NOVI TEDNIK CELJE. S. OKTOBRA 1975 — ŠTEVILKA 39— LETO XXTX — CENA t DINARJA] GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKEj KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC 4 Z UREDNIKOVE MIZE v današnji številki ielimo vašo pozornost pritegritti k razmišljanjem kaj s« do- gaja okoli nas in v nas samih. Če boste vsaj dva sestavka na to temo prebrali, boste ugotovili različno stopnjo ljudske solidarnosti. O enem primeru je spontano zable štela, v drugem se ji postavljamo po robu. Različne sredine, različen odnos. Zadnji dan v septembru nas je v uredništvu obiskala osivela ženica iz Celja in nam ponudila v objavo roman (objavljen 1910) ČRNA ŽENA. Tako prisrčno in vneto nam ga je ponudila, da ga v redakciji že prebiramo. O njegovi usodi seveda še nič zanesljivega, le ponudba nas je pritegnila. Pred 34. leti je okupirani Šoštanj za nekaj ur ohčiitH plamen upora, ki priliaja. Občani velenjske občine obujajo to iskro svobode: v spomin na preteklost, a s seda njimi delovnimi zmagami. Naše čestitkel VAŠ UREDNIK KRAJEVNI PRAZNIK RADECE OD VČERAJ ZA JUTRI r>Vaš krajevni praznik nas spominja na najbolj mračne dni naše zgodovine, na leto 1941. V tistem letu, ko je nem- ški vojaški škorenj pregazil že skoraj vso Evropo, v letu groze pred gestapovskim divjanjem, ki je preplavilo pod- jarmljena ljudstva, ste morali povezati najnujnejše stvari v culo in zapustiti domača ognjišča. Novi gospodarji zasuž- njenih evropskih narodov so potrebovali prazen prostor, da bi lahko z naselitvijo svojih ljudi razširili meje nacistič- nega rajha. Slovenskemu narodu je grozilo fizično iztreb- ljenje, šlo nam je za biti ali ne biti,« je dejal predsednik CK ZKS France Popit na množičnem zborovanju na dan krajevnega praznika, 27. septembra v Radečah. Nato je go- voril o boju naših narodov, ki niso klonili pod okupatorjem, ampak so se ob močni podpori KPJ zagrizli v boj za svojo domovino in svobodo. Rezultati tega boja so letos ob 30-letnici jasno vidni. Trideset let svobodnega dela in ustvarjanja je rodilo sadove, ki jih danes uživajo tudi v Radečah. V zvezi z izrednimi prizadevanji občanov v krajevni skupnosti Radei.e. je France Popit dejal: »Obsežen spisek najpomembnejših akcij krajev- ne skupnosti Radeče v zadnjih dveh letih je lahko tudi dru- gim krajevnim skupnostim v naši republiki za zgled, kakšne bogate sadove lahko obrodi zavestno in organizirano skupno delo krajanov in občanov za napredek svojega kraja, obči- ne, svoje ožje in širše domovine. Uredili ste si radio klub z novo radijsko postajo ter mladinski klub, s pomočjo organizacij združenega dela ste regulirali Sopoto, napeljali vodovod med Bronkom in Brunško goro, zgradili cesto od Hotemeža do Brunške gore in od starega stadiona na Nji- vic, Jelovo in Močilno, dozidali zdravstveni dom v Rade- čah, napravili pločnike od Laznika do tovarne Sopota, asfaltirali ulice, tako Ulico talcev, pot na stadion in delno Šolsko pot, začeli ste se pripravljati na dozidavo šole, elek- trificirali ste čimerno, pričeli ste iskati dodatne izvire pitne vode, zelo naglo zidate nove hiše, uredili ste rokometno igrišče in zgradili stadion, in še in še bi lahko našteval. Za izgradnjo zdravstvene postaje je sleherni zaposleni občan prispeval štiri enodnevne zaslužke. Okrog stočlanski kolektiv »Obnove« je namenil 2.000 prostovoljnih proizvodnih ur za izgradnjo proizvodne hale. Se vedno je vsem, ki poznajo vaša zavestna prizadevanja za napredek, v spominu akcija za samoprispevek, ko je za novo šolo glasovalo 98 odstotkov upravičencev. V tem času je zrasla nova tovarna »KORA«. razširili ste Papirnico, modernizirali Sopoto. V zadnjih pe- tih letih ste zgradili 80 novih stanovanj. Največje priznanje ia vse te uspehe pa gre prizadevnemu kolektivu Papirnice.« Predsednik Popit je nato spregovoril o dobro organi- zirani zvezi komunistov in socialistični zvezi, ki deluje v kraju in nadaljeval z vlogo krajevne skupnosti. Tu je med drugim dejal: »Z novo ustavo so se samoupravne dolžnosti i7i pravice občanov v krajevni skupnosti bistveno povečale, saj postaja krajevna skupnost sestavni del družbenopolitičnega sistema in združenega dela. S tem smo ustvarili možnosti za inte- gracijo osebnosti občana-prebivalca in delovnega človeka- proizvajalca v enotno samoupravno socialistično osebnost, ki naj v celoti odloča o pogojih in sadovih svojega dela in življenja, kar je temeljno izhodišče in cilj naših prizade- vanj. Delovni ljudje in občani imajo po ustavi vse možnosti, da v krajevni skupnosti na samoupraven način uresničujejo svoje interese na vseh področjih dela in življenja. Zato si bodo zastavljali programe in načrte. V teh na- črtih bodo morali izhajati tako iz potreb in skupnih inte- fesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela kot iz potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v kra- levni skupnosti. Da bodo lahko aktivno sodelovali pri nji- hovem snovanju in uresničevanju, bodo morali biti o njih ^olje informirani, da bi lahko določili načine financiranja skupnih potreb. Številne in intenzivne razprave na vseh ravneh od kra- kvnih skupnosti do občin in republike, kako financirati krajevne skupnosti, so znak intenzivnega prizadevanja, da bi ^stavno opredelili vire njihovega financiranja. V teh raz- pravah so se delovni ljudje in občani v večini občin v veliki ^eri že dokopali do spoznanja, da krajevne skupnosti samo Ob proračunskih virih dohodkov nikakor ne bodo mogle razviti vseh smeri delovanja. V mnogih primerih se zato od- ^čajo za takšne rešitve, ki krajevno skupnost osvobajajo Odvisnosti od občiskega proračuna, hkrati pa spodbujajo ^Ogovarjanje, kako zbrati sredstva, da bi uresničili svoje Program.e,« je poudaril France Popit v svojem govoru v Ra- ^čah. Zdaj bo praznovala velenjska občina, ki se spominja dneva, ko so partizani napadli v noči od 7. na 8. oktober Šoštanj in ga kot prvega za nekaj časa osvobodili. Res je, da se je skoraj vse v teh povoj- nih letih prestavilo v Velenje, vendar Šoštanj kljub temu še živi. Prisoten je povsod, čeprav se pod njim in ob njem dogajajo stvari, ki ga »umikajo«. Ljudje v Šoštanju ne pozabljajo Karla Destovnika- Kajuha in Ivana Napotnika, ne pozabljajo nove gradnje termoelektrarne IV, ne pozabljajo na nove šole in športna igrišča ter kulturni dom. Mesto »rasle« in upajmo, da se bo tudi razcvetelo. Panorama Šoštanja to dokazuje, sicer pa, čas bo prinesel svoje. Ob prazniku vsem občanom velenjske občine tudi naše iskrene čestitke! Foto: DRAGO MEDVED SLO: PRILAGODITEV Pred dnevi je bil v Ce- lju sestanek, na katerem je bilo reorganizirano, ozi- roma dopolnjeno pokra- jinsko vodstvo za zjahod- noštajersko pokrajino. Ta najvišji organ, politični in oblastni, ki bi v pri meru vojne deloval na tem območju, v bistvu pa tudi v miru vodi vse pri- prave na vojno, če bi nam bila vsiljena, se je prilagodil tako ustavi, skupščinskem sistemu, kot tudi osnutJ^u o ljud- ski obrambi, ki bo v krat- kem izšel. Najvišji politič- ni in oblastni organ v po- krajini — predsedstvo, je dobilo še izvršilno telo izvršni svet predsedstva zahodnoštajerske pokraji- ne. NUNIKJI KOZJANSKO v solidarnostno akcijo za odpravo posledic potresa na Kozjanskem so se vključili tudi piosnirji oz vse Slovenije. V ta namen so prodajali posebno številko »Pionirja« in ta- ko zbrali osem milijonov starih dinarjev. Med šolami, ki so zbrale precej sredstev, jih je bilo veliko tudi s celjskega območja. Predstavniki teh šol so pred kratkim odšli sku- paj s pionirji in njihovimi mentorji iz drugih krajev in mest Slovenije na izlet po Kozjanskem. Predsta\'niki slovenskih pionirjev so imeli na avaji poti prvi postanek pred novo osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah. Tu so jih pozdravili domači otroci, ki so pripravili tudd kratek program. Pionirka iz Ljubljane, ki je prva prispe- vala svoj skromni delež za pomoč Kozjanskemu, je šolam tega območja podelila spominske listine. Iz Šmarja so pot nadaljevali proti Zibiki. Tudi srečanje s pionirji v tej vasici je bilo prijetno. Nazadnje so mladi izletniki obiskali še šolo v Loki pri žusmu, kjer so med drugim že pričeli s celodnevnim poukom, MO.TCSA GASPAR VELENJE PRED PRAZNIKOM v prvih dneh oktobra praznujejo občani velen.l- ske občine svoj občinski praznik, kot spomin na na dan ped mnogimi leti, ko so partizani za nekaj ur osvobodili Šoštanj. Le tošnje praznovanje pravza- prav ne bo nič manj slo vesno, kot prejšnja le^a, saj gre za otvoritev šte- vilnih objektov, ki bodo v naslednjih letih koristili nadaljnjemu razvoju Ve- lenja. Tako bodo otvoril: novo športno halo, kjer bo tudi osrednja prosla- va, tradicionalne Kajuho- ve nagrade pa bodo podelili v njihovi knjižni- ci. Odprli bodo tudi nov dom družbeno — politič- nih organizacij v nepo- sredni bližini tržnice ter novo šolsko poslopje za prizadete otroke. Seveda bodo proslave tudi po ostalih krajevnih skuf>no- stih, večjo prireditev pa pripravljajo tudi v KS Šo- štanj kot mestu po ka- terem so poimenovali ob- činska praznik. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 39 2. oktober 197S VLADO PLASKAN z vso RESNOSTJO Pred dnevi se je, kot smo že poročali, v Žalcu sestalo na svoji prvi seji predsedstvo Občinske konference Sociali- stične zveze delovnih ljudi, na kateri so med drugim govorili o nalogah pr^lsed- stva v naslednjem odbodob- Ju ter o akciji za stabilizaolitiki in raz- voju občine Žalec ter nepo- srednih nalog v tem letu. Obravnavali pa bomo fcudi tek akcije za stabilizacijo gospodarstva. V naslednjem obdobju pa bomo spregovo- rili tudi o predlogu progra- ma družbenopolitičnega izo- braževanja za našo občmo, navodilili za izvajanje občin- skega odloka o pogrebnem odredu ter o osnutku zakona o pravnem polc«aju verskih skupnosti v Sloveniji. Seve- da pa vse to še zdaleč ni v-se naše delo. Obravnavali bomo tudi izvajanje koncepta družbene samozaščit« v naši občim, vsebuiska izhodišča javne razprave o dmžbenem dogovarjanju o splošni in skupni porabi, ocenili bomo izvajanje stanovanjske poli- tike in izgradnjo stanovanj, veliko skrb pa bomo posve- čali družbenemu dogovoru o kadrovski politiki ter ne katerim aktualnim vpraša njem kadrovske politike t zvezi spremembe in dopol- nitve družbenega dogovora. Sicer pa bilo preveč, da bi našteval, kaj vse nas še čaka do konca tega leta. Rad bi omenil še to, da bomo do konca letošnjega leta pripravili tudi tri pro- blemske konference, na kate- rih bomo obravnavali pro- blematiko usmerjenega izo- araževanja v žalski občini in to s posebnim poudarkom na prihodnjem razvoju sred- njega šolstva ter projekta celodnevne šole. Na drugi problemski konferenci, ki bo enkrat oktobra, novembra, bomo spregovorili o srednje- ročnih razvojnih možnostih žalskega gospiodarstva, na zadnji, ki bo meseca decem- bra pa bomo opozorili na problematiko stanja samo- upra^Tie organiziranosti in delovanja zdravstvene službe na območju naše občine, Nosilci priprav na vseh teh področjih so kordinacijskd odbori, ki so bili imenovani na pi"vi seji.« NT: Kako ocenjujete po- potek akcije za stabilizacijo gospodarstva v občina Žalec? V. Plaskan: »Problematika oaSe občine na tem področ- ju, je verjetno podobna pro- blematiki v vseh ostalih ob činah. Nepokretnih investi- cij sicer nimamo, je pa pro- blematična likvidnost, rast zalog po nekaterih organiza^ cljah združenega dela. K ak ciji za .stabilizacijo, je gos- podarstvo naše občine pri- stopilo z vso resnostjo. To nam, razen redkih izjem, dokazujejo tudi akcijski pro- grami, ki so bili dostavljeni koordinacijskemu odboru. Nekatere bo sicer treba še dopolniti, popraviti, pouda- rek bo treba dati tudi spre- jemanju teh programov na delovnih skupnostih. Kljub temu pa ocenjujemo akcijo, da je dobro uspela, razen v samoupravnih inte- resnih skupnostih, nekaterih zavodih in krajevnih skup- nostih. Na seji predsedstva smo sklenili, da je treba akcijo poživiti, časovno skr- čiti, in da je treba tam, kjer ni dobro steikla, sprejeti dob- re programe.« JANEZ VEDENIK MLADINSKI KVIZ V RADEČAH Sinoči je bil v Radečah mladinski kviz na temo heroj Tito. Kviz je organizirala ob činska konferenca ZSMS La- ško, tekmovalci pa so odgo- varjali na vprašanja o živ- ljenju in delu predsednika Tita. Nastopile so štiri ekipe iz osnovnih organizacij ZSMS. Zmagala je ekipa to- varne izolacijskega materiala TIM iz Laškega, kd je do- segla vseh 24 možnih točk. J. S. SKUPŠČINA MAISTROVIH BORCEV v konjiški občini že vrsto let deluje Zveza prostovoljnih borcev za severno me- jo, katei-e naloga je skrbeti za gmotne in zdravstvene razmere svojih članov. Vsake dve leti se borci — prostovoljci zberejo na skupščini, kjer se po.^ovorijo o bodočih nalogah zveze. Tudi letos so se zbrali, čeprav v mnogo manjšem številu kot na pre- tekli skupščini leta 1973. V konjiški občini je še 23 borcev za severno mejo, ki sku- paj štejejo 1785 let in katerih povprečna starost je 77 let. Predsednik zveze je Milan Vončina, ki pa pretekli četrtek ni prisostvoval skupščini zaradi bolzni. Sicer pa so povedali, da je v Sloveniji še 2500 Maistrovih borcev, in da bo ravno 12. oktobra republiška skup.ščina zveze prostovoljnih borcev za severno mejo. Tudi člani konji- ške zveze so na četrtkovi skupščini izvolili delegata, ki jih bo zastapal v skupščini republiške zveze. Poleg tega pa so podprli tudi predlog, ki Jim ga Je poslala re- publiška zveza, naj bi t Mariboru postavili spomenik generalu Rudolfu Maistru, D. S. CELJE Več kot 80.000 ljudi na sejmu obrti in na razstavi igrač Osmi sejem obiti in diiiga razstava igrač sta že pretek- lost. In vendar takšna, da se bomo k njej še vračali. Obe prireditvi sta uspeli, čeprav tudi kritičnih pripomb ne manjka. Uspeli zlasti po šte- vilu obiskovalcev, fci jih je bilo več kot ^0.000. Torej, nov rekord! To pa je hkrati potrdilo, da so obe razstavi ljudje sprejeli takšni kot sta bili, pa čeprav zlasti sejem obrti bržčas s prevelikim po- trošniškim poudarkom. Sejem obrti je uspel še po drugI plati. Obrtniki in obrt- ne delovne organizacije so sklenile več novih pogodb za delo. Vsekakor najbolj zado voljni pa so trgovci, saj je prodaja blaga po znižanih ce nah privabila veliko št-evilo kupcev. Tik ob koncu so se poleg članov sekcije oblačilne stro- ke In zlatarjev na skupni re- viji, izkazali še člani frizer- ske stroke, ki so pripravili tekmovanje učencev iz Celja In Maribora in na 43 mode lih večerne revije prikazali veliko mero sposobnosti in iznajdljivosti pri oblikovanju najnvzličnejših pričesk. Otvoritev devete medna- rodne zlatarske razstave je napovedala novo obdobje v času celjskih jesenskih se- jemskih prireditev. Od pone deljka dalje je to edina raz- stava v tem okviru. Prav ta.ko močno ob!$ka.na. Zani- manje ni naključno. Prvo be.sedo nn otvoritveni slovesnosti je imel glavni di- rektor celjskih zlatarn Vladi- mir Veber. ki je med dru- gim dejal, da imajo na raz- stavi ustrezno mesto nolea: proizvajalcev tudi oblikoTOl- cl. Sicer se na njej pred- stavljajo vse temeljne orga- nizacije združenega dela celj- .skih zlatarn in številni pro- i^ajalci in zlatarji iz Jugo- slavije in tujine. Tu je 25 domačih razstavi j alcev in ob- likovalcev t«r 16 ttijih raz- stavljalcev in 18 inozemskih oblikovalcev. »Razen tega,« je dejal Vla- dimir Veber, »je deveta med- narodna zlatarska lazstava priložnost, da kolektiv celj- skih zlatarn prikaže svoj proizvodni program To pa je tudi del programa mesta Celja kot središča zlatarstva v Jugoslaviji.« »Z vaseljem odpiram deve- to zlatarsko razstavo.« je za- tem dejal še podoredsednik republiškega izi^ršnega sveta Zvone Dragan, ))saj je že zdavnaj prestopila ozke lo- kalne meje. Gre za priredi- tev, ki je že pred leti pones- la sloves mojstrovin celjskih zlatarjev sirom po Jugosla- viji in tudi v svet.o\mi okvir.« Deveta mednarodna zlatar- ska razstava je šla na svo- jo pot v petek, 26. septem- bra, odprta pa bo do vključ- no nedelje. 5. oktobra. Na pomembnost celjskih sejemskih prireditev je v so- boto z^/ečer na sprejemu, ki gi\ je priredil za razstavijalce In or.ganizatorje, opozoril tu- di predsednik celjske občan- ske skupščine Jože Marolt. Celje podpira to dejavnost, je med dnigim dejal, in zato tudi napori 7>a zgraditev več- namenskih prostorov pod Go- lovcem, kjer bodo lahko vse te in druge razstave dobile §e več i i obseg In popolnejšo vsebino. Sicer pa so na sprejemu podelili Uidi grbe mesta Ce- lja za vse tri razstave. V tem ko smo o nosilcih t-eh odU- čij za sejem obrti In razsta- vo Igrafl pisali že prejšnji be- den, nam zdaj preostane Se beležV^ o priznanjih ki so Jdh dobilri zlatarji. Bronasta in srebrni grb je dobil ko- lektiv enote celjskih zlatarn v Trbovljah in to za prstan In broško s fcoralom ter za komplet z briljanti. Zlati grb pa je dobil Rudolf Dendlei (ZR Nemčija) za orglico i napisom. Med dobitniki brc- nastih in srebrnih diplom pa so bili tudi mnogi zlatarji iz celjske zlatarne. M. BOZIO Podpredsednik republiškega izvršnega .sveta Zvone Dragan odpira deveto mednarodno zlatarsko razstavo v Celju. REGIJSKO ZDRAVSTVO ^NOTNI ^^^^^^ ^^"^^ Na ceiljskem regionalnem posvetu o srednjeročnem prograjnu zdravstvenega varstva v republiici so se delegati vseh občin:Sila so prejeli tudi tovariši za uspešno delo na področju gospodarstva in krajevne samouprave, in sicer: Stane Koselj, Tone Zupančič, Brilej Srečko, Ravnikar Benko, Žam Ponzi, Hočevar Danilo in Perše Franc, Posameznim skupinam odlikovancem so o njihovem delu spregovorili prof. Emil Roje, predsednik idejne komisije CK ZK, Janez Zahrastnik, sekretar MS ZKS Celje, prof. Pešec Janez, sekretar v KO ZKS, Cveito Knez, sekretar občinskega komiteja ZKS Laško ta Tone Zupančič, predsednik KS Radeče, odlikovanja Pa je podelil predsednik občinske skupščine tovariš Rudi Gasar, POZORNOST DO BORCEVNOV Pred dnevi so v Radečah vodstva družbenopolitičnih organizacij tn krajevne skupnosti pripravili slovesnost za borce NOB, kd so znani po svoji družbenopolitični aktivnosti v življenju tega kraja. Ob tej priliki je pred- sednik občinske skupščine tovariš Grosar podelil od- likovanja predsednika republike tovariša Tita. Odlikovanja so prejeli: Brilej Rudi, Daisinger Du- šan, Kralj Francka, Knez Anton, Janežič Alojz in Šta- lec Franc. Posebna priznanja pa sta prejela nosilca spomenice 1941 tovariša Jože Ržek in Srečko Grašič. O njihovem revolucionarnem delu je spregovoril sekretar občinske- ga komiteja ZKS Laško tovariš Cveto Knez. Sloves- nost so popestrili pevci in mladi godbeniki. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 2. oktober 1975 PREBOLD: GRADIJO HOTEL Pred dobrim mesecem »o v Preboldu pričeli z grad- njo hotela, ki bo hkrati prvi tovrstni lokal v žalski ob- čini. V hotelu bo poleg samopostrežne restavracije, kavarne, avtomatskega kegljišča in nočnega lokala go- stom na voljo tudi 40 prenočišč. Investitorja gradnje sta Kjnetijsld kombinat Hmezad Žalec in tekstilna tovarna Prebold. Vrednost objekta bo po predračunu znašala okrog tri milijarde dinarjev. Tako so se prav v tem obdobju pričeli tudi v žal- ski ol>čini z gradnjo ob.j<:ktov, na katero so trideset le* pozabljali. Na sllkl: Gradnja nov^a hotela. Foto: JANEZ VEDENIK UNiOR ZREČE V TEŽAVAH Z;ir;uii prevelikih zalog roč- nega oroilja so M' v kovaški industriji Zreče odločili za izjemen ukrep: v obratu Vuior, ki izdeluje ročno orodje, so skrajšali delovni teden na štiri dni. To odlo- ciu-v so sprejeli delavci na »vojem zboru, podprli pa so jo tudi samoupravni organi in družbenopolitične organi- zacije v kovaški industriji, {^liridnevnl delovni teden naj bi veljal v obratu Inior tako dolgo, dokler se bo vskladi- Bčr-na zaloga z inlenzivno pro- dajo orodja znatno zmanjša- la. V kova.ški iniir.siri.ii so (taradi zaostrene gospodarske Bitiiaci,jc sprejeli tudi stabi- lizacijski program za zadnje črlrMcije letošnjega leta. žal jp program premalo dodelan in ne oprejano Perčič za nanoeistjiika občinskega javnega pravobranilca. Delegati so tudi soglašali z imenovainem Alojza Ključevška za sekretarja regionalne zdravstvene skup- nosti Celje SLOVENSKE KONJICE Pred dobrim letom dni so v občini Slovenske Konjice ustanovil: samouprarao sta- novanjsko skupnost, ki po določilih samoupravnega spo- razuma združuje petdeset od- stotkov sredstev, ki jih orga- nizacije zdrir>.enega dela na- menjajo stanovanjski izgrad- nji. 60 odstotkov teh sred- stev namenja skupnost blo- kovni. 40 pa solidarnostni gradnji stanovanj. V lanskem in letošnjem letu je skup- nost zbrala nekaj več kot 800 starih milijonov dinarjev, ki jih je nato kot kredite raz- delila graditeljem. V skladu s stabilizacijskimi prizadeva- nji so se namreč delegati v skupnosti dogovorili, da ne bodo zastavljali novih inve- sticij vse dotlej, ko bodo za- čete linančno v celoti pokri- te. Tako .so del združenih sredstev namenili izgradnji stanovanjskega bloka kombi- nata Konus, del sredstev za izgradnjo stanovanjskega blo- ka Kovaške industrije in Co- meta iz Zreč, del sredstev pa za izgradnjo bloka v Vi- tanju. Skupnost razpolaga še z okrog 200 milijoni starih dinarjev, ki jih bo prihodnje leto namenila izgradnji do- ma upokojencev v Ločali. Samoupravna stanovanjska skupnost združuje tudi sred- stva, ki se zbirajo iz stana- rin družbenih stanovanj. Le- teh je v konjiški občini 880, letno pa zbere skupnost ok- rog 65 milijonov starih di- narjev iz teh stanarin. Kako skromen Je ta znesek lahko ponazorimo tudi s podat- kom, da je več kot petdeset odstotkov hiš, ki so družbe na last, 50 ali več let starih. Tako se zgodi, da stanovalci zberejo le za nekaj sto sta- rih tisočakov stanarin letno, delo in gradbeni material, ki sta potrebna pri obnovi sta- rih hiš, pa sta neprimerno dražja. V skupnosti zato me- nijo, da bi le z uvedbo stroš- kovnih stanarin lahko pokri- vaU vrednost popravil na starih hišEih. Ob uvedbi ta- kih stanarin, ki bi bile seve- da višje kot sedanje, pa bi morali še bolj razviti soli- darno subvencioniranje sta- narin tistih občanov, ki ima- jo nizke osebne prejemke. D. S. St. 39 — 2. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran S STRANICE v 2e leto dni je, odkar smo v našem šolstvu začeli uva- jati celodnevno šolo. Tam, kjer so jo uvedli, so bili starši precej razbremenjeni, saj je velik del skrbi za nji- hovega otroka odpadel na šolo. Marsikje pa se starši ne strinjajo z njo, ker se bojijo, da bd jim šola otroka preveč odtujila. Pri tem pa pozabljajo, da bo otrok ob prihodu iz šole povsem prost in da bo čas, ki mu bo ostal zares povsem njegov. V Stranicah so letos dobili novo šolo, v kateri bodo imeli tudi celodnevni pouk. Prav vsi starši so jo z odo- bravanjem sprejeli, saj se dobro zavedajo, da ne po- meni zanje le razbremenitev, ampak jim omogoča tudi več časa za urejeno družinsko življenje. Kaj pomeni Stra- ničanom nova šola in kako sprejemajo celodnevno šolo — o tem in še o marsičem so pripovedovali prebivalci te idilične vasi pod Pohorjem. MAJDA SODIN, ravnatelji- ca šole: »Moram reči, da je nova šola največ, kar smo Straničani dobili doslej v našem kraju. Tako pedagogi kot tudi učenci sami smo ze- lo srečni, da bomo končno lahko začeli delati v -normal- nih pogojih. Posebej moram pohvaliti vse starše, ki ima- jo za celodnevno šolo veliko razumevanje, saj bodo vanjo vključeni p^-av vsi učenci. Materialno šibkejšim sme za- gotovili brezplačno kosilo, nekateri pa bodo plačali le polovico zneska.« SILVA LIPIČNIK, gospodi- nja: »Nova šola je zares ve- lika pridobitev za naš kraj, saj je prejšnja stara že 119 let. Kaj menim o celodnevni šoli? Zelo jo odobravam, če- prav sem gospodinja. Sin gre letos v prvi razred in ker se sama nisem nikoli učila nove matematike, mi bo ce- lodnevna šola v veliko po- moč, saj učitelji sami najbo- lje vidijo in najlaže razume- jo, kaj dela otroku pri uče- nju preglavice.« MARTINA LAZNIK, usluž- benka: »Zame pomeni celo- dnevna šola veliko razbreme- nitev, saj sem zaposlena. Predvsem bo imel otrok bolj urejeno prehrano, saj bo imel kosilo v šoh. Seveda pa celodnevno šolo odobra- vam tudi zato, ker se bo otrok ob nadzorstvu učite- ljev več naučil kakor doma. Tako bo imel otrok več pro- stega časa, saj bo po vrnitvi iz šole povsem brez obvez- nosti. Otrok se na ta način ne bo odtujil, ker bomo imeli vsi v družini več časa za dru- žinsko življenje.« FRANCI KOŽELJ: »Tudi jaz sem zelo vesel, da smo dobili novo šoio. Tudi s ce- lodnevno šolo sem zelo zado- voljen, saj učitelji sami naj- laže pomagajo otroku, če ta česa v šoli ne razume. Pred- /sem pa sem zadovoljen za- radi tega, ker moj sin na- pravi vsak dan 1 km dolgo pot do šole, sedaj pa bo imel v šoh dobro urejeno prehrano. Zavedam pa se tu- di, kako velika obremenitev bo celodnevna šola za peda- goge. Zato mislim, da jim moramo biti za njihovo celo- dnevno požrtvovalno delo za- res hvaležni.« Straničani torej o celo- dnevni šoli samo pohvalno. Upamo lahko, da bo celo- dnevna šola pokazala ugod- ne rezultate in da Jo bodo potem sprejeli tudi tisti star- ši, ki jo sedaj odklanjajo. NADA PETROVEC TURIZEM Drugi dan na kulinarični razstavi v hotelu !Vlerx v Celju SEZONA 549.000 NOČITEV »Letošnje turistične se- zone nismo pričakali s pesimizmom in kaže, da se nismo zmotili,« je med drugim na skupnem ple namem zasedanju članov področnega strokovnega odbora za gostinstvo in turizem pri republiški go- spodarski zbornici in celj- ske turistične z\-eze dejal predsednik zveze, Marjan Ašič. V glavnem Je tekla se zona dobro in relativno ugodno, navzlic slabemu vremenu, ki je že kar stal- ni spremljevalec. V pri- merjavi z lanskim letom smo imeli na širšem celj- skem območju za 8 odst, več ali skupaj .549.000 no- čitev. Začasni pokazatelji tudi povedo, da Je bilo nočitev domačih gostov za 9 odstotkov več, tujih pa za 3 odstotke. Številke torej govorijo, da se Je lepo povečal do- mači turizem. Vrh tega pa tudi o nazadovanju ino- zemskega turizma, razen na Dobrni in v Laškera, ne moremo več govoriti. Na Dobrni in v Laškem je FMDložaj glede tujih gos- tov na dland. Dobrna za- enkrat ne premore ustrez- nih zmogljivosti, v LaS- kem pa komaj zadovolju- jejo povpraševanje doma- čih pacientov, zato, vsaj zaenkrat, niso imeli inte- resa, da bi vabili tujce. Izredno ugodne rezulta te kažejo zdravilišča. Vse tudi kaže, da se je zman,!- sevanje števila gostov us- tavilo tudi v Gornji Sa- vinjski dolini. Res pa je, da tudi večjih premikov nav-zgor tod ni opaziti. Z običajnimi težavami se borijo na Golteh, čeprav letos z manjšimi kot si- cer. Ob tej oceni pa naj ne izostane ugotovitev, da so finančni rezultata v gos- tinstvu komaj zadovoljivi, saj se tudi gostinske in turistične delovne organi- zacije nenelmo srečujejo z najrazličnejšimi podraži- tvami. MB FRANJO NOVAK: TURISTIČNE PRIGODE Na našem knjižnem tr- gu so se spet pojavile tri nove Novakove turistične zgodbe — pravcate lju- bezenske romance: »SON- ČNA JESEN V ROGAŠKI SLATINI«, »SPOMINI« in »DEKLE. PODAJ MI RO- KO«, vse tri z zelo zani- mivo tematiko, polne na- petih scen, zdravega hu- morja pa ginjenosti do solz . .. Enako zanimive in na- pete ljubezenske romance so bile tudi njegove prej- šnje izdaje kot npr.; »PO ROKA V ZDRAVILIŠČU« — »USODA IDEALISTA« — »KLIC GORA« — »ŠVE- DKINJA SELMA« - »GREMO V JERUZALEM« - »MISTER JOHN IZ LONDONA« itd. Na svoji publicistični poti asvtOT kot. znani in priznani propagator turiz- ma vselej znova na svoj- stven način odkriva lepote domače zemlje in pestro opisuje kraje in ljudi, kar zgovorno pričajo tudi nje- govi številni turistični »VODNIKI PO .TUGOSLA- VIJI«. Tokrat se je s svo jimi ljubezenskimi roman- cami vno\'ič vrnil tja, kjer je pred desetletji začel. Redki so, ki sploh tako dolgo dobo neprekinjene; in malone z mladeniškinri žarom turistično delujejo. Zdravilišče Rogaška Sla- tina je pisatelju odskočna deska. Tu je preživel mla- dost in od tod je usmeril prve korake na pot turiz- ma. Nič ni čudnega, da se prerad vrača tja, kjer so pognali literarni pr/enci, spo(7,nanja in izkušnje svo- je korenine. Saj mu je Rogaška Slatina še danes čvrsto oporišče. V to domače okolje je •^letel tudi zgodbo »SON- ČNA JESEN V ROGAŠKI SLATINI«, zgodbo o dveh turistih in njunih znan- cih, ki se po dolgih letih spet srečajo v rogaškem zdravilišču in podoživljajc mlada leta. I. š. DUŠAN KUKOVEC Spoz:nai sem ga v steni pod skalovjem Radv.he, ico je bil med voditelji tečaja miličnikov — gorskih re- ševalcev. Dušan Kukovec se že 20 let aktivno ukvar- ja 2 alpinizmom in pri nas je skoraj ni gore, ka- mor ne bi stopil. V »pri- vatnosti« je zaposlen v Dimnikarskem podjetju Ravne na Koroškem kot rajonski mojster za občini Velenje in Mozirje. Rojen je bil (pravi, dc. pred mnogimi leti, pa mu ni za verjeti) v Gradišču v Slovejiskih Goricah, po- tem se je nekaj časa pre- stavljal sem in tja ter pri- stal v Šoštanju oziroma Velenju Trenutno je vod ja šaleškega alpinističnega odseka, ki zajeme alpini- ste Šoštanja in Velenja Skromno pove, da jih je trenutno aktirvnih okoli 40. »Bolje majhna četica in izbrana, kot pa velika in ničesar sposobna,« pove, se široko in skromno na- smeji ter ozre v steno, kot bi gledal dekle. »Veste, rad imam gore, rad imam ta mir, rad imam ljudi, ki jih tu sre- čam. To je nepokvarjen svet. Ko se vrnem v do- lino mi je kar težko, ko vidim, kaj delamo z na- ravo. Vsepovsod ležijo od- padki in ni daleč čas, ko bomo obležali sredi svi- njarije, ki si jo sami de- lamo. No, povejte ali ni tu gori lepo? Samo ka- menje pa gorsko cvetje, visoke smreke, veliko pri- vlačnega skalovja, mir, ki ga moti samo veter in kakšen prelet ptice .. •« Dušan Kukovec govori o gorah z največjim spo štovanjem in pozna se mu, da zna ta svet res- nično ceniti, v tem svetu je doma. Ko sem ga po- slušal, kako je govoril o planinah in ostalem, sem mislil, da berem lepo knjigo. Ljudje, ki hodijo v planine, znajo neverjet- no lepo pripovedovati, imajo bogat besedni za- klad in v vsaki skali ali cvetu vidijo ogromno le- pote In kdor spozna ter se pogovarja z Dušanom Kukovcem, vidi tudi v njem lepoto. Potem, je go- voril o svojih plezalnih uspehih in akcijah (obo jega ni bilo malo) pa re- ševanju ponesrečencev z gora pa o vožnji skozi kanjon Tare na splavu sestavljenem iz obrablje- nih zračnic pa o. . . Opo zarjal nas je, kam naj stopimo nn melišču, da ne bi dobili po glavi ka- men ali se odpeljali po zadnjici v dolino. Razla- gal je o stvareh, za ka- tere do takrat nisem ve- del. Potem je s prijate- lji planinci zapel pesem v dolini in pomagal mi je nabirati gobe. »Sam jih ne bom nabi- ral, saj sem stalno v hri- bih in gozdu, kar za vas jih bom nabral...« je če- bljal, se sklanjal nad go- bami, jih očetovsko nežno rezal z nožem s štora m glava mu je potrpežljivo čepela nad mahovno zem- ljo ter pod kot maneken- kami Vitkimi smrekami. Spregovoril je tudi nekaj o načrtih in o gorski re- ševalni službi... Kako je slednje težko, če ne prideš pravi čas in rešiš ponesrečenca ... Pa ljudi je premalo, ki bi se odlo- čili za to, da bi se uspo sobili in kasneje pomagali pri reševanju. »Do skale moraš resnično imeti spo- štovanje, vendar ko se enkrat zapičiš v njo, po- tem je konec. Potem greš naprej, ker jo hočeš, ker jo moraš premagati, ker jo hočeš osvojiti.« Dušan Kukovec je tak- šen, kot vsi ostali pravi planinci. »Nor« je v gore, v tisti svet, ki je še tako elementaren v svoji bit- nosti. In ali niso tudi ljudje, ki hodijo v ta svet, po svoje bogatejši? Du- šan Kukovec pravi, da je. In ne zamerite, po sre- čanju pod Raduho, mu v to verjamem. TONE VRABL OBRAZI V ČASU SEJMA KUHARSKE POSEBNOSTI čas jesensikih sejemskih prireditev v Celju so iz- koristili tudi gostinci. Ne- kateri bolj, drugi manj. Pa tudi v propaganda nji- hovih akcij je bilo veliko razlik. Vtem ko so neka- teri sami pKJskrbeli za pro- pagando svojih pobud, se je bilo pri drugih težko dokopati do podatkov, kaj pripravljajo. To je najbolj občutila tudi informacij- ska služba celjske turis- tične zveze. Sicer pa je treba priz- nati, da so tudi gostinci dali svoj delež k razgiba- nosti Ceija v tem času. Prisotnost dveh kolektivov na sejmu obrti je rodila poziti\Tie rezultate. Tudi v postrežbi in prav tako v ceni. Sicer pa je večina celjskih gostincev v tem času pripravila kulinarič- ne specialitete, kolektiv hotela Merx pa tradicio- nalno Kulinarično razsta- vo. Pravzaprav sta bili dve, saj so minulo sredo in če- trtek dvakrat obložili mi- ze z različnimi dobrotami. Pa ne samo obložili za o- gled, tudi prodali. Poleg Merxa, Evrope in Celeie so se Izkazale sko- raj vse enote celjskega gostinskega poajetja. To- rej, lepa večina. Kolektiv hotela Merx je presenetil tudi tokrat. Kot že nekaj let nazaj v tem času. Kulinarični razstavi sta potrdili visoko spo- sobnost 'lolektiva in še posebej njenega kuharske- ga dela pod vodstvom Tončke Lončarjeve. »Menim, da smo uspeli. Sicer pa Je vsako leto kaj novega in boljšega. Razen tega je tu veliko dela. Sem že kar utiujena,« je skromno in bolj v zadre- gi potožila glavna kuha- rica. In pogled na mize? Prevladovale so domače specialitete, blesteli potoč- ni raki. In potem še div- jačina, ribe, svinjski že- lodec, kmečka zaku&ka, odojek in vrsta slaščic pa sadje itd. U.sta, polna slin. Pogled čudovit, vabljiv. Zato tudi povpraševanje veliko. Tudi dosti občudo- vanja in veliko iskrenih čestitk. Tudi naše. MB 6. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 2. oktober 1975 OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČ OGREVANJE V CELJU TOPLO - MRZLO Samoupravno sporazu- mevanje ne pomeni le pra- vico pogovarjanja, ampak tudi dolžnost dogovoriti se! Tako nekako bi lahko zapisali v srž afere, ki se je v Celju spletla v toplih jesenskih dneh na docela zimsko temo: ogre vanje stanovanj. Najprej velja seveda predočiti za- devo, Id že nekaj časa »ogreva« prizadete in pri teguje precejšen del jav- nosti. Občinska skupščina v Ce- lju je pred časom spre- jela odlok o izgradnji in upravljanju s toplovodni- mi napravami ter o splošnih pogojih za doba- vo in prevzem toplote na območju občine Celje. Na- men tega odloka je očiten, urediti sistem ogrevanja stanovanj In poslovnih prostorov. Odlok je nalo- žil komunalni organizaci ji Plinarna — Vodovod, da ca izvrševanje tega od- loka pripravi shemo or ganiziranosti toplarništva, sistem oblikovanja cen in mehanizme organiziranega sodelovanja porabnikov. S takimi predlogi je šla PUnama ~ Vodovod v javno razpravo ob pomoči organizacij SZDL in KS. Julija in avgusta so bil« sestanki k zainteresirani- mi, ki pa se jih je udele- žilo bore malo njih. Od nekje je Iznikla krilatica (baje poznajo tudi a\'tor- .ia), da bo po novem ogrevanje trikrat dražje kot prej. In stvar je kre- nila po tirnici in s pospe- šk(»n! Danes je stvar do- cela neurejena. Vse čaka na odločitev ustavnega so- dišča, kamor sr je za razsojo ustavnosti odloka obrnilo osem krajevnih skupnosti. Izvrševanje od- loka je obtičalo, komunal- na organizacija, ki je si- cer vse pripravila, če naj v tej »igri« sploh sodeluje (kajti k odmikanjem re- šitve \ Jesenski čas komu- nalna organizacija ne bo mogla zagotoviti normal- nega poteka ogrevanja), ljudje pa se prav niti ne zavedajo, da hihko čez ne- kaj dni sedejo v mrzlo sobo. Kdo bo tedaj odgo- voren se niti ne vpraša mo. In kaj je pravzaprav sporno pri vsej stvari. Javno in nafrino: ustav- nost odloka je vprašljiva. In drugače: cena ogreva- nja. Z novo organizacijo ogrevanja v Celju bi Pli- narna — Vodovod prevze- la v upravljanje vsa več- ja javna kurišča, za 2905 stanovan.], na 22 različnih mestih. Plinarna — Vodo- vod je v javni obravna- vi predlagala kalkidacijo stroškov. Ta je zaradi ra zno raznih vplivov višja, v poprečju menda za po- lovico. Toda ni dokončna, ker temelji plačilo na de- janskih stroških, ki so pa lahko nižji, V tej struktu- ri predlagane cene pa je predvsem — to bi se dalo izluščiti iz burnega pote- ka javnih razprav — spor- na kalkulacija ? odstotka stroškovne cene, t. im. či- sta storitev (delo kurja čev, vzdrževanje, električ na energija In materialni stroški). Ob tej nepo- membni postavki (nepo- membni po vplivu na ce- no) se seveda kaj dosti ne bo dalo prihraniti. Več je mogoče prihraniti pri 98 odstotkih stroškov In ljudsko energijo bi velja- lo usmeriti v fo smer (so- delovanje porabnikov, do- ločanje (razumnega režima ogrevanja, zagotavljanje amortizacije, dobro gospo- darjenje nasploh), kajti v stroških ogrevanja odpade kar 66 odstotkov na gori- vo! Goriva pa lahko pora- bimo več ali manj. Da so ga v preteklosti porabili več kot ga je bilo potreb- no, bodo lahko potrdili tisti stanovalci, ki so prejš- nje zime z odpiranjem oken razhlajali stanovanja. Hladnejši dnevi so pred durmi, glede ogrevanja pa nismo niti tam, kjer smo bili lansko sezono. Več kot nepripravljeni. V jav- ni razpravi so bile spro žene tudi pobude, o kate- rih pa zdaj nihče več ne razmišlja. Tako tista o montaži števcev v stano vanjskih blokih, o organi- zaciji toplarništva v okvi- ru stanovanjske skupno sti, ki sicer za zdaj za to nalogo še ni organizi- rana in še druge. Zdaj se še lahko vprašujemo, kako bo jutri, toda čez nekaj dni se bomo s pri- okusom lastne odgovorno stl spraševali: kako danes — bo ogrevano? Tako ali drugače »istav- no sodišče tega vprašanja ne more razrešiti. Epilog te »afere« je lah- ko sila trpek, boleč in politično občutljiv. Kajti z »divjim« kurjenjem to- plotnih naprav, strokovno neusposobljenimi delavci ali z neobračunano amor- tizacijo kotlov, itd. ne mo- remo poslovati. Ne more- mo se venomer posmeho- vati družbenim normam in razumnim družbenim zahtevam. Konec koncev družbene norme dogovar- jamo in sprejemamo tudi zato, da bi znotraj tega pravnega reda ranijali sa- moupravna razmerja. Ta pa seveda ne dovoljujejo ravnanja po receptu: da- nes bo tako, Jutri bo pa že nekako. To »nekako« pa se največkrat sprevrže v politični pritisk manjši ne do večine, Id v za- ostrenem trenutku — do- •slej je največkrat res bi- lo tako — izsUj ugodno rešitev. Toda n« na račun večine. Menda je v nas toliko poguma, da to odločno postavimo. ŠENTJUR: DELO IS Od svoje ustanovitve v aprilu 1974. se je ES so- očal z vrsto problemov iz področja gospodarstva, kmetijstva, prosvete in kulture, zdravstva in so- cialnega varstva, notra- njih zadev in seveda v ve- liki meri z odpravo po sledic po potresu. 11-članski svet sestavlja 5 profesionalnih članov, zaposlenih v upravi odno- sno voljenih. Zunanjih čla- nov je 6, od teh sta dva dipl. strojna inženirja, 1 adra%niik, 1 prosv. delavec, 1 kmet. tehnik in 1 kmet. Zimanji člani imajo kon- kretne zadolžitve na posa- meznih področjih. Na 29 sejah, ki so bile vse sklepčne, je bila kar 27 krat na programu gospo- darska problematika, kar dokazuje prioritetno vlo- go gospodarstva v nadalj- njem razvoju občine. Tak- šno mero zavzetosti nare- kujejo stabilizacijski ukre- pi, ki so prisotni v sle- hem: delovni oreanizaciii. BRNEST RECNIK NEVARNO DRUŽBENI RAK Dvourni sestanek de-- lovnih Ijudd med delov- [ nim časom vas velja 17 milijonov starih di- narjev, so ugotovili v nekem 1000-članskem celjskem kolektivu. Ta podatek bi se dal prt- merjalno uporabiti tu- di za ostale kolektive. Seštevek izgubljenih ur zaradi sestankova- nja bi dal presenetlji- ve številke. Vprašanjem sestan- kovanja smo doslej na- klonili premalo pozor- nosti, zato so se raa- rastli, postajajo že kar družbena bolezen. Zla- sti smo nekritični pri odločitvah kdaj so nam potrebni, pri iz- biri časa, v katerem so in o njihovi pripra- vi. Zdaj, ko se priče- njamo stabilizacijsko vesti, se, razumljivo, v ospredje vrinja tudi to vprašanje. Pojav preštevilnih sestankov, po štiri ure in več trajajoči in slabo pri- pravljeni sestanki, se zažirajo v delovno sto- rilnost kot rak. Te družbene bolezni ne gre zanemariti. Toda ob tem se zdaj pojav- lja še druga, večja družbena nevarnost: ukiniti vse sestanke Bborov delovnih ljudi med delovnim časom Nevarnost te teze je v t€m, da se samouprav no dogovarjanje in ob \'eščenost delavcev omeji, odpravi Zago vomtka te teze štejejo seje strokovnih kolegi- jev, strokovne posvete in dogovore za nor- malno delo. S tako opredelitvijo vprašanja sestankovanja niti ne moremo razumno reši- ti. Prvič zato ne, ker v normalnem delova- nju družbenopolitične, ga sistema ne more- mo brez raznih oblik dogovarjanja in obveš- čanja. V drugo pa bi tak pristop oživel, za- nesljivo, tehnokratsko ravnanje in odločilni vpliv tehnokratskih struktur na družbeno ekonomske odnose. Izhoda iz problema sestankovanja se mo ramo zatorej lotiti ta- ko, kot Je edino spre- jemljivo; racionalizira- ti sestanke, zmanjšati njihovo število in tra- janje, preprečiti ponav- ljanje in obsežnost vsebine, zagotoviti skr- bno pripravo sestanka. Sea^eda pa to ne bo lahko, ker smo nava- jeni vsako stvar dva- krat opisati, namesto ankrat izreči! INFORMIRANJE V OZD V BREME DELEGATOV Nova ustavna ureditev opredeljuje informiranje kot. eno izaned temeljnih \'prašanj nadaljnjega raz- voja samoupravnih in še posebej delegatskih odno sov. Uresničevanje pravic delovnih ljudi je namreč tesno povezano s samoup- ravnim informiranjem. Kaj- ti če naj delovni človek razFK)laga z vsemi rezsulta- ti svojega dela, odloča o celotni družbeni reproduk- ciji, morda ▼ prvi vrsti razpolagati z ustreznimi informacijama. Toda de- lovni ljudje in seveda ob čani bomo resnično lahko odločali o vseh pK>memb nih družbenih vprašanjih le takrat, ko bomo orga- nizirali takšen sistem in- formiranja, ki bo omogo čaJ vključevanje najširše- ga kroga delovnih ljudi, organiziranih v temeljnih samoupravnih skupnostih v vse faze sprejemanja družbeno pomembnih od- ločitev in dogovorov. Naj takoj ob tem omenimo š€ nevarnost, ki jo za najšir- še odločanje delovnih lju- di ter za razvoj delegat skih odnosov predstavlja slaba povezanost delega- cij z vodilne bazo. Delega- cije se niso še uspele po vsod ustrezno organiaira ti, niso vraščene v te meljno samoupravno sku pnost, slabo so povezane z delovnimi ljudmi, samo upravnimi organi z or- gani drugih skupnosti Toda — oglejmo si raje konkreten primer. Delegacija Avto Celja šteje devet članov in se skupaj s še petimi dele- gacijami povezuje v kon- ferenco. Celotno konferen- co zastopata v zboru zdru- ženega dela občinske slcup- ščine dva delegata. To je le nekajj uvodnih besedi o tej delegaciji, kajti vpra- šanje, ki nas je zanimalo v zves!^ z delegacijo Avto Celja, zadeva namreč in- formiranje. Pravzaprav proces informiranja, ki se odvija med deleganti in delegati v tej organizaciji. V razgovoru so sodelovali trije delegati in sicer Branko Berkovič, Franc Bizjak in Franc Polutnik, pa tudi štirje deleganti: Janez VrtaCnlk, Janko Košar, Alenka Draškovič in Stane Leskovšek. NT: Kako oblikujete stališča v delcgac'iji? Branko Berkovič: Gradi- vo, ki ga dobimo za sejo skupščine, pregledamo in se v razpravi omejimo predvsem na tista vpraša- nja, ki zade^rajo naše pod- jetje. Delegati nato obli- kujemo stališča o posa- mezaiih vprašanjih in jih nato posredujemo na kon- ferenco delegacij. NT: Kako pa določite delegata, M vas b© zasto pal v konferenci? Franc Bizjak: Navadno nas v konferenci delegacij zastopa kar vodja naše de- legacije. NT: Kako vključujete v oblikovanje stališč tudi in- terese ostalih delavcev? Franc Polutnik: Menim, da v naša stališča vklju- čujemo tudi interese isa potrebe ostalih delavcev. NT: Na kakšen način pa to storite? Branko Berkovič: »Dele- gati obiskujemo tudi seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organi- zacij. Ce je gradivo zah tevnejše in če težko sama oblikujemo stališče, po tem F>ovabimo na našo se jo tudi predstavnike samo upravnih organov. NT: Ste to doslej že storOi? Branko Berkovič: Sku- paj s predstavniki samo- upra-vnih organov smo se sestali tedaj, ko smo obrav- navali problem štipendira nja v naŠ3 organizaciji. Ta problem smo obravnavah tudi v občinski skupščini, saj smo v zvezi z njim postavili delegatsko vpra- šanje. NT: Ali delavci sprem- ljate delo elegatov? Alenka Druškovič: Tisti delavci, ki nas te stvari zanimajo, že spremljamo delo delegatov. Saj so oglasne deske p>olne skle- pov, stališč in Izvlečkc-v zapisnikov. NT: Kakšne možnosti pa imate, da kot delavec neposredno vplivate na oblikovanje stališča dele gacije? Alenka Druškovič: Me- nim, da to lahko najbolj neposredno storimo na zborih delavcev. NT: Je informiranje med delavci in delegati že steklo tako, kot bi mora- lo? Janez Vrtačnik: Lahko rečem, da je v precejšnji meri izpeljano, toda še ne zadovoljivo. Menim, da bi morali delegati delavce ob- veščati tudi o stvareh, ki ne zadevajo izključno naše organizacije. NT: Kakšen bi moral biti ta informacijski krog? Stane Leskovšek: Pobu- da bi morala izihajati ist samoupravnih delovnih skupin. Od tod bi morali črpati delegati mnenja za obMkovanje stališč. Seve- da bi morah v tej fazi oblikovanja stališč delega- tov sodelovati tudi samo \ipravni organi in organi- zacije. Tako oblikovano stališče bi moraU delegati prenesti v skupščino. Obratna informacija pa bi morala po isti poti na- zaj do delanrca. Janko Košar: Do naj- bolj plodnih razprav pri- de navadno na zborih de- lavcev. Tu delavci zvemo marsikakšno Informacijo, pa tudi povemo svoja mnenja. Branko Berkovič: Zbori delavcev so pravzaprav široka orientacija za delo delegatov. NT: Kaj torej menite, ali ste delavci dovolj ob- veščeni s strani delegatov ali ne? Stane Leskovšek: Dejal bi, da informacij ni ni- kdar dovolj. Je pa res, da vsak delavec, ki želi biti informiran, to pa velja tu- di za delegate, je lahko obveščen o vsem, kar se v organizaciji dogaja. Ven- dar je veliko delavcev tu- di takih, ki ne želijo biti obveščeni Čeprav so deia\'ci Avto Celja v glavnem zadovolj- ni s procesom informira nja, ki teče od delegantov do delegatov, je potrebno vendarle oJ^^eniiti. da zbo ri delavcev le ne smeje postati edina oblika in- formiranja delegatov £ strani delavcev ali obrat- no — delavcev s strani delegatov. Morda je ^^rok, zakaj je delegacija vsebin- sko slabo povezana z de- lavci tudi v tem, da prav- zaprav nosi glavno breme informiranja delovnih lju- di, česar pa seveda ne zmore DAJvIJANA STAMEJCIC KONJICE: SEJA SKUPŠČINE v ponedeljek se bodo se- stali v Slovenskih Konjicah član) vseh treh zborov ob- čin.ske skupščine. V uvod- nem, skupnem delu seje, bo- lo obravnavali vrsto predlo- gov izvršnega sveta, sprego- vorili pa bodo tudi o pro t)lematiki uresničevanja de. Icgatskega sistem« In dele- gatskih odnosov v občini. V Sriigom delu seje bosta loče- no zasedala zbora krajevnUi skupnosti in združenega del» ler med dru.glm obravnavala pn-dlog odloka o ustanovit. n in nalogah službe komu- nalnega nadzora. d. s. I §t. 39 — 2. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran t ZBOROVSKO PETJE Mladinski zbor iz Olomouca v torek, 23. septembra je koncer- tiral v Narodnem domu mladinski zbor »Kampanela« iz Olomouca (CSSRj. Go- stovanje je bilo v znamenju izmenja- ve s celjskim gimnazijskim zborom, ki je lani uspešno nastopal na festi- valu v Olomoucu. »Kampanela« je 38 članska vokalna skupina, del številne pevske šole za mlada grla, ki siste- matično vadijo od 9. do 15. ali 16. le- ta starosti. Zborovodja je mladi Jifi Klimeš, nadobuden muzik, ki mu manj- ka še izkustvo In umirjenost. V po- moč mu je Irena Gromanova. Češki zbori uživajo pri nas ugled zaradi svo- je visoke vokalne tehnike, ki jo ve- činoma dosegajo. Poleg tega imajo Če- hi bogato tradicijo in prav tako boga- to literaturo s prav posebno tehtno zastopano moderno (Eben, Rezniček itd.). Tudi tokrat gostje niso razoča- rali. Razmeroma maloštevilna skupina dosega zelo lepe zvočne učinke, ki so pogojem iz sistematičnega in strokov- no dognanega dela. (Zbor vadi 3 krat tedensko ločeno po glasovih in skupaj). Tehnika je blizu dovršenosti, visoke in najivšje lege sopranov so vedno lepo oblikovane, izenačeni registri, intonaci- ja povsem zanesljiva. Ostali glasovi se dobro ujemajo, zbor zveni izenačeno kljub temu, da prepevajo otroci raz- ličnih starosti od 10 do 15 let. Zboru manjka še toplina zvoka, ki je pretež- no odvisna od dobre vokalizacije. Po- nekod zveni ostro, kar je sicer pri Če- hih pogost pojav, vendar za naš okus nekoliko neprijetno učinkuje. Vsekakor bo treba vokalizacijo izboljšati. Dina- mika se je odražala večinoma v sred- nje močnem podajanju — mezzoforte. Močnejša mesta so zvenela zaokrože- no, polno in dovolj izrazito. Manj je bilo slišati piana ali pianissima. Ob tako dinamično premalo kontrastira- jočem izvajanju postaja učinek mono- ton. Se posebej smo občutili mono- tonost pri nekaterih skladbah, ki iz- virajo iz instrumentalne zasedbe, a so prirejene za mladinski zbor (Partita, Da Vittoria: Un ora, Rondo za 3 kita- re). Program je bil pester in pretežno kvaliteten. Nekaj skladb je bilo s klavirjem, a to ni bila običajna ste- reotipna spremljava, ampak zbor z ena- kovrednim klavirjem, zelo učinkovito. V prvem delu sporeda so bile češke skladbe, poleg njih nekaj ruskih, v dru- gem delu skladbe iz renesanse od Pa- lestrine pa do Verdija in češkega so- dobnika Petra Ebna. V pozdrav gostom je uvodoma za- pel gimnazijski zbor s Cirilom Ver- tačnikom 3 pesmi: Premlovo »Zdravi- co«, Mokranjčev »Njost svjat« in Mi- helčičevo priredbo »Splavarske«. Zbor je na festivalski ravni: basi so zvene- či, glasovi izenačeni, fraze izrazite in dobro izdržane. Za začetek šolskega leta zares solidna postavitev, treba bo le paziti na čisto intonacijo in dina- mično pestrost, pa bodo gotovo letos rezultati odlični. Oba zbora sta žela zasluženo priz- nanje številnega občinstva, številni šopki, izmenjava daril in zahvalne be- sede so dala izraza obojestranskega za- dovoljstva ob uspelem gostovanju. EGON KUNEJ ESPERANTO Most med narodi Tiidi zastopnika celjskih esperaiTutistov so bili med udeleženca tridnevnega sre- čanja esperantistov treh sosednjih dežel: Avstrije, Italije in Jugoslavije. Tokrat je bilo v Kopru. Pred osmimi leti so nam- reč slovenski esperantisti po- vabili na svoje vsakoletno srečanje tudi esperantiste iz sosednjih dežel. Takrat so se dogovorili, da se bo- do srebali vsako leto, ven- dar vsakokrat v dnigi deželi. In tako je bilo letošnje, sedmo po vrsti, spet pri nas. Letos je delo trideželne esperant«ke konference po- tekalo v treh komisijah. V prvi so razpravljali o orga- nizacijskih vprašanjih, člani druge pa so govorili o eko- nomskih, trgovinskih tn tu- rističnih problemih. Med drugim so predlagali, da naj bi delo(\-ne organizacije v svoje večjezične prospekte vnesle tudi esperantski te- kst. Prav tako bi se naj na večjezičnih reklamnih tablah pojavil še esperanto. To po- budo je dal predsednik ob- činske skupščine Koper na sla\mostnem sprejemu, ki ga je priredil za udeležence konference. Obljubil je, da se bodo zraven dvojezičnih napisov na Koprskem poja- vili tudi esperantski teksti/ V tretji komisiji so živah- no razpravljali o poučevanju esperanta v šolah. Pregleda- li so rezultate triletnega po skuša, ki so ga po enotnem načrtu izvajali v dvajsetih šolah v Italiji, na Madžar- skem, v Bolgariji in Jugo- slaviji. Avstrijci so žal od poskusa odstopili. Rezultati so zelo spodbudni. Za podo- ben poskus so se odločili tudi v deželah zahodne Ev- rope. Glede razširjanja esperan- ta so najdlje baltske države In Japonska, kjer uvajajo ta jezik v šole kot obvezen predmet. Močno poudarjajo, naj bo esperanto most med narodi. Veliko se esparanta uči mladina v Italiji, Franci- ji, Danski, švedski. Poljski in Bolgariji. Na Madžarskem Imajo najboljšo organizacijo. Budimpeštanska univerza da- je prve profesorje esperanta. Slovenski esperantski insti- tut pa si prizadeva, da bi pri nas na pedagoških akademi- jah v Ljubljani in Mariboru odprli nov oddelek za espe- ranto. Poučevali bi profesor- ji iz Budimpešte. Seveda pa bi mladi na srednjih šolah morali imeti možnost, da si izberejo esperanto za tuj obvezni jezik. Esperantisti znova opozar- jajo na jezikovno neenako- pravnost m na dejstvo, da esperantsko gibanje pri nas nazaduje. Manjka mladih moči. Manjkakjo učitelji in družbena podpora. Celjski esperantisti so skle- nili, da bodo pomladili svoje vrste. Zato bodo v zimskih mesecih organizirali teč-aje med mladino srednjih šol. Radi bi jih pripravili za sre- čanje mladih esperantistov, ki bo prihodnje leto v Pri- moštenu. Zlasti pričakujejo ustrezen odziv na pedagoš- ki gimnaziji. ŽALEC: O RAZSTAVAH Prejš^nji teden se Je sestal v 2alcu odbor za rassstave v Savinovem razstavnem prostoru, ki deluje pod okriljem žalske Kulturne skupnosti. Na seji so v glavnem govorih o razstavah, ki jih bodo pripravili v naslednjem obdobju. V novi sezoni bodo v Savinovem salonu v glavnem raz- stavljali naši shkarji starejše generacije, poudariti pa velja tudi to, da v naslednjem obdobju pripravljajo dve še po- sebej zanimivi razstavi. Tako bodo v okviru slovenskega kulturnega praznika v Žalcu razstavljali slikarji celjskega pododbora, ob Dnevu žena pa bodo v Savinovem saionu razstavljale svoja dela slovenske grafičarke. Prvo razstavo v novi sezoni bodo pripravili 10. oktobra, ko bo v 2alcu sodeloval s svojimi deli Maksim Sedej sta- rejši, kasneje pa bosta v 2alcu razstavljala med drugim še Lojze Dolinar in Franc Tratnik. Ob otvoritvah razstav bodo, kot je že v navadi, vedno pripravi h tudi krajši umetniški program, tako da bodo prišli na svoj račun prav vsi, ki ljubijo umetnost. JANEiZ VEDENIK V MUZEJU REVOLUCIJE RAZSTAVA O ZAKLJUČNIH BOJIH IN OSVOBODITVI SLOVENIJE V Počastitev 30-letnice osvoboditve je pripravil Muzej revolucije Sloveni- je v sodelovanu z drugimi muzeji revolucije razstavo o zaključnih bojih in osvoboditvi Slovenije. Razstava je razdeljena na več področij, začnejo pa se z jesenjo 1944 leta. Prikaz osvoboditve Slove- nije je razdeljen na več delov, tako, da ima vsaka pokrajina svoj podrob- nejši prikaz napredovanja partizanske vojske, oziro- ma propadanje in beg okupatorja. Ta izredno za- nimiva in skrbno priprav- ljena razstava bo odprta danes v celjskem Muzeju revolucije ob 17. uri. —dm S KNJIŽNIH POLIC OSREDNJE KNJIŽNICE ■ ODDELEK ZA ŠTUDIJ Sevnik S.: Splošna higiena za sanitarne tehnUie. Ljublja- na 1975. S. 43611. Prejac M.: Električne na- prave in energetika. 1. ponat. Ljubljana 1975. S. 43610. Zore \.: Tehnologija žen- skega frizerstva. Ljubljana 1975. S. 43608. Matevžlč V.: Psihiatrija in nevroIogi,ja. 2. izd. Ljublja- na 1975. S. 43606. iSojič S.: Poštni nromet. Beograd 1973. S. 43605. Informiranje v delegatslcem sistemu. Ljubljana 1975. S. 4366ft. Skala V.: Finansiranje obrazovanja 1 vaspitanja. Beograd 1967. S. 43665/8. Lorenc B.: Na.ivrči ljudi .XX. veka. Beograd 1962. S. 43663. Ikodinovič R. S.: Metodika biološke na,stave u delima profesora Sergija G. V^rda. Bf-ograd 1964. S. 43656. Hofer K.: Sonja Kovalev- ska. Ljubl.i»na 1974. ». 43616. Relsp S.: Kričač. Radio Osvobodilne fronte 1941—1JM2. LjuhLjana 1975. S. 40207/4. Vezjak D.: Trženje v med- narodni menjavi. Maribor 1973. S. 39722/28. Sobolev N.: La-serl 1 n.)ilio- va budučnost. Beograd 1973. S. 13335/lS. Zlvo gledališče. Pogledi na slovensko gledališče v letih 1945—1970. I.-II. Ljubljana 1975. S. 19090 63. 64. 8. OKTOBRA English ensemble Po uspelem prvem letošnjem koncertu, ki ga je izvajal mariborski baročni ansambel COLLEGIUM MUSICUM, bo že naslednjo sredo, 8. oktobra prvi abonmajski koncert. Koncertiral bo ENGLISH EN- SEMBLE iz Londona, ki je bil ustanovljen pred krat- kim, vodi pa ga odlični violinist Jack Rothstein. (na sliki) člani tega ansambla so sami vodilni glasbeniki londonskega glasbenega življenja. Nastopajo na radiju BBC, snemajo plošče za razne slovite družbe v Veliki Britaniji kot vodilni godbeniki in kot solisti. Ansam- bel je v kratkem času svojega obstoja dosegel izredne uspehe doma in na tujem. Septet L. van Beethovena, Oktet Franza Schuberta so enkratna tovrstna dela instrumentalne glasbe. Tudi Purcellovo Chanzonne uvrščamo med bisere angleške- ga baroka. EGLISH ENSEMBLE bo koncertiral tudi v Ljublja- ni in Kopru. Koncertna poslovalnica še sprejema nove abonente do 8. oktobra v Turistični pisarni. K vpisu vabimo tudi študente VEKŠ in VPŠ, ki se lahko abonirajo za polovično ceno. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo jutri, v petek, 3. oktobra odprlo svojo novo sezono s komedijo sovjetskega pisatelja in dramatika Mihaila Bulgakova »Zojkino stanova- nje«. Delo je v prevodu Igorja Lampreta, ki je tudi drama- turg predstave, zrežiral Franci Križaj. Sceno je zasnoval Niko Matul, kostume Milena Kumarjeva, komponist je bil Darijan Božič, borilne prizore pa je naštudiral Rudi Jakhel. Nastopa ves ansambel (na fotografiji pa so Pavle Jeršin, Janez Bermek in Marija Goršičeva, ki igra naslovno vlogo). KRONIKA DOBRNA: ZBOR TERAPEVTOV SLOVENIJE Pretekli petek in soboto je bil na Dobrm strokovni seminar in občni zbor društva fizioterapevtov in delov- nih terapevtov Slovenije. V okviru strokovnega semi- narja so št-evilni terapevti iz vse Slovenije poslušali predavanja svojih kolegov o izkušnjah pri zdravljenju različnih obolenj. Po zaključnem seminarju je bil v soboto tudi občni zbor društ-va. Naj povemo še to, da je potekal tako strokovni seminar, kot tudi občni zbor v znamenju 30-letnioe zmage nad fašizmom, 350- letndce zdra-viliSča Dobrna in 20-letnice delovanja dru- šitAfa fiizioterapevtrn' in delovnih terapevtov Slovenije. D, S. 2ALEC: POSVET PREDSEDNIKOV MLADINE Konec prejšnjega tedna je ba v Žalcu posvet pred- sednikov osnovnih organizacij Zveze socialistične mla- dine. Na seji so mladi ocenili in pregledala, kaj vse je že bilo storjeno pri akciji za stabiUzaoijo gospodarstva v žalski občini ter se dogovorili o pripravah na volilne konference v osnovnih organizacijah. V nadaljevanju posveta so spregovorili še o poteku akcij Najboljši samoupravi j alec in Najboljša osnovna organizacija ter o nadaljnjih nalogah v Zvezi socialistične mlad^ine, V aveai s tem so opozorili, da bodo morale biti program- ske voliilne konference posameznih konferenc pri Ob- čtnsici teonferencii končane najkaisneije do prv^a no- vembra. J. V. KONJICE: CESTNA BAZA v konjiški občini, v bližini odcepa proti žicam in Ločam, gradi Reo^ubliška skupnost za ceste novo cest- no bazo. Lfr^ta bo vključevala vi"sto objektov, med dru- gimi tudi obratno stavbo, velike in male garaže, skla- dišče soli, sfcladišče maziv in interno črpalko. Izvajalec del je gradbeno podjetje Ingrad TOZD Slovenske Ko- njice, ki bo, kot je zapisano v pc^odbi, zaključil grad- iXJo baze do 1, maja priliodnjega leita, gradnjo same obratne stavbe pa do 30. novembra letos. Račimajo, da bo znašala celotna vrednost nove rastne baze pol- drugo mdliiardo starih dinarjev. D. S. PREBOLD: JAMARSKI KONGRES SLOVENIJE Minulo soboto je bil v Preboldu ses^tanek Jamar- skega kluba Orni galeb, ki so se ^ poleg predsta\Tii- kov Jamarske zveze Slovenije udeležili tudi predsednik Skup.ščine občine Žalec, Vlado Gorišek, podpa-edsednik Skupščine občine in predsednik Krajevne skupnosti Prebold, Franc Janše, sekretar Telesnokultume skup- nosti Žalec, Adi Vidmajer ter predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij ter društev iz Prebolda. Na seji so najprej pregledali delo Jamarakega klu- ba od ustanovitve do danes, nato pa so spregovorili o pripravah na speleološki kongres Slovenije, ki bo pri- hodnje leto v Preboldu. Preboldski jamarji bodo k so- delovanju pritegnili tudi nekatere dru.ge organizacije v kraju, pokrovitelj kongresa pa bo Skupščina občine Žalec. V okviru prireditev ob zasedanju, bodo pripra- vili tudi mednarodno fotografsko rassstavo barvnih dia- pozitivov ter fotografij s tematiko o jamah. Sicer pa so na sobotni seji opozorili še na problem financiranja jamarskega kluba ter na neikatere druge probleme, s katerimi se srečujejo prizadevni jamarji. TEDEN POŽARNE VARNOSTI PRIPRAVLJENI-NA POMOČ! Ves prejšnji teden je bil teden požarne varno- sti, v katerega so se več ali manj vključila vsa ga- silska di-uštva in civilna zaščita. Po posameznih krajih so pripravili razne reševalne vaje, da bi vi- deli, kako so gasilci pri- pravljeni za primer poža- ra ali kakšne druge ele mentarne nesreče. Ko sm^ si ogledovali posamezne vaje smo videli, da imajo naša gasilska društva že izredno sodobno opremo in veliko znanja, oboje pa še kako pomaga pri hitri lokalizaciji elemen- tarne nesreče ali celo nje- ni preprečitvi. Celjski Zavod za požar- no varnost je opravil v tednu požarne varnosti več ogledov po delovnih orgatiizacijah, zlasti več- jih, kjer imajo svoje ga silske enote. V nekaterili delo\'nih organizacijah so tudi izvedli vaje — reše- vanje pK>sam©znih objek- tov — pripravili predava- nja in podobno. Izredno uspelo vajo, ki je trajala vse dopoldne, so imeli v železarni štore, kjer so dokazali, da tej dejavno- sti posvečajo veliko po- zornost. Vsi, ki so sode lovali v akciji, so poka- zali veliko znanja, kar je garancija, da bodo lahko uspešno posredovali v pri- meru nesreče v delovni organizaciji ali na t-ere- nu. Še najbolj živahno j« bilo med tednom požarne varnosti v žalski občini, kjer so najprej pripravili v Žalcu napad na šolo m reševanje objekta ter ot- rok, nato pa še republi- ško prvenstvo za pionir- ske desetine. Kari Str a hovnik je pred šolo govo- ril zbranim otrokom o nevarnosti ognja in kako Se ga je treba varovati. V kasnejši vaji so sode- lovali gasilci z vso razpo loži j i vo opremo in civil- na zaščita, istočasno pa so imeli vajo tudi v Ju- teksu in Ferralitu. Na republiškem prven- stvu za pionirske desetme je nastopilo skoraj 900 mladih tekmovalce\' iz vseh krajev Slovenije, ki so dva dni tekmovali v znanju gasilskih veščin. Na zaključni slovesnosti jih je pozdravil tudi pred- sednik občinske skupščine Žalec Vlado Gorišek m med drugim omenil, ka ko pomembno je za našo celotno družbo delovanje gasilstva. V tekmovalnem delu so velik uspeh do- segle ekipe z našega pod- ročja. Pri pionirjih v A skupini so bili najboljši predstavniki železarne štore, medtem ko je bil Žalec deveti. Tudi pri pio- nirkah v skupini A so bile najboljše predsta\Tit- oe štor, pri pionirjih v skupini A mešano pa iz "Levca. Pri pionirjih v B skupini so bile Nazarje tretje, pri pionirkah v isti skupini pa Kozje četrto. Pri pionirjih B skupina mešano je bil Letuš dru- gi. Med mladinci so se najbolj izkazali giasilci iz Matk, ki so bili Sesti m Kaplje vasi ~ deveti. Ko- zjanke so bile druge med mladinkami. Leveč je bil treti med mladinci meša no. Pri tekmovanju gasil- skih krožkov za občino Žalec so med pionirji zmagali predstavniki Šem- petra pred Gotovljani, Pe- trovčami in Žalcem, med pionirkami pa Gotovlje. Večjo vajo so pripra vili tudi v Velenju, kjei je sodelovalo osem pro- stovoljnih gasil-skih druš tev in civilna zaščita, reše- vali pa so stanovalce iz ponesrečenega bloka. Vse te in druge vaje so v celoti uspele in še enkrat pokazale veliko pripravljenost občanov da kot gasilci pomagajo pri reševanju elementar- nih nesreč.TONE VRABl. V Velenju so se odločili za vajo reševanja stimovalcev iz ponesrečene stolpnice. Ker je v Velenju veliko vi- sokih stolpnic je takšna vaja za gasilce več kot samo dobrodošla, da se izurijo za primer potrebe resnič- nega reševanja. Foto: L. 0.>steršek Mladinci iz Kaplje vasi so med 23-timi desetinami na republiškem prvenstvu osvo- jili še vedno soliono deveto mest«. Foto: T. Tavčar KOVINOTEHNA TEHNOMERCATOR RAZMEJENO POSLOVANJE Potem, ko so samouprav- ni sporazum o razmejitvi poslovnega predmeta spre- jeli delavci temeljnih orga^ nizacij 2druženega dela v Kovinotehni in Tehnomeroa- torju, so ga predstavniki podjetja, oziroma njunih sa- moii.ipravnih organov minuli peteii svečano podpisali. Že v drugi polovici lanske- ga leta sta obe podjetji na ptoibudo družbenopolitičnih organizacij in občinske skup- ščine pričeli z obsežnimi pri- pravami aa sporazum, ki bi razmejili predmet njunega poslovanja. Osnovni smoter pri tem naj bi bil, da se ekonomsko in racionalno iz- koristijo razpoložljive ^ad- rovske, skladiščne in finanč- ne kaipacitete, kaltor tudi to, da se zagotovi v prihodnje ekonomsko kar najbolj smotrne naložbe v izgradnjo skladiščnih in drugih kapa- citet, ki bodo preprečile dvojnost v koriščenju obrat- nih sredstev. Kot sta se obe delo\Tii organizaciji sporazu- meli bo poslej Kovinotehna usme-rjena v oskrbovanje tržišča s proizvodi črne in barvne metalurgije ter ko- vinsko predelovalne indust- rije, Tehnomercator pa bo iSkrbel za mloženost trži- šča z električnim blagom, barvami, laki, kemikalijami, steklom, porcelanom in kera- miko. Verjetno ni potrebno pri tem posebej poudarjati, da gre v tem primeru za spo- razitmevanje na ravni gro- sistične trgovin«, torej med ustreznima temeljnima orga- nizacijama »veleprodaje« pri obeh delovnih organizacijah. Kot je bilo poudarjeno ob samem podpisu samouprav- nega sporazuma na sedežu občinske skupščine, pome- nijo določila sprejetega sa- moupravnega sporazuma večjo obvezo in trdnejšo po- vezavo obeh delovnih orga- nizacij, kakor pa dosedanje podobne oblike fizične zdru- žitve. Nove ustavne katego- rije in odnosi, kot jih raz- vijamo v naši dnožbeno go- spodarski praksi v novem ustavnem obdobju, omogoča- jo razvoj predvsem novih oblik in vsebine med teme- ljnimi organizacijami zJdru- ženega dela. S sainoujprav- nim dogovarjanjem urejena razmerja pomenijo trdno ob- vezo, ki prinaša koristi vsem delavcem in tudi širši druž- beni skupnosti. Sodobno or- ganizirana trgovina, ki bo specializirala svojo dejavnost bo lahko tudi močnejše kot doslej vplivala na razvoj do- micilne industrije in tako še več prispevala za hitrejši razvoj celotnega gospodar- stva. Trgovina, ki je v Celju že ustvarja okoli 3o °o družbe- nega proizvoda, stopa tudi s tem samoupravnim six)ra- zumom v pomembno , fazo nadaljnega razvoja, ko bodo njene možnosti še bol j.še in njen delež prispevka k skup- nemu naaredku še večji. B. STRMCNIK St. 39 — 2. oktober 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pisma DVORIŠČE NI STRANIŠČE Stanovalci hi.še Debro 14 v Laškem se javno pri- tožujemo nad ravnanjem nekaterih voznikov motor- nih vozil iH njiho\ih so- potnikov. Naša hiša stoji ob cesti. Veliko voznikov ustavi svoja vozila na na- šem dvorišču. Prav tako se tu ustavijo mnogi peS- ci, da po*,em opravijo svo- jo potrebo. In to po tleh ali po steni hiše kot je to pred dnevi cpravll so- potnik v .avtomobilu CE 6P -«3! Kaj res ne vedo, da se na dvorišču igrajo majh- ni otroci ui da nosijo po tem onesnažen pesek ali kamenje v svoja usteca? Kje imajo nekateri ljudje svojo higieno in kulturo? Stanovalci hišne številke 14, Debro. lAŠko SREČA SE NAM JE NASMEHNILA Doma sem z Veternlka. Dolga in naporna je ix>t od doma do šole. Po njej sem hodila pet let, '"toš- nje šolsko leto pa smo končno dobili prevozno sredstvo, da se lahko vo- zamo. Nihče ne more prešteti korakov, ki smo jih nare- dili Učenci z Velemika. Posebno hudo je bilo po- zimi, kadar je bdi visok sneg in hud mraz. Težko smo gazili in ko smo pri- šli do šole, smo bili pov- sem premočeni. Sušili smo se ob radiatorju, da smo lahko ob koncu i>ou- ka spet suhi (xišU domov. Zdaj se nam je nasmeh- nila sreča. Dobili smo kombi. Četudi nekateri ni smo prej doma, pridemo domov spočiti tn z doma čimi nalogami, ki .smo jih napisali že v šoli, ko smo čakali na prevoz. Vsi otroci smo zelo ve- seli in želimo, da bi bili tako vsi. MARJANA UMEK, 6.b os. šola Kozje, Novinarski krožek VPRAŠANJA Prizadeti prebivalci kra jevne skupnosti Dolgo po- lje iz Vnuičeve ulice od št. 1 do I. osnovne šole sprašujemo — kdo je dol- žan asfaltirati cesto, prav zaprav makadam sredi mesta. Dan za dnem mo ramo požirati prah in še ponoči. Prosimo naj bi prišli odgovorni malo po- gledati v kakšnem okolju živimo, še tisto malo ze- lenja, ki ga gojimo, nam ga prah uniči, da o zdrav- ju sploh ne govorimo! K temu vprašanju bi lahko pridali: »Zanemar- jena, nekdaj lepa Vnanče- va ulica«. Koristniki oe- ste-ulice, predvsem pešci sprašujemo — kdo je dol- žan vzpostaviti red na tem cestišču — Krajevna skup- nost, Kovinotehna, ali morda vsaj od časa do časa kakšen organ javne- ga reda. Ulica ,je bi-ez ploč- nikov. prom^ pa. vedno večji. med vozniki pa predvsem prednjačijo n« disciplinirani vozniki, za- radi katerih bi večkrat moral pešec celo po og raji. Spra.šujpmo se hkra ti, komu je namenjen znak ob odcepu Oblakove In Vrunčeve ulice in komu znak pri križišču Man borske ceste — Vrunčeve ulice? Žalostno je, da mi pešci poznamo te znake bolj kot vozniki, kj so se verjetno usposobili za vo- znike s tečajem, urami iri izpitom. Kdo spoštuje tu zmanjšanje hitrosti, saj Je na Vrunčevi ulici Soia, ki jo obi.skujejo naši otroci — kdo bo kriv, če t>o pri šlo do nesreče? STANE ZEME, Vrunče va 2 in stanovalci Vnm- čeve ulice 4. OKTOBER DAN VARSTVA ZIVAII Vsako leto poskušamo ta dan ugotoviti rezultate našega prizadevanja — prihraniti brezpravnemu bitju, živali, nepotrebno trpljenje. Ugotovitve niso take kot bi si jih želeli. V tem ko se društvo za varstvo živali trudi za vsa- ko žival, se po svetu po- raja množično prizadeva- nje v obratno smer. Ali ni grozljiv način, kako gojimo živali, name- njene naši prehrani: tele ta v boksih, perutnino v stisnjenih prostorih itd. Najrevnejše pa so t-ste živali, ki so namen^jene za študijske objekte. Na ti- soče jih pogine vsak dan v strahotnih mukah, saj je tudi študentom dovo- ljeno delati poskuse na živih živalih. Napredek telmike in raziskav je v nevarni meri prehitel etič- ne vrednosti življenja m njih razvoja! Tako v svetovnem me rilu. Kaj pa na našem ožjem obm.očju? Na vsa- kem koraku srečaš veliko trpečih živali. Poglejmo našo klavno živino. Nava- dili smo se že na poglede z živino prenatrpanih to- vornjakov, še huje je, kadar je v vagonih pri- klenjena, lačna in žejna. Na mejah in drugod tudi po več dni. In dalje: mno- gokrat vidiš na polju vprežene vole, ki z muko speljavajo preobložen voz. Težko sopejo in namesto da bi jim spremljevalec privoščil malo oddiha, ne- prestano vihti z gorjačo, tudi z vilami in lopatami. Ljudje, kje je vaš raaum in srce?! Takemu surove- mu ravnanju so izpostav- ljeni tudi mali konjički, nosači dr\'. še dosti je takih »naj- revnejših med revnimi«. Tiidi pes na verigi Ni do- volj, da mu ljudje vza- mejo možnost gibanja, dostikrat mora trpeti tudi lakoto in žejo. čemur naj- večkrat botruje malomar- no.st lastnika. Najmanj po- lovica teh trpinov tudi ni- ma svoje pasje hišice, ka- mor bi se zatekel pred neurjem, pripeko in zlob- no človekovo roko. Pa tudi drugim bitjem kot so ptice, mačke, go- lobi ... zlovešča člo^^ekova roka ne prenese. Tako cesto mladi in drugi stre- ljajo nanje s fračami in puškami. Golobom celo odrasli ljudje režejo ali vežejo noge in perutnice. Kje je iskati vzroke za tako bre/,brižen in surov odnos do teh brezpravnih in nemih bitij? Najdemo jih predvsem v pomanj- kanju pravilne vzgoje, s katero bi morali začeti starši, nadaljevati pa vzgo jitel.u v šoli. Hkrati s skrbjo za čisto okolje, bi morali vzeti v pretres in negovanje tudi naš t>dnos do življenja živali! V Ljubljani je sede? Zveze dništev proti muče- nju živali. Sicer imamo v Jugoslaviji tri republiška društva in osem mestnih. Tako tudi v Celju, sicer pa v Sloveniji še v Ljub- ljani, Mariboru, Kočevju in Piranu. Zveza teh dni.% tev je tudi član svetovn«* zveze za varstvo živali. Društvo za varstvo žl vali Celju se zahvaljuj? \'sem prizadevnim članoni in drugim za požrtvoval no sodelovanje. Zaveda se namreč, da bo cilj dose žen le v množičnem pr- zadevanju. čim manj ozi roma nič mučenja živali. To bi moral biti cilj in ponos slehernega človeka! DRUŠTVO ZA V.iRSTVO ŽIVALI CELJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 51 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Politično vodstvo Fron trne ilegale je dojelo ne- varnost mobiliziranja slo venskih mož in fantov v nemško vojsko, v verman šaft in delovno službo, v katero je bila zajeta tudi ženska mladina Pokrajinski komite ko- munistične partije Slove- nije za Štajersko se je v polni meri zavedal nevar- nosti in posledic, ako bi okupatorju uspelo pov sem izvesti svoje naklepe pri mobiliziranju in odtu jevanju mladine iz slo ven skih krajev. Ravno iz mla- dinskih vrst je odporni- ška organizacija pričako vala novih kadrov Vodilni kadri trontine ilegale so v prvih mesecih 1942 leta podvojili napore z namenom, da bi okre pili odbore OF in pred vsem povečali število bor cev v tedanjih slabo obo^ roženih in majhnih eno tah. Toda okupatorjev te- ror je politično delo silno zaviral. Zato je prejel PK KPS za štajersko že spo mladi 1942 leta od CK komunistične partije Slo veni je zagotovilo, da bo Glavno poveljstvo parti- zanskih čet Slovenije p>os lalo na štajersko znatno pomoč v borcih. Povedati je treba, kar smo zadnjič izpustili, da prvi poiskus prehoda večje partizanske enote čez Savo v mesecu dec;embru 1941 leta ni us- pel. To je bil 2. partizan- ski bataljon, sestavljen iz treh čet, ki so ga vodili komandant Stane, komi- sar Tomaž in nam, ko- mandanta Skala. 24. de cembra 1941 so se parti- zimi že približevali kra Jem v bližini desnega bre- ga Save, da bi zatem pre šli reko. Toda na položa Jih v bližini Tišja, ne da leč od šmartnega pri Li- tiji, so jih po naključju opazili lovci, se kaj kma- lu odmaknih iz tega pod- ročja in naznanili nemš kim oblastem kaj so vi deli. Le nekaj ur po tem dogodku so bili partizani že napadeni od čete de- želnili strelcev, ki je bila nastanjena v šmartnem Deželni strelci so dobili okrepitve Vnela se je borba in trajala vse do noči. Nemci so imeU tri mrtve in dva težko ranje na, Tudi partizani so utr- pel; izgube. Trije mrtvi, dva lažje ranjena, enega partizana so Nemci ujeli. Iz Zagorja je proti veče ru, ko je borba že pone hala, prišla Nemcem na pomoč četa rez. policijske ga bataljona, ki je potem zažigala kmetije na Tisju Parti2anskih ^cij in borb običajno ne opisujemo. Toda to smo opisaH. V gla^mem le zato, da b« omenili kako bi lahko bd to drugače, namreč dosti, dosti lažje političnemu akti\'u na štajerskem, ča bi se 2. partizanski bata- ljon v mesecu decembru 1941 leta vendarle prebil na svOje določeno področ- je. TEŽKO IN ODCtOVORNO DELO POLITIČNIH AK TIVISTOV Politično vodstvo OF in KP na štajerskem je v mesecih mai-ec — april ~ maj 1942 obveščalo in pre- pričevalo svoje sodelavce na terenu, torej člane ok- rožnih partijskih komite- je^' in sekretarje odborov OF, da je treba za vsa- ko ceno pri svojem delu vztrajati, pridobivati nove sodelavce, učvrščevatJ konspirativnost pri ilegal- nem delu. Istočasno se jo napovedovalo, da bo pri- šlo kmalu do pomoči v borcih iz Dolenjske. Pov- darjena je bila potreb« po prepričevanju naših simpatizerjev v mestih, trgih tn vaseh, da bo v poletju, se pravi čez ne- kaj mesecev, prišlo na vzhodni fronti do nemš- kega poloma. Zato je tre ba odvračati mlade fante tn može od obiskovanja vermanskih vojaških vaj in jih s\'ariti, da se naj ne odzivajo na vpoklice v vojsko, temveč se naj priključijo partizanom, šef civilne uprave za Sp. štajersko je namreč 24. marca izdal odredbo o uvedbi vojaške dolžnosti za Spodnještajerce. Dva dni za tem je izšel raz glas o vpoklicu letnikov 192.3 in 1924 v nern,ško de lovno službo (Reichs arbeitsdienst). Vodstvo politične ilega le na štajerskem se je posluževalo tudi tiskane besede v namenu, da in- formira in opozarja čim večje število prebivalstva na potrebo solidarnega de lovanja pa'Oti okupatorju. Koncem marca 1942 leta je izšel letak s podpisom »Vodstvo slovenske narod- no osvobodilne fronte v Sp. štajerski« in je bil razširjen v raznih krajili. Letak govori o splošnem težkem položaju Slovenc:ev na štajerskem, o okupa- torjevem terorju napram tistim, ki so se mu upali upreti, poveličuje hrab rost partizanov, poziva po stene Slovence in Slovenke k združe-vanju v odbore OF in priporoča podpira- nje narodne, slovenske vojske. V tem letaku sva ri vodstvo OF mladino, da se naj ne pusti odpe Ijati na bojišča vzhodne fronte. It vemiansklh enot Je okupator sestavlja) tudi posebne gibljive tn udarne enot«, imenovane alarmne čete (».41ann kompanie«), lov.ske čete (»Jagdkompanle«) In specialne čete (»Spettrupp«). Na sliki je tak.šna enota vermanšafta, ki se Je borila proti partlztuiom na področju Mrzlice, Do- •»roveU. v »Golici Soštan,}a tn Ljubnega ob Savinji ta Je bila nastanjena 1M2. leta v Grižah. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RIN RIBIC JE RIBrE LOVIL Taka je ribiška navada, da Je laž v zlbed položena, da je pripeta riba zmeraj za ped daljša, sladka pa tako, da bi jih celo angelci pohru- stali. Dva pa sta, ki se ri- biških jezičnih pustolovščin ne posliižujeta. In to »la »upokojeni« ribiški Čuvaj Vinko Zagoričnik in še vedno službujoči Vanč Kuder. Ni še tako dolgo, ko je Vinko kontroliral VanČa, zdaj pa Vanč kontrolira Vinka. Časi in dolžnosti sc spremi- njajo. Važno je samo to, da jih KONTROLA ne ujame na laži, posledice so resnično pelinsko žaitave. VINKO ZAGORIČNIK: »Bi- ti ribiški čuvaj ni enostavno in ne lahko delo. Najtežje je, ko moraš svojemu naj- boljšemu prijatelju reči: po- kaži ribolovnico. Ce ni vse v redu, najde ribiški prija- telj tisoč izgovorov, čuvaj pa mora govoriti resnico. Ali ne, Vanč?« VANC KUDER,: »Ja, ko ba bili vsi disciplinirani. Ondan mi je nekdo rekel: ne bodi važen. Vem, da je »grešil«. Pa sem si mislil: No, prvi prekršek. Ko se v drugo sre Cava... Pa dober prijem!« Seveda smo govorili še o neodgovornem onesnaženju bistre Savinje, o vsem in vseh, ki so odgovorni za rast zdravega okolja. —DK— GALICIJANI- PRIDNI Na laMo valovitem svetu med potakoona PireŠico In Sevčnico ter v neprestrmib pobočjih Klumberka (630 m) in Sentjungerta (574 m) do- mujejo v vaseh in zaselkih veliki Pirešici, Pemovem, Že- leznem, Gorci, Hiramšah, Za- vThu in Podgori prebivalci krajevne skupnosti Galicija Svoj čas odmaknjen kraj je bil do nedavnega zavoljo sla- bih cest težko dostopen. Stm- ri so se obrnile na bolje šele pred tremi leti, ko so dobili ob prazniku žalskega občinskega praznika nad tri km dolgo posodobljeno ce- sto Od odcepa pri Fervegu do galdškega Zadružnega do- ma. Tedaj so tudi modernizi- rali obe šoh (gališko in pi- reSiško) in uredili zadružni dom s kulturno dvorano, ki so jo pa žal zadnje čase pre- uredili v skladišče. Se pred tem pa so pridni krajani zgradih lastne vodovode, ta- ko da so le redke domačije v hribovitih zaselkih ostale brez zdrave pitne vode. Glede na dejstvo, da ana- ša dolžina vaških cest na področju krajevne skupnost] riad 30 km, je pomenilo po- ložitev asfaltnega traku šele začetek 'orejevanja cestnega omrežja v tem odročnem pre- delu žalske občine. Krajani težijo za tem, da bi si s sa- moprispevki In prostovoljnim delom ter ob družbeni pomo- čd načrtno uredijo svoje ko- mimikacije. Na ix>budo agil- nih funikcionarjev krajevne skupnosti, ki ji predseduje Slavko Verdel, bodo že te dnj položili asfaltni trak od odcepa v Trnju do domala novega naselja v želesznem na «m leir Hermanovega kaiža na drugi strani. Vsa zemelj- ska dela so opravili s prosto- voljnim delom, s prevozi so pomagale delovne organizaci- je, v katerih so zaposleni gaiiški delovni ljudje, izdaten delež v gotovini bodo pris- pevah v obliki samoprispev- ka krajani sami, seveda pa tudi krajeTOa skiipnost, ob- čina in ostali dobrotniki. Na podoben način bodo pri- hodnja leta posodobili ceste v Gorco, Zavrh tn Podgoro. Ce bosta medtem sluipščini občin Celje in Žalec asfal- tiraih tudi km medobčin- ske ceste med Lopvato tn Gmajnarjem, potem bo to najkra.ivša povezava Galicije s Oeiljem, kamor se vozijo vsa- kodnevmo številni Galioijani na delo. D. PREDAN NAŠ KRAJ • PREBOLD: BRACO KOREN ZA MLADE ZADRUŽNIKE V žalski občini deluje nekaj izred- no akitivnih aktivov mladih zadružni- kov, najbolj prizadevna pa sta vseka kor aktiva v Grižah in Preboldu. M3adii prirejajo razna strokovna predavanja, sodelujejo pri akcijah v svojeim kraju ter z Občinsko konferenco Zve-ze so oiaiisti«ie mladine iz Žalca, poleg tega pa se udeležujejo tudi raznih repubh- ških kviz telunovanj na temo o kme- tijstvu, kjer vedno dosežejo lepe uspe he. Za vso to njihovo pe.s;tro delo pa 8o brez dvoma potrebna tudi fiiiiančna sredstva. Ta problem rešujejo mladi z organizirajTjem zabavnih večercKV, ki so dobro obiskani. Tako so mladi preboldski kmetije« tokrat povabili v goste pevca Braea Korena, ki bo prepeval v .siotoito zve čer v kinodvorani, spremijal pa ga bo ansambel Vokali. Prireditev bo trajala vse do jutranjih ur. J. V. ^ ŠEMPETER: RIBIŠKI CAR Ribiška družina Šempeter je že letos četrtič zapovrstjo pripiavila tek- movanje za najtežjo ulovljeno ribo. ki je obenem prinesla tudi naslov ribi- škega carja. Letos se je za ta naslov potegovalo 87 članov te ribiške druži- ne. Najiležji plen m s tem tudi častal naslov ribiškega carja si je pridobil Gregor švab z 780 g težko ulovljeno rilbo. Imenovanje je potem poseben c^i^emonial, pri lialerm carja okrona- jo m izročijo žeiiio. T. TAVČAR # ŠTORE: PONOVNO FILMSKE PREDSTAVE Prejšnji teden so Store po sedmih letih premora ponovno doživele film- sko predstavo. Pobutia za oživitev ahnske kulture v železarskih Storah je zrastla iz vrst fcuiltumjjških entuzl- jastov domačega amaterskega gledali- šča ob izredni podpori in raaimievanju železarne. Poleg tega je treba razlog za ta raz\-eseLjiv kultiumd dogodek iskati še v ugodnem fihnskem ozrač\iu, ki sadnje č^ase vse bolj napolnjuje celjski kulturni prostor. Prav .spodbiidno pa Je, da so bili prvi gledalci filma učen- ci višjih razredov v programski okvar filmske vzgoje m za katero ae pt/žr- tvovahio zavzema zveza kuJtiimo pro svetnih organizacij iz Celja. želeti je samo, da bodo torej te prve filmske lastovke prinesle v žele- zarske Store nov kulturni na^'dih. Na- črti so — o njih pa kdaj drugič. UM # USPEŠNA GASILSKA VAJA v železarni ,§t.ore je bala (prejšnji četrtek) zelo uspešna praktična vaja domačih* in celjskih poklicnih gasil- cev. Na kraj namišljenega požara med tovarniškimi objekti so domača gasilci prišli v manj kot minuti, nji- hovi pokUcni celjski tOTariši pa v re- snično rekordneni času šestili minut. V manj kot. pol ure so pogasili dva požara in iz 3. nadstropja upra-raae zgradbzgradbe železarne po drsalni vreči rešili nekaj »ogrožeaiih«. Vaja sodi v okviru akcjj Tedna požarne varnosti in civilne zaščite. UM • ŠENTJUR: OBSEŽNO DELO TOZD INGRAD Gradbena operativa celjs-kega grad- benega podjetja INGRAD, ki je do le- tošnjega avgusta s J50'J delavci bila jjdružena v end TOZD se je po usta^r- nih določilih reorga^Mziraiia v 7 TOZD, od karterih ima ena s 176 delavci svoj sedež v Šentjurju. Ingradova gradbena operativa pri nas ni navmec, saj sega njeno dtHo že v leto 1967., ko je zgradila prvi večji objekt upravno poslopje in tr- govske lokale Kmetijskega kombina- ta. S solidiniim delom si je Ingrad pri- doboi zaiupanLJie Seiatjvičanov m. elpdi- la so nova naročila. Izgradili so dva 20 stanovajijska stolpiča, potsilopje Zdravstvene postaje z lekamo, lakir- no halo ALPOS-a, adaptlrah Merxove trgovine, z^adild šolsko telovadnico ^ vri 2i stanovanjske stolpiče, Alpo- sovo halo v Novi vasa, Mencovo tr- govino v Dramljah, transformart;o(rske postaje itd. Trenutno ima TOZD — Šent.juT v izgj-adnji stolpič na Pešniai In v Slivnici. Mravstveno postajo in telovadnico v Podčetrtku in Zdrav- stveno postajo na Plan:ni pri Sevni- ci. Gradnja velikega objekta osnovne šole Šentjur je do nadaljnjega ustav- ljena. Ko smo se pogovarjali z delovod- jo Štefanom Klenovškom, ki že vseh 8 let izvaja gradbena dela v Šentjur- ju, nam je povedal, da so kvahficirar ni delavci v glavnem domačini, pri nekvalificiranih pa prevladujejo Bo- sanci Ti delavco stanujejo v samskem domu na Teharju, ki je last Ingrada in plačujejo mesečno stanarino okoli 40 din Delavci na naših gradbiščih imajo težave s hrano, ki je v Sentjur- jii ne morejo dobiti, odnosno so za- njo pretirane cene. Hrano za delavce vozijo iz Ingradove menze v Celju, kar po ceni in kvalitet še najboOj odgovarja podjetju m delavcem. Razumljivo je, da podjetje pri S'\'0- jd dejaTOOsti naleti tudi na težave, ki se odražajo predvsem v premalem ^.tevilu obrtnikov instalacij,skih strok. Vsiled tega sklepajo pogo- vedati ne da. Obesili so me za roke ... Takoj po vojni sem moral na operacijo, so ml odrezali tri četrtine že lodca. A še imam apetit. . .« Tako se nasmeline Ivan in oči mu zažari jo izpod obrvi Na licu mrd v nobenem tre nutku ne manjka hudomušni nasmeh, ki razodeva veliko voljo b'lačilih. drugem deliu sano spo- 'lelo članov sekcije ob- stroke pi; strokov- nem odboi-u za obrt repub- liške gospodarske zbornice v Celju. Nekaj njenih članov — Elegant, Kreator in moj- ster Prane Meško iz Celja, Marija Zatler iz Ponikve, Ivdca Ramšak iz Velenja m Jožica Podlesek — so nam predstavili svojevrstne, v glavnem večerne obleke. Pri vseh je bilo opaziti težnjo slediti modi. saj so pri kre- iranju in izdelovanju oblek pokazaU precej smisla za spremljanje modnih tendenc. Na letošnjein sejmu obrti so razen modne revije pri- pravili tudi demonstracijo novejše obdelave ženskih in moških oblačil. Vse to so se- veda prizadevanja ki jim nikakor ne smemo prezreti, saj zaslužijo zanimanje in pohvalo tudi Šir*e javnosM, Petkova modna revija st je končala s prikazom zla- tega nakita celjskih Zlatem. 41 različnih kompletov J« vsak zase vzbudil neprikrito občudovanje. Biserne ogrlice, broše, ovratnice in zapestni- ce; manšetni gum,bi in moS- ke ure — vse je bilo obli- kovano .sodobno, mčani gledajo na razvoj svoje občane. Kako so i'xidovolini z ure,sniče- vanjem reforendumskega programa m česa si v svo- jem kraju m v občini še žehjo. In ob koncu smo občane še povprašala, ali bi se ponovno odločah za sa- moprispevek, če bd se sedanji že izftekefl. Pa preberite, kaj so nam povedali! .{USTIN,'4 .-^MAIA;. doma iz Slovenskih Konjic: »Na- še mesto m naša občina je IZ dneva v dar. lepša. Veliko novega smo zgra- dili, pa vendar še prema- lo. Zato bomo morali ob- čani iudi v bodoče s samoprispevkom pomagati k razvoju naše občine. Jaz sem že prva, Ki bom gla sovaia za samoprispevek. Moti me !e to, da nas ob- činski možje premalo ob- veščajo o uresničevanju referendumskega progra- grama. Občani ba vseeno radi vedeli, saj smo iz programa uresničili in kaj nismo.« - FRANC KEFNIK, doma iz Slovenskiii Konjic: »Me- nim, da se naša občina lepo razvija. Vendar sem včasih nezadovoljen, ker nismo doslectni pr. začrta- nem delu, pa tud' zaradi neurejenosti nekaterih ob- jektov. Neurejen je konjiš- ki park, neurejena je tu- di druga osnovna šola, kjer so na telovadnici že ne vem kako dolgo raz- bite šipe. Take stvari me resnično motijo. No, kljuib temu pa bi tudi danes po- novno glasoval za samo- prispevek.« STANKA REBERNAK, doma iz Slovenskih Ko- njic: »Zelo sem vesela, ker bomo ob občinskem prazniku .etos odprli tudi nov vrtec. Hčerko imam, ki bo obiskovala vrtec in zato sem še toliko bolj vesela tega objekta. Sicer pa menim, da bi morali v Konjicah še marsikaj zgra- diti, morda poeg ostalega tudi objekt dnižbene pre- hraaie. Veliko je družin tu v Konjicah, kjer sta za- poslena oba zakonca in tak objekt bi gotovo raz- bremenil ma.rsikat,ero de- lavko.« DARJA FIJAVŽ, doma I2 Konjic: »Zelo st mi zdi prav, da občani sami pn- spevamo denar za razvoj kraja. In zadovoljna sem, ker smo v naši občini v zadnjem času '■es veliko zgradili. Toda vseeno že- lim, da bi kmaiu tudi mi mladi dobili »tak prostor, kjer bi se lahko .shajali Ln kjer bi lahko plesali, V Konjicah takega prostora nimamo. Na vaše zadnje vprašanje pa lahko odgo vorim, da bom .gotovo gla- sovala za ponovni samo- prispevek.« JOŽE PODBIJKOVSEK, doma ia Žič: »Menim, da j smo v zadnjih letih od- ' prli veliko novih objek- tov v naši občini, vendar so ti objekti v glavnem v samih Slovenskih Konji- cah. Zdi se mi, da so obrobne krajevne skupno- sti kar malce zapostavlje- ne v pirimerjavi s konji- ško, čeprav se zavedam dej.sitva, da se mora pred- vsem fienter razvijati. Pa bi kljub pomislekom, ka jih imam glede razvoja, vseeno glasoval za samo- pnisijevek, če bi se o njem odločali.« Res je, da v Konjiški obč-jna še niso aslaltirane vse ceste, da je veliko kulturnih domov zeflo majavih, da primanjkuje stanoviuij za delavce, da je premalo ob- jektov družbenega standarden. In vendar se občani za- vedajo, da bodo laioko le s skupnimi močmd in soli- darno zgradili šole, vrtce ali asfaltirali ceste. Zato je tudi raziunljiva njihova pripi-avijenost glasovati za nov sfunoprispevek. Ka.iti stiir pregovor pravi: Zrno do ama pogača, kamen do kamna palača! m^ANA STAMEJCIC 12. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 2. oktober 1975 SMRT Z MNOGIMI OBRAZI Pred mano leži odprta knjiga. Napisalo jo je življenje, ki s krutostjo nikomur ne priza- naša. Ker pa je smrt samo končna oblika bivanja, vzrok in posledičnost pa sta različni, se smrt od smrj:i razlikuje.___ Obračam liste in se ustavljam ob poglavjih: Trpljenje v zakonu, Ločitev, Bolezen, Smrt, Sohdarnost, Natolcevanje po smrti, Mali svet otrok.___ Prebiram: Pred dobrim mesecem je v Celju umrla mati. Zapustila je štirj nedorasle vrabčke,Jki jih je sama preživljala. Skrbela je še za ostarelo mater in ni dopolnila štirideset let. Od moža se je ločila pred štirimi leti in naredila križ čez prvo življenjsko kalvarijo. — Umrla je snažijka JULIJAM^ ali Julčka kot so jo klicali v Cinkarni. __Hudo je. če nikomur ne moreš reči mama, še huje pa je, če je svet sirot, ki jih je Julčka zapusjila^ m_eglen in brezizhoden. In v bodoče odvisen le od dobrih ^stricev in tet«: vzgojite- ljev, socialnih delavk jn ostarele stare mame. ~ Za zaprtimi vrati Can- karjeve ulice v Celju se Je po kotih naselila ža- lost. Pridružuje se nepo- brisanim policam in oble- deli posteljnini, kamor .se Je ob enajstih dopoldan zavijal sedemletni Tinček. Igral se je s tankimi ra- hitičniini ročicami in se mi v odgovor, če je hudo, ker je umrla mati, sine- Jal. Julijanina mati Angela Vipotnik, stara 56 let, ki je prevzela po hčerini smrti skrb nad otroki, se di nemočna na stolu. Zbi- ra besede in govori o smrti kot da bi prišla v hišo pred leti, ne pa pred štirinajstimi dnevi. Julčkina gomila je bila pokrita še s svežimi ven- ci, midva pa govoriva o njeni smrti kot bi bila daljna neresnica, k; bo vsak hip izginila. Osivela glava Julčkine matere se ozira proti vratom, proti mesti in me s pogledom rotine sprašuje. Na petek (njen zad- nji delovni dan v prvi polovici avgusta) je Jul- čka še delala. V soboto je tožila, da jo boli v tre- buliu in klicala sem zdra- T,-nika. Ker popoldan m dežurnega smo jo ob dveh popoldan odpeljali v bol- nišnico. Operirana je bila še isti dan. V sredo do poldan sem jo še obiska- la in prosila me je za kamilice, čudno se ml je zdelo, zakaj ne prosi se stro. Pohitela sem domov in hitela pripravljati čaj. Ob pol dvanajsti uri sem dobila telegram, da je Julčka umrla ,.. Ni.sem mogla razumeti. Se danes ne. Niti tega ne vem, kaj ji je bilo. Zdrav- niki so skrivnostni. Je že moralo biti kaj hiti-ega, ker ni bila Prej nič v bolniški, Julčka nikoli ni vzela bolniške. Ni mogla, ker je potem prinesla do mov premalo denarja Te- ga si ni nikoli privoščila, res pa je velikokrat to- žila nad bolečinami v tre- buhu.« Tinček v postelji je najinemu pogovoru sle- dil, a ga ni razumel. Po mnenju zdravnikov Je morala Julčka trpeti strahovite bolečine. Raz- jedena trebušna votlina ni prizanašala. Julčka pa se sploh ni zdravila, ker ni hotela v bolniško, šele zadnji dan je omagala. Zdravniki zrejo smrti vsak dan v obraz. Ob julčkini so bili prizadeti. Dejali so, da to zmore samo mati. Ker je bila Julčka skra- ja prepeljana na gineko- loški oddelek je ljudsko mnenje skovalo »resnico« o njeni smrti: naredila je kriminalni splav in umrla. Medtem ko so zbirali de- nar za venec so postregh še s to »resnico«. Ker p-a je v tem trenutku okoli Julčkine smrti vse znano, moram oprati v njenem imenu umazano perilo, ki se je nabralo v ustih celj- skih opravljivk. — Malo lažje bo zdaj breme Jul- čka, se ti ne zdi? Ko sta se v tovarni spo znala pred desetimi leti — Julčka tn Jože. je Julč ka mislila, da bo dom toplejši kot je bil tisti, kjer se je rodila. Z mo- žem sta živela na Starem gradu in tu so se jmia rodili otroci: Marjan, ki Ima danes enajst let, Jo- že in Ana (devet in osem let) ter sedemletni Mar thi-Tinček. »Moja hči ni imela ob možu nič lepega. Pretepal Jo je in otrok ni maral. Vprašajte ljudi na Starem gradu, kako so ponoči tu- lili po hribu, ker jih je preganjal, ko se je pijan vrača! domov. Otroke je metal ob zid. To je bil pekel in hči se ga je re šila tako, da se je prese- lila v mesto. Od moža se Je ločila pred štirimi leti in se zaposlila kot sna- žilka v Cinkarni, Zasluži la je okoli 200 tisoč sta- rih dir.arjev. Sama se je z otroki ubijala, šele zad- nje leto sem jaz prišla k njej. Za otroke plačuje oče .30 tisoč na mesec, na Julčkin pogreb pa ni pri- šel, čeprav je vedel, da je umrla. Ponovno se je oženil in ima troje otrok. Moji Julčki je naredil to liko hudega, dii ga nočem nikoli več videti.« Devetintridesetletna Jul čka je bila v Cinkarni dobra delavka. Imeli so jo radi in častno tudi po skrbeli /.a njen pogreb. Franc Tovornik, direktor kadrovske službe v Cin- karni nam je postregel s podatki, k^ kažejo po kojuo Julijano v lepi lu či. Nikoli se ni pritože vala, čeprav smo vedeli da težko živi. Sodelavke sO po njeni smrti organi- zirale nabiralno akcijo za otroke. Umrla je tik pred začetkom pouka in na- brali smo toliko, da so ot- roci lahko šli spodobn! in z učili k pouku,« »V Cinkarni so za Jul čko vse poskrbeli, plačali so pogreb in dobila sem dve njeni plači. Kako bc v naprej ne vem, ker do pokojnine je še dolga do ba. Otrokom so kupili vse za šolo. Pa tudi v hiši so zbiral) denar za venec,« Je dejala julčkina mati. »Na socialnem zavodu bomo skušali doseči, da se bo julčkina pokojnina čimprej uredila, kajti po toix>k je dolgotrajen,« je obljubljal Prane Tovornik. Obljuba se mora uresnl čiti v najkraj.šem času, kiijti doma pri materi An- geli denar kopni. Sama zu služi le borih 12 starih tisočakov (preberite prav!), ko pometa tuje stopnišče. Vsak dopoldan, medrem pa ostaja sedem letni Tinček sam doma zaprt. Petkrat sem ju is- kala, da bi ju sklicali, pa je bil aa vrati molk ali pa se je oglasil slabotni Tinčkov glas: Mame ni doma, jaz pa nimam klju- ča. Stara mati Angela, ki je po Julčkini smrti ostala sama z njenimi otroki, da nes pravi, da vnukov nika mor ne da. Obrnila pa s« je na socialno službo v Celju po pomoč. Tu so zaenkrat naredili vse, kar so mogli. Po dogovoru s staro materjo so starej^ šega otroka Marjana od- dali k sorodnikom v Arjo vas. od koder hodi v po sebno šolo v Žalec. Ko h(> socialna služba ugotovila, da lahko postanejo sorod- nLki rejniki, bo z njimi sklenila rejniško pogodbo. Za Jožeta in Ano so po skrbeli v posebni šoli v Celju, kjer ostaneta v po daljšanem bivanju do ve- čera, šele ob peti uri se vrneta v dom na Cankar jevi cesti. Doma pa osta- ja najmlajši — Tinček. V lanskem letu bi že moral obiskovati malo š<'- lo. Zakaj ga mati Julčka ni vpisala, je vprašanje. Ko bi moral letos obisko- vati prvi razred, ga je stara mati peljala v šolo. Kdaj je to bilo, točno ne ve, vsekakor pa po mate rini smrti. »Bila sem zmešana po Julčkini smrti in otroke je bilo potrebno takoj spraviti v šolo. Tinčka sem peljala na prvo os novno šolo in tam so ml rekli, da ne more hoditi k njim, ker ni obiskoval male šole. Ostal je ^ar doma,« Na vprašanje kaj bo, skomigne z rameni. Podatke sem preverila Klicala sem na III. osnov- no šolo, kamor so pred časom hodili k pOUku vsi trije Julčkini otroci in so bili tam tudi kategorizi- rani za posebno šolo. Zdaj se je menjal šolski okoliš in mali Tinček spada na I. osnovno šolo v Celju Tudi tam sem preverj?'^ podatek, pa pravijo, da ga nimajo v evidenci or.rotc, ki bi letos morali obisko- vat! prvi razred, še to so rekli, da bi ga sprejeli, tudi če k njim ni hodil v malo šolo. Sprašujem se, kdo Je danes odgovoren, da ot rok ne obiskuje šole, če starši iz enega ali druge ga vzroka niso otroka vpisal; v šolo. Vem to. dii so starši kaznovani, č« otroka ne pošiljajo v šo lo. Kdo pa je odgovoreij za to, da vodi pregled nad otroci, ki jo ne obi- skujejo? Šolniki pravijo, da je o.sveščenost staršev danes že tolikšna, da sami p(xšijejo otroke v šolo Kaj pa če ni? Ce je eaen od staršev bolan ali neos veščen, kar se tudi luhico zgodi? Bodo ostajali doma zaprti v svoj svet, kei za nje ni prostora na son cu? Čeprav ne gre toliKo za prostor kot za posluh? Kratki stiki nastajajo in kdo je odgovoren zan,ieV Julčkin Tinček nas je opozoril na tak primer. Ko to pišem, ne dvomim, da se bo tudi zanj nekaj naredilo in mu poiskalo mesto, kamor sodi, Mord* v redno, morda v poseb no šolo. A mesto pod son- cem za njega MORA biti. Drugače bo v nedogled krilil s ptičjimi rokami hi poležaval v postelji, ko bo niegova stara mati po- metala stopnišča v tuji hi ši. Slabotna rahitična prs> ca potrebujejo zraka in sonca ter prave vzgoje in reda. Tudi ljubezen je hrana in če prihaja od srca, kot je ljubezen stare matere do vnučka. je .še večja. Ni pa sposobna, da nadomesti vse, kar Tinč ku manjka. Njegov svet je mali svet, ki so ga zatemnili oblački. Tak je tudi Anin in Jožkov. Vsi trije se ne zavedajo, da jim je mama umrla, le Marjanček v Arji vasi žaluje za njo. Naša dol- žnost do teh otrok je to- liko večja in ne pozna odlašanja in ne dopušča kratikih stikov, ki nasta jajo zaradi birokratskih odnosov. Socialne delavke se za- vedajo, da je fKJtrebna Julčkinim otrokom en- kratna denarna pomoč. Da JO lahko dodelijo, je potrebno, da skrbstveni organi to odobre. Ker pa so predpisi togi, mlini meljejo počasi. Denar Jul čkinih dveh plač in po- moč sodelavk v tovarni pa kopni. Medtem ko se ureja njena pokojnina nu.i otroških doklad m. Naj obremenijo očeta, ki pre- življa v novem zakonu troje otrok? Radi pišemo o otrocih z nasmejanimi obrazi, is- krivih oči. hudomušnega nasmeha. Ce se jim godi krivica jim ne zmanjka besed. Težje in redkejše pa so besede, kadar ima- mo opraviti z malim sve- tom nedoraslih otrok. Pa so prav tako naši in po trebni še večje ljubezni. Julčkini so zdaj ostali sa- mi, čeprav pod perutmi ostarele stare matere. Tinčkov slabotni glasek izza vrat prosi varstva in ne dopušča možnosti, da bi se v nedogled igral z rakami. kot trimesečen dojenček, ki z nasmehom lovi prva spoznanja Pri Tinčku nasmeha ni, obla čki v očeh pa lovijo sve- tlobo, ki za Tinčka mora posvetiti. To je obveza nas vseh ki smo posle dice neke smrti spremlja li in doživljali. Ne poza bite — vrabček Tinček bo Icrilil s perutmi še dolgo, če mu ne bomo pomagali. TEKST. ZDENKA STOPAR FOTO: DRAC^ MEDVED Tole ni Tinček, a moral bi takoif stopiti v svetlobo živIJen.Ja PRVIČ SRE- BRNIK število pionirskih hranil- nic na širšem celjskem ob- močju oziroma področju, kjer dela celjska podružni- ca Ljubljanske banke, se je samo letos povečalo za de- set. Tako jih je v celoti 61. Vse te banke v malem zdru- žujejo skoraj 11.000 mladih varčevalcev, zbrana sredstva hranilnih vlog pa so ob kon- cu prvega polletja znašala skoraj 87 milijonov starih dinarjev. Predstavniki vseh teh šol- skih hranilnic in njihovi men torji se bodo v soboto, 18. t. m, zbrali na vsakoletnem zboru. Tokrat so si izbrali osnovno šolo na Vranskem, Tu bodo ocenili svoje delo in se pogovorili o priliod- njih nalogah. Ko pa je svet mentorjev pionirskih hranilnic pri celj- ski podružnici Ljubljanske banke na zadnji seji pod vodstvom Jožeta Znidaršiča sprejemal jX)ročUo posebne komisije, ki je ocenjevala delo hranilnic v šolah pa tudi risbe in spise, ki so jih otroci pisali ali risali na temo varčevanja, so se od- ločih takole. Tako se prvo mesto med pionir.skimi hranilnicami pri- znali tisti, ki dela na osnov- ni šoli Vransko. Na nasled- nja mesta so se zvrstile: 2. Laško, 3. Kozje, 4. Gornji grad in Zavod Ivanke Ura- njekove v Celju, 5. Zibika in Luče, 6. Zreče, 7. Petrov- če in Ponikva pri Grobelnem, 8. Rimske Toplice, 9. in 10. Frankolovo, Lesično in Pla- nina pri Sevnici. Tako med popolnimi osnovnimi šolami. V skupim podružničnih šol pa so pionirske hranil- nice glede na delo in uspehe razvrščene takole: 1. Lju- bečna, 2. in 3. Ponikva pri Žalcu in Galicija, 4. Kostri- vnica in 5. Rogaška Slatina II. Za najboljša literarna dela bodo nagrade razdelili med: 1, Lidija Lazanaki (Griže), 2. Majda Hren (Zreče), 3. Zinka Ratajc (Kozje), 4. Te- rezija Poličnik (Luče) in 5. Tanja Debel j ak (Zavod Ivan- ke Uranjekove, (3elje). Nagrade za najboljša likov- na dela pa bodo sprejeli; 1. skupina otrok iz Galicije, 2. Milena Korter, 3, Marija Fideršek (Rogatec 4. Slavi- ca Veber (Polzela) m 5. Mag- da Polajžer (Rogatec). Po- sebno nagrado bodo podeli- li tudi skupini otrok s šole na Planini pri Sevnici za tri izvirne risbe. Razen tega bodo letos pr- vič podelili srebrnik »110 let Celjske mestne hranilnice« posameanikom in pionir- skim hranilcem za dolgolet- no uspešno delo na področ- ju pionirskega denarneira varčevanja, M. B. NOVI TEDNIK — stran 13 POD RADUHO v Ne vem, kako to, da sva si vso pot iz Celja do Solčave z Dragom v njegovem spaku prepevaiii refren Domicijeve pesmi »Danes bo srečen dan, to sem začutil že zjutraj ...« Morda zaradi tega, ker pravijo, da je petek slab začetek ali pa v upanju, da se nariia bo kaj '^posvetilo«. In resnično se nama je. Najprej sva izvedela veliko novega v Mozirju od direktorja hotela Turist Iva Zupana (med drugim tudi to, da je bila sezona kljub muhastemu vremenu ugodna in to po zaslugi Rečanov, ki so množično navalili v mozirsko občino), nato srečala Jakija in v Ljubnem še pravo posebnost za današnji čas — »okranclan« lojtrnik z živopisanimi trakovi in državno zastavo ter sedem mladih fantov s »frajtonarico«! Kmet Alojz Zagožen jih je peljal od doma du občine v Mozirje, od koder so odšli k vojakom. Bili so veseli in pesem je odmevala, da so zvoki odskakovali od kristalno čiste Savinje. V Solčavi nas je pričakal spočit in razigran načelnik UJV Celje Igor Lotrič v spremstvu komandirja PM Mozirje, nakar smo skupaj (da omenimo še. poklicnega kolega racmana Francka Kramarja od Večera) zapeljali po ozki, vijugasti, vendar lepi cesti tja pod Raduho. Smer: najprej z avtomobili do najvišje kmetije Bukovnika (1327 metrov), nato pa peš do planinske koče na Grohotu (1695 m), tik pod mogoč nim skalovjem Raduhe. Tam so se prijetna presenečenja nadaljevala in znova sva še bolj strumno (vendar ne preveč ubrano!) zapela »Danes bo srečen dan, to sem čutil že zjutraj...« Pogled na najvišjo kmeli,)o v Sloveniji, kjer živi Franc Oše|), |m» domače Bukov- nik. Pred dnevi jt pri njili in Jankarju ter Oso,)iiiku za.svetila luč — preko elektrike! To je bil za vse tri velili praznik, saj bo zdaj laž.)e delati v že tako težavnem okolju. Ko smo se ustavili pri kmetu Francu Ošepu, bolj znanem po domače Bu- kovniku pod Raduho v mozirsk) občini, najvišji kmetiji v Sloveniji smo obstali presenečejii; »Danes dobimo elektni- ko!« je ves vesel povedal Bukovnik in nam vsem, ki smo se ustavili pri njem, natočil kozarček »ta močnega« za lažjo ho- jo naprej pod Grohot na višini 1695 rtietrov. »Dolgo smo Čakali, zdaj pa jo imamo,« je govonill med zavijanjem vetra, ki igra tam vsakaanja ne- utrudljivi ples. še lajaAJe psov je postalo kot kaplja v vetrov zvok! »Dvanajst starih milijo- nov je moral vsali odšteti — jaz, Jankar in Osojnik, Pa še vsak po dva stara milijona za notranjo na- peljavo. To je za nas veli- ko. No, ja, pomagalo pa nam vseno bo . .« Najvišji kmet v Slove- niji Bukovnik se »preživ- lja« z lesom, živino ln poljščinami, med katerimi prevladuje krompir. Tega lahko pobiraš pf.) njegovih njivah samo tako, da si privezan za drevo, tako strmo je vse! Poleg sred- stev, ki so jih prispevah kmetje, so dah denar še DES, TOZD Elektro Celje pa občinska skupščina Mo- zirje, veliko pa so poma- gali tudi tantje vojaki ob- mejne enote. Dela so tra- jala mesec dni, daljnovod pa so vlekli oa domačije Štiftar v doižirii 3,8 km. Vodja gradbenih del je bil Vili Hadulin, projektanta Ivan Bratanič in Viki Str- nad, glavni pobudnik pa Hinko Oop, član IS obči- ne Mozirje. Gre za vod vi- soke napetosti z dvema transformatorskima po- stajama. Vse skupaj pa pomeni, da so zdaj vsi v moeirsiki obdini »preskrb- ljeni« z elektriko, razen še nekaterih manjših do- mačij raztresenih tam na- okoli. Bukovnik je seveda ve- sel tega, kar je dobil (prav tako tudi njegova soseda), zdaj si pa želi še obnovljeno cesto pa razne kmetijske stroje in drugo, kar bi mu omogočilo v tistem višinskem svetu boljše življenje, vsem ostalim pa v primeru »hu- dosti« varno zatočišče. Povedal je še, da gre v dolino — tja v Solčavo — trikrat na teden s trak- torjem, če je pa manj po- treb, pa samo enkrat. Huje je Doziini, ko na- meče snega, da se še zaj- ci izgubijo v njem. Zadnje zime so mile in to je Bu- kovniku in ostalim kar prav. Razmišlja ttidi o kmečkem turizmu, vendar bo nekaj let težko, ker je pač vse dal za elektriko. iNe odbije pa nobenega turista i>ziroma planinca, ki zaide v listi svet pod Raduho in mu rad postre- že z domačo sln'Ovko ter kruhom x>ečenim v krušni peči. Pa še kaj mastnega se najde! Pri njem je po- čitek veliko vreden, še več pa hoja naprej pod nedr je zaskaljene Radulie . . . Zagrizli smo v svežo, spočito, lepšo kot tapison, planinsko travo obdano z vsem, kar spada zraven — malinami, bcrovmicami, jagodami, gobami in krav- jim mukanjem pa »krav- jeki« in svežim zrakom in smrekami, ki so lepše liot vsaka ikebana. Pred nami je kot »motorka« šel Igor Lotrič, mi pa kot »čiro« za njim. Po dobre pol ure hoda (skoraj teka!) smo zagledali planinsko kočo na Grohotu pod Raduho. Na lesi so sedeli fantje in čakali, kdaj piidemo, da nam fK>kažejo, kaj znajo oziroma saj so se v Šti- rih dneh v hribih naučili, Pri oskrbniku koče Filipu Keršboumerju tn njegovi ženi smo se rahlo odpo- čili, nato pa krenili na melišče tja j>od strmo ste- no nekaj bolj levo od grebena Raduhe. Z nami je bilo deset miličnikov, mladih fantov, ki izpol- njujejo .sivoje znanje tudi v gorskem reševanju. Pri zadnjem tečaju jih je vo- dil Jože Pečak iz UJV Ce- lje, od planinskega dru- štva pa so po strokovni plati pomagali Silvo Jošt, Marjan Prelog tn Dušan Kukovec,- inštruktorji za gorsko reševanje. V akciji so sodelovali naslednji miličniki: Drago Brečko, .\nton Retko in Boris Kroflič iz PM Celje, Anton Vidmar in Jože Kopriv ni k iz PM Velenje, Albin Marinič in Franc Klanjšek iz PM Žalec, Peter Šolar iz PM Slovenske Konjice, Mirko štuhec iz PM Laško in Janez Potočnilt iz PPM Ctelje. Deset pogumnih fantov je zagrizlo v ste- no, visoko 120 metrov, kjer so »reševali« pone- srečenca s poškodbami na glavi. Kljub temu, da je šlo samo za vajo in pre- izkus znanja, so fantje vso stvar vzeli zelo resno in jo tudi po najboljši poti izpeljali. Potek vaje; najprej se je miličnik — gorski re- ševalec — spustil po šest milimetrski vrvi, ki zdržii pet ton, v dolino čez pre- visno steno in pregledal, kakšen je teren. Seveda ga je tudi očistil vseh kam- nov in skal, ki bi lahko kajsneje ob prenosu oziro- ma spustu ponesrečenca le temu škodovale. Nato je šlo zares: Na vrvi je vi- sel reševalec in za njim oz. na njem ponesrečenec. Varno so ga spuščali v dolino, kjer so že čakali ostali z nosili in ga zatem odnesli v dolino do pla- ninske koče, kjer je »ča- kal« helikopter tn ga od- peljal v bolnico. 4 Jože Pečak, vodja teča- ja: »Vsi fantje so poka- zali veliko volje in disci- pline ter so izpolnili tisto, kar smo od njih predpri- četkom pričakovali.« Dušan Kukovec, alpinist in gorski reševalec: »Us- posobljeni so predvsem za stene, ki jih poznajo, sam pa bi se z njimi in njihovim znanjem upal tudi še kam drugam.« Silvo .lošt, alpinist: »Predvsem me je presene- tila volja mladih milični- kov, da se naučijo tudi reševanja v gorah, kar jim bo mnogokrat kori- stilo.« Marjan Prelog, alpinist: .->S tako skupino je prijet- no delati, ker imajo voljo in ker veš, da boš nekaj dosegel.« Igor 'jotrič, načelnik UJV Celje: »Veliko spret- nosti in poguma pa zna- nja so pokazali. Resnično sem zadovoljen.« Potem so fantje posedli v prijazni in lepo urejeni planinski koči na Groho- tu pod naduho, kjer jim je izredno okusno kosilo pripravil oskrbnik koče Filip Keršbaumer z ženo Jerico. Da so bili krožni- ki kmalu prazni ni treba posebej govoriti, saj niso mačje solze takole skaka- ti po skalah, kjei si od- visen od rok, tanke žice, prijaznosti skale, kondici- je, zbranosti, znanja, vo- lje in ne vem česa vsega še. Po stari, dobri planinski navadi je zado- nela pesem, med njo pa so trije alpinisti Dušan, Silvo tn Marjan milični- kom gorskim reševalcem pripovedovali zgodbe, ki so jih doživeli v planinah. Človek bi lahko napisal knjigo, če bi imel tako bogat in '='.očen v pravem pomenu besede besedni zaklad, kot ga imajo pla- Franc Ošep — Bukovnik: »Vsak .je pri,speval 12 starih milijonov din in še okoli dva za notranjo ureditev.« ninci. O »svojem« svetu govorijo z vsem spoštova- njem, ljubeznijo in pre- danostjo, težko se vrnejo v dolino in komaj čakajo dan, da lahko gredo na- zaj. Tiste strme in nazob- čane skale, kjer še prah nima prostora, da bi si našel prostor, so njihovo bogastvo, nam pa so se ježih lasje, ko smo vse to gledali. In oskrbnik koče Filip nam je po vsem prijetnem srečanju hotel pripraviti še domačo specialiteto »pečeno meglo« pa je tisti dan bil tako sončen, ko velikokrat v dolini ni. Ho- tel nam je postreči z »ri- bami«, ki so včasih tam in prijemljejo na črve pa tudi teh ni bilo. In Filip je tudi strasten lovec, za- čel pa je loviti s tako dolgo puško, da je moral iti na vrh Pece, da se je lahko obrnil... Takšnih luštnih in šega- vih, čisto nič »mastnih« dogodivščin bi lahko na- pisali še več, saj so jih fantje stresali kot iz topa. Vmes pa pesem! In to lepa pesem, ne vpitje. Spustih smo se v doli- no, nabrali še nekaj gob, ki jih je bilo toliko kot listja (resnično!) in pri Bukovniku še zvrnili ko- zarcek kratkega domačne- ga, da te je pogrelo do podplatov. Potem smo se razšU v upanju, da se še srečamo ... V nas je osta- lo prijetno spoznanje, da so tam gor pod Raduho bili tisti petek dvakrat re- šeni: eni z elektriko in drugi z uspešno opravlje- no akcijo. Ce pa se odpravljate na nedeljski izlet, zavijte v tisti del. Verjemite, ne bo vam žal! Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED To je stena levo od najvišjega vrha RatJuhe, kjer so miličniki — gorski reševalci — v zaključni \aj{ reševali preko previsne .stene, visoke 120 metrov, ponesrečenca. Bela pika 07.nacu.jc mesto, od koder smo akcijo opazovali. Takole je rzgJedal zaključek akcije, ko so ponesrečenca pripeljali do koče, kjer je bil pripravljen prostor za pristanek helikopterja, da bo odpeljal ponesrečenca naprej t bolnico. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 2. oktober 1975 H€I GROFA BLAGAJA 27 RADO MURNIK. Omar se je globoko oddahnil, poljubil križec in ga naglo potisnil Fatimi na prsi. Hlastno je popravil in pogladil mrtvaško odejo. V neznosnem strahu pred mrli čem in pred zasledbo je pobegnil v pritličje, tiho in hitro, kakor bi ga nosile same gorske vile. Sel je v svojo ozko, nizko sobico in pocenil na minder. Naslonil se je z laktom na oknjak in strmel s sklonjeno glavo skozi okno: oblaki, zemlja in ozračje so se spajali v čemerno neprozorno črnoto. Na odprte železne oknice so bobnale goste kaplje in mu razbite pršele na vroče lice. šumeče je lilo od streh in zidov in drlo med ska- lami v Bosno. Redkoma je puhnil jezen veter in pozibal lok ob steni. Iz konjušnice je slišal Omar včasih zamolkle udarce podkovanih kopit in rezgeianje. Od ilovnatih tal zatohle sobe je zaudarjal neprijeten vonj po vlažni zemlji. Zavil se je v odejo in legel; zaspati ni mogel. Vedno znova je razmišljal o prežalostni Fatimini usodi. Sužnja, dan za dnem prikovana v zlati kletki, je preždela najlepša leta v haremu, brez nade, da se reši kdaj v svobodo, v svojo hrvaško domovino. Tuga in obup sta ji dan na dan grenila mladost in jo zamorila. Spominjal se je njenih žalostnih oči, njenega milega glasu, njenih besed. Taki spornim so ga raznežili. Blazina mu je bila mokra od solz. Legel je na drugo stran in poslušal uspa- valno šumenje dežja. Še dolgo se je nemirno premetaval na ležišču, preden je zaspal. Prebudil ga je rani hlad. Rahel svit ob konu je ozna- njal mlado jutro. Po Vranduku so peli petelini. Deževalo ni več. Ko se je zbudil, mu je težko padla na dušo prva misel: »Fatime ni več! Ah — včeraj osorej sem jo še imel. ..« Na vrtu so se veselo oglašali ščinkavci in kričavi vrabci. Skozi okno je videl majhne oblake, nežno zardele, kakor detinja lica po spanju. Tedaj je zaslišal od vrta udare in škripot. »Kaj je to?« se je vprašal in poslušni. Udarjalo je enakomerno in včasih je zazvenelo ali rezko zaškrtalo kakor železo ob kamen. »Grob kopljejo Fatimi. . .« Zganil se je. Naglo je vstal, se urnil in pohitel v prvo nadstropje. Pri rajnici je bil že imam Ahmed »Zakaj si tako žalosten?« je prijazno vprašal Omarja. ^Arhangela Mičail in Džebrail spremita rajnico pred Ala- hov prestol in jo povedeta v čarobna nebesa, tlakovana z žlahtno rudo in polna dehtečih cvetlic, pod neizmerno Hroko nebo modrosti. To drevo ima zlate korenine in milo pojoče srebrne vejice, rodi pa samo drage kamne po vseh brezmejnih nebesih, ki jih ne more predirjati najhi- trejši konj. Tam bo prebivala, večno lepa in mlada, v razkošno opremljeni palači ob vonjavem potoku, kjer se prelivata zgolj mleko in med v rožni vodi.« Prenesli so oder z mrličem, skozi predsobo, po dolgem ozkem mostovžu. po stopnicah mimo straže na dvorišče in v džamijico. Omar je poklenil v kot. Prihajali so ljud- je, samo moški, med njimi Osman paša, Uzeir aga, Tahir in Ferhard. Prišlo je tudi precej siromakov, ki so priča kovali običajne pogrebne miloščine. Imam je molil molitev za rajnike. Pogrebci so se držali hladnodušno in vendar niso skrivali radovednosti Njih mirni, skoraj zadovoljni obrazi so Omarja žalili Obrnil je glavo k steni in bral na modrini pozlačen napis, stih koranove sure: »Bog je luč nebes in zemlje. Njena luč je modrost na zidovih, kjer gori svetilka, pokri- ta s steklom. Steklo sveti ko zvezda, svetilka je nalita z oljem svetega drevesa. Olje ni ne od vzhoda, ne od zaho- da, luč sveti vsakomur, ki jo želi.« Zapel je mujezin rm minaretu. Možje so dvignili krsto in jo nesli iz mošeje. Vsak korak so se premenjevali nosilci. Esma hanuma je gledala z otroško zvedavostjo skozi leseno omrežje svojega okna. Tudi pri drugih oknih so stale ženske; za pogrebom ni smela nobena. Omar je bil mrtvaško bled; ves potrt je stopal za drago rajnico in gledal na zeleno odejo, ki je krila Fati- mo. Stežka je premagoval jok. V senci pod velikim orehom, sredi prijaznega zelenja, tam je zevala črna jama. Mraz je spreletel Omarja po laseh, po tilniku, po mozgu. Skozi solze je videl vse neja- sno, zabrisano; pred očmi so mu plesale svetle bele luči in se spajale v čudne bleščečo svetlobo, da ni mogel razločiti nobene stvari. Osman paša je strmel v oreh, prestopil včasih z noge na nogo in skrivoma pogledoval Omarja. ki je ihtel iiho, brez solz. da mu je pretresalo tilnik in rame. Vzeli so vrhnje zeleno zagrinjalo s krste, to pa spu- stili v grob tako, da je bil obrnjen mrlič proti Meki. Omarja je obšla strašna domneva, a zagrebo Fatimo še živo . , In prešinila ga je nič manj strašna misel, da zasujejo zdajle ta ljubi obraz, te mile oči, te drobne roke za zme- raj v črno zemljo med gnusno črvad. . . Zdivjal je ob takih grozotnih mislih. Pokrili so rajnico z malo streho desk in jeli zas'ipa.ti grob. Zamolklo je udarjal kamen in prst ob les. Omar je komaj stal pokonci. Zakril si je obraz z rokama; izmed prstov so kapale solze bridke bolečine na razpokana tla. Ko so zravnali zasuti grob, so zlili vanj vrč vode, poklek- nili in jeli moliti tespih, rožni venec. Po triintridesetkrat so izgovarjali: »Slavim Alaha! — Hvala Alahu! — Alah je vsemogočen, amin!« »O verniki, kakšnega ste poznali tega človeka,« je vprašal imam. »Poznali smo ga dobrega,« so odgovarjali pogrebci zateglo vHočete pričati zanj?« »Hočemo!« »El jaiiha!« je velel duhovnik. Vstali so. obrnili dlani proti nebu tn odmolili očenaš. »Amin! Amin!« se je razlegalo med starim obzidjem. Potegnili so si z rokami po čelu, očeh, licu in bradi, si poljubili konce svojih prstov in odšli Imam pa je stal pri grobu, da bi svaril in opominjal dušo in jo obvaroval hudobnih duhov, ki bi jo radi ukanili in ugrabili Alahu. Daleč se je razlegel močni, zveneči glas duhovnikov: »... pekel je tvoja usoda, raj je tvoja usoda, tvoja krivda je tvoja usoda. ..« Utihnil je in poslušal nekaj trenutkov; nato je pobral zeleno odejo, si jo vrgel čez ramo in odšel. w. 39 — 2. oktober 1975* NOVI TEDNIK — stran 15 OB TEDNU BOJA PROTI TUBERKULOZI Ena izmed škodljivih navad je ka- jenje. S kajenjem človek škoduje svo- jemu zdravju, moti svojo okolico in po nepotrebnem zapravlja denar, človek kadi že več stoletij; za to se poslužu- je tobaka Tobak je prišel v Evropo v 16. stoletju iz Amerike. Tam je videi Krištoj Kolumb kako domačini kadijo rniotke suhega listja, ki so ga imeno- vali tobago. Največ, zaslug za širje- nje te rastline v Evropo ima franco- ski poslanik na Portugalskem Jean Nicot. Po njem je tudi ime glavni se stavim tobaka — nikotin. Nadaljna pot tobaka v Evropo je bila zelo raz lična. Uporabljali so ga npr. za nju hanje, Sivečenje ali kot prašek za kajenje s pipo. Sledi izdelava ciga/ in cigaret. Tobak je bil marsikje tudi prepovedan, kajenje pa kaznovano. Kljub vsem prepovedim si je utrl pot po vsem svetu in zasužiljii milijone ljudi. Menjal se je tudi način ušiva- nja tobaka, tako da predstavlja današ- njemu človeku užitek cigareta. Medtem ko je bilo nekoč kajenje domena mo- škega, sega danes po cigareti tudi že- na; razmerje med spoloma je 3:1. Zakaj sploh človek kadi? Preprosto povedano zato, ker mu pomeni kajenje sredstvo za povečanje veselja do živ- ljenja ali pa kot pripomoček za pre- magovanje življenjskih problemov. Cigareta je neke vrste naslednik cuc- Ija, ki predstavlja nadomestek za si- tost, varnost, toplino, pomirjenje. To- da cigareta je le dozdevni nadomestek, kajti le-ta ne pomirja, ne daje nič res- ničnega, temveč le ruzvidezno nasiti in zadovoljuje. Toda kljub temu, da kajenje ne predstavlja za mnoge ka- dilce nobenega užitka, se mu ne mo- rejo odreči. Postalo je namreč nava- da. Odrasel človek se težko odpove nečemu, na kar se je navadil. Toda, če že wx)ra prenehati kaditi zaradi načetega zdravja, predstavlja to zanj velik in težak problem. In zakaj zač- ne kaditi mlad človek? Predvsem je pri tem pomemben vpliv družbe, že- lja po uveljavljanju, želja po istove- tenje z odraslimi, včasih kljubova- nje staršem in vzgojiteljem. Končno ali ni privlačno ravno tisto, kar je prepovedano? Sicer pa izpade prepo- ved nelogično, kajti zakaj nekaj pre- povedati, kar je vsem drugim dovolje no? Vzgojitelj zanesljivo ne bo uspel s stx)jo prepovedjo, če drži cigareto v roki in zmerja učenca, ki tudi kadi. Podoben neuspeh lahko pričakujejo tUr di starši — kadilci. Kako naj prepriča zdravnik bolnika o škodljivosti kaje- nja, če kadi sam in tudi njegovi sode- lavci! Velja pripomniti, da navadno pri- de do težav zaradi kajenja šele po večletnem kajenju. Toda, ker vemo, da se je lažje na nekaj ne navadati, kakor pa usta- ljeno navado opustiti, velja še zlasti za mladega človeka načelo, ne nava- di se kaditi! Zakaj se danes v svetu vse bolj kirijo glasovi proti kajenju? Zakaj je že tudi pri nas ponekod prepovedane kajenje na sejah, prepo- vedane so reklame itd. čemu neki je vlada ZDA leta 1966 odločila, da mora biti rmtisnjeno na vsakem zavojčku ci- garet svarilo, ki se glasi: kajenje ci- garet je lahko nevarno za naše zdrav- je. Kaj je takega v tobačnem dimu, da lahko škoduje našemu zdravju? S tobačnim dimom vdihavamo okoli 1000 različnih kemičnih snovi, od katerih so rmm najbolj poznane nikotin, kat- ranske snovi in ogljikov monoksid. 1. NIKOTIN je strup, ki deluje pred- vsem na živčevje in ožilje. Množina nikotina, ki se nahaja v 20—30 ciga- retah lahko zaužita naenkrat povzro- či smrt pri človeku. Kako se kaže delovanje nikotina na človeku? Kadi- lec je navadno bled, pogosto se poja- vi vnetje želodčne sluznice in tudi rana na želodcu, cesti so glavoboli. V krvi se sproščajo neke snovi (hole- sterini), ki pospešujejo nastanek ar- terioskleroze. Tako se lahko razvije pri kadilcih, ki se vrhu tega še nepra- vilno hranijo in so izpostavljeni du- ševnim pretresom, mnogo prej poap- nenje žil kakor pri nekadilcih. Znane so tudi tako nastale spremembe na žilah kakor v spodnjih udih, ki se ka- žejo v sUnih bolečinah pri hoji. Zla- sti pa je nevarno obolenje venčnih žil srca — angina pektoris. Pojavijo se močne bolečine v prsih, združene s stalnim strahom, vse to pa se lah- ko konča s smrtjo (srčni infarkt). Hu- de so tudi lahko posledice pri no- seči materi; znano je, da nosečnice kadilke splcnnjo 3 krat pogosteje kot nosečnice nekadilke. Razen tega deluje nikotin, poleg še ostalih snovi, dražeče na sluznico dihal. V tobačnem dimu se nahajajo še dražilne snovi in izzovejo prekomer- no izločanje sluzi. Posledica tega je kašelj. Tako so pojavijo pri človeku, ki kadi leta in leta kronične spremem- be na dihalih, ki privedejo do napih- njenja pljuč. S tem je normalno di- hanje onemogočeno — človek se že močno zasopiha pri najmanjšem te- lesnem naporu. 2. KATRANSKE SNOVI. Znano je, da vsebuje tobačni dim rakotvorne snovi. Med temi je zlasti poznan benz- piren (z njim je tudi nasičen zrak v mestih z gostim avtomobilskim pro- metom). številne tovrstne študije povedo, da obolevajo kadilci 10 krat pogosteje za pljučnim rakom kakor nekadilci; šte- vilo kadilcev se veča tudi z množino pokajenih cigaret in s pogostim inhali- ranjem. 3. OGUIKOV MONOKSID je ne- varen dim, ki se tvori pri nepopolnem izgorevanju. Prisoten je med ostalim v izpušnem plinu in tudi v cigaret- nem dimu. Njegova prisotnost v zraku pomeni slabšo vezavo kisika na krv- no barvilo, zato se zmanjša celicam do- za življenjsko važnega kisika, v skraj- nem primeru sledi takšnemu stanju smrt. Pri kadilcu, ki pokadi dnevno 20—30 cigaret pade sposobnost veza- nja kiska na krvno barvilo za okoli 5 %. Posledice lažje zastrupitve se ka- žejo v utrujenosti in glavobolu. To- liko o nekaterih snoveh v tobačnem dimu. Težko bi prepovedali kajenje s ka- kršnimkoli strogim ukrepom. Tak po- seg ne bo uspel ne pri odraslem kadil- cu niti pri mladem človeku, ki je že začel kaditi. Odločitev leži vedno v rokah samega človeka. Kdor se zaveda vrednosti pozitivnega zdravja, kdor si torej želi dobrega zdravja v bližnji in daljni prihodnosti, se bo zlahka od- ločil in se ne bo predal kajenju. Kdor pa ni v stanju prenehati kaditi, naj upošteva naslednja navodila: 1. Zmanjšati število cigaret (obstaja pravilo, ki pravi, da naj človek pokadi le toliko cigaret na dan, kolikor ur prebije na svežem zraku), 2. ne inhalirati, 3. pustiti čimvečji ogorek (v tem delu se namreč nabere najevč škodljivih snovi), 4. kaditi le cigarete, ki vsebujejo čim manj nikotina in katranskih snoiH, 5. ne kaditi na prazen želodec, 6. ker je škodljivo tudi pasivno ka- jenje, skrbimo v vseh prostorih, kjer se kadi, za temeljito zračenje. _ dr. Marjan Veber Staša GorenšeK ŠPORTNA MODA Ob mnogih priložnostih, kot so izleti in potovanja, ki jih v jesen- skih mesecih gotovo ni malo, ni primernejše garderobe kakor so. udobna športna oblačila. Vsaj del vsake garderobe je gotovo nekoliko bolj ubran na športno noto, saj so takšna oblačila, kot že rečeno, ne le dobrodošla ampak marsikdaj tudi nepogrešljiva. Poleg tega pa »o praktična športna oblačila postala tudi velika moda. Iz različnih, športnemu stilu primernih materialov, kalcršm so rebrasti zameti, balonska svila, mešanice poliestra in bombaža, pa seveda angleški tvoeedi, različni double-facei in volnene flanele, so športno ukrojena in sešita najrazličnejša oblačila. Vse od preprostih bluzonov in jacketov, tako za njega kot za njo, hlačnih kompletov in športnih kostimov do trench-coo.tov in pelerin. Povsod pa so kroji ohlapni, široki in udobni, ovratniki so veliki, rokam raglani ali nižje vstavljeni, pogoste so kapuce, ogromno žepov, všitih ali velikih našitih, in seveda precejšnja dolžina K uveljavljanju športnega stila pomaga tudi moda nošenja različ- nih oblačil drugo vrh drugega, kar seveda ni elegantno, je pa zato praktično in originalno. priporočamof 4 Na oddelku Steklo v veleblagovnici T ima- jo spet pestro izbiro ognjevarne pyrex po- sode različnih velikosti in oblik. Na sliki je 8-litrska, ki stane 491,83 din. Praktičen gospodinjski pripomoček je maj- hen nazobčan valjar za mehčanje mesa za zrezke. Dobrodošel bo v vsakem gospodinj- stvu. Cena 103,49 dinarjev. Japonska bliskavica — electronic flash UNIT je možno prikloptti na električno omrežje (220 voltov) in na navadne baterije. Dobite ga v trgovini Fotolik na Tomšičevem trgu. Cena 580,30 dinarjev. V Tkanini na oddelku ženskega perila lahko kupite ženske garniture spodnjih hlačk in majice — 100-odstotni bombaž, vzorčast ali enobarven. Komplet imajo v vseh veliko- stih, torej od 36 do 46. V prodajalni industrije obutve Beograd Ima- jo že lepo izbiro usnjenih visokih škornjev. Izbirate lahko med vsemi modnimi barvami, kot so zelena, opečno rjava tn črna. Cena od 565 do 644.10 din. 16. stran — NOVI TEDNIR St. 39 — 2. oktober lj SllilRi: MJl^ ŠPORT. NT ^ SPOIIl Ml Nogometaši Rudarja i/ Velenja igrajo v letošnji sezoni kot prerojeni. V vzhodni conski ligi vodijo po petem kolu brez poraza, zdaj pa so tudi osvojili prvo mesto v celjski nogo- metni podzvezi v tekmovanju za jugoslovanski pokal za prihodnje leto. V finalu so doma premagali gladko z 2:0 republiškega ligaša Šmartno in tako še enkrat potrdili, da letos »merijo« zelo visoko. Na posnetku našega zvestega sodelavca iz Velenja Lojzeta Ojsterška so: (stojijo od leve proti desni) Blagus, Hrkič, Tatalovič, Popov, Hudarin, R. Frangeš, Nedeljkovič, Topčid m Matic, (klečijo) D. Frangeš, Tomič, trener Stakič, Sniid. Žolger, Ačimovič in Oljača. Upamo, da jih začetni lepi usi>ehi ne bodo pre\'zeli in da bodo nada- ljevali s trdim delom, ki bo prinašalo še večje sadove, kot jih je že. i NOGOMET Skromna je bUa bera v pre- teklem kolu republiške nogomet- ne lige t» pre^istavnike celjske rokotiirtne regije. Kladivar je ponovno gostoval in izgubil sre- čanje proti Pohorju v Ru.šah z 0:1. Po gostovan.ju v Murski So- boti in Rušah so Celjani prejeli šest zadetkov In pri tem niti enkrat zadeli v čnio. Ta neuspeh je pripeljal celjske modre na dvana.isto mesto! IVAN HKiBERNIK. najboljši igralec nedeljskega srečanja Šmartno — Slovan, Je pred sre- čanjem povedal: »Igramo slabo. iVlnogo slabše, kot lansko leto v conski ligi. Zato ne verjamem, da bi lahko uspeli proti Slovanu. 2e remi bi bil dovolj glede na trenutno formo moštva.« Njegova napoved se je uresni- čila. Celo več. sam je mnogo prispeval, da so domačini kljub dobri igri in stalni terenski pre- moči izenačili na 2:2. Bil je namreč strelec drugega zadetka! Kljub remi.hi so igralci Šmart- nejja s šestimi točkami sedmi. V prihodnjem kolu čaka Igralce Smartnega te-žka naioga. Gostu- jejo namreč v Novi Gorici proti Vozilom, medtem ko bo Kladivar imel »popravni« naatop v Celju proti SlaviJi, ki je v zadnjih na- stopili v Celju vedno presenetila. V vzhodni conski nogometni li- gi ni nič novega. Izvrstna ekipa Rudarja In Velenja, ki je tudi zmagovalec pokalnega tekmova- nja na celjskem področju, na- daljuje z zmagami. Velenjčani so tako ostali skupaj z Branikom in Nafto edini kandidati za prvo mesto. Dravinja Je presenetljivo premagala z 2:1 v gostch Beltin- ko, Steklar pa doma z Istim rezultatom Aluminij. Straža iz Rogatca je v gostch izgubila pro- ti Nafti 0:2. V prihodnjem kolu bo zanimivo srečanje v Rogatcu. Gostuje namreč mariborski Bra- nik. Dravinja bo gostila Peco, Rudar iz Velenja pa Steklarja. Na lestvici je slej ko prej v vodstvu Rudar iz Velenja, Stek- lar (Rog. Slatina) je četrti. Dra- vinja iSlov. Konjice) sedma in Straža osma. 1. KUZJVU ATLETSKA REVIJA v sol>oto in nedt-ljo |) letošnja zadnja atletska rev^ v Celju. V finalu nioštven, ga prvenstva se bodo poijK rili atleti Crvene zvMde. tizana, .Sarajeva, Olimpij ASK Iz Splita in Itladlvarji Ta moštva so si pribori mesto v finalu. Favorit vsekakor večlu-atni prvak C vena zvezda, toda domači bodo tudi tokrat resno p( segli v borbo za drugo a tretje mesto. Telmični sekretar AD Kli divarja Štefan Jug nas : obvestil, da bodo domačii nastopili z oajbol.tšimi atlet Med njimi bo tudi Pet( Svet. ki bo tokrat prvič ni stopil po uspešni operaci kolena. Med dru.gimi tekmi valci bomo videli števili državne reprezentante Aleli 6a, Stekiča, Božinoviča, p siča, Ivančiča, Bošnjaka, Ki leto. Lisca Vivoda, PrezIJ Temima, Pečarja, Mijača I Sterilne druge najbolj.še. soboto se začne tekmovan, ob 1.5.30, T nedeljo pa c 15. uri. I. 8 VI. NOČNI RALLY POPOLNI USPEH šesti nočni »zlati« rally je v Celju popolnoima uspel. Združenje šoferjev tn avto- mehanikov je to tekmovanje pod pokroviteljstvom celj- sikih Zlatarn odlično pripra- vilo in kar 78 tekmovalnih parov iz vseh najboljših slovenskih ekip ter Madžar- ske je uspešno prevozilo 90 km dolgo progo. Tokrat so slavili Celjani in Laščani! Dva pokala zmagovalca sta ostala v C!elju, dva pa v Laš- kem. Celjani so imeli tokrat dobro sestavljeno ekipo in so tako osvojili najboljša mesu v kategoriji do 1150 com, kjer je zmagal Viki Vil- har pred Dragom Fridri- hom. V tej kategoriji so os- vojili 6. do 8. mesto Fredi Gaber, Danilo Arčan in Bo- ris Šustenr. Odlični Simon Širovnik je bil najboljši v svoji kate- goriji nad 1150 ccm. Vozil je sigurno in kljub temu da je ekipa Laškega Kolšek, Šmerc in Šlogar hotela osvo- jiti prvo mesto, so se morali mlajši tekmovalci AMD Laš- ko zadovojiti z mestom od tretjega do petega. Pač pa je Adolf Biderman sigurno zanagal med »fičkaši«. Vozil je izvrstno in skupaj s (Ce- ljanom Miranom Grajžlom osvojil prvo in drugo mesto. Ker pa je bila to zadnja dirka za prvenstvo štajerske se je tako tudi končalo pr- venstvo. Biderman je osvo- jil v svoji kategoriji prvo mesto, Groser je četrti. Zvar j>eti tn Grajžl šesti. Vilhar je v skupini do 1150 ccm dru- gi, Blašun iz Rogatca pa peti. Simon Širovnik je sa- mo potrdil svoj lanskoletni uspeh v kategoriji na 1150 ccm. Bil je prvi. Trojka iz Laškega Kolšek, šmerc in šlogar pa so tretji do peti. Leto.s smo uspeli tudi v ženski konkurenci. Kjer je Vera Vester iz Celja di-u- ga, Planinšek Glorija pa če- trta. Le dan pozneje ixi so pri AMD Slavko Š-lander izvedli tretje tekmovanje v kartin- gu za republiško prvenstvo. Na progi Prevozništva Celje v Tmovljab smo videli od- lično organizacijo in izvrstne tekmovalce iz vse Slovenije. 2aJ pa tudi tokrat ni bilo domačih tekmovalcev! Poleg odlične organizacije bomo morali v bodoče skrbeti tudi za tekmovalni kader. y|lilMlSTICM| KOTIČEK REKORD V VZPONIH Po treh tednih je zopet iz- šel Alpinistični kotiček. Pa ne zaradi spanja v odseku, tem- več zaradi pomanjkanja pro- stora v se,jemskih dneh. Konec meseca septembra beleži alpi- nistični odsek Cel,je 352 ple- zalnih vzponov, kar .Je največ ob tem času v vseh letih po vojni. Najvišjih ocen plezal- nih smeri bo ob koncu sezone sicer manj kot lani. ker so plezali te vzpone večinoma mladi iz letošn.je plezalne šole pod vodstvom članov alpini- .stov- 13. septembra nas je prese- netil prvi sni-g v stenah, kljub temu so alpinisti plezali nad KoroSico in Okrešl.jem. f;an- žek in CrepinSek sta ponovila v mokri in mrzli skali Sarino poč v Dedcu, Sah Marjana, Grnčner in Zunan Vzhodno v Mali Rinki. Bergaut pa I-uk- manovo v Vršičih. X 20. in 21. septembra so čla- ni in tečajniki združili plezal- ska dneva nad Okrešl.iem s prostovoljnim delom pri na- pravi drv za zimsko sobo in postojanko GRS. Zimska sezo- na bo glede na izkušenost sta- rejših in zagnanost mlade gar- de verjetno zelo pestra, saj celjski odsek prevzema vidno mesto 7. zimskimi vzponi v povojnem slovenskem alpiniz- mu. (C^ljs!eželak Debeljakovo v Mali Riniti, Gračner in Prevoršek Zupančičevo v Mali Rinki ter Bergant in Lorber Iirličevo v Mali Rinki X 15. oktobra bodo polagali teča.jniki letošnje plezalne šole zrelostni i-zpit na Koro.šici. Iz- piti bodo iz teori.je s temami od zgodovine alpinizma do pr- ve pomoči, v praktičnem delu pa se bo vsak tečajnik izkazal s seznamom svojili plezalnih tur in priporočilom soplezal- cev — članov CIC Severna stena Štajerske Rinkc z vrisano smerjo Modic-Režel; (Izredno težavno V. 4-) — 550 m in izstopno varianto pod Glavo, kjer večina navez »zbe- ži« iz stene Severna stena štajerske Rlnke z vrisano smerjo Modic—Re- zek (izredno težavno V. + ) — 550 m in izstopno varianto pod Glavo, kjer večina navez »zbeži iz stene. ROKOMET UGODNO tčinkovito nadaljujejo cdjskl rokometaši letošnje prvenstvo v drugi zvezni ligi. Tudi po četr- tem kolu so v vodstvu brez iz- gubljene točke. In če upošteva- mo, da so letos premagali v go- steh Rovinj in Industromontažo, torej moštvi, ki sta lansko leto onemogočili Celjanom pot v pr- vo zvezno ligo, se vprašujemo, kje leži skrivnost celjskega uspe- ha? Vsekakor v rutini vseh igralcev. Kombinirana ekipa ru- tine Lu mladosti igra letos zelo dobro. Pristop k vsaki tekmi je resen in če je začetek dober, nasprotnik tudi pozneje ne more presenetiti. Zlasti pa ne sodniki, ki so vsekakor naklonjeni doma- činom. Rutina je odločila zmagovalca tudi "V derbi srečanju republiške lige. V Grižah se je zbralo okrog 500 gledalcev. BH je to pravi rokometni pra-znlk. Videli smo izvrstno igro obeh moštev. Domačini so pod pritiskom od- govornosti v prvem polčasu izpu- stili priložnost za četrto zmago. »Prodali« so vse preveč žog, da to ne bi rutinirani igralci Šo- štanja »kaznovali«. Ko so igralci Minerve v drugem polčasu izgo- revali in pri tem rezultat izena- čili, je prišla rutina pri Igral- cih aioštanja do popolnega izra- za in s tem tudi točki. V ženski republiški ligi bomo videli v soboto derbi v Velenju. Domačinke se bodo pomerile z ekipo šmartnega. ki je kot mla da ekipa vsekakor največje pre- sencčen.je letošnjega prvenstva. Šmartno .je v zadnjem kolu pre- magalo močne Brežice 15:13, med tem ko so Velenjčanke Izgubile z Dobravljaml 11:22. Na lestvicah so rokometaš^ Šo- štanja drugi, Minerva pa tretja, pri dekletih pa je ekipa Šmart- nega četrta in Velenje osmo. V prihodnjem kolu bo Šoštanj pod vodstvo trenerja Franca Hriber- nika igral doma proti DobovI, Minerva Griže s trenerjem Fran- cijem Ramskuglerjem pa bo od- šla ua težko gostovanje v Ko- zino proti Jadranu, ki ga vodi Zalčan Niko Markovič. Celjanom pa se obeta v sobo- to ob 16. uri na Skalni kleti zanimivo srečan.je celjskih roko- metašev proti vrsti bivšega pr- voligaša — moštvu Zagreba. j. KUZMA KEGLJANJE^ ZLATI EVA IN TANJA Na kegljišču Ingrada so sc po- merile za naslov republiških pr- vakinj v dvojicah najboljše slo- venske kegljavke. Med 54 tekmo- valnimi pari sta največji uspeh dosegli CWjanki EVA I,UDVIG Ul TANJ.^ GOBBC ki sta podrli 818 kegl.jev. Eva Je podila 416, Tanja pa 432 kegl.jev. Mimo tega para so domačinke, tekmovalke Olja. osvojile še peto mesto, in to M.irin(:cva .383 in Lrhova 425, skui)aj 808 ter si s tem priborile pravico sodelovanja na držav- nem prvenstvu. Med najboljšimi pa srečamo tudi dvojico Košto- maj-Motoh ki je osvojila 13. mesto. STRELJANJE VETERANI NA DELU StrcLika družina »Kovinar« iz Štor praznu.je letos S8-Ietnico ob- stoja Ob tem so s pomočjo že- lezarne organizirali srečanje vete- rank in veteranov. Torej zbrali so se vsi tisti, ki so začeli stre- ljati že pred dvajsetimi leti, bo- dksi v Storah ali Celju. Tekmo- vali so z zračno puško, (»lede na to, da so njihove oči ti ne- koliko utrujene, je v.sak nasto- pajoči Izstrelil za oceno le 10 strelov. \ ekipni konkurenci so veterani Štor premagali njihove sovrstnike iz Celja za štiri kro- ge. Med posamezniki je nasto- pilo ^6 moških in 11 žensk. Pri veterankah je zmajala domačin- ka Olga Malec z 82 krogi. Pri veteranih pa je bil najboljši Sreč. Ko Ivrajne s 85 krogi — štore. Dosežki starejših .strelk in strel- cev so bili tako dobri, da bi si marsikateri mlajši morali dodo- bra zavihati rokave, če bi jih želeli prehiteti Po tckmov.anju so nadaljevali svoje prljatcl.jsko srečanje na Svetini. Vsak nasto- pajoči je prejel spominsko diplo- mo In almanah železarne. Izžre- bali pa so tudi precej skromnih praktičnih daril. Ob prijetnem kramljanju in zakuski so se spo- minjali časov, ko so kljub -ilab- šim pogojem, kot vladajo sedaj, dosegali odlične rezultate sirom domovine in tudi v tujini. Sre- čanje je vsekakor uspelo. Vsi sodflujoči pa so prepričani, da bo kmiilu napočil tisti čiis. ko sc ponovno snidejo. JERAM V FORMI Na celjskem strelišču Je bU troboj ekip iz Zaboka, Postojne In Celja. Tekmovali so z m kalibrsko puško serijske Mel v trojnem položaju. Zmagali Celjani .s 1917 krogi pred stojno 1885 in Zabokom krogi. Najboljši posamezniki: Jože Jeram Celje — 513, 3. 1 Jager Celje — 497, 5. Tone lar C#lje — 488 krogov. Pn-ds nlkj ekip so se dogovorili bo odslej ta troboj tradicic len. Po strelskem tekmovanju se sodelu,ioče ekipe pomerile T šahu In malem noenmetu. TONE J.U DROBNE Oljani smo bili ponovn organizat prej je Oilo na vrsti pre pričevanje staršev. Ti so menili, da sta fanta še premlada za talto dolgo in naporno pot. Na koncu so sicci popustili, toda dati sta morala obljubo, lia bosta uspešno zaklju čila šolsko leto, Darko na strojni tehnični, Igor pa na gimnaziji. Trdno pre pričana v uspeh, sta se začela vneto pripravljati, predvsem kondicijsko. Ob prostih dnevih sta kolesa- rila, redno hodila na trlm, oba sta tudi aktivna ko- šarkarja pri ekipi Šem- petra. Finančna sredstva sta si zagotovila z eno- .nesečno prakso, potem pa sta čakala le še lepo t-reme. Zadn.ti dan junija pa sta krenila po dolgem slovesu lid doma. Oba s sončni- mi očali, v kratkih hla čah in s obloženimi dir- kalnimi kolesi. Zaradi te ga sta imela velike teža ve z ravnotežjem Neva .jena takšne obremenitve sta morala krepko paziti, posebno na ozkih cestah od Banja LuKe do Mos- tarja. Do Banja Luke sta prišla z vlakom, kajti po avtocesti Ljubljana — Za jreb — Beograd, nista smela z kolesi Tako sta v Zidanem mostu sedla na vlak, odštela od skup- nih financ 18 starih tiso- čakov za oba in zjutraj naslednjega dne nadal,]e vala pot proti .lajcu. Ker je imela ».juna pot poleg sabavnega tudi izobraže- valni namen, sta si celo dopoldne ojjledovala zani- mivosti, rojstni kraj naše republike. Do lajca sta imela le- po, asfaltirano cesto, ki se je v blagih ovinkih vzpenjala proti prelazu čez pogor.ie Raduša. Pot je bila slikovita, saj ju je spremljala reka Vrbas s ivojim mirnim tokom In čudovito zeleno barvo. t;e sta čez prelaz ni asfal tirana in dobrih 25 kilo metrov ju Je presnetii treslo. Vsake lolikn časa je mimo njijii pripeljal tovornjak in .ju zavil v velik oblak prahu Tud? ta del sta premagala in p(> hudih naporih prišla do I'rozora. Tu «ta tudi ža lostno ugotovila, da stii izgubila palice za šotor Usmilil se ju ,je nek kmet in jima dovoli) prespatl v zapuščenem skednju. plačilo je /.ahteval le raz glednico iz Dubrovnika; kajti ni jima verjel, da bosta prišla do Dubrovni- ka, kaj šele do Ulcin.|a. Naslednji dan sta hotela priti do Opuzena, tam .se namreč cesta priključi Ja dranski magistrali Ves dan sta vozila ob reki, le da to ni bil več Vrbas, ampak že Neretva. V Ja blanici sta si ogledala ele ktrarno, v Mostarju pa znameniti most čez Ne retvo. Voda je bila ne sa mo zelo čista, ampak tudi /elo topla, zato nista dol go čakala. Privoščila sta si izdatno kopel, po ko panju še izdatnejšo večer- jo, spala pa sta v šotoru, pa čeprav .je bil postav- l.jen le na pol, ker sta iz- gubila palice. Cilj za drugI dan Je bil Dubrovnik! (se nadaljuje) JANA kran.k; I ŽIVAHNO Dve minuti čez Šesto uro T-jutraj (kadar Je v službi) iiie kliče naš dobri .sodelavec Pepi Kuzma. Potem pride po hodniku Tonček Jager, ki jprinaša najbolj čiste rokopise ln vedno v kuvertah. Nato se oglasi IyOjzc Ojsteršek Iz Ve- lenja. Id po.šilja najbolj na- tančno opremljene kuverte i materiali Skoraj kot karta specialka! Ko s4dem. »zaro- pota« Tone Tavčar In pove, da je sicei nekaj bilo, ven- dar se ne splača ker tako ne ffre notrt itd. Malo pred sed- mo (ko biti v službo) pride Se Kari .Iur veliko prinese ln najraje bi imel za vsako stvar rubriko. Saj je vse v redu vendar športna str.an (kot vse druge) ni Iz elasti- ke .. . Ni pozabiti tudi .le- žeta (irobelnika. ki ti lepo povp da pač nI nič prinesel, ker nI bil na tekmi! Po.šte- njak; Zraven pa ni več Jo- žeta Lubeja, Staneta Pertina- ta in morda še koga. In kdo me prvi pokliče, ko Izide •Vovi tednik? Ciril Debeljak Cic. kei je ponovno izpadel n.legOT alpinistični kotiček! Ui nt vse to luštkano? CARINARNICA CEUE objavlja da bo dne 9. 10. 1975 ob U. uri v prostorih carinarnice prodala na JAVNI DRAŽBI ROČNI STROJČEK ZA OBROBUANJE z u profili in 20 kg U profilov v začetni vred- nosti 4.400 din Cena velja fco carinarni- ca. Prometni davek plača kupec Natančnejši dražbeni po- goji so na vpogled na Oglasni deski carinarnice. JW LET GODBE MALIH DOL v soboto in nedeljo so bile v Vojnitoi im Dobrni prire- ditve v po6astit/ev 100. oblet- nicse godbe na pihala iz Ma- lih Dol pri Vojniku. Na častitljiv jubilej so se god- beniki imenitno pripravili, tako da je prireditev vse- stransko uspela, zlasti pa je dala nov impulz maledol- sikim glasloenikom za še in- tenzivnejše in kvalitetnejše dosežke. V soboto zvečer je godba pripravila samoistojni celo- večerni slavnostni koncert, ki je bil sicer sestavljen iz lažjih skladb — nekaj pa je bilo takšnih s katerimi bi se lahko postavljala vsaka godba na pihala. V zadnjih štirih letih je godba tako napredovala, da jo je prijet- no ijosliišati. Pri tem mora- mo zapisati tudi to, da ima za to nedvomno velike zaslu- ge njen sedanji dirigent Ivan Karlovčec. Vrednost tega an- sambla je tudi v tem, da vključuje mlade godbenike (nekateri imajo šele 10 let) in jih usposabljajo kot do- stojen pomladeik. Program so popestirili tudi člani gle- dališke skupine Prosvetnega društva »Zarja« Trnovlje, na prireditvi je Zveza kulturno prosvetnih organizacij pode- lila tudi Gallusove značke in priznanja vsem sodelavcem. Naslednji dan je bil na- menjen srečanju godb na pi- hala Tovarne EMO, Rtiš, Slov. Konjic in seveda do- maičega pihalnega orkestra. 2e v jutranjih urah so bile budnice v Vojniku in oko- liških krajih, nato so se ob 9. uri zbrali na športnem igrišču, kjer so s skupnim nastopom proslaviU 30-let- nico osvoboditve. Svoj de- lež so prispevali tudi domači recitatorji. Po proslavi v Vojniku so pripravili pro- menadne koncerte še v Do- brni. Slavje so zaključili s svečanim kosilom v Hotelu »Triglav« na Dobrni. Ob tej priložnosti so izdali spominsko značko in poseb- no brošurico, v kateri so ori- sali težko prehojeno pot svo- jega pihalnega orkestra. K dobri organizaciji in finan- ciranju so pripomogle tudi okoliške krajevne skupnosti in Občinski svet Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Celje. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Proizvodno podjetje »ZARJA« Žalec Enota združenega dela Pohištvena industri,ia Petrovče obj avl j a prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju IZMENOVODJA STROJNE IZMENOVODJA ROČNE POGOJ: KV mizar z delovodsko šolo cz. VK niiizar s prakso na vodstvenih delovnih me.stih. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v splošna silužbi podjetja ali v obratu Pohištvene industrije v Petrovčah do 10. 10. 1975 in istočasno oddajo prošnje z ustrezno dokumentacijo. OD v skladu z določili sporazuma. Možnofst nastopa zaposlitve takoij oz. po dogovoru. Zavarovalnica Maribor v Mariboru p. o. POSLOVNA ENOTA CEUE, Prešernova 6 objavlja prosta delovna mf^sta ZASTOPNIKOV za področja: Celje, Velenje, ŠoStanj, Krško, Sevnica, Mo- zirje, Braslovče Osebna dohodek zastopnika je izključno provizi^jski Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov: Zavarovalnica Maribor, PE Celje, Prešernova 6. SKOK ČEZ LUŽO (7) 300 DULARJEV Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Ob zaključku poglavja o cestah naj se povrnem na meddržavne ceste, ker le- te zagotovo najbolj navdu- šijo Evropejca, še pose- bej, če se je velikokrat vozil po naši glavni cesti Ljubljana — Zagreb — Be- ograd. Kot sem že zapisal, po- rabijo veliki ameriški ose- bni avtomobili ogromne količine goriva, zato so tudi bencinske črpalke go- sto posejane. Urejene so zvečine tako. da moraš zavita z glavne ceste na stransko, kar seveda ve ča varnost prometa. Ome nil sem že, da unajo voz- niki le malo gotovine v žepih, torej, kako plačati na črpalkah. Sistem je ze lo preprost in ga uporab- ljajo tudi Ka nakupe v tr- govinah, za restavracije in celo prenočevanje v hotelih. Pri eni izmed firm, katere gcrivo veči- noma uporabljaš' za svoje ga jeklenega konjička, vzameš malo kartico z izbočenimi šte\'ilkami tei imenom in priimkom. Ko ti napolnijo rezervoar, daš kartico, to potisne čr palkar v avtomat, dobiš račun, ga podpišeš in stvar je opravljena. Nato dobiš oelomesečni račun domov, v službo aH v ban- ko, kjer unaš odprt ra- čun. Preprosto in učinko vito. Povsem razumljivo je, da ti na črpalki obri- šejo vse šipe (brez napit- nine), kontrolirajo olje itd. Večina črpalk ima tu di lastno mehanično delav- nico. Na kartici so poleg glavne firme še oznaki os- mih drugih, pri katerih prav tako lahko kupiš go rivo. Dolarje si seveda družbe razdele. Kar preseneča, je izred- na disciplina na hitrih ce- stah. Tovornjaki redno vo- zijo po skrajnem desnem pasu, na katerega se tu- di umaknejo nakoj po kon- čanem prehitevanju. Pred- pisani najmanjša in naj- večja hitrost imata le ma- lo razliko — 45 oziroma 55 milj. Vsi tovorni avto- mobili, k1 zaradi ogromne teže ne zmorejo hitrosti 45 milj imajo obvezno pri- žgane utripajoče rdeče lu- či na vseh štirih kotih spredaj in zadaj. če se ti avtomobil po- kvari, ob avtocesti ni te- lefonov tako kol pri nas. Avto zapelješ na rob, ki je določen za takšne pri- mere, dvigneš prednji po- krov .v zrak in . . čakaš. Policijo! Ko ta pripelje, jo na okvaro opozori dvi- gnjen pokrov in telefon sko pokliče pomoč, ča- kaš pa 'ahko pet minut ali pa pet ur. Okvara je silno neprijetna, posebej, če se ti zgodi ponoči, ko so policijske patrulje red- ke in si tudi laže tarča roparskega napada. Zat;o čakajo v primeru okvare potniki v avtomobilu, za- klenjenih vrat. Izredna je prometna si- gnalizacija. Vse ceste so oštevilčene, prav tako vsi »>izhodl« s cest Ti te opo- zarjajo že nekaj milj prej, kdaj bo potrebno skreni- ti s ceste, table pa so ve likanskih mer, kar je za- radi hitrosti tudi raztunlji- vo. Pred vsakim izhodom je tudi ',abla, k) te opo- zarja, da je r,.aslednji iz- hod n. pr. čez 2(( mUj, to pa pomeni, da je v tej razdalji .nemogoče s hitre ceste. Edini, ki si privoš- čijo »sprehod čez- zeleni pas« na drugo cesto so policijski avtomobili. Ker so razdalje ogrom- ne, je tudi počivanje zelo aktualno. Na vsakih prib ližno 40 milj je urejeno posebno počivališče (area), navadno je združeno z restavracijo, sanitarnimi prostori, avtomati za brez- alkoholne pijače in po- dobnim. Počivališča pa so povsod urejena v pri- jetnih gozdičkih, s klop- mi, mizami in velikanski- mi koši za odpadke. Ža »pristanek« ne plačaš ni- česar, počivališče pa je kljub temu vednc sijajno urejeno. In še po nečem se bistveno razlikujejo od naših. Nikjer ni smeti. Vsakdo discipimirano po- spravi za seboj še naj- manjši papirček. da o konzervah sploh ne govo- rimo. Pa ne da bi bili .Amerikanci po naravi ta- ko disciplinirani vzrok je tudi v kaznih. Se vam je že zgodilo, da ste na vožnji od Celja proti L,iubljani dobili v prednjo šipo bananin olu- pek? Odvržen iz avtomo- bila pred vami? Pri vsto pu v državo Ohio vas ve lika tabla, ki se ponavlja ob vsej oesti vsakih ne .kaj deset milj, opozar- ja, da je kazen za odvr- ženo smet .50 dolarjev, še huje je v Maryiandu, kjer Je kazen kar 300 (tristo) dolarjev aH starega po« milijona dinarjev In za- grožena kazen ni samo na papirju, temveč jo resnič- no izvajajo, vendar red- ko, ker kršiteljev enostav- no ni. Izredno ostra je tudi prepoved glede alkohola. V avtomobilu na hitri ce- sti sopotnik (za voznika je to umevno samo po se- bi) ne sme narediti po- žirka iz steklenice visldja. prav tako pa v avtomo- bilu ne smeš imeti alko- hola. Isto velja tudi za počivališča. Družina, ki si pripravi malico ali kosilo, ima na mizi ie brezalko- holne pijače. Ce pa je že kaj »pod mizo«, potem postavijo enega na stra- žo, za opazovanje policij- skih avtomobilov. Ne Iz- plača se! Kazni so pre- stroge. Naslednja ostra in hudo kaznovana stvar je pre- koračenje hitrosti Preva- jalec iz ameriškega ztma- njega ministrstva mi je v pogovoru dejal, da bJ izredno rad imel diplo- matski status. Na moje vprašanje zakaj, mi je preprosto odgovoril: »Da bi lahko kdaj pa kdaj hi- treje vozU!« Privoščiti si hitrost iznad predpisan« je že pravo razkošje, saj nikdar ne veš, kje je po- Ucijska patrulja in kaj vse se lahko zgodi, če te zaustavijo. Zato ima veli- ko voznikov na kazalcu hitrosti montirano poseb- no napravo, ki jih z nez nosnim piskanjem opo- zarja, da so prekoračili predpisano hitrost za 5 milj. Odvisno pač, kako, oziroma na katero hitrost nastaviš pisk. Varnostni pasovi so za voznika in sopotnika na prednjem sedežu obvezni, če že ne iz drugačnega pa iz dveh razlogov. Prvi je ta, da avtomobil sploh ne vžge, vkoliikor pasovi niso aktivirani, drugi pa ta, če ga odpneš med vožnjo si- li skozi ..išesa predirljivo piskanje.