GRMEČ ODMEV
Ko smo pred dobrima dvema mesecema na tem mestu prvič pisali o Titovem obisku,nismo pričakovali - in^najbrž tudi drugi ne - da bo zadeva tako vzvalovila britansko javnost.Že takrat smo napisali,da se bo .ponudila pri lika za prvi udarec Titu po dolgem Času. Mnogi svobodni Slovenci pa še da nes zelo žalostno gledajo na vso stvar. Iz naših poročil je dovolj jasno, da državni obisk ne pomeni priznanja za izvršena grozodejstva. Britanska vlada ubira uglajena pota politične koristnosti.
A povabilo je vzbudilo grmeč odmev. Svobodno javno mnenje demokratične države je izvršilo svojo dolžnost. Svobodoljubni ljudje so izrazili svoje ogorčenje nad grdobijami komunističnega režima. Zlepa se ni- napisale toli Ko pravih na Titov račun kot ob tej priliki.
Če. premislimo obisk z vsemi okoliščinami, težko najdemo razlogov za po= l^tost. K obrambi Zapada pred Sovjeti begunci ne moremo kaj posebno pri = spevati. Angleške ali katerekoli druge zunanje politike ne’ moremo usmerja H po svojih domislicah. Pač pa moremo svoje probleme vključevati v sve= lovne. Zanim&nje Britancev za Jugoslavijo nasploh se je povečalo in nič Več se ne moremo toliko pritoževati,da smo neznani in prezrti. Odpor do Tita nikakor ni znak nasprotstva do . Jugoslavij e,temveč nasprotno: znak na členjenosti do trpečih jugoslovanskih narodov. Naloga emigracije bi bila, da to zanimanje izrabi.
Titov režim in vse,kar mu služi v oporo, se nas zelo tiče.Titovci upo= sabljajo obisk in prijaznejše stike z Zapadom,da ubijajo v ljudeh upanje bol jšo,svobodno bodočnost. Zdaj jim je imenitno spodletelo.Namesto, da ll se mogli bahati z zapadnimi občudovalci,- se morajo titovci javno jezi= li na "nekulturne" tujce, ki so tako nesramni, da ne prezro komunističnih Gasilnih običajev. Našim doma se to nedvomno dobro zdi.
Razumljivo je, da je versko preganjanje v ospredju zanimanja.Katoliča= kot take zanimajo soverniki.in zanje se zavzemajo.Vemo pa, da je pri = lisk na vero le del,čeprav bistven, podjetnega načrta za splošno zasužnje Aje naših ljudi doma. Nanje pritiskajo na vseh straneh. Uporabljajo jih 2a nespretne poskuse v gospodarstvu.Vanje tlačijo socialistično izgradnjo 2 vseh plati. Daleč,zelo daleč so od sreče in zadovoljstva na vseh poljih če izvzamemo polje obrekovanja in opravijanja,kjer se edino morejo neo= Rejeno izživljati. In vendar se najdejo prijatelji Jugoslovanov,ki misli= ^o,da je Tito dober. Bog nas varuj prijateljev... Tudi nasprotniki Tita Sa mnogokrat slabo poučeni. Ne znajo si predstavi jati,da se preganjanje sodi le po zaporih,zaprtih ali odprtih cerkvah in podobnih znakih,Mnc= Se znake spoznavamo predvsem mi, ki smo rasli v tistih nesrečnih krajih.
Pametna emigracija bi našla tukaj eno od koristnih polj za udejstvova= ■^je. V sedanji tekmi bi Tito zmagal s knock-out, če bi mu uspelo prikaza= 11»da edino njegove metode zagotavljajo na tistem ozemlju red in sožitje da nudi najboljše gospodarstvo,kar so ga tam zmožni.
Demokratična angleška javnost izpolnjuje svojo dolžnost.Kaj pa demokra lična jugoslovanska emigracija?
KRIVICA
, Skopo poročamo o odstranitvi dvojezičnih napisov ob cestah na Tržaš = Kem. Zgodilo se je in s tamkajšnjimi Slovenci vred občutimo krivico. "Na .°dni italijanski greh proti naravnim pravicam slovenskega ljudstva" jo imenuje KATOLIŠKI GLAS v krepkem, umestnem članku, kjer dobro pripiše ^ivdo pristojnim od generala Winter tona preko Italijanov do komunizma in L	1 aP c e v na Tržaškem.Ne gre obupati. Toda dobro je premisliti ka=
KJ-fci i^^Aokrepili. Vsaj rahlo bi pomagalo izogibanje makaronarstvu.Pri = N^cwnjSJb bili obremenjeni s kranjskim politikantstvom in so med vojno
dokazali svojo iznajdljivost.Tudi da nes bi je bilo nekaj treba! Ogorče= nje je mogoče stvarnejše in jasnej= še izraziti .Svet bi vedel za kaj gre in ne bi mislil, kot TIMES, da je j_e izbruh "retorike".
SPOMINI s . _------
Predvo jho.' dobo je v zvezi s dr= žavnim udarom 6_. jan.1929 v ostri lu ' či stvarno on ofckrito popisal g.Ve= česlav Vilder,b.predsednikvIzvrsne= ga odbora 3PS v pariški NAŠI REČI.V tistem delu,ko prehaja do nacionali zmov pod geslom'federacij e in "oseb nega režima", je nakazal zanimivo vprašanje: "Spočetka je bila demokra cija v'Jugoslaviji spodjedana od po sebnih nacionalizmov,ki so predstav Ijsli centrifugalne sile. Vsako tež kočo pri reševanju problemov nove'dr žave,vsake nesposobnost v administm. ciji in globoke razlike iz- dotlej od' dvojehih življenjskih prilik,:so ti nacionalizmi (tedaj imenovani-sepa= ratistični ali plemenski)nalezijivo izkoriščali.Tvorci' vidovdanske usta ve so poskušali.onemogočiti te naci onalizme tako,da so iz predpostavke enega naroda us'tvarili centralizem, toda na osnovi demokracije, ustavne in parlamentarne, vladavine.Vsilju je se vprašanj e, v koliko je- Cent v ližem demokratičen, kadar je oČivid= ne vsiljen različnim narodnim skupi" nam, kot je to bilo ob sprejemanju vidovdanske' ustave/ Dobro je razli= kovati med ekstremnimi šovinizmi in narodno zavestjo,ki jo običajno na= zivamo "nacionalizem". Te različne narodne zavesti bi mogle graditi skrp no državo in dajati 'osnovo zvestobi do Jugoslavije, ako bi jim dopuščali svobodo in jih ne •smatrali za izda= jalske.Zdi se nam, da je vidovdan = ska ustava pogrešila tukaj.
Hvalevredno pa je,da se g.Vilder pogosto, oglaša. Naši politiki niso nagnjeni k pisanju gpominov.Dobrodo šla posebnost je g^Zivko Topalovič, socialistični prvak,ki v svojem de= cemberskem SINDIKALISTU opisuje do= živetja po prihodu v Italijo 1944 v zvezi's poskusi odstranitve gen.Mi= hailovića. Z zanimanjem pričakujemo tudi napovedano knjigo g.Ilije.Juki ča, prvaka HSS,ki bo obravnavala Jugoslavijo pred,med in po vojni.Upa= mo,da bodo tako vendar več kot do= polnjeni spomini Savice Kosanoviča, Branka Čubrilovida in Ivana Ribarja, ki so. .doslej skoro edini inbzelo e= nostransko osvetljevali jugoslovan= sko politično življenje.
:	-KLIC TRIGLAVA
53>Bucks Hill,Chapel End, Nuneatoh,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu
NAPISNE TABLE
Tržaški vojaški poveljnik gen.Win vP terton je IZ.decembra odredil,da mo rajo biti odstranjeni slovenski kra jevni napisi v nabrežinski občini. Zupanu g.Terčonu je izjavil, da je tre ba zakon spoštovati.16.decembra zve čer je policija odstranila napise v Štivanu,Devinu,Sesljenu in Nabreži= ni.Več tisoč Slovencev je 21.decem= bra na zborovanju v Nabrežini pro te stiralo proti temu, dopoldne pa so pri vseh sv.mašah slovenski duhovni ki devinskega dekanata prebrali pro testno iz javo, ki. so jo poslali gen, Winfertonu.Nanj- je predsednik SDZ. ;g-, dr.Agneletto naslovil pravno -močno • utemeljeno spomenico.
GORIŠKA ZMAGA
Na-občinskih volitvah v Gorici dno 14.decembra 1952 je ob splošni 86 $ volilni udeležbi Slovenska demokratska zveza po številu glasov -prvič, prekosila titovsko,- Demokratska" fr on to Slovencev ter- si priborila dve mesti v 40-članskem občinskem;, svevu enako kot titovci.
Obe slovenski listi sta od skupnega števila oddanih glasov-(22.709) do= bili 13.5$ slovenskih glasov(3065)-Predvolilna predvidevanja- Demokra. = tov,da zaradi, volilnega zakona kaže nastopiti ločeno od titovcev,.. so se pokazala 'točna, ker bi sicer .združe= ni dobili -samo tri-o bo .svetnik e’«
Iz naslednjega pregleda- razvidimo rast in padanje obeh list na dveh , občinskih volitvah in enih pokrajin skih (1951)
SDZ DES 1948 1122
1951	1502(..+380)
1952	1.5 42( + 40)
200 6
1570(-436) 1523(- 47).
V AVSTRIJI
bodo imeli 22.2«državno in deželno^ zborske volitve.Obča slovenska želja na Koroškem je skupen volilni - nastop Slovencev.Toda titovci bi radi že v volilnih pripravah dominirali nad ostalimi, dasi so 1949' bili precej daleč za demokratičnimi Slovenci.
Krščanska demokratična stranka dr. Tišlerja je pristala na posredova =1 nje tretje nevolilne skupine "rodo= ljubov", dočim je titovska Demokrat tična fronta delovnega ljudstva do=: slej to odklanjala-Na deželnozbor = skih volitvah 1949 je dr .Tišlerjeva stranka dobila 4617 glasov,titovska Fronta pa 2077.Pri' volitvah v držav ni- zbor istega dne je nastopila s-svojo listo od Slovencev le Demokra tična fronta in dobila 2107 glasov, dočim so se 'slovenski krščanski demokrati vezali na Avstrijsko. 1-jud == sko stranko.
TRETJA R U . H L A Tito v napadu - Prelom z Vatikanom
London, 1.januarja; Od našega dopisnika.
Pan p* mojem zadnjem poročilu pred tremi tedni se je končala druga runda v spopadu Tita z angleškim javnim mnenjemfče s'' pcslužim izraza iz hoksarske tekme.Pričelo se je,ko je Lil Tito povabljen v London in v prvi rundi so katoliki osamljeni pričeli dvigati glas preti Titu,V drugi rundi se je spopad zaostril in razširil. Canterburyski nadškof dr.Fisher,angli= kanski primat, je s svojo obsodbo Titovega nasilja zaslužil, da molijo zanj tudi katoličani, je napisal nek katcLik in MANCHESTER GUARPIAN je pritrdi nadškofu in drugim odličnim osebam, da naj vlada Titu dopove' nezadovoljstvo javnega mnenja zaradi postopanja s kristjani. Toda nihče se ni zavzel -pi še GUARDIAN v tem uvodniku - za dr.Dragoljuba Jovanoviča in druge kmečke voditelje po zaporih. Spomniti bi se morali t«=h in podobnih, katerih edini zločin je bil nagnjenje k Zapadu.Obisk je zadeva koristi in no naklonje= ftosti. Toda blesk in slovesnost takega obiska utegne nekatero zavesti."Ko rak proti večji svobodi v Jugoslaviji bi zagotovil maršalu Titu toplejši sprejem kot ga bo verjetno deležen,če bomo, kot zdaj, nekateri v dvomih, ali je potovanje zares potrebno."
Lekcija iz bontona
V beograjskih krogih "izražajo začudenje,da posamezni nritanski jav-hi delavci in časniki kršijo splošno znana pravila gostoljubnosti ter na= stopajo oziroma objavljpjo žaljive članke,ki jim manjka vsaka podlaga,"se jezi SLOVENSKI POROČEVALEC,ki dobro razume, "da so mnenja o notranji poli tiki kako države ena stvar,skupne koristi pa druga..." Uradna titovska je za je naraščala.Vmes je prišlo imenovanje nadškofa Stopinca za kardinala. Lretja runda, če tako pravimo, se je začela v znamenju silovitih izbruhov tia titovski strani. Tito je govoril v Smederevski Palanki,da ne bo šel v London, če bi bila polovica Britancev proti obisku,kakor bi sicer rad vi= äel. g.Churchilla. Toda polovica ni proti in zato bo šel. Gonja,ki da jo je skuhal Vatikan, ne bo skalila prijateljskih odhošajev.
Potem so prekinili diplomatske stike z Vatikanom.Za vzrok so navedli Fovzdignjenj"državijana,ki je bil obsojen in ga ljudstvo sovraži zaradi krvavih zločinov" v kardinala in'protijugoslovansko gonjo",ki jo vodijo v deželah, "poznanih po zvezal z Vatikanom". Naslednji dan je imel Kardelj strupen govor v skupščinskem odboru: "Divji izbruh propagande o preganja= kj.u Katoliške cerkve v Jugoslaviji" je pripisal vatikanski zaroti .čeprav 3c jugoslovanski voditelji ateisti, so vedno priznali vero kot družbeni Pojav,ki ga ni mogoče uničiti s preganjanjem ali odlokom.Vse Cerkve,razen katoliške, z vlado dobro vozijo.-Ali si more pameten človek predstavljati da bi se vlada spravila le na Katoliško cerkev? Zato so uporabili canter= kuryskega nadškofa, ki je hotel vmešati tudi Pravoslavno cerkev. A patri= £rh ga je zavrnil,da noče biti orodje tuje politike.Katoliška, cerkev,ki i ma vso pravice - ne čisto vse, a po svoji krivdi - pa služi vatikanski po litiki,ki sovraži jugoslovansko neodvisnost že od nekdaj, enako kot zagri 2eni Italijani in Stepinac je "krvavo spreobračal" pravoslavne pod'Raveli dem. Cerkev v novi Jugoslaviji ima isti položaj kot v vseh modernih drža-, vah.Pečina duhovnikov,ki so v duhovniških združenjih, si v resnici prizadeva za sožitje. - V sledeči debeti se je odrezal France Bevk.
Skoraj nepotrebna je pripomba,da anglikanska Cerkev,katere primat j c canterburyski nadškof, ne priznava papeža in je vse prej kot prijazna dc Rima.Celo strpnost do katoličanov,ki so jih -v starih časih morili,je raz čerema nov pojav. Če bi rekli,de je bil Luter prijatelj papežev,bi ne bili ®hogo bolj neumni kot Če mislimo,da dobiva canterburyski nadškof navodila iz Vatikana.
' Ratriarh poseže v borbo
Proti anglikanskemu primatu dr.Fisher ju so titovoi postavili v boj Patriarha Srbske pravoslavno cerkve Vikentija Predanova,ki je v BORBI izdavil, da nadškofa "ni nihče pooblastil",da se zavzema za Pravoslavno cer ^ev. Ta je v vedno boljših odnošajih z državo, čeprav so res še ponekje Nesoglasja z nižjimi oblastmi, ker so morda preveč vnete, ali pa duhovniki ne pazijo na nove predpise.	_ n n
Patriarha je dobro zavrnil v pismu JAILY TELEG RAT’HI' g.Randolph Chur-eUn-Ra, zares g.Churchill mlajši, kot se to zdi presenetljivo; takole Pice: Patriarh je zelo dobro poučen o razmerah v Britaniji. Nihče ni "pr= cblastil" canterburyskega nadškofa, kajti v svobodni deželi se lahko vsak
Str.4•
KLIC TRIGLAVA
Štev.108.
izraža, ne da bi mu bilo treba liti "pooblaščen" od vlade. Maršal Tito,ki je govoril o "vatikanski protijugoslovanski gonji", se zelo moti, če za= res verjame, da je zgražanje zaradi komunističnega preganjanja rim.kat. Cerkve omejeno na katoličane ali morda ;na verne' kristjane. Od izražanja svojega mnenja ne bo nikogar odvrnila.'Titova .ocena, Oa je "nekulturen".Mic slili smo, da je odrasel kremeljskemu slovarju, odkoder pobira te besede, je zabil g.Churchill ml. maršala. - Razmerje, pisem v DAILY IELEGRAPHU je „ do danes naraslo na 8 za in 10 proti .Titu - z 1 nihajočim. Od teh sta dra ostro zavračala edinega, ki se je preje postavil naravnost za.Tita - in. do. tični je bil .urednik beograjske revije za mednarodna vprašanja, ki je ob tstem času iz Londona ..pc^ročal o- "vatikanskih' intrigah" Zavrnila sta ga nek major, ki mu je ponudil citate iz POROČEVALCA, in general, vojaški do=v pisnik lista,ki je sam obiskal Jugoslavijo. Jezuit se bavi s Titovo "polo= vico" Britancev; češ: 50$ o stvari nič ne ve,- od ostalih 50$ pa mnogi za= radi imena mislijo,-da je Tito Italijan. Končno obsoja Titov obisk nek pri jatelj Italijanov.
Levi in desni za Tita	•	'
Tudi v TRIBUNI, ki 'Vozi levo", je zadnjič omenjeni- titovski' članek g."' Poota doživel močan odmev. Nekdo ga opozarja na socialiste, ki so bili pred: ' vojno in jih pod Titom ni; drugi na versko zatiranje; tretji hvali' Tita; " četrti je g.R,Marčetič,."mlad Jugoslovan'^ ki "ne podpira 'Tita" (prvi te vrste!); peti (nekatolik) pripomni, da "katoličani "nima jo' "politične lini= V je", a da stopijo v politiko kot katoličani/kadar "branijo svoje 'verske-interese.
Celo med katoličani- v CATHOLIC HERALDU je nekdo pisal, da morajo biti hvaležni,ker je v Jugoslaviji bolje kot v Rusiji;sovražnost do katolištva-v nekaterih predelih ni nič novega; vlada je postala liberalne jša; za ka.,to; ličane bi bilo morda najbolje, da s to novo družbo goje prijateljske odno=r -se, da tako pomagajo rasti dobrim elementom... "Verjetno j-e -v sedanji- so-. cialni strukturi Jugoslavije večja možnost za dobro kot je .bila kdajkoli -• v odvratnem in v resnici 'reakcionarnem’ režimu, ki je vladal pred vo j-nol" Drugi priporoča molitev za Tita. V uvodniku piše list, da je diktatorju silno težko videti kako drugače kot skozi totalitarne oči. Zato je Tito ^ v reakciji javnosti na povabilo brž videl vatikansko delo. Tito naj bo sprejet z vso ^Ljudnoštjo in pozornost jo, a prilika naj bo porabi jena, da se ga opozori na zelo razširjene občutke v tej deželi o verskem preganjanju ih zanikanju štirih svoboščin v Jugoslaviji; in tisti, ki čutijo globoke -človeške in krščanske vezi s trpečimi v Jugoslaviji,naj molijo tedaj ne le za preganjane, temveč tudi za njaršala,njegove svetovalce in vso Jugoslavijo.
Uvodnik v ECONOMISTU piše,da je večina Britancev prav radovedna,kako mož izgleđa; Sprejem Tito zasluži, "za pomisleke pa so -zvedeli Jugoslova= ni iz divjosti, s katero jih v presledkih napada beograjski tisk".Spomni se Mihailoviča,prijateljev Zapada po zaporih, odvratnega verskega preganja nja.A Če naj Tito v Londonu okuša sape liberalizma, naj ne pihajo premoČ= no.Predvsem bi bilo škoda,če bi se katoliki znašli skupaj s komunisti- v javnih demonstracijah.
Tito ni storil prav,da je prekinil odnošaje z Vatikanom,piše TIMESov ■ uvodnik, (ki je šel titovcem zelo na živce).Prelom je hud udarec za upanja na boljši postopek s katoličani, ko se poleže ostrina jugoslovanskega ko*= munizma. Angleži ^ sprejemajo z nevoljo in zgražanjem poročila o neusm.ilje nem ravnanju tako*z versko kot s politično opozicijo. V obisku ni pritrje vanja neliberalnim'dejanjem jugoslovanskih komunistov, temveč upanje,da bodo iz ožjih stikov s prijateljskim Zapadom izhajali zmernejši postopki.
Notranja zadeva
Hamilton,Ont.,Kanada,20.12,52.Od našega dopisnika.
V tukajšnjem tisku se le malo piše o namoravanem Titovem obisku v Angliji. Zanimiv je bil članek g.Sebastiane Haffnerja v THE GLOBE &.MAIL, ki razlaga nasprotja do Tita,izražena v Angliji,in nadaljuje:
G.Eden je s povabilom Tita na državni obisk v London povzdignil bri tanske odnose z Jugoslavijo z nerednega nekako sramežljivega flirtanja do odprtega in proglašenega zavezništva.S tem je zopet pokazal na staro politično pravilo,da občutki in mišljenja niso važni,temveč samo izgled na dobiček; in da je mirno sožitje neodvisnih držav možno le na osnovi, nevmešavanja v notranje zad3ve.Jugosl.komunizem je notranja zadeva,prav kot je notranja zadeva britanska parlamentarna demokracija. - Na to bodo seveda ideologiisti z grozo odgo morili, ali ne bi to veljalo tudi za Stali= na in,če bi bil še živ,za Hitler ja.Mr.Eden bi najbrže hladno odgovoril^ z*-"Da". Leta 1945' je presunil mnoge z. izjavo: "Pri Hitlerju ni bila polo'mi= ja,da je bil doma nacist,temveč da ni ostal doma."Danes to lahko reče za Stalina. Za Tita je že rekel.
J_a_v_n__q_
Debatni J,N.O.:G.urednlk! Na račun profesorja se zbijaj.o šale.V to ka tegorijo spada anekdota,ki jo je g. L.zapisal v 107 . št .KT.na' račun prof. Jovanoviča.Imam vtis, da celo sam g. D.verjame tej anekdoti c profesor^ ski pozabljivosti g.Jovanoviča.Za= radi tega je tudi pisano "ne vem oe je res";s tem pa anekdota preneha biti šala in postane babja čenča.lh takim čenčam ne bi smelo biti mesta niti v Javnem mnenju Klica Trjglava.
F.
"Stvarnost in svoboda": G.urednik! T svojem dopolnilu(KT 10 7) na va j a g. S.čudne zaključke-G.Jeza ni bil v svoji razpravi samo do skrajnosti neobjektiven, ampak se jasno vidika je pod vtisom družbe,v kateri je živel med vojno;dasi živi na demo= kratičnem zapadu,se ne more znebi= ti komunističnega modrovanja,eno = stranske obdelave problema invnaner ne neobjektivnosti. - Toda g.S.se Pa medtem ni pokazal samo neobjek= tivnega,ampak sploh dogodkov ne po zna.Zato so njegova izvajanja brez zveze in smisla.0 tem kar se je go čilo,še vedno nimamo dovolj podat= kov,mnogo se še ne ve.A eno vemo:
Ja niti begunska vlada,niti Mihai= lovič,niti Tito niso igrali glav h vlog.Prva in drugi nista mogla pre Prečiti razvoja dogodkov, kolikor sta že poskušala.Tito pa dogodkov ni mogel pospešiti.V glavnih Črtah, so dogodki določeni vnaprej od stra ni "velikih".G.Š.pa nam je hotel še Pojasnjevati,kako je Tito genij,dru gi pa običajna teleta.Pri tem ome= nja ministrske plače in dela zaMjuč ke,ki bi bili smešni,če ne bi kaza li nedemokratskih tendenc dela na= Še emigracij e *. da išče namreč za vsa ko zlo žrtvenega kozla.po možnosti 'tiste, ki se ne morejo braniti( poli "tiki, "plačani" ministri, oficirji, Juhovniki,itd,kot komu prija).To me spominja na napade komunistov na o i'icirje med vojno: "Vi ste krivi, da 3e država propadla,saj Vas je drža Va^plačala,da umrjete." Preden je g.Š.iz "plačanih" ministrov (kakš= ho zvezo ima to?)naredil žrtvene kozle,ki naj odneso vse naše grehe v puščavo,bi moral vedeti gotovo: kaj so ""plačani" ministri delali.Te= ga g.G.ne ve,Tudi jaz tega ne vem, h sem zato previden pri postavlja= hju zaključkov.	V .F .•
G.urednik! Ko se kot novi naročtuh Zahvalim upravi za pošiljko nekaj starih številk,izkoriščam priliko, Ja izpopolnim Vašo kritiko Jezine Razprave v "Stvarnosti in svobodi" ^bi tem mislim na tisti citat iz
m_n_e_n_j__e
Kocbekove "Tovarišije",po katerem je "sovjetska vlada svetovala Vihuv nemu štabu,da na najpripravnejšim čin izrazi voljo po kontinuiteti Ju goslavije".Ne,ni razloga,da ne bi Kocbeku verjeli,vprašanje pa je, če je Kocbek sam stvar prav pojmoval in če so mu jo komunisti iskreno in pravilno predočili .Ljubi janska 'Ljud ' ska pravica" je 29.11«52.objavila, odlomek iz Kardeljevega pisma Titu takoj po ustanovitvi AVNOJA v Biha ču( december 1942),ko pravi:"Naše množice... smatra jo to dejstvo za če to ločnico,za "odstavitev" londonske vlade,za začetek nove vlade in nove ’ skupšČine" . . .Zdi se nam™.,., da . mora biti PVNJ(bihački Avno j) resrrLČ ' no že začetek, prvi element nove c--.' blasti v novi Jugoslaviji.Glede Jon donske vlade ne moremo več ostati pri starih parolah, marveč je potreb no,da se odkrito opredeli.Na ta na čin moremo samo mi prisiliti &:• morah angleške politiko do Jugoslavije; prisiliti jo,da bo priznala o svobodilne sile v Jugoslaviji.Za nas pa je stvar važna tudi z druge strani:glavni adut reakcije proti nam je bil vedno ta,češ da smo pro ti Jugoslaviji in za nekakšno 5 sred njeevropsko sovjetsko republiko,ki pomeni zasužnjenje slov.naroda.v ta kleveta je našla odziv med mno= žicami ..-..Mnogo smo po'".darjali svoje stališče za Jugoslavijo.Ker pa nismo priznali londonske vlade-''■gr,j praktično- ni bilo. konkretnega do= kaza,da smo zares za Jugoslavijo Zato nam je prišel Bihač o pravem času." — Vsekakor gornji’razlogi govore v. prilog razlage, ki jo je' podal vaš kritik v 103»štev.-Dr K.
Titov obisk:G.urednik!Že danes mno gi zapadnjaki gledajo na. Tita kot na nekakega zaveznika,ker se Tito. ne kaže preveč neprijaznega in k.r mislijo,da ga utegnejo rabiti v bo doČe.Mnogi Britanci sami poskušajo odpreti oči svojim sonarodnjakr.ru, Kaj pa mi sami?! Ko je bil drrF,.g' v Angliji in v ZDA,je vec slov.or-, ganizacij in strank poslalo razne informacij e,deklaracij e itd na pr a va mesta.Kaj danes ni Čas.in priii ka,da se čuje glas svobodnih Jugo= Slovanov? Bolje poznamo Tita jn re snico kot Angleži.In naš glas v co = su občega zanimanja ne bi povsod naletel na zaprta ušesa.Kaj ni to prilika, da enkrat skupno nastopimo* za skupne interese,pro ti skupnemu sovražniku?	D., H.
+ Iniciativni odbor za ust.Druživa katolj duhovnikov Črne gore je prc= testiral proti povišanj u nd?k o tepi n ca.
LO-MA MRAZ NAMESTO BOŽIČA
Letos,kot že preje,uradna Jugoslavija ni praznovala božiča in potrudi= la se je,da tudi ljudem zagreni in odtuji praznikiDedek Mraz in Novole.tnaL jelka sta nadomestka za Miklavža in Božič. Že zgodaj - novembra - so pri=' pravijali na komunistične praznike.Pričelo naj bi se 21.decembra,na zimäd. sončni obrat, s prireditvami za otroke,ki bi se nadaljevale in stopnjevale do zadnjih dni v letu.Večer 30.decembra naj bi bil družinski praznik pod novoletno jelko.Naslednji dan bi otroci dodatno praznovali,Silvestrov večer pa ostane za praznovanje odraslih»
Božič je enostavno odpravi jen.Tovarne in državna podjetja delajo kot vsak dan.Delavci,ki ne pridejo na delo, so po nekaterih tovarnah kaznova= ni.Drugod jim odtrgajo nagrade.
Izgleda,da je Miklavža težko izkoreniniti.Posvetili so mu precej pozor nosti.Vtaknili so ga v politiko. ( "Miklavževanje je uvedla nekdanja Avstii ja.") Odrekli so mu cerkven praznik ("Če bi bil,bi ga praznovali vsaj tu= di v Italiji"). In končno so ga proglasili za nevzgojnega.Zamislili so se v svoja mlada leta, se spomnili,da so ga pričakovali bolj s strahom kot z veseljem,ker je strogo ošteval otroške grehe,grozil s kaznijo in strašil s parklji. Poleg tega so bili obdarovani le nekateri,kar je rodilo zani= čevanje in zavist. "Miklavževanje je bilo slabo vzgojno sredstvo,zato ga odpravljamo." Nesrečni pisci v POROČEVALCU so imeli najbrže bridke izkuš-nje. Škoda, da jih res strah pred parklji ni spravil na boljša pota v sta: rejših letih.
Dedek Mraz je vse drugačen. Otroke "razveseljujemo z dedkom Mrazom,ki jih ne plaši...jim ne grozi...v nasprotju z Miklavžem se dedek Mraz trudi, da bi bili vsi otroci enako deležni veselja..." Res, kako prijazen simiov Mraz! Mrzla in ledena so srca'tistih,ki raztegujejo sovjetsko iznajdbo dedka Mraza. Kako, da ta ne spada pod državnokapitalistični ždanovsko-sta linski birokartizem,ki ga odpravljajo?
Toda Miklavž se je preveč pregrešil.Cerkev,katere svetnik j e,"goni’mul c^, da begajo po meglenih zimskih cestah in na vsa grla kričijo: ’Šibe,korobači, korobači!’ " Dr.Stepincu je podelila kardinalski klobuk. "Zašel si v slabo družbo," sv.Miklavž! "Mimogrede smo osvobodili (otroke) tudi-Mi = klavževih šib in korobačev in parkljevih verig.Zanje gradimo novo domovi= no,ki bo nekoč polna jabolk,sladkorčkov in čokolade..."
Danes pa v njej vlada Mraz.	(ds)
CENE In ZASLUŽEK
Trst,sredi decembra.(Od našega dopisnika)
0 pocenitvi hrane in čeTTljov,toda o dragem tekstilnem blagu,v Jugosla= viji je govoril "Radio Svobodna Evropa",kot povzemam po PREGLEDU,ki .ga je izdal NCPE sredi oktobra.Dela^ev-zaslužek je cenjen na 6000 din(20 dolar= jev oz.L 7),plača najvišjih uradnikov pa na 30.000 din s posebnimi privi= legi ji.Razmer je med nsjvišjimi in najnižjimi plačilnimi razredi je 1:5.
Po poslednjih podatkih,ki jih morem dobiti iz Jugoslavij e,so današnje cene naslednje (za 1 kg):meso:150.- do 180.-; moka: 31*-do 54.-5 sladkor: 150.-5 mast: 200.-; kava: 2400.-; čaj:3200.-; poper: 3200.-; krompir:17--5 liter mleka:20.-; liter olja: 200vino:120.-;pol litra piva:32^-;eno jajce: 20.-; ena klobasa pri mesar ju:60.-; uvoženo moke,ker domače zaradi suše ni,prodajajo po 50.- za kg.
Kar pa zadeva plače,je pa zanimiv primer iz Jesenic,kjer ima dijak se dmošolec,ki opravlja v železarni posle knjižničarja,po tarifnem pravilna ku določeno plačo 9300.-din,nj egov profesor s fakultetno izobrazoo^pa sa mo 7000.-dinar jev.Plača služkinj e,poleg hrane in stanovanja, .se suče med 2000.- in 3000.- din,toda delodajalec je obvezan plačevati visoke proceh te(45^.)od plače kot prispevek za njeno bolniško zavarovanje.
Letošnja suša je v Jugoslaviji zamrznila plače in podvojila stanovän* ske najemnine..Toda ta 100$ višek gre v banko v fond za popravila his.
+ Namesto dr.Jožeta Vilfana,ki bsta= ne veleposlanik le za Indijo,bo novi ambasador v Burmi Dobrivoje Vidič,ČLan revizijske komisije ZKJ(KPJ).
+ Dr.Slavko Zore je iz zundninistrst va prestavljen za poslanika na Ein = skem,kjer bo zamenjal Zdravskovskoga. + Drago Govorušič,novi gen.konzul v New Yorkufnamesto Miodr.Markoviča.
+ Dr.Vladimir Velebit je imenovan za novega veleposlanika v Londonu na me .sto dr.Jožeta Brileja.
+ Na mesto Viktorja Repiča, ki se vra= ča v zun.ministrstvo,bo odslej jugo slovanski poslanik v Avstriji Drago mir VuČinič do 1.1947 Član.Agitprop CK KPJ. Bil je vodja jgsl.delegacij. je pri nedavnih razgovorih z Avstrijo.
USTAVO SO OKROG PRINESLI
Na sam božični dan se je v Beogradu sešla jugoslovanska Ljudska skup šoina^da na svojem šestem zasedanju sprejme novi "ustavni zakon" o reorga nizaciji najvišjih državnih oblasti.
Kot je Tito že poleti izjavil radovednim turškim časnikar jem,ne bodo spremenili ustave,ker sedanja skupščina za to nima pooblastila.Razpustitev in nove volitve pa bi vzele preveč časa in stale lepe denarce,ki jih pa A merika ni voljna dajati,kadar je treba pošiljati moko in mast,da ljudi pre hrani jo.Tako so našli izhod v "ustavnem zakonu",ki vendarle v svojih za= ključnih določbah ukinja kar osem poglavij sedanje ustave od 31•1.1946.De jansko gre za spremembo ustave,dasi tega formalno ne priznajo.
Novi osnutek se dokaj razlikuje od onega,kar je Moša Pijade razlagal dober mesec prej na zagrebškem komunističnem kongresu.
Po reorganizaciji države naj bi Jugoslavija imela Zvezno ljudsko skup ščino,ki pa more zakonske predloge predložiti narodom na glasovanje(refe = rendum),kadar se ji to zdi primerno.Mandat skupščine traja 4 leta.V prime= ru vojne ali "drugih izrednih priložnosti,skupščina lahko podaljša tiajanje svojega mandata,dokler to stanje traja." Možen je tudi predčasen razpust. Po novem "ustavnem zakonu" skupščina' lahko spremeni ustavo,če za spremem= bo glasuje večina Članov vsakega doma.
Zvezna skupščina bo sestavljena iz Zveznega sveta in Sveta proizva= jslcev.Prvega sestavljajo ljudski poslanci neposredno voljeni po okrajih in (samoupravnih) mestih ter tisti poslanci iz posameznih republik,ki jih izvolijo republiški sveti,dvanaj st za vsako republiko,oz.sedem za Vojvodi no in štirje za Kosmet. V Svetu proizvajalcev pa so poslanci,ki jih izvo= lijo proizvajalci,zaposleni.v proizvodnji,prometu in trgovini.Volitve so bajne z glasovnicami.Pridržana. pa je volilcem pravica do odpoklica svoje= ga poslanca,ki je sicer tudi avtomatično član okrajnega( mestnega)odbora, kjer poroča o svojem delu. En poslanec zastopa povprečno 60.000 prebivalcem.
Posredno voljeni člani Zveznega sveta,ki so jih izvolile v skupnem ^številu 83 republiški sveti(skupščine),se ločeno obvezno sestanejo kot Svet narodov,kadar je na dnevnem redu predlog za spremembo ustave ali pre älog zveznega družbenega načrta in vedno, kadar se kak zakon tiče enakoprev ftosti republik ter njihovega odnosa do federacij e, če to pre.dlaga tretjina Poslancev iz ene republik e.Kadar oba doma - Zvezni svet in Svet narodov -ne soglašata,tudi po drugem poskusu in po izvolitvi skupne komisij e, teda j sporno vprašanje ne sme priti najmanj leto dni na dnevni red.Pri zveznem družbenem načrtu se v primeru nesoglasja obravnavanje preloži najprej za 2_meseca;če tudi po tem roku ni sporazuma, se Zvezni svet razpusti.Do izvo litve novega zv.sveta pa velja družbeni načrt, ki ga je sprejel S\et prcdzvajol cev. -"Ljudski poslanci ne morejo biti klicani na odgovornost,aretirani sli kaznovani za glasovanje ali mnenje, dano v izpolnjevanju svoje poslana ke dolžnosti."Zasačeni pri kaznivem dejanju,ki povzroči kazen nad pet lot; Pridejo pred sodišče, če to odobri njihov Svet oz.mandantno-imunitetni od bor,ki permanentno zaseda. - Predsednik skupščine predseduje skupnim se= Gam,vsak dom ima še svoje predsedstvo,Svet narodov pa ga voli sproti.
Izvršilna organa sta predsednik republike in Zvezni izvršilni svet. brvi predseduje drugemu,obenem pa je vrhovni poveljnik.Zvezni izvršilni svet(30 do 45 članov) dela v bistvu to,kar v normalnih razmerah vlada. Osnutek zakona pa ni povsem jasen, ko pravi,da se člani zv.izvršilnega sve ba volijo iz vrst ljudskih poslancev (čl.77),dasi v čl .58.odreja,da člani izvršilnega sveta ne morejo biti člani zvezne skupščine.Ker se tudi pred= sednik republike voli iz vrst narodnih poslancev in ker čl.72 .posebej na= :roča, da predsednik republike ne glasuje v skupščini,morda ostalim izvolje nim članom izvršilnega sveta tedaj preneha mandat.- V izvršilnem svetu mo rajo biti zastopane vse ljudske republike.
Na vrhu državne uprave so državna tajništva, ki neposredno skrbe za izpolnitev zakonov.ter uredb izvr.sveta.Tajništev je petrzunanje zadeve, notranje zadeve, narodna obramba, narodno gospodarstvo in proračun.Državnim bajnikom, ki so uradniki in ne smejo biti poslanci,pomagajo podtajniki.
V republikah obstoje republiške skupščine z republiškim svetom in svetom proizvajalcev.Namesto vlade bo tudi tu izvršilni svet,katerega r°ed sednik pa je avtomatično član Zveznega izvršilnega sveta, s pripadajočimi republiškimi tajništvi.
Iz osnutka je razumeti,da skupščine ne zasedajo stalno kot je to obi 9öj na ZapadU}	ampak zasedajo stalno odbori in izvršilni sveti, ki na=
-eloma opravljajo svoje posle na sejah,	(prs)
Štev .108..
—	-fm* rr
SLOVENSKO DRUŠTVO
Bedford,27.decembra 1952.Od našega dopisnika.
Podobno kot lani je tudi letošnji občni zbor Slovenskega društva v Veliki Britaniji obiskalo 40 članov.Toda dvakrat toliko nas je bilo vče= raj zvečer, ko so nam na družabnem večeru ob dobri kapljici delali druž= bo tukajšnji Srbi.
Predsednik društva g.Franc Sekolec je ob otvoritvi občnega zbora da nes dopoldne pripisoval majhno udeležbo in ne prevelike uspehe društva raztresenosti članstva po celem otoku, toda na vse zadnje je le bil zado voljen.Kljub emigriranju iz Anglije in smrtnim slučajem se je članstvo malo znižalo,tako da ima društvo danes blizu 250 članov. Bolj trpka pa je ugotovitev,da članarine - letno 12 šilingov - ne plačuje niti polovica.V minulem poslovnem letu je društvo imelo manj dohodkov (L 187.13*8)kot la ni, toda razlika je tudi v izdatkih za celih 23 funtov (B 90.12.5) .Pač pa je blagajna obogatela od lani za 2 funta in tako razpolaga blagajnik tre nutno z B . 88.1.3.
Nekateri so si belili glavo,kako bi potrošili ta denar,da bi od nje ga tudi člani kaj imeli.Tako je bil stavljen predlog za nabavo projekcij skega aparata,ker slike so že na razpolago.
Zborovalci so govorili tudi o Titovem obisku Londona v prih.marcu. Četudi je vprašanj e,koliko razprava o tem spada na občni zbor Slovenske= ga društva,- tu prihaja na misel tisti,ki je brez uspeha želel na usta = novnem zboru razpravljati o Jugoslaviji,- je vendar razprava končala v zaključku,da bodimo Slovenci ob priliki obiska mirni in hladni.
Zanimivo pa je bilo sporočilo g.Lavrenčiča,po katerem namerava biv= ša kraljica Marija ustanoviti jugoslovansko dobrodelno društvo in mu bi= ti celo pokrovitelj,če se razidejo vsa dosedanja dobrodelna društva inče bi k novemu pristopili Srbi,Hrvati in Slovenci.
Pri volitvah novega odbora sta izpadla gdč.Kranjčeva in g.Otorepec, ki sta ju zamenjala gg.Perko in Pogačnik; tako bosta v prihodnjem letu delala družbo gg.Sekolcu,Rehberger ju in Selaku.Nadzorni odbor je ostal i sti kot je bil doslej.
MAJAVO GOSPO D-ARSTVO
Obrambni proračun Jugoslavije za letošnje leto znaša pribl.B 210 mi= lijonov od predvidenega -celotnega družbenega dohodka v znesku B 1.000 milijonov.
Proračun predvideva primanjkljaj B 60 milijonov,ki ga upajo pokriti iz prihrankov, tu j e pomoči in posojil. Letošnji izdatek za obrambo je za 10$ ali B 24 milij.manjši od lanske ga.Gen.Gošnjak je v skupščini nazna ■nil,da bodo skrajšali ponekod kadrov ski rok, razpustili KN0J( titovski SS) in da jim ni več treba nabirati zaleg.
Oktobra je v Jugoslavijo odšla misija mednarodne Prehrambene in po Ijedelske organizraci j e, mesec dni pro; uČevala položaj in nedavno izdala porazno .poročilo,kjer predvideva za Jiigoslavijo tri izbire: l)Nič več tuje pomoči,nič več obrambnih izdat kov;za B 23 milij.obstoječega pošo= jila naj uvozijo živila. 2jZito za človeško prehrano;pokolj 55$ praši= čev in perutnine. 3)Uvoz žita,fižo= la,sladkorja in maščob v vrednosti B 23 milijonov. - Misija je v krat= kem mesecu opazila majavo gospodar= sko stanje.70$ pridelkov pridelajo zasebni kmetje,5$ državna posestva in 20$ zadruge.Cele nedavno so uki= nili prisilno oddajo,ki "ni pripo = ročijiva".
VPRAŠANJE
Kakšne posebne omejitve zaradi var nostnih ukrepov ob obisku Tita - je vprašal poslanec v angleškem parla= mentu - bodo zadele Jugoslovane v Angliji,ki "so ob nemškem napadu mo rali zbežati iz Jugoslavije in so se nam pridružili v vojnih naporih?" Notranji minister mu je pismeno od= govoril,da ni rečeno,da bodo umest= ni ukrepi‘pomenili posebne omejitve za Jugoslovane ali druge tujce,naj= si bo kot skupine ali posameznike.
SOCIALNI SKLAD
Darova: g.L.P. 8/-;g.P.S. 10/-;Pri srčna hvala.
V	oktobru 1952 je uprava sklada da rovala g.I.E.znesek B 3.0.0.
V	začetku decembra 1952 je bilo od poslanih slovenskim študentkam in študentom v Gradcu,Salzburgu,Leobnu in Innsbrucku v Avstriji 30 kosov perila in oblačil v skupni vredno-- -sti (vključno poštnina) B 12.16,6.
n ?! n
(
= KLIC TRIGLAVA =
stane za eno leto 24/-,za četrt le= -ta pa 6/-.Za inozemstvo odgovarjajo ^ ča vsota z doplačilom za letalsko.* dostavo.	[j