Med nami ni prostora za tiste, ki lahko nudijo samo prazno upanje v zapadno intervencijo v njihovo korist in na ta na-čin izglede za novo vojno. Takšni ljudje so izključeni iz našega političnega življenja. TITO j Leio i - Sfel 20 Vestnih. Osvobodilne ironie celjskega okrožja. Izhaja vsak petek Cena 2 din, mesečno 8 din »miMMM ninnili Celje 23. novembra Junaški borci se vračal na svola dom Do konca tega leta bodo po zakonu o demobilizaciji odpuščeni iz Jugoslovanske armade tisoči borcev, podoficir-jev in oficirjev. V naše vasi, tovarne in rudnike bodo prišli delavci in kmetje s čini oficirjev in podoficirjev JA in njeni borci z odlikovanji. To prav za prav ni demobilizacija, marveč mobilizacija za drugo, neoboro-ženo borbo ■—• za utrditev pridobitev narodno osvobodilne borbe za obnovo zemlje. Za vse naše narode je to dvostransko prijeten dogodek. Prvič zategadelj, ker je naša herojska armada iz-vojevala našim narodom slavni mir in varne meje in drugič zato, ker se bodo v naše vasi in mesta, v naše tovarne in rudnike vrnili junaški bratje, sestre, tovariši. Zahvaljujoč naši slavni armadi, smo doživeli to, za čemer smo ves ta čas hrepeneli. Svobodni smo, svobodna je naša država. V njej so se naši narodi pobratili med seboj. Mi živimo novo življenje, življenje bratstva in edinstva, življenje sloge pri skupnem delu izgradnje nove, srečnejše bodočnosti. S prihodom junakov iz vojske pričakujejo naši narodi upravičeno junake dela, ki so se v Jugoslovanski armadi vzgajali v duhu odločnosti, samopreina-£oyäilja ter zavestne discipline v borbi za svobodo delovnega ljudstva. S prihodom prekaljenih borcev na skupno delo bo delo oživelo širom naše zemlje kot močna pesem borbenosti in ne-popustljivosti tudi pri najtežjih nalogah. Borbeno bratstvo naše Armade, skovano v ognju najtežjih bojev, je zbližalo ljudi iz vseh krajev naše domovine. Jugoslovanska armada je zanje dom in šola. Oni gredo iz nje vedrih čel kot zmagovalci in žalostnih src, ker se poslavljajo od svojih tovarišev, od katerih jih ni mogel ločiti niti ogenj niti meč. Armada je zanje šola, v kateri so se mnogi naučili pisati, v kateri so se vsi naučili, kako se ne sme štediti življenje, kadar je v vprašanju nacionalna in socialna svoboda. Demobiliziram vojaki, ki odhajajo iz Armade, ne prekinjajo vezi z njo. Ona še nadalje ostaja v njihovih srcih in željah kot resnični učitelji v borbi za srečno bodočnost. Oni so ponosni, da prihajajo v svoje kraje kot novi ljudje in nova sila. Oni bodo znali velike nauke svojega vrhovnega komandanta o tem, kako je treba ljubiti, braniti in obnavljati domovino, uresničiti z narodom za narod. Kot verni učenci svojega velikega učitelja Tita vedo,. da morajo biti prvi pri vsakem delu. Niso se naučili spati pri delu. Ved- I no so budni. Kjer koli so, povsod so na braniku domovine. Prišli bodo v svoje domače kraje, na- | daljevali bodo svoje veliko delo ustvarjanja nove države in novega življenja. Kot take jih hrepeneče pričakujejo v vseh naših vaseh. Našli pa bodo tam nov duh, duh ljudstva, ki ustvarja, ki sam odloča o svoji usodi prvikrat v svoji zgodovini. Prenovljeni prihajajo in našli bodo novo življenje. Prva in najvažnejša novost zanje bo, da se bodo mogli kretati svobodno brez žandarske kontrole. Drugič, narod dela za sebe, a ne za tiste, ki so ga izkoriščali skozi dolgo vrsto let. Ljubezen našega naroda napram borcem Jugoslovanske armade je velika. Na mestih, kjer se demobiliziranci odpravljajo na svoje domove, ljudstvo tekmuje, kd<> se bo najlepše od njih poslovil. Zlasti nas dirne slovo demobili-zirancev iz naših obmejnih krajev. Ljudstvo se zaveda, da pomeni odhod tolikšnega števila borcev na svoje domove večje veselje, kakor pa ojačeva-nje vojske na meji. Ljudstvo se zaveda, da so naše meje varne, da stoji na njih nepremagljiva straža. In to ljudstvo se srčno poslavlja od svojih borcev. Skrbelo bo, da bo njihovo potovanje ugodno, vse bo storilo, da izkaže svojo hvaležnost in zahvalo svojim osvoboditeljem. trebne, marveč kot resnično močno silo, ki bo dala novega poleta delu na vseh mestih, kamor bodo postavljeni. Zato tolika skrb Armade, da vsak njen demobilizirani borec dobi v Armadi vse to, kar mu pripada, da se mu zagotovi zaposlitev ali predvidena pomoč. Jugoslovanska armada računa na svoje prekaljene borce, pa naj se nahajajo kjer koli, ne glede na to, kakšne naloge izvršujejo. Računa pa nanje tudi ljudstvo vse Jugoslavije, ki je z zaupanjem zrlo vanje v toku njihove junaške borbe proti fašizmu, in gleda tudi danes nanje z resnim zaupanjem, ko se vračajo na svoje domove, v novo borbo za obnovo, za lepšo in srečnejšo prihodnost. Ženske organizacije, mladina in sindikati vse Slovenije, so si napovedali tekmovanje, katero okrožje bo počastilo svoje borce čim veličastnejše, kdo jim bo nudil čim več na njihovi poti domov, kdo se bo čim prisrčnejše poslovil od Slovenske žene so volile prvič v zgodovini našega naroda. Foto Pelikan Z druge strani pa bo vložila ljudska oblast vse svoje sile, da bodo demobiliziranci takoj po odhodu iz vojske vključeni v delo po svojih sposobnostih in po znanju, ki so ga dosegli v Jugoslovanski armadi. Po zakonih so jim zagotovljeni krediti za obnovo njihovih porušenih domov in posestev. Jugoslovanska armada je zaposlila ogromen aparat ljudi in sredstev, da bo svoje borce v redu in tako kot zaslužijo, odpremila na njihove nove dolžnosti. Armada jih ne odpušča kot nepo- njih. Celjsko okrožje, v katerem so prevzeli to organizacijo naši sindikati, ob podpori mladine in žena, tekmuje z Ljubljano in Gorenjsko, kjer je prevzela mladina na sebe čast, voditi vse delo za čim lepše slovo od svojih vojakov in z Dolenjsko, kjer so se postavile na čelo tega dela naše žene. Tekmuj mo v tej plemeniti tekmi, nudimo svojim borcem vse, kar premoremo, da bodo odnesli na svoje oddaljene domove čim lepše spomine in misli na našo svobodno Slovenijo. Zmaga Domovinske fronte v Bolgariji -zmaga demokracije V Bolgariji je od 4,504.735 volivcev glasovalo 3,862.492 - to je 86 odst., za kandidate Domovinske fronte 3,407.355, to je 88"2 odst. volivcev! Bratska Bolgarija, ki je želela doseči čim hitrejšo sklenitev miru, je dne 24. avgusta sprejela predlog treh velikih sil, da odloži splošne volitve, ki naj bi bile dne 26. avgusta. Vlada je storila vse, da bi ustvarila v svoji državi čim ugodnejše ozračje za izražanje svobodne stotku ter s tem pokazalo, da je popolnoma razumelo globoki pomen teh volitev. Odločno in samozavestno je pokazalo, da hoče demokratično in neodvisno Bolgarijo. Z nedeljskim glasovanjem je bolgarsko ljudstvo glasovalo tudi za program, ki je bil kronan z vstajo 9. septembra, — to je dan, ko je bolgarsko ljudstvo za vselej zrušilo nasilje bolgarskih fašistov, ki je trajalo več kot pol stoletja. Na nedeljskih volitvah je zmaga Domovinske fronte v Bolgariji potrdila, da je Bolgarija resnično krenila na novo pot, od katere je ne more nihče več odvrniti. Bolgarsko ljudstvo je z glasovanjem pokazalo, kako zaupa svoji Domovinski fronti, ki je fronta delavcev, kmetov in delovne inteligence. Domovinska fronta, ki je že v preteklem letu rešila svoje ljudstvo propada, je dokazala, da zna rešiti tudi sedaj vsa vprašanja, ki jih stavlja povojni čas. Bolgarsko ljudstvo se v polni meri zaveda, da izven Domovinske fronte zanj ni rešitve, zaveda se, da razen nje danes ni v Bolgariji sile, ki bi mogla oču-vati demokratični preporod dežele in jo gospodarsko obnoviti. Bolgarsko ljudstvo je dokazalo, da je izvolilo oblast, ki jo bo podpiralo tudi v bodoče. Saj je narod mnogo pretrpel pod narodnimi izdajalci in tujimi agenti — sedaj, ko so težave premagane, ne bo nikdar več popustil. S tem, da je bolgarsko ljudstvo glasovalo v tako veliki meri za Domovinsko fronto, je postavilo na laž vse nesramne klevete, ki so jih med bolgarskim narodom širili razni protiljudski elementi doma in v tujini. Domovinska fronta je pokazala bolgarskemu narodu, kako je treba reševati najvažnejša vprašanja in ni Jšla med njega s praznimi obljubami — položila je pred njega račun svojega plodovitega dela. Ona je bila tista, ki ga je v svojih prvih mesecih obstoja rešila tudi vseh tistih notranjih borb, ki so bile značilne ljudske volje na splošnih volitvah. Izdala je v ta namen tudi vrsto ukrepov in izboljšala prvotni volivni zakon. Dne 18. t. m. so se vršile v Bolgariji prve svobodne in demokratske volitve v Narodno sobranje. Ljudstvo se je teh volitev udeležilo v izredno visokem od- Zmaga Ljudske ironie je zmaga politično zrelih množic delovnega ljudstva! za mnoge evropske države. Prvi korak Bolgarije po novi poti je bila vojna napoved Nemčiji. Nova Bolgarija se je na ta način vključila v blok zaveznikov ter častno rešila zaupano ji nalogo ter dvignila v mednarodnem svetu svoj ugled. Naša mogočna zaveznica Sovjetska zveza je bila prva država, ki je priznala delež nove Bolgarije pri izgrajevanju miru na Balkanu, njene vojne napore ter navezala z njo prijateljske odnosa je. Bolgarski volivci so cenili vse te uspehe, ko so v nedeljo glasovali za Domovinsko fronto. Jugoslovenski narodi se iskreno veselimo zmage Domovinske fronte v Bolgariji — saj je njena zmaga nov uspeh demokracije in jamstvo za prijateljsko sodelovanje med demokratično Bolgarijo in našo demokratično in federativno Jugoslavijo. Veličastna manifestacija v Celju Po vsej Jugoslaviji proslavljajo v teh dneh veličastno zmago Ljudske fronte. Po mestih in vaseh se zbirajo množice ljudstva, ki v slavnostnih povorkah manifestirajo povezanost z Ljudsko fronto in demokratično Titovo republiko in ki obenem dajejo duška svoji mržnji in o-gorčeaju napram reakciji in vsem proti-Ijudskim elementom. V ponedeljek zvečer je večtisočglava množica napolnila celjske ulice. Bila je to najveličastnejša manifestacija, kar jih je Celje v zvezi z volitvami doživelo. Zelo lep je bil pogled na stotine in stotine plamenic in lampijonov. Kakor goreča reka so se zlivale lučke po ulicah. Vse množične organizacije so strnjeno nastopile s svojimi zastavami, z najrazličnejšimi parolami. Naši borci so korakali ramo ob rami z mladino, ženami, delavci in meščani. Nepretrgano vzklikanje, skandiranje in petje je odmevalo po mestu. »Živela Ljudska fronta!« »Živela Titova republika!« Ogorčenje nad rovare-njem in neuspelimi poizkusi reakcije, zapeljati ljudstvo in ga prevarati za dragocene pridobtve osvobodilne borbe, pa si je dalo duška v burnih vzklikih: »Smrt reakciji!« Sprevod je obsegal tolikšno dolžino, da so po Mariborski cesti še vedno prihajale nove množice, ko je čelo povorke že obšlo vse mesto. Pred zgradbo Okrajnega odbora OF Celje-mesto se je sprevod ustavil, morje luči je napolnilo trg. Kot prvi je zbrano množico nagovoril predstavnik Jugoslovanske Armade major tov. Grbec, ki je dejal, da so narodi Jugoslavije enodušno izrazili svojo voljo, da hočejo demokratično republiko, da hočejo Tita, napredek in boljšo bodočnost. Sedaj bo šlo ljudstvo s podvojenimi silami na delo za obnovo domovine. Jugoslovanska Armada, ves narod, politika Osvobodilne fronte, naš heroj Tito so nam garancija, da se bo obnova uspešno izvršila. Kot zastopnik sindikatov je govoril tov. Svetek Dušan, ki je spomnil na ne-številne žrtve, katere so padle za našo svobodo. Reakcija hoče pregaziti te grobove. Mi pa smo pokazali našo enotnost in našo moč na dan volitev in bomo tudi vnaprej s skupnim delom premagali vse ovire in zapreke in vse poizkuse protiljudskih elementov, razkrojiti nase vrste. Tov. Maks Berčič, član Okrožnega odbora OF, je v svojem govoru med drugim dejal: »Reakcija se je trudila, da bi šla Jugoslavija po poti Grčije. Pozabila pa je, da nismo v Grčiji in Italiji. Zmago smo si sami priborili, zato je ne bomo dali iz rok. Jugoslovanski narodi so pokazali, da ne potrebujejo tujih intervencij, ljudstvo je 11. novembra interveniralo samo. Poskrbeli pa bomo tudi za to, da bodo ob naših mejah živeli samo pošteni Slovenci, ki se ne puste zaslepiti od fašističnih agitatorjev. Da so volitve v Radgoni tako slabo izpadle, priča o tem, da so tam še vedno fašistični elementi, ki zaslepljajo ljudstvo. Partizanska borbenost in odločnost pa bo znala premagati tudi te zadnje ostanke fašizma, kakor je premagala v naši zemlji fašistično zver samo.« Ljudstvo je s pritrjevalnimi vzkliki spremljalo izvajanja govornikov, dalo je duška svoji mržnji in ogorčenju napram reakcionarjem, pa tudi svoji brez- mejni ljubezni do maršala Tita in republike Jugoslavije. Ob koncu so bile prečitane sledeče pozdravne brzojavke: Tovarišu maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu Beograd Ob velikem navdušenju vsled veličastne zmage Ljudske fronte Jugoslavije Vam pošiljamo, zbrani na mani-festacijskem zborovanju, plamteče pozdrave z zagotovilom naše neomajne zvestobe. Zavedamo se, da je velika zgodovinska odločitev narodov Jugoslavije pokazala vsem pot nove Jugoslavije, pot demokracije, pot svobode, ljudske oblasti ter Vašega modrega vodstva kot edino pravo luč resnice za boljšo bodočnost in srečo našega ljudstva. Naj živi demokratska federativna Jugoslavija! Naj živi naš veliki voditelj tovariš maršal Josip Broz-Tito! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Meščani, delavci, vojaki in kmetje t Celju. Tovarišu ministru Leskošek Francu Ljubljana j K veličastni zmagi Ljudske fronte pri volitvah Vam z današnjega manifestacij-skega zborovanja zbrani prebivalci Celja in JA iskreno čestitamo ter pošiljamo tople pozdrave v prepričanju, da boste Vaše delo nadaljevali neumorno kot doslej. Naj živi republika Slovenija! Naj živi ljudska demokracija in republika Jugoslavija! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Prebivalci na manitestacijskem zborovanju 19.11.1945 Okrožnemu odboru OF Maribor. Prebivalci okraja Celje-mesto, zbrani na masovnem povolilnem manifestacij-skem zborovanju dne 19. t. m. so radostni nad veličastno zmago delovnega ljudstva pri nedeljskih volitvah. Te radosti nam ne greni niti žalostno in za nas nerazumljivo dejstvo, da so ponekod v vašem okrožju še na delu temne protiljudske sile, ki rovarijo proti pridobitvam narodno osvobodilne borbe. Prepričani smo namreč in vam brezpogojno zaupamo, da boste znali vaše okrožje očistiti te reakcionarne klike, kulturbundovcev, nemčurjev in drugih protiljudskih elementov, ter jim enkrat za vselej onemogočili njihovo razdiralno delo. Pri tem delu naj vas vodi naše skupno geslo: Smrt fašizmu — svobodo- narodu! Delavci, meščani, kmetje in vojaki okraja Celje-mesto Ko je železničarska godba odigrala državno himno, se je množica zopet uvrstila v povorko. Še dolgo so po celjskih ulicah odmevali navdušeni vzkliki in partizanske pesmi. Celjani so s to veličastno manifestacijo ponovno izrazili svojo pripadnost k Ljudski fronti, obenem pa demonstrirali proti reakcionarnim elementom, ki bi radi s podtalnim rovarjenjem zastrupili ljudstvo in izpod-kopali temelje nove Jugoslavije. Zmagali smo na fronti - zmagali smo pri volitvah zmagali bomo pri obnovi! Revirji se zavedajo zmage Ljudske fronte Revirji so pri volitvah pokazali, da se zavedajo, kaj pomeni za njih Osvobodilna fronta, kaj ljudska oblast. 2e pred volitvami so vršili predpriprave, o katerih smo že pisali v Novi poti. Tudi po volitvah so dali duška svojemu veselju ob zmagi Ljudske fronte. V torek zvečer, na dan 13. 11. 1945 se je v Trbovljah zbralo zopet okrog 4000 ljudi, ki so v dolgi bakljadi prepevali revolucionarne pesmi ter tudi na ta dan kakor že pred volitvami »žagali reakcijo«. Ogorčeni so obsojali amnestirance, ki so tudi po tem, ko so spoznali velikodušnost nove demokratične in federativne Jugoslavije sejali med poštenim in zavednim lfudstvom razdor ter ga ščuvali proti ljudski oblasti. Zahtevali so kazen za vse tiste, ki še danes napačno pojmujejo našo demokracijo. V ta namen so poslali tudi protestne brzojavke mariborskemu okrožju ter pozdravne brzojavke našemu ljubljenemu maršalu Titu ter izvoljenim delegatom. Brzojavke smo priobčili že v prejšnji številki Nove poti. Isti dan se je zbralo v Zagorju nad 3000 ljudi — mladine, delavcev, žena raznih organizacij, rudarska godba, gasilcev itd. Vzklikali so Ljudski fronti ter manifestirali zmago delovnega ljudstva. Posebno pa so bili ponosni, da so odnesli v okrasitvi prvo mesto v okraju. Saj so postavili 17 slavnostno okrašenih slavolokov z najrazličnejšimi parolami. Tudi hiše in volišča so bila tu- kaj najlepše okrašena. Žene in dekleta so že cel teden prej nosile in vozile vence iz okolice, da bi se čimbolj postavile. Pomagale so jim pri tem tudi okoliška dekleta. V Hrastniku pa se je zbralo zvečer 13. novembra v dolgi povorki nad 100 ljudi. Pred kolodvorom zbranim je nato govoril tudi politkomisar iz Gubčeve brigade. Še nikoli pa ni bilo v Radečah v povorki toliko ljudi kot na ta dan. Zbralo se je nad 1200 ljudi, kar je za ta kraj nekaj izrednega. Prišli so tudi prebivalci iz izseljenega pasu. V neki izse-ljeniški vasici so imeli pri volitvah nekoliko manjši odstotek glasov za Ljudsko fronto. Zbrani na tem manifestacij-skem zborovanju so se jokali, da so v njihovi vasi še ljudje, ki so nasedli reakcionarnim prišepetovalcem, ki so grozili z intervencijo ter volili v skrinjico brez liste. Tovariš Presker, delegat v tovarni Peta je držal zbrani množici nagovor. V splošnem pa je pri volitvah v trboveljskem okraju volilo skoraj povsod nad 90% za Ljudsko fronto tudi ljudstvo v izseljeniškem pasu. Pokazali so svojim tovarišem delavcem, da so tudi oni za državo, kjer pomaga delavec kmetu in kmet delavcu — kjer ni več starega sovraštva, ki ga je sejala med nje skorumpirana in čaršijska stara Jugoslavija. Zene iz okraja Šoštanja ob volitvah Kakor povsod, tako so tudi žene iz šoštanj skega okraja pri volitvah v Ustavodajno skupščino pokazale, da se zavedajo pridobitev, ki so jih s krvjo priborili njihovi sinovi in možje. Tako je prišla n. pr. stara kmečka ženica na volišče v Dovže. Kakor vsem drugim, je predstavnik razložil tudi njej: »Ta skrinjica je za prvega kandidata, ta za drugega, a tam pa je skrinjica brez liste, ki predstavlja staro Jugoslavijo.« Žena ga je z nerazumevanjem gledala, nato,pa se obrnila in hotela oditi. Rekla je: »Ne, sedaj pa ne bom volila.« Začuden jo predstavnik liste vpraša, zakaj ne. Obrnila se je in mu rekla: »Hočem voliti samo Tita, ker pa skrinjice za njega ni tukaj, ne maram voliti!« Šele, ko ji je predstavnik liste obrazložil, da so skrinjice kandidatov Ljudske fronte tudi skrinjice za Tita, se ji je razjasnil obraz in volila je za Tita. Na volišču v Mislinju (okraj Šoštanj) so imeli volivko, ki vsled bolezni že 15 let ni stopila iz svoje hiše. Na dan volitev pa je zaprosila pri sosedu za voz, da jo pelje pred volilni lokal. Z voza se je dala prenesti k volilnim skrinjicam, samo, da je lahko volila. »Volila sem za Tita« je dejala, ko je zapuščala volilni lokal. Brzojavka predsednika ameriškega komiteja za pomoč Jugoslaviji Jugoslovanskemu Rdečemu križu Predsednik ameriškega komiteta za pomoč Jugoslaviji, Zlatko Balokovič, je poslal osrednjemu odboru jugoslovanskega Rdečega križa naslednjo brzojavko: Ameriški komitet za pomoč Jugoslaviji in vojni pomožni sklad Amerikancev jugoslovanskega porekla, pošiljata dvesto petdeset ton raznega materiala kot pomoč prebivalstvu Jugoslavije, ki je bilo v vojni prizadeto. Pošiljka potuje z ladjo »Albert Reeder«, ki je zapustila New York 13. novembra. Ladja bo izkrcada blago v Splitu. Srečni smo, da vam lahko pomagamo vsaj na tako skromen način. Verjemite, da se bomo še nadalje trudili, da nadomestimo žrtve, ki so jih dali hrabri narodi Jugoslavije v vojni. i: > ii • " Slovenske žene volijo za boljšo bodočn ost svojih otrok. Pozdravne brzojavke z manifestacij zmage Ljudske fronte Prebivalci vasi Medlog, Babno, Ložni-ca in II. četrti okraja Celje-mesto so z manifestacij in proslav zmage delovnega ljudstva Jugoslavije poslali naslednje brzojavke: Tovarišu maršalu Josipu Brozu-Titu Beograd. Veseli zmage ljudstva v vsej domovini in ponosni, da je tudi naš kraj med tistimi, ki so volili nad 90 % za OF, Vas, naš junaški voditelj, pozdravljamo vsi prebivalci krajev Medlog-Babno-Ložni-ca okraj Celje-mesto. Sedaj verujejo tudi maloverni, da je Jugoslavija enotna, močna in neodvisna. Nočemo več strankarskih prepirov, nočemo sovraštva. Složni bomo zgradili na ruševinah novo boljšo Jugoslavijo. A Vam, ljubljeni maršal, pa želimo zdravja in moči, da bi bili kos vsem velikim nalogam in delu, ki ga izvršujete. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Prebivalci krajev Medlog-Babno-Ložnica, okraj Celje-mesto. Ministru tovarišu Leskošku Francu Ljubljana. Volilci krajev Medlog-Babno-Ložnica okraja Celje-mesto, zbrani na množičnem sestanku Vam pošiljamo tovariške pozdrave in čestitke kot svojemu poslancu v Zvezni skupščini. Prepričani, da boste kot domačin-rojak znali tolmačiti želje in potrebe svojega delovnega ljudstva Vam obljubljamo, da bomo tudi mi s svoje strani z dobro voljo premagovali vse težave in zapreke. Z željo, da bi Vas, tovariš minister, kmalu videli v naši sredi, Vas toplo pozdravljamo s Smrt fašizmu - svobodo narodu! Prebivalci krajev Medlog-Babno-Ložnica, okraj Celje-mesto. Borili se bomo Mariborskemu okrožju! Vsi volilci vasi Medlog-Babno-Ložnica okraja Celje-mesto smo strmeli nad izidom volitev v nekaterih okrajih vašega okrožja, posebno v Radgoni in D. Lendavi. Tudi pri nas je pretežno kmet-ski okoliš, pa smo volili 92% za OF! Zakaj? Zato, ker smo poslušali svojo zdravo pamet, ne pa agentov tistih de-lamržnežev, ki bi se po štirih letih udobnega letovanja radi vrnili iz tujine v osvobojeno domovino, da bi spet zadolževali kmeta in delavca, uradniku pa mesto plače dajali miloščino. Tudi mi čutimo, kako globoko je okupator zavlekel v blato voz našega gospodarstva, a pripravljeni smo vsi krepko potegniti, da ga čimprej e izpeljemo na široko cesto — in gorje tistemu, ki bi ga nalašč rinil nazaj. Tovariši, zahtevamo, da je naša se-] verna meja trdna in čista! Zahtevamo, da tistim, ki so pri vas od nekdaj ribarili v kalnem, razločno poveste, naj gredo drugam loviti debele kaline! Povejte jim v takem jeziku, da bo tudi njih trdim glavam razumljiv! Populite lju-liko, da bo raslo zdravo žito! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Prebivalci krajev Medlog-Babno-Ložnica, okraj Celje-mesto. Tovarišu maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu Beograd. Ob priliki veličastne zmage Ljudske fronte pri volitvah dne 11. novembra, ki pomeni potrditev in priznanje Vašega neumornega dela za dobrobit jugoslovanskih narodov, Vam, dragi naš maršal, iskreno čestitamo ter obljubljamo vztrajno in marljivo nadaljevati delo pod Vašim modrim vodstvom in po načelih Ljudske fronte Jugoslavije. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Cetrtni odbor OF II. četrti Celje-mesto. Prav za prav smo s svojim poročilom o volitvah v naši dolini malo zamudni, pa nam prav to dovoljuje, da treznejše in stvarnejše presodimo opravljeno delo in uspeh, kot bi to mogoče storili prve dni po 11. novembru, ko so nas obilne, odgovorne naloge še pustile brez sape. Ko se danes ozremo nazaj, smemo v prvi vrsti ugotoviti, da je ljudstvo naše doline pokazalo vzgledno zavednost, da se v veliki večini ni dalo premotiti ne od težav, s katerimi se bori, ne od reakcijskih gesel, ki so poskušale z vsemi silami zanesti zmedo v naše vrste. Težko živi naš človek, posebno oni z oddaljenih hribov, neštete so ovire, ki jih mora premagovati, da si oskrbi najpotrebnejše za prezimovanje. Trda je bila borba za najprimitivnejšo obnovo, trda je še danes borba za življenje. Naši gorjanci se mučijo ko črne živali... Toda to ni omajalo voljo našega ljudstva! Priznavali so napore, ki so bili storjeni, da se stiska olajša, odkrito priznavajo, da niso upali, da bo oblast sposobna v tolikšni meri urediti to, kar je okupator štiri dolga leta uničeval in uničeval. In prav ti, najbolj prizadeti, so pokazali največ zavednosti pri volitvah. Kmetje s Konjskega vrha, ki jim je vrh starih nesreč še letošnja toča pobila skromni pridelek, so se skoraj do zadnjega udeležili volitev. Kljub snežnemu metežu, ki je trajal na dan volitev do poznega popoldneva, so prihajali gorjanci od svojih, do tri ure oddaljenih domov v solčavskih hribih, kljub neurju. Takih primerov požrtvovalne zavesti in zrelosti, ljubezni do naše države bi našteli brez števila. Prihajali so kljub ^upnikovemu opominu, kljub strahova-■ju raznih špekulantov, ki so jih odgo- lo za življenje in njegove težave. Konec je treba narediti tistim političnim visokopetnikom, ki ti na kakem sestanku zasolijo: »Zdaj ne govorimo o krompirju in čebuli, temveč o Osvobodilni fronti.« Kot bi ne bila ena temeljnih nalog naše države, naše Osvobodilne fronte tudi vprašanje, ali bomo pustili krompir špekulantom ali ga bomo spravili v sklede delovnih ljudi. Še to! Na vaških sestankih čujemo dostikrat zdravo kritiko naše oblasti, njene okornosti, nepravilnosti. Ljudje stavljajo vprašanja, zahtevajo pojasnila. Koliko naših aktivistov se take prilike otrese, češ, o tem se bom že pozanimal! Sestanku, na katerem so padala vprašanja in zahteve po pojasnilih, mora v najkrajšem času slediti sestanek, ki bo odgovoril na vprašanja! V Gornjem gradu so volivci iznesli mnogo upravičene kritike, med drugim glede Rdečega križa in nepravilnosti pri delitvi. Prav konkreten material sta si lahko aktivista zapisala. Obljubila sta odgovor v najkrajšem času. Od tega je minilo troje tednov in o odgovoru še ni duha ne sluha. Tako postopanje kaže omalovaževanje ljudskih množic, ki jih na drugi strani v velikih govorih kritiziramo zaradi neaktivnosti. Ljudstvo je pri teh volitvah izreklo zaupanje Osvobodilni fronti. Čistimo svoje vrste, odvrzimo svojo okornost, nerodnost, oklevanje, kadar gre za resnično ljudske zahteve. Bodimo ljudstvu vredna opora. Predvsem pa prekinimo enkrat za vselej s popustljivostjo napram ljudskim sovražnikom, ki s svojimi gospodarskimi zločini še bolj otežujejo položaj, s katerim se borimo, kakor tudi napram onim, ki bi nam hoteli nase jati ljuliko po njivah. Stara ženica je vsa srečna, da sme tadi ona oddati svoj glas za Ljudsko fronto. 25-teinica smrti Leva Tolstoja v ZSSR proti onim, ki bi hoteli nasejati ljuliko po njivah t varjali od naše skrinjice, češ: skrinjice kandidatov Ljudske fronte so hudičeve skrinjice. Trpeče delovno ljudstvo se ni dalo omajati, spoznali so, kam bi jih dovedla pot, pa čeprav z gospodom župnikom na čelu: nazaj v stare čase gladovanja, ko bi jih zopet lahko lupil trgovec z lesom, preganjal dacar in žandar. V nižini, ki si je v teh nekaj mesecih že krepko opomogla s starimi preostalimi zalogami lesa, nepožganimi hišami, so marsikje špekulanti v zahvalo, da so lahko doslej tako nemoteno razvijali svoje kupčije, zavedli reveža, da jim je nasedel in volil skrinjico brez liste. 2e drugo jutro je prišel zapeljanec osramočen in potrt in skušal popraviti, kar se popraviti ni dalo. Vendar tudi v takih primerih znamo ločiti: poiskali bomo krivce, ki jih ni bilo sram še tako ogabne klevete, še tako podle zlorabe svetih verskih čuv-stev našega ljudstva in jih poklicati na odgovornost za tako počenjanje. Ljudstvo samo, kateremu so se odprle oči, jih bo sodilo. V volitvah pa ne vidimo samo uspeha, mnoge naše napake so se razgalile. 2e to, da smo mnoge vasice prvič obiskali pred volitvami in tam slišali bridko sodbo: kot partizani ste našli vselej k nam, sedaj ko vas pa rabimo, moramo hoditi v Gornji grad, da vas najdemo, zahteva, da spremenimo svoje dosedanje delo med ljudstvom, ki se je velikokrat nehalo tam, kjer avto ni mogel naprej. V drobnem delu po vaseh in z brigo za dnevne male potrebe ljudi si bomo vedno našli srca, ki bodo vselej bila za oblast delovnega 'ljudstva. . Pod ljudsko politiko razumevamo de- 20. novembra se je sovjetsko ljudstvo spomnilo 25 letnice smrti velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. V Moskvi, Leningradu, Kijevu, Rostovu, No-vosibirskem in drugje so odprli velike razstave, ki prikazujejo življenje in delo velikega pisatelja. V prestolnici se je ta dan vršila znanstvena seja, na kateri so preučevalci Tolstojevega dela čitali poročila o njegovem delu. Na novo je bil odprt Tolstojev muzej v Moskvi, v ulici, ki nosi njegovo ime. V tej hiši, kjer je pisatelj živel 20 let, je zbrano pohištvo in številni spomini v zvezi s Tolstojevim življenjem in delom. Tolstojeva dača Jasna poljana v pokrajini Tuia, ki so jo Nemci poškodovali v 45 dneh svoje zasedbe, je bila obnovljena Za obletnico bo izšla celotna akademska izdaja del Leva Tolstoja v 95 zvezkih; 13 jih obsegajo dela, ki so prvič objavljena. Tolstojevo splošno priljubljenost v ZSSR dokazuje dejstvo, da je bilo v 20 letih pred revolucijo razpeča-nih 8 milijonov izdaj del Leva Tolstoja. Za časa sovjetskega režima so bile knjige velikega pisatelja izdane v 65 jezikih narpdov ZSSR v 25 milijonov izvodih. Prve knjige, ki so bile tiskane v jezikih mnogih narodov ZSSR, ki pred kratkim časom niso imeli še niti svoje abecede, so dela Leva Tlstoja. V Moskvi živi več potomcev velikega ruskega pisatelja. Najstarejši sin, Sergej Tolstoj, je književnik, skladatelj in pedagoški delavec na moskovskem konzer-vatoriju. Za svoje delo pri proučavanju očetove dediščine je bil odlikovan z odlikovanjem Rdečega prapora za delo. Pisateljeva vnukinja Sof. Tolstoj, je ravnateljica Tolstojevega muzeja v Moskvi. Pisateljeva vnuka, Vladimir in Ilija, in dva pravnuka so bili odlikovani z odlikovanji za hrabrost in spretnost, ki so jo dokazali v domovinski vojni. Dolg« vrst« volilcev čakajo pred celjskimi volišči Foto Pelikan Kjer so naše žrtve - tam so naše meje Festival dela v Gorici — mogočna manifestacija delovnega ljudstva Gorica je doživela dne 18. t. m. svojo največjo manifestacijo dela. Slovenske in italijanske množice so prihajale v Gorico že v zgodnjih jutranjih urah iz bližnjih in daljnih krajev s harmoniko in petjem. Predmestje je bilo okrašeno s slovenskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo. Povsod so bili transparenti in napisi, ki so izražali željo primorskega ljudstva po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. V izložbah si videl slike maršala Tita, generalisima Stalina in voditelja italijanskega proletari-ata Togliattia. Okrasitev mesta in napisi so poudarjali slovensko-italijansko bratstvo — največjo pridobitev težke narodno osvobodilne borbe. Povorka simbolično okrašenih vozov ter množice delovnega ljudstva so se začeli zbirati na trgu Katarine, ter se je okoli desete ure pričela pomikati proti korzu. Tisočglava množica je držala špalir in pozdravljala manifestante, ki so peli bojne in narodne pesmi, godbe pa so igrale koračnice. Na tisoče slovenskih in italijanskih zastav se je vilo skozi ulice. Na čelu povorke pa so bile zavezniške, sovjetske, jugoslovanske in italijanske zastave. Za njimi so korakali borci-osvoboditelji Gorice, ga-ribaldinci in slovenski partizani. Takoj za njimi so šli tovariši, ki so.se vrnili pred tednom iz ujetništva v Franciji. Nosili so svoje prapore in transparente. Oblečeni so bili v črno uniformo z jugoslovansko trobojnico na rokavu in z zvezdo na čepici. Tem so sledili inter-niranci iz Nemčije. Sprevod pa so za- j kij učili simbolični vozovi dela. Na čelu se je pomikal avto, ki je vozil napis v slovenščini in italijanščini. »Poglejte nas in seštejte nas!« Na enem izmed vozov je bila razporejena prva slovenska šola v Gorici, ki je bila otvorjena po petindvajsetih letih suženjstva. Učiteljica in učenci so med manifestacijo prebirali slovenske knjige. Za Goričani so stopali Krašovci, ki so prikazovali zločine fašistov in svoje uničene domove. Z napisi so pozivali na obnovo porušenih domačij. Ljudstvo je ob pogledu na v miniaturi prikazana grozodejstva fašistov ogorčeno prekli- njalo fašizem ter zahtevalo, da naj se končno pristopi k odločnemu očiščenju fašističnih ostankov, ki še danes rova-rijo in sabotirajo obnovo ter povzročajo ljudstvu nadaljno bedo. Okoliške vasi so prikazale koliko so pripomogle v narodno osvobodilni vojni. Z napisi: »Kjer so naše žrtve, tam so naše meje!« — »Dajte nam Ljudsko oblast!« — »Sami si bomo gradili svoje domove« ter s podobnimi vzkliki je ljudstvo odločno zahtevalo svoje pravice. Tisočglave množice so se nato razvrstile na Travniku, kjer je tov. Šibar, član pripravljalnega odbora festivala dela pozdravil navzoče. Nato je spregovoril tov. France Bevk, ki je med drugim dejal: »Skovali smo slovansko-ita-lijansko bratstvo, ki je pogoj mirnega življenja v naši deželi. Z bojem smo si priborili demokratične pravice. Danes gre za to, da te pravice uveljavimo v svetu. V svetu imamo več zaveznikov kot sovražnikov. Glavni zaveznik je naša pravica. Mi ne zahtevamo za naše žrtve drugega kot to, da sami odločamo o svoji usodi... Po zaslugi maršala Tita je Jugoslavija danes svobodna. Tistim, ki danes govore drugače, lahko mirne duše rečemo, da so narodni izdajalci. Kakor smo služili svoji domovini z orožjem, tako ji bomo služili danes pri obnovi s svojimi rokami. To je dolžnost nas vseh. Pokazati moramo demokratičnemu svetu, da imamo voljo do dela in da si hočer.io sami skovati svojo usodo. Kakor v borbi, tako bomo tudi v Titovi Jugoslaviji podpirali napredek vsega sveta. »Pozdravljam vas z našim bojnim geslom: Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Nato je govoril tovariš Laurenti v imenu slovensko-italijanske antifašistič-ne zveze. Ob koncu je spregovoril tudi tov. Gasperini, član Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov za Slovensko Primorje. »Pesem o svobodi« in »Internaciona-la« sta zaključila lepo uspelo manifestacijo dela v Gorici. Ljudstvo se je nato veselo razpoloženo razšlo v svesti si svoje moči. Tedenske politične vesti Dan sovjetskega topništva. V nedeljo so v Sovjetski zvezi proslavljali dan topništva, ki je bil ustanovljen v čast velikih vojnih zaslug topništva na vseh bojiščih velike Domovinske vojne. Prestolnica Sovjetske zveze se je vsestransko pripravila na tradicionalno proslavo topništva. V osrednjem parku kulture in počitka so odprli posebno razstavo ruskega strelnega orožja od časov Ivana Groznega do naših dni. V osrednjem gledališču Rdeče Armade so odprli prav tako zanimivo razstavo, ki prikazuje vlogo sovjetskega topništva v Domovinski vojni. Razstavne predmete so skrbno zbrali na bojišču. Razstava bo pozneje razširjena in izročena topniški šoli kot stalna topniška razstava za topniške vojaške gojence in topniški zbor. Svetovni mladinski kongres zaključen. V Londonu so zaključili svetovni mladinski kongres. Na zadnjem zborovanju je bil izvoljen za predsednika svetovne zveze demokratične mladine francoski mladinski delegat Guy de Boisson. — Boisson je član nove Ustavodajne skupščine v Parizu, preje je bil borec v vrstah odpornega gibanja. Bili so izvoljeni še štirje podpredsedniki, ki zastopajo Britanijo, Kitajsko, Združene države. in ZSSR. V izvršni odbor so izvolili predstavnike Češkoslovaške, Jugoslavije, Indije, Španije, Kitajske, Poljske in Mehike. Glavnj sedež nove organizacije bo v Parizu. Svetovni mladinski kongres je med drugimi sprejel tudi sklep, da se protifašistični mladini Nemčije da eno mesto v novi svetovni mladinski organizaciji. S tem bo povojna Nemčija dobila prvič pravico zastopstva v eni novih mednarodnih ustanov, ki se zdaj ustvarjajo. Posvetovanja v Washingtonu. Na zgodovinskih, šest dni trajajočih razgovorih o atomski energiji, ki so se 16. novembra o polnoči končali v Beli hiši, je bil dosežen sporazum. Predsednik Truman, Attlee in Mackenzie King so predlagali komisijo Zedinjenih narodov, ki bo nadzorovala atomsko energijo, da je ne bi kakšna država uporabila v vojne namene. Združene države, Britanija in Kanada ne bodo delile z drugimi državami svojega znanja o praktični uporabi atomske energije, dokler ne bo učinkovitega jamstva proti njeni uporabi za vojno orožje. Temeljna načela skupnega komunikeja treh državnikov so sledeča: 1. atomske tajnosti se ne smejo mono-polizirati; 2. > brez sodelovanja in zaupanja med narodi sveta ne bo možno dalj časa preprečevati napadalno uporabo atomske energije; 3. edino mednarodno nadzorstvo dovoljuje upanje, da bo osta- [ lo potrebno ozračje medsebojnega zaupanja, v katerem se bo lahko razvijala atomska energija na mednarodni podlagi za mirovne in tvorne smotre. De Gaulie vnovič izvoljen za predsednika vlade. Prejšnji teden je general de Gaulle opustil poizkuse, sestaviti vlado ter je obvestil ustavodajno skupščino, da je odstopil kot načelnik vlade. Narodna skupščina je 19. novembra s 358 glasovi proti 39 sprejela predlog, da je treba nadaljevati z napori, da se čim prej sestavi vlada iz treh strank z enako razdelitvijo ministrstev in s progra- mom narodnega sveta odpora. Komunisti so se vzdržali glasovanja. Predlog, da bodi de Gaulle na čelu tristrankar-ske vlade, ki naj se sestavi pod gotovimi pogoji, je bil sprejet s 400 glasovi proti 163. Komunisti so glasovali proti. Avstrijska vlada izgnala Otona Habsburškega. Avstrijska vlada je sklenila izgnati iz Avstrije Otona Habsburškega, ki se poteguje za avstrijski prestol in ki je tajno prišel na Tirolsko. Po zadnjih vesteh je Oton že zapustil ozemlje avstrijske republike. Bosanski otroci v Celju V sredo zvečer je prispel v Celje transport 320 bosanskih otrok v starosti od 3 do 12 let, ki so bili dodeljeni za okraja Šoštanj in Šmarje pri Jelšah. Na kolodvoru je otroke sprejel zastopnik socialnega skrbstva in članice AFŽ. V hipu je dotlej pusto postajo napolnil živžav, smeh in čebljanje. Kopica vprašanj se je vsula na tovarišice od AFŽ: »Bomo ostali tu?«, »Ali bomo lahko hodili v šolo in se učili?«, »Bo moja sestrica skupaj z menoj?«, »Bomo vsi v istem domu?« Ko so čuli, da gredo drugi dan dalje do kraja, kamor so določeni, se je njihova radovednost še podvojila: kam gredo, kje je to, kako tam izgleda, ali je tudi mnogo gozdov itd. Največ vpraševanja je bilo glede šolanja. V Mladinskem domu v Gaber ju je otroke že čakala izdatna večerja, ki so jo skuhale članice AFŽ; — jestvine je dalo na razpolago socialno skrbstvo, krajevni odbor Gaberje pa je pripravil prostore za prenočišče. Zdravnik tov. Podpečan je pogledal, kako je z zdravjem otrok in če je kateri izmed njih potreben zdravniške pomoči. Ko je videl, da bo premalo odej, je takoj poskrbel, da se nedostatek popravi. Ko so se po večerji mali Bosančki odpravljali spat, niso hoteli prej leči, predno niso zapeli svojo najljubšo: »Druže Tito, ljubičice bela ...«. 9-letna deklica jo je toliko časa ponavljala, dokler se ji niso oči same od sebe zaprle. Pa tudi, ko so že vsi spali, še ni bilo tiho. V enem kotu je majhen črnolasec v spanju nekaj brundal, drugje se je čulo rahlo hrkanje in neki fantič, ki je pričel v snu kriliti z rokami, je celo glasno zaklical: »-Prökleti ustaša!« Vso noč je bila dežurna služba, v kateri so se menjale članice AFŽ in Rdečega križa. Zjutraj sta prišla še dva učitelja in dve učiteljici, ki so pomagali pri nadzorstvu do odhoda otrok. Tudi zastopnice AFŽ iz Šmarja in Šoštanja so bile že tu. Ko so razdeljevali otroke v skupine za oba okraja, je bilo zelo živahno. Nekateri se niso hoteli ločiti od svojih tovarišev. »Pa mi smo komšije, mi sme drugovi!« Delegatka iz Šmarja, ki ji je nek fantiček prirasel k srcu in ga je sklenila vzeti na svoj dom, je prišla navzkriž s Celjanko, ki si je že prejšnji večer izbrala istega otroka. Po dolgem brezplodnem pogajanju je Šmarčanka velikodušno prepustila otroka tovarišici iz Celja in s solzami v očeh zapustila sobo. Članica AFŽ pa je pojasnila Ce-ljanki, da je otrok dodeljen za Šmarje in ne za Celje. Pregovarjala jo je, naj vendar pusti otroka oni drugi ženi, saj bodo prišli še drugi transporti. Videla je namreč, da se je tovarišica iz Šmarja res z ljubeznijo oklenila otroka. Ko je končno le dosegla, da je Celjanka odstopila otroka, ga je nesla prvi ženi, ki jo je našla jokaje v krogu drugih žena, ki so jo tolažile. Nek drug prizorček, ki se je odigral med dvema fantoma malo pred zajtrkom, je značilen za duševno zrelost in zavednost malih Bosancev. Vidim dva rdeča, razgreta obraza, čujem glasne besede, prepir! »Kaj je z vama?« vprašam. Ves razburjen pokaže 81etni dečko na svojega tovariša: »On je kazao, da je več gladan, pa o» toga kao vojnik ne sme kazati!« »Glej no, — vojnik?« »Dabome! Bio je partizanski kurir!« Vso pot od Mladinskega doma do kolodvora so otroci prepevali partizanske pesmi. Tudi na postaji so kljub mrazu peli, dokler ni privozil njihov vlak. Naj-preje so se odpeljali »Šmarčani«, potem, z drugim vlakom »Šoštanjčani«. Obe skupini sta nam mahali in klicali v slovo, dokler vlaka nista izginila za ovinkom. To je bil samo del transporta iz Bosne in Hercegovine. Po vsej Sloveniji so ti bedni otroci našli tople domove in ljubeča srca. Vsi se zavedamo, da se s tem, ko pomagamo otrokom naših junaških borcev in mučencev, oddolžimo ne-številnim žrtvam, ki so padle za svobodo nas in naših otrok. Akademija Rdečega križa v Celjskem dciru Ob zaključku tedna »Rdečega križa« je odbor Rdečega križa priredil v Celjskem domu akademijo z izbranim sporedom, ki je zelo dobro uspela in bila tudi dobro obiskana. Za uvod je tovariš Videčnik spregovoril o velikem pomenu organizacije Rdečega križa. Zahvalil se je za številen obisk in povdaril, da se Celjani zavedajo važnosti organizacije Rdečega križa, ki je vso dolgo dobo borbe za osvoboditev pomagal našim borcem z vsemi silami. Današnja naloga Rdečega križa je, da pomaga izboljšati socialno stanje bednih družin, da podpira s pomočjo naroda tistim, ki so v času domovinske vojne darovali življenja svojcev, domove ter vse svoje imetje ter se vračajo iz internacij. Prav tako bo Rdeči križ skrbel za vse tiste pomoči potrebne, ki so odpuščeni iz vojske. Orkester Glasbene matice je pod vodstvom tov. Kuneja izvajal dve skladbi: Telemanovo »Overturo« in Lindemano- vo »Zvoke z Volge«. Orkester je dober in bi bilo želeti, da bi dal celjski publiki še več izvajanj. Zelo je ugajala tov. Rajh Breda, ki je z dovršeno tehniko na klavirju zaigrala Rahmaninov pre-ludij v gis-molu in Chopinov Preludij v cis-molu. Tovariš Stante Milan je na harmoniki z rutino in temperamentom zaigral Slovansko rapsodijo. Zelo dober je bil tudi harmonika-trio Stante — sestri Ra-kuša, ki je izvajal Adamovo skladbo »Če bi bil kralj«. Tudi ostale točke so dobro uspele. Ruska enodejanka »Zadnje srečanje« je zaključila dobro uspelo akademijo. Ra-kuševa in Crepinškova v vlogah ruske žene, Stante Milan v vlogi izdajalca so nazorno pokazali odlomek iz dobe boirbe ruskih partizanov. Občinstvo je bilo zadovoljno, vselka-kor pa ni ugajal napovedovalec, ki bi i se lahko bolje pripravil za napove