na izlet, S tremi otroci je stala na nekem malem železniškem mostičku, ko nepričakovano pridrvi vlak. Otroci so postali zmedeni in so skočili naravnost na progo. Učiteljica je skočila za njimi, da bi jih potegnila na varno, in se ji je tudi posrečilo, da je «nega otroka pravočasno vrgla s proge. Za druga dva pa je bilo že prepozno, Zadel jih je vlak in jih vrgel visoko v zrak ter jih na mestu ubil. Predsednik Hoover za razorožitev. Početkom maja je bilo v Washingtonu zborovanje mednarodne trgovske zbornice, Zborovanje, katerega se je udeležilo okrog tisoč delegatov, je otvoril predsednik Zedinjenih držav Hoover s pozdravnim nagovorom. V svojem govoru je povdarjal, da velik del krivde za sedanjo gospodarsko krizo leži na orožju, pod katerim svet danes naravnost ječi in ki ovira vs ouspešno sodelovanje med narodi. »Svetovni stroški za oboroževanje,« je dejal Hoover, »znašajo letnc pet milijard dolarjev, kar Je okrog 70 odstotkov več, kakor je bilo pred svetovno vojno. Kljub temu, da smo vsi podpisali Kellogov pakt, s katerim smo obsodili vojno kot sredstvo za poravnavo mednarodnih sporov, štejejo vendar armade celega sveta danes pet in pol milijonov mož v aktivni službi in nad dvajset milijonov v rezervi. Vse te velikanske sile, ki ogromno prekašajo predvojno stanje, je treba razorožiti, da bodo prišli narodi do medsebojnega zaupanja in da se bodo jdstranile neprestane grožnje in strah, ki imajo za posledico nestalnost, politično in ekonomsko. To ovira svet, da ne more priti na njem do zdravih razmer, in vojaške sile požirajo ogromne vsote narodnega premoženja.«