Pred ,,učiteljskim gospodarskim dnevom" 1. Kako zborujemo. Na dnievnem redu sej-e predisednikov sreskih učiteljskih društev je bil med drugimi referati Ant. Hrenov »Učiteljski gospodarski dan«. Zaradi pozne ure ga tov. Hren ni mogel prečitati. Skler.ili so, da referat sckcija razmnoži, ga pošlje vsem sreskim društvom, da ga odbori (gospodarski! strokovnjaki) tcmeljito premislijo in na gospodarskem dnevu s potrebnimi podatki in idbkazi spopolnijo. Refcrati. ki oibravniarvajo gmotno stran učiteljevo, imajo skoro povsod to nesrečo, da jih poitiisne.jo v dnevnem redu na zadnje mesto. Vse drugo je važnejše kot stanovsko gospodiarstvo. Če je proti koncu zborovanja še čas za otanje refenaita — najveokral zaradi pazne ure tega ni — so ziborovalti od mnogih in raznovrstnih debat dujsevno in telesno utrujeni in izorpani. Vsaka poglobitev v gospodarsko vprašanje je nemogcča, vsaka debata — po mnenju utrujenih zborovalcev — njepotrebna. Referenta se nagradi s ploskom, potihem pa želi. da bi predsedtirk že vendar enkrait zaključil zborovanje. Dragooeno gTadivo. ki ga je referent znabiitt tedne in mesece zbirail, 'preskušal, seslavIjal, pri tem imel gmofcne stroške, se tako neplodno porazgubi. Specijelno učkeljskim gospodarskim problemom se najvcčkrat ne pripisuje tiste važnosti in nujnosti koifc iim po vseh božjih in človeških praivicah gre. Kdo bi premišljal in delad na pravilni in pravočaisni rešitvi obširnega gospodarske^a programa v našem stanu! Ali smo učiteiji res tako sijaijnio gmotno zaloiženi, da bi nam bili temeijiiti gospodarski referati nepotrebni vscstrainske in pravične kritike odveč? Poskusimo odgovorirti na to vprašanje! 2. Gospodai-ske ustanove. Vsi stanovi se gospodatrsko osamosvojujejo, ali vsaj skušajo najti v svojih stanovskih zdTuži-tvah mo^raJnih in gmotnih opor za frežke časc. Pog-lejmo le trgovce, industrijce ali obttaike. kako veliko važnost polagajo ravno na splo&no stanovsko vzajemnoslt. Vidimo pa nsa dru^gi strani kako -težko je v teh časih prizadet naš kmet, ke.r nima — a4i ne zadosti — poifere-bnih -aospodarskih zadrug, poslovadnic in živilskih skladišč. Učiteljstvo v dj*avsik[ banovini ima nekaj že prizinanih gospodarskih ustanov. Te so: Učiteljska tiskarna v Ljubljeni, Učiteljska samopomoč v Ljublfani, Samopomoč za učiteljske otroke v Ljubljani, Učiteljska domo- va v Ljubljani in Mariboru, Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvkta v L.iubl.ian, Učiteljska kreditna zadruga v Celju, E)om učiteljic v Ljubljani, Društvo za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju — sedež Ljubljama in še nekaj drugih. Vse te gospodarske edinice delajo uspešno po svojih močeh. zadovoljujejo svo.je člane in skušajo kar najbolje rešiti stanovsko - gospodarski načrt. Skora vse te ustairuove pa bolehajo na naši — rekel bi specijelno učiteljski bolezni: premalo zanimanja in aktivnegai udejstvovanja Po učiteljstvu. Pogrešamo /? njih veliko številb delavnih in stookovno usposobljenih tovarišev in tovarišic. Kje so ti? Mnogim dlrugim društvom m. organizacijam px>svečajo svoje sile. žrtvuje.jo svoj prosti čas, življenjsko energijo in dostikrat še svoja itak skromna gmotna sredstva. Vsaka gospodarska ustanova ima že v svojih pravilih iasno izražen namen. kateremu naj služi. Vse naše stanovsko-gospodarske ustanove so namenjene učiteljem in posredno njihovim dmžinam. Trdlno hrbtenico bo dobil učiteljski stan le >po dobro urejenem gosipodarstvu. Gmotno nezavisen člcvok se vse diragače more in zna obraniti raznih nezijod in ponižani kot pa zadolženi in cd vseh moeočih ljudi zavi&ni slabič. Svetovno krizo mofc piremagalti fe urejeno gospodarstvo. Vzaiemna pomoč zadružne celote drži vse poedince v neki skupnosti, da močneiši podpira šibkejšega, šibkejši pa stopa kot zadružnik v isti vrsti z močnejšim. Dober gosipodar bo vselej trezno prernislil ali mu bo »aim!eTa.vana naprava (dielo) prinesla kaj koristi in kakšne bodo te. V prazaino ne bomo metali denarja in ne vlagali svojih ŽTtev! Naj samo v glavnih obrisih omenim nekaiere dbbrine, katerih so 'deležni člani te ali on« gospodarske ustainove. Imam sina, hčer v mestnih šolah. Treba jim.a je knjiig. zvezkov in drugih potrebščin. Za vse to mi pokaže letttni obračun že pirecejšen znesek. Vzcmimo, da znaša Din 600.—. Če sem član Učiteljske tiskarne v Ljubljani, ima-m pri vseh nabavah v tiskariui in njeni knjigarni. odnosno podružnici 15% poipu$ta. V enem letu sem iprihram|l Din 90.—. V treh I-etih znaša rpopust Din 270.—. Delež pri tiskarni znaša sarao Din 250.—, katerega lahko poravnam v 10 mesečtnih obrdkih. — Tovariš ('tovarišica") naročai knjig«, pisarniske potreb- ščine itd. Tudi temu se samo s popusd izplača v neka.i lctih znesek kot ga jc nakazal tiskarni za dclež. V stiski in potrebi dofoirn cenejše po«ojilo, v težki nesreči ali bolezni denarno podporo kot brezobrestno posojilo. Ob smnti imajo moji preostaili ipravico do posmrtnine, za otroke mi zadruga izplača ob polnoletnosti odpraynino, ob smrti pa da denarno podporo. V učiteljskih domovih je maša; mladina v dobri oskrbi. pravilno nadzorovana, pri učenju dobiva potrebno pomoč; vse pa za skromno in nizko ceno. Če si potreben zdravljenja, zdraviliški dom v Ro-^aški Slatini te bo sprejel pod svoj gastoljuibni 'krov. Potrebem in prijeten oddih ob moTJu nam bo nudil bodoči obmorski dom v Omišlju. PoLeg gmotnih korjsti prin,nšajo gospodarske ustanove svojim olanom še druge, za celoten stan kakor tudi za poedinca nič manj važnc dobrine. Osamcstvojitev učiteljstva na gospodarskem polju mu je pridoibiiai občudovanje in ug.led pri vseh druaih stanovih. KJečep'lazenja za posojila in ipodporc pri dcnarnih mogotcih <n[ voč. Naš stanovski tisk je svoboden in piše le to, ikar učiteljstvo samo narekuje in zabtevai. Tovarištvo v besedi je prazen zvOk! UčJbeljstvo dravske banovin© izvaja tovarištvo v dejanju. Kako prdsrcno im pomirjevalno je že dejstvo. če vem. da je za menoj 1000 in še več tovarišev in tov.arišic, ki mi bodo v nesreči stali nesebično ob strani, ob m.oji smrti pa dejansko pomagaili mojim preostalim. Vse svoje gnioitne žrtve. ki si jih s članstvom v teh gospcdarskih usitanovah prostovoljno nalasam, se mi zde lahke že saimo ob tej misli. Ugotovljeno je, da še le gospodarske ustanove povežejo tovariše in tovarišice trdno v eno d'ružiTio. jim vcepijo vza-jemni čut za svojega bližnjcga in napravijo iz učitelja moža in tovariša. 3. Učiteljski gospodarski dan. Prav nič nc bodimo skromni in sramežljivi! jPogovorimo se tovariško o vseb naših življenjskih prilikah, o naših potrebah in stiskah. Posvetujmo se kako bi si omagočili dostonjo življenje, kako zboljšali svoj položaj. Tovariš-zadrugar nam bo igraje sipal dobre nasvete o zadiružništvu. tovarišica lopo razložila dteilo in potrebe vaiške ženske mladine, družinski pa'r se zanima za uredbo učiteFjskih domov. član US bo navedel za zboljšanje čilanskih dobrin nove vire itd., itd. Kolikor glav toliko misli. toliko nasvetov! Kaj pa s kritiko? Ali ie vse dtobro, vse prav, kar se godi v tej a!i oni gospodarski ustanovi? Le z vsemi ugovoTi na dan! Nič ne bo zameTe, če javno Doveš, kai ti ne prija, česa bi to društvo ali onai zadiruga ne smda imcti, kaj naj bi izpustila aili vstavila. Kritiziraj. ugovarjaj, imej pa pri tem res pravi tovariški namen: koristiti ustanovi, učiteljstvu in sebi. Saj imamo gospodarski dan. da se pomenimo o naših gospodarskih težnjah. Razdiralna kritika pa na učiteljskih zborovanjih ne sme priti do izraza. Kupec si ogilcda blago in sc dogovori o kupni ceni; obitnik zmeri in preraičuna delo, ki mu je poverjeno; stovbenik zida po načrtu. Če hočem govoriti o našem gospodarstvu in njegovih gospodarskih enotah. moTam te poznati. Ne smem sc zanašati na goli slučaj, da mi bodo že med' čitanjem referata ali med debaito- šinili v glavo morebitni dbmisleki. Treba je pregledati pra^"ila. prečiltiati moraš določiila o članskih prarvicah. dtolžnositih in dobrinah. Premišljevati moraš, kalko je podjetje a!i ustanova spolnjevala svoje dolžnosti do zdaj, kako naj bi bilb to v bodoče. Ali ^se krijejo mojc obremenJtrve s članskimi dobrinami? Kje m koliko sem s cTanstvom ipoudaril stanovsko vzajcmnost, ipridobil večji ug^led svojemu sit'anu. Še nešt&to je takih vpTašanj im pomisJekov, treba jih je le najti, iznesti, zagovariati in pobijaiti. Vse naj bo jasno, vse naj pride na befo dan! Veli'ko in važno je vprašanje člamstva. Kako naj se zbira. OTganizira, vodi evidenca o njem. Nešteta diruštva in združitve kažejo s svojimi sta*istikami drustveni in delovni razvoj. z njdmi dbkazujeio pravico do obstoja. Meni ni znano, da bi učitelijistvo naše banovine imelo taiko statistiiko. (Potrebna je. Z njo v roki (na papirju) bi pokazali tu ali tam: kaj imamo, kaj zmoremo in kaj smo. Iščimo i mi podajtke. za naše gospodarstvo, scstavliajtmo si pismene in neizpodibitne do kaze. da živimo, da prav uporabj.jamo svo.je diiševne, telesne in gmotne si'le sebi v prid, nairod« v korist. Gospodainslke ustainove so po svoji sestavi tako različne. po pomenu tako^ važne in po začrtanem delokroau tako obsežne. da na učiteljskem gospodarskem dnev« ne boste spoznali vsega. Vsaka enota za se bi pt> trebovala svoj gospodarski dan. Graddvo je tako obsežno, da ga more izčrpno obdelati referernt le za eno ustanovo naenkrat. Če se bodo na.vzoči zborovailci udetleževali še debat z isrto vnemo kot o priliiki kancentracijsikega pouka, risanja po naravi, biološke meltiode itd., potem sem prepričan, da bodo za zborovanje določene ure kai hitro potekje. zmanjkalo bo časa za vse dtrugo. Smatrajmo Drvi gospodarski dan za uvod v razprave o našem gospodarstvu. Vsaiko zborovanje naj bi imelo vsaj eno obšimejše go- spodarsko poročiilo. Obnaivnava naj se v prvi polovioi zborova-lnega časa. Člani in zborovalci naj bodo piripravljeni za strokovno debato. Na pol in preinalo pTemišljeno dek> ne bo nikoli todilo tiste.ga uspefoa kot ga pričakujemo in ga Po dcločenem namenu moremo zahtevati. Boljc malo, a to dobro! 4. Uspehi gospodarskih dni. Stalcž v dravski banovini izkazuje 4070 učiteljskih oseb. nezasedenih je še okrog 80 mest. S svinčniko.m. v rcki izračunajmo gmotno silo n,a'ših aospodarskih podjctij zadrug in društev, če bi imcla vsaka za člane le polovico tega števila. To bi bila moč! Do danes je dosegla nadpolovično Stievilo članstva (račumano samo številčno in nc po učiteljskem staležu!) samo zadruga Učitel.jska samopomoč v LjubIjani, ki ima 2570 čiknov. Naše •najvcčje podjetie, ponos slovensikcga učiteljstva. milijonska rezcrva za vse naše stanovsko gospodarstvo — Učiteljska tiskarna v Ljufaljani, ima okrog 300 člainov. Še slabšc je pri druaih ustanovah. Učitcljski dtom v Ljubljani ima cfeo^g 200 članov nad polovico saimo iz Ljubljanc. Samopomoč za učiteljske otroke je z.brala okrog 250 zavarovantev, gotovo pa ie, da ima učiiteljstvo še do&ti o^rok. katerim sitarši ne privoščijo ne'kaj tisočakov za balo ali skromno opremo ob polnoletnosti. Gospodarski dan nai ima popolen uspeh! Vsak tovariš. vsaka tovarišica naj si za sc napravi gospodarski načrt, kateregia bo izvajal(-a> do končne in praviiPne 'rcšitive. Premisji naj: kai mora in kaj zmcre v bližnji bodočncsti. Če me tri. štiri drugc nestanovske OTganizacije pri tem ovirajo sc bom za nekai časa umaknil iz njih. Moia stanovska zavest in korist zahtevata, da s: v p'rvi vrsti in ves posvetim svojim gospodarskim zahtevam. Kdo mi more kaj očitati? Gospodarski načrt moram izvesti do konca! Denarno vprašanje je včasih precej težko>, nikakor pa nerešljivo. Prihranek v obliki odbitka na eni strani mi daje dobrine na drugi strani. Zmanjšani mesečni prejemki mi narekujejo omejitev pri teh ali onih izdatkih. Slab gospodar bi bil, če ne bi znal uravnove-si!iii dohodkov z izdatki. Slovenski učitelj je že od nekdaj stal hrabro na braniku za svoje pravice, poštenje in čast! Vsaka doba v oloveštvu ima poscbine znake, vsak čas svoje zahteve. Treba ie te le spoiznati in — uresničiti. Dancs so res težki časi! Kdo nam je pa porok da nc priidte.io šc hujši? Skrbimo že zdaj, da bomo pripravljeni na nje. Če nam pa naklonjona usoda obrnt; te noprijatelje v drugo stran,, hvala ji>!. vcselili se bomo pač lepšega sonca. V težkih časih pridobljene dobrine nam bodo o&tale. Pri izvedbi našega gosipodarskega načrta nai nas vodi zdraiv in prepričevalen optimizem. Visoko politiko v razdiralmi obliki prcpustimo neresnim. Čemu se naj oziram samo na semčno stran. ko vendar vem. da j'o na dnufii strani božajo na.jilepši soimčni prameni. Človeka vedrega iica iii odkrite duše ima vsakdo rad. veseli &e sja Bog in l.judje. Kdor ničcsar ne začne, ta ne bo ničesar doscgeil. Junak je ta, ki ,prvi zagrabi. ki se bori v prednjih vrstah in ne čaka na prilHko v zalediu. id'a se bo okoristil s itiujimi pridobitvami. Človek premine, njegovo delo ostanc. Pravičen zgodovinar bo ocenil naše delo in stremIjenje po uspehih, Ikakršne bomo dots;gli in jih zapustili poznim rodbvom. Z aktivnitn udejstvovaniem v svoiem stanovskem gospodarstvu si bomo učitelii sami oisali zgodovino. ki bo in mora biti častna za nas in za ves stan. Iv. Kocijančič.