Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2014	|
D
TJ
Ti
352(497.12 Videm)
-u
ŠTEVILKA 2 - LETNIK 19 - JULIJ 2014
GLASILO OBČINE VIDEM
Župan v družbi letošnjih odličnjakov
"W T" prostorih občine Videm je bil 10. junija slovesen % / sprejem za odličnjake iz OS Videm in podružnice T Leskovec, njihove razrednike in ravnateljico.
Gostitelj sprejema je bil župan Friderik Bračič, ki je mladim namenil nekaj prijetnih besed, jim čestital za izjemen uspeh in za vse dosežke ter jim zaželel prijetne počitnice in veliko uspeha v nadaljevanju šolanja. Odličnjaki od 4. do 9. razreda v šolskem letu 2013/14
so: Martin Domajnko, Anja Horvat, Jakob Mesarič, Nina Osenjak, Domen Širovnik, Tjaša Turk, Lucija Vaupotič, Blaž Glogovčan, Anja Merc, Nuša Štrafela, David Trafela, Monika Merc, Julija Topolovec in Nives Vindiš.
Besedilo in foto: TM
Odličnjaki v družbi župana Friderika Bračiča, podžupana Marjana Selinška in drugih prisotnih na slovesnem sprejemu
Šolanje na šoli Leskovec bo ostalo nepozabno
Devetošolci smo z valeto pripeljali naše osnovno šolanje h koncu. Podali se bomo novim dogodivščinam naproti. Zagotovo nam bo osnovna šola ostala v lepem spominu, v prihodnosti se bomo radi spominjali sošolcev in vragolij, ki smo jih skupaj ušpičili, in jih bomo z veseljem obujali.
V šolo smo radi hodili. Predvsem zaradi tega, ker so nas tam čakali prijatelji, in zato, ker smo vedeli, da vsak dan prinaša nekaj novega. In tako se je teh dogodivščin nabralo toliko, da bi lahko napisali kakšno zelo zanimivo pustolovsko knjigo, ki bi dišala tudi po ljubezenskem romanu ali po ... no, vsega pa vam tudi ne bomo izdali.
Monika Merc, 9. e
Videmsko sejno-slovesno dvorano so zasedli odličnjaki.
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Vidovič, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov.
Spoštovani občanke in občani!
V čudovitih junijskih dneh, ko se oglasijo zvonovi svetega Vida in dozorijo prvi plodovi narave, je tudi v Občini Videm čas, da preverimo uresničevanje svoje vizije in strategije razvoja. Prazniki imajo v našem življenju pomembno vlogo, tako na kulturnem področju kot v vsakdanjem življenju. Praznujemo na različne načine, pridih pa jim daje namen. Namen enajstega občinskega praznika je, da pregledamo rezultate svojega minulega dela, opredelimo nadaljnji razvoj in se družimo. V enajstdnevnem praznovanju smo se srečevali na različnih prireditvah in si veliko tega že povedali.
Ce se ozrem nazaj na leta, ki so minila od desetega občinskega praznika do danes, so rezultati in dosežki spodbudni. Uresničili smo večino zastavljenih programov na mnogih področjih. Rezultati sami po sebi veliko povedo o dosedanjem skupnem, trdem in resnem delu, ki združuje znanje, ambicioznost in vztrajnost. Nekatere cilje smo že dosegli, pred nami so novi izzivi in nova finančna perspektiva 2014-2020, oboje pa je dobra podlaga za dodano vrednost. Vizijo naše občine imamo dokaj izostreno, upoštevamo potrebe naše pokrajine, želje in pričakovanja naših občanov. Možnost razvoja se nam je v teh letih ponujala na vseh področjih dela in življenja občine. Lokalno razvojno partnerstvo, v katero so vključeni občinski svet, zaposleni v občinski upravi, režijskem obratu in občani, ter izvajanje timskega dela nam omogočata doseganje rezultatov, na katere sem izredno ponosen.
Sposobnost financiranja tekočih obveznosti in pridobivanje dodatnih sredstev nam omogočata rezultate, ki so vidni v celotni občini. V zadnjih štirih letih smo v investicije vložili okrog 12 milijonov evrov, s katerimi smo realizirali 120 različnih projektov. Največ se ta vlaganja odražajo na področju okolja in prostora, kjer nam je uspelo zgraditi in obnoviti 20 km cest, 4 km kolesarskih poti, za varnost občanov skrbi 620 javnih svetilk, za varnost pešcev pločniki v dolžini
3 km, našim občanom pa smo omogočili tudi dotok zdrave pitne vode v vsako gospodinjstvo.
Na področju podjetništva smo končali z izgradnjo obrtne cone. Na šestih hektarjih smo komunalno opremili 19 gradbenih parcel, ki bodo novim lastnikom dale možnost za razvoj obrti in nova delovna mesta. Na področju kmetijstva smo na 500 ha izvedli komasacije in agromelioracije. V prihodnosti nas v tem nižinskem območju čakajo še investicije v namakalni sistem.
Varovanje okolja, izgradnja kanalizacije s čistilno napravo za 3600 PE je projekt, ki je do sedaj realiziran v 40 %. V tem letu bomo končali kanalizacijo v KS Pobrežje in naselju Videm, v prihodnjem letu pa nadaljevali v KS Tržeč, Jurovci proti Lancovi vasi in Selom.
Za razvoj turizma in ponudbo kulinarike z možnostjo ogleda naših krajev s kulturno in etnografsko dediščino smo namenili Vidovo kleti kot osrednjo točko povezovanja, promocije in trženja naših produktov pod skupno blagovno znamko. V tem letu nas čaka še nekaj obveznosti s področja investicij. V nadaljevanju bomo zastavljeni načrt končali tako, kot je investicijsko načrtovano v našem proračunu. Pomembno je, da pri vseh novih pridobitvah in pri nadaljnjem razvoju ne spregledamo priložnosti za izboljšavo pomembnih, vsakdanjih stvari za kakovost našega življenja.
Za prihodnost smo mladim zagotovili izhodiščne možnosti ter prijazno in uspešno šolanje. Prihodnost je v znanju in zavedamo se, da temelji na mladem rodu. Obnovili smo OS Sela, energetsko obnovili OS Videm ter v OS Leskovec in Sela dodali deveti in deseti oddelek vrtca. Posebno pozornost smo v tem 4-letnem mandatu namenjali našim občanom skozi izgradnjo športnorekreacijskih objektov, duhovne vrednote pa smo krepili v okrog 40 društvih ter spodbujali njihovo prostovoljno delo in razvoj. Zgradili smo športni park v Tržcu in Leskovcu ter igrišče z umetno travo. Gradimo nove klubske prostore za ŠD Videm.
Občina Videm v preteklih dveh letih ni bila izjema med občinami, ki so jih prizadele naravne nesreče. Brez dobrega sodelovanja in pomoči prostovoljnih gasilcev in ekipe civilne zaščite bi težko odpravili mnoge posledice na terenu. Ob občinskem prazniku je prava priložnost, da se jim zahvalim za njihovo prizadevnost in vključevanje v številne dogodke, ne samo v lokalnem prostoru, ampak po vsej Sloveniji.
Po sprejemu večletnega programa opremljanja prostovoljnih gasilskih društev v občini Videm se je opremljenost naših gasilskih društev dvignila na soliden in kakovosten nivo. V tem mandatnem obdobju je občina sofinancirala nakup kombiniranih gasilskih vozil za PGD Videm in PGD Tržeč, obnovili smo gasilske, vaške in kulturne domove. Pri ustvarjanju dobrega imena naše občine ne smem pozabiti številnih uspehov naših društev. Ponosni smo na mednarodno šolo nogometa, športnike in osnovnošolce ter zaposlene v zavodu OŠ Videm. Videmska občina se ponaša z bogato kulturno in etnografsko dediščino naših prednikov, ki jo s številnimi aktivnostmi negujejo kulturna in turistična društva ter ustanove.
Večkrat me sprašujejo, kakšno je moje razmišljanje o občini Videm v priho-
dnosti. Odgovor najdem v temeljih preteklosti. Do sedaj smo namreč naredili dobre temelje za prihodnost. Zdaj je pomemben čas, da ostanemo zbrani, si zaupamo in si upamo sprejeti nove izzive in priložnosti. Dati mladim možnost, da na vseh področjih sodelujejo in tudi odločajo.
V občinski upravi si prizadevamo, da bi delo, ki ga opravljamo in je v pristojnosti in nalogah lokalne skupnosti, opravili tako, da bi bilo življenje sedanjih in prihodnjih generacij v naši občini boljše. Občina mora biti prepoznavna, tako
da smo občani lahko ponosni, da smo njeni prebivalci. Veliko tega nam je že uspelo, veliko načrtov je še pred nami. Z dobrim sodelovanjem, dobro voljo in s človeško toplino nam bo lažje uspelo. Prednost občin je v osebnem odnosu; čeprav nas je blizu šest tisoč, nas neposrednost in domačnost vabita v vse pore družbenega življenja. Naši občani pa lahko vedno obiščejo občinsko hišo in tukaj opravijo svoje formalnosti ter izrazijo želje.
Verjamem, da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje pripravljeni in
sposobni poskrbeti za skupno dobro. Čakajo nas izzivi na številnih področjih, pri čemer ne mislimo in ne smemo zanemariti socialnih vprašanj mladine, zaposlenih in upokojencev. Naše želje in načrti so veliki, vendar v okvirih, ki smo jih sposobni uresničiti. Zanašamo se na razsodnost, zmernost in odgovornost sedanje generacije do prihodnjih rodov. Današnji čas je za našo občino velika priložnost in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da ga izkoristimo in ustvarimo večjo blaginjo.
Vaš župan Friderik Bračič
11. praznik občine Videm in 20 let samostojne občine
V'
#' N tiri leta so pretekla od zadnjega občinskega praznika in letošnji praznik je bil enajsti zapovrstjo, lokalna sku-s pnost je prav letos praznovala 20-letnico samostojnosti in obe številki je — zanimivo — letos povezala trinajstica. Osrednja slovesnost v Vidmu je bila namreč v petek, 13. junija, ko se je v prireditvenem šotoru zbralo veliko domačinov in gostov, ob njih pa tudi dobitniki najvišjih občinskih priznanj.
V 20 letih obstoja samostojne občine Videm se je nabralo ogromno spominov in številni so povezani z napredkom ter dosežki občine, kar je v svojem nagovoru izpostavil tudi župan, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem svojim sodelavcem za dobro
sodelovanje in uspešno delo in tudi občanom in občankam, ki so veliko pripomogli k bolj napredni, prepoznavni in urejeni občini.
Z velikim veseljem smo se ob svečani priložnosti z vodstvom občine Videm spomnili številnih pomemb-
nih in enkratnih dogodkov 4-letnem obdobju je bilo zadnjih štirih let. V zadnjem opravljeno izredno zahtevno
Osrednji govornik je bil župan občine Videm Friderik Bračič.
V kulturnem programu so nastopili drugošolci z Manjo Vinko in Olgo Zelenik ter otroci iz videmskega vrtca z vzgojiteljico Anko Trafela.
Osrednjo praznično slovesnost je v prireditvenem šotoru spremljalo veliko domačinov in gostov iz sosednjih in prijateljskih občin.
delo, uresničeni so bili številni skrbno načrtovani projekti in ambiciozno zastavljene naloge ene večjih lokalnih skupnosti na Ptujskem. Veliko teh so na televiziji SIP TV ujeli v zgodbo najlepših spominov in ob prazniku občine predstavili tudi kratek film.
V občini Videm so ob občinskem prazniku s ponosom spregovorili o ljudeh, ki so v teh krajih pustili pomemben pečat in veliko prispevali k napredku na vseh področjih. Občinski praznik je bil pravi trenutek, ko so se lahko nekaterim od njih tudi zahvalili in jim v znak zahvale ter spoštovanja podelili posebna občinska priznanja.
OB PRAZNIKU STA ŽUPAN FRIDERIK BRAČIČ IN PODŽUPAN MARJAN SELIN-ŠEK PODELILA PRIZNANJA IN GRBE OBČINE VIDEM
Nežki Lubej - priznanje občine Videm za aktivno delo na kulturnem področju, predvsem v folklori, in za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine v FD Lancova vas.
Slavici Vidovič - priznanje občine Videm za uspešno in zavzeto delo na področju kul-
ture in bogatenje kulturnih dejavnosti v KD Leskovec in občini Videm.
Anici Zavec - priznanje občine Videm za dolgoletno prizadevno delo na področju kulture in turizma, za zbiranje ljudskega izročila haloških ljudi.
Mariji Cernila - bronasti grb občine Videm za uspešno in neumorno delo na kulturnem in vzgojno-izobraže-valnem področju ter za vsestransko aktivnost v občini Videm.
FD Rožmarin Dolena - sre-
brni grb občine Videm za dolgoletno uspešno ohranjanje kulturne in etnološke
dediščine Haloz, za promocijo občine Videm v domovini in tujini.
Letošnji dobitniki najvišjih občinskih priznanj in grbov občine Videm
Županov stisk roke za častnega občana Franca Kirbiša
Dušanu Serdinšku - srebrni grb občine Videm za uspešno in neumorno delo na športnem področju ter za velik prispevek k razvoju KS in občine Videm.
Petru Jagarincu - srebrni grb občine Videm za prizadevno in uspešno delo na humanitarnem in prostovoljnem področju, za ohranjanje vrednot slovenskega gasilstva ter za izjemen prispevek k razvoju PGD Leskovec in GZ Videm.
Občini Bednja - zlati grb občine Videm za dobro sodelovanje med občinama in za izjemen prispevek k razvoju z obmejnimi projekti na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja ter kulture.
DU Videm pri Ptuju - zlati grb občine Videm ob visokem jubileju — 60-letnici delovanja.
FRANC KIRBIŠ ST.
JE ČASTNI OBČAN
Za častnega občana občine Videm je bil na slovesnosti ob 11. občinskem prazniku imenovan Franc Kirbiš st. za prizadevnost in zavzetost v društvenem življenju in političnih organizacijah, za velik prispevek k razvoju občine Videm v vseh 20 letih obstoja. Franc Kirbiš je rojen 11. novembra leta 1943 na Ptuju. Prihaja iz kmečke družine Kirbiš iz Tržca in je oče štirih otrok. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Vidmu pri Ptuju, je nadaljeval poklicno šolo in se izučil za kovača. Ob delu je končal šolo za poklicnega voznika in nato še višjo tehnično šolo na področju varnosti. Zapo-
slen je bil v Metalni Maribor, v strojnih delavnicah Ptuj, v TGA Kidričevo in v Mercatorju, kjer se je tudi upokojil. V KS Videm je dva mandata deloval kot naj mlajši odbornik, en mandat je bil tudi predsednik KS in več mandatov predsednik vaškega odbora Tržeč. Bil je ustanovitelj in predsednik mladinskega aktiva Tržeč. Po nastanku novih občin je na listi takratne Slovenske obrtno-podjetniške stranke kandiral za župana in postal prvi župan Občine Videm. Dva mandata je bil župan Občine Videm in kasneje še en mandat svetnik občine. Po razpadu stranke SOPS se je vključil v Demokratično stranko upokojencev, v občinski odbor Videm, kjer je bil leta 2005 izvoljen za predsednika občinskega odbora in v svet stranke na republiški ravni. Obe funkciji je opravljal en mandat. Za delo v stranki DeSUS je prejel zlato plaketo stranke, v občinskem odboru DeSUS Videm pa naziv častnega predsednika.
Leta 1956 se je vključil v gasilsko organizacijo v domačem kraju. Bil je vodja mladine, poveljnik, več kot 28 let — z nekaj presledki vmes - predsednik PGD Tržeč, dva mandata član požarnega sklada občine Ptuj, dva mandata gospodar Gasilske zveze Ptuj. Za delovanje v organizacijah je opravil več tisoč prostovoljnih ur, s ponosom pa je bil vmes tudi krvodajalec. Leta 2007 je postal častni predsednik PGD Tržeč, za svoje prostovoljno delovanje pa je prejel številna priznanja, kar sta mu tudi največja zahvala in ponos. Je dobitnik bronastega in srebrnega znaka O F, prejel je red dela s srebrnim vencem, značko Civil-
ne zaščite Jugoslavije, odlikovanje GZ Jugoslavije, odlikovanje GZ Srbije in Hrvaške, priznanja in odlikovanja GZ Slovenije ter številne plakete, priznanja in zahvale. Danes v gasilskem društvu deluje kot aktiven član veteranov. Franc Kirbiš je bil in je še prizadeven član Etnografskega društva Tržeč, Rdečega križa, CZ, Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Strojnega krožka Posestnik Ptuj, vidno pa je aktiven v domači KS in tudi širše.
V vsem prizadevnem delu na različnih področjih ostajajo za Francem Kirbišem vidni uspehi in pridobitve, na katere je tudi sam ponosen. S svojim trdim delom, neverjetno energijo, jasno vizijo in vztrajnostjo je opravil veliko in dragoceno delo za celotno skupnost.
POSTHUMNO ZA ČASTNEGA OBČANA IMENOVAN MISIJONAR P. MIHA DREVENŠEK
Za častnega občana občine Videm je bil ob 11. prazniku občine Videm posthumno imenovan misijonar p. Miha Drevenšek. To je bila hkrati tudi zahvala za vsa njegova dobra dela, ki jih je kot misijonar opravil
po svetu, za spoštovanje in ljubezen, ki ju je delil med preproste ljudi, za navezanost na rojstni kraj in dragocene spomine, ki jih je pustil v teh krajih,
Pater Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji, človek, ki je pustil neizbrisen pečat v tem okolju. Rodil se je 15. septembra 1946 pri Simičevih v Pobrežju, v videmski župniji. Zmeraj je rad govoril o svoji mladosti in otroštvu ...
Pater Milan Kos, provincialni minister, je v predgovor knjige Črnec v beli koži patru Mihu namenil nekaj lepih besed. Takole je zapisal: »P. Miha je bil osebno preprost Frančiškov brat, ki se je znal veseliti vsake male stvari, predvsem pa mu je uspelo v vsakem obrazu odkrivati pozitivnost. Ob vseh težavah — osebnih in materialnih — ki so se pojavljale, je imel zaupanje, da se bodo rešile. V Zambiji je spoznal, daje lahko človek, četudi nima veliko stvari, vesel, srečen in zadovoljen. Ob prihodih domov nas je vedno znova navduševal s tem veseljem in nas opozarjal, da nas materialne in druge stvari, ki si jih človek prilasti, ne bodo osrečile. Zadovoljni in srečni bomo, če bomo vse tisto, kar imamo, znali med seboj deliti. Za to
Za častnega občana je bil posthumno imenovan p. Miha Drevenšek.
se je vedno boril in si prizadeval, da bi bogastvo zahoda ali severa znali deliti z revnimi ljudmi na jugu. Tako bomo srečnejši oboji — mi in oni. P. Miha je vedno znova želel opozoriti vsakega izmed nas in nam povedati, da moramo biti velikodušni.
V slovenski minoritski provinci smo se vseh njegovih uspehov veselili in jih doživljali skupaj z njim. Za naš minoritski red je v Zambiji storil veliko. Tam je nastala tudi naša provinca. S svojim prizadevanjem, življenjem in trudom je pripomogel k temu, da so gradili vzgojne ustanove, v katerih je danes veliko bogoslovcev, ki se pripravljajo na duhovništvo in redovništvo. Siril je vzgojne ustanove in gradil šole, s čimer je tistim, ki nimajo dovolj sredstev, omogočil, da so se izučili za poklice. Na ta način jim je olajšal možnost, da dobijo službo, kar je osnova za preživetje.
P. Miha je bil tudi človek, ki gaje zanimala tehnika. Skoraj neverjetno se nam je zdelo, ko je prihajal domov z idejami, kot so tiskarna, radio, televizija in druge stvari, ki jih je želel uresničiti. Čeprav smo včasih malo z nezaupatjjem gledali na te projekte, smo na koncu vedno spoznali, da
zmorejo dobra volja, želja in seveda tudi sodelavci, ki pri tem pomagajo, ideje uresničiti. Ob delu je želel opozarjati predvsem tiste, ki niso ravnali pravilno. Spodbujal jih je k spremembi svojega načina življenja in dela ter jih usmerjal k pomoči tistim, ki so revni in nimajo dovolj za življenje. Življenje p. Miha je bilo res bogato ...«
ŽUPANOVI NAGRAJENCI
PATER JANEZ FERLEŽ
za promocijo občine Videm
in dejavno sodelovanje na področju družabnega življenja občine Videm.
TONČEK HORVAT za
aktivno sodelovanje v različnih cerkvenih skupinah, kot predstavnik župnije sv. Vida na raznih medškofijskih srečanjih.
JOŽE HRGA za uspešno pripravo in izvedbo humanitarne prireditve Veselo na jožefovo, za uspešno vključevanje mladih v kulturo ter za dobro sodelovanje z občino Videm.
ALEKSANDRA VIDOVIČ
za uspešno organiziranje in vodenje likovne kolonije in vsestransko delo na likovnem in fotografskem področju ter delo z mladimi.
KATICA KRAJNC za aktivno sodelovanje in vodenje Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas ter za uspešno povezovanje med društvi in aktivi žensk.
JANEZ KRAJNC za delo in
uspehe na področju podjetništva.
IVAN PERNEK za aktivno delo in sodelovanje na področju lokalne skupnosti.
MARTA MILOŠIČ za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
ANICA KOKOL za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
MILICA BEDRAČ za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
ANTONIJA KAUČEVIČ
za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
MARIJA KOLEDNIK ČRNILA za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
SLAVICA PETROVIČ za
aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
TEREZIJA ŠIMENKO za
aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
DARINKA PLANTEU za
uspešno delovanje na področju zborovskega petja.
FRANC HABJANIČ za
uspešno delovanje na pevskem področju.
FRENK MUZEK za aktivno večletno delo na področju družabnega življenja občine Videm.
ELIZABETA STOPAJNIK
za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
MARJANA MLAKAR za
aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
JANI ALT za aktivno večletno delo na področju društvenega delovanja.
Pripravila: Tatjana Mohorko Fotografije: Rado Škrjanec
				■ 1
[* j II		JU		KHju 1 -JI
			_		
Svetniki, župan in direktor občinske uprave, ki so občino vodili v letih 2010-2014.
Začetek Vidovih dnevov v Leskovcu
t~~W odprtjem 3. male likovne kolonije Haloze na temo M Haloška krajina in z zasaditvijo dreves v igralnem M ^kotičku pri OŠ in vrtcu v Leskovcu so se 2. junija tudi uradno začele prireditve letošnjega občinskega praznika in Vidovih dnevov.
V zunanjem igralnem kotičku pri OŠ Leskovec so posadili drevesa, ki bodo čez nekaj let nudila prijetno senco.
Prijeten dogodek so s pesmijo in plesom polepšali otroci iz leskovškega vrtca, ki so se kasneje pomudili še v zunanjem igralnem kotičku, kjer so županu Frideriku Bračiču, podžupanu Marjanu Selin-šku in predstavnikom šole ter sveta staršev simbolično pomagali zasaditi nova drevesa. Za vse je bil to nadvse
prijeten dogodek, ki bo prav gotovo dobil posebno mesto v šolski kroniki.
Na prvi prireditveni dan, 2. junija, je bila v prostorih občine Videm tudi novinarska konferenca, na kateri je župan Bračič predstavil dogodke ob letošnjem občinskem prazniku in obenem tudi dosežke in pridobitve
Razigrani malčki v folklornih oblačilih so si v družbi vzgojiteljic z veseljem pogledali novo pridobitev pri igralih.
občine v zadnjem 4-letnem mag. Ivan Božičko, direktor obdobju. Na novinarski kon- občinske uprave.
Ferenci se mu je pridružil	Besedilo in foto: TM
Za dobro informiranost na začetku tudi novinarska konferenca
3. mala likovna kolonija Haloze 2014
Nina Bratušek, 8. r.
raznih kmečkih opravilih, pri delu na polju, v vinogradu, na travniku, v hlevu, družina pri kosilu, na kolinah, otroci pri igri. Zal, vse to je svet, ki izginja.
Vse to so motivi, ki so pritegnili toliko umetnikov v ta nenavadni svet, poln tako raznolikih občutenj. Medtem ko likovne kolonije vsako leto pritegnejo mlade in odrasle ustvarjalce v Haloze, pa so nekateri posvetili ustvarjalno življenje prav Halozam. Pesniki, pisatelji in likovniki so nam približali Haloze in haloškega človeka ter ju postavili v zavest vsakogar z mehkim srcem. Likovno problematiko haloške krajine najdemo v delih Jana Oeltjena, Albina Lugariča, Franceta Anžela, Viktorja Goričana, Luigija Kazimirja, Franceta Miheliča, Dušana Kirbiša in Dušana Fišerja. Pomembna je tudi fotografska dejavnost Stojana Kerblerja, njegove motive iz haloškega sveta smo imeli možnost občudovati februarja v Domu p. Miha Drevenška in v Drvarnici v Vidmu.
Na 3. mali likovni koloniji Haloze so ustvarjali: Tajda Kovačec, Luka Lovenjak, Lucija Voglar (OS Leskovec), Agata Cep, Sara Can-čar, Monia Potočnik (OŠ Majšperk), Nastja Brumec, Rina Brumec, Ines Kovačič (OS Anice Cernejeve Makole), Veronika Polajžer, Aljaž Petrovič (OŠ Cirkulane), Minea Gabrovec (OŠ Zavrč), Nina Bratušek, Nina Ose-njak in Lucija Vaupotič (OŠ Videm). Nastala dela smo postavili na ogled v galeriji Doma p. Miha Drevenška v Vidmu. V naslednjem šolskem letu bo razstava potovala tudi na vse gostujoče šole, dela pa si lahko ogledate tudi na spletni strani šole Videm.
Aleksandra Vidovič, mentorica kolonije
il "T" ponedeljek, 2. junija, je OŠ Videm v sodelovanju % / z Občino Videm izvedla že 3. malo likovno kolo-T nijo Haloze. Likovna kolonija združuje otroke in otroško ustvarjalnost z območja Haloz. Kolonijo smo izvedli v Zg. Leskovcu, kjer stoji naša podružnična šola. Kar 15 osnovnošolcev iz šestih haloških osnovnih šol je slikalo na slikarsko platno na temo Haloška krajina.
Razgiban gričevnat svet, odročni, a prelep del slovenske dežele, ki zamenjuje svojo barvno podobo skozi letne čase. Menjavanje obdelanih vinogradov in njiv z razraščenimi gozdovi in opuščenimi pašniki ali travniki. Vijugaste ozke ceste, glavne asfaltirane, a še vedno polno makadamskih, se vijejo na strme bre-gače in se v več zavojih režejo v lapor. Raztresene hišice na vrhovih slemen, na južno stran vinograd, na severno laz s sadnim drevjem, pod njim razraščen gozd. V grabi mla-
ka, kjer se nabira iz majhnega potočka pitna voda. Griči objemajo dolino, kjer je cerkev s pokopališčem, šolo in gostilno. Pogled na valovite griče in mogočno Donačko goro, ki jo porašča pragozd. Pogled na široke ravnine, njive na Dravskem polju. Prebivalci haloškega sveta so skromni, trmasti in vztrajni, pridni, delavni in bogati v svoji notranjosti. Poleg tega so veseli ljudje, ki se znajo veseliti tako med trdim delom kot prazniki, kot so veselice, koline, trgatev. Ljudje ob
Lucija Vaupotič, 9. r.
Obnovljena Kočarjeva domačija je muzej na
prostem
"V T" Pobrežju je bilo posebej slovesno 11. junija, ko je % / bilo v programu Vidovih dnevov tam tudi odprtje V obnovljene stare Kočarjeve domačije. Domačine in goste sta na domačiji pričakala prijeten sprejem in pevska dobrodošlica ljudskih pevcev FD Pobrežje, s plesom pa so se jim pridružili tudi domači folklorniki s pobreško polko in drugimi izvirnimi plesi.
Posebej zanimivo je bilo v notranjosti obnovljene pobreške hiše.
Simbolično so trak pred vhodom v Kočarjevo hišo prerezali župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selinšek in predsednik FD Pobrežje Andrej Forstnerič.
11. junija je bil na Kočarjevi domačiji nadvse svečani trenutek odprtja obnovljene domačije, ki je ponos kraja in občine.
1934 poročil z Rozo Kozel iz Tržca, ki sta s poroko tudi prevzela Kočarjevo domačijo. Stefan je bil krojaški mojster, obrtnik s krojaško delavnico v Pobrežju. Kot dober krojaški mojster je izučil več krojačev, tudi gospoda Trafela iz Vidma. Bil je zelo spoštovan krajan. Zena Roza je skrbela za otroke in dom, saj so pri Cafutovih upravljali še manjše posestvo. V zakonu sta imela dva otroka: sina Janka in hčerko Ivanko, ki je bila po poklicu šivilja. Danes živi samo še sin Janko, ki je leta 2012 Kočarjevo domačijo prodal občini Videm.
Kočarjeva hiša je danes stara že več kot 100 let, lepo ohranjena in daleč naokoli grajena še v panonskem stilu. Občina Videm je v zadnjem letu ob pomoči nekaterih zavzetih domačinov in mojstrov poskrbela za njeno temeljito prenovo, v njej uredila krojaški muzej, svoj prostor na Kočarjevi domačiji pa je dobila še noša FD Pobrežje-
Na domačiji si bo poslej mogoče ogledati muzej s prikazom življenja in oblačenja v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Besedilo in foto: TM
Pater Jože Petek je opravil še slovesen blagoslov.
Osrednji nagovor ob odprtju obnovljene domačije je imel župan Friderik Bračič, v besedi nagovora se mu je pridružil še domačin, podžupan Marjan Selinšek, ki zgodbo domačije in njeno zgodovino dobro pozna, sam pa se je tudi zelo zavzemal za ohranitev domačije in za njeno obnovo. Slovesen blagoslov domačije je opravil p. Jože
Petek iz videmske župnije.
ZGODBA KOČARJEVE DOMAČIJE JE POLNA ZANIMIVOSTI
Iz zgodovine, največ pa iz pripovedovanj so domačini izbrskali, da se je Stefan Cafuta, rojen leta 1901 v Pobrežju, po domače so mu rekli Kočarov Štefan, leta
Za podjetnike o razvoju in priložnostih v občini
bčina Videm je v okviru občinskih dogodkov orga-I ■ nizirala tudi 2. srečanje podjetnikov, gospodarstve-nikov in upravljavcev - tokrat z naslovom Razvojne politike v občini in regiji - lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Udeležba na srečanju je bila nekoliko slabša od pričakovane, zato pa so bili predavatelji in teme toliko bolj zanimivi, da jim je bilo veselje prisluhniti.
Koordinatorju srečanja mag. Ivanu Božičku je tokrat okrog sebe uspelo zbrati strokovnjake s področja načrtovanja, upravljanja in vodenja, ki so zbrane podjetnike in druge goste seznanili z novimi oblikami organiziranosti gospodarskih subjektov, ki nedvomno zagotavljajo večjo prepoznavnost skupnosti in odgovarjajo na sodobne izzive družbe. Občina Videm namreč v prihodnjem obdobju načrtuje večja vlaganja v gospodarstvo in pomoč občine naj bi bila v spodbujanju
različnih oblik organiziranosti podjetij.
Uvodni nagovor je imel župan občine Videm Friderik Bračič, ki je na kratko predstavil tudi trenutno gospodarsko situacijo v občini, potem pa je nadaljeval mag. Božičko, ki je tokrat spregovoril o gospodarskih potencialih v videmski občini. Aktualno temo o spodbujanju naložb podjetij v inovacije in razvoj sta predstavili Jadranka Krajnc in dr. Lidija Tušek iz ZRS Bistra Ptuj, o javno-zasebnem partnerstvu je pre-
V Vidmu so se zbrali strokovnjaki s področja načrtovanja, upravljanja in vodenja.	Foto: arhiv občine
daval mag. Albert Korošec iz podjetja Kreativni aluminij, o medpodjetniškem sodelovanju, ki krepi konkurenčno sposobnost, na kratko bi to lahko imenovali tudi groz-denje podjetij, pa je govoril mednarodno priznani predavatelj in gospodarstvenik dr.
Brane Semolič.
V Vidmu so tokrat dodali še predavanje o prednostih in slabostih namakalnih sistemov, predaval pa je Stanislav Leskovar iz KGZ Ptuj.
TM
Vidov folklorni večer
"V T" Vidovih dneh praznovanja občinskega praznika smo % j v Vidmu že po tradiciji gostili domače in tuje fol-T klornike v Vidovem folklornem večeru. Naše kraje in ljudi smo na prijeten in zanimiv način predstavljali skozi nošo, ljudsko glasbo in ples ter se tako podali na ravnico Dravskega in Ptujskega polja in tudi v Haloze.
Za vsebino enkratnega večera folklore je bil posebej zadol-
žen Janko Jerenko, umetniški vodja FD Lancova vas, ki mu je v Videm uspelo pripeljati tudi folklornike iz Beltincev, Maribora, z Destrnika in iz sosednje Avstrije. Poseben pozdrav in dobrodošlico v občini je vsem nastopajočim
namenil župan Friderik Bračič ter se jim ob koncu zahvalil tudi s posebno zahvalo in majhnim darilcem.
Na letošnjem Vidovem odru so nastopili: mlajša otroška FS FD Lancova vas, mladinska FS Destrnik, starejša
otroška FS FD Lancova vas, otroška FS	Voranca v Mariboru, FS KUD Beltinci,	buam, ki je s plesi iz svoje regije še pose-
Prežihovci, ki že 35 let deluje v sklo- starejša odrasla FS FD Lancova vas in	bej navdušila občinstvo v Vidmu,
pu KD Prežihovci na OS Prežihovega gostje iz Avstrije, plesna skupina Holter-	Besedilo in foto: TM
Večer lepih slovenskih ljudskih pesmi
"V" etošnji že tradicionalni Vidov večer ljudske pesmi je bil znova JL^prijeten dogodek, ki je v prireditveni šotor v četrtek, 12. junija, privabil lepo število ljubiteljev ljudske pesmi in glasbe. Posebej se je tudi letos z vsebino večera in z nastopajočimi potrudil Jože Merc iz skupine ljudskih pevcev Mejašev.
V glasbenem Vidovem večeru ob 11. občinskem prazniku so se predstavile vse skupine ljudskih pevcev in godcev
iz občine Videm, ki so na prijeten način predstavile pevsko bogastvo in običaje, ki so že od nekdaj povezani z ljud-
sko pesmijo. Za ohranjanje ljudskega izročila, za zavzeto in ustvarjalno delo v društvih je nastopajočim na prireditvi

čestital tudi župan Friderik Bračič ter se jim hkrati zahvalil, da vsako leto znova s
pesmijo obogatijo slavje v občini.
Prvi so na oder stopili muzikanti FD
Lancova vas, nato pa so se jim pridružili: pevke Leskovčanke, Mejaši iz Repišč, ljudski pevci FD Pobrežje, pevke ljudskih pesmi KD Sela, ljudski godci KD Videm, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, Fantje iz Jurovec, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, pevski duet Katica in Rafko Svenšek, ljudski pevci DU Videm, Vinogradniki KD Videm in skupina Društva za ohranjanje ljudskega izročila Sure iz Zg. Leskovca.
Besedilo in foto: TM
Jubilejni, 60. občni zbor DU Videm
T" okviru občinskega praznika smo v DU Videm orga-\/ nizirali 60. zbor članstva. Slovesnost je potekala v T prireditvenem šotoru, tako da je bilo dovolj prostora za vse člane in goste. V bogatem kulturnem programu so nastopili nekdanja gledališka igralka Katica Krajnc, Franci Hliš, ljudski pevci DU Videm, duet Katica in Rafko ter ljudski pevci FD Pobrežje in harmonikar.
Slovesnost so začeli s pesmijo domačih ljudskih pevcev.
Zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Zelo zanimiva in natančna so bila poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Poleg rednega poročila je tajnik Franci Hliš predstavil še obširno kroniko z imeni predsednikov, pomembnih članov in dogodkov. Izvedeli smo, kje so bile pisarne našega društva in vse o upokojenskem bifeju, v katerega so člani radi zahajali.
Spomnili smo se naših umr-
lih članov in jih počastili z minuto molka. Novim članom smo čestitali in jim poklonili nageljčke, za pomoč pri delu in za delo v društvo upokojencev pa smo poklonili zahvale.
Zahvale so prejeli: Občina Videm, ZDUS Ljubljana, PZDU Spodnje Podravje Ptuj, DeSUS OO Videm, ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci FD Pobrežje, pevski duet Katica in Rafko, Milorad Pavlovič, Ivan
■
Osrednji nagovor je imel Jože Merc, predsednik DU Videm.
Na slovesnosti videmskih upokojencev se je zbralo veliko članov in gostov.
Tement, Franci Hliš in Marija Černila. Občina Videm je društvu za 60 let vestnega in dobrega dela podelila zlati grb občine Videm. Predstavnica ZDUS je prinesla najvišje priznanje za delo
v društvu. Najvišje priznanje ZDUS je prejel tudi tajnik Franci Hliš za vestno in natančno delo. Priznanje nam je izročila tudi PZDU Spodnje Podravje.
Sledila sta kosilo in zaba-
va. Privoščili smo si prijetno druženje, ki ga imamo zelo radi. Na mizah je bilo veliko peciva, ki so ga spekle pridne upokojenke. Sami poskrbimo za zabavo, druženje in rekreacijo. Naše lige ne stanejo veliko, večino aktivnosti
organiziramo v lastni režiji, odpovemo pa se vsemu, ko nas potrebujejo naši otroci in vnuki.
Imejte nas radi, tako kot imamo mi radi vas.
Marija Cernila
Jubilejni občni zbor, ki so ga videmski upokojenci združili z okroglo obletnico, je vodila Marija Cernila.
Foto: TM
Praznični trenutki v družbi vinarjev
"V "T"idovo klet so 11. junija zasedli uspešni vinarji Dru-% / štva vinogradnikov in sadjarjev Haloze v družbi V predsednika Edija Hojnika in s ponosom predstavili letošnje prvake in šampione ocenjevanja vin Vino Ptuj 2014.
Na druženju v Vidovi kleti se jim je pridružil tudi župan Friderik Bračič in jim čestital za izjemen uspeh, hkrati pa pou-
Tudi kmetija Zavec se je s paleto svojih najboljših vin predstavila v domači Vidovi kleti.
daril, da so vinarji v občini Videm in na celotnem območju Haloz tudi uspešni v promociji vinorodne pokrajine, Vidova klet pa postaja središče mnogih vinskih dogodkov. V občini Videm so ponosni nanje, je še dodal župan.
Besedilo in foto: TM
V Vidovi kleti so vse praznične dni potekala prijetna druženja ob kozarcu odličnih viti.
Vidov dan športa
"V TT okviru letošnjega občinskega praznika je v soboto, % /	7. junija, v organizaciji občine Videm, ŠD Videm,
V OŠ Videm in Športne zveze Videm v športnem parku Videm potekal Dan športa.
Dopoldan je bil namenjen medtem ko sta se na odboj-našim osnovnošolcem. Na karskem igrišču pomerili nogometnem igrišču sta se ekipi deklic iz OŠ Videm in pomerili nogometni ekipi OŠ Leskovec. Sončen sobotni U-9 ŠD Videm in ŠD Tržeč, popoldan pa je bil rezerviran
za mali nogomet in kros. Na igrišču z umetno travo se je v malem nogometu pomerilo devet ekip iz občine Videm. Pokal občine Videm je osvojila ekipa Majolke pred ekipo ŠD AS in ekipo ŠD Zg. Pristava. Pred finalnimi tekmami je potekal še
rekreativni kros po občini Videm. Dan športa je uspel v vseh pogledih.
Besedilo in foto:
Brane Kolednik
Ribiči za pokal občine Videm
' ■ 4udi ribiči, člani RD v praznovanje praznika obči-Ptuj, pododbora ne Videm in v Jami Tržeč -1- Tržeč, so se vključili tradicionalno pripravili tek-
Ribiška komisija pri tehtanju ulova
movanje v športnem ribolo- vu, 14. junija, se je ob ribni-vu. V sobotnem dopoldne- ku zbralo 17 tekmovalcev.
Ribiška sreča je bila tudi letos na strani nasmejanega in izkušenega ribiča Branka Krajnca, kije za prvo mesto prejel pokal in praktično nagrado.
Po skoraj štirih urah tekme tehtanje in na koncu objavila, je bil znan letošnji »občin- da znaša letošnja skupna teža ski« ulov. Posebna komisija ulova dobrih 24 kilogramov, je namreč ob vodi pri vsakem Najtežji ulov je imel drugo tekmovalcu posebej opravila leto zapored izkušeni ribič
S »svojim« krapom velikanom (tehtal je 3,50 kg) seje ponosim postavil ribič Danilo Soršak in potem krapa spustil nazaj v trževski ribnik.
Branko Krajnc (4270 g), za uspešno izvedbo tekmovanja njim pa so si pokale in nagra- jim je na podelitvi pokalov de razdelili Danilo Soršak, čestital tudi videmski župan Stanko Žitnik, Mitja Šprah Friderik Bračič, in Ivan Feguš. Za dosežek in	Besedilo in foto: TM
Katarina Mavrič, OŠ Sela
Vidovo žegnanje in zaključek praznovanja
■ praznično vzdušje je bilo v občini in župniji tudi na I ■J Vidovo žegnanjsko nedeljo, na god sv. Vida. Pri osre-JL. dnji praznični maši se je zbralo veliko domačih vernikov in gostov, tudi iz občine Bednja na PIrvaškem, prvič pa so bili pri maši tudi folklorniki v narodnih nošah. Slovesno mašo je daroval rojak p. Martin Kmetec, misijonar v Turčiji.
Veselo je bilo pri Vidovi cerkvi in okrog nje tudi po slovesni maši, ko je zbrane občane in goste nagovoril župan Friderik Bračič. Druženje so z glasbo in plesom popestrili Veseli Jožeki, muzikanti in plesalci FD Lancova
vas, folklorniki FD Rožmarin Dolena in muzikanti s Cvetlina. Bogata in pestra je bila tudi ponudba pri stojnicah, kjer so članice društev kmetic, žena in deklet ponudile same odlične dobrote, v ponudbi pa sta bila tudi
dobra vinska kapljica in seveda županovo vino.
MATJAŽ KLASINC IN DAVORIN HORVAT NA OSREDNJEM ODRU O MUČENCU VIDU IN ČEŠNJAH
Dogodek pri župnijski cerkvi smo prvič obogatili še z nekaj zanimivostmi, povezanimi s farnim zavetnikom in češnjami. Posebej za to priložnost sta nekaj zanimivosti o tem
pripravila mlada izobraženca in raziskovalca Matjaž Klasinc, prof. zgodovine in geografije, ki poučuje na OS Videm, in Davorin Horvat, prof. biologije in kemije. Trenutno poučuje na OS Mladika, njegovo raziskovalno področje pa je favna pajkov v Sloveniji. Matjaž je nekaj več povedal o mučencu Vidu in njegovem življenju, Davorin pa o priljubljenih češnjah, njihovih zdravilnih učinkih, obe vsebini pa sta pritegnili ljudi, zbrane na Vidovi slove-
snosti. Zgodba bo zagotovo dobila nadaljevanje že priho-
dnje leto.
TM
Povezovanje razvojnih pobud za rečni koridor Drave v Sloveniji - SEE River
"V T Etnografskem muzeju Tržeč je 21. maja potekala tretja lokalna delavnica %/ na pilotnem območju reke Drave v Sloveniji, na kateri so se udeleženci ▼ seznanili z nadgradnjo vsebin razvojnega koncepta ter skupaj pripravili projektne predloge, ki bodo podlaga za okoljevarstvene in razvojne projekte na
regionalni ravni.
Projektna skupina SEE River - Celostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev v jugovzhodni Evropi je °d začetka izvajanja projekta izvedla vrsto analiz in dogodkov, s katerimi je s tesnim sodelovanjem z udeleženci na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pripravila predloge razvojnega koncepta in temeljne vsebinske sklope prihodnjega upravljanja povodja reke Drave od Maribora do Zavrča.
Razvojni koncept usklajuje razvojne
pobude sektorjev s področij energetike, kmetijstva, turizma in rekreacije, z varstvenimi pobudami ter s sektorji za upravljanja voda in varstva narave na območju reke Drave med Mariborom in Zavrčem. Predstavlja strokovne podlage za regionalni razvojni program, nudi izhodišča za prostorsko načrtovanje, hkrati pa podaja splošno usmeritev za trajnostni razvoj v porečju reke Drave. Zaključki projekta SEE River bodo predstavljeni v prvi polovici oktobra
Vodje projektnih skupin so predstavili izhodišča trajnostnega upravljanja na povodju reke Drave.
Foto: IB
tega leta na Ptuju.
»Hand in hand for rivers.«
Mag. Ivan Božičko
Mednarodno leto družinskega kmetovanja
f ilj mednarodnega leta družinskega kmetovanja je I ponovno postaviti družinsko kmetovanje v središče kmetijski h, okoljskih in socialnih politik na nacionalni in regionalni ravni ter na ta način zagotoviti bolj enakovreden in uravnotežen razvoj podeželja.
V občini Videm je glavnina delovnih mest v gospodarstvu, toda kljub temu se velika večina naših občanov preživlja s kmetovanjem, ki je prva gospodarska panoga v občini. Trenutno je v občini 497 družinskih kmetijskih gospodarstev, na katerih živi 1592 družinskih članov, ki zagotavljajo 472 polnovrednih delovnih mest in imajo skupaj v uporabi 2638 ha kmetijskih zemljišč.
Lokalna skupnost namenja znatna finančna sredstva za izboljšanje pogojev kmetovanja. Med drugim je izvedla zložitev kmetijskih površin,
organizirala aktualne okrogle mize in izobraževanja ter pristopila k skupnemu načrtovanju namakalnih sistemov. Kljub zmanjšanemu gospodarskemu pomenu kmetijstva v državah EU in Sloveniji (1,1 BDP, 8,4 % zaposlenega aktivnega prebivalstva) le-to ohranja svoje prostorske in socialne razsežnosti. Skupna kmetijska politika bo v finančni perspektivi 2014— 2020 sledila trem ciljem: vitalni proizvodnji hrane, trajnostnemu upravljanju naravnih virov in prilagajanju podnebnim spremembam ter doseganju strategije EU 2020
(pametna rast, trajnostna rast in vključujoča rast).
Občina Videm ima na razpolago usposobljene človeške vire in ustrezne materialne resurse, ki so osnova za uresničitev začrtane razvojne politike na področju kmetijstva. Podpirala bo strokovna in tematska delovna srečanja, krepila ekoregijo (zelenjava, zelišča), poskrbela bo za namakalne sisteme in dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih ter promovirala trženje lokalno predelane hrane.
Na ta način želi pospešiti porabo doma pridelane hrane, izboljšati gospodarski položaj kmetijskih gospodarstev in slediti ciljem skupne kmetijske politike, ki v ospredje postavlja gospodarski, okoljski in teritorialni princip delovanja kmetij.
Več informacij o mednarodnem letu družinskega kmetovanja lahko najdete na uradni spletni strani www.fao. org/ family-farming-2014/ en/.
Mag. Ivan Božičko
Nasi nagrajenci na državni razstavi dobrot
"V T" Minoritskem samostanu na Ptuju je bila med 15. in %/	18. majem na ogled 25. jubilejna državna razstava
V Dobrote slovenskih kmetij, tudi letos v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Mestne občine Ptuj in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Na razstavi je bilo v trinaj- stih skupinah predstavljenih
Darja Murko letos že z zlatim priznanjem v roki
Utrinek z letošnje razstave
kar 1097 nagrajenih dobrot nih nagrajenih dobrot, iz Slovenije in zamejstva, Ob srebrnem jubileju je ime-jubilejno razstavo pa sta spre- la na razstavi osrednje mesto mljala tudi bogat prireditveni domača regija Podravje, ki program in pestra ponudba slovi po pestri tradiciji izdelana dvorišču minoritskega ve različnih dobrot iz rastlin-samostana s ponudbo števil- skega in živalskega izvora.
ZNAK KAKOVOSTI KMETIJI MURŠEK IZ POBREŽJA
V štirih dneh so na Ptuju podelili 196 bronastih, 319 srebrnih in 582 zlatih priznanj, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa 87 znakov kakovosti, med letošnjimi dobitniki
pa je tudi kmetija Muršek iz Pobrežja. Znak kakovosti so prejeli za odlično domače kislo zelje.
Med dobitniki drugih priznanj z območja občine Videm so tudi: kmetija Zavec iz Lancove vasi - zlato priznanje za sivi pinot (suha mirna vina),
zlato priznanje za rumeni muškat (mirna polsladka vina) in srebrno priznanje za dišeči traminec (mirna polsladka vina),
Štefanija Vidovič iz Zg. Leskovca — zlato priznanje za domači kruh,
Ida Vindiš Belšak iz Sp. Leskovca — srebrno priznanje
za sadni kruh z več kot 50 odstotki sadja,
Darja in Ivan Murko iz Zg. Pristave — zlato priznanje za sadni Jurčekov kruh z manj kot 50 odstotki sadja. Čestitamo!
TM
Foto: Rado Škrjanec
Že štiriindvajsetič Vino Ptuj
"V 7" Minoritskem samostanu na Ptuju je bilo 26. mar-%/ ca v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev T Haloze tradicionalno, že štiriindvajseto ocenjevanje vin. Na njem so sodelovali številni vinogradniki iz različnih vinorodnih okolišev, pomerilo pa se je 110 vzorcev vin.
Predsednik ocenjevalne na svečani podelitvi 12. apri-komisije je bil tudi letos la v refektoriju minoritskega Miran Reberc, ocenjevanje pa samostana, je vodil predsednik društva Letošnji prvaki sort so: laški Edi Hojnik, ki je zaključke rizling vinarjev Olge in Mila-m oceno letošnje letine podal na Kolednika iz Gradišč,
Nova odličja za vinarja Jakoba Svenška ...	Foto: TM
Letošnji dobitniki najvišjih priznanj na Vino Ptuj
Foto: Stojan Kerbler
rumeni muškat Mirka Sušca s Ptuja, sauvignon Iva Rajha iz Dražencev, renski rizling in sivi pinot Jakoba Svenška iz Sel in traminec kmetije AS Arnecic iz Gradišč.
Šampioni ocenjevanja vin na Vino Ptuj 2014:
šampion vin rednih trgatev (suha) sauvignon vinarja
Franca Toplaka iz Dežnega, šampion vin rednih trgatev (polsuha) laški rizling vinarjev Olge in Milana Kolednika iz Gradišč, šampion polsladkih in sladkih vin laški rizling, jagodni izbor 2012, kmetije Pajnkiher iz Bolečke vasi.
TM
Ljudska univerza Ptuj vodilni partner multilateralnega projekta
"W JT letih 2014, 2015 in 2016 bomo na Ljudski univerzi % / Ptuj posvečali precej časa in truda področju aktivne-V ga staranja, saj smo bili uspešni pri kandidiranju za evropska sredstva.
NAMEN IN CILJI PROJEKTA
Namen mednarodnega projekta, za katerega smo pridobili sredstva neposredno iz Bruslja, je razviti takšno metodologijo in programe za starejše in jih tudi v praksi preizkusiti, da bodo postali ali ostali aktivni in znali pri tem pomagati tudi drugim. Metodologija temelji predvsem na osebnem stiku in tudi na uporabi IKT. Programi, ki potekajo iz oči v oči, so seveda zelo učinkoviti, a je pri tem število udeležencev omejeno, zato smo se projektni partnerji odločili razviti e-programe in vključi-ti se sirsi krog ljudi, blednji bodo na voljo na spletni platformi, ki jim bo omogočala širok dostop, lahko bodo izmenjevali lastna mnenja in izkušnje ter tako širili razu-
mevanje in znanja med različnimi ciljnimi skupinami. Izobraževanje peer (s stikom) lahko tolmačimo kot proces, s pomočjo katerega dobro izurjene in motivirane osebe izobražujejo ljudi enake starosti, socialnega položaja ali pa imajo enake sposobnosti kot starejši ljudje, vse s ciljem razvijanja njihovih sposobnosti in znanj. Izobraževanje peer to peer ("prijatelj prijatelju") ima poleg dobrih teoretičnih osnov tudi že odlične rezultate v praksi.
S projektom želimo razviti metodologije, ki temeljijo na usposabljanju peer to peer (iz oči v oči), da bi okrepili pomen aktivnega staranja v obliki manjših skupin, tudi z uporabo sodobne IKT. Cilj usposabljanja je dvigovanje zaznavanja in prepoznavanja lastnih zmožnosti in učenja/
posnemanja novih spretnosti za udeležence, starejše od 55 let. Upoštevani bodo tudi pomisleki, težave in uspehi udeležencev. V ta namen bodo v oporo mentorji. Skupine iz "oči v oči" bodo delovale tudi na osnovi medsebojne pomoči.
KONZORCIJSKO
PARTNERSTVO
Partnerstvo je sestavljeno iz šestih partnerjev iz šestih različnih držav: Danske, Poljske, Francije, Španije, Avstrije in Slovenije. Partnerji se ukvar-
jajo z dejavnostmi, kot so univerze za tretje življenjsko obdobje, z raziskovanjem zdravja in skrbi za starejše, z izobraževanjem odraslih, med nami pa je tudi Univerza za medicinske vede, torej se vsi partnerji ukvarjamo z zdravjem in skrbjo za izboljšanje kakovosti življenja starejših. Projekt financira Education Audiovisual and Culture Executive Agency, Brussels, Belgium.
Mojca Volk
Vem, da sem bil v Ljubstavi - poklon življenju in
delu Franceta Forstneriča
A ■ 'torek, 13. maja, je bil v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj dan, ki smo ga posvetili častnemu občanu občine ■JL. Videm, pesniku, pisatelju in novinarju Francetu Forstneriču.
Franceta Forstneriča bralcem občinskega glasila občine Videm Naš glas ni treba posebej predstavljati, vendar je prav, da zapišemo tudi nekaj podatkov o njegovem življenju in delu. Slovenski
pesnik, pisatelj in novinar France Forstnerič je bil rojen leta 1933 v Pobrežju pri Ptuju, umrl pa je leta 2007 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu, šolanje nadaljeval na Ptuju, nato na
Višji pedagoški šoli v Ljubljani in pozneje še na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je leta 1979 tudi diplomiral. Kot učitelj je služboval v Leskovcu in Zavrču ter v Središču ob Dravi. France Forstnerič je napisal kar sedem pesniških zbirk: Zelena ječa, Dolgo poletje, Pijani kurent, Pesniški list 32, Izbor
pesmi, Ljubstava in Drava življenja. Ob tem ne gre spregledati njegovih proznih del Jabolko in zbirko novel Brlog ter seveda mladinskih del Srakač in pesniške zbirke Bela murva. Bil je prejemnik številnih nagrad s področja literature. Tako so mu bile podeljene nagrada Prešernovega sklada, Levstikova nagrada in ob Glazerjevi listi-
Utrinek s prireditve: Marijan Kramberger, Simona Kopinšek in Melita Forstnerič Hajnšek
n' tudi Glazerjeva nagrada za življenjsko delo.
Leta 2013 je Založba Bele-ttina izdala monografijo z naslovom Vem, da sem bil v Ljubstavi, katere predstavi-tev je bil osrednji dogodek literarnega večera v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Monografija ob izboru For-stneričevih pesmi vsebuje tudi spomine nanj, ki so jih zapisali Marijan Kramberger (sicer tudi urednik monografije), Tone Partljič, Andrej Brvar in Drago Jančar, torej Vsi še živeči člani tako ime-
novane mariborske peterice. Vsebuje tudi Francetove spomine na učiteljevanje v Halozah in Središču ob Dravi ter nekaj fotografij.
Življenje in delo sta na prireditvi predstavila urednik zbirke Marijan Kramberger in pisateljeva hčerka Melita Forstnerič Hajnšek. Pogovor je povezovala Simona Kopinšek, glasbeno pa so prireditev popestrili mladi glasbeniki iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Francetu Forstneriču smo se
fm,	IZ
' ji	
Direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer se je zahvalil avtoricama razstave dr. Vlasti Stavbar in Marinki Černetič (sedi skrajno levo).	Foto: Alfonz Zavrnik
poklonili tudi z razstavo, kjer so bili predstavljeni eksponati iz njegove zasebne zapuščine, ki jo je njegova hčerka Melita podarila Univerzitetni knjižnici Maribor. Obsežno in bogato zapuščino sta predstavili avtorici razstave dr. Vlasta Stavbar in Marinka Černetič. Razstava, ki je bila na ogled v preddverju Studijskega oddelka ptujske knjižnice do 9. junija 2014, je zajemala osem vitrin, v katerih so bili predstavljeni Francetova osebnost in delovanje, inti-
mni svet njegovih zasebnih pisem, druga korespondenca ter seveda Forstneriče-vo pesniško in pisateljsko ustvarjanje. Poleg navedenega sta bila na ogled tudi ena izmed neobjavljenih zgodnjih pesmi ter rokopis ene njegovih zadnjih pesmi, ki so nastale nedolgo pred smrtjo in se ukvarja z vprašanjem minljivosti.
Matjaž Neudauer
Pobreški folklorniki ponosni na Kočarjevo
domačijo
Jčar jeva domačija v Pobrežju je stara več kot 100 let ■V in je ena zadnjih hiš daleč naokrog, grajena v panon-■*-^^skem stilu. Hišo je občina Videm leta 2012 odkupila z namenom, da jo uredi za muzejsko in turistično dejavnost
111 na ta način prispeva tudi k
^Lrb za domačijo je prevzelo Folklorno društvo Pobrežje ln jo bo upravljalo skupaj z drugimi društvi in krajevno skupnostjo Pobrežje. Gospo-dar Kočarjeve domačije je Marko Peter, član Folklorne-Ba društva Pobrežje. Kočarjeva domačija je bila
ihranjanju kulturne dediščine.
kljub dokaj dobri ohranjenosti potrebna temeljite prenove. S skupnimi močmi članov društva ter s pomočjo občine Videm in režijskega obrata so obnovili, ometali in popleskali notranjost hiše, popolnoma na novo zgradili manjše gospodarsko poslopje
Na Kočarjevi domačiji so zaplesali plesni pari FD Pobrežje.
	Sil
	jgj
Plesa, zabave in predvsem ohranjanja starih običajev in navad bo poslej na prenovljeni domačiji veliko več.
V knjigo obiskovalcev seje vpisal tudi pater Jože Petek, kije blagoslovil domačijo.
Lično urejen vhod na dvorišče obnovljene domačije, ki vabi obiskovalce v muzej na prostem.
in v zadnjem letu na novo obili kolarnico. Povsem nova je tudi ograja ob cesti, opravljenega pa je bilo še veliko drugega dela.
Notranjost hiše je tako danes povsem obnovljena, obsto-
ječa oprema v hiši pa je zelo dobro ohranjena. V eni sobi je krojaški muzej, prejšnji lastnik Stefan Cafuta je bil namreč zelo znan in spoštovan krojaški mojster. Krojaška delavnica je bila na tej
Še pogled v notranjost, kjer so krojaški muzej obogatili z novo pobreško nošo, narejeno po raziskavi etnologinje dr. Marije Makarovič.
Foto: TM
domačiji od leta 1927, v njej pa se je za poklic krojača izučilo več vajencev.
Zaradi primernega ambienta v hiši in okolice je Folklorno društvo Pobrežje preselilo narodne noše — prikaz življenja in oblačenja v prvi polovici prejšnjega stoletja, v Kočarjevo domačijo.
V gospodarskem poslopju je že delno urejen muzej strojev in orodja, ki so jih kmetje nekoč uporabljali pri delu na polju in drugih opravilih na kmetiji. Obstoječi muzej želijo obogatiti s še več orodja in opreme, zato se priporočajo
občanom, ki morda še hranijo primerna orodja in bi jih želeli podariti v muzej na prostem. V društvu vodijo tudi knjigo darovalcev predmetov, da bodo naši zanamci vedeli, kdo je podaril kakšen predmet.
Hiša je skupaj z gospodarskimi poslopji zelo primerna za prikaz življenja in dela nekoč, zato smo se odločili, da ostane oprema v hiši nespremenjena, dodali smo le razstavo oblačil iz sredine prejšnjega stoletja, oblačila so last FD Pobrežje.
AV
Noč knjige v KD Franceta Prešerna Videm
"1^ "T"oč knjige so ob letošnjem mednarodnem dnevu I	knjige organizirali tudi v KD Videm. Prireditev je
■A.	^ bila v Drvarnici, ki je bila za to priložnost lepo in
primerno urejena. Najprej so se ob 18. uri zbrali najmlajši. Prisluhnili so pravljici Tiho, tukaj beremo, nato pa so risali.
Bralec Peter je z nami delil svoje bralske izkušnje in spomine.
Foto: Manja Vinko
Ob 19. uri so se zbrali odrasli, ki so izmenjali bral-
Organizatorica in voditeljica Manja Vinko
Foto: Helena Šegula
ne izkušnje, brali literarne odlomke in recitirali pesmi. Predstavili so tudi svoja avtorska besedila. Pogovarjali so se o odnosu do knjige, nato pa so si ogledali slovenski film, ki je bil posnet po knjižni predlogi. Večina je povedala, da raje berejo knjige, saj se v filmu velikokrat spremeni zgodba, mnogo teksta se črta.
Prisotni so se lotili kar zahtevnega kviza. Ugotovili so, da so določena znanja pozabili ali pa so izvedeli nekaj čisto novega. Z žrebom so med udeležence razdelili nekaj knjig, nekaj pa so
jih darovali tudi za hrvaške učence, ki se učijo slovenščine v okviru projekta Poučevanje slovenščine in kulture v Varaždinski županiji. Prireditev je pripravila podpredsednica društva mag. Manja Vinko, pomagal ji je predsednik KD Jože Smigoc.
Likovna pedagoginja Aleksandra Vidovič je z deveto-šolci pripravila tudi razstavo likovnih del na temo pokrajina.
Uživali smo! Hvala!
Marija Cernila
Rožmarinove! tudi na velikem odru festivala Lent
| 'lolklorno društvo Rožmarin Dolena je v pomladno-■"H poletne mesece zakorakalo zelo aktivno. Najprej smo se udeležili revije folklornih skupin za otroke in odra-s^e- Otroci so se povzpeli stopničko višje in se tako udeležili regijskega srečanja otroških folklornih skupin. Odrasla sku-pina je dosegla državni nivo, kar je zelo pohvalno.
^aj je bil namenjen intenziv-Utn pripravam za gostovanje na Madžarskem in nastopu odprtju Folkarta, najve-^lega folklornega festivala v Sloveniji, ki poteka v okvi-Fu festivala Lent v Maribo-,„|U' V madžarsko pokrajino °^ay smo se podali skupaj K Varaždin, ob tem lah-0 tečem, da smo podrli vse rneje in stereotipe - za kulturnike res ni meja. Najprej j'rn° se podali v Budimpešto, )er smo si ogledali njene
znamenitosti in si privoščili posedanje po tem velikem mestu. Pot nas je vodila do mesta Satorhely, kjer smo se udeležili mednarodnega festivala plesnih skupin. Madžari so se spet izkazali kot odlični gostitelji, z nami pa je nastopila folklorna skupina iz Poljske in CTK Varaždin.
NA OTVORITVI FOLKARTA, ZA FD SREBRNI GRB OBČINE VIDEM
Folklorna skupina skupaj s CTK Varaždin v Budimpešti
Za nami je tudi že velik občinskem prazniku je FD dogodek — nastop na odpr- Rožmarin Dolena prejelo sre-tju Folkarta na velikem odru brni grb občine Videm. Pri-festivala Lent. Vsekakor je znanje je prav gotovo dokaz, to za nas pohvala in nagrada da društvo deluje dobro, za dosedanje delo. Ob 11. Udeležili smo se tudi Vido-
vega žegnanja v Vidmu, kjer smo skupaj s FD Lancova vas in KD Bednja iz sosednje Ftrvaške v folklornih kostumih - nošah sodelovali pri slovesni sveti maši. Zanimivo
je bilo videti, kako so nekoč ljudje hodili oblečeni k maši. Pred nami je še veliko projektov, poleti nikakor ne bomo počivali. Že sedaj vas 2. septembra vabim na Ptuj,
v dominikanski samostan, ko bomo ponovili celovečerno predstavo z gosti pod naslovom Rožmarinkina ljubezen. Tovrstnih projektov bi moralo biti še več, da slovenska ljudska kultura ne bi tonila v pozabo v tem hitrem, modernem času. Ljudski pevci so se predstavili na različnih prireditvah širom po naši občini in tudi izven nje.
ZANIMIVO TUDI V AKTIVU ŽENA
Aktiv žena se redno srečuje na svojih srečanjih. Dekleta in žene tako izmenjujejo izkušnje, še posebej sedaj, ko je veliko dela na vrtu. V aprilu so sodelovale na veli-
konočni razstavi v Leskovcu in Stopercah v gostišču Zelena dolina, kjer so razstavile svoje velikonočne voščilnice in pisanice raznih oblik in materialov. Članice so se izobraževale ob strokovnem vodstvu Milene Sitar. Prikazala je, kako lepo in na preprost način oblikovati in okrasiti sadje za razne priložnosti. Za Vidove dneve so že tradicionalno pekle sladke dobrote in jih po maši ponujale obiskovalcem. Sedaj je pred njimi vroče in dolgo poletje, a ne bodo počivale, saj so se 21. junija udeležile 3. Krompirfesta v Dornavi.
Bojan Glaser
Utrinek z revije folklornih skupin v Majšperku
Plesalci med nastopom na Madžarskem
Foto: Boris Voglar
Članice aktiva žena Dolena med okraševanjem sadja
Foto: arhiv FD Rožmarin Dolena
Regijsko srečanje otroških folklornih skupin
Foto: Boris Vogla*
Lancovovaški folklorniki gostovali na Češkem
l[) Lancova vas je znano tudi po tem, da se njihovi člani udeležujejo številnih gostovanj po tujini in tako ■A. tudi na tujih festivalskih odrih predstavljajo bogato kulturno izročilo domače vasi in okolice. Letos so junija gostovali na Češkem, kjer je v mestu Frydek-Mistek pod okriljem CIOFF-a potekal mednarodni mladinski folklorni
Sodelujoče skupine 20. mednarodnega mladinskega folklornega festivala so se v nošah predstavile tudi v povorki skozi mesto, ki je pritegnila številne gledalce in mimoidoče.
Mladim je bil še posebej zanimiv in zabaven obisk interaktivnega parka v Ostravi.
festival.
Folklornega festivala, ki se lahko pohvali z bogato, 20-letno tradicijo, se lahko udeležijo mladi med 11. in 26. letom starosti. Na gostovanje so se tako odpravili člani starejše otroške FS in nekaj plesalcev mlajše odraze FS, spremljali pa so jih še muzikanti, predsednica FD Mateja Verhovšek ter Nežka Lubej in Katja Brodnjak, ki delata s starejšo otroško FS.
M času festivala, ki je potekal od 17. do 22. junija, so se poleg domačih čeških folklornih skupin na različnih festivalskih prizoriščih, tudi v sosednji Baški, predstavili še mladi folklorniki iz petih tujih držav, poleg Slovenije še iz Poljske, Indije, Gruzije in Makedonije. Namen mladinskega festivala je tudi spoznavanje in druženje gostujočih skupin, zato je bilo nekaj delavnic namenjenih tudi učenju tujih plesnih korakov, °b katerih so se mladi prav gotovo zabavali. Mladi lan-
covovaški folklorniki so se v času festivala med drugim na izviren način predstavili s plesom in pesmijo tamkajšnjim skupinam osnovnošolcev, se v povorki sprehodili skozi mesto in v nedeljo nastopili na gala koncertu, ki je bil nekaj posebnega. Pred nastopom so vsako skupino posebej predstavili - državo in kraj, od koder prihaja, opisali so tudi noše in ples. Vsaka skupina je občinstvo pozdravila v maternem jeziku, na velikem platnu v ozadju pa so prikazovali še fotografije iz države, ki je nastopala. Tako je bil nastop vsake skupine za občinstvo še bolj doživet. Zaključno srečanje vseh sodelujočih je potekalo v nedeljo, na njem pa so mladi skupaj zapeli češko pesem, ki so se jo morali naučiti posebej za to priložnost.
ČEHI PRIJAZNI GOSTITELJI
Mateja Verhovšek je pove-
dala, da so bili Čehi prijazni gostitelji, sam festival dobro organiziran, prav tako tudi pogoji za nastope. Prosti čas so izkoristili za oglede lokalnih znamenitosti, tudi Baškega jezera, muzeja obrti na prostem, mlade pa je najbolj navdušil interaktivni park v Ostravi, kjer so lahko videli, preizkusili in doživeli veliko novega. »Peljati na gostovanje v tujo državo otroke, je prav gotovo velika odgovornost, vendar so bili naši otroci zelo pridni, poslušni, zato jim izrekam vso pohvalo. Tako se že veselimo novih gostovanj in izkušenj s tujih odrov, ki
Foto: arhiv FD Lancova vas
so dobra popotnica tudi za nadaljnje delo,« pa zaključi svoje vtise o gostovanju Ver-hovškova.
PK
VABILO NOVIM ČLANOM
Plešeš, poješ ali igraš instrument? Si zabaven/-na, vesel/-a in rad/-a nastopaš? Te veselijo potovanja, sklepanje novih poznanstev ter spoznavanje domačih in tujih kultur in navad? Potem ne odlašaj in se nam pridruži! Piši na fd.lancovavas@gmail. com ali pokliči 031 659 677 (Mateja).
Jubilejni, 10. občni zbor DPŽD Lancova vas
'V
f ^ lanice Društva podeželskih žena in deklet Lancova ■ vas so za 10. občni zbor izbrale nedeljo, 11. maja.
delovnem srečanju smo lahko najprej prisluhnili poročilom o delu društva v preteklem letu, članice pa so začrtale tudi smernice dela za v prihodnje. Društvo ima danes okrog 100 članic.
Letošnji jubilejni občni zbor se je začel s slovensko himno, ki jo je zapela članica društva Eva Vidovič Malek. Besedo je nato prevzela predsednica Katica Krajnc in v svojem bogatem poročilu nanizala uspehe in dosežke društva v minulem letu, svoje poročilo pa zaključila takole: »Zelo sem zadovoljna z vašim 10-letnim delom in sem ponosna na vas. Pravzaprav ni dogodka, ki ga ne bi izvedle na visoki ravni. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in si želim tako složnega dela tudi v tem letu. Prepričana sem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo uspešno peljati zgodbo našega društva še naprej.«
TUDI GOSTJE POHVALNO O DELU
DRUŠTVA
Videmski župan Friderik Bračič, ki se je s soprogo udeležil delovnega srečanja v Lancovi vasi, je pohvalil prizadevnost članic, predvsem pa zelo dobro sodelovanje društva z občino Videm in povezovanje z drugimi društvi kmetic ter aktivi žena in deklet. Tudi Janez Zavec, predsednik KS Lancova vas, je v svojem kratkem nagovoru poudaril pomen dela gospodinj tako za kraj kot za domačo občino. Čestitke za opravljeno delo pa so Lan-covljankam izrekli še predsednica F D Lancova vas Mateja Verhovšek, predstavnik PGD Tržeč Franc Milošič in Ana Hrga iz videmskega društva kmetic.
NAČRTI ZA 2014
O načrtih za letošnje leto smo lahko slišali, da bo društvo izvajalo podobne aktivnosti kot doslej, ohraniti nameravajo tudi dobro sodelovanje z domačo KS, občino in župnijo. Poudarek bo na kuharskem izobraževanju, saj je vsaka gospodinja vesela novega kuharskega znanja, med letom pa bodo poskrbele tudi za sproščena druženja in rekreativne dejavnosti. Njihova stalnica je tudi sodelovanje z društvi kmetic ter aktivov žena in deklet iz
domače občine in sosednjih. Izmenjava izkušenj na različnih področjih je namreč več kot dobrodošla.
Naj ob tem dodamo, da so letos že bogato obložile stojnico na Florjanovi nedelji v Vidmu, dobrot ni manjkalo ob Vidovem žegnanju, sodelovati pa nameravajo tudi na Anini nedelji, ko bo na Selih tradicionalno žegnanje — Lancovljanke so namreč še posebej spretne pri pletenju verig iz žingerla.
PK
Foto: RŠ
A prilsko vreme je pov-zročalo veliko nevšeč-JL JLnosti vsem, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in vrtnarjenjem. Velika količina padavin in hladno vreme sta povzročila, da je bilo težje obdelati zemljo v primernem času.
Članice društva žensk Pobrežje se niso prestrašile neugodnih vremenskih razmer. Pogumno so pristopile k delu in v zadnjih dneh aprila združile moči. Na njivi, ki je
Pobrežanke na polju
v sklopu Kočarjeve domačije, so posadile in zasejale različna semena in čebulice.
Letos bodo pridelovale vrtnine, zato lahko najdemo na njivi čebulo, rdečo peso, fižol, paradižnik, papriko, korenček in bučke. Obeta sem jim torej veliko okopavanja in odstranjevanja trdovratnega plevela, ki ga je, kot ugotavljajo članice, iz leta v leto več. Dobivajo se tedensko ali vsaj enkrat na štirinajst dni, saj je dela res veliko. Vendar članice dru-
štva ob delu vedno poskrbijo za druženje in zabavo. Upajo, da bodo vremenske razmere ugodne, saj želijo pridelati zdravo biozelenjavo in imeti dobro letino.
Besedilo in foto:
Milena Traper
Foto zgoraj: Pobrežanke so pri Kočarjevi domačiji posejale različna semena in posadile čebulice. Foto spodaj: Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo Pobrežanke pridelale zdravo biozelenjavo.
IZ NASE SOLE
IN VRTCA	julij2014
Kaj delamo, kako se veselimo, kaj se učimo ...
Sedmi rojstni dan videmskega vrtca
13. junija 2007 so se prvič odprla vrata za videmske predšolske otroke v povsem novem, štirioddelčnem vrtcu. Poimeno-V£di smo ga vrtec Sonček. Kmalu nam je postal pretesen, zato smo preuredili zbornico in kabinet v igralnico in tako pridobi-I' še en oddelek. Kasneje so nam v šoli preuredili še en razred v igralnico. Tako sedaj delujemo v šestih oddelkih, kamor Zahaja 110 otrok.
PRAZNOVALI tudi NA NAŠIH PODRUŽNIČNIH ENOTAH-
Sedmi rojstni dan smo obeležili praznično. Začeli smo z zaj-
trkom. Kuharice so nam pripravile neobičajen zajtrk, ki smo si ga postregli kar na terasi vrtca. Otroci so lahko izbirali med različnimi jedmi. Posegli so po jedi, ob kateri se jim je ustavil pogled, in se vračali še in še.
Dan so nam popestrili osnovnošolski otroci. Učenci od prvega do četrtega razreda so se nam predstavili s pesmijo, plesom in drugimi animacijami. Naši otroci so jih željno opazovali in jih na koncu nagradili z glasnim aplavzom. Ves dopoldan je nato potekal sproščeno, igrivo, v duhu praznovanja. Pri kosilu smo se posladkali s slastno torto in zapeli rojstnodnevno pesem.
Strokovne delavke vrtca Sonček
Minimaturante
v vrtcu Zvezdice obiskal župan
V četrtek, 5. junija, je bilo v vrtcu Zvezdice na OŠ Sela vse v znamenju minimaturantov. Najprej so sprejeli župana Friderika Bračiča in mu zapeli pesmico »Mi smo minimaturand«. Župan se je zahvalil za prisrčno dobrodošlico in jim zaželel prijetne poletne počitnice ter jeseni dober začetek v šolskih
Dvanajstim minimaturantom na Selih se je pridružil tudi župan Friderik Bračič.
klopeh. Potem so se minimaturand s pesmijo predstavili še letošnjim prvošolčkom in širši javnosti s sprehodom v bližnjo okolico vrtca.
Strokovne delavke vrtca Zvezdice, Sela
S pesmijo so se predstavili še letošnjim prvošolcem.
Vrtec Zvezdice praznoval
rojstni dan
Vrtec OŠ Videm na Selih je 13. junija praznoval svoj 7. rojstni dan. V vrtcu Zvezdice se je praznovanje začelo s skupnim zajtrkom - piknikom na odprtem.
Po zajtrku smo gostili policiste iz PP Podlehnik, ki so nam pokazali intervencijsko vozilo, z radarjem smo merili hitrost mimoidočih vozil, ustavili smo avto in pregledali vozniško dovoljenje, nadeli smo si neprebojni jopič in čelado ter preizkusili, kakšen je občutek v zaprtem zadnjem delu vozila. Seveda smo se usedli tudi na voznikov sedež in prižigali policijsko sireno.
Praznovanje smo zaključili s pihanjem svečke na naši skupni torti.
Strokovne sodelavke vrtca Zvezdice
Praznovanje rojstnega dne vrtca na Selih
»Priložnost - dati nekomu, ki potrebuje pomoč - nas bogati in plemeniti«
Pod tem naslovom, ki ga je zapisala mama otroka, vključenega v naš vrtec, smo v vrtcu Sonček, ki spada pod okrilje Osnovne šole Videm, štirinajst dni zbirali rabljena oblačila, obutev, knjige in večje igrače na vseh treh lokacijah vrtca v Vidmu, Leskovcu in na Selih. Zbiralna akcija je potekala med šestindvajsetim majem in šestim junijem 2014 v duhu slogana Pri-nesem/podarim — vzamem.
Cilj akcije je bil trojen, v smislu, kdor ima odveč oz. več ne Potrebuje česar koli od prej naštetega, lahko prinese v vrtec, na za to posebej urejen prostor, in tam odloži. Kdor potrebuje kar koli od prinesenega, lahko to tudi vzame in odnese. Kar ostane in ne vzame nihče, uporabimo v vrtcu za rezervo °z. odpeljemo na krajevni Karitas in tako pomagamo še širši okolici. Pobudniki akcije so bili starši. Eden od staršev pa se je tudi zadolžil, da bo zbrane stvari, ki bodo ostale, odpeljal na
Karitas.
Zaposleni v vrtcu pa smo se odločili tudi, seveda po predhodnem dogovoru s starši, da ob tej humanitarni akciji poteka še ena Karitasova akcija Pokloni zvezek, v katero se že več let vključujejo učenci naše šole in zaposleni v našem zavodu. Letos smo prvič k sodelovanju povabili tudi starše. Starši so se na obe akciji odzvali in nas prijetno presenetili, saj se je nabralo precej oblačil, čevljev ... in tudi zvezkov.
Akcijo bomo izvajali tudi v prihodnjih letih, saj želimo, da duh solidarnosti, humanosti, čut za stisko bližnjega ostane del naših življenj, istočasno pa postane gradnik osebnosti naših otrok.
Ob koncu se strokovne delavke zahvaljujemo vsem, ki ste dali kakršen koli prispevek k izvedbi akcije.
Strokovne delavke vrtca
Iz vrtca
Mavrica v Leskovcu
Dobro sodelujemo z OŠ in KS. Čez leto se je izvajal Bralni palček: otroci pripovedujejo pravljice in pojejo pesmice, ki 50 se jih naučili doma. Redno smo izvajali pravljične urice, ki smo jih pripravile strokovne delavke. Imeli smo gledališki abonma (v okviru Društva za boljši svet). Strokovne delavke in starši smo skupaj organizirali kostanjev piknik. Skupaj s starši smo izvedli novoletni bazar. Za dedke in babice smo v delavnici izdelovali izdelke iz testa. Ob božiču so mamice Pripravile igrico za vrtec. Strokovne delavke smo ob božiču Pripravile lutkovno igrico za občinskega Božička. Sodelovali srno v pustni povorki v kraju. Kako pomembna je vsa družina
Slovo od leskovških minimaturantov
za srečno otroštvo otrok, smo prikazale z organizacijo očkovega dneva in igrami ob tej priložnosti. Velik poudarek čez leto je bil na ljudskih plesih in pesmih, zato smo ob materinskem dnevu pripravile proslavo s tovrstno dejavnostjo. Ob tednu knjige nas je obiskala knjižničarka s Ptuja. Sodelovali smo na razstavi pisanic v domačem kraju. Skupaj z otroki smo izvedle čistilno akcijo domačega okolja. Sodelovali smo v kulturnem programu ob posaditvi dreves na zunanjem igralnem prostoru. Ob koncu vrtčevskega leta smo izvedle športni piknik z otroki in starši. Organizirale smo prijetno slovo minimaturantov.
Strokovne delavke
Muzikal
Aliča išče pot domov
Na OŠ Videm se z letošnjim letom izteka projekt Popestrimo šolo (POŠ), pri katerem so se učenci lahko vključevali v široko paleto aktivnosti, ki so resnično popestrile šolo in tudi naš kraj.
V okviru projekta smo si med vsemi dejavnostmi želeli ustvariti nekaj novega, inovativnega, nekaj, česar ne dela skoraj nihče in za kar imamo seveda pogoje. Odločili smo se, da združimo več dejavnosti in ustvarimo muzikal. POŠ nam je dal možnost, da smo skupaj našli profesorice, ki pokrivamo želena področja za izpeljavo tega projekta. Prvo leto smo se odločili za priredbo svetovno znane Aliče v čudežni deželi. Učenci dejavnosti Po poti literarnega ustvarjanja so gledališko igro priredili iz dveh knjig o Aliči in tako je nastala čisto naša prirejena različica Aličin čudežni svet. Letošnje leto pa smo vso zadevo še nadgradili. Ker smo na naši šoli praznovali 20-letnico šolske zgradbe, smo muzikal želeli umestiti v naše okolje, naš kraj, naše prelepe Haloze,
kjer je tudi naša šola. Aliča se ni več sprehajala po čudežni deželi, ampak po svojem kraju in iskala pot domov. Zakaj smo letos na muzikal tako ponosni? Predvsem zato, ker je skoraj v celoti avtorsko delo, razen instrumentalnih podlag. Scenarij so napisali učenci v okviru dejavnosti literarnega krožka, besedila na melodije smo ustvarili sami, scena, kostumi in vsa likovna podoba muzikala so nastali po idejah naših učencev in učiteljev v okviru tega projekta. Da smo vse skupaj izpeljali, je bilo potrebno veliko dobrega sodelovanja in volje. In vse to smo imeli. Zamislili smo si, da lansko Alico popeljemo v nadaljevanje zgodbe in začnemo igro tam, kjer se je lani zaključila. Torej gre za nekakšno nadaljevanje. Kot režiserka igre sem imela idejo, predstavo o tem, kaj bi z igro želela sporočiti, kaj bi želela poudariti v kraju, kateri liki bi najbolje predstavili realnost našega kraja in kljub temu ohranili njegovo pravljičnost.
Vse zamisli in ideje sem
predstavila mentorici literarnega krožka, ki je vse skupaj še nadgradila. Pod njenim okriljem so učenci ustvarjali in napisali igro. Nastalo je izjemno delo, v katerem Aliča potuje po čudežno lepih Halozah in spoznava njene prebivalce. Ob koncu potepanja pomiri spor med kraljico Naravo, ki obljubi, da bo vse vrnila v stare tire in omogočila harmonično življenje vseh bitij.
Nato se je začelo trdo delo, ki se je močno prepletalo z vsemi vključenimi dejavnostmi. Pri gledališki dejavnosti smo začeli skupno branje besedila, branje po vlogah, improviziranje igre, učenje besedila igre, delo po prizorih (gibanje, govor, izreka, sodelovanje med nastopajočimi). Vzporedno je pri delavnicah petja sledil izbor glasbe. Najprej smo poiskali primerne instrumentalne glasbene podlage, ki smo jih izbrali iz svetovno znanih muzikalov in risank. Na izbrane glasbene podlage je nato mentorica petja sama napisala besedila za vse vokalne skladbe,
katerih tekst se je nanašal na vsebino scenarija in na značaj določenega lika. Vsi solisti so se morali naučiti svoje pesmi, zbor iz desetih pevsko nadarjenih učenk pa je bil pevska spremljava oz. opora solistom. Na koncu je bilo potrebnih še nekaj pevskih vaj z ozvočevalcem, da so se učenci navadili na mikrofone (muhice). Mentorica giba se je v muzikal vključila z odrskim gibom in s plesnimi koreografijami. Z učenci, ki so igrali posamezne like, je ustvarila plesne točke, v katerih so z gibom podprli karakter svojega lika. Na skupnih vajah so ustvarili še skupin' ske koreografije. Proti koncu je sledilo še delo s pevskim zborom, ki je letos predstavljal tudi del scene. Pri vsaki pevski točki so dekleta odrsko dogajanje poživile s preprostim gibanjem. Učenci 7-> 8. in 9. razreda so poskrbeli za likovno upodobitev muzikala in drugih iger ter izdelali vabila, plakate, kostume-sceno in scenske predmete-Pri tem so sledili osnovnemu scenariju, hkrati pa vna-
šali svoje lastne rešitve. Vse skupaj smo združili z dobro organiziranimi vajami, ki so velikokrat potekale tudi ob sobotah, in predstavo uspešno postavili na °der. Vse smo tudi tehnično podkrepili z ustreznim ozvočenjem in odrsko razsvetljavo.
2 muzikalom smo se predstavili šoli ‘n kraju 20. 3. 2014 na prireditvi ob 20-letnici šolske zgradbe. Pohvale in odzivi ljudi ter ves vložen trud so nam dali motivacijo, da smo muzikal pono-
vili 13. 4. 2014 v Gimnaziji Ptuj, kamor smo povabili okoliške šole.
Muzikal Aliča išče pot domov je bila velika nadgradnja lanskega muzikala. Vanj je bilo vloženega veliko truda, energije, volje in tudi odrekanj. Učenci so bili zelo motivirani za vaje. Vsem smo želeli pokazati, kako velike stvari je mogoče ustvariti z delom in dobro ekipo. Na vse učence sem zelo ponosna. Veliko so se naučili in ogromno naredili tudi na sebi (pridobili samozavest, pre-
magali strahove, razvijali govor, petje, gib, se naučili potrpežljivosti, predanosti in sodelovanja). Resnično lepo je bilo opazovati, kako se razvijajo in ob vseh uspehih in pohvalah žarijo.
Preden zaključim, naj samo še poudarim, da vsega tega ne bi bilo moč ustvariti, če ne bi bilo tako čudovitega projekta, ki nam je to omogočil, in srčno upam, da bo popestril tudi prihajajoče šolske dni.
Mojca Repič
»Bralec živi
tisoč življenj ...«
Skozi celo šolsko leto so učenci naše šole pridno bra-d in spoznavali nove sveto-Ve v zanimivih knjigah in Pesmicah. Bralno značko je usvojilo 218 učencev. Med devetošolci in devetošolka-pa je letos kar 20 takih, k* so pridno dosegali bralno značko vsa leta osnovnega šolanja in so letos postali tudi zlate bralke in zlati bralci. To s° Martin Domajnko, Luka Domine, Katja Goričan, y3lnja Horvat, Jakob Mesarič, Nina Osenjak, Tamara Plohl, Domen Širovnik, Rok Šmi-§0c’ Monika Trafela, Tjaša Urk, Lucija Vaupotič, Žan 2emljak, Katja Bedrač, Aljaž ^r°dnjak, Nina Duh, Rok ^°horko, Nuša Štrafela, ^avid Trafela in Nuša Voglar.
Sem zlatim bralcem iskre-?° čestitamo in jim želimo Se Vehko lepih trenutkov ob zanimivih knjigah. Naj bo ranJe potovanje, ki se nikoli ne konča ...
Juniju smo za pridne bral-CC ln bralke pripravili tudi Tyv ^Ucek bralne značke. čenCe 1. VIO je obiskala njižničarka Jasmina Toš iz
Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki nam je na zanimiv način predstavila različne knjige in nam povedala zgodbico. Učence 2. in 3. VIO pa so obiskali mladi zdravniki (naš občan Matej Pal s kolegi), ki so nam približali svet, v katerem so preživeli nekaj mesecev. Začutili smo lepe in žalostne plati življenja v revni afriški državici Malavi in s srečanja odšli obogateni za
marsikatero spoznanje. Tako nam tudi knjige, take in drugačne, približajo svetove, o katerih sicer ne bi vedeli, da obstajajo. Predvsem pa je pomembno tisto, kar ob tem začutimo in kar nas naredi drugačne, zrelejše, duhovno bogatejše.
George R. R. Martin, avtor priljubljenega romana Igra prestolov, pravi: »Bralec živi tisoč življenj, preden umre.
Človek, ki nikoli ne bere, živi zgolj eno.« Vsi tisti, ki radi beremo, se najbrž s tem strinjamo.
V prihajajočih vročih poletnih dneh vam želim čim več sproščujočih trenutkov ob zanimivi knjigi v kakšni prijetni senci ...
Vesna Voglar Pulko
Drugo leto projekta
v
/ olsko leto 2013/2014 se je izteklo in z njim tudi dru-^^go leto dvoletnega mednarodnega projekta Comeni-us Regio, v katerem sodelujejo Občina Videm, OS Videm, Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju in poljski partnerji mesto Poznan, šola Zespof Szkof z Oddziatami Sportowymi nr 1, fundacija Edugate in kulturni center Pod lipami.
Comenius Regio v Občini Videm
Osnovni namen dvoletnega projekta je bil razvoj osebnostnih in socialnih kompetenc šolskih otrok, kar smo počeli skozi številne projektne dejavnosti. Razvijali smo posebne vezi med devetošolci in prvošolci, učenci so iskali in krepili svojo ustvarjalnost v fotografskih delavnicah, likovni koloniji, glasbi, gledališki igri, pravljičnih uricah in ustvarjanju multimedij-skih plakatov. Različne metode razvijanja socialnih veščin smo izvajali tudi pri določenih skupinah podaljšanega bivanja. Med projektnimi dejavnostmi so nastala učna gradiva, ki bodo predstavljena v obliki publikacije, v kateri so zbrana gradiva, ki so jih pripravili ne le učitelji OŠ Videm, temveč tudi partnerji iz prej omenjene partnerske šole in fundacije Edugate na Poljskem. Publikacija je prevedena v angleški in poljski jezik in bo v teh dneh ugledala luč dneva. Ker pa želimo svoje izkušnje in primere dobre prakse deliti tudi z drugimi pedagoškimi delavci, bo predstavitev publikacije z naslovom Razvoj socialnih in osebnostnih kompetenc učencev septembra, nanjo pa bomo povabili pedagoške delavce iz širše ptujske regije.
Od 12. do 15. maja je v Vidmu potekalo projektno srečanje, ki so se ga udeležili pred-
stavniki mesta Poznan, ravnateljica in učitelji partnerske šole, predstavnik fundacije Edugate in vodja kulturnega centra Pod lipami. Namen
srečanja je bil še zadnje usklajevanje in izmenjava gradiv v zvezi s pripravo publikacije ter evalvacija projekta. Ugotavljali smo pozitivne učinke projekta - spodbujen je bil razvoj čustvenih in intelektualnih potencialov učencev, aktivirane so njihove ustvar-
jalne sposobnosti. Nastala so učna gradiva, ki so oblikovana za delo na področju razvoja osnovnih kompetenc med poukom v razredu in pomenijo neposredno pomoč
učiteljem pri učnem procesu. Ne nazadnje se je med tem projektom sodelovanje med dvema regijama poglobilo predvsem na področju izobraževanja in z navezavo številnih stikov lokalnih društev tudi širše. Med srečanji s poljskimi partnerji pa se je
pokazalo še eno področje, ki bi ga bilo vredno razvijati v prihodnosti — večja promocija turistične ponudbe naše regije (kulturne in naravne danosti ter vinogradni-
ške ponudbe), skozi kater° bi privabili številne poljske turiste, ki v poletnih mesecih potujejo na hrvaško obal0 skozi naše kraje, da se ustavi' jo in zadržijo za kakšen dan ' naših krajih.
Petra Fošnad0
V Vidmu je marca potekalo projektno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki mesta Poznan, ravnateljica in učitelji partnerske šole, predstavnik fundacije Edugate in vodja kulturnega centra Pod lipami ter predstavniki videmske občine in KD Videm.
Je žival in sveti ponoči. Kaj je to?
Jan Lenart, 3. d
Je na nebu, je rumene barve, podobna je banani.
To je ...
Aljaž Bračič, 4. d
OŠ SELA
Konjiček je šel v gozdiček, res rad je hodil tja, ker zajček tam je bil.
To je bilo prijateljstvo, res veliko je bilo.
Gaj Železnik, 4. d
Izštevanka
1, 2, 3 zajček lovi,
3, 4, 5 res je pisan ta naš svet, 5, 6, 7 po angleško seven,
7, 8, 9 to je zdaj poet.
Gaj Železnik, 4. d
Konjiček skače vrh gora do one bele kravice. Tam pa rože cvetijo in ptički pojejo, tralalalalalalalalalalalala.
On je slep,
je črne barve,
res rad koplje temne jame.
Gaj Železnik, 4. d
On trtin je sinček,
dedek ga gleda in misli na vincek.
To je grozdje.
Oče močan sega v nebo, sinek droban zrasel še bo. To je želod.
Ringa, ringa, raja, medved pa prihaja, lovec pa priteče, pa vse na tla pomeče.
Karin Vogrinec, 4. d
Klaruša Lozinšek, 3. d
Krt
Neznani so,
v mojem vrtu prebivajo. Kdo je to?
Juri Muri v Afriki, noče se okopati. Hopla, la, la, la, la, li, noče se okopati.
Sova
Živali so. Nevarni so videti, miši jedo, zvečer letajo.
Kdo je to, težka bo.
Juri Muri v Afriki, šel je za devet gora, pa nikogar ni doma, trala, la, la, la, la, la.
Konjiček skače vrh vode do one male ribice.
Tam pa potoček žubori in travca zeleni, tralalalalalalalalalalalala.
Maček taček, dolgohlaček, skače sem in tja.
Po hiši dirja
in na okna pleza,
da v hiši nikoli ni miru.
Čez tri gore, čez tri vode, skačem sem in tja. Iščem sebe, iščem tebe, iščem sebe vsepovsod. Skačem sem in tja. Čez tri gore, čez tri vode, skačem sem in tja.
P'a Narat, 4. d
Karin Vogrinec, 4. d
Je ptica bele in črne barve.
Pozimi je v vroči Afriki, med dru-gimi letnimi časi pa pri nas.
Katera žival je to? Štorklja.
Gaja Železnik, 4. d
Zima
Vsi proslavljajo zimo to
in gledajo najboljšo plesno predstavo.
Pia Narat, 4. d
Sonce je in lepo je, oblački so in še lepše je.
Takrat, ko pa si ti, zame najlepše je.
Katarina Murko, 4. d
Nikoli je ne sme zamuditi Luka, za otroke je to naj večja muka. Tam pa pišeš, rišeš, bereš in učiš se. To je ... (ŠOLA)
Jo veter poganja, zastavo ima, iz lesa je narejena, in zate je ena.
To je ... (JADRNICA)
Pomlad
Pomlad je tu, šola koncu se bliža.
Zunaj je toplo in ne več mrzlo.
Zunaj zdaj se igramo, kratke rokave imamo.
Zdaj šolo končujemo, zaključne ocene dobivamo. Pomlad je tu, juhuhu!
Ciganke po vasi denar prosijo. Tretja prosi, druga nosi, prva nosi.
Žan Kojc, 3. d
Katarina Murko, 4. d
Gašper Šoštarič, 3.
V torbi se skriva, ne govori, usta ima, nauči nas veliko.
(UČBENIK)
Kakor sonce
d
Gašper Šoštarič, 3. d
Rada bi letela tako kot ptica,
se smehljala kakor sonce, šminkala kot mama in ugriznila kot pes.
Kaj dela veverica?
Kaj le dela veverica tam na drobni vejici?
Zdi se mi, da si pripravlja lešnike za zimske dni.
Kaj pa mislite vi?
Kaj dela tam veverica, tam na drobni vejici?
Lisička
Je belo kakor sneg, ga piješ, da boš zdrav, a včasih za posladek ga spremeniš v kakav. (MLEKO)
To so moje zlate želje, narava jih podarja ... Pomlad je, vroče mi je, sonček je,
smehlja in greje me.
Lisička, ti zvita lisička. Kaj delaš na skalici tam? Glej, lovci gredo, skrij se tam za drevo, saj tam boš na varnem.
Je veliko in zeleno. (TRAVNIK)
Tilen Potočnik, 3. d
Rada bi pihala kot burja, se igrala kakor vsi otroci, vriskala in pela kakor Tanja Žagar.
Teja Svenšek, 4. d
So lovci odšli, lisičke več ni, saj šla je k mladičem svojim.
So čakali jo prestrašeni vsi, saj strele so slišali.
Kaj je to?
Ko dozori, je rumene barve in ga mlatimo.
Gaja Železnik, 4. d
(JEČMEN)
Žan Kojc, 3. d
Poročilo planinskega krožka in planinske šole
Na Selih se udeležujemo planinskih izletov s Planinskim društvom Naveza iz Vidma. Društvo izvaja tudi planinsko šolo. Letos s®o se udeležili treh izletov in planinske šole, načrtovan pa je še eden v Logarsko dolino, v soboto, 21. junija.
Petra Hadler
15. maja smo bili na Dobrči.
Prijetno je bilo tudi na Donački gori.
In še utrinek z Ravne gore
Planinska šola na Boču
Bili smo v Strunjanu
Učenci 5. razreda smo skupaj z učiteljico šli v Strunjan. Tam Sm° dneve preživljali z učenci iz Vidma in Leskovca. Pet dni $ni0 bili na morju. Po testiranju plavanja smo se po skupinah učili različnih tehnik. Ker je bilo morje toplo, smo se učili kar ^oiorju. Vsi smo napredovali v plavanju.
pazovali in raziskovali smo rastline in živali v morju in ob nNm, pa tudi posebne rastline na kopnem. Te se razlikujejo naših. Našli smo veliko ogrodij školjk, ki smo si jih odnesli
Hornov.
j^ad strunjanskim zalivom vodi urejena pot do križa, kjer je ePa razgledna točka. Z nje smo videli slovensko obalo, Trst in gorovja Italije.
srno bili v Portorožu. Videli smo stari predor, po katerem l Oekoč vozil vlak. Portorož je lepo mesto. Še lepši pa se nam
Petošolci so prijetne trenutke preživeli tudi v senci.
zdi Piran. Obiskali smo ga z ladjo Mejo. Obiskali smo akvarij. Tam so nas presenetile posebne morske živali in rastline. Naj-
bolj nenavadna se nam je zdela ogromna jegulja. Sprehodili smo se po starem obzidju Pirana. Pri cerkvi se nam je odprl čudovit pogled na staro mestno jedro Pirana. Ker je bilo zelo vročo, smo se ohladili s sladoledom.
V	četrtek smo po večerji igrali različne skupinske igre. Najbolj priljubljena športa sta bila odbojka in nogomet, zabavali pa smo se tudi drugače, nekateri celo v energijskem parku. Isti dan smo obiskali čarovniško predstavo. Čudili smo se, kako je čarovnik iz prtička pričaral goloba.
V	Strunjanu nismo pozabili na šolo in smo reševali tudi učne liste. Po sobah smo se pogovarjali in se imeli lepo. Zadnji dan smo imeli podelitev priznanj za doseženo znanje plavanja.
Iz šole v naravi smo kljub sto devetinpetdesetim stopnicam odnesli lepe spomine. Spoznali smo se z našimi bodočimi sošolci in sošolkami. Zelo všeč nam je bilo v Strunjanu.
Učenci in učenke šole Sela
Zajčji ples
V	hrastovem gozdu sredi dreves v noči potekal je zajčji ples. Pozor!
Plešejo zajci in zajedalci, velik nadzor! Tam stoji velik bor in kliče živali v zbor.
V	plesu in besu so se pari vrteli in se lepo imeli.
Bil pa je tam dolgoušček, ki je imel bel kožušček, izvolil je princesko zalo in z njo šel na zabavo.
Blaž Potočnik in Rok Ko j c, 5. d
Poletje in petje
Petje o poletju me zelo mika in tika, to petje je veliko dretje.
Ko je konec poletja,
ni več dretja,
to me zelo tika in mika.
Blaž Potočnik, 5. d
Konec šole
Konec je šole,
se že veselim, konec je smole in šolskih ocen.
Konec je pik, klicajev, vprašajev, vseh pesmic in pravljičnih tolovajev.
Konec je taktov, not in pavz, konec je šole in ... smole!
Nika Princi, 5. d
Uganka
Videli smo te v vodi, brezbarvna obleka je zdaj v modi. Če si dolgo na soncu, si čisto pri koncu.
(klobučnjak)
Klara Kojc, 5. d
Morje
Bili smo na morju v Strunjanu, z ladjo smo pristali v Piranu.
V vodi smo videli velike rake
in prozorne klobučnjake.
Po akvariju smo hodili in zelo smo se čudili, pa živali lepe morske, ki smo jih podili.
Luka Maroh, 5. d
Na morju
Vozili smo se z ladjo, odšli smo v Piran, ki je ves predan in nikakor ni zaspan.
V Piranu je akvarij z ribami in školjkami, tam veliko je jegulj, ki zakopane so v mulj.
Nika Vidovič in Nika Princi, 5. d
Lipa
Lipa, lipa ti mogočna, kdo ti tako moč je dal, da tako si ti velika?
Ali mama ali ata ali sestra ali brat?
Niti mama niti ata, niti sestra niti brat,
arnpak topel sonček zlati, ki na mene sije rad.
Nika Vidovič, 5. d
Travniški ples
Na nepokošenem travniku sredi poljan in dreves Se ob polnoči začel je travniški ples.
Irneli so glasbo in tudi luči.
Čriček je godel in pel, v$ak travniški par je plesati začel, klesali so in plesali, dokler se sonce ni pokazalo m so vsi spali.
Katarina Mavrič, 5. d
POČITNICE -ustvarimo pesem 7. 5. 2014
in se veselo smejim.
Martina Krajnc
POLETNE POČITNICE
V poletnih počitnicah pogrešam šolo.
Rada pa hodim tudi na morje, tam se z bratcem igram, se sončim in plavam in se na plaži zabavam.
Moja mama se sonči in tudi jaz z njo, ata pa v šotoru leži in si nabira nove moči.
Vsak večer nas čaka sprehod, ko se skupaj napotimo v bližnje mesto. In hodimo po plaži, da si za naslednji dan izberemo svoje mesto.
Zadnji dan, popoldan, se vračamo domov,
v avto vse zložimo in proti domu odhitimo.
In ... 12. avgusta že doma prespimo.
Janez Šmigoc	Karin Pernek
počitnice v naravi	poletje
kočitnice so že, počitnice v naravi.
Nitro iz šole zdrvim, še mamo poljubim In že v naravo bežim — travnike, čez gore hitim.
Medtem pa pojem si: Talalali ...
1° čez potočke mlinčke ustvarjam si.
ladej Šmigoc
Morje
Kl°rje lepo valovi, inetu se pa koža suši.
Klarna gleda, kje Tinček leži, ji ne izgubi.
^ta se s skuterjem vozi, ^arna pa gleda za njim, Jaz vse to opazujem
Poletje je super, saj so počitnice, počitnice za vse.
Ja, ja!
Nič se ne učimo, včasih le kaj ponovimo.
Torba v kotu non-stop leži,
dogodivščin se preveč zgodi.
To je najboljše, ker se igraš, kakor želiš.
Najboljše so počitnice, so za vse, za vse in za nas.
Aleks Trafela
MORJE
Spet so tu: junij, julij in avgust, ko bomo šli na morje na dopust.
Tam bomo plavali kot kit, saj se moramo sprostit.
Mi gremo pa na morje se malo osvežit, da ne bomo non-stop doma, ker bo šola spet hitro prišla.
Mi gremo pa na morje,
ne bomo več v šoli,
ne bo se nam treba učit,
pred vročim soncem pa se moramo
skrit.
Spet so tu: junij, julij in avgust, ko bomo šli na morje na dopust.
Tam bomo plavali kot kit, saj se moramo tudi odpočit.
Anja Kozel
POČITNICE
Ko bo konec šole in bodo pred vrati počitnice,
se Anja, Sanja in Manja spet rolkajo, sončijo, kopajo ... in
prijateljstvo pletejo.
In že se veselijo dne, ko bodo zopet v šolo šle.
Sploh jih ne zanimajo ocene, saj vedo,
da spomin na počitnice ostal za vedno bo.
Niko Vidovič
NEVIHTNI DAN NA PLAŽI
Nekega poletnega dne se je družina Kovač odpeljala na morje.
Ko so prispeli v Portorož, je bila tam že prava gneča. Vsi avti so vozili tja in turisti so zasedli vse hotele. No, skoraj vse hotele. Ena soba je čakala še na Kovačeve.
Ko so se namestili, so šli na plažo.
Hodili so več ur. Ustavila jih je prekinje-
na plaža, zato so se morali obrniti nazaj. Takrat pa je zapihal močan veter.
Vsi j udje so bežali s plaže,
Kovačeve pa je zajela nevihta.
Ko pa bo počitnic konec, bo muha brez dela poletela in se v steno zaletela, zame pa se šola bo začela.
Anej Štrucl
POČITNICE
Komaj čakam na počitnice, ko gremo na morje.
Vsi bomo plavali, se veselili in smejali, veliko se zabavali.
Tijan Potočnik
VESELJE V MORJU
Ko se gladina morja spusti, plavalci prihitijo, ladje vse zajadrajo,
plavalci vsi zaplavajo in otroci v vodo skačejo.
Ko se gladina morja dvigne, se obrišejo in se v sobe vrnejo. Otroci zobke si umijejo in v odejo se zavijejo.
Zjutraj zgodaj se zbudijo
in se novih dogodivščin veselijo.
Nagradni izlet v Agualuno
Enajstega junija smo se odpravili na nepozaben izlet, ki smo si ga prislužili v nagradnem natečaju Kemija je zabavna v okviru izbirnega predmeta POK.
Pred odhodom so nam prišli čestitat predstavniki podjetja Mikro+Polo, s katerimi smo se fotografirali ob maketi periodnega sistema, ki smo ga v okviru natečaja sami izdelali. Ponosni smo na naše delo. Na izletu smo vsi neizmerno uživali in se zabavali, zato se podjetju Mikro+Polo še enkrat zahvaljujemo za čudovito doživetje.
Osmošolci z mentorjema Darjo Petek in Robertom Murkom
Ponosni na svoje delo, na maketo periodnega sistema, ki so ga v okviru natečaja sami izdelali.
Foto: arhiv OŠ
,v > ms > ,0	/ •	' 2014 06.11
V termalnem parku je bilo odlično.
Nagrajeni osmošolci z mentorjema Darjo Petek in Robertom Murkom
na OŠ Sela

Utrinki z razstave
Imam te rad ...
Imam te rad, zimski led drseči, čeprav zaradi tebe padam po nesreči. Imam te rad, cvetoča ti narava, pa tudi tebe, draga Milka, krava.
Imam te rad, ki pesem to prebiraš, v mislih svojih name se oziraš.
Imam te rad, ko me jeziš in skačeš, saj z novim dnem bo znova vse drugače.
Imam jih rad vse ljudi na svetu in tudi ptice nad oblaki v letu.
Imam jih rad vse svoje misli, sanje,
saj s srcem vsem prav rad verjamem
vanje.
Nik Krajnc, 4. b
Šolarska
Zjutraj šolar vstane, dela, piše, se uči od zore ...
Kdaj konča, nihče ne ugane, konča takrat, ko več ne more.
Ko se odpravlja domov, misleč, da v morju plavajo knjige, se odpravi na krov.
In vendar le ko se naspi, zbudi se in vidi, da v njem plavajo ribe.
In vsak dan ...
od zore, dokler več ne zmore ... od zore, dokler več ne zmore ...
Nato čez 9 let pride na plan, da vsega le ni delal zaman.
Prepričan, da je s tem končal in da je vsega konec.
Ni res! Saj bo še nadaljeval,
še dolgo ga bo spremljal šolski zvonec.
Rok Mohorko, 9. b
TEAM RAILVVORKS SLOVENIA
Železniški park
Vabimo vse, ki vas zanima železnica, da si pridete ogledat železniški park v Mestnem Vrhu 56A pri Ptuju. Popeljali se boste lahko z vrtno železnico in si ogledali ostale železniške eksponate s katerimi se ukvarjamo.
Vsako prvo nedeljo v mesecu od i3h do i8h
VSTOP PROST
V primeru slabega vremena se srečanje prestavi za en teden
- /S—-'#
SN^jl
w ■■
Zanimivosti:
-Ogled Kabine lokomotive -Signali
-Vrtna železnica - Maketa G merila
OPOMBA:
Zaradi omejenega parkirnega prostora, je zaželjeno, da parkirate avtomobil pri blokih (označeno na zemljevidu) in se sprehodite slab kilometer do cilja (cca. 5-10 min hoje)
www.rw-slovenia.com
Legenda:
0 -Parkirišče Hgfl -Ptujski Grad @ -železniška postaja t -Železniški park
v petek, 20. 6. 2014, je v šolski avli Potekala podelitev priznanj učencem, ki so tekmovali v znanju slovenščine in Matematike ter državnem robotskem tekmovanju. V podelitev priznanj so nas Popeljali učenci 2. a-razreda z dramsko Uprizoritvijo odlomka iz pravljice Zvezdica Zaspanka.
Vsem dobitnikom priznanj iskrene
čestitke.
Podelitev priznanj učencem od 1. do 5. razreda
Košnja na star način v Sovičah
^ ti Francu Vindišu se še vedno trudijo, da bi zanamcem ohranili nekaj starih °kičajev. Eden izmed takšnih je tudi košnja na roko. Letos so se zbrali 14. junija.
Gospodinja je najprej v krušni peči pripravila dobrote za kosce. Zadišalo je po §erpi in gibanici, gospodar pa je v kleti preveril, ali bo zadosti pijače.
Pred zidanico je najprej deda Viktor "poklepal" kose, nato pa so se kosci s pesmijo na ustih spustili po bregu navzdol, na sicer težko dostopen teren, kjer so kose brile travo kot za šalo. Pri počitku so zmotili tudi srninega mladička, ki pa so ga pustili, da se je umaknil na varno. Med kosce so prišle tudi gospodinja in njene pomočnice, ki so prinesle polne
korpe dobrot in pa tudi hladne osvežilne pijače ni manjkalo.
Lep običaj, ki ga ohranjajo pri Vindiše-vih, vsako leto izzveni v pesmi, šalah in kmečkih dobrotah, ki za nekaj trenutkov povežejo prijatelje in jih popeljejo v čas, ko je ura tekla še malo počasneje. Se vidimo drugo leto.
Besedilo in foto: RŠ
____ Stran 42
V praznične dni z razstavo kruha
V
V Vidovi kleti je dišalo po domačem kruhu.
f	lanice Društva kmetic občine Videm so na cvetno soboto, 12. aprila, v
I	Vidovi kleti na ogled postavile velikonočno razstavo Naš vsakdanji kruh.
Četrto leto zapovrstjo so spekle okrog 15 vrst kruha, nekaj krušnih dobrot pa so na razstavo postavili tudi učenci videmske osnovne šole, s katerimi Videm-čanke sodelujejo v različnih projektih.
Videmčanke so v razstavo vložile veliko truda, znanja in tradicije, je povedala predsednica Ana Hrga ter dodala, da so bili prazniki že od nekdaj povezani s kruhom, ki prav v tem času najlepše diši. Tokrat je velikonočna miza dišala po mešanem, haloškem, ajdovem, rženem, krompirjevem, fižolovem, piri-nem, koruznem, sadnem, figovem, rozinovem kruhu in po pletenici, ki na praznični mizi ne sme manjkati.
Odprtje razstave so s plesom in prisrčnostjo polepšali otroci iz videmskega vrtca, razstavi pa je bila posvečena tudi pravljica Živin kruhek, ki jo je napisala Marija Kolednik Črnila.
lil videmski župan Friderik Bračič, ki je dejal, da so društva v občini kot korenine, ki vedno znova poganjajo in delajo nove zgodbe.
S KRUHOM USPEŠNE TUDI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU
Članice videmskega društva kmetic so se 12. aprila udeležile tudi državnega tekmovanja v ocenjevanju kruha. Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je namreč skupaj z Zvezo kmetic Slovenije spet pripravilo tradicionalno, 7. razstavo in 4. državno tekmovanje v ocenjevanju kruha.
Videmčanke so bile zelo uspešne: Milena Gabrovec je prejela zlato priznanje za haloški koruzni mešani kruh, Rezka Rozinger bronasto priznanje za sadni kruh, Danica Šibila bronasto za beli krompirjev kruh in Marjana Majhen zlato priznanje za navadni beli kruh. Čestitamo!
Besedilo in foto: TM
Odprtje razstave kruha so pred Vidovo kletjo s plesom in pesmijo obogatili otroci iz videmskega vrtca z mentorico Marinko Vaupotič, ljudski pevci Vinogradniki KD Videm in pater Janez Ferlež, razstavi pa je bila posvečena tudi pravljica z naslovom Živin kruhek, ki jo je napisala članica društva Marija Kolednik Črnila. Ob odprtju razstave je prizadevanje videmskih žena pohva-
Razstava je bila deležna pozornosti številnih obiskovalcev.
Lancovljanke na Ribniškem Pohorju
' M adnja junijska sobota je bila letos rezervirana za vsa-M koletno ekskurzijo članic DPZD Lancova vas. Lan-^ ^covljanke so se tokrat podale na Ribniško Pohorje, ^letnicam pa je služilo tudi vreme, ki je bilo kot nalašč primerno za spoznavanje nekaterih naravnih in kulturnih znamenitosti tega območja.
2 vožnjo po Dravski dolini s° izletnice prispele v Ribnico na Pohorju, kjer so v Apartmajih Ribnica najprej okusile tradicionalno pohorsko spe-c*aliteto — pohorski pisker. ^°bro okrepčane so se nato
z nizkim planinskim borom. Ribniško jezero je pravzaprav visoko šotno barje in je s širšo okolico vključeno v pohorski naravni rezervat. Sledil je kratek postanek, vedno duhoviti Franček pa je postregel še z
Vodič Franček je med potjo poskrbel tudi za kakšno poučno o Pohorski flori. Na Ribniškem Pohorju je še moč najti zdravilno arniko, zaščiteno rastlino, ki cveti ravno v tem času.
^peljale do Ribniške koče ^20 m), ki je že od nekdaj kraljica« pohorskih planinah koč. Ena skupina se je °dpravila na pohod, druga pa °stala pri koči ter preprogo Uživala na svežem zraku y v lepem razgledu.
^°dic Franček, s katerim so ^attcovljanke pred tremi leti .e odkrivale lepote Pohorja, |e Pohodnice najprej pope-do vodnega zbiralnika na
Vtal
Po
ern Črnem vrhu, nato pa urejeni sprehajalni poti J^lrno spomenika žrtvam ^ o na Jezerskem vrhu do ruškega jezera, obdanega
zgodbo o pravljičnem povodnem možu Jezerniku, ki naj bi prebival v tem jezeru. Pri Ribniški koči je nastala še skupna fotografija, nato pa je sledila vožnja do Josip-dola, kraja, kjer je leta 1909 ugasnila zadnja steklarska peč pohorskih glažut.
JOSIPDOL-SPOMIN NA STARE ČASE
Lancovljanke so si v kulturnem domu v Josipdolu ogledale muzejsko zbirko gospodarskih panog, ki so najbolj zaznamovale ta kraj
bKupmsKi posneteKje nastal pred Kiomsko kočo, najvisje ležečo planinsko postojanko na Pohorju.
v preteklosti in dajale kruh številnim generacijam — kamnoseštva, steklarstva in gozdarstva. Zbirko dopolnjuje muzej na prostem, kjer je moč videti staro steklarsko peč, pruharsko kamnoseško uto, orglarsko kopo, praktičen prikaz obdelave kamna in tudi leseno muzejsko hišo, ki je bila nekoč značilna za ta del Pohorja. Sicer pa je posebna zanimivost Josipdo-la tudi mogočen, 150 m dolg lipov drevored, ki nas prevzame ob prihodu v kraj.
Po ogledu so se Lancovljan-
ke spet odpeljale do Apartmajev Ribnica, kjer je ob piknik kosilu sledilo skupno druženje, nato pa so se sprehodile še po središču Ribnice na Pohorju z ogledom urejenih apartmajskih hiš ter župnijske cerkve sv. Jerneja, pred katero je tudi doprsni kip mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Skupno druženje bo Lanco-vljankam tudi letos ostalo v lepem spominu, prav gotovo pa se bodo na ogled lepot Pohorja odpravile še kdaj.
Besedilo in foto: PK
Prijetni trenutki oddiha ob Ribniškem jezeru, ki se ponaša tudi z rdečim lokvanjem.
Pobrežanke na Gorenjskem
f članice društva žensk Pobrežje so se letos odpravile I na ekskurzijo po Gorenjski. Na pot so se podale v zgodnjih jutranjih urah sončne majske sobote. Prvi daljši postanek je bil v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, v enem večjih romarskih središč, ki ga letno obišče na tisoče
romarjev.
Pot so nadaljevale do lectar-ske delavnice v Radovljici. Lectarna, ki je že leta 1766 izdelovala lecte in kasneje zamrla, je leta 2006 ponovno oživela v sklopu gostilne. Lectova srca, ki so okrašena izključno ročno, izdelujejo s starimi stroji po starodavnih receptih.
Po dobri skupni malici so izletnice pot nadaljevale do
enega od najstarejših gradov na Slovenskem. Blejski grad je v pisnih virih namreč omenjen že leta 1011. Podoba gradu nad jezerom z romantičnim otočkom in cerkvijo je blejska in tudi slovenska značilnost.
Po opravljenem delu v grajski tiskarni so se polne čudovitih vtisov odpravile še na Golico in si ogledale cvetoče travnike
narcis.
Čudovito gorovje in cvetoči travniki so izbrisali še tisto zadnjo skrb posameznice. Prijetno utrujene so se ustavile še na zgodnji večerji v
gorski gostilni. V prijetnem vzdušju na avtobusu so se zadovoljne odpravile proti domu.
Besedilo in foto: Milena Traper
Tradicionalno postavljanje mlaja
/ ■ "(udi letos se vaščani Pobrežja v Borštu niso izneverili tradiciji in so brez pomoči strojev, z lesenimi drogo-JL vi, postavili mlaj v počastitev 1. maja, praznika dela.
Postavljanje mlaja je v Borštu eden pomembnejših družabnih dogodkov, zato se zbere večina prebivalcev. Nekateri sodelujejo pri pripravi, drugi pri postavitvi, tretji pri analizi postavljanja, poskrbijo pa tudi za okrepčilo. Namen takšnih srečanj sta predvsem
P
druženje in zabava.
Besedilo in foto:
Andrej ka Vidovič
Tudi v Pobrežju so postavili mlaj.
Dogodki v Skorišnjaku
V
f lani društev spomladi na občnih zborih med dru-I gim načrtujejo aktivnosti in dogodke za tekoče leto, poskrbijo pa tudi za veselo druženje. Marca letos so tako v Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka pripravili obsežen načrt dela za leto 2014.
Pri pregledu zastavljenega načrta dela za preteklo leto in izvedenih aktivnosti so člani društva ugotavljali, da
so realizirali večino načrtovanih dejavnosti. Letos so si zastavili nove cilje in k že tradicionalnim dodali nekaj
novih vsebin. Radi pa tudi že običajne dogodke in aktivnosti popestrijo s čim novim. Med občnim zborom se jim je pridružil tudi župan občine Videm Friderik Bračič in poleg predsednika KS Leskovec Franca Kozela društvu namenil nekaj spodbudnih besed. Pohvalne besede so
društvu in vodstvu izrekli tudi predstavniki nekaterih drugih društev iz KS Lesko' vec. To daje članom novega vetra v krila, da s še večjih veseljem načrtujejo in ude' janjajo načrtovano tako zase kot za prijatelje. Ob konc11 občnega zbora so se zbran* poveselili ter izmenjali nekaj
Pohodniki ob zaključku velikonočnega pohoda	Tudi v Skorišnjaku so postavili mlaj.	Foto: Brane Orlač
besed ob dobri kapljici in °dlični glasbi mladih glasbenikov Alena Orlača, Žana Kozela in Patrika Vidoviča. Ob koncu so Alen in Anja Orlač ter Patrik Vidovič presenetili zbrane še s skečem in tako poskrbeli za smeh.
Velikonočni pohod
V	Društvu za napredek in razvoj Kocil poleg druženja skrbijo tudi za rekreacijo.
V	ta namen so se na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, odpravili na tradicionalni velikonočni pohod, ki sta &a tudi letos vodila Žalika *n Janez Belšak. Pohod vsako leto poteka po okoliških bribih, po navadi ob meji s
sosednjo Hrvaško, od koder je čudovit razgled na sosedne pokrajine. Letos se je pohoda udeležilo okoli štirideset pohodnikov. Z dobro voljo in veseljem do narave so botrovali tudi vremenu, ki jim je na pot poslalo nekaj dežnih kapelj. Po prehojeni poti so se vsi zbrali pri Jožici in Jožetu Kozelu, kjer so si oddahnili in se okrepčali.
KRESOVANJE IN
POSTAVLJANJE
MLAJA
30. aprila je potekalo tradicionalno postavljanje mlaja in kasneje kurjenje prvomajskega kresa. Za dvig mlaja so
morali moški pošteno zavihati rokave, a jim je s skupnimi močmi vendarle uspelo. Letos je prireditev ponovno potekala pri družini Orlač, kjer je zbrane prišel pozdravit tudi župan občine Videm Friderik Bračič. Vsi, ki so se prireditve udeležili, so se lahko skupaj poveselili, nazdravili z dobro kapljico in se okrepčali z odličnim golažem. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo, za katero je poskrbel muzikant Joži Zavec, poleg njega pa sta harmoniki raztegnila tudi Alen Orlač in Patrik Vidovič. Brane Orlač je letos pripravil presenečenje za vse, ki so se prireditve
udeležili, saj je pekel izvrstne palačinke, s katerimi je razveselil predvsem otroke.
PRAZNOVANJE GODU SV. URBANA
18. maja je pri kapelici sv. Urbana oz. Blaževi kapeli potekala sv. maša v čast sv. Urbanu, zavetniku vinogradov in vinogradnikov. Sveto mašo je daroval farni župnik Edvard Vajda. Zbrani so se nato lahko okrepčali s pečenkami iz kotla, dobro skori-šnjaško kapljico in ob veselem druženju izmenjali nekaj besed.
Melita Turk
V TD Šturmača se zmeraj kaj dogaja
("''V ogajanje v Šturmovcih je bilo tudi v poznih pomla-■ dnih tednih precej pestro. V začetku aprila smo v Turističnem društvu Šturmača imeli 5. letni občni zbor, v prvih dneh maja pa smo postavljali mlaj.
^a občnem zboru TD Štur-^ača smo analizirali delo btuštva v preteklem letu in u8°tovili, da je društvo ure-sUčilo zastavljene cilje. Nare-bbi smo tudi načrt dela TD Za leto 2014.
načrtu dela je vsako leto tudi postavitev mlaja, saj s' praznikov okoli 1. maja
nikakor ne moremo predstavljati brez postavljanja mlaja, kresov in zabav. Tako smo v Šturmovcih tudi letos postavili mlaj. Seveda so ga vaški možje postavili, kot se spodobi, na tradicionalen način, z rokami.
Besedilo in foto: LR
Člani TD Šturmača na 5. letnem občnem zboru
9. tradicionalno srečanje Šturmovčanov
A M e 9. tradicionalno srečanje Šturmovčanov je letos potekalo prvo soboto v juniju.
M ^Ko smo leta 2006 organizirali prvo srečanje, še nismo upali misliti na to, da bo naše druženje postalo tradicionalno in da se bo obdržalo toliko časa.
Zbrana druščina na tradicionalnem srečanju v Šturmovcih
Foto: LR
Tako organizatorjem kot udeležencem tega srečanja gre zahvala, da smo se srečali že devetič zapovrstjo. S tem izkazujemo, da verjamemo v to druženje kot ohranjanje tradicije, prijateljskih vezi in srečevanje prijateljev. Druženja so zadnjih nekaj let še toliko bolj pristna in prijetna, saj imamo v vasi prostor, kjer se lahko družimo. Petrova domačija, ki iz leta v leto dobiva lepšo podobo, je pravzaprav namenjena vaščanom in tudi mimoidočim pohodnikom ali drugim, ki si želijo ogledati ta prostor. Želimo si, da bi v prihodnjem obdobju lahko pridobili sredstva, s katerimi bi obnovili še del ostrešja in same domačije.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem posameznikom, vaščanom Šturmovcev, ki vse leto pridno skrbijo za Petrovo domačijo in svoj prosti čas posvečajo tudi temu, da domačija pridobiva in ohranja svojo podobo. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji letošnjega srečanja, vsem, ki so pomagali pri pripravi hrane, in vsem, ki so prinesli sladke dobrote. Za glasbo in veselo vzdušje se zahvaljujemo Jožetu Topolovcu, ki nas spremlja že nekaj let; na harmoniko pa sta letos zaigrala tudi mlada muzikanta, Žiga Kokol in Blaž Fridrih Gosak. Hkrati izrekamo zahvalo KS Videm in OO SDS Videm za
denarno donacijo za organizacijo tega srečanja.
Tudi letos smo organizirali tekmovanje v zabijanju žebljev, izpeljali smo ga v dveh kategorijah — klasični, odrasli smo dodali še kategorijo otrok. Med odraslimi je zmagal Jože Topolovec, pri mlajših pa Nino Rojnik. Prihodnje leto se bomo sre-
čali že desetič. Tako častitljiva obletnica prireditve, ki se dogaja v tako majhni vasi, dokazuje, da delamo dobro in da je prav, da takšna druženja in prireditve ohranjamo. Prihodnje leto bo srečanje še bolj slavnostno in nekoliko bolj posebno.
Laura Rožman
Četrto srečanje Haložanov
■ f onec junija je v Halozah, na domačiji Vindiševih v Ljubstavi, potekalo že 4. srečanje Haložanov. Prvo JL *kje bilo organizirano pred osmimi leti, ko so se štirje pari odločili, da poskušajo v Haloze ponovno privabiti vse tiste, ki so nekoč živeli v teh krajih, tiste, ki so tukaj ostali, tiste, ki so se sem vrnili, in vse tiste, ki so se odločili, da si novi dom ustvarijo v idilični in mirni pokrajini.
Tudi letos so se povabilu z veseljem odzvali. Žal nekaterih, ki so se srečanj že udeležili, ni več med nami. Tako nas vedno bolj žene misel, da je takšno srečanje še kako dobrodošlo za vse, tudi za tiste, ki se 40 in več let niso ne videli ne slišali, pa vendar jih na rodno vas, kraj veže neka čudežna moč, da obišče-
jo kraj, kjer so pustili toliko spominov, trpljenja, pomanjkanja. To je priložnost, da vidiš napredek kraja, da ponovno stopiš po stezicah, ki so ti ostale v spominu, da se prepustiš spominom otroštva in mladosti, hkrati pa vse to poveš in pokažeš generacijam, ki so za nami.
Srečanja se je udeležil tudi
Zbrana vesela družba na Vindiševi domačiji v Ljubstavi
Foto: arhiv Janžel
videmski župan Friderik Bra- je povedal, da te to, kar Je čič, v svojem nagovoru pa videl ob snidenju ljudi, ob
objemih, stisku roke, ob pozdravnem govoru, tako iskreno, resnično gane v dno duše. Takšne občutke lahko pokaže samo nekdo, ki je tukaj živel, odraščal ter doživel grenke in trpeče trenutke. Ob številnih družinah, ob pomanjkanju hrane ... Občina Videm se še kako zaveda, kakšen biser so Haloze, kakšen bi lahko bil izplen, če bi se zastavile prave smernice.
Da je res tako, so svojo dobro voljo v Haloze prinesli pevci Vinogradniki, ki so imeli prav poseben nabor pesmi - vse so govorile o Halozah, Haložanih, delu Marsikomu se je ob njihovem petju
zarosilo oko. Tudi sami so tukaj srečali ljudi, na katere so v tem hitrem in modernem času že skoraj pozabili.
V uvodnem govoru je ena od organizatork pozdravila vse navzoče in preletela zgodovino Haloz — kdaj je v Halozah zasvetila prva luč, zaigral prvi radio, televizor, kdaj je bil položen prvi asfalt itn. Ko živiš v tako skromnem kraju, si takšne stvari pač zapomniš. Včasih je bila v Halozah obdelana prav vsaka krpica zemlje, kjer je sicer zrastel dokaj bori pridelek, bil pa je le. Vsaj polovica vinogradov, zasajenih v sedemdesetih letih, je izginila, tisti, ki se še obdeluje-
jo, pa so preraščeni z raznim grmovjem. Nekoč urejeni bregovi so danes ponekod zaraščeni prav do hiš. Kje so tisti bistri potoki, studenci, stezice ...
V imenu organizatorjev se zahvaljujem županu, svetnikom in predstavnikom KS, ki so podprli naše srečanje, prav tako iskrena hvala Vinogradnikom za čudovite pesmi in ne nazadnje hvala vsem, ki ste se udeležili tega srečanja. Nasvidenje na našem naslednjem srečanju.
J. Janžel
Naši jubilanti
90 LET MARIJE KOLETNIK
barija Koletnik, z dekliškim Priimkom Vaupotič, se je r°dila 22. 4. 1924 v Tržcu, kjer v idilični hiši na naslovu Tržeč 47c živi še danes.
Ha dan njenega 90. rojstnega dne smo jo obiskali ^upan Friderik Bračič, Ber-narda Galun, p. Janez Ferlež 'n Marinka Muzek iz ŽK sv. Tida. Pred tem so jo že prišli °biskat in voščit Ivan, Angel-ca in Marija. Seveda je bil z nami tudi Franci, oskrbova-nec pri Koletnikovih.
Htož je delal v tujini, Marija Pa je doma gospodinjila. Ker nt$ta imela otrok, sta v oskr-
L
°° vzela šestletnega Francija, H ji je danes v veliko oporo, barija je živela z dvema bra-c°ma, a na žalost ji je mama hitro umrla.
Slavljenki želimo trdnega zdravja in lepo jesen življenja.
90 LET ANGELE JERENKO
^ngela Jerenko, z dekliškim Priimkom Pal, se je rodila 9. H 1924 na Selih. Doma je v barislovcih 2, jesen življe-
nja pa preživlja v domu starostnikov Muretinci. Svojo mladost je preživljala s petimi sestrami in bratom. Družino si je ustvarila v Barislovcih in rodila dva sina, danes pa jo razveseljujejo trije vnuki in dva pravnuka. Zaradi nemoči je morala v domsko oskrbo, kjer zanjo čudovito skrbijo. Pridno jo obiskuje sin Franc z družino, sin Ivan pa je v tujini.
Za njen 90. rojstni dan smo jo obiskali župan Friderik Bračič, Bernarda Galun, p. Jože Petek ter sodelavki ŽK sv. Vida Rozika Murko in Vida Pignar. V zelo prijetnem vzdušju in družbi smo se zadržali lep čas, saj so bili med nami tudi sestra, svak in nečakinje jubilantke. jubilantki in njeni družini želimo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva.
VISOK JUBILEJ ANGELE CEBEK
Angela Cebek, z dekliškim priimkom Mohorko, se je rodila 24. 5. 1924 v Trnovcu, stanuje pa na Selih 2.
Ob visokem jubileju smo jo na njeni domačiji obi-
Na obisku pri slavljenki Mariji Koletnik na njenem domu v Tržen
Z velikim veseljem smo za 90 let čestitali tudi Angeli Jerenko iz Barislovcev.
skali župan Friderik Bračič, Bernarda Galun, p. Jože Petek ter sodelavki ZK sv. Vida Rozika Murko in Vida Pignar. Slavljenka nas je pričakala v veliki družbi svojih dragih.
Že kot otrok je odšla od doma opravljat gospodinjska in kmečka dela. Poročila se je z Antonom Cebekom, vdovcem s šestimi otroki. V njunem zakonu so se jima rodili še sin in dve hčeri. Leta 1974 ji je mož umrl in je ostala sama na kmetiji, na kateri je delala do pozne starosti.
Danes so njeno veselje trije otroci, trije vnuki in dva pravnuka, hvaležni otroci s svojimi družinami pa skrbijo, da uživa v jeseni življenja. Jubilantki želimo trdnega zdravja in srečo v krogu njene čudovite družine.
BG
Visok jubilej - 90 let je v maju slavila Angela Cebek iz Sel. Na njenem domu jo je obiskala posebna delegacija iz občine in župnije.
V Vidmu odigrali najlepšo zgodbo vseh časov
red samostanom svetega Vida v Vidmu pri Ptuju je bil I ^na sončno cvetno nedeljo najprej slovesen blagoslov .M. presmecev župnika p. Tarzicija Kolenka, takoj za njim pa je sledil igrani veliki Kristusov pasijon, ki je bil letos nekaj posebnega.
Pripravili so ga mladi in zakonci iz Vidove fare, sodelovali pa so tudi člani KTD Klopotec Soviče - Dravci s presmeci velikani in kot igralci. Skupaj so na prav poseben način širili sporočilo velike noči.
V najlepši zgodbi vseh časov je nastopalo okrog 40 župlja-nov, tudi v rimski vojaški opremi, ki so bili razdeljeni v
različne skupine in vsak je dal v predstavo del sebe. Slovesni dogodek je spremljalo nekaj sto ljudi od blizu in daleč, ki so napolnili dvorišče pred samostanom sv. Vida in prostor pred domom misijonarja p. Miha Drevenška, kjer so zgodovinsko zgodbo tudi zaključili.
Besedilo in foto: TM
Spomini na enkraten dogodek v Vidovi fari ostajajo.
Velikonočni blagoslov obnovljenega križa
"Tk "T"a obrobju naselja Apače, ob glavni cesti, ki meji na I	Trnovec v občini Videm, je bila velikonočna sobo-
■4» X ta, 19. aprila, nadvse slovesna. Zupljani lovrenške in videmske fare so se zbrali pri Ivanu Mohorku (po domače Jonžetovih) pri slovesnem blagoslovu obnovljenega križa, blagoslovil ga je pater Jože Petek iz župnije sv. Vida.
Slovesnost so začeli s pesmijo Fantov treh vasi, nadaljevali Pa s kratkim zgodovinskim °risom križa, zanj je poskrbel brenk Muzek, ki je ob tem Predstavil še zanimive zgodbe domačinov, povezane prav s
pomnikom preteklosti. Postavili naj bi ga okrog leta 1890, večkrat je bil obnovljen, pred letošnjimi velikonočnimi prazniki pa je za obnovo poskrbel njegov lastnik Ivan Mohorko. Pri obnovi
Lastniku križa v Apačah in domačinom seje za to lepo dejanje zahvalil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, na sloves-nosti pa se je zbralo veliko ljudi od vsepovsod.
Videmski pater Jože Petek je blagoslovil obnovljeni križ in velikonočne jedi v košarah okrog novega križa.
so mu pomagali tudi nekateri domači mojstri, bakreno streho je izdelal kipar in restavrator Viktor Gojkovič, na slovesnem blagoslovu in pri pogostitvi vseh navzočih pa so Ivanu pomagali dobri sosedje in prijatelji. Lastniku križa in domačinom se je za to lepo dejanje zahvalil tudi župan občine Kidričevo
Anton Leskovar, ki je dejal, da je križ na tem mestu prav gotovo tudi spomin, da so tukaj živeli skromni in pridni ljudje. Posebno zahvalo in praznično voščilo je dodal še Stanko Orovič, predsednik sveta KS Sela.
Besedilo in foto: TM
Zgodbe iz videmske župnije
X T" župniji sv. Vida se je od maja do junija zvrstilo veli-X/ ko dogodkov. V nedeljo, 4. maja, sta se oba naša T zbora — mladinski in otroški — udeležila revije pev-skih zborov dekanij Ptuj - Zavrč, ki je letos potekala pri sv.
JUriju na Ptuju. Za mlade sta to prav gotovo priložnost, da Se Pokažejo in tudi pri drugih navdušijo, in spodbuda za nadaljnje pridno delo.
prave so stekle, vloge so se razdelile in vaje so se začele.
Presenečeni smo bili nad številom sodelujočih, ki so bili del uprizoritve. Iz vaje v vajo je bilo več nastopajočih, vsakega smo bili zelo veseli. Na
koncu smo se ustavili pri šte- zborom pa je nastopilo več generacij - otrok, mladine in vilki 71, z mešanim pevskim kot 100 nastopajočih iz treh odraslih. Na pomoč so nam
^ Vidmu smo na cvetno nedeljo uprizorili prvo pred-stav° na prostem — Kristusov Pasijon. Že kar nekaj časa |m° si želeli, da bi uprizori-1 zgodbo vseh zgodb zunaj z*dov in s tem naredili uvod ^ V£liki teden še bolj globok. et0s nam je to uspelo. Pri-
Mladi zelo radi prepevajo.
Fotografija vseh, ki so nastopili v Kristusovem pasijonu, predstavi na prostem.
z velikim veseljem priskočili tudi člani KTD Klopotec Soviče - Dravci, ki so nam zavzeto pomagali kot rimski vojaki in ljudstvo. Vsi nastopajoči so se zelo potrudili in svoje vloge odigrali zelo pristno, doživeto. Zelo so se potrudili tudi pri scenografiji in ozvočenju. Predstavo na prostem si je ogledalo približno 700 gledalcev.
USPEL TUDI VIDOV
KONCERT
V nedeljo, 8. junija, je pod občinskim šotorom potekal koncert, ki ga je organiziral p. Janez Ferlež. Vokalna skupina Glasniki se je povezala s tamburaši iz Majšperka, učiteljsko-vzgoj itelj skim pevskim zborom OS Hajdina in nekaterimi osnovnošolci iz Vidma in tako je nastal prijeten koncert. Bilo je nepozabno doživetje, saj je bil program zelo razgiban — od slo-
Skupinska fotografija vseh udeležencev lanskega oratorija v Vidmu	Foto: arhiv župnije
venskih ljudskih, narodnih, cerkvenih, črnskih duhovnih do dalmatinskih pesmi, torej za vsakega nekaj.
V petek, 4. julija, je bil med nami mladinski pevski zbor s Filipinov, ki je na svetovni turneji. Ob 19. uri je zbor prepeval pri sveti maši, po maši pa je bil še koncert in potem druženje zunaj cerkve. Med mnogimi cerkvami so si zbrali ravno cerkev v Vidmu, zato smo res lahko ponosni.
je velik organizacijski zalogaj, ki pa nam ga uspe rešiti z božjo pomočjo in požrtvovalnostjo mladincev animatorjev iz Vidma. Nanje smo resnično lahko ponosni, saj se v malokateri župniji mladina tako udejstvuje tudi v sklopu cerkve. Upam, da bo tega sodelovanja še več, saj smo vsi del občine in župnije in moramo sodelovati.
P. Janez Ferlež
NAPOVEDUJEMO
Od 7. do 11. julija bo pri nas potekal oratorij. Lani se ga je udeležilo 100 otrok, za katere je skrbelo 40 animatorjev. To
Blagoslov traktorjev in drugih kmetijskih strojev
na Selih
Ta Selih, v tamkajšnji podružnični cerkvi sv. Druži-ne, je bila nedelja, 1. junija, praznično obarvana. JL ^ Že tradicionalno so se verniki in številni kmetovalci zbrali pri slovesni sveti maši, nato pa je pred cerkvijo potekal še blagoslov traktorjev in drugih delovnih strojev.
Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo, pravi star slovenski pregovor. Tega se prav gotovo zavedajo tudi številni kmetovalci, ki so na Sela k blagoslovu pripeljali traktorje in druge kmetijske stroje. Tradicionalni blagoslov poteka v cerkvi sv. Družine že vrsto let v začetku
junija, ko na poljih, po vrtovih in v vinogradih vse kipi od rasti in novega življenja. Praznično mašo je letos daroval Karel Bedernjak, doktor teologije in duhovni pomočnik v župniji Crenšovci v Prekmurju, ob somaševanju p. Jožeta Petka iz videmske župnije. V pridigi je gospod
Prostor okrog cerkve sv. Družine na Selih so zasedli traktorji in drugi kmetijski stroji, ki so jih kmetovalci pripeljali k blagoslovu.
Foto: Tonček Horvat
Bedernjak spomnil tudi na vo in da mu je polje dajalo to, da je slovenski človek že vsakdanji kruh, danes pa je °d nekdaj povezan z nara- vloga kmeta velikokrat pod-
Sv. Izidor (Madridski), zavetnik kmetov in kmečkega stanu, priprošnjik za dobro žetev, proti suši, za dež Skromni španski kmet Izidor je živel v 12. stoletju. Rodil se je ok. leta 1070 v Madridu v Španiji. Bil je sin revnih staršev, ki so mu za doto dali močno in živo vero. Izidor je vse življenje delal kot najemnik pri nekem veleposestniku. Vsako jutro ga je pot vodila najprej v cerkev in šele nato na Polje.
Umrl je 15. maja 1130, ko je dopolnil 60 let. Pokopali so ga na župnijskem pokopališču, 40 let kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v cerkev. Na njegov grob so romali tisoči in tisoči in se mu priporočali. V sušnih časih so se zatekali k njemu z željo, da jim izprosi dež. Za svetnika je bil razglašen leta 1622. Njegovo čaščenje se je že stoletja prej razširilo po skoraj vseh evropskih deželah, kjer ga še danes častijo kot zavetnika kmetov in kmečkega stanu. Upodabljajo ga kot kmeta z motiko, žitnim snopom, s koso ali po legendi, kako za njim angeli orjejo s parom volov ali konj. Sveti Izidor goduje 15. maja.
Vz>; svetniki.org
cenjena. Nedeljsko praznično bogoslužje pa je obogatil tudi mladinski pevski zbor sv. Vida pod vodstvom Klemna Rutarja.
Po maši so se verniki zbrali pred cerkvijo, kjer je bilo moč videti številne traktorje in druge kmetijske stroje.
Sledil je njihov blagoslov s priprošnjo, da bi bilo delo varno, brez nesreč. Zbrani verniki so se nato še nekaj časa zadržali na prostem, saj so gostoljubni Selani tudi letos poskrbeli za pogostitev vseh obiskovalcev.
PK
Slovesno sveto mašo je vodil Karel Bedernjak ob somaševanju p. Jožeta Petka iz župnije sv. Vida.
Videmski upokojenci tudi kegljajo
't T" DU Videm so imeli že pred časom idejo in željo \/ po ureditvi lastnega kegljišča in ustanovitvi sekcije V vrvičnega kegljanja, za kar si je zelo prizadeval žal že Pokojni predsednik Mirko Černila.
^hku se je uspelo dogovori z Rudijem Palom, da se
na dvorišču gostišča Pri treh lipah uredi kegljišče za potre-
be društva. Mirkova želja je uresničena in videmska ekipa že tekmuje v ligi Petovio. Sicer pa se vedno več starejših ljudi ukvarja z rekreacijo in v videmskem društvu veli-
ko kolesarijo, igrajo pikado, kegljajo, organizirajo pohode in kopalne izlete. Pri vseh dejavnostih so uspešni.
TM
udi tako si videmski upokojenci nabirajo kondicijo.
Foto: Franci Hliš
Ribiško tekmovanje za pokal KS Pobrežje
t H turistično društvo Koranti iz Pobrežja je skupaj s Športnim ribiškim društvom Krap organiziralo tra-JL dicionalno ribiško tekmovanje za pokal KS Pobrežje. Udeležilo se ga je 20 ribičev, ki so štiri ure v lepem sončnem popoldnevu lovili in nalovili lepo količino rib. Zraven tekmovalcev se je zbralo tudi veliko gledalcev, ki so dajali moralno podporo ribičem.
Prvo mesto je zasedel Rado Junger, ki je ulovil slabih 18 kilogramov rib, drugo mesto Ludvik Fekonja, tretje Valter Kostanjevec in četrto mesto Boris Geč.
Ribiči so se v sončnem
popoldnevu sprostili od vsakodnevnih obveznosti, družili in nabrali energije za uspešno nadaljnje delo.
Besedilo in foto:
Andrejka Vidovič
Uspešen ulov zmagovalca Rada jungra	Dobitniki pokalov s predsednikoma društev
Pobreške Igre brez meja in ribji piknik
T" Pobrežju je bilo v nedeljo, 29. junija, veselo na že % j tradicionalnih Igrah brez meja, ki so jih letos dopol-V nili še z ribjim piknikom. Igre so potekale v organizaciji TD Koranti iz Pobrežja in Športnega društva Pobrežje.
S skupnimi močmi so člani Ekipe so se med seboj pome-obeh društev izpeljali zabav- rile v osmih športnih igrah, ne in zanimive športne igre, ob katerih so se zabavali tako v katerih je sodelovalo osem člani ekip kot tudi gledalci, ekip iz ožje in širše okolice. Igre je vodil domačin Marjan
Svetovno rokometno prvenstvo v Pobrežju
msm:
Sama žlahta je napihovala balone.
Nahberger, ki je nastopajoče spodbujal k aktivnemu sodelovanju. Pred vsako igro so mladi prikazali demonstracijo, da je bila izvedba lažja in uspešnejša.
Največ točk je v vseh osmih preizkušnjah zbrala ekipa TeDe Korant klub Dražen-ci in osvojila prvo mesto,
drugo mesto je zasedla ekipa ŠD AS, tretja pa je bila ekipa Sama žlahta iz Lancove vasi. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za okrepčilo z odličnimi ribami in pobreškim krompirjem.
Besedilo in foto-Andrejka Vidovič
Finalna igra - iskanje predmeta v slami	Mladi športniki so demonstrirali potek vsake igre.
V PGD Tržeč aktivni čez vse leto
ne počivamo in smo aktivni. Po zimskem zatišju je prišla Pomlad in z njo veliko novih izzivov.
Že v januarju smo si na občnem zboru zadali naloge za vse leto in aktivno pristopili k realizaciji. Februarja smo sodelovali ob žledolomu v okolici Postojne. Doma srno tisti mesec beležili le eno intervencijo — odstranitev podrtega drevesa na
V
lani Prostovoljnega gasilskega društva Tržeč tudi v letu 2014
cesti Majski Vrh-Podlehnik. Že januarja smo se na Ptuju v organizaciji Območne gasilske zveze Ptuj vključili v izobraževanje na tečaju za vodjo enote, tečaj sta uspešno konec marca zaključila dva naša člana in si s tem pridobila novo znanje in izkušnje ter čin nižji gasilski častnik. Prav tako se je v januarju na Ptuju začel tečaj za vodjo enot v organizaciji podravske gasilske regije. Zaključil se je v sredini maja, uspešno pa sta ga opravila dva naša operativca in si s tem pridobila čin gasilski častnik. Tudi v marcu, aprilu in maju smo aktivno sodelovali v procesu izobraževanja. Poleg internih usposabljanj se je osem naših članov usposobilo za varno delo z motorno žago v Vidmu, en član je opravil tečaj za bolničarja na Ptuju, štirje člani so opravili
tečaj za uporabnika izolirne-ga dihalnega aparata v Pekrah pri Mariboru, pet članov pa je opravilo tečaj za uporabnika radijskih zvez v Tržcu.
V pomladanskih mesecih smo trikrat intervenirali: 13. maja smo pomagali gasilcem iz Žetal pri gašenju požara vikenda v Žetalah, 15. maja smo pomagali podlehniškim policistom pri iskanju pogre-
šane osebe v Halozah, 10. junija pa smo pomagali gasilcem iz Leskovca pri gašenju požara gospodarskega poslopja v naselju Veliki Okič. Skupaj smo tako do 15. junija zabeležili pet intervencij. Nismo pozabili na druženje, saj smo 30. aprila pred gasilskim domom tradicionalno postavili mlaj. Prvo nedeljo v maju smo se že tradicional-
Fostavljanje mlaja
Posredovanje ob požaru gospodarskega poslopja v Velikem Okiču	Foto: arhiv PGD Tržeč
no dobili skupaj s prijatelji iz sosednjega PGD Videm v farni cerkvi sv. Vida in obeležili Florjanovo nedeljo v spomin vsem pokojnim gasilcem. 7. junija smo se udeležili proslave ob 60-letnici DVD Generalski Stol v bližini Karlovca na Hrvaškem. Na državni praznik, 25. junija, smo se že tradicionalno odpravili na tekmovanje Gasilske zveze Videm, ki je letos potekalo v športnem parku v Vidmu in smo se ga udeležili z desetinami: pionirji, člani A, člani B in veterani.
Tudi v naslednjih mesecih nam načrtov in motivacije ne bo zmanjkalo. Poleg vzdrževanja stalne operativne pripravljenosti se bomo lotili aktivnosti za odkup potrebnega travnika, severno od gasilskega doma. Omenjeno parcelo potrebujemo, saj bo dosedanje dvorišče pred gasilskim domom močno zmanjšano zaradi gradnje vzporedne lokalne ceste novi avtocesti Draženci—Gruškov-
je. 6. julija se bomo udeležili večje gasilske taktične vaje pri pobratenem gasilskem društvu DVD Lepoglava v hrva-
škem Zagorju. Konec avgusta se nameravamo z ekipo petih gasilcev udeležiti tekmovanja Firefighter Combat Challen-ge oz. »najtežjih dveh minut v športu«, ki bo potekalo na Bledu in velja za eno najtežjih gasilskih tekmovanj na svetu. Se naprej bomo delali z mladino, tako da jih bomo ponovno peljali na piknik gasilske mladine GZ Videm, ki bo letos v soboto, 30. avgusta, na Selih. Sodelovali bomo tudi z Osnovno šolo Videm na preventivnih predstavitvah za varstvo pred požari. Za vaščanke in vaščane Lancove vasi nameravamo organizirati predstavitev gašenja začetnega požara v kuhinji in podati preventivne ukrepe za varstvo pred požari v domačem okolju. V jesenskih mesecih nameravamo napotiti nekaj naših pripravnikov na nadaljevalni tečaj
za gasilca, da bodo pridobili ustrezna znanja in izkušnje za gasilca.
Vse zainteresirane, ki bi radi spoznali nase delo, še posebej otroke in mlade, vabimo, da nas obiščejo v gasilskem domu v Tržcu. Razkazali vam bomo naš gasilski dom, vozila in opremo. Najpogosteje nas boste v gasilskem domu našli ob sobotah ob 12. uri, ki je že več desetletij naš skupni vsakotedenski termin druženja. Vsem občankam in občanom, ki nas podpirajo, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo prijetne dopustniške dni. Ob tem pa ne pozabite na preventivne ukrepe varstva pred požarom v času, ko vas ne bo doma.
Drago Šeliga, predsednik PGD Tržeč Jani Požar, poveljnik gasilske enote Tržeč
Praznična Florjanova nedelja na Selih
V nedeljo, 4. maja, so gasilci PGD Sela že tradicionalno na prazničen način obeležili god svojega zavetnika sv. Florjana. Ob tej priložnosti so se gasilci zbrali pri slovesni sveti maši v podružnični cerkvi svete Družine na Selih. Mašo je tudi tokrat daroval p. Jože Petek iz videmske župnije. Prav na njegovo pobudo so selske gasilce obiskali njegovi gasilski tovariši iz PGD Prežganje. Gostje iz Lju-
Kipec sv. Florjana je v cerkev sv. Družine ponesel Ivan Vidovič.	Foto: Anton Mohorko
bljane so tako vrnili obisk selskim gasilcem, ki so se udeležili Florjanove maše teden dni prej na Prežganju.
Gasilci s Prežganja so se v gosteh na Selih dobro počutili, v sproščenem druženju, ki je sledilo po maši, pa je bilo v neformalnem pogovoru slišati, da si gasilci naslednje leto ponovno vrnejo obisk.
Matjaž Klasinc
Selskim gasilcem so se na letošnji Florjanovi nedelji pridružili gasilci s Prežganja.
Utrip GZ Videm
■ ri PGD Leskovec bo 6. septembra dan gasilcev GZ I ^ Videm. Gasilsko praznovanje, ki se vsako leto obeleži ■A. s svojim dnem, bo povezano s predajo obnovljenega gasilskega doma. Domače gasilsko društvo je v sodelovanju z občino Videm lani obnovilo streho in fasado, letos pa bosta urejen še spodnji del fasade in zunanji videz.
priložnost, da gasilci proslavijo dosežene rezultate in si Postavijo nove cilje. Postavljanje novih ciljev je vedno povezano s prisotnimi predstavniki lokalne skupnosti, saj s° naloge, ki jih gasilci izvajajo, temeljne naloge lokalne skupnosti. Velikost praznika Pa je vedno odvisna od vloženega dela gasilcev. Več ko Uekdo naredi, bolj si slavje zasluži in večjo težo ima. Slav-Je gasilcev je tudi praznik krajanov, saj slavijo tisti, ki jim zagotavljajo varnost, to pa je vrednota, ki jo najbolje znajo ceniti tisti, ki jo potrebujejo. Verjeli ali ne, to smo vsi, in to vsak trenutek, kajti pozabiti Ua preventivo pomeni vrača-nje nazaj ali celo v pogubo. Gasilci pričakujejo, da bodo
ob njihovem prazniku prisotni tudi župani in drugi predstavniki lokalne skupnosti, saj gasilsko delo ni navadno društveno delo, ampak je v javnem interesu. Svojega dela ne opravljajo ljubiteljsko, ampak skrajno profesionalno in odgovorno. Opravljajo naloge, ki so opredeljene kot naloge lokalnih skupnosti, in v ta namen tudi prejmejo sredstva, ki pa žal ne zadoščajo niti za pokritje vseh zakonskih obveznosti. Gasilci prejeta sredstva iz proračuna oplemenitijo s svojim dodatnim delom, vse skupaj pa namenijo za večjo varnost občanov, kar je ena od temeljnih nalog občine.
Ko gasilci ob prazniku opozorijo nase in na pomen gasilskega dela, to ni samo sebi namen, ampak je to tudi
oblika animacije občanov za pomen varnosti. Varnost je vrednota, za katero se je treba vedno boriti, vanjo je treba vedno vlagati, kajti za zamujeno večkrat ni plačila.
TEKMOVANJE GZ VIDEM
V sredo, 25. 6. 2014, je pri PGD Videm potekalo tekmovanje gasilcev iz Gasilske zveze Videm. V kategorijah pionirjev, mladine, članov in veteranov se je pomerilo kar 24 ekip. Nastopajoče ekipe so dosegle izredno dobre tekmovalne rezultate, kar pomeni, da je v ekipah pozitivna energija za dobrim gasilskim znanjem.
Glede na to, da gasilsko tekmovanje zajame vse generacije in da je gasilska družina precej velika, imamo vedno težave z oblikovanjem koledarja prireditev, saj nikoli ni mogoče ustreči vsem, pa čeprav smo z določitvijo 25- 6. kot stalnega termina dosegli najugodnejši termin. Letošnje tekmovanje je zaznamovalo tudi slabo vreme, ki pa se je v nadaljevanju »usmililo« gasilske vztrajnosti in omogočilo uspešno izvedbo tekmovanja.
Cilj tekmovanja je zraven dobrih rezultatov, ki naj bi prispevali k uspešni operativi, predvsem v kadrovski krepitvi društev. Tako smo tekmovanje prilagodili temu, da lahko nastopi čim več enot, kar pomeni veliko koristnega dela v gasilskih enotah. Tistim, ki tokrat ni uspelo oblikovati ekipe ali zabeležiti dobrega rezultata, velja nasvet, da moramo s pripravami za naslednje leto začeti že danes in da pravih in zvestih gasilcev ne premami in premaga nihče.
SREČANJE GASILSKIH VETERANOV
V petek, 30. 5. 2014, je potekalo letošnje srečanje gasilskih veteranov. Dobili smo se pri PGD Sela, si ogledali uvodni program, gasilski dom in se družili. V nagovoru je vodja veteranov pri GZ Videm Jože Muršek poudaril pomen druženja, predsednik GZ Videm mag. Janez Merc pa ob predstavitvi dela zveze nakazal zasluge veteranov za vse, kar imajo gasilci, saj so postavili temelje, na katerih danes gradimo zanesljivo gasilsko organizacijo. Tisti, ki ne ceni preteklosti, ne more ustvarjati prihodnosti, in za bogato preteklost gre zahvala veteranom, ki so z velikim samoodrekanjem v težkih trenutkih ustvarjali materialne pogoje gasilskega dela. Delo, ki so ga opravili veterani, so čutili tako gasilci kot občani, saj je gasilsko delo namenjeno pomoči občanom, ne le lastnemu interesu. Odnos do veteranov je odnos do vsega, kar so ti ustvarili, je zahvala za narejeno, je povabilo za nadaljnje dobro sodelovanje, saj so njihove izkušnje bližnjica do marsikatere rešitve in so zelo pomemben del gasilske družine.
Zaključka ne morem strniti brez pohvale in zahvale za vse narejeno in brez želje, da naj to, kar so veterani prinašali občanom, tj. mir in varnost, življenje povrne z zdravjem in vsem dobrim, česar ni nikoli preveč. Na koncu so si veterani zaželeli, da bi se mnogokrat srečali, mi pa jim želimo, da še dolgo uživajo plodove svojega bogatega gasilskega dela.
Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm
VABILO
2. SREČANJE GASILSKE MLADINE GZ VIDEM
KDAJ: sobota, 30. avgust 2014, ob 8.30 KJE: Sela
KDO: učenci od 2. do 9. razreda KAJ SE BO DOGAJALO? Ogromno! Pripravili smo pester in nepozaben program: gasilske delavnice in gasil-sko-športne igre.
PRIJAVE sprejemamo do ponedeljka, 25. avgusta 2014, Pn mentorjih mladine v gasilskih društvih, kjer dobite tudi več informacij: PGD Leskovec (Davorin Potočnik, 031 435 558), PGD Podlehnik (Denis Junger, 040 143 822), pGD Sela (Matjaž Klasinc, 031 747 372), PGD Tržeč (Jani Požar, 031 741 481), PGD Videm pri Ptuju (Dorotej Horvat, 040 699 301), PGD Žetale (Oto Pulko, 041 996 417).
Gasilci so se dobro znašli tudi v dežju
f ^ asilska zveza Videm je v deževnem prazničnem ■ ..^dopoldnevu, 25. junija, pri PGD Videm, na bli-A žnjem športnem igrišču, pripravila tradicionalno gasilsko tekmovanje za pionirje, mladince, člane, članice in veterane. Tekmovanje je ves čas spremljal dež, kljub vsemu pa je bil konec dober. Na podelitvi se je gasilcem pridružil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Za pokale in medalje se je potegovalo 25 ekip in na koncu so bili rezultati naslednji: pri pionirjih je prvo mesto osvojila ekipa PGD Podlehnik, drugo mesto ekipa PGD Videm in tretje mesto ekipa PGD Sela, pri mladincih je zmagala ekipa PGD Sela, druga je bila ekipa PGD Videm in tretja ekipa PGD Podlehnik, pri članicah je zmagala ekipa PGD Podlehnik pred PGD Žetale. Najhujša je bila konkurenca
pri članih A, zmaga je tokrat pripadla ekipi PGD Žetale 1, druga je bila ekipa PGD Žetale 2 in tretja ekipa PGD Tržeč.
Ekipi PGD Sela 1 in Sela 2 sta osvojili prvo in drugo mesto v kategoriji člani B, tretje mesto pa je zasedla ekipa PGD Žetale. Pri veteranih sta se pomerili le dve ekipi, prvo mesto je osvojila ekipa PGD Sela, na drugem pa je bila ekipa PGD Tržeč.
TM
Najmlajši gasilci v akciji
Zanimivo je bilo tudi v mladinski konkurenci.
Utrinek z zaključne slovesnosti, ko je zbrane nagovoril tudi videmski župan Friderik Bračič.
Foto: Domen Golob
Male gasilce smo ujeli pri pokalih in medaljah.
Prvi in drugi razred OŠ Leskovec
Novičke iz PD Naveza
Stran 57 ______
' M ačelo se je poletje, sneg v gorah počasi, a vztrajno M kopni. Za planince se bo začel najlepši čas v letu, ko " Uborno lahko uživali v plezanju po skalah, na pohodih po dišečih visokogorskih travnikih ter se prepustili miru in spokojnosti gora.
Letos je za nami že kar nekaj Pohodov. V marcu smo se podali v sosednjo Hrvaško na Ravno goro. Pohoda se je udeležilo 30 planincev, med njimi tudi naši mladi planinci iz OŠ Sela. Pot smo začeli v Cvetlinu in se po prijetni gozdni poti podali najprej do Pustega duha in do Filičeve-ga doma. Najbolj pogumni s° preizkusili varovano plezalno pot na Velikih pečinah in pri Filičevem domu. Aprila smo se podali na Mrzlico, 1122 metrov visoko goro nad
Žalcem. Pohod smo začeli v Zabukovici in po slabih dveh urah se nam je na vrhu že odprl pogled na večji del slovenskih hribovij in gora. Nazaj grede smo se podali še na Kamnik, ki je kondicijsko rahlo zahtevnejši, saj je zgornji del poti precej strm.
Maja nas je pot zanesla na Dobrčo. Pot smo začeli v kraju Brezje pri Tržiču. Čeprav je zjutraj deževalo, se pravi planinci dežja niso ustrašili in že kmalu smo bili nagrajeni z jasnim vremenom ter
Va Ravni gori je bilo 30 naših planincev.
Mrzlica -1122 metrov visoka gora nad Žalcem
Utrinki s pohoda po Halozah
Na vrhu Strelovca
Do konca leta nas čaka še nekaj pohodov, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Vse aktualne informacije o pohodih lahko najdete na spletni strani www.pd-naveza.si ali na naši Facebook strani.
čudovitimi razgledi, ki jih ponuja vrh Dobrče. Z vrha smo se spustili do koče, ki je znana po odlični hrani in (pre)velikih porcijah. Po okrepčilu je sledil spust preko Lešanske planine do avtobusa. Tudi tega pohoda so se udeležili mladi planinci iz OS Sela.
V juniju smo opravili dva pohoda. Prvi pohod smo imeli po Halozah, ko smo se iz Vidma podali na krožno pot skozi Dravinjski Vrh in Ljubstavo. Gostoljubni Haložani so nas počastili z domačo kapljico in pecivom, za kar se jim zahvaljujemo. Naš drugi pohod bi moral biti na Krofičko, vendar so bile pod vrhom
še vedno zimske razmere in bi bil vzpon prenevaren, zato smo raje osvojili sosednji Strelovec. Pot smo začeli v Logarski dolini in se po nenehno vzpenjajoči se poti podali do koče na Klemenči jami. Po krajšem počitku smo pot nadaljevali do najdebelejšega macesna v Sloveniji. Tukaj smo se razdelili v dve skupini. Učenci iz OŠ Sela so se vrnili do koče, kjer so imeli nekaj časa za igro, nato pa so odšli nazaj v dolino, kjer so obiskali Pravljični gozd. Odrasli so se pa podali na vrh Strelovca, kjer nas je pričakalo precej mrzlo vreme. Po hitrih formalnostih na vrhu smo sestopili v Robanov
kot, kjer nas je že čakal avtobus z učenci in spremljevalci.
Ob koncu šolskega leta je prav, da se zahvalimo mentorici iz OS Sela, učiteljici Petri Hadler, ki vlaga ogromno truda v delo z mladimi planinci. Hvala! Veselimo se sodelovanja v naslednjem šolskem letu.
Preživite prijetno poletje. Naj bo v objemu gora.
Besedilo in foto: Marko Vinko, tajnik PD Naveza
Koranti iz Lancove vasi letos od Rogle do Kop
V
f ^ e p ra v se je letošnjega pohoda korantov iz Lancove I vasi udeležilo bistveno manj ljudi kot preteklo leto, spomnimo, lani je bilo na Veliki planini okrog 150 pohodnikov, tudi letošnji v ničemer ni zaostajal za tistimi iz preteklih let. Še več, za letošnjo izvedbo lahko rečemo, da je resnično šlo za pravi pohod oz. že kar podvig, saj smo morali premagati del poti na Pohorju — od Rogle do Kop, za kar smo s postanki vred porabili več kot šest ur. Kljub razmeroma dolgi trasi je pot minila brez večjih težav, vsi udeleženci so lahko uživali v lepih razgledih, ki jih je ponudilo lepo vreme, dobro pa je del tudi svež pohorski zrak.
Že 14. pohoda korantov iz Lancove vasi, njihovih simpatizerjev, prijateljev in sovaščanov se je letos udeležilo 65 ljudi, ki so bili kljub dolgi poti na koncu zadovoljni. Kako tudi ne, saj je bilo tudi letos dobro poskrbljeno za malico in pijačo. Kuharja Srečko in Edvard sta že zjutraj pred začetkom poti poskrbela, da so se prisotni v svežem vremenu pogreli s kislo juho. Sledila je pot iz našega 1517 m visokega zimskošportnega središča proti vrhu nad Slovenj Gradcem. Pohodniki smo med potjo postali na Lovrenških jezerih, ki so na večino prisotnih naredila lep vtis. Nato smo se sprehodili čez prostrane smrekove gozdove in gozdne
jase, naslednji cilj pa je bila Ribniška koča. Po manjšem okrepčilu v obliki kavice ali Šilca žganja je sledil zaključni del s prihodom na Kope. Tam je bil najprej čas za malico, odlično pripravljene dobrote z žara pa so teknile prav vsem. Sledilo je prijetno druženje in nato poznopopoldanski prihod domov v Lancovo vas.
Čeprav nas je bilo letos manj kot v preteklih letih, lahko v en glas zatrdimo, da je bilo vse dobro in da je pohod odlično uspel. Zadovoljni obrazi udeležencev so povedali več kot tisoč besed, kar je za predsednika sekcije korantov Lancova vas Danila Turka in vse, ki se trudijo pri izvedbi in izbiri trase poho-
dov, dokaz, da zadeve potekajo v pravo smer, obenem pa obveznost za v prihodnje. Organizacijski odbor pa že smelo pogleduje naprej, saj lancovske korante naslednje leto čaka že 15. pohod. Kam
nas bo pot zanesla, še sami ne vemo, prav gotovo pa Slovenija skriva toliko lepih kotičkov, da bo izbira prava, ne glede na to, kam se bomo odpravili.
Tadej Podvršek
Stran 59 ______
Jubilejnih 10 let ŠD AS
' M elo aktivno Športno društvo AS je v soboto, 21. juni-M ja, proslavilo 10-letnico delovanja in ob tej prilo-^žnosti so ustanovnim in prizadevnim članom podelili posebne društvene zahvale. Po uradnem delu je bilo pri domačiji Poslančec veselo, tudi v družbi ansambla Haloški muzikanti.
^ tej 10-letni zgodovini so Demoni. Predsednik dru-S1 asovci uredili prostore na štva Bojan Merc pravi, da so domačiji Poslančec v sode- ponosni na svoje dosežke, ki lovanju z društvom Koranti pa jih še vedno nadgrajujejo
in si želijo še naprej dobrega sodelovanja z občino Videm, KS Soviče - Dravci - Vareja in drugimi društvi na tem območju.
Omenimo še, da ŠD AS že tradicionalno organizira poletno ligo malega nogome-
ta, v kateri sodeluje 10 ekip, ena od teh tudi iz sosednje Hrvaške. Sicer pa se športni navdušenci ŠD AS z veseljem udeležujejo nogometnih turnirjev v občini in izven nje, kjer dosegajo vidne rezultate.
TM
Nogometni turnir v Doleni
r^redzadnja junijska sobota je bila v Doleni špor-I ^ tno obarvana. Na tamkajšnjem travnatem igrišču je namreč potekal tretji malonogometni turnir, organi-Zacijske niti pa so bile tudi letos v rokah bratov Damjana in Martina Skela.
"p
Urnir je na nogometno Zelenico 21. junija privabil ^ 1 ekip. Po prvem odigra-nem skupinskem delu se je v nadaljevanje tekmovanja Uvrstilo šest ekip. Sledil je Ponovni žreb, šest ekip pa se Je nato pomerilo v tekmah na zPadanje. Za prva tri mesta s° $e tako borile tri ekipe, Najbolje pa so se odrezali c ani ekipe ŠD Selan in tako °Sv°jili prehodni pokal za 1. rriesto- Na drugo mesto se je Uvrstila ekipa Joe Fernandes,
pokal za tretje mesto pa si je priigrala ekipa SGD Audi.
Na turnirju so se pomerili tudi v izvajanju strelov z »bele točke«. Kot najboljši strelec se je izkazal Božo Mlakar, drugi je bil Žiga Zupanič, tretje mesto pa je osvojil Dušan Svenšek. Po zaključenem turnirju je sledilo še skupno druženje vseh udeležencev, saj je organizator poskrbel tudi za okusno okrepčilo in osvežitev.
PK
Največ nogometnega znanja je na turnirju v Doleni pokazala ekipa ŠD Selan in domov odnesla prehodni pokal za 1. mesto. Foto: arhiv Skela
POLICIJA SVETUJE
Vožnja poleti in zgostitve prometa v času letne
turistične sezone
Opozorilo udeležencem v prometu
Ponovno smo zakorakali v vroče poletje in s tem v čas dopustov, ko se bomo s svojimi vozili odpravili na počitnice. Prav tako se bomo tudi letos soočali z veliko gnečo na cestah na območju občine Videm, zato ni odveč, da vam dam nekaj koristnih nasvetov, kako se najbolje pripraviti na prometne zagate v teh poletnih mesecih.
Vožnja poleti se v veliki meri razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Poleg vročine in gostejšega prometa (zastojem se tudi letos ne bo moč popolnoma izogniti) se na cestah v večjem številu pojavijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji in navadami. Te voznike, predvsem iz R Češke in R Slovaške, v času turistične sezone vsakodnevno srečujemo tudi na cestah občine Videm, ko izgubljeni in nepozorni iščejo poti v smeri obmorskih in drugih turističnih krajev.
Vse udeležence v cestnem prometu zato v tem obdobju opozarjamo:
• da kljub vročini, gostemu prometu ter
morebitnim zastojem ostanete strpni in upoštevate cestnoprometne predpise;
•	da nas do cilja lahko varno pripelje zgolj defenzivna vožnja;
•	da je tudi poleti problematična utrujenost, ki jo je moč opaziti pri nekaterih voznikih. Pri daljših potovanjih je zato izredno priporočljivo načrtovati več postankov, pri tem vozilo dobro prezračiti, narediti nekaj razgibalnih vaj in uživati osvežilne brezalkoholne pijače;
•	da utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega počutja ne gre podcenjevati, saj se znakov velikokrat zavemo prepozno, ko smo že vpleteni v prometno nesrečo;
•	da ste med vožnjo popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na cesti in ob njej ter da odložite vse nepotrebne opravke v vozilu za čas, ko boste vozilo ustavili;
•	da pri vožnji poskušate predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih ter se na to pravočasno pripravite;
•	da se zavedate, da na cesti niste sami in da od vašega ravnanja ni odvisna zgolj vaša varnost, temveč tudi varnost vseh drugih udeležencev v prometu;
•	da pokličete policijo na številko 113,
če v prometu opazite voznika pod vplivom alkohola, voznika, ki je utrujen, ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug način ogroža varen potek prometa. Policisti bomo zoper takšnega voznika izvedli ustrezen ukrep in s tem zagotovili varnost drugih udeležencev in njega samega;
•	da preko sredstev javnega obveščanja redno spremljate prometne informacije;
•	da se pred odhodom na pot prepričate o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa ter glede na pridobljene informacije za pot izberete lokalne, regionalne in druge, manj obremenjene cestne povezave.
Vsem želimo srečno vožnjo in prijetne, predvsem pa varne poletne dni!
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Tatvine vozil in predmetov iz vozil
Glede na to, da so pred nami poletni meseci, v katerih se nas večina odpravi na dopust, vam posredujemo nekaj nasvetov, kako se v naj večji meri zavarovati pred nepridipravi, ki prežijo na našo lastnino tako na dopustu kot doma.
Svetujemo vam:
— Torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajte na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove; varneje bodo shranjeni v prtljažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne sodijo v
predale vozila.
-	Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem. Ne puščajte prtljage na strehi avtomobila.
-	Če je le mogoče, ne puščajte ključev v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, servisi ...). Preprečili boste ponareditev ključev in tatvino vozila.
-	Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo, prtljažnik in pokrov posode za gorivo.
-	Vključite alarmno napravo.
-	Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za
kratek hip.
VLOM V VAŠ AVTO LAHKO STORILEC IZVEDE V MANJ KOT 30 SEKUNDAH!
SAMO V VRTEC SEM SKOČILA -iti pustila torbico na prednjem sedežu ■■■ Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno varujte svojo lastnino.
ZAKLEPAJTE AVTOMOBILE
Zapirajte okna in zaklepajte vrata avtomobila. Vrednejši predmeti v avtomobilu pritegnejo tatove in vlomilce!
Tatvine avtomobilov, vlomi vanje in odvzemi so pogosta kazniva dejanja. V Sloveniji letno izgine več kot 1300 vozil. Le četrtino ukradenih vozil uspe policiji izslediti. Večina avtomobilov je v Slove-niji ukradenih med 23. uro zvečer in 5-uro zjutraj. Precej ukradenih vozil tatovi takoj spravijo čez mejo v tujino ali pa jih nekaj časa skrivajo v kakšni garaži ter jih, ko najdejo kupca, odpeljejo iz drža-Ve- So tudi primeri, ko ukradena vozila razstavijo in jih po delih prodajo doma. Za tatove sta najbolj zanimivi znamki Volkswagen in Renault, bistveno pa ne Zaostajajo tudi druge znamke, kot so Mercedes, BMW, Audi, Opel itn. Avtomobil je možno nasilno dokaj preprosto odpreti brez večjega napora in vidnih Poškodb. Policijska statistika ugotavlja, da redko izginejo vozila, v katerih so vgrajene dodatne alarmne naprave.
vozilo vam lahko ukradejo že v petih MINUTAH!
Svetujemo vam:
" Ne parkirajte na slabo razsvetljenih ulicah in parkirnih prostorih.
~~ Kadar zapuščate svoje vozilo, izvlecite
ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da ključavnica zaskoči, zaklenite vozilo, zaprite vsa okna in vrata, ne pozabite na prtljažnik.
-	Torbic, kovčkov, plaščev in drugih vrednejših predmetov nikoli ne puščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih v avtomobilu. Vzemite jih s seboj ali jih zaklenite v prtljažnik.
-	Ne puščajte zlatnine, denarnic, gotovine, plačilnih kartic, čekov ali drugih vrednejših papirjev v predalih avtomobila.
-	V avtomobilu ne puščajte dokumentov o vozilu (prometno dovoljenje, zelena karta, servisna knjižica) in svojih osebnih dokumentov.
MED VOŽNJO SE ZAKLEPAJTE
Tako boste nepovabljenim preprečili vstop v vozilo — tudi v križišču pri rdeči luči na semaforju!
-	Vgravirajte identifikacijsko številko na vse steklene površine v vozilu. Tatovi ne marajo označenih vozil.
-	Kontaktni ključ vzemite iz ključavnice tudi, če je avtomobil v vaši garaži.
—	Dobra zaščita za draga kolesa so matice (vijaki, ki se zaklepajo).
—	Pokrov na rezervoarju za gorivo dodatno zavarujte in zaklenite. Ce opazite, da je namerno poškodovan, ga takoj zamenjajte in obvestite policijo.
—	Razmislite o nakupu dodatne naprave za zaklepanje ali blokado menjalnika, volana in nožne zavore.
—	Elektronska blokada vžiga motorja je vedno dobrodošla. Priporočljivo je, da v svoje vozilo vgradite alarmno napravo proti tatvini in vlomu, ki jo ob zapuščanju vozila vključite.
—	Zaščitite avtoradio. Poskrbite za enostavno montažo, ki omogoča, da radio vedno, ko zapuščamo avto, vzamemo s seboj. Povežite ga z alarmnim sistemom, uveljavljajo se tudi druge oblike zaščite (kodirane kartice, brez katerih radia ni možno vključiti ipd.).
—	Popolnega varovanja ni, zato vam svetujemo, da pomislite na kasko zavarovanje svojega vozila.
—	Možnost satelitskega nadzora (sledenja) vozil (VIASAT).
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Domača homeopatska lekarna
Uomača homeopatska lekarna
homeopatija se kot metoda zdravljenja uporablja že več kot 200 let. Princip zdravljenja je razvil nemški zdravnik Mrnuel Hahnemann. Homeopatska zdravila so primerna za vse generacije ln se uporabljajo za akutne in kronič-ne težave. Za samozdravljenje akutnih težav dobite v naših lekarnah s strokovnim svetovanjem farmacevta določena homeopatska zdravila. Pri akutnih težavah imajo homeopatska zdravila hitrejši učinek kot zdravila tradicionalne medicine. Da si lahko kar najhitreje Pomagamo pri svojih nenadnih težavah, najbolje, da imamo v domači homeopatski lekarni naslednja zdravila: Apis rnellifica) Aconitum napellus, Arniča fontana, Arsenicum album, Belladon-J^a’ Hypericum perforatum, Chamomil-a’ Khus toxicodendron, Cantharis in
Gelsemium.
Apis mellifica se uporablja pri:
—	pikih insektov, kjer je koža rdeča, napihnjena, srbeča. Pojavi se žgoča bolečina;
—	sončarici;
—	prvem stadiju herpesa, ko se pojavi pekoča, zbadajoča bolečina in še ni mehurčka;
—	angini, ko oseba težko požira, žrelo in mandlji pa so močno otekli;
—	opeklinah, ko sta prisotna rožnat edem in zbadajoča bolečina;
—	otečenih vekah, ki so rdeče, vroče, s sijočo površino kože, kot da so napolnjene z vodo. Prisotna je tudi zbadajoča bolečina;
—	ječmenčku, ki je boleč, vroč, pekoč, rdeč in se pogosto ponavlja. Veka je otekla;
-	akutnih težavah z močno oteklimi sklepi, bledo rožnate barve. Prisotna je zbadajoča bolečina in prizadeti del je močno občutljiv za vsak dotik, pritisk, toploto.
Za vse indikacije velja, da se stanje izboljša s hladnimi pijačami, hladnimi obkladki.
Aconitum napellus uporabimo na začetku bolezni, ko pride do pojava simptomov naenkrat in je bil pacient izpostavljen mrzlemu, hladnemu vetru oziroma vremenu. Zelo učinkovit je v samem začetku bolezni. Uporabimo ga pri:
-	nenadnem prehladu, ko zaznamo, da se bo nekaj zgodilo, ali čutimo prve simptome nahoda;
-	gripi, ki je posledica izpostavljenosti mrzlemu, hladnemu vetru;
-	nenadni visoki vročini brez znojenja;
-	nenadnem vnetju ušes;
-	bolečem žrelu;
-	suhem, dražečem kašlju, ki je posledica suhega, hladnega vremena;
-	nespečnosti zaradi šoka, slabih novic, hude prestrašenosti;
-	nenadnih napadih strahu in panike, na primer po poškodbi, nesreči ali drugem neprijetnem dogodku.
Arniča montana je prvo homeopatsko zdravilo po poškodbi. Ustavi krvavitev, prepreči nastajanje otekline ali gnojnega izcedka, zmanjšuje modrico in pospeši celjenje ran. Uporabimo jo:
-	takoj po fizičnem in psihičnem naporu;
-	pri občutku utrujenosti, izčrpanosti;
-	pri udarcih, modricah, drugih poškodbah;
-	pri hripavosti;
-	pri vnetjih in oteklinah (na primer po obisku zobozdravnika).
Arsenicum album uporabimo pri:
-	zastrupitvi s hrano;
-	virusni infekciji, ki ima za posledico drisko, želodčne krče in bruhanje;
-	vodenem nahodu in ko bolnika sili na kihanje. Nosni izcedek je pekoč in dražeč, zato koža pod nosom pordi. Nos je neprestano zamašen. Lahko je posledica prehlada ali alergije.
Belladonna je primerna za vsa bolezenska stanja, kjer je prisotna pulzirajoča bolečina. Uporabimo jo pri:
-	povišani temperaturi z znojenjem, vročinskih krčih;
-	glavobolu, ko se oseba poti in ji je vroče v glavo. V obraz in oči je temno rdeča, žile na vratu ji utripajo in toži, da ji bo razneslo glavo;
-	zobobolu s kljuvanjem v kombinaciji s Chamomillo;
-	vnetju ušes;
-	bolečem žrelu, ki je zelo suho, rdeče in razdraženo.
Hypericum perforatum je primeren za vse hude bolečine, kjer je mesto bolečine zelo oživčeno. Uporabimo ga:
-	pri opeklinah, kjer je močna bolečina, ki se težko tolerira;
-	pri posebnih travmatskih stanjih, na primer padec s kolesom, poškodbe na prstih, zmečkaninah, amputacijah udov;
-	po puljenju zob;
-	pri poškodbi, vnetju živca;
—	pri pikih žuželk, če je na mestu, ki je zelo oživčeno.
Chamomilla se uporablja pri:
—	kljuvajočem zobobolu;
—	vnetju ušes, ko trga v ušesih;
—	otrocih pri izra-ščanju zobka;
—	visoki vročini, ki se izmenjuje z mrzlico, bolnik se poti in je žejen;
—	trebušnih krčih otrok in dojenčkov. Rhus toxicodendron uporabimo pri:
—	hripavosti, ki se pojavi po daljšem molčanju;
—	suhem kašlju, ki je posledica podhladitve (na primer po plavanju v mrzli vodi ali če nas po potenju premoči), ali pri spremembi toplega vremena v mrzlo. Globok vdih lahko povzroči kašelj;
—	gripi, ki se razvije, če bolnika pri fizični aktivnosti ulovi ali zmoči mrzel dež, ali ob spremembi vremena na vlažno in hladno;
—	herpesu, ko se že pojavijo mehurčki in so napolnjeni z bistro, rumeno teko, pri vodenih kozah, pri katerih izpuščaj močno srbi;
—	revmatičnih bolečinah, in sicer kadar so okončine, zlasti zjutraj, trde, kot bi bile lesene, sklepi zarjaveli. Vsak gib je zelo boleč, zlasti takoj ob začetku gibanja;
—	bolečinah v mišicah ali t. i. "muskel-flbru", ki se pojavi po fizičnem naporu. Cantharis uporabimo pri:
—	akutnem vnetju mehurja, ko osebo peče pri uriniranju;
—	sončnih opeklinah ali opeklinah zaradi dotikanja vročih predmetov (npr. likalnik), kadar je koža rdeča, žareča z mehurji.
Gelsemium se uporablja za psihične težave, predvsem pri:
—	težavah s spanjem zaradi skrbi, strahu;
—	strahu pred javnim nastopanjem (npr. pred sestankom, izpitom, vozniškim izpitom, športnim tekmovanjem);
—	strahu za prihodnost (npr. pred obiskom zdravnika).
Za akutne težave uporabljamo nižje
potence homeopatskih zdravil. Pogostnost jemanja je različna:
—	ob zelo burnih in hudih težavah vsakih 15 minut. Do izboljšanja bi moralo priti v eni uri; na primer pri pikih žuželk, prva faza herpesa, opekline (Apis), nenadni visoki vročini, vnetju ušes (Aconit), vročinski krči (Belladonna);
—	ob burnih in akutnih težavah vsako uro. Do izboljšanja bi moralo priti v 4—6 urah; na primer pri zastrupitvi s hrano, virusni driski (Arsenicum album).
Sicer pa je priporočena pogostnost odmerjanja homeopatskih zdravil po tej shemi: potence C6—C9: trikrat dnevno, potence CIO—Gl5: dvakrat dnevno, potence C30: enkrat dnevno.
Za vsa doziranja velja, da z odmerkom vedno počakamo tako dolgo, dokler učinek prejšnjega ne popusti. Ge v 48 urah ni izboljšanja, je treba zdravilo zamenjati. Ko se doseže 80-odstotno izboljšanje, prekinemo terapijo. S pravo izbiro in takojšnjo uporabo homeopatskega zdravila naše težave zelo hitro izzvenijo, zato je zelo dobrodošlo, da imamo zdravila takoj pri roki, torej v domači homeopatski lekarni.
Jerneja Gril, mag. farm.)
Lekarne Ptuj, lekarniška podružnica
Videm
Zbor članstva DeSUS 00 Videm
Taprilu je bil zbor članstva DeSUS OO Videm. Sreča-%/ nje članov je potekalo po običajnem dnevnem redu. T Vodil ga je Franc Kirbiš, častni član stranke DeSUS. Spremljali smo poročila predsednika, tajnika in blagajnika.
Oba sta se dotaknila aktualnih političnih tem. Poudarila sta, da je zelo pomembno, da smo upokojenci v svoji stranki prisotni v državnem zboru, saj druge stranke ne skrbijo Za nas. Nasprotno, hočejo znižati naše pokojnine, ki s° že tako nizke in z njimi
težko živimo. Na naš račun še vedno služijo v nekaterih domovih za starostnike, plačujemo nekatera zdravila, dragi so razni zdravstveni pripomočki. Po kulturnem programu in opravljenem zboru je sledilo kosilo, ples in druženje. Nekaj ur zabave in
druženja nam je dobro delo. V ušesih so mi ostale predsednikove besede: »V čim večjem številu pojdite na volitve. Volite tiste, ki razumejo stare ljudi in se ne norčujejo iz njih. Volite tako, da nam bo vsem dobro.«
MČ
VISOKO PRIZNANJE ZA MILORADA PAVLOVIČA
Ustanovni član stranke DeSUS OO Videm je v Ljubljani prejel za svoje delo visoko priznanje - zlato plaketo. Priznanje mu je podelil predsednik stranke Karl Erjavec. Milorad še vedno dela v stranki. O njegovem delu smo že pisali v Našem glasu. Za priznanje iskrene čestitke v imenu videmskega UO in vseh članov.
MČ
Utrinek z delovnega srečanja
Milorad Pavlovič je prejel visoko priznanje stranke DeSUS.
Foto: Trafela
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
[ ^^"Ijub okrevajočemu evropskemu gospodarstvu naše ostaja v recesiji. Zadolženost države in brezposel-**nost, še posebej med mladimi, še nikoli nista bili tako visoki. Breme napačnih ukrepov odhajajoče in preteklih levih vlad se prenaša na prihodnje rodove. Edina rešitev za Slovenijo je hitra izvedba ukrepov po konkretnem programu, Usmerjenem v gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna tUesta.
13- julija se bomo odpravili na predčasne državnozbor-ske volitve. Ponosni smo, da lutamo v našem 11. volilnem “kraju strokovno kandidat-°’ ki je tudi prebivalka naše “bcine, natančneje iz vasi ^obrežje.
kandidatka Suzana Lep
Šimenko, rojena leta 1979, po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka, je svojo poklicno pot začela kot asistentka na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor. Svojo delovno pot je nadaljevala v gospodarstvu; najprej v podjetju MLM Storitve, d.
Suzana Lep Šimenko
o.	o., kjer je bila kot vodja organizacije poslovanja odgovorna za spremljanje in vpeljavo številnih organizacijskih sprememb v podjetje, nato v N KBM, d. d., kjer je prav tako delovala na področju organizacije. S svojim znanjem in izkušnjami se je leta 2012 zaposlila kot svetovalka predsednika vlade za področje gospodarstva v Kabinetu predsednika vlade, kjer je bila med drugim tudi članica medresorske koordinacije za pospešitev črpanja evropskih sredstev in članica krovne skupine za pripravo Strategije razvoja Slovenije. Trenutno je zaposlena
na Zavarovalnici Maribor, d. d., ponovno na področju organizacije in procesov, kjer izvaja in sodeluje pri najzahtevnejših projektih družbe.
Kot oseba z raznolikimi delovnimi izkušnjami v organizacijah iz različnih dejavnosti se bo na našem območju zavzemala za:
—podporo pri razvoju in iskanje razvojnih priložnosti Haloz in okoliških občin s poudarkom na kmetijstvu in turizmu;
— ustvarjanje boljših pogojev za ustanavljanje in razvoj podjetij z znižanjem davkov, odpravo administrativnih ovir in
prenovo delovne zakonodaje;
—	koriščenje evropskih sredstev za razvoj podeželja, kmetijstva in gospodarstva;
—	ravnotežen razvoj lokalne infrastrukture;
—	dvig kakovosti življenja starejšim in ustvarjanje ugodnih pogojev za življenje mlajšim generacijam.
Prepričani smo, da imamo odlično kandidatko, ki bo v slovenskem parlamentu predstavljala prepotrebno osvežitev.
OO SDS Videm
Končal sem študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Živim in delam na družinski kmetiji, kjer se ukvarjamo z mlečno proizvodnjo in vinogradništvom. Nekdaj aktiven v Društvu podeželske mladine, zdaj v Občini Kidričevo drugi mandat vodim Odbor za gospodarsko infrastrukturo, hkrati pa sem tudi član Sveta območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ptuj.
Kot poslanec se bom zavzemal za razvoj podeželja, nova delovna mesta ter za
delavcu in kmetu dostojno življenje. To bom poskušal izvesti s konkretnim delom, in sicer z vpeljavo blagovne znamke Haloze — Dravsko polje. Na podlagi te blagovne znamke bosta temeljili pridelava in prodaja pridelkov, proizvodov in storitev, ki jih na tem področju že sedaj zelo dobro obvladamo. S skupnim nastopom in promocijo bomo lažje tržili, bolje prodali in bolje živeli na tem prelepem delu Slovenije in tako izkoristili odlično lego med tri pomembna mesta (Ljubljana, Gradec in
Zagreb).
Vse to in še več moramo narediti z namenom, da preprečimo nadaljnje zaraščanje Haloz in odseljevanje mladih v druge kraje, zato jim moramo omogočiti dostojno življenje. Garancija za uspeh pa so delavni ljudje na tem območju.
Andrej Napast
Župan Friderik Bračič sprejel direktorje in zaposlene sedmih slovenskih lokalnih energetskih agencij
X T petek, 27. 6. 2014, je Lokalna energetska agentura %/ Spodnje Podravje pripravila celodnevno konferenco ▼ z naslovom »Dan lokalne energetske agencije«, ki je potekala v dominikanskem samostanu na Ptuju. Dogodek je delno financiral Elektro Energije.
Poleg zainteresirane javnosti in strokovnjakov konference 50 se dogodka udeležile tudi vse slovenske lokalne energetske agencije vključno s svojimi direktorji. Na Ptuju Je srečanje potekalo v kongresnem centru dominikanskega samostana s predavanji energetskega svetovalca Energetske svetovalne pisarne Ptuj Božidarja Muršca z naslovom Sanacija ovoja stavbe. Mag. Darijan Španer iz Oddelka za robotiko Fakultete za računalništvo in informatiko je predstavil električna in hibridna vozila, Aleš Smuk 12 podjetja Kronoterm pa Primer dobre prakse sanacije °grevanja s toplotno črpalko na OŠ Braslovče. Sledila Je predstavitev Regionalnega izvedbenega načrta trajnostnega razvoja Spodnjega Podravja, ki je nastal v sklopu Projekta RE-GREEN, v katerem kot projektni partner sodeluje Lokalna energetska
agentura Spodnje Podravje. V nadaljevanju je sekretar Tehnološke platforme za pametna omrežja Gregor Omahen predstavil pametna omrežja v povezavi z lokalnimi skupnostmi, Katja Karba iz Razvojne agencije Sinergija pa igro Prometna kača, ki jo izvajajo v osnovnih šolah.
Sledila sta predstavitev projektov, ki jih izvajajo Lokalne energetske agencije: SEAP Alps, SEAP Plus, Emobility Works, Euronet 50/50 max, GeoSEE, CEEM, in primer dobre prakse - zamenjava kotla na zemeljski plin v stavbi občine Ormož. Mlada raziskovalka Anja Kostevšek je predstavila predavanji Lokalna integracija energetskih sektorjev — daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso v občini Ormož ter Pasivne in nizkoenergijske mobilne hiše. Med konferenco je avtohiša Furman na ogled postavila
ELEKTRO
EHERGIJR
LEA
Spodnje Podravje
hibridno vozilo Toyota Auris TS hibrid, ki so ga udeleženci lahko tudi testirali.
V popoldanskih urah je sledilo delovno srečanje slovenskih lokalnih energetskih agencij pri županu občine Videm Frideriku Bračiču. Najprej so si agencije ogledale malo hidroelektrarno na Dravinji v Tržcu in etnografski muzej, kjer je predsednik etnografskega društva mag. Ivan Božičko predstavil življenje na podeželju nekoč in jih s splavom popeljal po
Dravinji. Z županom je tekla beseda o izvajanju Lokalnega energetskega koncepta občine Videm, energetskem upravljanju občine, rekonstrukciji javne razsvetljave in uporabi lokalne lesne biomase za ogrevanje. Na vseh teh področjih imajo slovenske lokalne energetske agencije daleč največ izkušenj in znanja. Dogodek se je ob prijaznem povabilu župana Friderika Bračiča zaključil v Vidovi kleti.
Janez Petek, LEA Ptuj
Pomagajmo Ignacu pri zbiranju zamaškov
' M e kar nekaj let traja vsesloven-M ska akcija zbiranja plastičnih ^ »zamaškov v humanitarne name-ne- S prodajo in predelavo te-teh prostovoljci zbirajo sredstva za osebe, ki So potrebne širše pomoči, predvsem Za °troke, ki jim je življenje kakor koli fatnenilo drugačno usodo. Na Ptuju in v širši okolici, tudi po občini Videm, tujčan Ignac Habjanič zamaške zbi-
ra že od leta 2010 in širi krog ljudi, ki radi pomagajo.
Zbirajo se plastični zamaški — pokrovčki od vseh vrst osvežilnih pijač, mleka in mlečnih izdelkov, tekočih praznih sredstev, šamponov, dezodorantov in zdravil, nikakor pa ne kovinski zamaški. Z razumevanjem Slovenskih železnic in gospoda Iztoka Pratnemerja je Ignac
dobil možnost začasnega skladiščenja zamaškov v prostorih tovorne železniške postaje na Ptuju, od koder so jih okrog 2660 kg odpeljali v začetku junija letos. Pri odvozu so pomagali vojaki in vojakinja 74. pehotnega polka SV, zamaške pa je tovorno vozilo s Ptuja potem odpeljalo v reciklažo v Žerjav pri Črni na Koroškem.
Ignac je dejal, da se kljub svoji skro-
mnosti lahko pohvali, da je letos to že drugi velik odvoz zamaškov, prvi je bil namreč v januarju. Pri zbiranju mu pomagajo ne samo v Gajkah, kjer dvakrat na teden obiskuje zbirni center, v šolah, vrtcih, gostinskih lokalih, trgovinah, temveč tudi nekateri drugi zavodi in društva na širšem ptujskem območju ter mnogi posamezniki, ki mu zamaške tudi pripeljejo. Vse to so dobra dela, pravi Ignac, ki človeka bogatijo, saj s tem lahko po najboljših močeh pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč za lažje in lepše življenje. Izkupiček od junijskega odvoza bo šel Nini, študentki slavi-
stike, ki se zaradi slepote po svetu giblje z belo palico. Glede na obveznosti, čas in stres, ki bi ga lahko prihranila, se je Nina namreč odločila za psa vodnika slepih. Prav gotovo ji bo pomoč Ignaca in mnogih dobrih ljudi, ki se trudijo z zbiranjem plastičnih pokrovčkov, prišla še kako prav. Ignac je prepričan, da so k uspešnosti akcije veliko prispevali tudi mediji, zato se želi vsem zahvaliti za pomoč.
»Občani občine Videm, prosim vas za pomoč in vabljeni, da se mi pridružite v akciji zbiranja zamaškov. Gotovo ni nobenega gospodinjstva, ki mu ne bi
ostal ta odpadek. Ne zavrzite ga v smeti, kajti nekomu, ki je pomoči potreben, lahko pomaga, vas pa to materialno nič ne obremeni. Z zbiranjem plastičnih zamaškov pa prispevamo tudi k čistejšemu okolju in lepši prihodnosti za vse nas,« je še dodal Ignac.
Besedilo in foto: TM
Za vse dodatne informacije in dogovor o odvozu zamaškov je Ignac Habjanič na voljo na tel. številki: 040 246 664.
Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju, na podlagi 6. člena Pravilnika o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol v uporabo (v nadaljevanju pravilnik) z dne 16. 6. 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010 — UPB-1) objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov v uporabo za šolsko leto 2014/2015
1.	Predmet razpisa je oddaja telovadnic v OS Videm in v podružnici Leskovec za šolsko leto 2014/15.
2.	Pogoji za sodelovanje na razpisu
Na razpis se lahko prijavijo društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v Občini Videm in izven Občine Videm. V primeru več prijav na isti termin se določi prednostni vrstni red na podlagi 7. člena pravilnika.
3.	Rok prijave
Pisne prijave v okviru razpisa oddajte na naslov: Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju ali osebno v tajništvu šole od 14. 8. 2014 do 31. 8. 2014. Vloga je priloga pravilnika, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Videm in na spletni strani OŠ Videm.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Osnovne šole Videm (tel.: 761 94 25).
Številka: 419/2014 Datum: 16. 6. 2014
Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07, UPB 45/08) in 68. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin UBP-1/ št. 16/10 in 38/2012 - spremembe) izdajam
ODLOK
o razpisu volitev članov v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Videm
I.
Redne volitve članov v svete krajevnih skupnosti Videm pri Ptuju, Leskovec, Lancova vas, Pobrežje, Soviče -Vareja - Dravci, Tržeč, Dolena in Sela se opravijo v nedeljo, 5. oktobra 2014, ob rednih volitvah za župane in člane občinskih svetov.
II.
Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 21. julij 2014.
III.
Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija.
Št.: 040-2014/2014-3 Datum: 30. 6. 2014
Župan Občine Videm Friderik Bračič, l.r.
Srečen konec za Janeza iz Skorišnjaka
amo po nekaj mesecih je žalostna zgodba Janeza — Janka Hvalca iz Skorišnjaka 19 dobila srečen konec. Potem ko mu je ogenj lanskega 14. oktobra popolnoma uničil skromen dom, so njegovo stisko zaznali mnogi dobri ljudje v okolici in mu priskočili na pomoč. Prvi je bil leskovški župnik Edvard Vajda, ki je Janeza vzel pod svojo streho, v župnijski dom, kjer je živel sedem mesecev. Od 4. junija letos pa je Janez že v svoji novi hiški, v Skorišnjaku, kjer je njegovo srce - njegov pravi dom.
Vendarle pa so spomini na lanski oktober še kako živi. Janez je v požaru izgubil vse. ^ pokojno mamo je živel skromno, v leseni hiški, ki Pa po požaru ni bila več primerna za bivanje. Gasilci so opravili svoje delo, leskovški zupnik Vajda pa je že v noči Požara poklical Ano Vindiš, ki v leskovški župniji vodi župnijsko Karitas sv. Andraža, in prav ona je na pobudo župnika sprožila humanitar-n° akcijo, v katero so se že P° nekaj dneh vključili vsi, ki s° želeli pomagati Janezu do n°ve hiške. Sam je pred tem že vlil ploščo in kupil nekaj opeke, kar je bilo dovolj za Zacetek gradnje. Že takoj na Začetku so pomagali sovaščani, odzvali so se občinski svetniki z leskovškega kon-Ca> na pomoč so priskočili videmski župan, predsednik KS, območno združenje RK, Uekateri obrtniki ter mnogi dobri ljudi, ki so začutili Janezovo stisko. Že v začetku novembra so bili odstranje-ni ostanki s pogorišča, 14. novembra so bila zaključena gradbena dela, le dober teden Potem pa so mojstri že postavili ostrešje in hiško pokrili. Domači mojstri so nato ^olo nadaljevali in vsa dela °pravili prostovoljno, zato §re posebna zahvala zidarju Janku Vidoviču, Erni Belšak in Francu Podgoršku za
fasadna dela, Branetu Orla-ču za napeljavo elektrike in vodovoda, Jožetu Kozelu za lesarska dela, Francu Emeršiču, prvemu sosedu, ki je zaslužen za načrt hiše in še mnogo drugih dobrih del. S posebnim prispevkom se je izkazala občina Videm, ki je med drugim prispevala tudi kritino, posebej dragoceni pa so bili prispevki donatorjev: Mercatorja, Dekanijske Karitas, OZ RK Ptuj, avtoprevoznika Janeza Krajnca in drugih, zelo dragocena pa je bila pomoč številnih vaščanov in osmih domačih gospodinj, ki so postregle prav vse mojstre na gradbišču.
V majhno Janezovo hiško je bilo vloženih dobrih 8500 evrov materialnih sredstev, je ob odprtju novega doma povedala Ana Vindiš ter dodala, da je bilo okrog 4190 donacij, Janez pa bo z obročnim odplačevanjem pokril ostali strošek svoje investicije. Na junijski slovesnosti ob simboličnem odprtju nove hiške so se zbrali številni dobri in srčni ljudje, ki so Janezu pomagali v težki preizkušnji, med njimi tudi vodja Dekanijske Karitas Ptuj - Zavrč Milan Kvas, ki se je zahvalil prav vsem za dobra dela, še posebej pa domačemu dušnemu pastirju, ki je v pravem trenutku vedel, kaj pomeni delati dobro drug
Janez ima spet svoj pravi dom na strmem haloškem hribu, na naslovu Skorišnjak 19.
Okrog Janeza zbrani dobri, srčni ljudje, ki so mu priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih življenja.
drugemu. »Ljubezen je tista, ki nas druži, in srce, kadar ga vklopimo, to začuti,«, je še dodal Kvas. Janezovo novo hiško je blagoslovil videmski župnik p. Tarzicij Kolen-
ko, sreče v novem domu pa so mu zaželeli tudi vsi drugi gostje na svečanem dogodku, ki so ga spremljale solze sreče in veselja.
Besedilo in foto: TM