Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 25. AVG. 1960 Leto XII. — Štev. 34 Cena 10 din NA NEDELJSKIH KONJSKIH DIRKAH V LJUTOMERU DOSEŽEN NOV JUGOSLOVANSKI REKORD ZA KASAČE Na ljutomerskem hipodro-mu se je v nedeljo popoldne zbralo preko 5 tisoč ljubiteljev konjskega športa iz vseh predelov Slovenije, precej pa jih je bilo tudi iz sosednjih republik. Pa tudi dirkači — tekmovalo jih je 42 — so prispeli tudi iz Hrvatskr in Srbije. Brez dvoma je bil med najbolj zanimivimi točkami jugoslovanski kasaški derby, saj je ob lej priložnosti! LIKTOR z vozačem Sinanovičem iz kobilarne Turnišče postavil nov jugoslovanski rekord s kilometrskim časom 1.23 minute. Prošnji jugoslovanski rekord v derbyju pa je bil 1.28,5 minute. Drugo mesto pa je v tej dirki osvojil ASTOR prav tako iz kobilarne Turnišče s precej dobrini časom 1.23,2, Seveda so tudi ostali dosegli precej zavidljive rezultate, Občinstvo je s precej nestrpnosti pričakovalo tudi re-zultate 5. dirke za prvenstvo dvoletnih kasačev FLRJ. V tej dirki je zmagal ARMIN iz kobilarne Turnišče z vozačem Bolkovičem s časom 1.34.3. drugi pa je prispel na cilj LUNDRIČ prav lako iz kobilarne Turnišče, ki je dosegel čas 1.34,7 minute, tretji pa je iz PIRAT z vozačem Antonom Lubejem iz Bunčan. V prvi in drugi heat vožnji — tretja je odpadla — je osvojil prvo mesto ADIN iz kobilarne Turnišče z vozačem Jernejem Bolkovičem, drugo pa FINEJŠA z vozačem Lojzetom Slavičem iz Grab. V prvi heat vožnji je ADIN dosegel čas 1.23,5, v drugi pa 1.24,8. FINEJŠA pa v prvi 1.25,2, v drugi pa 1.26,1 minute. V tretji dirki so se na temeljni progi 2000 metrov pomerili 3 do 12-letni kasači. Prva je prispela na cilj ABESKA, last Lipeja z Bizeljskega, ki je dosegla čas 1.39 na kilometer, druga je JERKIČA, last Franca Žitka iz Bučečovec na pirogi 2060 metrov s časom 1.32,8. V dvoprežni handikap vožnji, ki je nosila naslov »85. obletnica Konjeniškega kluba Ljutomer«, pa je osvojil prvo mesto vprežni par FIZUR in FAKIN z vozačem Rudijem Marikičern iz Ljubljane s časom 1.40 na progi 2540 metrov; drugo mesto pa sta osvojili FRAJLICA in FINEJŠA z vozačem Ludvikom Slavičem iz Grab s časom 1.57,8 minute. 8. dirka, to je bila handikap vožnja, se je končala z zmago SILVERJ A z vozačem Perkovičem iz Ljubljane, ki je dosegel čas 1.30,5, drugo mesto pa je osvojila FINEJŠA z vozačem Lojzetom Slavičem s časom 1.29,3 minute na progi 2140 metrov. V galopski dirki pa si je priborila prvo mesto KORVETA z jahačem Edijem Bohancem s časom 1.10 drugi pa je bil JA-RAN. Oba sta iz kobilarne Turnišče. Precej zanimiva pa je bila tudi II. dirka, v kateri so tekmovali dvoletni konji iz Pomurja.. V tej dirki je prvo mesto osvojila SANTIANA z vozačem Bojanom Pušenjakom iz Ljutomera s kilometrskim časom 1.45 minute, druga pa je prispela na cilj PELIN KA z vozačem Lojzetom Špindlerjem iz Bunčan. Ta je dosegla kilometrski čas 1.47,9 minute. Vse dirke so lepo uspele, za kar gre priznanje predvsem organizatorjem. Zadovoljstvo nad organizacijo sta izrabila tudi predsednik Konjeniške zveze Jugoslavije generalmajor Dragoslav Petrovič in predsednik Konjeniške zveze Slovenije Jaka Avšič. -ko Letos pričakujemo bogato sadno letino. Kakor kaže naša slika so sadovnjaki tudi v šalovski zadrugi lepo obrodili. (Foto: J. Stolnik) ODSTRANIMO POGOJE ZA NESREČE PRI DELU Podatki o nesrečah pri delu nam v prvem polletju kažejo precejšnje izboljšanje v primerjavi z lanskim letom. Ta ko je bilo letos v prvih šestih mesecih prijavljenih 694 večjih ali manjših nesreč, a lani v istem času 697 in 6 smrtnih. Toda kljub temu, da število nesreč v Pomurju pada, pa v nekaterih gospodarskih organizacijah opažamo, da število nesreč občutno raste. Tako se je na primer v Panoniji v M. Soboti lami v prvem polletju ponesrečilo 12 delavcev, a letos v istem času 25, pri So-gradu lani 55, a letos 41 itd. Po panogah pa se je število nesreč povečalo izlasiti v obrtništvu ter trgovini, in gostinstvu. Te nesreče so povzročile tudi ogromno materialno škodo, saj so morala podjetja samo za nesreče, ki so zahtevale izostanek od dela do 7 dni, plačati preko 11 milijonov dinarjev, poleg tega pa so bile prizadete tudi zaradi bolniških izostankov, ki jih je bilo pri tistih nesrečah, ki so nastale zaradi malomarnosti ali nezavarovanosti strojev, 3134 dni bolleg tega pa še 22.454 dni bolniških izostankov zaradi raznih obolenj. Če k temu še dodamo, da je pri tistih nesrečah, katerih zdravljenje je kril Zavod za socialno zavarovanje bilo 8.878 dni bolniških izostankov in 55.352 dni izostankov zaradi obolenj, dobimo približno podobo ogromni gospodarski škodi, ki nastaja zaradi nesreč pri delu in da je zaradi tega nujno bolj skrbno razmišljatiil o vzrokih nesreč in jih odpravljati. Ko je inšpekcija za delo pri OLO raziskala nekatere primere nesreč, je ugotovila, da je do nesreč prišlo zlasti zaradi opuščanja varnostnih ukrepov in nediscipline delavcev samih. Nagel razvoj posameznih industrijskih podjetij pa s sabo prinaša tudi določene težave, ki pa nastajajo predvsem zaradi lega, ker v mnogih podjetjih težijo predvsem za povečanjem proizvodnje, pri tem pa pozabljajo na možnosti in na varnost pri delu. Zaradi tega prihaja do prenatrpanosti, in slabih delovnih prostorov. ki so še toliko bolj nevarni, ker je v večini naših podjetij tudi strojinu park zastarel in premalo zaščiten. Ob »takih pogojili je seveda ogromno priložnosti za razne nesreče in pa tudi obolenja. Zato bi pa bilo toliko bolj potrebno, da bi v vseh takih gospodarskih organizacijh storili vse, da bi se število nesreč zmanjšalo. Vendar pa opažamo, da kljub temu, da ima večina podjetij higiensko tehnične zaščitne komislije, te ne delajo, enako pa tudi vodstva podjetij premalo skrbe za varnost pri delu. Enako brezbrižni do te problematike so tudi organi delavskega 11-pravijanja, ki kljub temu, da z veliko pozornostjo spremljajo gospodarsko rast svojega podjetja, se ne zavedajo velike gospodarske škode, ki nastaja zaradi neurejenih delovnih pogojev. Tako doslej še ni bilo zasledil t, da bi kateri delavski svet razpravljal o poročilu, ki ga je sestavila inšpekcija za delo ob svojem pregledu in to kljub temu, da je to tudi po predpisih dolžan. Tega so kriva predvsem vodstva podjetij, ki delavskemu svetu teh poročil ne predložijo za razpravo. Zaradi stalnega naraščanja nesreč je inšpekcija za delo pri OLO že predlagala, da bi nalj v Panoniji, Sogradu. pri Zidarju in v Pomurki odprli posebno delovno mesto in sicer samo za urejevanje higienskih in tehničnih pogojev za varnost pri delu. Posebno poglavje pa je tudi inšpekcijska služba v nekaterih občinah. Tako še občinski ljudski odbori Murska Sobota, Beltinci, Gornja Radgona in Petrovci-Šalovci nimajo uslužbencev 'Inšpekcije za delo. ki bi nadzorovale delo higienskotehničnih komisij in jim tudi pomagale pri delu. To bi brez dvoma tudi vplivalo na odnos, ki ga imajo v gospodarskih organizacijah do teh problemov, in s tem tudi na znižanje števila nesreč pri delu in raznih obolenj. no Na kolesarski dirki „Po Pomurju” bodo sodelovali kolesarji iz vse Slovenije Za razliko od prejšnjih kolesarskih dirk po Pomurju bo letošnja dvodnevna s startom v Beltincih in ciljem v Murski Soboti. Pri upravi Kolesarskega kluba »Prekmurje« se je doslej prijavilo 55 udeležencev. Proga je letos spremenjena in bo precej daljša od prejšnjih, saj je dolga 156 km. Kolesarji bodo prevozili naslednje etape: Beltinci — Lendava — Mursko Središče — Ljutomer, Ljutomer — Radenci — Radgona -Petanjci — Grad, Grad — Sobota. Na upravo KK Prekmurje prihajajo te dni še zadnje prijave za to osrednjo kolesarsko prireditev v Pomurju. Doslej je zagotovljena udeležba kolesarjev - turistov iz naslednjih klubov: »Rog« — Ljubljano. »Odred« — Ljubljana, Ilirija« — Ljubljana, . Mladost « — Kranj, Hrastnik« in Apače. Razen teh bodo gledalci lahko videli; tudi prvo moštvo kluba Prekmurje«, ki bo nastopilo v mavričnih majicah in druge moštvo istega kluba, ki je obenem tudi prireditelj dirke. Pričakujejo, da bodo na dirkali nastopili tudi hr- vaški kolesarji iz Čakovca in Varaždina, ni pa izključena udeležba kolesarjev iz Novega Sada. Start dirke bo v soboto ob štirih v Beltincih. Od tu bodo kolesarji krenili proti Lendavi, kjer bodo ob 16.40 imeli leteči cilj, nato pa čez Muro v Mursko Središče. Proga poteka po desnem bregu Mure do Ljutomera, kjer bo na Glavnem trgu ob 17.42 cilj prve etape. Kolesarji bodo prenočili v Veržeju, v nedeljo ob osmih pa se bodo z ljutomerskega Glavnega trga napotili proti Radgoni. Vmes je še ob 8.33 leteči cilj v Radencih, deset minut pozneje pa leteči cilj v Radgoni. Tu se tekmovalci obanejo in bodo vozili skozi Petanjce v Cankovo, kjer bo predvidoma ob 9.20 spet leteči cvili j. To etapo bodo ob 9.50 končali pri Gradu. Še isti dan bodo tekmovalci prevozili tudi tretjo etapo Grad — Sobota. Ob 12.00 se bodo s posameznim startom spustili proti glavnemu cilju v Murski Soboti, kamor bodo prišli prvi tekmovalci: ob 12.50. Po uspehu pomurskih kolesarjev v Vojvodini im zaradi velike udeležbe, se obetajo ta dva dni na pomurskih cestah prav ostre borbe. Kako bodo kolesarji premagali 136 km dolgo progo, je zaenkrat težko napovedati, vendar bodo pri tem tekmovanju imeli prav gotovo precejšnjo besedo tudi domači kolesarji »Prekmurja«. V. republiški festival kmetijskega strojništva v Murski Soboti V petek se bo začel v Murski Soboti V. republiški festival kmetijskega strojništva, ki bo združen s proslavo 15-letnice delovanja kmetijske strojne službe. Festival prireja kmetijsko-tehnična komisija Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije v sodelovanju z Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo LRS in zadružne kmetijske organizacije. Otvoritev festivala in zborovanje traktoristov bo v petek ob 20. uri v dvorani hotela Zvezda« v Murski Soboti. Tekmovanje traktoristov, na katerem bodo sodelovali tudi mladi zadružniki v vseh disciplinah, pa bo v soboto dopoldne in popoldne na zemljišču kmetijskega posestva v Rakičanu. V nedeljo, tretji dan festivala, bo ob 8. uri zborovanje o razvoju in problemih kmetijske mehanizacije v soboški kino dvorani, ob 10. uri pa bo povorka s kmetijskimi stroji skozi mesto in prihod tekmovalcev pred kino dvora-m,o, kjer bo razglasitev rezultatov tekmovalnja in podelitev nagrad najboljšim tekmovalcem. Ob koncu festivala bo tekmovalce sprejel tudi predsednik OLO Murska Sobota. V Negovi nova lovska kočo Nedaleč od lepega negovskega jezera, kakih sedemdeset metrov v gozdu ob cesti Ivanjci—Negova je v teh dneh lovska družina Negova dogradila svojo lovsko kočo. Nova lovska koča je zgrajena iz lesa in je ena izmed najlepših v Pomurju. S pripravljalnimi deli so začeli že lani, graditi pa so jo začeli letošnjo pomlad. Prostor za novo kočo jim je odstopilo Vinogradniško gospodarstvo iz Gornje Radgone, ki jim je poleg tega prispevalo tudi nekaj lesa. Sicer na so člani lovske družine pril Negovi svoj dom zgradili sami s prostovoljnim delom. VREMENSK A NAPOVED od 25. avg. do 4. septembra Med 27. in 30. avgustom včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 30. avgusta. V ostalem lepo poletno vreme. Okrog 4. septembra zopet krajevne nevihte. V TRGOVINI PREKINJENI POTROŠNIŠKI KREDITI Pred dnevi je okrajna Komunalna banka v Murski Soboti sporazumno s svojimi podružnicami v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi ter s tr govskimi podjetji ukinila najemanje potrošniških kreditov pri trgovskih podjetjih. Ukinitev najemanja potrošniškega kredita pri trgovskih podjetjih je bila potrebna zaradi sprostitve sredstev, s katerimi bo lahko banka zadostila vedno večjim zahtevam trgovskih podjetij po obratnih sredstvih. Od tega je namreč odvisna založenost trgovskih podjetij z blagem. Z ukinitvijo potrošniških k reditov pri trgovskih podjetjih potrošniki ne bodo prizadeti, saj bo take kredite odslej neposredno odobravala komunalna banka pod istimi pogoji kot so jih trgovska podjetja. Ta ukrep je bil nujno potreben, ker bi sicer trgovska mreža lahko ostala brez potrebnih obratnih sredstev. Zmanjšanje zalog v trgovini pa seveda pri današnjih pogojih kupne moči nikakor ne smemo dopustiti. Za potrošnike pa je končno vseeno, Če dobijo kredit pri trgovskem podjetju ali pri banki. V radgonski občini je bilo ukinjeno najemanje potrošniških kreditov že pred tedni v trgovskih podjetjih »Dom« in »Sloga« ter v »Izviru« pri Vidmu oh Ščavnici v Lendavi pri Trgovskem podjetju »Center«, v Ljutomeru pa pri »Steklo-bar-ve«, »Zarji«. »Merkurju« in »Železnini«. -rj- Na gradbišču tekstilne tovarne v Ljutomeru je iz dneva v dan bolj živahno. Na sliki člani SZDL iz organizacije Železne d veri pri prostovoljnem delu. Od četrtka V LENDAVSKI OBČINI MANJKA 10 UČITELJEV V ponedeljek so na seji Sveta za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi razpravljali o razpo- reditvi učiteljev. Ugotovili so, tla bo letos manjkalo v občini najmanj 10 učiteljev, saj jih odide v pokoj in na službena mesta izven občine kar 14. Najbolj občutno bo pomanjkanje na šoli \ Turnišču in Veliki Polani. Pomanjkanje učiteljskega kadra pa so skušali rešiti z nekaterimi, ki so končali srednje šole. Te bi namestili kot predmetne učitelje. Vendar pa jim to ni v celoti uspelo. Zaradi tega bodo morali pomanjkanje kriti s sedanjim učiteljskim kadrom in to predvsem s celodnevnim poukom. Za dvojezične šole pa bodo za zdaj imeli skoraj dovolj učiteljev. MODNA REVIJA V RADENCIH V petek so gostje Mariborskega tetina priredili v Radencih v zdraviliški kavami modno revijo, katero so zdraviliški gosli ter okoličani z navdušenjem sprejeli. Na reviji so prikazali najrazličnejše vzorce moških, ženskih in otroških oblek za razne prilike, izdelane iz domače konfekcije. Na reviji pa sta za razvedrilo poskrbela tudi pevka Slavica Knezova in Božo Podkrajšek. POSVETOVANJE Z GOSPODINJSKIMI POMOČNICAMI Na nedavnem sestanku gospodinjskih pomočnic v G. Radgoni so ugotovili, da je razmerje med delodajalci in pomočnicami ponekod zelo kritično. V nekaj primerih so ugotovili, da pomočnice sploh niso zavarovane in so brez delovnih knjižic in delovnih pogodb. Zaradi tega bodo v Radgoni v kratkem sklicali sestanek z delodajalci ter jih seznanili z zakonom. -Ika S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V LJUTOMERU V četrtek so na seji Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru razpravljali o gradnji obrata Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru ter sklepali o najetju investicijskega posojila. O pogojih pogodbe je poročal tajnik Franjo Štebih. V pogodbi je rečeno, da mora obrat zgraditi občinski ljudski odbor s svojimi sredstvi. Gradnja pa mora potekati tako hitre, da bo do 29. novembra vanjo montiranih že 100 statev. Stroje in opremo bi prispevala MTT, prav tako bo postopoma usposabljala potrebne kadre. V pogodbi pa je poudarjeno, da bo ta obrat zaposloval predvsem ljudi iz Pomurja. Kakor so omenili na seji, bo letos dograjenih že okoli 2600 kvadratnih metrov prostorov, do konca prihodnjega leta pa že celoten obrat, v katerega bo mogoče montirati okoli 500 statev. Za gradnjo novega obrata so uporabili načrte, pripravljene za ljutomersko »Konfekcijo«. Na seji so imenovali tudi gradbeni odbor s predsednikom Viktorjem Pintaričem, nato pa sta zbora razpravljala še o poroštvenih izjavah nekaterim gospodarskim organizacijam. RAZPRAVE O AGROTEHNIČNEM MINIMUMU V PETROVC1H Na seji Sveta za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Petrovcih so v četrtek obširno razpravljali o agrotehničnem minimumu. Kakor so ugotovili, bodo imeli v občini 470 hektarov travnikov in 140 hektarov pšenice zasejane v okviru agrotehničnega minimuma. Vendar pa so na seji predlagali, naj bi zadruge same predlagale, katere površine naj bi prišle v poštev. Za sestavo predloga pa so imenovali posebno komisijo. RAZPRAVE O TRGOVANJU S KMETIJSKIMI PRIDELKI V MURSKI SOBOTI V ponedeljek so na seri odbora za trgovanje s kmetijskimi pridelki pri Trgovinski zbornici v Murski Soboti razpravljali o odkupu živine, krompirja, jabolk in mleka. Na seji so ugotovili, da se je začel odkup prašičev z uvedbo JUS znatno povečavati, saj je ta način odkupa za rejce precej spodbuden. Za tem so omenili, da so se pri prodaji zgodnjega sadja ponekod pojavile manjše težave, ki pa bodo pri poznejšem sadju povsem odpadle. Poslovne zveze in kmetijske zadruge so namreč za odkup sadja že navezale stike s tržišči. Po približni oceni bodo znašali tržni viški v našem okraju letos okoli 5 tisoč ton. Tudi pridelek krompirja bo precej boljši kot lani, saj bomo pridelali predvidoma okoli 137 tisoč ton, tržni viški pa se bodo gibali okoli 7 tisoč ton. Ko so govorili o odkupu mleka, so poudarili, da se bodo cene t. septembrom tudi v našem okraju prilagodile cenam v ostalih okrajih. S tem pa se bo tudi odkup mleka znatno povečal. NEDELJSKE GASILSKE SVEČANOSTI Minulo nedeljo je bilo v našem okraju več gasilskih prireditev. V Moravcih so imeli dopoldan uspelo tekmovanje članic, katerega se je udeležil tudi predsednik OGZ Janez Blagovič, v Filovcih, Čentibi in Bistrici pa so imeli popoldan sektorske vaje. V Čentibi so se zlasti odlikovan pionirji iz Dolge vasi in članice iz domačega društva. ObLO BELTINCI SPREJEL ODLOK O AGROTEHNIČNEM MINIMUMU ZA PŠENICO IN TRAVNIKE Občinski ljudski odbor Beltinci je na zasedanju v soboto razpravljal o poročilu sveta za socialno dejavnost in varstvo družine, o poročilu sveta za šolstvo in sprejel odlok o agrotehničnem minimumu za pšenico in travnike. S tem odlokom je v posameznih katastrskih občinah določena površina zemljišč, kjer bodo kmetovalci lahko sejali le itallijansko pšenico San pastore in to seveda s predpisanim načinom obdelave. Enako je s posebnim odlokom določena površina travnikov in travniki, kjer bodo njihovi lastniki prav tako morali trositi predpisane in s strokovnim pregledom določene količine umetnih gnojil. O tem odloku bodo v prihodnjih dneh razpravljali tudi zbori volivcev. do četrtka USPEH SOVJETSKE ZNANOSTI MOSKVA — Z uspešnim pristankom zadnje sovjetske vesoljske ladje so Sovjeti zopet dokazali, da imajo še vedno vodstvo v raketni stroki in da so z najnovejšim poskusom — pristajanje na zemlji — prehiteli Američane za nekaj 'let. Znanstveniki vsega sveta pripisujejo temu uspehu poseben pomen, saj so na ta način praktično omogočili polet človeka v vesolje in njegovo vrnitev. FEDERACIJE MALI M VEČ Notranji spori v Federaciji Mali, ki so jo prikrivali več mesecev, so izbruhnili preko noči. Nenadoma je Senegal, gospodarsko močnejši partner v federaciji, proglasil odcepitev in neodvisnost. S tem so pokopali zvezo med Sudanom in Senegalom, ki so jo ustanovili lani januarja, neodvisnost pa dobili šele letos 20. junija Spor ima globlje korenine in sega na gospodarsko in politično področje. V osnovi gre za to: Senegal je gospodarsko močnejši in je zato tudi tesneje povezan z bivšo metropolo, medtem ko je politično vodstvo nekoliko medlo, popustljivo in do Pariza kompromisarsko. V Sudanu je položaj n bistvu drugačen. Dežela je za- ostalejša, zato pa ima dokaj napredno politično vodstvo, ki je hotelo preko Federacije Mali doseči združitev vseh afriških dežel v močne združene države, saj menijo, da je v slogi in združitvi moč ter bodočnost Afrike. Senegalcem in brž da tudi Francozom ter ostalim potuhnjenim kolonialističnim silam niso bile preveč všeč Keitine zamisli, ko bi moral z odločno roko odstraniti v Senegalu separatistične sile, so le-te imele dovolj moči, da so lahko dosegle odcepitev in proglasitev neodvisnosti. Po dosedanjih vesteh Francija ni hotela intervenirati v interesu federacije, pač pa je poklicala na posvetovanje vodjo Senegalcev Mamaduja Dija in vodjo Sudancev Modibo Kento. Med Keito in Sengorjem je vladal \star spor glede rasti afriških držav in njihove neodvisnosti. Ko je leta 1958 postala Gvineja neodvisna država. je Keita sicer zagovarjal počasnejšo pot do neodvisnosti, vendar pa je njegova politična zamisel v primerjavi s Sengorjevo še mnogo bolj napredna. Zaradi takšnih stališč ni uspela federacija petih bivših francoskih, kolonij, v katerih so profrancoski krogi preveč močni, da bi lahko zmagali tipični svobodomiselni afriški politiki. SODBA SOVJETSKEGA VRHOVNEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA DESET LET ZA POWERSA VOJAŠKI KOLEGIJ VRHOVNEGA SODIŠČA ZSSR JE V PETEK OBSODIL AMERIŠKEGA PILOTA IN VOHUNA FRANCISA POWERSA ,NA DESET LET ODVZEMA PROSTOSTI. OD TEGA BO TRI TETA PRESEDEL V JEČI, OSTALI ČAS PA BO VERJETNO PREBIL NA POBOLJŠEVALNEM DELU. O dejanju ameriškega pilota smo že 'pisali. Z ameriškim letalom tipa U-2« je preletel 2.000 km v notranjost SZ in pri tem snemal s posebnimi pripravami pod letalom letališča, križišča, industrijska središča itd., razen tega pa tudi radijska znamenja radijskega omrežja. Letalo so sestrelila s pomočjo rakete tako, da so iz ostankov lahko še strokovno ugotovili vse podrobnost!. Posnetki so ostali nepoško- dovani in so jih lahko na procesu reproducirali. Za proces, ki se je pričel 17. avgusta, t. j. na rojstni dan samega obtoženca, je bilo veliko zanimanje, posebej zaradi tega, ker je javni tožilec v bistvu obsodil ZDA in ameriško vlado za agresivna dejanja, ki jih sedaj tudi uradno priznavajo kot del ameriške politike napram SZ. Powers je bil potemtakem le izvrševalec dejanj, ki so mu jih ukazovali drugi. Powersov zagovornik je opozoril sodišče na to, da je obtoženec priznal svojo krivdo in se tudi odkrito kesa. Sam Powens je dejal, da ve, da ga ruski ljudje smatrajo za sovražnika, vendar jih ni sam nikoli sovražil niti ne sovraži. Prosil je sodišče, naj upošteva vse olajševalne okoliščine, posebno dejstvo, da vohunski podatki niso prisili v ameriške roke. in pa njegovo priznanje ter iskreno kesanje. Javni tožilec je najprej terjal 15 let zapora, toda po štiri, in pol urnem posvetovanju je sodišče kazen občutno zmanjšalo. Kakor poročajo, je Poversowa družina (oče. mati in žena so se lahko udeležili procesa) naredila po nasvetu obtonženčevega branilca prošnjo za pomilostitev na predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta Brežnjeva. Žena Bar- bara bo ostala tako dolgo, da prejme odgovor, v Moskvi. Powers bo lahko med izdrževanjem kazni enkrat mesečno sprejemal obisk, vsak dan pa pisma, knjige in časnike. Po zakonu mu lahko kazen zmanjšajo na eno leto, če se bo primerno obnašal, oziroma če bo izvrševal v redu delo ki mu ga bodo naložili. Ko bo premeščen v delovno taborišče, ga bo žena lahko pogosteje obiskovala. -Zadeva Powers bi torej bila s tem odpravljena če ne bi bilo sovjetsko-ameriških trenj in znanega poloma konference na vrhu«, za katerega je Powersov polet dal povod. V Washingtonu ne bodo šli kar tako mimo procesa, ki je \ bistvu veljali uradni ameriški politiki. Na drugi strani opozarjajo, da bodo skušali z vsemi sredstvi doseči zmanjšanje kazni. Zanimivo je nadalje, da bo Powers prejemal tudi naprej svojo plačo in da bodo ameriške oblasti skrbele za družino. Na sovjetski strani pa namigujejo, da se pilot ne bo več vrnil v ZDA, ker se boji, da ga bodo postavili pred sodišče. (Bil je pač preveč odkrit ...) ALŽIRSKA POLITIČNA POTEZA TUNIS — Na zadnji seji začasne alžirske vlade so sklenili, da bodo predložili OZN, naj izvedejo v Al-žiru referendum pod nadzorstvom svetovne organizacije. S tem predlogam so vnesli v alžirski problem povsem nove momente, ki bodo bržda pozitivno vplivali na zaključek šestletne vojne. Francozi o najnovejšem predlogu niso hoteli ničesar slišati. Powers - obsodba ZDA preko ujetega pilota Kje je rešitev? Varnostni svet je pričel o nedeljo znova razpravo o Kongu. O razlogih, čemu se je položaj v tej novi afriški deželi znova zaostril, smo pisali zadnjič. Zaključek osrednje kongoške vlade premiera Lumumbe je, da kongoško ljudstvo ne more več zaupati glavnemu tajniku Hammarskjödu, ker je pristranski. Prav tako je izrekel nezaupnico špedskim četam in zahteval, naj belce sploh nadomestne enote iz afriških dežel. Medtem je prišlo do novih neljubih dogodkov. Na letališču v Leopoldvillu so se fizično spoprijele kongoške in kanadske čete, ki so prišle semkaj o sestavi OZN. Kongožani so med Kanadčani iskali v enote OZN preoblečene Belgijce. (Takih primerov je bilo. kot uradno trde, več!) Glavni tajnik je ostro protestiral. In ta nekrvavi dogodek je seveda naletel v nekaterih zahodnih časnikih na velik odmev. Ne da bi skušali razumeti kongoške ljudi, ki so toliko let prenašali belgijsko kolonialno nadoblast. so malce preostro reagiranje domačinov proglasili za rasizem proti belcem. V njih lahko beremo tudi o tem, da je Lumumba »nehvaležen glavnemu tajniku« in da nastopa neposredno proti svetovni organizaciji, ki mu želi pomagati. Značilno je, da je glavni tajnik dal ukaz švedskim četam, naj zapuste kongoško ozemlje in se vrnejo na območje Gaze, kjer so bile doslej. Tik pred pričetkom zasedanja Varnostnega sveta se je zavzel za to. naj se bele čete sploh umaknejo iz Konga, ker bodo lahko samo tako pomirili razgrete duhove v kongoški vladi in med delom kongoškega naroda. Četudi je obtožbe Lumumbe odklonil kot neutemeljene, je vendarle prepričan, da je mogoče s trezno odločitvijo zadevo urediti. Seveda kongo-ška vlada ne sme dovoliti, da bi v deželi nastali pogoji, ki bi praktično onemogočili pomoč mladi afriški republiki. Bilo bi odveč razpravljati o tem. ali je bil glavni tajnik zares nepristranski in ali čete iz Švedske zares »niso čutile s kongoškim ljudstvom«, kot so to trdili v Leopoldoillu. Vendar so izjave nekega častnika na leopoldvillskem letališču, da bodo »streljali, če bo kdo skušal priti na letališč« skrajno neodgovorne. Kakor da hi se ne zavedal, da so vojaške enote prišle v Kongo kot pomoč osrednji vladi dežele, ki je neodvisna in suverena in ki ima pravico ustrezno ukrepati, če sodi, da nekdo deluje proti njenim interesom in v nasprotju z nalogami, ki jih je sprejel. Vsekakor bi bilo napak, če bi kongoški krogi enačili vse belce, oz. bele čete s kolonialnima. Prav tako pa je resnica, da je treba razmeroma ostro reagiranje kongoške vlade razumeti in kvečjemu blagodejno vplivati nanj. Varnostni svet bo brez dvoma našel pametno rešitev. V času, ko to poročamo, zasedanje še traja. Kronične slabosti Neenakomernost v madžarski industrijski proizvodnji — Pritisk zadnjega meseca pred zaključkom leta — Problemi, ki jih je obravnavala skupščina in za njo tisk Pred nedavnim je madžarski statistični urad objavil rezultate gospodarskega razvoja za letošnje prvo polletje. V njih je rečeno, da je bila proizvodnja za 15°/o večja od proizvodnje v prvem polletju lanskega leta. Toda tisti, ki globlje razčlenjujejo statistično poročila, sodijo, da take primerjave utegnejo biti hudo pristranske in ne dajejo prave slike. Kakor piše dopisnik Tanjuga Čorovič iz Budimpešte, je eden izmed madžarskih analitikov postavil vprašanje, kako bi bilo če bi za primerjavo raje vzeli drugo polletje lanskega leta. In ko je vzel v poštev tako vzporeditev, je prišel do zaključka, da se proizvodnja v letošnjem prvem polletju ni povečala niti za 1 odst. Prav o teh problemih so razpravljali na nedavnem zajedanju madžarske skupščine. Nato se je razprava prenesla v tisk. In rezultat? Ugotovili so nekatere kronične slabosti v madžarski industriji in se zavzeli za to, da jih odstranijo. Poglavitna slabost se kaže v tem, da januarja navadno prično zelo ležerno z delom, nalo pa so vse bolj zamotavajo v času, ko se približuje konec leta. Res je, da vplivajo na tak pote k tudi nekatere objektivne okoliščine, vendar je tempo na pričetku vedno počasen. Nek komentator je napisal, da se je v madžarsko industrijo preselila Pal Pato t.j. znana osebnost iz literature, ki pooseblja vse tiste, katerih življenjsko geslo je: »Bomo že nekako, počakajmo na jutri.« Pri tem rastejo potrebe iz dnevu v dan in vsako zavlačevanje povzroča škode.. Če določena dela prenesejo na drugo poletje, tedaj je pač nujno, da konec leta »pohite«. Pri tem je važna predvsem količina im seveda manj — kakovost, rezerve materiala in dragocenih surovin pa izginejo Komentatorji dajejo prednost kakovosti. Zato je treba že takoj na pričetku leta narediiti bilanco in ne čakati na zaključni račun v decembru. Tudi premije naj bi ne izpla- čevali šele konec leta, temveč poprej. Drugi problem je storilnost dela. Razčlenitev kaže, da je proizvodnja narasla' zaradi večjega števila delovne sile, zaradi nadurnega dela in podobno. Toda kaj bo, ko bodo čez nekaj let število delavcev v industrijii utrdili do določane ravni in ko zaposlitev nove delovne sile v cinam letu ne bo znašala niti deseti del sedanjo frekvence? Iz teh razlogov bodo na Madžarskem modernizirali tovarne, zboljšali avtomatizacijo ter zvišali proizvodnjo po delavcu. Vzporedno s tem bodo zboljšali celotno vodstvo gospodarstva in nagrajevanje. Pripeli e, češ da Madžarska zaostaja v tempu razvoja za večino vzhodnoevropskih dežel (ZSSR, Poljsko, CSR, Vah. Nemčijo in celo Bolgarijo, zvene kot opozorilo., da jo treba hitro in učinkovito ukrepati. POJASNILO bralcem in naročnikom Pomurskega vestnika Zaradi udeležbe večih članov delovnega kolektiva ČZP Pomurski tisk na XIII. letnih športnih igrah grafičarjev-Slovenije v Kranju od 24. do 29. t. m., izideta današnja in prihodnja številka Pomurskega vestnika samo na 6 straneh. Bralce in naročnike prosimo, da to pojasnilo uvidevni sprejmejo: uredništvo lista in kolektiv tiskarne pa bosta zmanjšani obseg dveh številk nadoknadila pozneje, v obširnejši, izdaji tednika. Uredništvo Pomurskega vestnika Tiskarna ČZP Pomurski tisk 2 POMURSKI VESTNIK. 25. AVG. 1960 V KRATKEM PO POMURJU RADOSLAVCI — Gasilci v Radoslavcih so imeli v nedeljo sestanek. Pogovorili so se o organizacijski utrditvi društva ter programu dela v prihodnjih mesecih. KUZMA — Kmetijska zadruga Kuzma je pred kratkim kupila novi televizor. Začasno ga je namestila v prostorih zadružnega doma, kjer se okoličani večkrat zbero v velikem številu. Namerava pa ga pokloniti tamkajšnjemu prosvetnemu društvu. APAČE — Kmetijska zadruga v Apačah je imela v prvem polletju preko 60 milijonov dinarjev prometa ter tako ustvarila okoli 4 milijone čistega dohodka. V zadrugi pa se že pripravljajo na jesensko setev Zasejali bodo 130 hektarov pšenice v pogodbenem sodelovanju. Predvidoma pa bodo odkupili tudi 150 ton sadja. RADMOŽANCI — V Radmožancih so. imeli pred dnevi zbor volivcev, na katerem so volivce uvodoma seznanili z izpolnitvijo družbenega plana v lendavski občini v prvem polletju. Izvolili so tudi novi šolski odbor ter člane poravnalnega sveta v Radmožancih. VERŽEJ - V Veržeju so imeli prejšnji ponedeljek sejo Socialistične zveze, na kateri so formirali nove organizacije. Tako bodo združili člane iz vasi Veržej in Bunčani ter iz Banovec, Grlave, Krištanec in Šalinec v dve organizaciji. PERTOČA — V začetku prihodnjega tedna bodo na seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Pertoča razpravljali o pogodbenem sodelovanju s pšenico in travniki. Predvidevajo, da bodo zasejali okoli 50 hektarov pšenice, na svojih površinah pa bodo zasejali 15 hektarov, medtem ko bodo 15 hektarov svojih površin zasejali s spomladanskimi kulturami. Pogovorili se bodo tudi o odkupu sadja, katerega bodo letos odkupili okrog 80 tisoč kilogramov. DOBROVNIK — V četrek bo v Dobrovniku gostovalo Narodno gledališče iz Subotice z igro »Sreča na obroke« v madžarščini. V soboto pa bodo imeli v Dobrovniku uprizoritev igre »Miljarder«. ČEPINCI — V torek so imeli v Čepincih sejo upravnega odbora kmetijske zadruge, na kateri so razpravljali o polletnem obračunu, o pripravah na jesensko setev ter o dokončni ureditvi zadružnih garaž. Pomenili so se tudi o odkupu sadja, katerega bodo odkupili več vagonov. RADMOŽANCI — V teh dneh so začeli v Radmožancih dograjevati nekatere šolske prostore ter urejali učilnice, pa tudi dela pri gradnji vaškega doma gredo h kraju. V zadnjem času je na gradbišču dnevno tudi do 20 ljudi. Na relaciji Šalovci—Hodoš—Krplivnik MNOGO USPEHOV IN ŠE VEČ NAČRTOV Hodoš-Krplivnik-Šalovci. Vasi so se stisnile v kot ob madžarski meji in vsak kraj ima svoje načrte in dosega uspehe, ki dajejo vaščanom še večji polet. V Krplivniku zaključujejo elektrifikacijo, na Hodošu razmišljajo o dograditvi zadružnega doma, v Šalovcih pa imajo kup načrtov, ki prav gotovo ne bodo ostali zavezani v zapisniške mape posameznih organizacij. Volje za delo je dovolj, zato skorajda ni mogoče dvomiti o uspehu. Vlak prihaja na to postajo le trikrat dnevno. Počasi pripelje mimo postajnega poslopja z majhnim napisom Hodoš in se ustavi pri svojem vodnem »šanku«. Malo ljudi izstopi tukaj, saj je to zadnja postaja na naši strani. Le nekaj metrov stran se tiri izgubijo na zarasli progi. Tam zraven so že državni mejniki, ki razmejujejo Jugoslavijo in Madžarsko. Toda meja ne ovira skrbnih ljudi. Prav do meje so obdelana hodoška polja. Tam na madžarski strani ne varčujejo tako z zemljo. Traktor orje mehki pas in zraven še lenari že leta neobdelani stometrski pas. Malo ljudi in velika posestva, to bi bila najboljša oznaka za življenje na Hodošu. Mogoče jih je prav ta zaposlenost privedla do tega, da bodo jeseni ustanovili otroški vrtec. Tako se bo v prostore zadružnega doma spet naselilo življenje. Takrat pa bodo tudi vaščani lahko brez skrbi delali na polju. RAZGOVOR NA POŠTNEM URADU Voznik kombajna Feri Abraham kliče Agroservis M. Sobota in sprašuje, kako je s črpalko. Kombajn se je pokvaril in zdaj rabijo nujno rezervne dele. Ko odloži slušalko, spregovori tudi za beležko. »Šalovska zadruga je kupila kombajn, ki opravlja žetev tudi na hodoškem področju. Letos smo na Hodošu pokosili le okrog 8 ha, vendar bi bila ta površina precej večja, če nas ne bi oviralo deževje, ki je preveč razmočilo polja.« Potem spregovori o prednosti kombajna pred mlatilnico: »Ljudje so že ugotovili, da jim je žetev s kombajnom precej olajšana, saj rabijo precej manj delavcev. Medtem ko jih pri mlačvi rabijo okrog dvajset, zadostuje pri kombajnu za vsa dela osem ljudi. To pa je v takem kraju kot je Hodoš, kjer primanjkuje delavcev, izredno pomembno«. Razgovor je potem nanesel na bogato letino na zadružnem posestvu, toda te razgovore smo pozneje nadaljevali v Šalovcih. O šalovskih načrtih, problemih in uspehih smo začeli razgovor z vodjem krajevnega urada Janezom Abrahamom. Vmes je prihajala v urad mladina, ki bo kmalu odšla v šolo. V jeseni bodo že sedeli v klopeh industrijske šole v Litostroju, v šoli Tovarne avtomobilov v Mariboru in gostinski šoli. Ko spregovorimo o letini, mi zatrjujejo U-l DA, ITALIJANKA — NE Vaščani so preizkusili že obe visokorodni sorti, toda ugotovitev je skoraj pri vseh ista. Poskusili so z italijanko in ji stregli z vsemi gnojili, a ni pokazala ravno največ u-speha. Šalovska tla niso ugodna za to sorto .in tega ni moglo popraviti niti menjavanje semen. Zato pa se je na šalovskih poljih bolj izkazala U-l, s katero so letos dosegli izredno lepe hektarske donose. Na splošno pa kaže pridelek žitaric letos tak rezultat: po hektarskem donosu so kmetje dosegli več zrnja in manj slame. Podobno kakor pri žitaricah so se obnesle tudi sorte koruze. Hibridna koruza je nekoliko razočarala, zato pa so tembolj zadovoljni s sorto Pionir. Zato letošnji jesenski pridelek veliko obeta. Koruze in krompirja bo letos veliko, manj pa bo sadja, ki pa kaže zato boljšo kvaliteto. Med tem. ko se pogovarjamo pri zadružnem domu o letini, načrtih in problemih, skupina zraven nas živahno komentira in pogosto omenja besedo NAFTA, ki jo v zadnjih dneh v tem kotu pogosto ponavljajo. Kmalu za tem je ob nogometnem igrišču, prav zraven desnega brega Krke pristal avto lendavskega podjetja Proizvodnja nafte. Prepletli so žice od vrtine do avtomobila. Vodja raziskovanj nam razlaga: »Ne morem sicer trditi, da bomo zagotovo našli nova nahajališča nafte, toda ta te- ren je še popolnoma neraziskan in nekateri podatki govorijo o nahajališčih.« »Pozor!«, nas opozorijo iz avtomobila, kjer se že vrti seizmograf, ki bo vsak čas zabeležil potresne sunke. Močna eksplozira zamaja tla in zemlja bruhne v zrak visok steber prsti in curke vode. Ta umetni gejzir pa naglo usahne. Vodja raziskovanj se kmalu vrne s seizmogramom, ki ga je med umetnim potresom zabeležit seizmograf. »Po teh krivuljah si lahko razlagamo razvrstitev zemeljskih plasti v globini. Poznejša analiza nam Tablo pove tudi kaj o nahajališčih,« nam po eksploziji spet pripoveduje nekdo 'iz raziskovalne ekipe. Njihov avtomobil se ustavlja vsakih 250 metrov in povsod naredijo poizkusno vrti- no, seizmograf pa jim slika sestav zemeljskih plasti. Šalovski pogovori pogosto omenjajo tudi ŠOLSKI VOZEL, ki ga bodo gotovo kmalu rešili. In vendar prizadeto pripovedujejo o tem, da je nova šola v Gornjih Petrovcih zgrajena na prevelikih temeljih in bodo morda ostale učilnice prazne. Šalovsko mnenje je tako: »Za Petrovče bi zadoščala tudi manjša šola in bi tako ostala sredstva še za šolo v Šalovcih.« Toda zidovi petrovske šote se naglo dvigajo in zdaj tu ne morejo nič več spremeniti. Šalovčani si bodo šolski problem uredili tako, da bodo eno šolo preuredili v učiteljska stanovanja, drugo bodo pa dvignili za eno nadstropje in tako dobili nove učilnice. Načrti o novih zgradbah pa se tu še ne nehajo. Zraven zadružnega doma bodo v prihodnjih letih zgradili še nov stanovanjski blok, kjer bodo dobili stanovanja uslužbenci, ki so doslej gostovali v zadružnem domu. Tako bo šalovski center dobit prijeten obraz in vaščani so sami pripravljena prostovoljno pomagati. Če so doslej zgradili že marsikaj prostovoljno, bodo tudi tu uspeli. Pri tem pa računajo še na PRIDNE MLADINSKE ROKE ki bodo pri tem mnogo pomagate. Njih ne bo oviralo niti poletno delo na polju. To so potrdili že letos. V času, ko je skoraj povsod mladinsko delo zaradi poljskih del ponehalo, v obmejnih Šalovcih mladinci pridno obiskujejo treninge TVD Partizan. Toda tega niti ne omenjajo mnogo, ampak rajši spregovorijo o njihovem prosvetnem delu. Aleksander Abraham, predsednik Občinskega komiteja LMS v Gornjih Petrovcih pripoveduje: »Prav v času največjih del na polju smo še vedno našli dovolj časa za kulturno-prosvetno delo. Brez kakršne koli pomoči smo naštudirali dramo Morje in z njo kar dvakrat nastopali v šalovcih, enkrat v Čepincih, čaka nas pa še gostovanje v Križevcih.« Zdaj pa so se že lotili drugega dela in sicer komedije »Moja teta, tvoja teta«, ki jo bodo v septembru že pokazali občinstvu. »Pripravljamo že osnutke programov za politično-ideo-loško delo,« nadaljuje tovariš Aleksander Abraham. Razen tega pa je še mnogo stvari, kamor poseže mladinska organizacija, toda med tem je upravnik šalovske zadruge Janko Ernest že začel ZADRUŽNI RAPORT, ki je bil zaradi bogate dejavnosti precej obširen. Šest traktorjev, kombajn, garaže za kmetijske stroje, to je le nekaj stvari iz obširnega seznama osnovnih sredstev šalovske zadruge. Globoke korenine je pustila tudi kooperacija s kmeti. Kmetje so letos obdelovali v sodelovanju s kmetijsko zadrugo 62 hektarjev žita, 28 ha krompirja, 23 ha koruze in 82 ha travnikov. Za letošnje leto je zadruga precej smelo planirala svoj program: od lesa pričakujejo 16 milijonov prometa, odkup ostalih pridelkov pa bo znašal približno 53 milijonov dinarjev. Ta plan pa je popolnoma realen in so ga ob polletju že presegli. Zadruga ima že zagotovljenih 23 milijonov dinarjev investicij, ki jih bo porabila za graditev zadružnega hleva, kjer bodo imeli pitališče goveje živine. Tu bo prostora za 300 telet, razen tega pa nameravajo še adaptirati zgradbo za 30 glav živine. Preostala investicijska sredstva bodo razdelili za nakup strojev, za dograditev garaž in nakup plemenjakov. Veliko pa je zadruga storila tudi z lastnim dobičkom, saj so iz teh sredstev kupili skladišča. Precej svojih zemljišč je zadruga odstopila tudi šolskim zadrugam. Tako so šalovski šolarji letos uspešno obdelovali en hektar črnega ribeza, pionirji na Hodošu koruzo, mladi dolenski zadružniki pa so svoje površine zasejali s pšenico in koruzo. Tudi aktiv zadružnic obdeluje poskusno štirideset arov zemlje, kjer gojijo predvsem povrtnine. Pridelek bodo žene odstopile o- troškemu vrtcu na Hodošu, ki ga bodo odprli letos v jeseni. Če dodamo nazadnje še POROČILO O TVD PARTIZAN lahko šalovski sprehod končamo. »Badminton, nogomet in odbojka. To so tri glavne panoge, ki jih gojijo člani našega društva,« je začel svoje pripovedovanje Martin Žižek, predsednik TVD Partizan Šalovci. Toda s temi besedami še ni opisal vsega delovanja društva in vseh načrtov, ki jih člani že jasno vidijo v prihodnjih mesecih. »Pomembnih rezultatov doslej še nismo dosegli..« Toda tega od društva niti nihče ne zahteva. Šele januarja letos jim je v Šalovcih uspelo organizirati vso športno dejavnost in ji dati prave smernice. Prejšnje športne prireditve so mladinci jemali bolj za šalo. Namen društva je zdaj že vsem jasen. »Težave, ki nas tepejo, so predvsem kadri.« Tov. Žižek pa tudi o tem ne govori preveč pesimistično. V vodstvu dobro vedo, da si bodo stalen kadar zagotovili le, če bodo poslali na vodniške tečaje svoje člane, ki bodo ostali v društvu. Zdaj so poslali enega člana na odbojkarski seminar v Mursko Soboto in vrnil se bo kot trener za odbojko. »Uredili smo nogometno igrišče in zgradili novo odbojkarsko igrišče,« pripoveduje predsednik društva dalje. Vse so uredile pridne roke članov. Razen tega jim je pomagala šalovska zadruga, puconska separacija kremenčevega peska pa je prispevala material. »Za badminton se ogreva največ članov.« Ta igra je v Šalovcih navdušila stare in mlade. Na prostoru pred zadružnim domom jih je vsako nedeljo mnogo, ki se ne razidejo vse do mraka. Zanimivo je, kako je ta igra našla pot v Šalovce. Ko so člani društva gostovali v Murski Soboti, so videli igrati državnega prvaka Olympijo in že so se vračali domov z loparji. »Imamo 743 članov Partizana.« Tako spada društvo po številu članstva med najmočnejše v Pomurju. Seveda vsi niso aktivni člani, dejstvo pa je, da ima društvo le v podmladku 165 članov, kar daje bogate obete za prihodnost. Šestdeset pionirjev in dvajset do trideset mladincev se trikrat tedensko zbira na treningih. Obenem pa ima društvo izredno podporo občinstva, saj se na tekmah zbira okrog 500 gledalcev. Razen tega pa pomagajo društvu vojaki iz obmejnih postaj. »Kmalu bomo začeli igrati mali rokomet.« Ustanovili bodo žensko rokometno moštvo in bodo tako tudi mladinke zaposlili. To pa je prav gotovo* zelo uspela poteza. In ko bo igrišče pokril sneg, športna dejavnost med šalovčani ne bo prenehala. Tu je predsednik društva Martin Žižek: »Organizirali smo nabiralno akcijo v Dolencih, Hodošu in Šalovcih, kjer imamo povsod člane. Nismo pobirali denarja, ampak les, ki smoga prostovoljno posekali in prodali.« Uspeh te akcije je bil izreden. Nabrali so nad dva milijona dinarjev prostovoljnih prispevkov. Za ta denar bodo kupili kinoprojektor in uredili telovadnico v zadružnem domu. Tako se bo v dolgih zimskih večerih nadaljevalo športno življenje. Taki so Šalovci danes. Ko bo pa popolnoma dograjena dvorana v zadružnem domu in se bo zgoraj v kabini zavrtel filmski trak, ko bo telovadnica Partizana opremljena z orodjem, bomo iz te vasi prinesli drugačne zapiske. V uresničitev njihovih načrtov ni mogoče dvomiti. Vse to bodo pa uredili že do jeseni, ko bo petrovska občina že vsa prepletena z električnimi žicami in bo ta uspeh proslavila na velikem slavju v Šalovcih. D. D. Gorička polja so letos obilno obrodila Med položne šalovske griče sem prišel, ko so bile sončnice obrnjene še na vzhod, a je njihove poglede sonce že počasi vodilo čez nebesni oblok. Pred zadružnim domom so cvilile svinje, ki so jih začeli nalagati že zgodaj zjutraj, a se je nalaganje zavleklo vse do odhoda vlaka. Zadružni traktorji so med tem že brneli nekje po goričkih cestah, na prostoru pred železniško postajo pa so bodoči šoferji risali na mehka tla z motornimi kolesi velike osmice. Ljudje so prihajali d trgovino in pisarne, poštni avto je že pripeljal o vas sveže novice. Na prostoru pred zadružnim domom je ostalo še nekaj sledov od sejma, ki je bil prejšnji dan. Železni konj je že vihral svojo grivo od Hodoša proti šalovski postaji in to je bil znak, da je treba dati Šalovcem slovo. V skoraj prazne vagone vstopi le nekaj ljudi. Za nami ostane šalovsko središče, zadružni dom in hrup motorjev pred njim ter nekaj ljudi, ki so si v gostilni podaljšali nedeljsko razpoloženje. Lendavski avto s seizmografom je med tem beležil zemeljske plasti že nekje pri Petrovcih. Med položnimi hribi izginjalo Šalovci in kupi lesa na postaji, ki ga bodo morda že čez nekaj dni naložili na vlak. Čez nekaj ur se bodo mladinci že zbrali na treningu TVD Partizana, mladinke pa se bodo napotile na sestanek, kjer se bodo pomenile o tečaju za vkuhavanje sadja. Jutri se bo podobno življenje spet nadaljevalo. Sončnice so se obrnile proti zahodu. Nekaznovani prekrški Tokrat se je reporterjeva kamera spet ustavila v Murski Soboti. Glavno križišče in konica prometa ob dveh popoldne, ko soboške tovarne in uradi zaprejo svoja vrata. Ljudje se vračajo domov in cesta je polna. Kolesar, ki ga vidimo na sliki, zavija na levo. Ni se ozrl nazaj, da bi se prepričal, če se mu morda ne približuje kakš- no vozilo, ampak je breskrbno zavil na levo. Morda se je spomnil, da bi pri tem moral pravočasno nakazati smer z roko, toda tega ni mogel narediti, saj vozi v roki zavitek. Tako je dal prometnim nesrečam spet ugodno priložnost, da bi se število teh povečalo za eno in je tako upravičeno zaslužil mesto v naši rubriki. POMURSKI VESTNIK, 25. AVG. 1960 3 Zagreb: Sobota 4:1 (2:1) Številni navijači, ki so prišli na nedeljsko srečanje med Zagrebom in Soboto, so z nestrpnostjo pričakovali tudi prvi nastop vratarja Vrdjulke, ki bo skoraj gotovo v jesenskem delu prvenstva branil vrata Sobote. Po sodnikovem znaku za začetek igre, sta sc moštvi zapodili za žogo in pričeli so se napadli s te im one strani, dokler ni v 7. minuti Maučec v sredini igrišča izgubil žogo, kar je bilo usodno za našo obrambo, ki ni uspela zadržati napadalca Adamiča, ki je tako povedel gosto v vodstvo 1:0. Le dobro minulo kasneje so gostje po krivdi obrambe dosegli drugi gol — 2:0. Navijači še niso prižgi do sape od začudenja nad takim rezultatom že v začetku igre, ko je v 10. minuti podal Maučec lepo žogo Miloševiču, ki jo je brez zadrževanja podal naprej do Potočnika, ta je iz treh me- trov streljal naravnost v vratarja, od katerega se je žoga ponovno odbila do Potočnika, ki jo je slednjič poslal v prazna vrata — 2:1. Po tem golu so pričeli gostjo z ofenzivo, a so njihovi napadi ostali brez uspeha, za kar gre največ zahvale novemu vratarju Vrdjuki, ki je s krasnimi paradami reševal tudi nemogoče žoge. V 33. minuti so imeli domačini zopet idealno priložnost za Izenačenje, ko se je pet metrov od nasprotnikovega gola kotalila žoga od noge do noge dobre pol minute, a jo je uspela obramba gostov končno poslati na sredino igrišča. Le. dve minuti kasneje se je ista situacija ponovila pred domačim golom, ko bi po krivdi skalarja pre-jeli skoraj tretji gol, a je situacijo rešili zopet prisebni Vrdjulka, ki je poslal žogo v korner. V drugi 'polovici igre je nepričakovano padel tretji gol, vendar iz ofsida, kar je zakrvil stranski sodnik. proti koncu igre sta bili moštvi enakovredno, vendar pa je igra nekoliko izgubila na tempu. Četrt ure pred koncem igre je gostom uspelo še enkrat prodreti in zatresti domačinom mrežo. S tem so gostje postavili tudi končen rezultat 4:1. -rrr- Nešportno ! V zadnjem času sta okrepila vrste »Sobote« dva igralca mariborskega Branika in bosta že to sezono zastopala plave barve v prvenstvenih dvobojih. Novi igralec Devčič je ze predzadnjo nedeljo nastopil proti moštvu »Zagreba«, vratar Vrdjuka pa je navdušil gledalce v nedeljski tekmi. Oba nova igralca bosta prav gotovo zelo koristila »Soboti«, ki ima letos še več vzgledov za višje mesto v SCL. V nedeljski tekmi je v 20. minuti drugega polčasa zamenjal novega vratarja Vrdjuko vratar Morčič. To menjavo je občinstvo sprejelo z žvižganjem, kar je prav gotovo zelo slabo spričevalo za soboško publiko. Gledalci so pozabili odlične igre vratarja Morčiča predvsem proti Kladivarju, v Izoli. Novi Gorici in še nekatere igre, ko je prav on reševati svoje moštvo poraza. Gledalci so pozabili, da noben igralec ne more vedno ostati v polni formi in da vedno nastopajo krize. Razen tega pa bo Morčič še vedno lahko zelo koristen, saj je edini sposoben o primeru poškodbe zamenjati vratarja Vrdjuko. Taka nehvaležnost soboške publike je izredno nešportna in vredna graje. EDO ČUDEN Srečali smo ga kmalu potem, ko se jo vrnil s treninga pred soboško preizkušnjo. Na parkirnem prostoru je ravno pripravljal motor za dirko. Po zunanjem videzu mu človek ne bi prisodil toliko poguma im drznosti kot jo pokaže na motorju. Ko z nezmanjšano hitrostjo zdrvi po ostrih ovinkih, gledalci vztrepetajo in občudujejo tega hazarderja življenja. Taka drzna vožnja pa je za njega le vsakdanji hazard. Njegovo ime je EDO ČUDEN, najresnejši kandidat za letošnjega republiškega prvaka v razredu motorjev do 230 ccm. Čeprav ima ta naslov skoraj že zagotovljen in ga bo v Novi Gorici le še potrdil in je razen tega na tekmovanjih dosegel že vrsto prvih mest, je ostal skromen. Redkobesedni Ljubljančan, ki mu nekateri pravijo tudi »leteči mehanike, je na naša vprašanja kratko odgovarjal: »Moji najvidnejši nastopi v tem letu so: Opatija. Portorož, Velenje, Škofja Loka in Ljubelj.« »Kako ste zadovoljni z organizacijo soboških dirk in progo?« »Proga dobra. Z organizacijo zadovoljen.« »Čez nekaj minut boste že pohiteli s starta. Ali lahko poveste že sedaj, kaj pričakujete od soboških dirki?« »Nikdar ne govorim vnaprej o rezultatih.« Napovedovalec je med tem že najavil start motorjev v kategoriji do 500 ccm in Edo se je z orodjem napotil k motorju. Spregovoril je še le med vožnjo. Kakor reaktivec je rezal zrak po soboških ulicah. Nekaj minut no tem je že vozil z vencem častni krog in pozneje še enkrat kot zmagovalec v kategoriji motorjev do 500 ccm. EDO ne govori o sebi sam — njegovi rezultati govorijo o njem. Po dirki smo ga našli zadovoljnega in izmučenega zraven svojega jeklenega konju. Zraven njega sta ležala dva venca. »Prvi nastop?« »Začel sem leta 1949.« »Največji uspeh?« »Letos Škofja Loka in Opatija.« »Starost?« »29 let.« Pogum in borbenost: Edo Čuden »Katerih dirk se boste letos še udeležili?« Nova Gorica — prvenstvo LRS in dirka v Beogradu.« »Ste zadovoljni z rezultati v M. Soboti?« »Zadovoljen som z vsem. V zadnji vožnji — v dirki s prikolicami — semm imel smolo. Že v prvem krogu se mi je strgala žica pri sklopki, kar mi je zelo oviralo menjavanje brzin.« Mladi Ljubljančan se med tem že pripravlja za prvenstvo v Novi Gorici, kjer mu bo zaradi prejšnjih dobrih rezultatov zadostovalo za osvojitev republiškega prvenstva tretje mesto. V nedeljo jo v Murski Soboti k svojim uspehom pripisal še dva: Prvo mesto v kategoriji motorjev do 250 ccm — 82,400 km na uro. Prvo mesto v kategoriji motorjev do 500 ccm — 83,500,km na uro. Uspele motorne dirke v Murski Soboti Odlični rezultati Strnjena vrsta gledalcev se je v nedeljo dopoldne zbrala na pločnikih ob soboških ulicah že mnogo pred pričetkom meddruštvenih cestnih hitrostnih dirk. Udeležba tekmovalcev je bila izredno velika, konkurenca ostra, to pa je tudi pripomoglo pri odličnih časih. Dirke je pod pokroviteljstvom ObLO Murska Sobota priredilo Avto-moto društvo Murska Sobota. Organizacija je izredno uspela, kar so izjavljali vsi tekmovalcih Kmalu po deseti uri so se vsi udeleženci dirk zbrali pred hotelom Central, od koder so vozili častni krog. Uvod velike borbe je bila dirka motorjev do 50 ccm. Tu sta se pognala s starta le dva tekmovalca in sicer Pleničar iz Novega mesta in Kušar iz Ljubljane. Zmagovalec Pleničar, ki jo že v začetku dobili veliko prednost in jo obdržal vse do cilja, je vozil s povprečno hitrostjo 64,150 km na uro. V kategoriji motorjev do 125 ccm so nastopili štirje tekmovalci, vendar so prišli na cilj samo trije, ker je ljubljanski motorist Kač v četrtem krogu odstopil. Celjan Arčan je že v prvem krogu prehitel svoje konkurentov, v ostalih treh krogih pa je prednost še povečal. Tekmovalci so prišli na cilj v naslednjem vrstnem redu: 1. Alojz Arčan — Celje 75,600 km na uro (povprečna hitrost); 2. Jože Windischer — Ljubljana; 3. Janko Zupančič — Trbovlje. Se ostrejša borba je bila v kategoriji motorjev do 175 ccm. Medtem, Ko so v prvem krogu peljali Prstec, Bivic in Arčan v strnjeni vrsti, so se v naslednjih krogih razdalje med njim-j že povečale. V zadnjem, četrtem krogu sta ostala v ospredju le še Pirstec in Bivic, ostali pa so precej zaostali. V tej kategoriji je nastopil tudi Štefan Černjavič iz Murske Sobote, ki, pa zaradi okvare Da motorju ni mogel pokazati vseh svojih sposobnosti in zato ni dosegel pričakovanega mesta. Rezultati kategorije do 175 ccm: L. Bogomir Prstec — Maribor-TAM 82,730 km na uro; 2. Bivic Mirko — Trbovlje; 3. Alojz Arčan — Celje. Najnujša konkurenca je bila v dirk; motorjev do 250 ccm. Za zmagovalca je bil skoraj že vnaprej do- NK »SOBOTA« PRED NOVIMI TEKMAMI V nedeljo bodo ljubitelji nogometa spet prišli na svoj račun saj se bosta v M. Soboti pomerila za jugoslovanski nogometni pokal celjski Kladivar, ki jo eno izmed najmočnejših moštev v Sloveniji in domača »Sobota«. V četrtek pa bo na soboškem igrišču gostovalo moštvo Jedunstva iz Čakovca. Na tej tekmi bo domača Sobota nastopila v najmočnejši postav Obe tekmi se bosta začeli ob 16.30. OBVESTILO Pomurska odbojkarska liga obvešča vsa društva TVD Partizan, ki nimajo svojih inštruktorjev za odbojko in nameravajo jeseni tekmovati v Pomurski odbojkarski ligi, da jih lahko obiščejo inštruktorjii. Društva naj pošljejo prijave na naslov: Jože Gašpar, Občinski odbor SZDL Murska Sobota. ločen Ljubljančan Edo Čuden, ki ima letos največ izgledov za naslov republiškega prvaka. Po prvem krogu so zleteli dirkači čez štartno črto v strnjeni vrsti s Čudnom na čelu. V drugem krogu so je že ločila od ostalih skupina štirih, v tretjem krogu pa se je naenkrat znašel takoj za vodečim Čurinom mladi vozač Edvard Berdon iz Murske Sobote. Tega je v četrtem krogu prehitel Trboveljčan Bivic, toda zadnji krog je vrstni red še spremenil. Mladi Berden je v zadnjem krogu še bolj navil plin in uspelo mu je prehiteti Bivica ter pripeljati na cilj kmalu za Čudnom. Sobočan Berden je izredno presenetil, saj je bil to njegov prvi nastop na cestnih dirkah in je dosegel boljši čas od lanskoletnega zmagovalca na tej progi. Romih iz Celja, ki je prav tako nastopil v tej kategoriji, jo v četrtem krogu zaradi padca obstal. Rezultati kategorije motorjev do 250 ccm: ,1. Edo Čuden — Ljubljana 9.39,4 (povprečna hitrost 82,400 km na uro) 2. Edvard Berden — M. Sobota. Čas 9.47,2; 5. Mirko Bivic — Trbovlje. V konkurenci motorjev do 500 ccm so vozači dosegli še boljše čase. Tekmovalci so se na cilju takole razvrstili: 1. Edo Čuden — Ljubljana 9.27,4 (povprečna hitrost 83,500 km na uro); 2. Alfonz Breznik — Ljubljana, čas 9.32,9; 3. Edvard Berden — Murska Sobota, čas 10.04,0. V tej kategoriji jo nastopil izven konkurence tudi junak z Ljubelja, Avstrijec Unterhuber, ki jo postavili novi rekord proge in je dosegel povprečno hitrost 92,400 km na uro. Mladi Berden je tudi tukaj vozil izredno pogumno in je s starim strojem zasedel tretje mesto. Kot zadnji so nastopili vozači v kategoriji motorjev do 1200 ccm s prikolicami. V izredno napeti vožnji je zmagal Ljubljančan Ivan Jelenko s sovozačem Dragarjem, ki sta dosegla povprečno hitrost 76,900 km na uro. Za njima je pripeljal čez' cilj celjski par Salobir-Arčan, Čuden pa je zarodi okvaro na motorju bil s sovozačem Kušarjem tretji. Prireditev je izredno uspela in lahko rečemo, da tako dobro organizirane dirke v Murski Soboti še ni bilo. OLYMPIA 776 RIM 1960 OLINPIADA Na modernih olimpijskih igrah, ki jih prirejajo od leta 1896 dalje, smejo nastopati samo amaterji. Njihova prisega, ki jo izgovarja eden v imenu vseh tekmovalcev, se glasi: »Obljubljamo, da se bomo na olimpijskih igrah častno borili in spoštovali tekmovalna pravila. V viteškem duhu bomo tekmovali za čast naših dežel in slavo športa.« Olimpizem pa ima tudi politično Vlogo: borbo za mir in bratstvo med narodi. Coubertin je dal modernim olimpijskim igram novo vsebino in obliko. Igre otvarjajo s slavnostnim defilejem vseh državnih reprezentanc, s topovskimi streli, spuščanjem golobov, dviganjem zastave in s štafetnim tekom, ki prinaša ogenj iz antične Qlympije. Z obnovo olimpijskih iger je imel Coubertin predvsem ta namen, da se je boril proti profesionalizmu, ki je ob prelomu stoletja zelo nezdravo vplival na takratne športne razmere. Mladi ljudje naj se borijo za čast, ne pa za gmotne nagrade. V zvezi s tem je Coubertin izrazil tudi pomembno misel, namreč, da v življenju ni najvažnejši triumf, temveč borba, ne samo zmaga, ampak tudi udeležba. Začetek modernih olimpijskih iger so zabeležili leta 1896 v Atenah. Prireditelji teh prvih modernih olimpijskih iger so prišli v denarne težave, priskočil jim je pa na pomoč trgovec Georg Averoff, ki je dali na lastne stroške zgraditi marmornat stadion v Atenah. Rezultati na teh igrah so bili zelo skromni, in primer: tek na 100 m 12 sek., skok v daljino 6.35 m. krogla 11.53 metra. Leta 1900 je Francijo doletela čast, da so ji zaupali organizacijo drugih olimpijskih iger. Te igre so združili tudi s svetovno razstavo in zaradi tega so pričakovali boljši uspeh, kar pa se ni preveč obneslo. Obisk je bil slab, ker so ravno tiste dni izročili svojemu namenu Eifllov stolp in so obiskovalce bolj zanimale senzacije v napredku tehnike. Američani, ki so zmagovali v atletiki, so pokazali presenetljiv napredek: tek na 100 m 10,8 sek., krogla 14,10 m, skok v daljino 7,18 m. Angleži in Avstralci so zmagali v plavanju, v orodni telovadbi pa so odneslti skoraj vse zmage francoski telovadci. Uspehi ameriških atletov so bili povod, da je čez štiri leta zagorela olimpijska bakla v Ameriki. Olimpijske igre v St Lotils-u so bille najmasovnejša športna prireditev, kar jih je bilo do tedaj na svetu. Nastopilo je 543 atletov, 308 plavalcev, 131 veslačev. 124 kolesarjev, 28 boksarjev in čez 1500 telovadcev. V nogometu so zmagali Angleži, v košarki pa Kanadčani. Leta 1908 so organizacijo olimpijskih iger prevzeli Angležu, ki so v ta namen zgradili velik stadion. Za te igre se je prijavilo 2666 tekmovalcev, ki so se borili za olimpijske kolajne v 109 različnih disciplinah. Največ kolajn so osvojili Angleži. Maratonski tek je poskrbeli za veliko senzacijo. Italijan Pietro Doraindo je bil v vodstvu daleč pred ostalimi, toda. nekaj metrov pred ciljem je zaradi izmučenosti padel v nezavest. Nek funkcionar mu je pomagal do cilja, kar pa je imelo za posledico, da so ga diskvalificirali. (Nadaljevanje prihodnjič) Zmagovalec brez lovorja Sedel je na motorju kakor za pisalno mizo in zdelo se je, da se ne zaveda hitrosti 90 km na uro. Ljubitelji motornega športa ga že poznajo kot junaka ljubeljskih vzpetin. Letos je prišel v kategoriji motorjev do 500 ccm na vrh Ljubelja takoj za zmagovalcem in rojakom Prucknerjem. Sodniki so ta njegov uspeh takole označili: Drugi: UNTERHUBER FERDI- NAND (Avstrija) - B.SA GOLDSTAR 4:42.0. In ta vozač se je pojavil kot številka 26 tudi na startu soboške dirke. Tekmoval jo izven konkurence v kategoriji motorjev do 500 ccm. »Ali ste računali na prvo mesto že na startu?« »Nisem! Povedati maram namreč, da jaz nisem cestni vozač, ampak gorski. To je bila moja prva cestna dirka. Razen tega pa nimam niti motorja za cestne dirke.« »Kolikokrat ste že nastopili v Jugoslaviji?« »Ljubelj 1958. Tu sem v kategoriji motorjev do 350 ccm dosegel tretje mesto. Letos in lansko leto sem na Ljubelju v kategoriji do 500 ccm prišel na cilj obakrat drugi.« »Boste še tekmovali v Jugoslaviji?« »Pozabil sem povedati, da je moj današnji nastop v Murski Soboti le trening za dirko v Beogradu, kjer bom nastopil že v prihodnjih dneh.« UNTERHUBER. ki je na soboških dirkah z velikim nastopom zmagal v kategoriji motorjev do 500 ccm, je zmagovalec brez lovorjevega venca, ker je nastopil izven konkurence. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 28. avg. do 4 sept. Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — James Kriiss: Srajčka srečnega človeka; 8.37 Sopranistka Zlata Ognjanovič poje mladim poslušalcem; 8.52 Z vedro glasbo v novi teden; 9.45 Anton Lajovic: Gozdna samota, kantata; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Radko Polič: Hura, Italijani so kapitulirali); 10.30 Iz domače skrinje; 11.30 Nace Grom: Potujem v Ohrid (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30 Nekaj samospevov in zborov Josipa Pavčiča; 15.45 Melodije za vas; 16.45 Operetni zvoiki z orkestrom Hans Cars-te; 17.00 Radijska igra — Jerzy Jani loki in Stanislav Stampfl: Številko sporoči centrala; 17.35 Matija Bravničar: Belokranjska rapsodija; 17.45 Zabavni orkester Raphaela; 18.00 Šport in glasba; 20.05 Glasbeni variete; 21.00 Sportina poročila; 21.10 Johan nos Brahms: Koncert za klavir im orkester; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek! Ponedeljek 8.05 Plesni orkester Ted Heath; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Eve Titus: Detektiv z velike ceste — III. nadaljevanje; 8.35 Odmevi na letošnje mladinske glasbene revije; 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Tri anije iz Verdijevega Trubadurja; 11.15 Naš podlistek — Od klepsidre do atomske ure — I.; 11.55 Klavirske skladbe Zvonimirju Cigliča in Janeza Matičiča; 12.00 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. inž. France Ločniškar: Pitanje merjascev; 12.25 Zabaven opol- danski spored; 13.30 Narodne pesmi in plesi iz hrvatskih pokrajin; 14.00 Glasbene razglednico; 14.50 Prire-ditve dneva; 14.35 Ermanno VolfFerrari: Serenada za godalni orkester; 15.40 Skladbe Krsta Odaka; 16.00 Naši popotniki na tujem — Ži-vojjn Stekič: Na koncu sveta (Polotok Kola); 16.20 Majhni zabavni ansambli; 16.40 Heitor Villa-Lobos: Bachianas Brasilieiras za osem violončelov št. 1; 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Bela Bartok: Romunski plesi; L. M. Škerjanc: Štiri ditirambične skladbe za violino in orketster; A. Dvorak: Četota simfonija; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Plesni zvoki; 21.45 XVII. Olimpijske igre v Rimu; Prenos nogometno tekme Turčija : Jugoslavija iz Florence; 22.40 Napo.; z velikimi zabavnimi orkestra 23.10 Iz. naših studiov; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.50 Zvočni keleidoskon; 9.00 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvartet; 9.20 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 10.10 Vokalni kvartet Delta Rhythm Boys; 10.40 S sprejemnikom na dopust; 11.30 Oddaja za otroke: a) Atila in Alita, b) Srečanje z mladimi Češkoslovaškimi pevci; 12.00 Narodne pismi ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Zora Korošok: Pripravim) sokove za šolske kuhinje; 12.25 Instrumentalni ansambel Charles Demaele; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši pevci v romantičnih operah; 14.10 Pihalni orkester JLA; 14.50 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Zabavni zbori; 16.00 Listi Iz domače književnosti — Danilo Nikolič: Redka maska; 16.20 Predstavljamo vam znameniti orkestre; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Poje akademski zbor Tone Tomšič; 20.30 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe: 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Španija v pesmi in plesu; 22.13 Znani pevci zabavno glasbe: Pat Boone, Catnina Valente, Doris Day, Giorgro Consolinii; 22.40 Jazz! Z orkestrom Kurt Edelhagen; 23.10 Nočni komorni koncert del jugoslovanskih skladateljev. Sreda 8.05 Zbor donskih Kozakov; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Eve Titus: Detektiv z Velike ceste — IV. nadaljevanje; 8.55 Dunajski napevi; 9.00 S sprejemnikom na dopust; 10.10 Ciklus velikih simfonij; 11.00 Izbrali smo za vas; l1.30 Ansambli iz -Mozartovih oper; 12.00 Veselo opoldne z Vaškim kvin- tetom; 12.13 Kmetijski nasveti — dr. Oskar Bolim: Zdravstvena zaščita in krmljenje brejih svinj mesnatih pasem; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Otroci pozdravljajo; 15.30 Zborovske skladbe Marka Tajčeviča; 13.50 Nekaj popularnih orkestralnih melodij; 14.50 Prireditve dneva: 14.55 Od popevke do popevke; 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd; 16.00 Novost na knjižni polici; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice — Roža Skoberne: Družbena pomoč družini v murskosoboškem okraju; 17.20 Parada plošč: 18.00 Kulturna kronika: 18.20 Solistične skladbe Marjana Lipovška. Blaža Arniča in Slavka Osterca: 18.45 Radijska univerza — dr. Uija Stamejčič Družbeno upravljanje in moralna odgovornost delavcev; 20.00 Giasomo Puccini: Plašč; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Mandoline in godala; 21.45 Sovjetska zabavna glasna; 22.15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.10 S popevkami čez kontinente. Četrtek 8.05 Joseph Haydn: Simfonija št. 104 v D-duru »Londonska-«; 8.30 Majhen koncert mladih francoskih in avstrijskih pevcev; 9.00 Za vsakogar nekaj; 9.40 Zbor Tino Rožanca; 10.10 Od melodije do melodije; 11.50 Oddaja za cicibane; a) Neža Maurer: Rožasti predpasnik, b) »Kadaj se ciciban joče . . Otroške pesmi A. Weinger.la poje sopranistka Ilena Bratuž-Kacjanova. 12.00 Nekaj narodnih z ansamblom Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v septembru; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.50 »Amarilis« b) Baročne skladbe; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Robert Schumann: Tri romance; 16.00 Iz svetovne književnosti — Catullc Mcindes: Največja dragocenost; 16.20 Igramo za vas; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij: 18.00 Iz Donizettijevih oper; 18.50 Športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester Alfred Scholz 21.00 XVII. Olimpijnke igre v Rimu; 21.30 Majhni zabavni ansambli; 21.45 XVII. Olimpijske igre v Rimu. Prenos nogometne tekmo Bolgarija : Jugoslavija iz Rima; 22.40 Plesna glasba; 23.10 Nočni koncert. Petek 8.05 Dva operna baleta; 8.20 Po- čitniška popotovanje od strani do strani — Alice Dalgliesch: Pogumna deklica; Iz filmov in glasbenih revij; 9.00 Glasbeni variete (ponovitev); 9.55 Segava klaviatura; 10.10 Skladbe, za violino in violončelo; 10.40 Plesni zvoki; 11.00 Trio Maksa Kovačiča; 11.15 Naš podlistek — Od klepsidre do atomske ure — II. 11.35 Bruno Bjelinski: Koncert za klari- net in godalni orkester; 12.00 »Dobra volja je najbolja«; Spored pesmi za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Viktor Vomer: Uspehi osemenjevanja krav v celjskem okraju; 12.25 Hammond orgle v ritmu; 12.40 Domači -napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodijo po vašem okusu; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Poje basist Cesare Siepi; 15.40 Poje Ljubljanski komorni zbor; 16.00 Humoreska tega tedna — Roda-Roda: Hišna zabava; 16.20 Melodije za razvedrilo: 17.10 Razgovor z volilvci; 17.20 Iz del Edvarda Griega; 18.00 Poje Los Pa-raguayos; 18.15 Igra vam Kmečka godba; 18.50 Iz naših kolektivov; 20.00 Otroške pesmi tujih mojstrov poje sopranistka Zlata Ognjanovič; 20.15 Tedenski zunanje politični pregled; 20.50 Balet skozi stoletja; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Melodije raznih narodov; 22.15 Od comba do big banda: 23.10 Intermezzo z godali; 23.20 Pojte z nami! (Posebna oddaja Radia BBC); 23.50 Prijeten počitek. Sobota 8.05 Pozdrav z gora; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Felix Mendelssohn: Pesmi brez besed; 9.00 Zbori o borbi in delu; 9.20 Zabavni potpuri; 10.10 Od tu in tam; 11.50 Družina in dom; 11.40 Igra orkester Mantovani; 12.00 Bošnjakovie — Dlesk :Venec narodnih melodij z juga; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milko Trsrtiinjak: Oce.na dosedanje obnove vinogradov; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Rado Simoniti: Pesmi o morju; 13.50 Med opernimi arijami; 14.50 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Jurij Gregorc: Simfonietta; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Prijetno popoldne; 17.10 Parada plošč; 18.00 U-metne in narodne pesmi; 18.20 Veliki zabavni, orkestr;; 18.45 Okno v svet; 20.00 Revija jugoslovanskih pevcev; 20.50 Godala v ritmu; 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za našo izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo, in pozdav1jajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestil«, reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 25. AVG. 1960 4 ZAGREB : GRAFIČAR 9:0 Včeraj sta se v Murski Soboti srečali moštvi Zagreba, ki trenira že nekaj dni v Soboti, in domačega Garfičarja. Zmagali so z visokim rezultatom gostje, čeprav so se jim Grafičarji dokaj uspešno zoperstavili. V obrambi se je zlasti izkazal Cak. PIONIRJI GRAFICARJA POZOR! Za vse pionirje Grafičarja se začnejo redni nogometni treningi v torek, dne 30. avg. ob 16. uri na vojaškem igrišču. Odbor Trgovsko podjetje na veliko „POTROŠNIK” v Murski Soboti, Titova cesta 1 odproda večje število delno rabljene avto gume velikost 705x20 po ugodni ceni. MURSKA SOBOTA — od 26.-28. avgusta ameriški barvni film: »Volovi na Zahod«; od 29.—30. avg. francoski barvni film: »Slepi potnik«: od 31. avg. do 1. sept. angleški film: »Usodna neznanka«. LENDAVA — od 26.—28. avg. ameriški film: »Prijateljsko prepričevanje«; od 30.—31. avg. italijanski film: »Okno proti Luna parku«. LJUTOMER — od 27.-28. avg. egiptovski barvni cimemascope film: Dežela sanj«; od 31. avg. do 1. sept. jugoslovanski film: »Vrata ostanejo odprta«. SLATINA RADENCI - od 28.-29. avg. mehiški film: »Serenada v Meksiku«; samo 1. septembra madžarski film: »Dve priznanji«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 27.-28. avg. japonski filmi: »Madam But- terfly«; samo 31. avg. ameriški film: »Nocoj bomo nastopali«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 27. do 28. avg. angleški barvni film: »Abdula Veliki«. BELTINCI — od 27.-28. avg. italijanski film: »Odisej«. GORNJA RADGONA — od 27.-28. avg. ameriški barvni film: »Ples na vodi«; od 31. avg. do 1. sept. mehiški film: »Divja strast«. VELIKA POLANA — Samo 28. avg. ameriški barvni film: »Šiljo v Afriki«. OSEBNI AVTOMOBIL znamke DKW, dobro ohranjen, ugodno prodam. Milan Simonič, Videm ob Ščavnici 22. M-938 NJIVO v izmeri 83 arov zaradi bolezni prodam. Poizvedbe pri Kozam, Panonska 9, M. sobota M-439 HIŠO z vimoigradom in nekaj zemlje ma lepi legi pri Vidmu ob Ščavnici prodam, informacije dobite v Hrastju-Moti 12. M-926 MOPED »Olympia« v dobrem stadiju, ugodno prodam. Bela Frumen, Kajuhova št. 3, M. Sobota. M-928 IŠČEM KUHINJO s sobo ali vsaj sobo v Murski Soboti. Nudim nagrado. Naslov v upravi lista. M-929 GOSPODINJSKO POMOČNICO k družini (3 odraslih in otrok) takoj, sprejmem z delnim znanjem kuhanja ali pa začetnica. Prof. Nada Aman, Ljubljana, Idrijska 15. M-932 KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled: Ljuba Šercerja 8, M. Sobota. M-940 MOTORNO KOLO DKW 125 ccm ugorilno prodam. Ogled po 19. uri Naslov v upravi lista. M-918 HIŠO z vinogradom, zemljo, sadovnjak in gozd, vse v enem kompleksu, ugodno prodam. Ivan Ambrus, Banfi št. 43, p. Štrigova. M-919 MOTORNO KOLO »Panonia« 230 ccm skoraj še novo, ugodno prodam. Viktor Pintarič, Martjanci št. 9. M-920 2 KONJA, starosti' 4 let z novo konjiško opremo in z novim vozem pod garancijo, nujno prodam. Friderik Nemeš, Motvarjevci št. 64, p. Provsenjakovci. M-921 IZGUBIL SEM jopico v Rakičanu. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi Ljudski milici Murska Sobota. M -922 ODDAM SOBO dijakinji. Vprašati v trgovini »Zarja« M. Sobota. M-923 SPREJMEM gospodinjsko pomočnico s 1. -septembrom. Slaščičarna Pauko, Titova 16, M. Sobota. M-924 ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Vprašati: Ljutomer, Ptujska 11. M-925 PRODAMO kuhinjski štedilnik »Goran« v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. M-943 GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma iščemo. Naslov v upravi lista. M-944 OBVESTILO Madžarski ansambel pri Narodnem gledališču v Subotici obvešča, da bo zaradi obolelosti v ansamblu gostoval v Pomurju z igro »Miljarder« Raula Praxya namesto Vremenarja. Gledališko delo »Miljarder« je pripravil režiser Laszlo Pataki. Nogometni klub »SOBOTA« Murska Sobota išče hišnika za igrišče. Plača po dogovoru. Po g o j : zamenjava stanovanja s sedanjim hišnikom. Prošnje vložite pri sekretarju NK »Sobota« Murska Sobota KMETIJSKA ZADRUGA VERŽEJ kupi večjo količino dobrega sena in slame po dnevnih cenah. Prodajalci naj se zglasijo v upravi zadruge Veržej. PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, katere sem govorili zoper Ko-lomana Boltižarja iz Lemerja, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Janez Horvat, Lemerje 53. Skladiščne in mlinske delavce za naša skladišča oz, mline v Kranju. Lescah, Ljubljani in Domžalah sprejmemo Samska stanovanja preskrbljena! Interesenti naj pošljejo prošnje z osebnimi podatki in navedbo kvalifikacij na naslov: „Ž I T O“ trgovsko in predelovalno podjetje, Ljubljana, Čufarjeva 2. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Beltinci razpisuje mesto upravnika v kmetijski zadrugi Črensovci—Bistrica in mesto upravnika v kmetijski zadrugi Gančani—Lipovci Pogoji: Visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 2 leti prakse v gospodarstvu. V poštev pridejo tudi kandidati z nižjo strokovno izobrazbo, ki imajo večletno prakso in organizacijske sposobnosti v zadružništvu, gospodarskih organizacijah in drugih ustanovah. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, z dokazili o šolski izobrazbi oz. strokovni ter o dosedanjih zaposlitvah in potrdila o nekaznovanju je vložiti pri ObLO Beltinci v 15. dneh po objavi. Razpisna komisija Upravni odbor Časopisno-založniškega podjetja Pomurski tisk' v Murski Soboti razpihuje naslednja DELOVNA MESTA: 1. POMOČNIK DIREKTORJA 2. VODJA PROIZVODNJEGA SEKTORJA 3. OBRATOVODJA KARTONAŽE 4. UREDNIK ZALOŽBE Pogoji: E Ekonomist ali komercialist, z daljšo prakso v vodenju gospodarske organizacije 2. Grafični tehnik, visokokvalificirani grafični delavec, s prakso v vodenju grafične proizvodnje 3. Visokokvalificirani kartonažer s prakso v vodenju kartonažnih obratov ali komercialist, vešč poslov v vodenju papirniško predelovalnih obratov 4. Novinar ali publicist, oz. slavist po možnosti z nekaj prakse v novinarskem oz. založniškem delovanju. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po Tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje je nasloviti do 10. septembra 1960 na Upravni odbor ČZP Pomurski tisk« Murska Sobota, Kocljeva ml. 7 STARŠI — DIJAKI POZOR! ŠOLSKA VRAT A SE ODPIRAJO priskrbite si pravočasno šolske knjige, zvezke in vse ostale potrebščine, katere Vam mulijo v bogati izbiri, po ugodnih cenah, knjigarne: »DOBRA KNJIGA« Murska Sobota »VESNA« Lendava KNJIGARNA Ljutomer KNJIGARNA Gornja Radgona Knjigarna »Dobra knjiga« Murska Sobota ima na zalogi harmonike, trobente in druge inštrumente, Kakor tudi pisalne in računske stroje. Cene nizke, solidna postrežba! V pojasnilo; Tretja, Četrta in Peta čitanka so še v tisku, kakor tudi Nemška vadnica 1. in bodo verjetno v prodaji še pred pričetkom ali pa v začetku šole. Učbenik za spoznavanje prirode za 4. razred je v tisku in bo verjetno v prodaji kasneje, med šolskim letom. Ker je v letošnjem šolskem letu zajeti 6. razred po novem učnem načrtu, zato ima ta razred samo 3 učne knjige in sicer Čitanka (Slovensko berilo 2), Računstvo in geometrija za 5. in 6. razred in Nemško ali Angleško vadnico. Za 7. in 8. razred je učni program stari in dobite vse učbenike razen Slovnice. Srednje šole imajo v glavnem vse knjige (tu je mišljena predvsem gimnazija). Ni pa slovenskih beril za I., II. in III. razred in pa učbenikov za zgodovino. Dalje časa ženi Botanike in moramo za zadnja dva predmeta uporabljati hrvatske učbenike. Zdravstvena postaja Martjanci razpisuje naslednje štipendije: 1 štipendijo za šolanje na višji stomatološki šoli 1 štipendijo za šolanje na šoli za medicinske sestre 1 štipendijo za šolanje na šoli za babice Prosilci naj vložijo prošnje s priloženim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala na upravo Zdravstvene postaje Martjanci do 5. 9. 1960. Komisija za uslužbenske zadeve pri Oblo Beltinci razpis uje mesto upravnika Računskega gospodarskega centra v Beltincih Pogoj; srednja strokovna izobrazba s petletno prakso v finančni stroki ali nižja strokovna izobrazba z najmanj sedemletno prakso iste stroke. Zaželene so organizacijske sposobnosti Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, z dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah in potrdila o nekaznovanju je vložili pri ObLO Beltincih v 15. dneh po objavi. Razpisna komisija KUPIMO 1. Kompletno kovaško orodje 2. Kompleten mizarski kombinirani stroj ZAPOSLIMO: Nekvalificiranega kovača splošne prakse Strojnika za delo pri gradbenih strojih SGD „ZIDAR” Murska Sobota Kopališka ul. 3 SOCIALNO ZAVAROVANJE Sezonske zaposlitve, priložnostno delo in zdravstveno zavarovanje kmet. proizvajalcev Po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev morajo biti zdravstveno zavarovane vse osebe, ki se bavijo s kmetijsko proizvodnjo oziroma, ki iz kmetijskega gospodarstva živijo. V tem primeru pa se pri nekaterih poslavlja vprašanje, kako so zavarovane osebe iz kmetijskega gospodarstva, ki \ poletnih mesecih hodijo na sezonska dela ali se priložnostno zaposlijo. Za te primere dajemo sledeče pojasnilo: 1. SEZONSKI DELAVCI: Za opravljanje sezonskega dela, katero se predvsem pojavlja na kmetijskih posestvih in v gradbeništvu, se navadno sklepa delovno razmerje za določen čas, vendar se tako delovno razmerje smatra po Zakonu o delovnih razmerjih za rodno delovno razmerje in imajo osebe v tem delovnem razmerju vse pravice iz socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev, Taki delavci obdržijo pravico do zdravstvenega varstva po zakonu o zdravstvonom zavarovanju delavcev in uslužbencev tudi v času, ko niso v delovnem razmerju, pod pogojem, da se v roku enega meseca po prenehanju delovnega razmerja prijavijo pri pristojni posredovalnici za delo in če imajo najmanj 6 mesecev neprekinjene zaposlitve oziroma 12 mesecev zaposlitve s prekinitvami v zadnjih 24 mesecih. V kolikor ,so izpolnjeni navedeni pogoji, take osebe ne spadajo v zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, če pa ti pogoji niso izpolnijeni, pa jih je v času, ko niso zaposleni, potrebno prijaviti kot kmetijske zavarovance. 2. PRILOŽNOSTNO DELO: Po Zakonu o delovnih razmerjih lahko gospodarska or- . ganizacija sklene za priložnostno delo pogodbo z osebami, ki jim je reden in glaven poklic delo na lastnem kmetijskem posestvu ali se ukvarjajo z drugo zasebno dejavnostjo, kakor tildi z osebami, ki se priložnostno zaposlijo zato. da bi imele dodatne dohodke za preživljanje. Take osebe pa niso v rednem delovnem razmerju, zaradi tega so v času zaposlitve zavarovane samo za primer nesreče pri delu ali poklicnega obolenja. V primeru, da so osebe, ki so sklenile pogodbo o priložnostnem delu, kmetijski proizvajalci morajo biti zdravstveno zavarovanje po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev tudi, v času. ko opravljajo priložnostno delo. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota NOGOMETNI KLUB »SOBOTA« MURSKA SOBOTA priredi v nedeljo, dne 4. septembra 1960, ob 14. uri na živinskem sejmišču na Lendavski cesti VELIKO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI V VREDNOSTI 1,000.000 DINARJEV 1. Motorno kolo »Pretiš« NSU 2. Motorno kolo »Colibri« 3. Hladilnik 4. Šivalni stroj 5. Električni štedilnik 6. Radio aparat 7. Kauč 8. Žensko kolo 9. Moško kolo 10. Kuhinjski štedilnik 11. Radio aparat 12. Moška obleka — kamgarn 13. Moški zimski plašč 14. Električni brivski aparat 15. Električni pekač in še 1000 dobitkov v vrednosti 500.000 din CENA TOMBOLSKE KARTE JE 100 DIN Vozni red vlakov in avtobusov je prilagojen koncu tombole. Za jedila in pijače je poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo, t. j. 11. sept. 1960. Vse vljudno vabi ODBOR KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. MARTJANCI razpisuje mesto blagajnika - fakturista Pogoj: nedokončana srednja šola z najmanj triletno prakso z znanjem strojepisja. Nastop službe-takoj! Trgovsko podjetje na malo »MERKUR« Murska Sobota razpisuje mesto ADMINISTRATORKE z znanjem strojepisja in korespondence ter mesto POSLOVODJE manufakturne stroke Pogoji: za administratorko srednja strokovna šola ali nižješolska izobrazba s 6-letno prakso za poslovodjo visokokvalificirani ali kvalificirani s 7-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku, Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Upravo podjetja do 1. IX. 1960. POMURSKI VESTNIK List izdaja m tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški n oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev za inozemstvo letno 1000 din — Tek. račun pri Komunala banki v Murski Soboti št. 605—70 l — 365 POMURSKI VESTNIK. 23. AVG. 1960 5 REKORDI V Zahodni Nemčiji se je povzpela potrošnja plastičnih mas po prebivalcu v Janškem letu na 12,2 kg (v ZDA znaša 11,1 kg). Sovjetski gospodarski plan predvideva do I. 1965 rekorden porast proizvodnje nafte. Dosegel bo 230 milijonov ton — v primerjavi s 120 milijoni v 1. 1959. V ZDA ima od vseh študentov, ki so padli na izpitu. 42 odst. lasten avtomobil. Od tistih, ki so izpit položili, jih ima avto samo 15 odst. V Iranu so porastle cene v pet-najstih letih 14-krat mezde pa samo trikrat. KOZA KOT SIMBOL V kleti kmetijske zadruge v Poreču je 85 let star sod, na katerem jo vgraviran istrski grb z likom koze. Kaže, da je to v zvezi z neko legendo, po kateri je koza, ko je obirala brstje divjega trsa »pokazala« istrskemu kmetu, kako se kultivira trta. Tako je koza postala simbol vinogradništva to pokrajine, ki je znana po svojih izvrstnih vinih. PROGNOZA VREMENA Nekega ameriškega meteorologa so vprašali, če bo z uvedbo satelita v meteorologiji prognoza vremena bolj točna. Meteorolog je odgovoril: »Prognoze bodo tudi v prihodnjo negotove, zato pa bodo znanstveno bolj zasnovane . . .« PREPLAH V PALMITALU V Braziliji je prišlo v mestu Palmital do neobičajnega zapleta. Gre za to: pet naslednikov nekega pridelovailca kave s 14 člani svojih ož-jih družin vztraja pri tem, da so samo oni lastniki zemljišča, na katerem je vzklilo brazilsko mesto Palmital, važno odkupno središče kave. Po sporu, ki je trajal 40 let, jo vrhovno sedišče presodilo v njihovo korist. Na osnovi te sodbe so dediči predložili zahtevo po izselitvi vseh 27.000 prebivalcev Palmitala. Prebivalci Palmitala pa ne verjamejo obljubi zvezne vlade, češ da bo pregovorila lastnike k prodaji zemljišča Zato so se pojavile okrog hiš sicer mirnih prebivalcev barikade in španski jezdeci iz bodeče žice. Za zdaj še ni znan konec, preplah pa še traja. Predsednik občine Palmital je obljubil, da bo vztrajal na strani občanov. kaže, da mu prebivalec mesta na sliki ne verjame preveč. Sklenil je. da bo s puško v roki branil svoj dom. Izkopal je jarek in postavil bodečo žico. »NAPOLEONOV KLOBUK« V Makarskem primorju je nad mestom Brda hrib čudne oblike. Ves je obrasel z gostim borovim gozdom in samo vrh mu jo popolnoma gol. Mod francosko okupacijo, v začetku minulega stoletja, so prebivalci opazili, da sta oblika in videz tega hriba zelo podobna pokrivalom, ki so jih nosili višji oficirji francoske vojske. Od tega časa imenujejo hrib »Napoleonov klobuk«. ČIGAV JE AVTO Nekega avstrijskega ministra je vprašali njegov prijatelj: »Je to tvoj avto?« Odgovorili je: »Včasih. Če je voz sveže opran, pripada moji ženi; če je kje ob petih čaj, pripada moji hčerki, med tekmo na stadionu pripada mojemu sinu. Samo, če je troba avto popraviti, tedaj pripada meni.« PETKRAT RODILA DVOJČKE Gospodinja Stoja, žena Branka Oliveroviča, kmeta iz vas Rastuše v občimi Teslič, okraj Doboj, je petkrat rodila dvojčke. Prva dvojčka sta dobila Stoja in Branko 1.1937, druga — 1941, tretja — 1945, četrta — 1949 in peta — 1953. Trikrat sta Vnela sina in hčerko, dvakrat po dve hčerki. Vsi dvojčki so živi in zdravi. PO POTREBI SLUŽBE Dunajska policija je uvedla, vsekakor prva na svetu, neobičajno novost: policisti bodo v prihodnje, v okviru svojega šolanja, morali prebiti določen čas na stažu v porodnišnicah. Tisti, ki so sprejeli ta sklep, ga pojasnjujejo z vedno večjim številom nenadnih porodov — na ulicah. IGRA Z OROŽJEM V Celovcu je neki maskirani neznanec vdrl v gostilno »Pri treh golobih« in z revolverjem v roki zahteval, naj mu gostilničarka preda denar blagajno. Odločna gostilničarka je snela z zida pri blagajni puško in jo namerila v maski anega, ki je prestrašen izpustil revolver in pobegnil. Naposled so je izkazalo, da je bil revolver otroška igrača, ki brizga vodo. Tudi puška gostilničarke ni bila prava: bila je Jesena igrača njenega sina. PODVIG VIDRE Ribiči športnega ribiškega društva v Kninu so vrgli mrežo v Krko z namenom. da bi ujeli čimveč neplemenitih rib, ki zelo škodujejo razvoju postrvi. Mroža je bila brž polna, vendar je množica rib pritegnil* pozornost tudi neljubega gosta — vidre, ki je »operirala« v bližini. Da bi prišla do rib. je tudi ona padla v mrežo. Ko je čuvaj društva hotel izvleči plen. je vidra brž raztrgala mrežo in pobegnila — z veliko ribo v ustih. LASTOVKINO GNEZDO Z ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO Po dolgi odsotnosti so se lastovke spet vrnile v vas Vevčana pri Strugi in takoj so začele iskati svoja stara stanovanja. V neki hiši pa jih je čakalo »presenečenje«. Lansko gnezdo je bilo porušeno, na njegovem mestu pa je visela električna žarnica. Lastovke se niso zmedle. Okrog električne žice, na samem stropu it mavca so si naredile novo gnezdo, boljšo in obsežnejše od lanskega. V njem imajo sedaj tudi »električno razsvetljavo«. Lastovke so se »modernizirale« hkrati s hišo, v kateri že lota uživajo gostoljubnost. ČEBULA Klasično londonsko gledališče Old Vic je zapadlo v neobičajno krizo: za izvedbo Shakespearovega »Henrika V.< sta potrebni dve glavici čebule, ki jih mora na realističnem odru pojesti ena izmed glavnih oseb toga dela. Toda v skladišču gledališča ni čebule, ker jo je ob tem času težko dobiti. Zato je uprava gledališča obljubila dve brezplačni vstopnici tistemu, ki ji prinese 24 glavic čebule — kolikor ji je potrebno za 12 predstav. KARADJORDJEV VRČ Na pokopališču v Rači Kraguje-vački je cerkvica iz lesa, zgrajena iz brun in debelih plohov. Njena graditev je tesno povezama z datumom osnovanja same Rače. V tej cerkvi je bil krščen, kasneje pa se je v njej tudi poročil Karadjordje Petrovič, vodja in organizator Prve srbske vstaje. Po Karadjordjevi smrti tako vsaj pravi ustno izročilo, ki ga prenašajo iz pokolenja v pokolenje v rodbini čuvarjev te cerkve, so prenesli glinasti vrč, ki ga je uporabljal Karadjordje, v to cerkev, kjer ga še danes hranijo kot zgodovinsko vrednost skupno z vso cerkvijo. Vrč je star preko 150 let. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK V veliki izložbi neko kavarne v Salzburgu visi napis: »Jamčimo vam dobro zabavo, ker naš televizijski sprejemnik več ne deluje.« PRASTARO JAJCE Kakor poroča agencija Tass, so odkopali v zahodni Ukrajini na obali reke Prut jajce neznane ptice iz geološkega obdobja oligocena. Starost jajca cenijo na 10 do 15 milijonov let. Težko je 600 gramov, njegove dimenzije pa so 85,4 s 63,5 milimetrov. Lupina tega »niti najmanj svežega jajca« je v teku ogromnega števila let postala skoraj povsem črna. Strokovnjaki doslej niso mogli ugotoviti, kateri vrsti predzgodovinske ptice bi lahko pripadalo to jajce. Oligocenski, sedimentni sloji govorijo samo o starosti najdbe. TUDI TO JE IZVOZ V novembru bodo v Rotterdamu na Holandskem odprli madžarsko restavracijo, povsem v budimpeštanskem stilu — z madžarskimi specialitetami, pijačami in cigansko glasbo. Direktorja lokala, glavnega kuharja, cigansko kapelo, ob originalnem pohištvu, pijačo in ostale materialne potrebe za ta podvig bo dobavila madžarska zunanja trgovina. TRAKTOR PREVRNIL LOKOMOTIVO IN SLUŽBENI VOZ POTNIŠKEGA VLAKA Na progi Osijek—Zagreb, blizu železniške postaje Josipovac, se je pripetila težka železniška nesreča. Po krivdi svojega voznika je traktor zadel s prikolico vred v zagrebški potniški vlak s tako brzino, da je lokomotiva vlekla za seboj traktor okrog 80 metrov, nato pa se s službenim vozom prevrnila. Traktor je popolnoma zdrobilo, lokomotiva pa je uničena. Ružiča Mrkonjič, ki je bila v prikolici, se je smrtno ponesrečila, voznik traktorja pa je utrpel težke poškodbe. Potniki iz prikolice in vlaka so dobili le lažje poškodbe. SPOMENIK GOLOBOM PISMONOŠEM V vojnem oporišču Fort Montmouthu so odkrili pred dnevi spomenik golobom pismonošem. Na plošči jo napisano »V spomin na golobe pismonoše, ki so padli v vojni, pokazali pa so pogum, zvestobo in vztrajnost v borbi.« Povod za odkritje tega spomenika je stoletnica ustanovitvo službe zveze v ameriški vojski. LETEČI KROŽNIK — Današnja slika prikazuje takoimenovani Avrokar, raziskovalno leteče telo v obliki krožnika. Izdelala ga je kanadska družba za proizvodnjo letal »Avro« poti pokroviteljstvom poveljstva ameriške vojske in letalstva. Leteči krožnik je namenjen za raziskovanje pogojev in možnosti navpičnega dviganja in spuščanja ter pristajanja letečih teles. Ta »krožnik« bo operiral pri zemlji, lebdeč v zraku Že’ ob minimalni brzini funkcionira kot letalo, z aerodinamično silo, ki jo proizvaja njegovo gibanje naprej. SMRTNA KOSA V TROPSKIH PRAGOZDOVIH JUŽNE AMERIKE Pred nedavnim je bil na Dunaju 34. mednarodni kongres učenjakov, ki proučujejo mrtve in žive kulture Indijancev. To so v glavnem arheologi, prirodoslovci in lingvisti. Področje proučevanja, ki so si ga izbrali. je zanimivo spričo tega, ker še tudi danes živijo v gozdovih J. Amerike ljudje, ki še niso spoznali civilizacije ostalega sveta. Kongresu je prisostvovalo okrog 400 učenjakov iz večine evropskih in ameriških držav. Iz referatov, ki so jih prebrali na kongresu, izhaja, da se prebivalstvo pragozdov okrog Amazonke iz leta v le- to zmanjšuje od obolenj nahoda in gripe, od česar ne umre, a pogosto niti ne leže v posteljo noben Evropejec. To pomeni, da je organizem teh primitivnih ljudi popolnoma neodporen proti določenim boleznim. ki jim prinašajo tudi smrt. Čim se ljudje iz pragozdov Južne Amerike srečajo s civilizacijo, propadejo: v zelo kratkem času izumrejo cela plemena po sto in več ljudi. Zaradi toga je etnologija po- stala zelo važna znanost, ki naj bi omogočila vključevanje primitvnih plemen v današnji civilizirani svet »brez bolečin«. Na kongresu so poudarili, da bi Afriko obvarovali mnogih grenkih muk, če bi se kapitalistični poslovni ljudje in politiki posluževali poznavalcev domače kulture, etnologov, ko so pred več kot enim stoletjem pričeli vključevati narode Afrike v naš svet. Namesto tega so doživeli afriški narodi »šok civilizacije«: namesto da bi jim pristopali o-prezno, spoštujoč njihove specifičnosti življenja. Njihov revolt se je izrazil v borbi za svobodo in neodvisnost, povzročili pa so ga v dobršni meri tudi postopki, ki so se jih kolonialne oblasti posluževale, ko so jih vključevale v delovni proces in pni tem surovo rušile njihove življenjske navade in poglede na svdt. V okviru kongresa je bila tudi razstava v Dunajskem etnografskem muzeju. Prikazala je mnoge predmete iz davne preteklosti Novega sveta. Med njimi je bila tudi maska za ples, ki jo je prinesel s severozahodne obale Severne Amerike v Evropo Cook s svojega tretjega potovanja. Zadruge odkupujejo strupene koče V Hercegovini se ljudje ukvarjajo že desetletja z red-kilm in nevarnim, a tudi zelo zanimivim lovom. V nekaterih delih te pokrajine je to že tradicija. Celo otroci, čim začnejo hoditi v šolo, gredo na ta nevaren lov. Beseda je o lovu na strupene kače. V Hercegovini poznajo dve sezoni lova na strupene kače — modrase: jesensko in pomladansko. Modrase lovijo zaradi toksinov. Po statistiki nekega dolgoletnega strokovnjaka za strupene kače, ki se tudi sam že več desetletij ukvarja s tem lovom, so dobavili iz Hercegovine od 1. 1932 do konca vojne 23.779 modrasov im to samo iz nekaterih predelov. Po isti evidenci je bilo od 1. 1945 do lani dobavljenih iz Hercegovine 30.528 modrasov. Po nepopolnih podatkih je doživelo v zadnjih treh letih v Hercegovini modrasov ugriz 85 oseb. Trije primeri so bili smrtni. Dolgoletni organizator lova na strupene kače je bil tudi Higijenski zavod v Mostarju. Modrase danes odkupujejo zadruge. Hercegovski modrasi nikoli niso daljši od enega metra. Samice so nevarnejše od samcev, zato so pa ti hitrejši in bolj napadalni. Najbolj znani so prenjski lovci na strupene kače. Kar je za nas dramatično, je za njih povsem običajna stvar. Toda posel je donosen, ker imajo modrasi visoko ceno. Nekatere izmed lovcev na stnupene kače je modras že večkrat ugriznil, toda za njih je modras blago, zato ga nikoli ne ubijejo. Baje je to nepisani zakon tega poklica. Vendar se kače množijo in predstavljajo nevarnost za ljudi in živino. Po šest 'in več MALI SPOMENIK VELIKEMU JUNAKU V Velikem Borku, na njivi Miloja Ivanoviča, sta dva stara spomenika: prvi jo velik, drugi pa majhen. Prav ta poslednji pa je na grobu MilisIa-va Čamdjije, enega največjih junakov iz Prve srbske vstaje. Znani junak v bojih na Karanovcu, Mišarju, Beogradu in drugih bojiščih, Mili-sflav Camdjija, je boli v življenju zelo skromen. Nikoli mu ni bilo niti za čast, niti za položaje. Ko jo bil leta 1815 v Drugi vstaji težko ranjen na Paležu, je pred smrtjo zahtevaj!, naj ga pokopljejo v Velikem Borku poleg brata v sadovnjaku in da mu nad grobom postavijo — mali spomenik. mesecev lahko živijo brez hrane. Neka statistika pravi, da je danes mogoče vloviti 15.000 »kvalitetnih« modrasov na leto. Če bi bil lov organiziran v vseh krajih Hercegovine, bi bil plen še večji. Nekoč so z modrasi tihotapili, danes pa so potrebe za »surovino« za proizvodnjo seruma prodi u-grizu strupene kače velike in zato nima »tihotapljenje« nobenega smisla več. Tudi na legalen način lahko ljudje tega poklica lepo zaslužijo. BIOKLIMATOLOGIJA: znanost jutrišnjega dne Soncu so ljudje v davnih časih pripisovali nadnaravni vpliv na življenje na Zemlji. Ljudje so ga oboževali in mu darovali vse mogoče žrtve. Odkar pa je ugotovljena periodičnost aktivnosti Sonca, je dobila domišljija ljudi še večji polet. Civilizacija je dala svoj žig tudi praznoverju. Sonce so smatrali kot vzroik epidemij kolere in koz, sprememb vlad, ekonomskih kriz, prometnih nesreč, porasta kriminala pri mladoletnikih in drugo. Koliko je v tem resnice? Zdravniki po sovjetskih zdraviliščih opažajo, da so v obdobjih močnejše aktivnosti Sonca slabšajo stanja srčnih bolnikov in tistih, ki trpijo spričo povišanega krvnega pritiska. V mnogih drugih državah so zdravniki ugotovili, da se v teh obdobjih povečuje obolenje od infarkta miokarda in krvavenje iz pljuč pri tuberkuloznih. Že dolgo je znano, da ljudje, ki trpe na revmatizmu, lahko »napovejo« vreme, ker so zelo občutljivi na vse spremembe vremena, itd. Skratka: gre za vpliv zunanjih okoliščin na organizem, s tem v zvezi pa v svetu vedno več govorijo o novi znanosti — bioklimatologijii. Ta ima dve osnovni veja: medicinsko in kmečko-gospodarsko. Na temelju vseh doslejšnjih do- sežkov se proučuje vpliv vseh činiteljev, ki spremljajo fizično življenje, na fiziološke procese pri rastlinah, živalih in ljudeh. Že ob koncu preteklega stoletja so zdravniki in prirodoslovni aktivno proučevali električne procese v organizmu. Nedavno pa so pri kijevski mostni bolnišnici zgradili bio-trop, prostor z umetno klimo, v katerem zdravijo brez zdravili, v strogo doziranih mikroktimatskih pogojih hipertronijo in druge bolezni. Biokllimatologiija se ukvarja tudi s kmečkim gospodarstvom. Pred nedavnim sta sovjetska znanstvenika A. V. Krilov in G. O. Terakanova ugotovila, da zavisi razvoj rastlin od tega, proti kateremu magnetnemu polju (naš planet ima magnetno polje, iz katerega nastanejo električna kroženja, ki neprestano cirku-liirajo v njegovem jedru, sprevodniku elektičnosti so obrnjene klice v njihovem semenu. Ko je obrnjeno proti južnemu magnetnemu polju Zemlje, seme pšenice, koruze, fižola vzklije prej od semena, obrnjenega proti nasprotnemu tečaju Zemlje. Na visoke rastline mnogo bolj deluje atmosferska električnost kot na nizke. Vse to potrjuje, da obstoje velike možnosti upravljanja z dihanjem, razvojem in zato tudi donosom rastlin. Sovjetski znanstveniki so pričeli s temeljitim proučevanjem tega problema. Za zdaj je vzela bioklimatologija nase dve nalogi: da prepreči izgube in spodbudi produktivnost rastlin in živali, da pa prav tako pravočasno opozori ljudi o bližnjih neugodnih spremembah vremena in ustvari umetno mikroklimo za zaščito in zdravljenje bolnikov. Verjetno ni daleč dan, ko bosta službi z namenom obrambe in odvrnitve zla ter biotroni poštah neobhodno potrebni v arsenalu medicine. TURSKI KIJ NA VAŠKIH SVATBAH V družini Ivana Aleksiča v okolici Donjega Miholjca, hranijo neobičajno vojno trofejo. Gre za masivni turški kij (buzdovan) iz medenine, ki so ga dobili Ivanovi predniki v posest pred več kot 150 leti. Skovano pred 434 leti, pred pohodom Turkov na Budimpešto in Dunaj, to nekoč bojmo orožje že zdavnaj ne služi več v vojne namene. Okrašeno s številnimi turbani in cvetjem je redni »udeleženec« sleherne svatbe v podravski vasi Podravski Podgajac, kjer Ivan Aleksič prebiva. Lastniki kija trdijo, da je doslej zavzemal častno mesto na več kot 200 svatbah. Džajšankar Prasad: NAGRADA Spustila se je noč. Praznični hrušč se je polegel. Kuij^ct.c ziituu se ga ni udeležil. ležal je buden na svoji postelji. Spanec mi nikakor ni hotel zatisnit oči. Bile so rdeče kot kri. Pred seboj je videl go-juhd, ki na um nogi stal na ograji m vztrepe-tavl z razpiosiruim Krm. Arnu je vata,. Pred vrati je stal pripravljen konj. Kakor bi treni, je bil Kneževič pri mestnih vrati, Straža je dremala; ropot konjskih kopit jo je iznenadil. kneževič je kot strela poletel iz mesta. Njegovemu arabskemu konju je godila jutranja sapa. Po dolgem tavanju ju prispel Arun pod tisto studio, pod katerem je nemirno spala Maditurika, z glavo, naslonjeno na roke. Arun je videl, kako se je dišeča vejica odtrgala z veje drevesa in padla na tla. Cvetovi, so bili napol odpreti, na njih nepremične čebele. Umiral je konja, da bi lahko opazoval dekličino lepoto. Tedaj se je oglasila kukavica. Vprašala je Aruna: »Pth, kdo s; pa ti, da si tako nespodobno ogledu ješ lepoto spečo deklice?« Madhulika je odprla oči. Pred seboj jo zagledala tujega mladeniča. Postalo jo je sram in je vstala. »Dobra deklica, ali nisi bila ti sejalka na včerajšnjem praznovanju?« »Praznovanju? Da, praznik je bil.« »Čast, ki si jo včeraj . . « »Mar to mučijo včerajšnje sanje? Dobri človek, zakaj me ne pustiš same?« »S svojo lepoto, boginja, si osvojila moje srce.« »Moja včerajšnja prodava — kakšen bridek posmeh. Ah! Kako je človek lahko brezsrčen, tujec! Oprosti, pojdi svojo pot.« , »Boginja nedolžnosti! Jaz, magadski kneževič, prosim za tvojo milost. Moje srce no pozna dvoličnosti. Naj srce...« »Kneževič, jaz sem kmečka deklica! Meni je usojeno, da spim na tleh, tebi pa v vrtovih večnega uživanja. Danes so ugrabili zemljo mojih pradedov. Vsa sem »trta od bolečine, ne žali me z zasmehovanjem. « »Od košalskega kralja bom dobili zopet tvojo zemljo.« »Ne, to je star običaj Kasala. Jaz ga ne želim spreminjati, če bi morala e tako trpeti zaradi toga.« »Kaj jo torej skrivnost tvojega trpljenja?« »Ni moje skrivnosti; to je skrivnost Človeškega bitja. Knežovič, ko bi bila človeška srca vezana z zakoni, magadhski kraljevič ne bi bil prišel danes sum, da bi žaril preprosto kmetico, marveč bi se bil obrnil k sreni kakšne knježnje,« je rekla Madihulilka in vstala. Razžaljeni kneževič se je umaknil. Sončni žarki so odsevali od dragega kamenja na njegovi kroni. Konj je hitel z jezdecem. In Madhulika — mar nje ni zadel udarec, ki ga je bila zadala mlademu junaku? Njeno srce je boleče utripalo. Z očmi, ki so bile polne solz, je gledala v prah na cesti. Madhulika ni sprejela kraljeve milosti in zaščite. Delala je na tujih njivah, zvečer pojedla, kar je ravno dobila, nato pa zaspala. Pod krošnjo tistega velikega drevesa je bila majhna sončnica, narejena iz suhih vej in listja. To je bilo njeno za- vetišče. Tisto malo hrane, ki jo je zaslužila s svojim napornim delom, ji je komaj zadoščalo, da se jo obdržala pri življenju. Na njenem suhem telesu 60 so videla znamenja pomanjkanja. Kmetje iz okolice so jo spoštovali. Bila je zgled drugim dekletom. Tako so minevali dnevi, tedni meseci in leta. Zimska noč. Nebo pokrito z oblaki, iz katerih grmi in se bliska; voda kaplja skozi listje na dekle. Odevala je imela malo. Drgetala je od mraza in se stisnila v kot senčno utice. Premišljevala je o svoji nesreči in vse se ji je zdelo nekako strašno in črno. Sredstva, potrebna za harmonijo v življenju, je seveda mogoče določiti, toda potreba po njih raste in pada z željo in občutki človeka. Danes se je po dolgem času spomnila tistega davnega dogodka: »Dve, ne, tri leta so že minila; bilo je ravno pod tam drevesom, ob svitu — kaj je že rekel kraljevič?« Začela je spraševati svoje srce in obrnila se je k njemu s strasno željo, da bi zopet slišala tiste dobrikajoče se besede. »Kaj mi je takrat rekel?« Toda tudi če je njeno od bolečine strto srce lahko ohranite spomin na tiste dogodke, podobne sanjam, in če vse jih je moglo spomniti, v tej temni noči bolečine in trpljenja ni bilo zmožno, da bi spomine spremenilo v besede. Ah, ironija usode! Danes je bila Madhulika zelo vznemirjena, ker ni mogla oživeti spominov na minule dogodke. Begali in mučili so jo udarci revščine, proti katerim se ni mogla bojevati. Strmela je skozi luknje svoje strehe iz suhih vej in videla je na nebu, ob svetlobi bliska, bleščečo podobo bogastva magadhskih palač. »Vidiš, zdaj pa jo izginil,« si je ponavljala lot razigran otrok, ki poskuša ujeti kresnico v julijski moči, medtem ko se mu ta kar naprej umika ravno v trenutku, ko iztegne roko, da bi jo ujel. Dež je strašno lil. Grmelo je čedalje močneje. Kazalo je, da se pripravlja toča. Pogledala je po svoji borni kolibi in vzdrgetala.Nenadoma se je zunaj zaslišal glas. »Ali je kdo notri? Dovolite popotniku, da si poišče zavetje..« Madhulika je odprla vrata kolibe. Bliskalo se je. Pred vrati jo stal človek in držal konja za uzdo. »Kneževič!« je vzkliknila Madhulika. »Madhulika!« jo vzkliknil presenečeni mladenič. Za trenutek je nastala mrtva tihota. Madhulika je bila v zadregi, ko je videla, da so se njene sanje izpolnile: »Danes si zopet prišel, potem ko je minilo toliko časa.« Arun je rekel: »Kako sem ti poskušali razložiti, toda . . .« Madhulika ni želela, da bi govoril o njeni nesreči. Rekla je: »Kaj je danes s teboj, kakšen pa si?« Arun je sklonil glavo in ji odgovoril: »Posta sem upornik v Magadhu, pognali so me v izgnan-stvo. Prišel sem v Košal, da bi našel kakšen način, da bom lahko živel.« Madhulika se je zasmejala v temi: »Nebogljena kmečka deklica pozdravlja z dobrodošlico magadh-»kega kneževiča — upornika. Tudi to je ena od šal usode; toda bodi, pripravljena sem za dobrodošlico.« (Nadaljevanje prihodnjič) 6 POMURSKI VESTNIK, 25. AVG. 1960