LETNO POROČILO 1937/38 OB DESETLETNICI DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE ANDREJA BITENCA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO 1938 V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI (K. ČEČ) LETNO POROČILO 1937/38 OB DESETLETNICI DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE ANDREJA BITENCA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO 1938 V ŠT.VIDU NAD LJUBLJANO NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI (K. ČEČ) Pečjak Rudolf: Qb (|eSe([g*]! 1 Ci. Meščanska šola v Št. Vidu praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Desetletnice nosijo v sebi poseben čar: so to navadno prazniki najidealnejšega in najpožrtvovalnejšega prvega zanosnega dela, ko je treba preorati ledino in premagati zgolj z delom nešteto ovir. Zato so desetletnice prazniki mladostnega poguma, zanosa in zmag. V prvem desetletju je bila šola v svoji ognjeni preizkušnji: ali so jo rodile resnične potrebe sedanjega življenja, ali pa le brezkrvna teorija o narodni omiki. Ali nosi v sebi zarodke zdrave rasti, ali pa bodo njene koreninice zamrle, ko bodo prišle v stik z resničnim življenjem naroda? Za tako prvo preizkušnjo je potreben boj, zato so tudi ovire po svoje koristile šoli. Danes ob desetletnici zremo z veseljem na svoje delo in nas s ponosom navdaja zavest, da je šola srečno prebrodila prve težave, ker je bilo ljudstvo vedno naklonjeno šoli, o čemer pričajo posebno tako zelo obiskovani roditeljski sestanki, vsakoletni porast števila učencev in zavzetost ljudstva za šolo ob vsakokratnih težavah. Zavedali smo se vedno, da bodo učenci tisti sad, iz katerega se bo gradila vidna duhovna podoba šole. In danes ob desetletnici je ta podoba že lepa in družina meščanske šole velika: 700 mladih dečkov in deklic je prišlo po duhovno hrano v naš zavod, 121 učencev pa je šolo dokončalo in se posvetilo gospodarskim poklicem, kjer se prav dobro uveljavljajo. Mnogim je šola odprla lepo pot v življenje. Ob desetletnici so naši absolventi pisali šoli: sporočili so, kako se jim godi v življenju in kako jim je znanje, ki so ga prejeli na meščanski šoli, pomagalo do uspehov. Razveselili smo se teh pisem, ker so v nas potrdila zavest, da je šola že v prvem desetletju dosegla svoj namen: zarastla se je v domačo zemljo, domače ljudstvo in njegovo gospodarstvo, ustvarila si svojo prvo tradicijo in svojo duhovno zakladnico vzgoje in pouka. Zavedali smo se pri delu, da mora šola srkati svoje najžlahtnejše soke iz domače zemlje in ljudstva, v katerem se premodro in prelepo razodeva genij našega naroda, ki oplaja vse, kar je zdravega in živega na drevesu naše narodne omike. Meščanska šola ima prelepo nalogo, da vzgoji domačemu gospodarstvu dobrih domačih delavcev, ki bodo ljubili pridobitno delo in bodo ponosni nanj. Iz te ljubezni do dela in iz širšega duševnega obzorja pa se bo rodilo prepotrebno spoznanje, da gospodarsko delo ne more biti samo sebi namen, ampak mora služiti višjim narodnim in občečloveškim ciljem: osrečiti človeka in narod, ker je sreča človekova merilo vsem stvarem. Prav zato pa nismo gledali v učencu samo delavca strokovnjaka, ki ga je treba natrpati samo s poklicnim znanjem, ampak smo zidali vse svoje delo na temelju, da je učenček, ki nam je dan v oblikovanje, večnostno bitje. Le na tem temelju je mogoče urediti človeško družbo tako, da bo vsako delo, tudi pridobitno-praktično, duhovno osrečevalo človeka, ne pa ga spreminjalo v brezdušen stroj. Ta živa zavest o pravi podobi človekovi in o pravi vrednosti in koristi njegovega dela bodi ob desetletnici temeljni kamen vsemu našemu delu v prihodnjem desetletju. Šola nosi naslov po znamenitem šentviškem obrtniku in šol. mecenu Andreju Bitencu, ki bodi mladini vzor marljivega, praktičnega gospodarstvenika. Posvetili pa smo jo sv. Cirilu in Metodu in njuna podoba krasi šolsko zastavo. Velika slovanska blagovestnika naj blagoslavljata v prihodnosti vse naše delo v blagor domovine in države. j. Černut: \z piseni naših absolventov. Za desetletnico obstoja naše šole smo poslali našim absolventom vabila, naj nam sporočijo ob tej priliki, kateremu poklicu so se posvetili, kako so se znašli v življenju, kake spomine imajo na našo šolo, kateri predmeti jim še prav posebno koristijo in podobno. Na to vabilo smo prejeli 71 odgovorov, kar znaša skoraj 70 odstotkov od števila vseh absolventov. Vsebina posameznih poročil je zelo zanimiva in uvaževanja vredna. Zato sem iz njih povzel najvažnejše misli in podatke ter jih v izvlečku v naslednjem navajam: Kakor kaže razpredelnica o absolventih, so se posvetili naši absolventi po večini takim poklicem, za katere v prvi vrsti vzgaja meščanska šola. Skoraj polovica (44%) si je izbrala za svoj poklic obrt, druga polovica se je odločila za druge praktične poklice, kakor so trgovina in kmetijstvo, le 6% pa si jih je poiskalo kruha takoj v raznih pisarnah. Števila sama dokazujejo, da je šola v polni meri izpolnila svoj namen in usmerila odtok naše mladine ravno k tistim panogam našega življenja, ki jim danes najbolj primanjkuje sposobnega naraščaja. Večina je v svojem poklicu srečna in je zadovoljna s svojo izbiro. Nekaj jih je pa tudi, ki jim življenje ni prizaneslo in so po sili razmer zašli v stanove, ki si jih niso želeli. Vendar so se znašli tudi ti in ena izmed teh piše: »Spoznala sem, da je tudi ta stan potreben in spoštovanja vreden.« O svojih spominih na meščansko šolo pa pišejo vsi brez izjeme, da štejejo čas, ki so ga preživeli na naši šoli, za najlepši v svoji mladosti. Nek bivši učene« pravi: »Ta hiša, ki hrani pomlad mojega življenja, mi je slej ko prej v živem spominu. Preživel sem tu svoja najsrečnejša leta in dobil v dobrih naukih svojih učiteljev najboljši kažipot za življenje.« Neka absolventka odgovarja: »Moji spomini na meščansko šolo so zelo lepi. In kako naj bi ne bili? Saj se moram ravno njej zahvaliti za to, kar sem. Kje neki bi bila danes, ako bi ne bilo meščanske šole v Št. Vidu?« Absolvent iz prvega letnika, iz šolskega leta 1931/32, pa piše: »Težko mi je govoriti o spominih, ki jih imam na meščansko šolo. Reči moram, da so ti spomini silno lepi, vendar moram pripomniti, da sem pozneje vendarle občutil nasprotje med šolo in resničnim življenjem. Danes pritrjujem marsičemu, čemur sem prej kot dijak nasprotoval, pač tako kot nasprotuje vsak mlad človek. Čestokrat si sedaj želim, da bi se mi tista leta na meščanski šoli še kdaj povrnila.« K navedenim mislim bi pristavil, da je dognanje o razliki med teorijo in prakso že stara stvar in da ju brez težkoč ne bo nihče premostil. Saj sta vendar teorija in praksa že po svojem bistvu tako različni. Tudi kar se tiče usposobljenosti absolventov v posameznih predmetih, so skoraj vsi odgovori polni hvale. Nek absolvent nam poroča: »Meščanska šola me je odlično pripravila za nadaljnje šolanje. To so mi dokazali uspehi našega razreda na tekstilni šoli. Od 26 vpisanih učencev je nas izdelalo samo 13 in med temi sva bila dva iz naše meščanske šole. Eden je bil odličnjak, pa tudi drugi bi lahko bil, ako bi se bil malo bolj potrudil.« Predmete pa cenijo in jim prisojajo prvenstveno važnost pač po svoji poklicni potrebi. Vendar prištevajo v splošnem k najkoristnejšim vse tiste predmete, ki veljajo na meščanski šoli za glavne. Navajajo jih v temle vrstnem redu: slovenščina, nemščina, računstvo s knjigovodstvom, geometrija, fizika in kemija. Poleg slovenščine pripisujejo posebno važnost tudi nemščini in priporočajo, naj bi se je učili čim več. Zanimivo je, da tega mnenja niso samo tisti, ki so nadaljevali svoje šolanje, ampak tudi oni, ki so po dovršeni meščanski šoli vstopili v uk, bodisi v obrt ali v trgovino. Nekdo nadalje svetuje, naj bi se učili na naši šoli tudi čim več o kmetijstvu, saj je v naši državi vendar 90% prebivalstva kmečkega stanu. Izredno mnogo se jih ogreva tudi za neobvezna predmeta stenografijo in za strojepis, in so mnenja, naj bi ju uvedli kot obvezna, ker mnogo koristita prav tako tistim, ki šolanje nadaljujejo, kakor tudi mnogim, ki se posvetijo takoj kakemu praktičnemu poklicu. Zanimivo je in morda vprav za današnji čas tudi značilno, da se mnogo teh poročil konča s pozivom, naj bi se na naših šolah, ki so namenjene širšim plastem naroda, uvedel predmet »lepo vedenje«. Eden izmed teh pravi: »Končno še nujno predlagam, naj se uvede na meščanski šoli predmet »lepo vedenje«, kar vsak v poklicnem življenju prav tako nujno potrebuje kakor znanja. Učenci naj bi se vadili pozdravljati, predstavljati se in obnašati v družbi. Ta predmet je potreben tem bolj, ker je redek učenec, ki bi mu doma lahko dali teh potrebnih naukov. Na ta način bi se naši učenci še bolje pripravili za pot v življenje.« — Drugi zopet piše: »Meščanska šola bodi čim bolj tudi šola lepega vedenja in vadnica za prosvetne delavce. Učenci naj se učijo čim več govoriti in predavati, kar jih bo usposobilo za praktične gospodarske in prosvetne delavce. Današnja doba potrebuje vsestransko sposobnih, dobrih in odločnih ljudi.« Del razstave kuharskih izdelkov in ženskih ročnih del (1927138). Izbral sem, kakor sem že omenil, iz teh odgovorov samo nekaj najvažnejših misli. A že to malo v zadostni meri izpričuje, da je dala šola svojini učencem po danih možnostih vse, kar so pri vstopu v življenje potrebovali. Vsa priznanja in mnenja o meščanski šoli smo sprejeli z zadoščenjem ter jih cenimo, ker so jih rodile izkušnje, pridobljene v dovolj težkih časih. Učiteljstvo, ki je službovjilo na drž. mešč. šoli v Št. Vidu (1928 — 1938). Ravnatelj : Pečjak Rudolf (od 1928 do sedaj). Učitelji meščanske šole: Pečjak Ana (od 1928 do sedaj). Kogej Franc, katehet (od 1929 do sedaj). Kramarič Ivana (1928/29, 1929/30). Lindtner Alfonza (1919/30, 1930/31) Erbežnik Jožica (1929/30, 1930/31). Korene Henrik (1930/31, 1931/32, 1932/33). Vanič Ladislav (1930/31, 1931/32, 1932/33). Hvala Just (od 1930 do 1935). Petrišič Avgust (1931/32, 1932/33, 1934/35, 1935/36, 1936/37). Lukan Rada (1931/32, 1932/33, 1933/34, 1934/35, 1935/36, 1936/37) Rožman Maks (od 1932 do 1938). Fajdiga Palmira (1932/33, 1933/34, 1934/35). Bändel Marija (1933/34, 1934/35, 3935/36, 1936/37, 1937/38). Volk Cecilija (1934/35, 1935/36). Vončina Edgar (od 1935/36 do sedaj). Kump Anton (od 1936/37 do sedaj). Černut Janko (od 1936 do sedaj). Profesor učiteljišča: Mesojedec Mirko (1833/34, 1934/35), dodeljen. Diplomirani filozofi: Kopač Marija (1937/38). Praprotnik Anton (od 1936/37 do sedaj). Učitelji ljudske šole (dodeljeni); Istenič Karla (1834/35). Švare Silva (1935/36). Sancin Josip (1937/38). Lovšin Franc, katehet (1928). Kambič Alojzij, katehet (1938) Honorarni učitelji: Hlebec Marija, učiteljica za telovadbo (1930 do 1935). Traven Albina, gospodinjska učiteljica (1830/31). Brezinger Jožica, učiteljica ročnih del (1930/31). Jovan Maks, učitelj petja (od 1931 do sedaj). Erjavec Francka, učiteljica za telovadbo (1935 do 1937). Marinc Angela, gospodinjska učiteljica (od 1936 do sedaj). Tomažič Ivan, katehet (1837/38). Zdravnik: Dr. Arko Josip (1934/35, 1935/36). Šolski odbor. Šolski odbor je v vsem prvem desetletju zelo skrbel za mešč. šolo in ji nudil veliko oporo. Do leta 1934. je bil šol. odbor skupen za ljudsko in meščansko šolo, tega leta pa je bil postavljen poseben upravni odbor za mešč. šolo. Prvi predsednik je bil g. Valentin Babnik, posestnik na Glincah, sedanji pa je g. Erjavec Karel, posestnik in mizarski mojster na Brodu. Absolventi v I. desetletju. (Ime, tiskano z debelim, razprtim ali navadnim tiskom pomeni, da je učenec napravil završni izpit z odličnim, prav dobrim ali z dobrim uspehom.) Šolsko leto 1931/32: Andr omak Mirko, Babnik Valentin, Jančič Anton, Jeločnik Marjan, Koman Andrej, Koman Ivan, Lukan Dragotin, Pipan Franc, Vrhovec Ivan, Zabukovec Franc, Žiberna Miroslav; Fojkar Marija, Hojkar Ljudmila, Kunovar Ana, Štrukelj Ivana, Trinker Vilma. Šolsko leto 19B2 33: Bitenc Andrej, Cedilnik Janez, Jerančič Edvard, Justin Janko, Klemen Anton, Krušeč Alojzij, Stepančič Tomo, Štrukelj Marjan (pd), Štrukelj Vencelj, V a 1 e n č i č Bogomir. šolsko leto 1933/34: A r h Janez, Avguštin Ludvik, Kovač Valentin, K ratky Anton, Kregar Jakob, Kristovič Alojzij, Lipoglavšek Stanko, Novak Ciril, Šmid Dragomil, štrukelj Andrej, Šušteršič Franc, Zalaznik Miroslav; Babnik Stanislava; Bahovec Ivana, Jenko Ivana Kremžar Y ida, Osterman Angela, Plevel Olga, Sirnik Vera, Šušteršič Matilda Traven Pavla. Šolsko leto 1934/35: Kralj Ivan, Kremžar Franc, Lavtižar Franc; Drinastja Kristina Kristovič Frančiška, Kuhar Marija, Medved Cecilija, Mrhar Ivana Šušteršič Emilija, Štrukelj Danica, Tomšič Dragica, Tramte Ljudmila Slavič Jožica. Šolsko leto 1935/36: Babnik Mirko, Debeljak Ferdinand, Erjavec Jože, E r m a n Franc, Gvardjančič Stojan, Je ločni k Stanko, Lipoglavšek Ciril, Nastran Janez, Oven Miro, Peterlin Pavel, Starman Jože, Šušteršič Ivan, Vode Ciril; Babnik Frančiška, Berlič Bernarda, Bizjak Alojzija, Grum Marija, Hoj-kar Marica, Jesih Vida, Premrl Frančiška, Presetnik Ivana Seljak Anica Šolsko leto 1936/37: Aleš Jože, Čarman Marjan, Erker Slavko, Kampuš Zvonimir. Kosec Viktor, Novak Anton, Škrjanc Matija Štrukelj Mirko; Brovč Zdenka, Cirman Marinka. Čepeljnik Marija. Humar Ana. Meden Ljudmila, Novak Marija, Oblak Irena. Ovijač Marija, Podgoršek Rozalija, Troj er Dragomira, Vodnik Frančiška, Žerovnik Frančiška, Knafelc Gilda. Šolsko leto 1937/38: Glej završni izpiti. Večje prireditve in razstave. šolsko leto 1928/29: Božičnica, igra Janko in Metka, razstava. Šolsko leto 1929/30: Božičnica, igra Izidor in Anuška, Majka Jugovičev (1. dej.), razstava. Šolsko leto 1930/31: Božičnica, razstava. Šolsko leto 1931/32: Božičnica, igra Punčka z biserom, razstava. Šolsko leto 1932/33: Božičnica, razstava. Šolsko leto 1933/34: Božičnica, akademija, dva koncerta mladinskega pevskega zbora, razstava. Šolsko leto 1934/35: Božičnica, akademija, sodelovanje na akademiji meščanskih šol v Ljubljani, koncert mladinskega zbora. Šolsko leto 1935/36: Božičnica, akademija z blagoslovitvijo šolske zastave, razstava Šolsko leto 1936/37: Božičnica, akademija. Šolsko leto 1937/38: Božičnica, razstava, akademija. Statistika učencev 1928/1938. I. razred II. razred III. razred Skupaj Šolska odd. a odd. b S < upaj odd. a odd. b skupaj leta 1 — i • »w >i. 1 čC >w »i/ M >ZJ M >— m ~ X ■S m ■r. - ■3 X ML x •S X •3 •o M X •3 ^3 X ■B •3 X ■3 - 28/29 26;29 55 — 26 29 55 ! 26 29 55 29/33 30 17 47 — — 30 17 47 19 14 33 — — - 19 14 33 — _ — — 49 31 80 30/31 31 22 53 — — 31 22 53 24 14 33 _ — — 24 14 38 11 8 19 — — 66 44 110 31/32 21 21 42 - — 21 21 42 22 1340 — 22 13 40 15 8 23 10 5 15 68 52 120 32/33 35 26 61 — — - 35 26 61 15 1833 — — 15 18 33 17 13 30.13 1 14 80 58 138 33/34 321 — 32 — 36 36 32 39 68 25 23 48 — - — 25 23 48 9 11 20 13 11 24 7y 81 150 34/35 46 — 40 _ 32 32 46 32 78 22 3254 — — 22 32 54 13 18 36 12 6 18 98 88 186 35/36 34 14 48 20 2714 7 54 41 95 49- 49 — 27 27 49 27 76 11 21 32 15 12 27 129 101 230 36/37 32 1648 27 20 47 59 36 95 18 24 42 2717|44 45 41 86 23 17 40 8 15 23 135 109 244 37/33 34 24 58 32 25 57 66 48 115 18j 16 34 19|16;35 37 32 69 29 21 50]13 14 21 144 116 261 Skupaj i i 400 309,709 258219|477 133 117 250|84 04 148|875|709 I5Bl* Absolventi meščanske šole v Št. Vidu v prvem desetletju. Šolsko leto Posvetili so se: I 3 1 • ev !§Js p- Nadaljevali svoje šolanje v višiih šolah: (71 I .5 j =| .5 >X J® >X a' >n| s 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1^35/36 1936/37 1937/38 i I * 11 516 10 10 12 921 3 1013 13; 922 813 21 81119 2 1 3 — 4 3 1 2 5 1 4 3 3 3 2- 1 'I 1 I 3 II 1 1 2 1; -! 6 5 3 4 — 9 7 16 2 6 5: 7 6 12 6 12 —M— 4 3: 7 10 — 1 - 1 — — 2 4 — 3 2 5 — 2 1 1 2 6 1 6- 2 5 5 6 310 7 9 4 9 ()d 1931/32 do 1937/38 6556 122 2212! 8 5; 3 13 2 43534169 lil—I 113, 5 6 — 21 3 — 7—i 3|- 2 30 2252 Posvetili so se: Število absolventov obrti (obrtna, teh. srednja šola, tekstilna šola, vojaška šola —stroj, oddelek) trgovini (trgovina in vse trgovske šole) kmetijstvu (domače gospodarstvo ozir. gospodinjstvo, kmetijska šola in gospodinjska šola pisarni število | % število % število 1 % št rvi lo i % 122 55 j 45 39 32 21 17 6 I 6 * 1 učenka umrla. Učiteljski zbor 1937/38. Šolsko leto 1937/58. Učiteljstvo. a) Namestitve. 1. Kopač Marija, diplomirana filozofka in učiteljica meščanske šole, nameščena dne 1. decembra 1937 z meščanske šole v Starem gradu na Hvaru. b) Dodelitve. Sancin Josip, učitelj osnovne šole, dodeljen tuk. zavodu dne 1. oktobra 1937 z osnovne šole v Št. Vidu. 2. Tomažič Ivan, prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, dodeljen tuk. zavodu dne 15. novembra 1937 kot honorarni katehet. 3. Kambič Alojz, katehet osnovne šole, delno dodeljen tuk. zavodu dne 1. maja 1838 z osnovne šole v Št. Vidu. c) Premestitve. 1. Ban del Marija, učiteljica meščanske šole, premeščena 1. decembra 1937 na III. državno meščansko šolo v Ljubljani. 2. Erjavec Frančiška, učiteljska abiturientka in honorarna učiteljica za telovadbo, nameščena dne 1. septembra 1937 na osnovno šolo v Studencu pri Krškem. 3. Tomažič Ivan, prefekt, razrešen službe na tukajšnjem zavodu dne 1. maja 1938. t) Učiteljski zbor ob koncu šol. leta. >yi a; Ime in značaj Stalnost | Leta službe 1 Grupa Stroka Kaj je učil, razred in število ur Ted. št. ur | Razrednik Opomba 1. Pečjak F. Rudolf upravitelj c 15 cc 24 V zemljepis, zgodovina, slovenščina zg: IIa2 IH»; sl: IV„; d g: IV, 10 — Predsednik PRK 2. Pečjak R. Ana uč. mešč. š. - 22 VIi zemljepis, zgodovina, slovenščina ze: IVS; ne: III)3, IIIs, IVs; žrd: Ia2, Il>s, Ha2, IIb2, III,, IV, 21 — Varuhinja šol vrta, knjižničarka mlad. knjižn. 3. Vončina F. Edgar uč. mešč. š. v ■ 8 Vil matematika, op.geometr., fizika ra: IV3; kn.i: IV»; gm: lla2, 111)2, IIIs, IVs; fi: III)»; drd: III2, IVi; tedč: III» 22 IV Blagajnik PRK. Varuh tel. orodja 4 Rožman L. Maks uč. mešč. š. « 18 Vil zemljepis, zgodovina, slovenščina ze: Ia2, Ib2, IIa2, Ilbj, III»; ted<-.: Ia2, Ib2, IIa2, J Ib2, IV,; drd; Ila., III» 23 Ib Varuh zgodov in zemljepis, kabineta 5. Černut M. Janko uč. mešč. š. » 14 VII, nemščina, slovenščina, zgodovina ne: Ias, Ibs, IIas; sl: Ia4, IIa4, IIIs 20 la Poverjenik PJS. Knjižn. uč. in ubož. knjižnice 6. Kump J. Anton uč. mešč. š. 1 VIII matematika, kemija, fizika ra: IIas, Ilbs, IIIs; ke: III», IV2; pi: III», 1VS; fi: 1 la», IIIs. IV2 23 III Varuh fizikalno- kemičnega kabineta 7. Kopač A. Marija dipl. phil. in uč. mešč. š. v 3 p VIII francoščina, latinščina, jugosl. knj. sh: Ia2, 11)2, IIa2, Ilb >, 111». IV»; sl: Ib4, 111)4 20 II a 8. Praprotnik A. Anton dipl. phil. in uč. mešč. š. ■f. ~ 4 p IX pedagogika, filozofija, biologija pr: Ias, Ibs, IIa2, Ilb»; hi: III,. IV,; drž: III,, IV,; zg: II1)2, IV»; ra: Ias, Ib,;st:IV2;d(t:IV, 25 Ilb Tajnik PRK. Varuh prirodopis, kabineta 9. Sancin A. Josip uč. nar. š. n 22 VI — pi: la,, Ib,, Ha,, Ilb,; ri: Ias, Ib», IIa2, Tlb»; drd: la». Ib*, IIb2; Kili: Ia2, Ib2 22 — Varuh risarske zbirke 10. Kogej J. Franc hateh. nar. š. o 30 VI2 verouk ve: Ila.;, 111)2, III2, IV2 8 — 11. Jovan S. Maks uč. nar. š. - 03 S. o 26 VI petje pe: la,. Ib,, Ha,, Ilb,; zbor. pelje 2 6 - 12. Kambič A. Alojzij hateh. nar. š. v 2 p IX verouk ve: Ia2, Ib* 4 — 13. Marinc A. Angela gosp. učit. C a o 2 — gospodinj., vrtn arstvo, kuhanje gp: III», IV2; ku: III«, IV4; žte: (Ila in IIb)2, iaj, Ib., (III in IV)2 20 — Oskrbnica šolske kuhinje d) Dopusti. 1. Pečjak Rudolf, upravitelj meščanske šole, na bolezenskem dopustu od 3. marca do 4. junija t. 1. 2. K u m p Anton, učitelj meščanske šole, na bolezenskem dopustu od 2. maja do 20. junija t. 1. Iz šolske kronike. Vpisovanje je bilo od 1. do 3. septembra. Vpisalo se je 255 učencev, in sicer 141 dečkov in 114 deklic (19 učencev več kot v preteklem šolskem letu), ki so se porazdelili v 6 razredov. Za zdravstveni fond je plačalo 215 učencev 4300 din, 40 učencev pa je bilo tega plačevanja oproščenih. Šolnino je plačalo 30 učencev v znesku 1379-25 din, 225 učencev pa je bilo oproščenih. Za tiskovine so plačali učenci 2530 din. Otvoritvena služba božja je bila dne 9. septembra, pouk pa se je pričel dne 10. septembra. Proslave. Rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra); Masarykova proslava (21. 9.); tretja obletnica smrti blagopok. Viteškega kralja Aleksandra (9. okt.); dan varčevanja (28. okt.); Jadranski dan (30. okt.); osvoboditev Južne Srbije (30. okt.); proslava miru (11. nov.); izseljeniški teden (28. nov.); šol. božičnica (19. dec.); božičnica v tovarni Hribernik et Beer (obdarovanih z obleko 10 dečkov); proslava Narodnega zedinjenja (1 dec.); proslava sv. Save (27. jan.); Strossmayerjeva proslava (4. febr.); Prešernova proslava (8. febr.); Materinski dan (7. maja); p roti tuberkulozni teden (od 1. do 8. maja); akademija v proslavo desetletnice (26. junija); vidovdanska proslava (28. junija). Razstava je'bila odprta dne 19. in 26. junija. Šolska spoved in sv. obhajilo. Učenci so prejeli svete zakramente dne 30. oktobra, 24. marca in 8. junija. Konference. Vršilo se je 7 konferenc učiteljskega zbora, 7 razrednih sej in 4 strokovne konference. Neobvezni predmeti: Kuhanje (10 ted. učnih ur), strojepisje (4 učne ure), stenografija (2 ted. učni uri), zborovo petje (2 ted. učni uri). Prekinitev pouka. Pouk je bil prekinjen zaradi škrlatinke dne 12., 13. in 14. oktobra in dne 10. decembra). Zdravstveni pregledi od 30. aprila do 5. maja. Počitnice. Vsi sveti (31. okt., 1. in 2. nov.), božične počitnice in čiščenje prostorov zaradi škrlatinke (od 23. XII. do 3. I.), velikonočne počitnice (od 14. do 27. aprila). Majniški izleti: 17. junija. Izlet v Split (1., 2., 3. in 4 julija). Nadzorstvo šole. Šolo je nadziral dne 8. marca inšpektor ministrstva prosvete g. Alič Franc, dne 7. maja pa inšpektor kr. banske uprave g. Bajuk Marko. Konec pouka. Pouk se je zaključil v 4. razredu dne 30. maja, v ostalih razredih pa dne 19. junija. Razdelitev izpričeval dne 28. junija. Šolski proračun za šolsko leto 1938/39. Izdatki 38.390 din, pri-mankljaj 36.090 din, prispevki učencev 2300 din. Primankljaj bodo krile kraljevska banska uprava (1890 din), občina Št. Vid (17.236 din), občina Šmartno (6991 din), Medvode (5175 din) in Ježica (850 din). Društvo »Šola in dom«. Predsednik društva je gospod Kregar Jakob, mizar in posestnik, odborniki pa: šolski upravitelj, učiteljica Ana Pečjakova (tajnica), učitelj Janko Černut (blagajnik), g. Lampič Egidij, železničar, Medvode, g. Snoj Ivan, pletar pri železnici, Tacen, g. Brodnik Franc, trgovski uslužbenec, Št. Vid, ga. Omejc Su- zana, Št. Vid. Vršila sta se dva sestanka, na katerih je poročal upravitelj o delu na šoli, 0 vzgoji in pouku, o zdravstvu, o šolski kuhinji itd. Učitelji so poročali staršem o vzgojnem in učnem uspehu učencev. Dne 27. marca je predaval na roditeljskem sestanku g. prof. Čopič o vplivu okolice na vzgojo otroka. Dohodkov je....................1815.70 din Izdatkov je..................... 470.— din Blagajniški prebitek . . . 1345.70 din Društvo je prispevalo znesek 300 din za božičnico. Knjižnice. A) Dijaška knjižnica ima 578 knjig, listov in revij. — Prirastek: 51 knjig in revij. B) Učiteljska knjižnica šteje 954 leposlovnih in strokovnih knjig. — Letos je narasla za 66 knjig. C) Podporna zaloga ima 619 knjig. — Letošnji prirastek 66 knjig. Učila a) Zemljepis. Inventar izkazuje 55 predmetov (zemljevidov, slik, modelov, reliefov in nekaj manjših učil). Prirastek: 9 slik iz gospodarsko-kulturnega področja in 1 etnograf, karta Jul. Krajine. Varuh: Rožman Maks. b) Zgodovina. Zgodovinska zbirka šteje 50 slik, 9 zemljevidov, 20 modelov, 2 zbirki (denar in znamke), 3 drž. grbi (2 intarziji in 1 slika). Prirastek: 9 zgodovinskih slik iz vseh vekov. Varuh: Černut Janko. c) Prirodopis. I. Somatološko-higienska zbirka: 98 učil, prirastek 34 slik. II. Zoološka zbirka: 95 preparatov in 239 slik, prirastek 1 preparat in 149 slik. III. Botanična zbirka: 42 preparatov, 154 slik, prirastek 3 preparati in 81 slik. Celotna zbirka obsega 896 učil Dijaki so izdelali in opremili z okviri 284 barvanih slik, ki dobro služijo kot ponazorila pri prirodopisnem pouku. Varuh: Praprotnik Anton. d) Kemija in mineralogija. 58 posodic s kemikalijami, 65 komadov steklenega in lesenega orodja, 8 kristalografskih modelov, 49 zabojčkov z mineralijami, 4 slike, 2 modela (apnenica in ogljenica), Kippov aparat, Woulfova steklenica, Bunsenov gorilnik. Varuh: Kump Anton. e) Nauk o obrti in industriji. 14 zbirk vzorcev in industrijskih izdelkov, ki so jih darovale razne tovarne (umetna gnojila, organ, barvila, pivo, bombaževina, usnje, kava, kavini dodatki, svinčniki, žica, žičniki, pločevina, steklo, baterije, žita. Varuh: K um p Anton. f) Fizika. V zbirki je 70 modelov in aparatov za fiziko, kemijo in še posebej za pouk v industriji in obrti. Učenci so sami napravili razne aparate in modele. Posebno dobro so uspeli: mlin, pirometri, strmina z žlebovi, Pasteurjev filter, model vejnice, žage cirkularke, stope in jermenice ter pinje dveh sistemov. Učenci so izdelali več uspelih stenskih slik ter so jih poklonili šoli. Varuh: Kump Anton. g) Računstvo in geometrija. 56 lesenih in žičnatih modelov, 5 risalnih potrebščin, 3 garniture šestil, deska za projeciranje, 6 meterskih palic, 1 slika kvadratnega metra, 1 risalo. Varuh: Kump Anton. h) Risarska zbirka. 27 kosov lončevine in porcelana, 17 kosov steklenine, 15 raznih modelov za risanje po naravi. Prirastka ni bilo. Varuh: Sancin Josip. i) Čebelnjak, vrt, delavnica. Stanje inventarja neizpremenjeno. Gospodinjski pouk. Gospodinjstvo se poučuje na šoli tudi praktično: kuhanje v šolski kuhinji, vrtnarstvo, praktično delo na šolskem vrtu. Pouk v kuhanju je obiskovalo 14 učenk IV. razr. (prvo polletje) in 21 učenk iz III. razr. (v dveh skupinah). Iz II. razr. so se udeleževale praktičnega gospodinjskega ]xmka tiste učenke, ki so dovršile 14. leto starosti. Pouk se je vršil v treh skupinah po 3 ure tedensko. Kuhanje je poučevala konorarna učiteljica Marinc Angela. Prirastek na inventarju: razna lesena roba. Šolska kuhinja. Tudi letos so dobivali v šolski kuhinji hrano siromašni in pa tisti učenci, ki čakajo čez poldne v šoli na pouk. Za okusno pripravljeno toplo jed, kakor ričet, riževo juho, krompir s pljuči, golaževo juho in podobno, so plačevali po I.50 din. Ob ponedeljkih je dobivalo kosilo 45 učencev, ob torkih 30 učencev, ob petkih 20 učencev, od teh je dobilo tedensko brezplačno hrano 50 ubogih učencev. Prirastek na inventarju: 1 kozica, 6 brisač, 4 kuhinjske krpe. Ekskurzije. 10. septembra: ljubljanski velesejem (vsi razredi). 13. septembra: zemljepisna ekskurzija: Poljane—Kleče (I. b r.). 4. oktobra: Št. Vid—Šmarna gora: flora. II. oktobra: ogled sadne razstave v Št. Vidu (I.a, II. b r.). Šolska kuhinja. 12. oktobra: ogled modernega cestišča in visečega mostu v Mednem (I. b r.). 15. oktobra: ogled sadne razstave v Št. Vidu (II. a, III. razr.). 19. oktobra: ogled tlakovanja nove ceste Dravlje—Št. Vid (II. a r.). 2. novembra: obisk pokopališč pri Sv. Križu in Sv. Krištofu: grobovi znamenitih mož (II. a, II. b r.). 10. novembra: Šmarna gora—Vikrče—Tacen: zemlj. ekskurzija (I.a, I. b r.). 5. decembra: kulturni film »Zadnji dnevi Pompejev« (vsi razredi). 15. decembra: Dravlje—Podutik—Pržan (I. b r.). 9. januarja: kulturni film »Carski sel« (vsi razredi). 21. januarja: Šmarna gora: rastlinstvo (II. b r.). 6. februarja: ogled zvonarne (III. in IV. razr.). 11. februarja: kulturni film »Naš jug« (vsi razredi). 4. marca: dram. gledališče: »Veronika Deseniška« (II. a, II. b, III. in IV. r.). 11. marca: koncert ljubljanske filharmonije (III. r.) 12. marca: državoznanska ekskurzija na občino (III. r.). 22. marca: poldnevna ekskurzija v Domžale: ogled radio-studija v Ljubljani, oddajne postaje v Domžalah in tovarne klobukov v Domžalah. 11. aprila: Škofja Loka—Lubnik: zgodovinske znamenitosti Škofje Loke (I.a, II. a, II. b r.). 11. aprila: Kranj—Št. Jošt—Crngrob—Škofja Loka (I. b r.). 11. aprila: vsednevna ekskurzija Hrastnik—Trbovlje: steklarna v Hrastniku, rudniške naprave in cementarna v Trbovljah (III. in IV. r.). 13. maja: kulturni film »V kraljestvu Zlatoroga« (I.a, Ib, II. a, II. b r.). 7. junija: obisk plinske razstave v Št. Vidu (I.a, I. b, II. a, II. b, III. r.). 8. junija: ljubljanski velesejem (I. a, I. b, II. a, II. b, III. r.). Dijaška društva. a) Podmladek Jadranske straže. (Poverjenik Černut Janko.) Podmladek je imel 119 članov in članic, kar znaša skoraj 50% vseh učencev. Poleg rednih sej, na katerih se je govorilo o lepoti in o pomenu našega morja ter o raznih načrtih za letovanje, je bil meseca maja tudi občni zbor, na katerem se je zaključilo poslovno leto in je bila za prih. šol. leto izbrana društvena uprava. Težišče vsega dela je bila ustanovitev podmlad-kove knjižnice, za katero je nakupil odbor 9 zanimivih knjig in krasno delo s slikami »Naš Jadran«. Učenci IV. razreda pa so v juniju napravili z izdatno podmladkovo podporo izlet v Split. Blagajna izkazuje 2545.50 din dohodkov in 1630 din izdatkov. Prebitek znaša 915.50 din. Podmladek je imel 182 članov in članic. Razredni odbori so imeli več sej in sestankov, kjer so se dajala učencem zdravstvena in higijenska navodila. Tudi v letošnjem letu je priredil PliK zelo lepo božičnico, na kateri je bilo obdarovanih preko 80 učencev z obleko in obutvijo v vrednosti 3.600 din. Vsem darovalcem za božičnico iskrena hvala. Stanje blagajne konec šolskega leta: dohodki 4468.75 din, izdatki 8620.50 dinarjev, saldo 848.25 din. Ul. razred (Janko Černut): 1. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. (Prosti spis.) 2, Moj življenjepis. (Prosti spis.) 3. Obrt in industrija v naši vasi. (Prosti spi^s.) 4. Ne vse za vsakdanji kruh — človek je telo in duh ... (A. Gradnik. — Prosti spis.) 5. Kaj bi znala Sava pripovedovati? (Prosti spis.) 6. Življenjski nauk Prešernovega soneta Memento mori«. (Prosti spis.) 7. Moje čtivo. (Prosti spis.) 8. Narava — naša mati. (Prosti spis.) 9. Mati. (Prosti spis.) IV. razred (Rudolf Pečjak): 1. Materina beseda. (Prosti spis.) 2. Pri mlinarju Luki. (Prosti spis.) 3. Moji načrti. (Prosti spis.) 4. Moja čustva pri delu. (Prosti spis.) 5. Prešeren v Sonetih nesreče«. (Prosti spis.) 6. Na cesti. (Prosti spis.) 7. Prirodopisna sličica. (Oris.) 8. Pred maturo. (Razmišljanje.) b) Podmladek Rdečega križa. Slovenske šolske naloge Učni uspeli 1937/38. I. a razred. Razrednik: Černut Janko, a) Razred so dovršili: 1. Babnik Ivan ml. 2. Bahovec Mila n. 3. Bernik Franc. 4. Cedilnik Jože. 5. Gaber A n d r e j. 6. J e n k o Ro k. 7. L u š t r e k Iva n. 8. Mrežar Slavko. 9. P e n g o v Rajko. 10. S 1 a v e c Marja n. 11. Š e t i n a Ivan. 12. Švajger Ladislav, 13. Žonta J a n e z. 14. Avguštin Franica. 15. Bele A n a. 16. BostiS Kristina. 17. Hafner Ana. 18. Juvan Justina. 19. K r a 1 j Zofija. 20. Kregar Stanislava. 21. Ložar Majda. 22. P r a i n t z Milica. 23. Š u 1 i g o j Alojzija. 24. Velišček Roza. b) Popravni izpit imajo: 1. Babnik Ivan st. iz slovenščine in računstva; 2. Božič Franc iz srbohrvaščine in računstva; 3. Dobnikar Valentin iz srbohrvaščine in nemščine; 4. Goljar Janez iz slovenščine in srbohrvaščine; 5. Jenko Franc iz prirodopisa in računstva; 6. Kernič Jože iz slovenščine in nemščine; 7. Korošec Jože iz računstva; 8. Lenarčič Ivan iz slovenščine; 9. Magister Srečko iz slovenščine in srbohrvaščine; 10. Mrak Vincencij iz nemščine; 11. Omejec Vinko iz nemščine; 12. Peterlin Alojzij iz slovenščine; 13. Pogačar Janez iz prirodopisa in računstva; 14. Skok Ivan iz računstva; 15. Vehovec Ludvik iz srbohrvaščine in računstva; 16. Zabukovec Miroslav iz računstva in srbohrvaščine; 17. Bernik Alojzija iz slovenščine; 18. Cvajnar Alojzija iz slovenščine in prirodopisa; 19. Lenče Ana iz računstva; 20. Magister Štefka iz prirodopisa in računstva; 21. Merjasec Antonija iz prirodopisa; 22. Sušnik Marija iz prirodopisa; 23. Škerl Frančiška iz prirodopisa in računstva; 24. Šuštar Frančiška iz prirodopisa. c) Razred bodo ponavljali: 1. Cirman Marjan. 2. Dimc Janez. 3. Kopač Ciril. 4. Sever Aleksander. 5. Nebec Ivan. 6. Snoj Draga. 7. Zaviršek Veronika. 8. Zavodnik Vida. I. b razred. Razrednik: Rožman L. Maksim, a) Razred so dovršili: 1. Jamnik Franc. 2. Jarc Martin. 3. J e r e b Viktor. 4. Kožuh Vinko. 5. M a r i n k o Zdravko. 6. Novak Janez. 7. Novak Stanko. 8. N o v 1 j a n Julij. 9. Petač Franc. 10. P 1 e š e č Rudolf. 11. Rebolj Alojzij. 12. Rozman Avguštin. 13. Slokar Bojan. 14. Buh Vincencija. 15. Cerar Frančiška. 16. C v a j n a r Alojzija. 17. Guzelj Brigita. 18. Ježek Angela. 19. Kocjan Ana. 20. Kregar Cecilija. 21. Kuralt Marija. 22. Ločniškar Frančiška. 23. Ločniškar Julija. 24. M e r š e Marija. 25. Narobe Lucija. 26. Novak Matilda. 27. Podgoršek Frančiška. 28. Pogačnik Ivana. 29. S e š e k Danijela 30. Šetina Frančiška. 31. Škerlj Ljudmila. 32. Štrukelj Marija. b) Popravni izpit imajo: 1. Erker Anton iz nemščine; 2. Kozamernik Anton iz prirodopisa; 3. Krelj Dominik iz nemščine; 4. Meden Anton iz prirodopisa; 5. Oblak Stanko iz računstva; 6. Ribnikar Jože iz nemščine; 7. Rebolj Marjan iz slovenščine in srbohrvaščine; 8. Šušteršič Ladislav iz nemščine in računstva; 9. Tršan Ivan iz računstva; 10. Zaletel Slavko iz prirodopisa in računstva; 11. Komel Silva iz nemščine; 12. Kozamernik Antonija iz prirodopisa. c) Razred bodo ponavljali: 1. Fajfar Ivan. 5. Lavrič Hieronim. 2. Hren Marjan. 6. Novak Ivan. 3. Istenič Avgust. 7. Bitenc Marija. 4. Knapič Ciril. 8. Bonča Marija. II. a razred. Razrednik: Kopač Marica, a) Razred so dovršili 1. Bostic Josip. 2. Jenko Stanislav. 3. Kunaver Drago. 4. Pečjak Milan. 5. Rode Josip. 6. Tišler Ivan. 7. Z o n t a r Franc. 8. Černe Jerica. 9. Magister Marija. H). Merhar Vera. 11. Omejec Marija. 12. Pirnat Matilda. 13. Rožič Angela. 14. S1 a v i č Dragica. 15. Snoj Marija. 16. Škulj Marija. b) Popravni izpit imajo: 1. Bučan Alojzij iz srbohrvaščine; 2. Erjavec Drago iz računstva; 3. Letnar Anton iz slovenščine in srbohrvaščine; 4. Novak Ivan iz slovenščine in prirodopisa; 5. Ovijač Milan iz prirodopisa; 6. Račič Ivan iz nemščine in računstva; 7. Rebolj Marjana iz slovenščine in srbohrvaščine; 8. Vidic Zvonko iz slovenščine in zgodovine; 9. Zajc Ivan iz prirodopisa in fizike; 10. Bizjak Silva iz računstva in fizike; 11. Jenko Kristina iz računstva in fizike; 12. Kogovšek Ljudmila iz računstva in prirodopisa; 13. Veinar Marija iz računstva in prirodopisa; 14. Zaletel Marija iz računstva in prirodopisa. II. b razred. Razrednik: Praprotnik Anton, a) Razred so dovršili: 1. Češarek Franc. 2. Č i 2 m a n Valentin. 3. Jenko Ivan. 4. Ki o s m a č Ladislav. 5. Kosmač Valentin. 6. P r e m o ž e Rafael. 7. S m o 1 e A n t o n. 8. Šarf Ludvik. 9. Šuštar Janez. 10. Vrhovec Anton. 11. Zadnikar Jožef. 12. Zaletel Jožef. 13. Babnik Slavka. 14. B e r g a n t Frančišk 15. Bizjak Frančiška. 16. Brodnik Albina. 17. Jenko Marija. 18. Kajzer Vida. 19. Lampret Olga. 20. Škerl Angela. 21. Zaviršek Frančiška. b) Popravni izpit imajo: 1. Koler Silvester iz nemščine in prirodopisa; 2. Kozamernik Ludvik iz zgodovine; 3. Rotar Jožef iz zgodovine; 4. Šušteršič Alojz iz nemščine in prirodopisa, 5. Tepina Anton iz prirodopisa ia računstva; 6. Valenčič Zvonimir iz nemščine; 7. Filiplič Danica iz prirodopisa; 8. Rozman Leopolda iz zgodovine; 9. Sever Marija iz zgodovine. c) Razred bodo ponavljale: 1. Jurič Ana. 3. Škofič Marija. 2. Plevel Marija. III. razred. Razrednik: Pečjak Ana. a) Razred so dovršili: 1. Cerar Alojzij. 2. Cvajnar Ivan. 3. E r m a n Štefan. 4. Jarc Ivan. 5. Knific Vinko. 6. Komel Jože. 7. Kuhar Slavko. 8. Macarol Alojzij. 9. Magister Karel. 10. Mrak Franc. 11. Mrhar Franc. 12. Podgoršek Franc. 13. Rebolj Jožef. 14. Skvarča Ciril. 15. Š t i r n Janko. 10. Vrhovec Bogomir. 17. Zaletel Franc. 18. Žerovnik Ivan. b) Popravni izpit imajo: 1. Gorkič Hilarij iz računstva; 2. Kregar Florijan iz računstva; 3. Pavlič Bojan iz računstva; 4. Seljak Srečko iz računstva; 5. Šink Jožef iz računstva in geometrije; 6. Šušteršič Jakob iz nemščine; 7. Zobec Franc iz geometrije; 8. Bančič Ljudmila iz računstva; 9. Furlan Frančiška iz računstva; 10. Goljar Marija iz nemščine; 11. Humar Leopolda iz slovenščine in nemščine; 12. Jama Jožica iz računstva in geometrije; 13. Merjasec Jožefa iz geometrije; 14. Podgoršek Marija iz računstva; 15. Rotar Marija iz geometrije; Iti. Šuligoj Viktorija iz nemščine in računstva; 17. Šušteršič Lucija iz računstva. c) Razred bosta ponavljala: 1. Omejc Jože. 2. Šušteršič Slavko. c) Neocenjen: 19. Babnik Marija. 20. Galjot Ljudmila. 21. Kocijan Marija. 22. Lampič Slavka. 23. Naglic Zora. 24. N o v a k Mari j a. 25. Sešek Anastazija. 216. Sešek Olga. 27. Š a r f F r a n č i š ka. 28. Žerovnik Ljudmila. 29. Oven Milena 1. Gattringer Viljem. IV. razred. Razrednik: Vončina Edgar, a) Razred so dovršili: 2. Kocijan Janez. 3. Medved Milan. 4. Sušnik Štefan. 5. V a 1 e n č i č Marjan. 1. Bokal Janez. 6. Hlede Karolina. 7. J e 1 e n Anica. 8. Jerala Ivana. 9. Kratkv Julija. 10. Seljak Julija. 11. Stojkovič Vida. b) Popravni izpit so napravili: 1. Jenko Franc iz slovenščine in računstva; 2. Kregar Franc iz zgodovine in računstva; 3. Omejec Marjan iz slovenščine in računstva; 4. Schiffrer Franc iz računstva; 5. Zaletel Valentin iz nemščine; 6. Bohinc Amalija iz nemščine; 7. Jerančič Albina iz zgodovine; 8. Jurman Ivana iz slovenščine in računstva; 9. Klemen Frančiška iz računstva; 10. Presetnik Marija iz računstva. K zavržnemu izpitu se je priglasilo 9 učencev in 9 učenk. 1 učenec in 2 učenki so bili izpita oproščeni, ker so dovršili IV. razred z odličnim uspehom. V izpitnem odboru so bili: Predsednik: Opravitelj Pečjak I?.; stalni član: Vončina E., ki je izpraševal računstvo in geometrijo; člana: Pečjak A. za nemščino in zemljepis in Praprotnik A. za slovenščino in zgodovino. Izpit se je pričel dne 11. junija. Ta dan so učenci pisali slovensko nalogo, in sicer: Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Ustni izpiti so se vršili IB., 15., 17. in 20. junija 1938. 1. Bitenc Franc. c) Razreda nista dovršila: 2. Medved Marijan. Zavržni izpit Završnega izpita so bili oproščeni: 1. Sušnik Štefan. 2. Hlede Karolina. 3. Seljak Julija. Završni izpit so napravili: 1. Bokal J a n e z. 2. Kregar Franc. 3. M e d v e d Milan. 4. O m e j e c Marijan. 5. Schiffrer Franc. 6. Valenčič Marijan. 7. B o h i n c Amalija. 8. Jelen Anica. 9. Jerala Ivana. 10. Jur m a n Ivan a. 11. K r a t k y Julija. 12. Presetnik Marija. 13. Stojkovič Vida. 1. Kocijan Janez. Odklonjeni za dva meseca: 2. Jerančič Albina. 3. Klemen Frančiška. Odklonjena za 1 leto: 2 učenca. Učni in vzgojni uspehi učencev ob sklepu šol. leta 1937/38. m ON O >o vo CD CN 00 CN go o in GO o rf o CN O o oo 00 CD (M co 00 oo 00 CN co co o 00 ČN m o 00 oo o o co CN 00 00 o ON 00 »n co oo CN m GO vO C3 t- S-. JZ? 00 CN CO o O >o 00 00 CN >co GO co co a. Poročilo Zdravstvenega doma kraljice Marije v Št. Vidu nad Ljubljano. Kakor vsako leto so bili tudi v šolskem letu 1937/88 zdravniško preiskani vsi učenci. Opaziti je bilo, da so se starši v tem letu znatno bolj zavzeli za zdravje svojih otrok. Tako zboljšanje zdravstvenega stanja naše mladine je vsekakor v veliki meri pohvalno za mnoge skrbne starše. Zal, da so med temi še vedno tudi take izjeme, ki ne polagajo na zdravje svojih otrok potrebne važnosti. Pri sistematičnih zdravniških pregledih učencev smo dobili nekaj otrok, ki so bili z ozirom na svojo telesno konstitucijo in slabo zdravstveno stanje potrebni okrevanja v počitniških kolonijah. Od teh je bilo v šolskih počitnicah poslanih 5 na morje (3 dečki in 2 deklici) in 2 dečka na Rakitno. Skupno je torej iz meščanske šole letovalo 7 učencev(-nk). Učenci, ki so bili letos pregledani, so bili zadovoljivo čisti in v splošnem še dokaj dobro razviti. Naši starši naj bi vedeli, da je čas počitnic odmerjen učencem le za to, da se od duševnega napora med šolskim letom odpočijejo in se v svežem zraku in na soncu okrepijo, ker le tako morejo pričakovati v bodočem šolskem letu uspehov pri svojem otroku. Opaža se, da so prav taki otroci, ki živijo v krajih, kjer je dovolj svežega, zdravega zraka, dovolj sonca in vode, najbolj slabotni, najbolj nečisti (telo in perilo, njih koža ni nikdar občutila dobrodejnih vplivov sončnih žarkov). Ali se je potem čuditi, odkod tako slaba telesna odpornost naše mladine? Starši, dajte otrokom čas in priliko, da se razvedrijo in odpočijejo v teh počitnicah tudi na soncu (v kopalni obleki), kajti le v zdravem telesu je zdrava duša. Sončenje naj se od dne do dne polagoma stopnjuje, ker sicer utegne več škodovati kot pa koristiti. Nalezljivih bolezni v letošnjem letu ni bilo toliko kot prej. Davice ni bilo nobene, pač pa se je izsledilo nekaj primerov škrlatinke. Pljučnih bolezni je bilo malo, pljučne jetike pa med letom ni bilo najti. Nekateri učenci so imeli močno nabrekle žleze v hilu. V splošnem so pa mnogi otroci potrebni popravila zob. V teh počitnicah bo dovolj prilike in časa, da starši poskrbijo za pravočasno zdravljenje in popravilo zob svojih otrok. Veliko je bolezni, katerim je iskati vzrok v nezdravem zobovju. Učenci tukajšnje meščanske šole imajo lepo urejeno šolsko polikliniko v Zdravstvenem domu v Št. Vidu, ki posluje vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. Šef zdravstvenega doma: dr. Arko, 1. r. Navodila za pričetek šolskega leta 1938/39. Popravni izpiti se bodo vršili dne 30. avgusta za I. razred, dne 31. avgusta za ostale razrede, in sicer od 8 do 12 dopoldne. Prijave za ta izpit, kolekovane s kolekom 10 din in s kolekom 10 za vsak predmet, je treba oddati v upraviteljivi pisarni do 29. avguste. Šolsko leto 1938/39 se prične 1. septembra 1938 z vpisovanjem, ki se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 dopoldne. V prvi razred se morejo vpisati učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred ljudske šole brez slabe ocene, ali pa taki, ki so dovršili kak višji razred in še niso stari 14 let. Vsak učenec naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, 20 din za zdravstveni fond, kolek za 5 din za kolekovanje prijave, davčno potrdilo, kolekovano s kolekom 20 din za odmero šolnine in 10 din za tiskovine. Pripominjamo, da morajo predložiti tudi učenci, ki se bodo vpisali v I. razred, šolsko izpričevalo in ne redovalnih knjižic. Višina davkov: Šolnina: Od 800 do 1000 din.........................................din 37-50 „ 1000 „ 3000 „......................................„ 56-25 „ 3000 „ 5000 „......................................, 75— „ 5000 „ 6000 „ ., 131-25 Učenci, katerih starši plačujejo manj kot 800 din letnega davka, ne plačajo šolnine. Zdravstvenega fonda so oproščeni oni učenci, katerih starši plačajo manj kot 10 din davka na leto. Starši, ki imajo več otrok v meščanskih in srednjih šolah, plačajo a) za prvega otroka polno šolnino, b) za ostale otroke polovico šolnine (prepis davčnega potrdila je kolekovati s kolekom 10 din. Disciplinski predpisi za učence meščanskih šol veljajo tudi za dobo počitnic. Vsa nadaljna navodila o otvoritveni službi božji in o pričetku rednega pouka bodo razvidna na šolski deski. Uprava. . .