Poštnina plaCana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 10. novembra 1963
Leto XIX. - Št. 267 (5642)
i.
■■•j

f 1 *
......
L -jJ


r ;

M
m.
V deseto leto
pravzaprav ne gre le za vstop v deseto leto ita-
1 lijanske uprave na Tržaškem ozemlju. Gre hkrati tudi za šestnajsto obletnico vstopa v veljavo mirovne pogodbe, ki bo v februarju prihodnjega leta. Oba datuma sta namreč enako važna za nas Slovence v Italiji, ki se v nobenem primeru nočemo deliti ne po zgodovinskih datumih ne po pokrajinskih upravnih mejah. Slovenci smo Slovenci ne glede na dobo, ki smo jo v eni ali drugi pokrajini preživeli pod italijansko suverenostjo. Pripadajo nam naše pravice prav tako kot zahteva od nas izpolnjevanje dolžnosti državljanov država, katere sestavni del smo.
Ko govorimo torej danes o vstopu v tisto deseto leto, ki zadeva le Tržačane, to nikakor ne pomeni, da smo le za trenutek prenehali upoštevati o-stale Slovence v Italiji, za katere je le formalno pravno res, da zanje londonskemu memorandumu priložene določbe posebnega statuta ne veljajo. Ravno narobe, tudi danes, po poteku devetih let, odkar je bilo rešeno tržaško vprašanje, moramo predvsem vnovič povedati, kako je z uresničenjem ali z uresničevanjem določb u-stave, ki ne delajo razlike med nami in veljajo enako za vse Slovence v vseh treh obmejnih pokrajinah. Zato moramo ponovno govoriti zlasti o kršenju Členov 3 in 6 ustave hkrati. Ce se namreč krši prvi. Je s tem hkrati kršen drugi — in narobe. In če je bila po dolgih letih pokazana dobra volja ter smo pred dvema letoma dobili komaj prvi zakon, ki se z njim začenja izvajati člen 6 ustave, potem moramo takoj povedati, da je naravnost nezaslišano, da se ta, prvi in edini, zakon ne more izvajati zato, ker naj višja izvršna oblast v državi še vedno ni poskrbela za pravilnik, ki ga zakon predpisuje. Upravičeno zgražanje spričo takega očitno namernega brezbrižnega ravnanja je prisililo 'celo goriškega demo-kristjanskega poslanca, da se Je s posebnim vprašanjem prosvetnemu in zunanjemu ministru pozanimal, kdaj bo — prvi — za pravilnik poskrbel.
Če torej po eni strani lahko rečemo, da je bila pokazana po toliko letih dobra volja za u-zakonitev slovenskih šol, moramo takoj dodati, da se je to zgodilo z dvema velikima po-manjkljivostima. Prva pomanjkljivost je bila in je še vedno
liiiiimiifiiiiiimiiMiiiiiiiimiiiimiiiiimiimiiiiiiiii
DANES
Medtem ko še vedno niso našli Vseh trupel ponesrečencev ne v Skopju ne v soteski Valont, moramo danes poročati o dveh novih strahovitih nesrečah, ki sta se včeraj pripetili na Japonskem: v nekem rudniku je eksplodiral jamski plin in po najnovejših vesteh je od tisoč rudarjev morda skoraj Polovica zgubila življenje; na nekem nezavarovanem železniškem križišču pa je prišlo do trčenja vlakov in včeraj so do polnoči našteli že 132 smrtnih žrtev nesreče.
V Italiji pa njen državni poglavar predsednik republike Segni niti včeraj — čeprav se je to pričakovalo — ni še nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade, ker je že predvčerajšnjim zaključil posvetovanja za rešitev vladne krize. Očitno čaka na sklepe zasedanja socialdemokratskega in republikanskega glavnega odbora. Zato se pričakuje, da bo povabil na Kvirinal Alda Mora, edinega doslej možnega predsednika bodoče vlade, šele jutri.
Med nadaljevanjem sedanjega važnega zasedanja generalne skupščine OZN je včeraj skupina desetih latinskoameriških držav (Bolivija, Brazilija, Cile, Kostarika, Ekvador, Salvador, Haiti, Mehika, Panama in Urugvaj) predložila načrt resolucije, ki se zavzema, naj bi se države Latinske Amerike odpovedale izdelovanju, vskladiščeva-nju in sprejemanju ter preizkušanju atomskega orožja in vozil zanj. V resoluciji se še prav posebno poudarja, naj bi jedrske države v celoti sodelovale pri uresničenju teh smotrov, ker je za to, po podpisu moskovske pogodbe, nastalo ugodno ozračje. Skratka: Latinska Amerika noče nikakor biti vključena v nevarno in porazno tekmo z atomskim orožjem.
Vse kaže, da bo na osnovi načel, ki so bila sprejeta na znameniti konferenci v Adis Abebi moč dokončno rešiti tudi alžirsko - maroški spor, ki grozi z novimi oboroženimi spopadi, če bi se sedanje začasno premirje prekinilo.
v tem, da zakon o slovenskih šolah ne velja za Slovence v videmski pokrajini, druga pa v omenjenem že dveletnem pomanjkanju pravilnika. Zato moramo v isti sapi govoriti tudi o prvi pomanjkljivosti, ki je morda še hujša od druge, kar enostavno negira obstoj dela naše slovenske skupnosti v Italiji. Med začetno parlamentarno razpravo leta 1961 je bila določba, da morajo imeti tudi Slovenci videmske pokrajine šole s slovenskim učnim jezikom, enostavno črtana iz zakonskih predlogov obeh levičarskih strank, katerih poslanci pa so kljub temu za zakon glasovali ter se hkrati obvezali, da se bodo v drugi zakonodajni dobi zavzeli, da se tako groba krivica popravi. Do sedaj ni bilo čuti, da bi se v tem pogledu kaj storilo. Morda je to spričo znanih dogodkov okrog pripravljanja druge vlade levega centra tudi razumljivo. Upamo pa, da se bodo po rešitvi sedanje vladne krize, svoje obveze spomnili. Enako upanje gojimo pri njih glede obljub, ki zadevajo načrt zakona, ki bi zajel vsa osnovna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, zakaj tudi v tem pogledu Je bila s strani parlamentarcev obeh strank dana določena obljuba. Sedanji parlament je sicer star komaj pol leta, toda vsi vemo, kako čas hiti. želeli bi, da se tokrat stvari ne bi več zavlačevale.
Ko govorimo o izvajanju u-stave, moramo na tem mestu omeniti tudi vladni predlog zakona, da se iz zloglasnega fašističnega zakona o krstnih imenih briše fašistična določba, ki prepoveduje dajanje «tujih krstnih imen otrokom italijanskih državljanov. Ko pozdravljamo že sedaj ta predlog, bomo prav gotovo še z večjim zadovoljstvom pozdravili njegovo odobritev v obeh zbornicah parlamenta.
Glede izvajanja določb posebnega statuta pa po devetih letih njegovega vstopa v veljavo nikakor nočemo ponovno naštevati vseh kršitev, ki smo jih v našem listu že tolikokrat naštevali: od uporabe slovenščine na sodiščih pa do podpor javnim ustanovam in organizacijam. Ne le, da želimo, temveč zahtevamo, da se pristojna mešana komisija, ki mora za izvajanje teh določb skrbeti, sestaja redno. Ugotavljamo namreč, da je od devetega zasedanja do danes poteklo že skoraj eno leto, čeprav nikjer ni bil objavljen sklep o kakršnem koli preklicu dogovora, da se bo kpmisija sestajala dvakrat letno, želimo tudi, da bi bila zasedanja komisije plodna, zakaj za njeno dosedanje delo tega izraza tudi pri najboljši volji nismo mogli še uporabiti. Mnenja smo namreč, da se italijanska stran ne more več izgovarjati na kakršen koli «lokalni» odpor tako imenovanih «patriotičnih» sil, ko smo pa v preteklem mesecu videli vso klavrno izoliranost novih fašistov, ki Jim — za razliko od leta 1961 — v protislovensko hajko ni uspelo pritegniti niti 400 svojih mladih pristašev.
Prihodnje leto bomo ob tem času in na tem mestu poskušali napraviti bilanco desetih let izvajanja določb posebnega statuta. Devet ali deset let ni kratka doba. V njej se Je zlasti v odnosih med obema državama zgodilo zelo mnogo pozitivnega in vedno smo bili prepričani, da le v okviru in na podlagi takih zboljšanih odnosov tudi mi lahko dosežemo spoštovanje svečano podpisanih mednarodnih obveznosti. Ali smo se motili?
Za iskren in realen odgovor na to vprašanje moramo namreč uooštevati tudi dejstvo, da do vstopa v deseto leto londonskega memoranduma s posebnim statutom vred, tega za nas tako važnega mednarodnega sporazuma parlament italijanske republike še vedno ni ratificiral. Ali ga bo pred vsto-pom v enajsto leto te tako svojevrstne veljave. Zato obžalujemo izjave enega glavnih članov italijanske delegacije mešane komisije na znanem mednarodnem begunskem zborovanju v Trstu, izjave, ki jih dnevni tisk ni mogel ali pa ni hotel objaviti prav zaradi njihove absurdnosti. A z istim izrazom označimo lahko tudi pomanjkanje ratifikacije same.


r
■ - *
L.
A*
«Prihodnjo sredo, 13. novembra, bomo obhajali 150-letnico rojstva Andreja Einspielerja, politika, publicista in organizatorja, velikega narodnega buditelja koroških Slovencev in odločnega borca za pravice in enakopravnost našega ljudstva. Hkrati se letos spominjamo 75-letnice njegove smrti,» piše koroški «Slovenski vestnik» in nadaljuje:
Andrej Einspieler, eden izmed velikih med velikani našega rodu, si je s svojim življenjskim de. lom, posvečenim slovenskemu ljudstvu in jeziku na Koroškem, postavil časten spomenik in njegovo ime je neizbrisno zapisano v knjigi naše zgodovine. Znan nam je predvsem kot soustanovitelj Mohorjeve družbe ter kot najplodovitejši slovenski časnikar na Koroškem, ki je poleg številnih drugih listov ustanovil in vodil tudi poltednik «Slovenec», prvi slovenski politični časopis na Koroškem, o katerega vseslovenskem pomenu je dr. Fran Vatovec, najboljši poznavalec zgodovine slovenskega časnikarstva, zapisal med drugim naslednje:
«Januarja 1865 je zapihala iz Celovca proti Ljubljani politična burja. Do kraja je razpihala monopolistične časniške marnje ter iluzije, ki so obsedle prvakarski krog totalitaristične bleitveisov-ščine. Presenetljiva je bila novica, ki je pribrnela iz koroškega osrčja: Andrej Einspieler, liberalno usmerjeni duhovnik, koroški Bromovnik in politični jasnovidec, je pričel izdajati poltednik «Slovenec», prvi slover^ski politični časnik na Koroškem, potem ko se je bil upehal pri zasnovi svojih prvih dveh nemških periodičnih tiskov, to je časopisa «Stim-men aus Inneroesterreich» (1861-1863) ter časnika «Drau Post» (1863-66), ki sta jima sledila pozneje še «Kàrntner Volksstimme» (1876-1883).»
«Od decembra 1866 pa do 25. aprila 1867 prihaja «Slovenec» na svetlo trikrat tedensko. Urejuje ga upokojen župnik J. E. Božič. Vsakdo pa ve, da je to gola formalnost. Iz ozadja usmerja «Slovenca» in ga vodi Andrej Einspieler, ki nastopa pred javnostjo kot lastnik lista leta 1866 i(do štev. 95). Časnik ima 627 naročnikov. Za začetek še kar gre. Odkritosrčni Einspieler roti slovensko «gospodo, bogatine in uradnike». Ne prizanaša njihovemu «rodoljubnemu bahanju». Zaradi njih se ne more «Slovenec» razmahniti, se ne more razviti v dnevnik.»
«Politično smer lista nakazuje poleg naslova tudi einspielerjev-ski patetični podnaslov; «Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!» Zvišeno, obredno doneči program pa oznanja v prvi številki slovenskega duha, ki je prijatelj cerkvi, pravi omiki in mogočni Avstriji. Toda to programsko raz-glašenje zveni in se suče ko harmonika. «Svečan» Andrej jo zvija in čara na svoj način. Krtači
................................................................
Dve strahoviti nesreči na Japonskem
sta terjali več sto človeških žrtev
,	• »	t 1	, , l : • ^ ^ Ì, i	ì J 4 /	" ’ ' $ *	t 1	i * * *	1 ■	'■ : i M ' i	' i . t ‘ i > « st *■ ( • i	* I )	'	*	1 ■ •	’'•*»'	« • •
V nekem rudniku je eksplodiral jamski plin, ko je bilo na delu nad tisoč rudarjev - Trčenje med vlaki na nezavarovanem križišču
TOKIO, 9. — Na Japonskem sta se dogodili dve hudi nesreč^ ki sta terjali zelo veliko število človeških žrtev. Prva se jé zgodila v nekem rudniku premoga blizu Amute na sever-
0B STOPETDESETIETNICI ROJSTVA
Veliki narodni buditelj koroških Slovencev
Andrej Einspieler spada med velikane našega rodu in si je s svojim življenjskim delom, posvečenim slovenskemu ljudstvu in jeziku na Koroškem, postavil časten spomenik in njegovo ime je neizbrisno zapisano v knjigi zgodovine slovenskega naroda
h Kr* > C J* %
■■■ iMr
Od zgoraj navzdol: voditelji treh najmočnejših strank levega centra Aldo Moro pol. tajnik KD (260 poslancev in 133 senatorjev), pol. tajnik PSI Pietro letini (87 poslancev in 44 senatorjev) ter pol. tajnik PSDI Giovanni Saragat (33 poslancev in 14 senatorjev), ki bodo prihodnji teden vodili s pol. tajnikom PRI Oronzom Realejem (6 poslancev in nobenega senatorja) pogajanja za sestavo-nove vlade levega centra, ki bi se naslanjala na solidno večino najmanj
386 poslancev (od skupno 63 0) in 191 senatorjev (od skupno 320).
nem delu otoka Kjušu, druga pa blizu Curuma južno od Tokia.
tud
pripada družbi «Micui Mikava Co», Je eksplodiral jamski plin, ko je v rudniku bilo 1201} rudarjev. Okoli 20. ure so javili, da so do tedaj ugotovili 171 mrtvih rudarjev,; drugih 400 pa je še blokiranih v rudniku in je malo u-panja, da so ostali živi. Veliko število rudarjev je bilo ranjenih.
Reševalne; skupin* delajo z največjo vnenilo ob razsvetljavi reflektorjev, da bi dospeli do blokiranih rudarjev. Radio in televizija stalno oddajata posebna sporočila.
Policijski izvedenci menijo, da je eksplozijo, povzročila iskra kakega električnega aparata ali pa kakega vlaka, ki prevažajo rudo.
Eksplozija, ki je nastala med prahom premoga v bližini glavnega rova, se je nato razširila na vse druge rove. Ko so se reševalci, opremljeni s plinskimi maskami skušali spustiti v globlje rove, so se morali vrniti v pričakovanju, da se plini razpršijo. Vodstvo rudnika zatrjuje, da v rudniku ni nastal požar.
Nad tri tisoč rudarjev, ki so jih . nujno poklicali iz bližnjih rudnikov, sodeluje pri reševalnem delu. Vodstvo rudnika poroča, da je bila eksplozija izredno močna ter je dvignila visok in gost obisk prahu in dima. Rudnik pri Omuti, kjer je skoraj vse delo zelo mehanizirano, ie eden najmodernejših rudnikov na svetu in v njem Izkopljejo približno pet milijonov
ton premoga na leto.
Pozneje je policija javila, da so dotlej ugotovili, da je v rudniku zgubilo življenje 176 rudarjev, 130 jih je bilo ranjenih, 450 so jih rešili, 465 pa jih je še v rudniku ter se ne ve, ali so živi ali mrtvi.
Predstavnik ravnateljstva rudnika je javil, da so nekateri rudarji zgubili življenje takoj ob eksploziji, drugi pa so se zadušili' zaradi navzočnosti plina. Ko je nastala eksplozija, je bil rudnik poln rudarjev, ker so bili v njem rudarji, ki so pravkar končali delo, ter rudarji, ki so prihàjali na delo.
V začetku omenjena železniška nesreča je tudi terjala nad sto človeških žrtev. Dogodila se je nocoj blizu Curumija, južno od Tokia. Na nekem nezavarovanem prehodu je tovorni vlak zadel ob tovornjak. Vlak se je ustavil in kmalu zatem je od
zadaj zadel vanj potniški vlak. Od spredaj pa je v tovorni vlak zadel potrtiški vlak, ki je vozil v nasprotni smeri. .
Število mrtvih potnikov ni* še do kraja ugotovljeno, ker imajo velike težave pri reševanju ranjencev in iskanju mrtvih pod razbitinami vagonov. Številna trupla so Še med povitim želez-jem.
V prvih večernih urah so javili, da znaša število mrtvih'112, ranjenih pa nad 60 Kakor rečeno, pa- so še mnoga trupla med razbitinami vagonov.
Okoli polnoči so javili, da so izpod razbitin potegnili drugih dvajset mrličev, tako da je število mrtvih narastlo na 132, medtem ko je ranjenih 64; bojijo se, da bodo nekateri, od teh umrli.
Na kraju", kjer se je dogodila nesreča, je na železniški progi šest vzporednih tirov, po katerih- vozijo najhitrejši vlaki na
Japonskem v presledkih ene minute.
Sele eno uro po nesreči so lahko organizirali učinkovito reševalno pomoč. Prišlo je veliko število gasilcev, bolničarjev, zdravnikov in ambulant. Žrtve so med potniki dveh vlakov, od katerih je eden prihajal iz Tokia, drugi pa je bil namenjen v prestolnico. Oba sta zadela ob tovorni vlak, ki je bil po trčenju s tovornim avtomobilom u-stavljen na tiru. Reševalno delo se nadaljuje tudi ponoči ob razsvetljavi reflektorjev,
V medli jutranji svdtlobi nadaljujejo reševalne skupine iskanje mrtvih in ranjenih med prevrnjenimi in razbitimi vagoni ter povitim železjem. Po prvi preiskavi so javili, da se nesreča ni dogodila zaradi trčenja tovornega vlaka v kamjon. kakor se je spočetka mislilo. Vzroke nesreče morajo še ugotoviti.
in Uka posvetne veli kaše, pa tudi «cerkvene kneze». To velja predvsem za ljubljanskega škofa Vidmarja in mariborskega Stepišnika. Poživlja svoj stari narodnostni in liberalno katoliški nazor, ko odklanja pisarije «VoV s-freunda», glasila kardinala Rau-scherja: «To je tista gospoda, ki sedanje gibanje raznih narodnosti za nekrščansko in ajdovsko obsoja in pogublja, pa vse ne-nemške rodoljube, ki se za svoj narod potezajo, kot najhuje puntarje v deveti pekel peha!» Ko medli bedni avstrijski konglomerat po Kraljevem gradcu v najhujših popadkih in stiskah, pomoli pogumni Einspieler avstrijskim oblastnikom posmehljivo pod nos kopico očitkov po preizkušenem izsiljevalnem receptu starih Rimljanov: do ut des! Zoper dualizem grmi in zoper pojave nemškutarstva. Za federalizem se bojuje. Nenehno vihti za pravice slovenskega koroškega ljudstva in enakopravnost slovenskega jezika svoj najnevarnejši rapir: izvrstno časnikarsko pero. Prisrčno, otroško naivno zre v slovanska obzorja.»
«Z vseh strani renčijo Andrejevi nasprotniki, ki jih je zmerom več. In prežijo na sladki trenutek obračuna. Posvetni in cerkveni mogočneži so med njimi. Užaljene «Novice» zagrnejo že od vsega začetka nedobrodošlega celovškega bratiča z grobnim molkom. Tudi med labodsko duhovščino i-ma svoje zopernike: mariborski bogoslovci ne smejo prebirati «Slovenca»,	da se	ne	bi	okužili
zaradi kritičnih opazk na škofa Stepišnika. Sele čez čas si utre pot milejša praksa: «voditelji du-hovšnice» vidijo v duhovšnici «Slovenca»	čitati,	pa	ne	rečejo
nič».
«Ko je Einspielerjev «Slovenec» ko biserna školjka iztisnil iz se. be svojo poslednjo bolečino, planejo po njem celovški nemšku-tarski maščevalci. Naščuvani, u-strahovani	tiskar	Ferdinand pl.
Kleinmayr	odpove s	1.	majem
1867 nadaljnje tiskanje lista. Odpoved je prišla par dni prej. Cez slovensko zemljo se je vlegeI pusti mrak. Jz prvakarske Ljubljane se je utrgal dolgotrajni, škodoželjni krohot. «Novice» spet šarijo s svojim časniškim monopo-lom, toda le za krajši čas. Usodni sunek v ta uzurpirani monopolizem je čez čas treščil z druge, ga oboda slovenske zemlje, iz Ma. ribora, kjer je za «Slovenskim gospodarjem» vzklil «Slovenski Narod», glasilo mladoslovenske opo. zicije. Sele sedaj je obležal N*-viški monopol razbit na tleh.»
«S prijetnim presenečenjem i* zadoščenjem pa je sprejela rojstvo celovškega «Slovenca» struja mladoslovencev. Sredi razmišljanja o lastnem časniku jo prehiti Andrej Einspieler, ki je svoje odlično pero temeljito sprostil pb Slovenčevih časnišfcih preda-lih. Ob njem še druga vidnejša predstavnika katoliškega liberalizma na Slovenskem, učenjakarski amater D. Trstenjak in taborniški, ljudski gromovnik Božidar Raič, nadalje še organizator mladoslo-vensktga tiska dr. Jože Vošnjafc, gentlemanski svetovljan dr. Pavel Turner in drugi stalni sotrud. niki.» '
«V žarišču tega časniškega kroga srečamo tudi Frana Levstika, barda in klasika slovenskega čas. ni karstva, Prvi od mladosloven-skega kroga se požene v to žarko časniško areno, prvo svobodno politično tribuno v slovenskem javnem mnenju, ki ie prvi hip priklene nase mlado protibleiivei-sovsko opozicijo. Tretjič zajame Levstika čar časnikarskega kriti-cizma tn dinamizma. Prve so bi-le «Novice», kjer pa ni vzdržal ob zoprniji •Bleitveisovepa patriarhata. Za tem lastni «Naprej», ki ga je pa ie v drugem letu izhajanja strlo zobato kolesje avstrijskega cenzurnega mehanizma. Sedaj pa mu odpira Einspieler z razprostrtimi rokami stolpce svojega časnika, ki prerašča svoj ko. roški okvir v vodilni slovenski politični časnik protibleitveisov-ske smeri.»
«Konec celovškega «Slovenca» pa ni posušil časnikarskega peresa Frana Levstika. Se ostreje ga je šilil in pripravljal za četrto razdobje svoje časnikarske dejavnosti. Že se je svitalo s severovzhodnega slovenskega žarišča, iz Maribora, kamor se je z vzletom mladosloveitskega «Slovenskega: Naroda» 1868 premaknilo težišče novih pobud v slovenskem časniš-tvu in časnikarstvu,» zaključuje svoj članek glasilo koroških Slovencev. Zato je prav, da se tega velikega moža spomnimo tudi Sle. venci v Italiji.
PO ZASEDANJU CENTRALNEGA ODBORA PSDI IN GLAVNEGA ODBORA PRI
Segni bo jutri poveril Aldu Moni mandat za sestavo koalicijske vlade levega centra
Delegacija KD za pogajanja: Moro, Ga va in Zaccagnini; delegacija PSDI: Saragat, Lami Starnuti, Orlando in Panassi - Centralni odbor PSDI odobril okvirni program za pogajanja - Resolucija vodstva KPI o sedanjem političnem položaju
RIM, 8. — Predsednik republike Segni bi mogel že danes poveriti Moru mandat za sestavo nove vlade, a tega ni storil po vsej verjetnosti samo zaradi tega, ker centralni odbor PSDI in glavni odbor PRI že nista zaključila s svojim delom in se, formalno, Se ne ve, ali bosta pooblastila vodstvi teh strank za pogajanja s KD in PSI za sestavo nove vlade levega centra. Ker je centralni odbor PSDI zaključil zasedanje danes zvečer, glavni odbor PRI pa bo končal jutri, bo Segni povabil Mora k sebi jutri po
poldne ali najkasneje v ponedeljek dopoldne in mu bo poveril mandat za sestavo koalicijske vlade med KD, PSDI, PRI in PSI.
Centralni odbor PSDI je zaključil danes svoje delo in sprejel resolucijo, ki poudarja že znana stališča socialdemokratov za sestavo nove vlade levega centra, v kateri se zlasti poudarja «lojalen pristanek na a-tlantsko zavezništvo in na vojaške obveznosti, ki iz tega izhajajo», vendar pa se dodaja, da ima Italija pravico, «kakor vse druge zavezniške države», izraziti svoja gledišča in se «svobodno sporazumeti glede skupnih sklepov». Resolucija obvezuje stranko, da pod. pira «z vsemi svo:imi silam; veliki eksperiment, ki se začenja za blagor dežele in za napredovanje delavcev v demokraciji in socialni pravičnosti».
Ko je zaključil razpravo na zasedanju centralnega odbora, je Saragat dejal med drugim, da po. gajanja ne bodo lahka; da bodo organsko večino sestavljale vse štiri stranke in samo te stranke, in vlada bo morala povedati, zakaj ni zraven drugih sit komunistov in liberalcev. Zaključil je, da bodo vlado levega centra sestavili, ker to narekuje «logika stvari», in ker je prav, da se sestavi: «Socialdemokrati so trdno odločeni dobiti to bitko, za socialno pravičnost, za mednarodno pomirjanje in za delavsko enotnost » Na koncu so še imenovali delegacijo, ki se bo pogajala z drugimi strankami glede programa rove vlade. V tej delegaciji so: Saragat, Lami Starnuti, Orlandi in Tanassi.
Danes dopoldne se je Saragat sestal s političnim tajnikom KD Morom; razgovor je bil «gelo prisrčen» in na njem so potrdili, da se bodo pogajanja za sestavo vlade odvijala v «konstruktivnem in zaupljivem duhu».
Delegacijo, ki bo vodila pogajanja v imenu KD, bodo sestavljali: Moro, Gava in Zaccagnini.
Na zasedanju glavnega odbora PRI je tajnik stranke Reale podčrtal med drugim, da je po kongresu PSI odprta pot za sestavo vlade levega centra z neposrednim sodelovanjem socialistov. Proti tej politiki se je izrazil le Pac-ciardi in njegovi maloštevilni pristaši, ki obtožujejo večino stranke, da je izdala duha Mazzinijevega nauka. Pacciardi je celo zagrozil, da bo nastopil proti tej politiki povsod, vštevši parlament.
V diskusiji o poročilu Realeja ao se vsi govorniki striniali s tajnikom stranke in potrdili, da more le politika levega centra rešiti pereča vprašanja italijanskega gospodarskega, družbenega in uoravno - političnega življenja dežele V odgovor na grožnjo Pacciardija pa je Reale pripomnil med drugim, da so sklepe glavnega odbora dolžni spoštovati vsi člani stranke, v nasprotnem primeru bodo prevzeli nase odgovornost za vse posledice morebitne kršitve teh sklepov. Ta njegov predlog so vsi pozdravili s ploskanjem.
Diskusija se bo nadaljevala in zaključila jutri; med prijavljenimi govorniki sta tudi La Malfa in odv. Cifarelli, pristaš Pacciar-dijeve struje «republiške obrambe» in član vodstva PRI.
Jutrišnja številka glasila KPI «l’Unità» objavlja resolucijo vodstva KPI, ki so jo odobrili na včerajšnji seji, in v kateri je rečeno med drugim, da ima sedanja politična kriza, ki se vleče že nekaj mesecev, svoje korenine v okoliščini, da KD ni hotela u-poštevatl izida volitev 28. aprila, in da s« zaradi tega nahajamo se. daj v «resnem položaju». Ko je
Programi FAO
RIM. H. — Medvladni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki dvajsetih vlad in ki vodi izvajanje svetovnega prehrambenega programa FAO-OZN, ie odobril devet načrtov, ki določajo uporabo živil in služnosti za podporo pri gospodarskem razvoju v vrednosti 9,4 milijona dolarjev.
Od odobrenih načrtov se štirje tičejo Latinske Amerike (Kolumbija, Cile, britanska Gvajana in Jamajka), dva Azije (Indija in Pakistan), dva Evrope (Jugoslavija in Turčija), eden pa Afrike (Gana).
Medvladni odbor je sprejel na znanje tudi druge manjše načrte ki določajo uporabljanje živil v vrednosti dveh milijonov dolarjev ter izdatke za milijon dolarjev za prevoz in zavarovalnino.
Odbor je tudi obveščen o izredni pomoči, ki jo je dobavilo do danes enajst držav v skupni vrednosti 7,2 milijona dolarjev. Do danes zajemajo različni odobreni načrti v okviru svetovnega programa celotno uporabo živil v vrednosti 18 milijonov dolarjev ter 4,9 milijona dolarjev za prevoz, zavarovalnino itd.
Odbor je poudaril, da Je tudi za leto 1964-65 potrebno poobla-atiti glavnega tajnika FAO, da uporabi 25 odstotkov razpoložljivih zalog v vrednosti 7 milijonov dolarjev, če bi bila potrebna is-redna pomoč, ter priporoča, naj Se raznovrstni načrti, ki spadajo v svetovni prehrambeni program, Izberejo tako, da bodo omogočili pridobivanje koristnih izkušenj najsi gre za pomoč za gospodarski razvoj ali pa v primeru izredne pomoči.
pojasnila vzroke tega resnega položaja, tako na političnem področju, kot v gospodarstvu in na mednarodnem področju, resolucija o-pozarja, da «vsakršen poskus, da bi se izognili ali celo Upirali temu preobratu z operacijo na vrhu, pa četudi bi vkl učili vanjo politične sile z ljudsko osnovo, ne bi zmanjšal danes nezadovoljstva in ne bi dal nobenega odgo-
vora na pričakovanje ljudstva».
Resolucija nato našteva ukrepe, ki so potrebni za ta preobrat: a-grama reforma, urbanistična reforma in uveljavljenje deželne u-reditve, brez odlaganja in brez nesprejemljivih in protiustavnih političnih pogojev; nato pa našte. va takojšnje ukrepe:	razširitev
notranjega trga. nobenega pritiska na mezde, nobenega pritiska na proizvodnjo in potrošnjo.
Resolucija se nato zadržuje na nedavnem kongresu PSI in pravi, da ta kongres «odraža razredni in demokratični pritisk, ki ga je čutiti v deželi in v množični o-snovi stranke, in nakazuje nekatere minimalne pogoje političnega preobrata, ki se jim ni moč odpovedati». Hkrati pa pripomi-
nja, da «platforma, ki sta Jo pri-pravili v teh mesecih vodstvena organa KD in PSDI za pogajanja 3 PSI, ponovno postavlja na pòd-ročju mednarodne, notranje in gospodarske politike pogoje in usme. ritve, ki ne gredo v smeri demokratične, temveč konservativne preobrazbe; ki he usmerjajo udarca proti gospodarski desnici in monopolistični ureditvi, ampak si postavlja za cilj nevtralizacijo e-notnega pritiska ljudskega gibanja». Proti tej tendenci, k'i bi «poglobila politično in socialno krizo, če bi prevladala», je potrebno, da «delavski razred, kmetje, srednji sloji, ki so zainteresirani na demokratičnem razvoju gospodarstva in države, dvignejo svoj glas in uveljavijo svoj neposreden
iiiiiiiiiHiiitittiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiišiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiifiiiiiniiiiiiiiiMiiiiti
V Ženevi aretirana skupina ki verjetno pripada OAS
Po oboroženem spopadu je policija vdrla v vilo, kjer je našla mnogo orožja in streliva - Dva roparja ranjena
2ENEVA, 9 — Ženevska policija je danes aretirala skupino osmih ljudi, ki so pripravljali napad na banke, da bi jih Izropali. Med akcijo policije proti roparjem sta bila dva od teh ranjena, od katerih je eden v bolnišnici. Nekaterim pripadnikom skupine pa je uspele zbežati ; policija jih sedaj išče. Na vseh cestah so postavili bloke.
Kakor je nocoj sporočil načelnik policije, so roparji nedvomno pripravljali napad na neko banko v mestu. V ta namen so se bili skrb. no organizirali. Čeprav ni še moč točno ugotoviti, vendar ne izključujejo možnosti, da Je skupina pripadala OAS, katere pripadnike so zasledili poleti -v Zahodni Nemčiji, in ki so se pripravljali za napade na švicarske bahke. Vsi do sedaj aretirani roparji so francoski državljani, j-vsaj jtakor Izhaja iz dokument Bi eo -Jih imeli pt# eebi. Nekateri pa sp imeli dvojno oseb-■flÉpElfrW 'l***	Ema» l' -4
no Izkaznico ; zato ni bilo moč še . njeni predel mesta, ter so aretirali ugotoviti njihove prave identitete. 1 dva mlada Francoza v avtomobilu Spopad med policijo :n roparji se in ju takoj odpeljali na policijo. Je odvijal pred očmi več sto ljudi, | Istočasno so agenti vdrli v vilo, k) so prišli na kraj, ko so opazili ' kjer so bili skriti drugi trije ro-
veliko število policajev.
2e nekaj dni so prebivalci opozorili policijo, da so v neki neobljudeni vili opazili prihajanje in od. hajanje sumljivih ljudi tn avtomobilov s francosko tablico. Policiji se je takoj dozdevalo, da se pripravlja nekaj nenormalnega Zato je pripravila širokopotezno akcijo. Davi Je okoli sto policajev v civili) s policijskimi psi ter žandarjev dobilo ukaz, naj začnejo akcijo. Obkolili so vse predmestje, policijski kamioni pa so nadzorovali vse poti, ki vodijo v ženevski kanton in iz njega. Tudi obmejni bloki so bili opozorjeni.
Nekaj po 11. url se je akcija začela. Ustavili so avtomobil s francosko tablico, ki Je prišel v ome-
parji. Prišlo je do streljanja, pri čemer sta bila dva roparja ranjena; tretjega so aretirali brez težav. V vili so našli več strojnic, samokresov. avtomatičnih pušk in veliko količino streliva.
Papandreu o politiki nove vlade
ERHftRD MED VOJAKI
Zahodnonemškl kancler Ludwig Erhard se Je v Kolnu sestal s čast. niki zahodnonemške vojske in Je Imel ob tej priložnosti krajši govor
ATELJE, 9. — Predsednik grške vlade Papandreu Je na današnji prvi seji vlade Izjavil, da bo vlada spoštovala obljube, ki jih Je dala ljudstvu pred volitvami: Pozval je ministre, naj v najkrajšem času izvedejo zakonodajni program, da bodo ztdeoni predloženi parlamentu, takoj ko ho začel zasedati. Poudaril Je, da bo Orčija odslej država, «kjer ne bodo delali ražllk med prijatelji in nasprotniki», in da bodo vsi Grki, naj imajo kakršno koli politično prepričanje, «svobodni in enaki pred oblastmi in zakonom». Papandreu je zatem izjavil: «Naša ambicija ni, sestaviti drugo vlado, temveč ustvariti razdobje narodnega preporoda». Zavrnil je zatem protest narodne radikalne zveze, češ da je njegova stranka prevoela oblast, čeprav nima večine. Dodal Je, da narodna radikalna zveza namenoma ignorira število sedežev, ki pripadajo njegovi stranki, trdeč da Je v manjši-ni. Naša politika, Je dodal, Je jasna Potrebno Je, da v parlamentu dosežemo zadostno število, ln v poslanski zbornici bomo čakali na to, ker ima vsak poslanec pravico ln dolžnost proučiti nov odnos sil »
Podpredsednik vlade ln zunanji minister Eofokles Venizelos Je davi izjavil na tiskovni konferenci, da bo nova vlada spoštovala vse obveznosti Grčije do njenih zaveznikov. Dodal je, da se bodo po izglasovanju zaupnice vladi začeli razgovori med Grčijo in Bolgarijo za rešitev vseh sporov.
AL2IR, •. — Danes so v Alžiru podpisali finančni sporazum med Alžirijo in Kitajsko, na podlagi katerega daje Kitajska Alžiriji posojilo ,25 milijard starih frankov, vračljivih v dvajsetih letih od leta 1970 dalje.
VANDENBERG, 9. - Danes so izstrelili tajen Umetni satelit, ki je začel krožiti okoli kemije. O-blast-i niso javile nobenih drugih podatkov.
Za brezatomsko področje v državah Latinske Amerike
Resolucija desetih držav te celine predložena skupščini OZN
NEW YORK, 9. — Skupina desetih latinskoameriških držav (Bolivija, Brazilija, čile, Kostarika, Ekvador, Salvador, Haiti, Mehika, Panama in Urugvaj) Je predložila skupščini OZN načrt resolucije, ki se zavzema, naj bi se države Latinske Amerike odpovedale izdelovanju, vskladtščevanju, sprejemanju ter preizkušanju atomskega orožja in vozil za io orožje.
Predložitelji resolucije izrekajo prepričanje, da bodo jedrske drža-.ve v celoti sodelovale za uresničenje teh smotrov. Zatem omenjajo ugodno ozračje, ki je nastalo po moskovski pogodbi, ter poudarjajo, da je njih namen preprečiti, da bi se Latinska Amerika vključila v nevarno in porazno tekmo z atomskim orožjem.
Kongoški frank razvrednoten
LEOPOLDVILLE, 9. - Predsednik kongoške vlade Adula je javil, da Je bil kongoški frank razvrednoten. Napovedal je, da se bodo minimalne plače zvišale za 26 odstotkov. Adula Je napovedal, da bodo zmanjšali neproduktivne izdatke in da namerava vlada investirati šest milijard frankov za javna dela.
Vsi ti ukrepi so bili potrebni, da se zaustavi inflacija ln da se zatre nezakonito prekupčevanje z valuto, ki je povzročilo ogromno gospodarsko škodo.
Kongoški frank Je uradno imel tečaj 65 frankov za dolar, čeprav
se je na črni borzi pogostoma dogajalo, da se je za dolar plačalo nad 600 frankov. Novi tečaj, ki ga je odobril mednarodni denarni sklad, določa, da bo vlada kupila tuje devize ln plačala 150 frankov za dolar, ter da bo pri prodajanju tujih deviz dobivala 180 frankov za dolar. Razlika bo predstavljala novo postavko v kongoškem proračunu.
PEKING, 9. — Predstavniki sovjetskih sindikatov so bili sprejeti v pripravljalni odbor konference afrlško-azijskih de.avcev, ker so Kitajci umaknili svoje ugovore proti sovjetski udeležbi na tej konferenci, ki bo v Djakarti,
vpliv»; vodstvo KPI poziva vso stranko in vse svoje organizScije, naj bodo v «prvih vrstah v dajanju teh množičnih pobud in te politične akcije, ob sodelovanju z vsemi drugimi socialističnimi in demokratičnimi silami».
Italija
Smrtne obsodbe v Maroku
RABAT, 9. — Maroško vojaško sodišče je obsodilo v njuni odsotnosti na smrt dva predstavnika levice. To sta Ben Barka in Hamld Berada, ki sta med nedavnimi spopadi na alžirsko-maroški meji pozivala lz tujine maroško ljudstvo, naj se upre ln zruši Hasanov fevdalni režim, Ben Barka je svoj čas vodil narodno zvezo ljudskih sil, Berada pa narodno zvezo študentov.
Ben Barka, ki Je glavni predstavnik levičarske opozicije, je poleti zbežal v Kairo, od koder je ostro obsodil Hasanovo fevdalno oblast ln policijsko diktaturo. Ben Barka je bil svoj čas upravni tajnik ln-dipendentlstične stranke Istiklal, ki se je leta 1958-1959 razcepila na dvoje.
BERLIN. 9. — Skupina osemnajstih ameriških poslovnih ljudi, ki so prišli iz Moskve v Berlin, je danes obiskala vzhodni del mesta. Ko so se vrnili v zahodni Berlin, jih je povabil na večerjo podkancler in minister za nemške zadeve Erich Mende.
Danes je prispela v zahodni Berlin na dvodnevni obisk skupina petdeset kanadskih, ameriških in evropskih parlamentarcev, ki so se udeležili medparlamentarne konference NATO v Parizu.
Italija je spet brez vlade: Leo-nejeva upravna vlada, ki so jo settavili junija po neuspelih pogajanjih med štirimi stranicami levega centra, je podala 6. t. m. ostavko, ker je izčrpala svoj mandat z odobritvijo državnih proračunov do 31. oktobra.
Predsednik Segni je začel takoj posvetovanja in sprejel zapovrstjo bivšega predsednika republike Oronch ija, predsednika senata Merzagoro, predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Duccija, bivša predsednika ustavodajne skupščine Saragdto in Terracinija, bivšega predsednika poslanske zbornice Leoneja, bivšega predsednika senata Paratoreja, bivše predsednike vlade Parrija, Scelbo, Fanfanija in PeIlo, nato pa še predsednike parlamentarnih skupin Togliattija in Spana za KPI: Ga vo in Zacčagninija, za KD; Nennija in Mariottija, za PSI; Or-tandija in Lami Stamutija, za PSD 1; Nencionija in Robertija, za MSI; Malagodija in Bergamasca, za PLI; Covellina, za PD1UM; končno pa še Realeja, za. PRI. Gava, Saragat in Reale so predlagali Segniju Alda Mora za predsednika nove vlade levega centra.
Takoj po ostavki Leonejeve vlade so se sestala vodstva strank levega centra, da bi ocenila zaključke kongresa socialistične stranke in potrdile veljavnost politike levega centra ter nujnost sestave nove vlade z neposrednim sodelovanjem socialistov. Vodstvo pRl je objavilo tudi program svoje stranke za pogajanja o programu nove vlade. Socialdemokrati so sklicali zasedanje centralnega odbora svoje stranke, na katerem je Saragat sicer pozitivno ocenil kongres PSI, vendar pa je kritiziral stališča, ki jih je Lombardi zagovarjal na kongresu. Vendar pa se zdi, da so socialdemokrati celo zaskrbljeni spričo perspektive tesnejšega sodelova-' nja med KD in PSI vsaj tako to izzveneli nastopi nekaterih govornikov na tem zasedanju centralnega odbora PSDI. Odkrili so, da te «v teh dneh nekaj dogaja znotraj KD in PSI», da je spričo tega Javno mnenje baje zaskrbljeno in da je naloga PSDI, da pomiri to «zaskrbljenost».
Pred pogajanji s socialisti Je politični tajnik Moro na zahtevo Scelbe in njegovih pristašev »ljudskega centrizma», sklical na zasedanje glavni odbor svoje stranke m v izredno obširnem govoru potrdil nujnost nadaljevanja politike levega centra po kon-
IIIIMIIIIIlISHIIIIiniMIIIIIMimillllHIIMIIimilllllllllllllllllUIIIIIIIMMIIIIMMIIIHIIimmiMIIMMOIIUIIMŽIlllllll
Sporočilo o razgovorih parlamentarcev SFRJ in ČSSR
BEOGRAD, 9. — Skupno spo-rosilo, ki je bilo objavljeno v Pragi in' v Beogradu pd obisku češkoslovaške parlamentarne delegacija v Jugoslaviji, ugotavlja, da so zastopniki obeh parlamentov v prisrčnem in prijateljskem ozračju izmenjali misli o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, o obojestranskih izkušnjah socialistične Izgradnje in o možnostih nadaljnjega medsebojnega sodelovanja bratskih narodov obeh držav. Delegati so ugotovili, da je obisk češkoslovaških parlamentarcev prispeval k boljšemu »poznavanju in k novim možnostim za razširitev sodelovanja med obema državama in parlamentoma. Med razgovori so zastopniki obeh parlamentov odločno poudarili, da hočejo podpreti vse pobude za nadaljnji razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško za napredek gospo, darske Izmenjave, kulturnih in drugih stikov, za krepitev prijateljskega sodelovanja, miru in socializma. Predsednik ljudske skupščine Češkoslovaške Firlinger je povabil delegacijo Jugoslavije, naj obišče Češkoslovaško.. Datum obiska bo določen pozneje.
V zveznem Izvršnem svetu so nocoj podpisali dokumente o ju-goSlofanske-raaliJskih političnih razgovorih ip protokol o gospodarskem, znanstvenem in tehnič-nem sodelovanju. Na podlagi protokola o znanstvenem in tehničnem sodelovanju bo prihodnje leto poleg 73 Malljcev prišlo v Jugoslavijo še go Malljcev na spe-cializaeijo, medtem ko bo 15 jugoslovanskih strokovnjakov odpotovalo v republiko Mali, kjer bo Jugoslavija formirala center za usposabljanje kadrov ln Informativni center, za katerega bo dala svoje kadre in tehnično opremo
B. B.
Načrt komisije SFRJ za jedrsko energijo
BEOGRAD, 9. — Zvezna komisija za Jedrsko energijo Je proučila na današnji seji osnutek načrta na področju jedrske energije za prihodnje leto. Osnutek, predvideva poleg drugega nadaljevanje znanstvenega raziskovanja na področju nuklearne energije ln razširitev Jedrskih raziskovanj itd. Osnutek predvideva tudi povečanje uporabe znanstveno-raziskovalnlh rezultatov v gospodarstvu in večjo usmeritev 'jedrskih Inštitutov na te naloge.
Proslava stoletnice Društva slovenskih zdravnikov
LJUBLJANA, 9. — V Ljubija ni je bil danes, ob stoletnici Društva slovenskih zdravnikov slovesen zbor zdravnikov. Po leg okrog 200 delegatov so se sestanka udeleiili član izvršnega komiteja CK KPJ Franc Leskošek in podpredsednik izvrš nega sveta Slovenije Beno Zupančič, dekan medicinske fakul
tete v Ljubljani dr. Janez Milčinski in številni predstavniki zdravstvenih ustanov.
Po sestanku je predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček priredil zdravnikom sprejem, ki so se ga udeleiili tudi tajnik CK KPS Miha Marinko, član izvršnega komiteja ZKJ Franc Leskošek, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič in drugi ugledni gostje.
grestt PSI, ki je sprejel povabilo KD m drugih strank za neposredno sodelovanje v vladi. Pa tudi sicer je Moro dal v bistvu pozitivnejšo oceno zaključkov socialističnega kongresa od ocene, ki jo je dal Saragat, in se je izognil vsakršnemu polemičnemu prijemu
katerih da ne
polemične noie. V tej svoji oceni kongresa PSI je Moro prekosil tudi republikance, ki so bili v tej cceni še najbolj objektivni.
rinem« polemičnemu prijemu
glede tistih vprašanj, glede rih si Saragat ni mogel kaj, te bi pritaknil svoje osebne
Južni Vietnam
V	Jušnem Vietnamu so po vojaškem udaru, med katerim sta bila predsednik Diem in njegov brat N u ubita, ustanovili vojaški svet, ki je zatem ustanovil začasno vlado, razglasil začasno listavo in imenoval vršilca dolžnosti predsednika republike. Začasno vlado vodi bivši podpredsednik republike pod Diemovim režimom Ngujen Ngok To, ki vodi tudi gospodarsko in /inančno ministrstvo.
Dolžnost predsednika republike bo začasno opravljal vodja « revolucionarnega sveta» general Duong Van Minh. V juinovietnamski vladi je večina strokovnjakov. Na podlagi začasne ustave ostane izvršna in zakonodajna oblast v rokah vojaškega revolucionarnega sveta, ki pa jo lahko prenese na začasno vlado.
General Van Minh je sporočil, da bi utegnil začasni režim trajati od pol do enega leta. Dodal je, da bo ob koncu tega obdobja vojska izročila oblast vladi, «ki naj jo izvoli ljudstvo», če bo položaj tedaj ugoden.
V	Sajgonu so že izpustili več nasprotnikov Diemovega režima in budističnih voditeljev. Vendar pa je med študenti prišlo do nezadovoljstva, ker so na nekaterih mestih še vedno profesorji in učitelji, ki so podpirali prejšnji režim. Študentje odtočno zahtevajo njihovo odstranitev.
Medtem je osvobodilno gibanje Vietkong postavilo naslednje pogoje za sklenitev miru: 1. Ukiniti je treba vse «strateške vasi» in druga zakrinkana koncentracijska taborišča. 2. Izpustiti je treba vse politične pripornike, katere koli tendence. 3. Nemudoma je treba razglasiti demokratične svoboščine, svobodo zborovanj, tiska, veroizpovedi, trgovine itd. 4. Izkoreniniti je treba vse ostanke fašistične, ga in militarističnega diktatorskega režima. 5. Prene/iati mora preganjanje in zatiranje. 6. Razpustijo naj se vse nepotistične organizacije, vse oblike nadzorstva, «republikanska mladina» in druge polvojaške organizacije, ki vključujejo moške, mladeniče, študente, šolarje. Ženske, javne uradnike in druge kategorije državljanov 7. Takoj naj se ukine obvezna vojaška služba in rekrutiranje mladine, žensk in javnih uradnikov. 8. Črtajo naj se vsakovrstni davki in pristojbine, ki niso upravičene.
V	ZDA so z novim režimom zadovoljni, saj so prav oni prispevali, da je prišel na oblast. Se posebno so zadovoljni, ker so vojaški voditelji že prvi dan poudarili, da bodo nadaljevali borbo
«proti komunizmu», t. j. proti osvobodilnemu gibanju. Zato je povsem upravičen komentar moskov-
skega radia, da so nove ameriške lutke zamenjale prejšnje, ki niso bile VVashingtonu več po volji.
Protestna nota SFRJ zaradi kitajskih žalitev
BEOGRAD, 9 — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so danes izročili odpravniku poslov kitajskega veleposlaništva v Beogradu protestna nota zaradi žaljivih napadov na predsednika SFRJ, ki so bili objavljeni v kitajskem časopisju ob njegovem obisku v državah Latinske Amerike, v ZDA ln ob njegovem govoru v generalni skupščini OZN.
RABAT, 9. — Danes so uradno potrdili, da se bo 15. novembra začelo v Adis Abebi izredno zasedanje zunanjih ministrov organizacije afriških držav. Dve tretjini povabljenih vlad sta že sporočili etiopskemu cesarju, da se strinjata s tem datumom.
KALKUTA, 9. — Od oktobra razsaja v Indiji kuga. Od tedaj sta umrli 702 osebi. Oblasti ima. jo velike težave pri prizadevanjih, da bi omejile iir enje bolezni, ker je običaj, da se mrtveci mečejo v reke in druge vodne tokove, kar povzroča nadaljnje širjenje bolezni.
Alžirija in Maroko
Na maroško alžirski meji je prejšnji teden prišlo do končne pomiritve. S popadi so popolnoma prenehali. Konferenca afriških zunanjih ministrov, ki bodo skušali dokončno urediti spor, js bila določena za sredo novembra v Adii Abebi. Etiopski cesar Baile Sela-si, ki je obiskal tudi Beograd in Kairo, je ves čas nadaljeval posredovanje za ureditev spora. Predsednik Naser mu je izrekel zahvalo za njegova prizadevanja, s katerimi se vlada ZAR v celoti strinja.
Medtem pa nadaljuje Ben Bela razgovore s predstavniki politične opozicije. V Ali ir je prišel tudi bioli podpredsednik začasne alžirske vlade Krim Bel Hasem, ki je po poreklu iz Kabitije. Razgovor-jat se je tudi z bivšim predsednikom ustavodajne skupščine Fer-batom Abasom ter s članoma političnega odbora Kiderjem in Bi-tatom. Vse kaže, da se bodo te osebnosti ponovno vključile v delo narodnoosvobodilne fronte ali pa državne uprave. Govori se tudi, da bodo bivšega podpredsednika Mohameda Budiafa izpustili; ta je sedaj v internaciji.
Ben Bela se posvetuje s temi politiki v zvezi j pripravami na kongres narodnoosvobodilne fronte. V komisiji za organizacijo kongresa bo tudi več voditeljev FLN, ki so bili prej v opoziciji proti sedanjemu političnemu uradu. Ne | izključuje se, da bodo v sedanjo I vlado še pred kongresom FLN
N« meji Alžirije in Maroka
prišli nekateri ljudje, ki so bili doslej v opoziciji ali pa so prenehali aktivno ukvarjati se s politiko. s.
Predsednik Ben Bela je v intervjuju listu «Revolution Afričan» ponovno izjavil, da v pogajanjih političnega urada FLN »ne more biti nobenih kompromisov za hrbtom revolucije» z nekaterimi ljudmi iz opozicije ali s politiki, ki nekaj časa niso posegali v politično dejavnost. «Veliko se govori o bodoči enotnosti sil v Alžiriji, je dodal Ben Bela in pripomnil, da dejansko v ljudstvu že obstaja enotnost, ki se je skovala v narodnoosvobodilnem boju, ter da se je od razglasitve neodvisnosti na vsakem novem koraku revolucije vedno krepila. Glede tistih, ki so prišli v opozicijo ali pa so se umaknili iz politične dejavnosti, pa je izjavil, da med krizo niso imeli pred očmi vseh elementov, na podlagi katerih bi lahko zdravo presojali. Po njegovem mnenju revolucija lahko samo pridobi, če se tudi ti ljudje vključijo v delo v strankinem in državnem aparatu. Toda to ne pomeni, da se bodo s komurkoli sklepali kompromisi, «za hrbtom revolucije» Sporočil je, da bo kongres FLN v treh mesecih in da bo njegovo delo obogatilo program, ki so ga sprejeli v Tripolisu, Razpravljali bodo tudi o delavskem samoupravljanju, ki je sedaj postalo v Alžiriji stvarnost. Dodal je, da bo potrebno jasno določiti odnose med državo in stranko ter med stranko in družbenimi organizacijami, ker je tu še veliko zmede, ki ovira akcijo in preprečuje po* polno učinkovitost revolucionarnih ukrepov vlade.
Hruščov
o odnosih z ZDA
Predsednik sovjetske vlade Hru-ščov je na sprejemu, ki je. bil o Kremlju ob proslavi oktobrske revolucije, izjavil, da Sovjetska zv** za želi miroljubno sožitje z ZDA. kak or tudi želi mir in prijateljstvo z vsemi narodi. Dodal je, da miroljubno sožitje ni sporazum med velikim silami na račun malih držav, ter da bo SZ tudi v prihodnje storila vse za mir. Dalje je dejal, da so ZDA oddaljene zdaj od Sovjetske zveze samo ta 30 minut poleta medcelinske rakete, tn da je Sovjetska zveza prav toliko oddaljena od ZDA. Pozval je ZDA, naj se zavedajo, kje poteka meja in naj te meje ne prestopajo. Meja pa pomeni ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Se posebej je opozoril na Kubo in izjavil, da ]° bo Sovjetska zveza branila, če jo bodo napadli.
Glede spora s Kitajsko j« izja-vil, da nesoglasja so, toda glede poglavitvenega sovražnika, t. j. kapitalizma, sploh ni spora med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Izrazu je prepričanje, da se bodo sporazumeli.
To je Hruščov izjavil tudi skupini ameriških poslovnih ljudi, ki j« obiskala Moskvo, in s katero se je dolgo razgovorjal. Poudaril )*> da Sovjetska zveza želi povečanje trgovine z ZDA. V tem razgoyorU je omenil tudi spor, ki je nastat v zvezi z ameriškim vojaškim konvojen na berlinski cesti, ki so ga sovjetski stražniki ustavili, ker se ameriški poveljniki niso hot** li podrediti postopku, ki je za take konvoje določen. Hruščev J* izjavil, da se je spor rešil, ko so Američani privolili da se prilagodijo določenemu postopku. ”r** pomnil je. da bi bili sovjetski vojaki prisiljeni odgovoriti s silo, cf bi skušal konvoj s silo nadljevat pot. Izrazil je zadovoljstvo, da de tega ni prišlo, in poudaril, da zeli dobre prijateljske odnose * ZDA. Vse to je Hruščov ponovil tudi na sprejemu, kt so mu 9“ priredili omenjeni poslovni ljudje pred odhodom .z Moskve. Se Posebej je pt udaril korist, ki bi )° ameriški industrije! in trgovci imeli, če bi se odločili za trgovino • Sovjetsko zvezo.
V	zadnjem času se v Washiny-tonu pogajajo za prodajo vecj« količine alneriškega Žita sovjetski zvezi o Čemer so se v petek načelno sporazumeli. Nastal je spor glede prevažanja žita v Sovjetsko zvezo. ZDA hočejo uporabiti samo ameriške ladje, ki pa terjajo večjo prevoznino kakor druge. Zdi seda so $e tudi glede tega sporazU' meli. Številne druge države po protestirale v VVashingtonu, j« hoče tamkajšnja vlada prepusti prevoz tega žita izključno amer* škim ladjam. Med temi državam je tud t Italija.
Volitve v Grčiji
V	Grčiji so bile v nedeljo parlamentarne volitve, ki so prih*’
sle presenečenje. Karamanlisova
narodna radikalna »veza je dobila 39.3 odstotka, medtem ko J* prejšnja opozicija, zveza centra, ki jo vodi Papandreu, dobila reto* tivno večino in sicer 42,3 glasov. Za demokratično s levic ED A je glasovalo 14,S odstotka volivcev. Kralj Pavel je dal nalof/ voditelju opozicije, naj sestavi no-vo vlado, ki je že prisegla. Sprj-čo dejstva, da Papandreu nima a j
solutne večine, ni moč še reci, “ bo v parlamentu dobil zaupnic: • V njegovi stranki pa so optimi** • ED A je že sporočila, da bo nov vlado podprla, medtem ko rai^n„ù jo, da se bo deset poslancev loc lo od Karamanlisove stranke * podprlo novo vlado. Zatrjuje * • da bo Papandreu zahteval nov volitve, če ne bi dobil zaupnic • Prepričan je namreč, da bi P
novih volitvah dobil absolutno v -lino. Nova vlada ne bo sprem in) la bistvene vsebine dosedanje P litike. Zveza centra se tov*«*"« za prav tako zunanjo polit nikakršno je vodila Karamanhso vlada. Tudi njene glavne *nm‘ ,0 o narodnem gospodarstvu so **. blizu pogledom prejšnje vladajo stranke. Spremenil se bo moro način vladanja. Papandreu ni predvolilni kampanji opore* prejšnji vladi gospodarskih U,P hov, kritiziral pa je strahovite r like v življenjski ravni, in 1* 0., ljubil, da bo «socialna pravično njegova prva skr b». To P°mf,„. večje plače za delavce, ,zfnanJpne nje brezposelnosti in višje ce kmetijskim pridelkom za neposr ne pridelovalce iv demokrati cijo v notranjem življenju.
Kakšna bo ta demokratizacijo-
bo treba šele videti. Saj je r pandreu že izjavil, da ne misli so delovati z združeno levico Značilno je namreč tudi, da j Grčija danes edina dežela v ", ropi, v kateri velja sodelova J v odporniškem gibanju proti J* ški okupaciji za zločini
Hamilton je ostal v avtomobilu, Čakal je. Večer je bil topel, zadušljivo topel, kakršen bi bil lahko v juliju in ne v septembru.
Vsa okenca avtomobila so bila »puščena. Tudi okna hiš v tem delu mesta so bila skoraj na ste-žaj odprta. Slišal je napovedovalčev glas, ki je z višine in prisiljeno govoril o kakovosti neke avtomobilske znamke. Potem je slišal točno reprodukcijo plošče rock and rolla pa spel glas neke Ženske, ki se je zadirala nad otrokom.
Vse to pa se je skoraj z istim ritmom skladalo z njegovimi mislimi. Uspelo mu je, da je od časa do časa pomislil tudi na sebe, na Kay in na Dona Stafforda. Misli so se mu pomešale in prepletle v nekak divji vrtiljak, ki mu je v glavi povzročil strahovito bolečino.
Se dalje je sedel v avtomobilu, poslušal in razmišljal. Ni premaknil pogleda z vrat hiše, skozi katera je pred eno uro izginila Kay in skozi katera bi se morala verjetno tudi kmalu vrniti.
Bal se je, da je ne bi opazil, ko se bo vračala. Njen prihod iz hiše bo namreč pomenil zadnjo spodbudo, da stori to, za kar se je odločil.
Ko je tako nepremično sedel in pričakoval ta trenutek, si je po-skušalu trezno in razumno pred-očiti, zakaj mu je Kay lahko storila kaj takega. Kaj je potrebovala in česa on ni imel, da je Kay našla to prav pri človeku, kot je stafford? Morda ni bil dovolj pozoren in uvideven?
Žensk včasih res ni mogel razumeti. Seveda, Stafford je bil mlajši, toda Hamilton si ni mislil, da bi bil to lahko povod. Ta človek jo je gotovo začaral ali nekaj podobnega, samo da bi jo pripravil do tega, da sedaj počenja take stvari. Prav, toda urok bo prenehal ta večer.
Minilo je okrog pol ure, ko je Hamilton slednjič opazil odhajajočo Kay. Zapuščala je hišo, v kateri je stanoval Stafford. Z nekakim studom je opazoval Kay, kd se je previdno razgledovala na vse,. Strani, kot tudi izraz očitne krivde v njenem obnašanju. Ni se j bal, -da bi ga opazila, saj si je našel kritje za širokim deblom, daleč od ulične svetilke in prav na nasprotni strani od tiste, v katero je vedel, da bo odšla Kay, ko se bo vračala domov.
Počakal je, da mu je Kay izginila izpred oči, potem pa je iz žepa izvlekel gumijaste rokavice, kot jih uporabljajo zdravniki in ki jih je malo prej kupil v centralni lekarni. Previdno jih je navlekel, Pošteno se je moral potruditi, da mu je to uspelo. Ko *i jih je slednjič naravnal, je stopil iz avtomobila. Stopal je z drobnimi koraki, ki se nikakor niso skladali z njegovo visoko in močno postavo, proti vhodu hiše, v kateri je stanoval Stafford.
* * *
«Izvolite?» ga je vprašal Staf-fcrd.
Kot da bi ga Hamiltonov prihod presenetil. Hamilton je bil prepričan, da je Stafford ob zvonjenju pomislil, da se je iz kakršnega koli vzroka vrnila Kay. Ko je sedaj zagledal smehljajočega ae Hamiltona, se je umiril.
S tihim, skoraj sramežljivim glasom je rekel Hamilton; «Gospod Stafford, moral bi se pogovoriti z vami o neki zelo važni in zaupni zadevi.»
Stafford je nekaj časa okleval, potem pa se je odmaknil in spustil Hamiltona v stanovanje. Ko je za njim zaprl vrata, se je Ha-tnilton pričel ogledovati po velikem salonu. Ni opazil, kako je opremljen, ni gledal, vohal je.
«Tudi če ne bi vedel, da je Kay od tod ravnokar odšla,» je rekel, «bi bil prepričan, da je bila tukaj. Čutim njen vonj.»
«Kay?» je z veliko težavo vprašal stafford.
«Da, Kay Hamilton, Kay.»
«Jaz... ah... bojim se, da vas ne razumem, gospod. Kdo ste in čakaj ste prišli?»
«Ime mi je Hamilton. Imam Isti priimek kot Kay.»
Stafford je dihal z naporom in še enkrat je zakašljal. Hamilton je razumel, da mu je beseda obtičala v grlu.
«2al mi je, gospod,» je Staffor-du končno uspelo spregovoriti, «nisem vedel. Častna beseda, ni-Èesar nisem vedel. Kay mi je pri-■egala, da ni...»
«Nisem prišel sem, da bi o tem razpravljal,» ga je prekinil Hamilton. «Želim le, da se s Kay Več n« ukvarjate. Ni mi všeč, da uganja take stvari.»
Ko je videl, da se mu Hamilton s gvojo značilno hojo približuje, je Stafford vzdignil roke, kot da bi se hotel zaščititi in rekel; jNe bo počenjala... hotel bi reči... ne bom več... To vam obljubljam, gospod. Ni razloga, da bi zaradi tega med nama prišlo do obračuna.»
Toda Hamilton se ni hotel usta-
R. TURNER
viti. Stafford se je umikal, dokler se s hrbtom ni dotaknil stene.
Stafford je s strahom v očeh opazoval Hamiltonove roke, ki so lezle iz žepov. Videl je njihovo moč in velikost, videl je tudi gumijaste rokavice, ki so jih pokrivale. Toda bilo je prepozno. Skušal je uteči, skočil je v stran, toda Hamilton se je že vrgel nanj. Dve veliki orokavičeni roki sta se oprijeli vratu.
Stafford je obupno poskušal oslabiti pritisk, boril se je z vsema svojimi močmi, toda Hamilton je pritiskal vse močneje in močneje, dokler mu velike kaplje znoja niso pričele polzeti po rokah, iz gumijastih rokavic, in vse dotlej, dokler ni občutil, da se je Stafford umiril.
Hamilton je stiskal še dolgo dolgo, še tedaj, ko je Staffordovo telo nepremično in mrtvo viselo med njegovimi rokami. In ko je tako stiskal, je obrnil pogled v stran, da mu ne bi bilo treba gledati, kaj se dogaja na tistem obrazu.
Ko se je prepričal, da je končano, je spustil truplo in tiho, kolikor je le mogel, zapustil stanovanje. Bil je prepričan, da ga nihče ni videl. Sedel je v avtomobil in čez nekaj časa skozi odprto okence vrgel rokavice na cesto.
Ko je prišel domov, je 'bila Kay v kopalnici in si pred ogledalom urejevala pričesko. Bila je visoka ženska, krasnega telesa, da niti razmršena in cenena domača halja ni mogla skriti njenih oblik in mikavnosti. Njen obraz je imel nežne črte in lahko bi bila tudi ljubka, če bi njen obraz ne bil tako brezizrazen in brezvoljen. Imela je okrog 35 let, torej dvajset manj kot Hamilton.
Obrnila, se je, ko ga je zaslišala prihajati in ga pričakala z lahnim nasmehom:
«2al mi je, da sem se tako dolgo zadržala v knjižnici zaradi tistih raziskav; primerne knjige je bilo zelo težko najti. Toda, kje si bil ti, dragi?»
«Brez tebe sem se počutil malce osamljenega,» je odgovoril Hamilton, «zato sem odšel na sprehod. Si bila.v skrbeh, ko me nisi našla doma?*
«Malo že.»
«Pohiti s česanjem, Kay!» ji je rekel. «Danes zvečer so na televiziji tiste oddaje, ki so nama všeč. Zelo sem pogrešal tiste lepe večere, ki sva jih preživljala skupaj in ki jih je vedno manj, odkar so te tako zavzele tvoje... raziskave.»
Kayinega odgovora ni slišal. Razmišljal je, kako 'bo reagirala, ko bo zjutraj zvedela za Staffordovo smrt.
Upal je, da njegova hči ne bo preveč trpela in da je to ne bo preveč pretreslo. Mar ni zanjo najlepše in brezskrbno življenje pri očetu, ki bdi nad njo in skrbi zanjo in ki ji nudi vse, kar lahko nudi oče, sicer vdovec, svoji hčeri, ki jo obožuje?
Upokojenec
(foto Jože Dekleva)
OBSEŽNA POTOPISNA KNJIGA
Priznani slovenski slikar se predstavlja kot potopisec
(Jože Ciuha: Okameneli smehljaj - Založba «Obzorja», Maribor)
Potopisnih knjig je toliko vrst kot ljudi, ki jih pišejo. Ene so take, ki res nekaj povedo in nekaj bralcu dajo, druge ga hočejo samo površno seznaniti z zanimioostmi tujega sveta, tretje pa so celo lahko take, da so samo zabavnega značaja ali pa hočejo pokazati samo piščevo o-sebnost.
Kot so različne knjige potopisnega značaja in kot so različni avtorji, tako so raznovrstne tudi sodbe o njih. Nekateri precenjujejo pomen teh knjig, drugi pa spet ne vidijo v njih nič drugega kot zabavno čtivo. Pri nas, vsaj tako je veljalo doslej, so potopisna dela v časti. Na drugi strani pa smo bili v pogledu teh knjig zelo na slabem, saj šele zadnja leta hočemo nadoknaditi to, kar smo zamudili. Predvsem velja to za dela domačih avtorjev. In šele ko so zadnje čase zaloibe posvetile izdajanju te literature več pozornosti, dobivamo tudi potopisna dela domačih avtorjev.
Ena najbolj tovrstnih knjig, kar jih je pri nas izšlo v zadnjem času, je knjiga domačega avtorja, slikarja Joiita Ciuhe. Ta knjiga z naslovom «Okameneli* smehljaj» je izšla pri mariborski založbi Obzorja v zbirki Križem sveta. Čeprav bo marsikateremu bralcu izredno obširna knjiga skoraj 750 strani drobnega tiska vzbujala ne samo dobršno mero spoštovanja temveč tudi strahu, bo vsak ob prebiranju takoj izgubil vse pomisleke in še sam ne bo vedel, kdaj bo knjigo prebral. In priznati bo moral, da je prebiranje te knjige pravi užitek, kajti knjiga ima mnogo tistih odlik, ki jih tako delo mora imeti. Toda najprej nekaj pojasnil.
Ne da bi hoteli izrekati kakršnokoli sodbo o Jožetu Ciuhi kot slovenskem s likarju, lahko pa ugotovimo, da velja za enega priznanih slikarjev mlajše slovenske generacije. S to knjigo pa se nam je predstavil tudi kot odličen pisec. Ta akademski slikar
ZA ŠTUDIJSKO IN ZNANSTVENO DELO SO NAM POTREBNE KNJIŽNICE
Za Tržačane je vabljiva že bližina do bogate Studijske knjižnice v Kopru
Knjižnica, ki stalno narašča, ima sedaj že blizu 100.000 zvezkov Obiskujejo jo tudi številni bralci iz oddaljenega zaledja
Knjižnice preživljajo danes v vseh gospodarsko močnih in naprednih deželah po svetu obdobje izredno bujne rasti. V njih se kopičijo milijoni in milijb-ni knjig in drugih publikacij, obiskujejo pa jih iz dneva v dan vedno večje mnpžjče ljudi. Ta pojav je popolnoma v- škla-du z razvojem. Ztfradi splošnega napredka v svetu, in tu mislimo zlasti na izsledke znanosti, je tudi knjig vedno več. Toliko jih je že, ds človek včasih težko zve, ikaj Je zanj važnega med številnimi novitetami. Prisiljen je, da si pomaga z bibliografijo; ne le to, obiskovati mora knjižnice in si v njih Iskati opore za svoje študijsko in znanstveno delo. Za vselej so minili tisti časi, da bi si mogli posamezni ljudje nabavljati ves tisti tisk, ki jim leži pri srcu.
Studijska knjižnica v Kopru je nastala na podoben način kot vse ostale knjižnice; zrasla je, ker 50 jo terjale današnje potrebe' Prepričani smo, da bomo opravili koristno delo, če bomo Slovence, .ki živijo v Italiji, seznanili z vlogo in bogastvom te knjižnice.
Koper leži v bližini italijansko-jugoslovanske državne meje. Ob današnjih močno razvitih komunikacijah je iz Trsta v Koper le en sam dober skok. Prav zaradi te bližine je potrebno, do povemo o koprski knjižnici nekaj več. Ta knjižnica je v nekem pogledu mešanega tipa; o-gromen knjižnični fond sestavljata predvsem slovenski in italijanski tisk. Ta knjižnica skrbi za potrebe slovenskih in italijanskih obiskovalcev. V njej je nadalje bogato zastopan zlasti še srbohrvaški, angleški, francoski, nemški in ruski tisk. Zaradi svoje pomembnosti si je ta knjižnica pridobila pravico na takozvani dolžnostni izvod. Tako prejema brezplačno vse, kar se tiska na Slovenskem. Iz tega vira dobi letno okrog 3.000 najrazličnejših publikacij. Ta knjižnica seveda tudi kupuje. Vsako leto si nabavlja velike količine srbohrvaškega, nadalje italijanskega in še drugega ino-
zemskega tiska. Pri zbiranju knjižničnega gradiva zasleduje predvsem tale cilj: koncentrirati v ustanovi čim več tiskanega gradila, ki kakorkoli zadeva ozemlje, ki teži k njej. Zaradi tega je ta knjižnica že zbrala bogato tiskano gradivo.
vori o zgodovini slovenskega o-balnega ozemlja. Posebnost knjižnice v tej zvezi so n. pr. kompleti treh znanih italijanskih historiogratskih periodičnih publikacij: Archeografo triestino, Atti e memorie in Pagine iltriane. To je seveda le dro-
Carla Fracci, prva plesalka milanske «Scale», navdušuje občinstvo pri baletnih predstavah v gledališču «Verdi». Zadnji nastop je danes popoldne
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimummiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiK
Fernando Benitez in Carlos Fuentes
o mehiški književnosti
Pred kratkim sta bila v Parizu mehiška književnika Fernando Benitez in Carlos Fuentes, najpomembnejša predstavnika novih strujanj v mehiški književnosti. Sodelovala sta v pripravah na izdajo svojih del v Francij i.
Fernando Benitez se je v svetu uveljavil s svojo zgodovinsko študijo La ruta de Hernan Cortes, sedaj pa pripravlja izdajo romana El rey viejo in esej Los Primeros Mexicanos. Carlos Fuentes je pravkar zaključil roman s sociološko in fantastično vsebino, ki je že v tisku.
.Navajamo nekaj izvlečkov iz intervjuja obeh pisateljev. Eno izmed vprašanj, ki jima jih je zastavljala francoska novinarka, se je na primer glasilo — v koliki meri roman in esej odsevata družbeno stvarnost Mehike in kakšno mesto zavzemajo njuna dela v evoluciji mehiške književnosti.
BENITEZ:	V latinsko-ameri-
škem svetu so družbeni problemi tako veliki, da jih intelektualec ne more prezreti. Pisatelj je odvetnik ljudstva.
FUENTES: Romanopisci-, ki so ustvarjali zlasti v prvem obdobju po revoluciji, so prikazali družbene konflikte naše dežele V naturalističnem slogu. Maria-
ne Azuela in Martin Luis Guz-man sta opisovala nekdanjega kmeta in revolucijo iz leta 1910. Generacija, ki jima je sledila, kakor tudi sicer naši takratni slikarji (Orozco in Diego Rive-ra n. pr.) so zašli v revolucionarni akademizem. Skupina Sodobniki, med katere sodi tudi Bodet, se je tej smeri uprla.
BENITEZ: Torres Bodet je bil močno pod vplivom francoske kulture. Romanopisci iz postro-volucijske dobe, zlasti Guzman, so zastopali nekoliko nacionalistično in šovinistično stališče in se poglabljali vase. To je sicer bila tudi reakcija proti prevladujočemu francoskemu vplivu v naši književnosti v prejšnjem stoletju.* Skupina sodobniki nam je odprla okno v svet. Mehiški intelektualec nenehno niha med dvema poloma: nacionalizem in kozmopolitizem na eni strani, poglabljanje vase in univerzalizem na drugi.
FUENTES: Struja, kateri pripadava tudi midva, se je pojavila leta 1946, ko je Augustin Ya-nez objavil El filo del agua. Do-
gajanje, opisano v tej knjigi, si revolucije. Na
odvija v začetku revolucije. Namesto, da bi,jo prikazal natura-
1 i ni i A v. A J — - —    i ^ ^ 1 ■■ J . . L . . ma
listično, jo je opisal v duhu sodobnega romana. Ni namreč mogoče ppisati sodobno družbeno evolucijo in osveščanje ljudi v našem času z literarno tehniko iz viktorijanske dobe. El filo de agua je prvi sodobni mehiški roman. V poeziji je to preobrazbo izvršil pesnik Octavio Paz.
Na pripombo novinarke, da je Paz v Franciji dobro znan in da v svojem pesniškem eseju Labirint osamljenosti opisuje tesnobo vzdušje Mehike, ki je razcepljena med vplivoma azteške in španske kulturne tradicije, je Fuentes odgovoril:
Paz je bil sicer močno pod vplivom francoske kulture. V svojih pesnitvah, ki so estetsko dovršene, je mehiško književnost obogatil z novim sistemom ekvivalenc in z novim jezikom. Stare domače teme je podal s sodobnim izrazom.
BENITEZ:	Za bolje razume-
vanje današnje mehiške književ-
nosti je treba poznati oživljeno dediščino starih «natualhov» ali kakor vi pravite, Aztekov. V preteklem stoletju so naši intelektualci živčli od dediščine evropske misli, francoske revolucije še posebej. Niso poznali indijanske filozofije in naše domače stvarnosti. Živeli so in u-stvarjali v izmaličenem in stvarnosti odmaknjenem svetu. Mehiški stvarnosti so nadeli masko evropske kulture. Med substanco in formo ni bilo več povezave. Treba je bilo sneti masko.
Prizadevanja naših arheologov so oživila mehiško preteklost in tako smo jo sedaj asimilirali in napravili sinteze naše lastne kulture in deleža tujih elementov v njej.
Fernando Benitez je osebno sodeloval pri odkrivanju azteške kulture in civilizacije. V svojih delih opisuje srečanja s plemenskimi skupnostmi v gorskih predelih, ki niso bile integrirane v naše družbeno življe-
(Nadaljevanje na 8. straniJ,
bec publikacij iz skupine «istria-ca». Knjižnica ima vsa važnejša dela starih zgodovinopiscev, kot so: Tommasini, Naldini, Manzio-li, Kandler, Stancovich, Marsich itd. Tu bi lahko našteli še dolgo vrsto avtorjev zelo pomembnih del. Knjižnica ima seveda tudi številna dela iz najnovejše italijanske publicistike.
Knjižnica ima- nadalje tudi bogate zbirke v skupini «sloveni-ca». Med njimi je znamenita Dalmatinova Biblija (1574). Od starejših slovenskih pisateljev so v njej zastopanj: Paglovec, Svetokriški itd. Knjižnica ima tudi nekatera zelo pomembna srbska dela. Eno od teh del, čigar avtor je Vuk Stefanovič Kcradžič, nosi celo posvetilo: Josipu Pogluški, u Triestu 4. septembra 1838 (gre za Vukove «Narodne srpske poslovice», Cetinje 1836.) Knjižnica hrani nadalje več izredno dragocenih in-kunabul.
Posebnost knjižnice so zatem zlasti še publikacije, ki so posvečene pomorstvu in problemom morja na splošno. Ta zbirka gre danes že v tisoče.
Bogastvo Studijske knjižnice v Kopru vedno bojj veže nase številne čitalce od dijaka pa vse do znanstvenika. Ta knjižnica, ki ima že blizu 100.000 zvezkov, je ena največjih in najbolj bogatih v Slovenskem Primorju. Poleg ljudi iz obalnega ozemlja jo obiskujejo celo številni čitalci iz dokaj oddaljenega zaledja.
Ta knjižnica pa ni edina v Kopru. Poleg nje sta se zelo uspešno uveljavili bogata Ljudska knjižnica in pa Strokovna knjižnica tovarne «Tomos». Izredno lepo delujejo tudi strokovne knjižnice na koprskih srednjih šolah.
Rast Studijske knjižnice v Kopru je že tako močna, da ji je v sedanji stavbi že pretesno. V teku so zdaj priprave za gradnjo ustreznejše stavbe v središču mesta. Ljudska oblast je pokazala že od vsega začetka prav posebno skrb tudi za Studijsko knjižnico, ki je zaradi tega lahko postala eno od zelo pomembnih žarišč kulturne dejavnosti v Kopru.
Danes, ko meje že davno niso več velika ovira za stike med narodi, in se sodelovanje med njimi vedno bolj krepi, stopa tudi sama Studijska knjižnica v svojo še ugodnejšo razvojno fazo. Med obiskovalci te knjižnice je tudi vedno več ino-zemcev. Izobraženec in človek sploh, ki ljubi knjigo, ne bi
je torej leta 1959 dobil štipendijo burmanske vlade in jeseni istega leta odšel v daljno Azijo, kjer je ostal skoraj dve leti, dokler se ni maja 1962 vrnil domov. Ciuha pa ni ostal samo v Rangunu, kjer je bil vpisan na tamkajšnji univerzi, da bi študiral umetnost, temveč je obiskal tudi druge kraje dežele, celo take, kamor so mu pot odsvetovali. Iz Burme je obiskal tudi Indonezijo in na njenih otokih preživel nekaj časa. Vračal se je preko Kambodže, Tajskega in Vjetnama in z obiskom teh dežel dopolnil svoja spoznanja o jugovzhodni Aziji. Seveda je vmes obiskal še nekatera mesta na poti in si tako nabral o-gromno gradiva za knjigo o tem daljnem in neznanem svetu.
Kakšna je njegova knjiga? O čem pripoveduje? Lahko bi rekli ,da o vsem, kar je mogel videti in spoznati na svojem potovanju Po daljnih deželah slovenski intelektualec, željan spoznanja. Avtor pripoveduje o tisočerih stvareh. Najprej o sebi in svoji poti, o drobnih vsakodnevnih srečanjih, težavah in lepih trenutkih na potovanjih. Potem pripoveduje o zgodovini dežel, ki jih je obiskal, o zunanjih vtisih iz mest in vasi, ki jih je videl. Pripoveduje o umetnostnih spomenikih, templjih, palačah, pripoveduje o podnebju, revščini in zaostalosti. Predvsem pa o ljudeh, vseh mogočih ljudeh, ki jih je videl, bežno srečal ali pa se z njimi spoprijateljil. Pri tem govori o domačinih in Evropejcih, uradnikih in trgovcih, prostitutkah in svečenikih, beračih in ljudeh s ceste. In končno pripoveduje Ciuha v svoji knjigi tudi o duhu tega nenavadnega in za nas nerazumljivega sveta. Vse to je v knjigi pomešano med seboj, vsakega po nekaj je v njej. Vsakega pa toliko, da branje knjige resnično obogati bralca v njegovem spoznavanju oziroma nepoznavanju tujega sveta. Pri tem pa ne samo obogati, temveč ga tudi razvedri. Ciuha zna spretno pripovedovati, tako spretno in zanimivo, da bralca pritegne. Ciuha takorekoč kramlja in ker je pri tem iskren, marsikaj pove odkrito, kar sicer ne bi bilo za v knjigo. Pove tudi mnogo zanimivosti, tako da bralca podučuje
(Nadaljevanje na 8. strani)

smel ob obisku Kopra pozabiti na Studijsko knjižnico.
S. V.
J0ZE TERNAR * v
SEJALEC
Med mnogimi letošnjimi pesniškimi zbirkami smo dobili aa knjižni trg zdaj še eno, to pot
v izdaji Pottturske založbe v Murski Soboti. Ta je pravkar izdala pesniško zbirko mladega pesnika Jožeta Ternarja, ki je svoje pesniške prvence zbral v zbirki z naslovom «Sejalec». Knjižica pesmi, ki je prišla na svetlo v preprosti, a okusni o-premi Ladislava Dauča, prinaša 43 pesmi, več ali manj motivne podobnih pesmi, refleksivnih, meditativnih ali impresivnih, ki jih je avtor razdelil v tri cikle in se tako s širokim izborom predstavil javnosti,
Značilnost te zbirke je izredna preprostost Ternarjeve poezije, ki nosi v marsičem duh po prekmurski zemlji in na katero je motivno močno navezana. Ta navezanost na prekmurski »vet, ki ga pesnik uporablja pri svojih motivih, ta avtorjeva domačnost je nedvomno vplivala tudi na založbo, ki se je odločila izdati Ternarjeve pesniške prvence v samostojni zbirki. Nedvomno je, da ima ta povezanost, ki je pri pesniku izrazita, svojo vrednost, saj daje poeziji pristen pečšt okolja v katerem je nastala. Prav tako vzbuja to občutek navezanosti na domačnost in kaže, da pesnik v svojem pesniškem ustvarjanju podoživlja domači svet. Vendar pa je ta navezanost na domačo grudo še vse premalo za dobro liriko. Nobenega dvoma ni, da je Pomurska založba z vso širokosrčnostjo pomagala mlademu pesniku do samostojne zbirke, kar je vsekakor vredno pohvale. Ob upoštevanju strožjih kriterijev pa pesnik najbrž še ne bi prišel do lastne
zbirke. Vsaj ne v taki obliki.
Predvsem lahko ob tej knjigi ugotovimo, da zbirka prinaša sicer nekaj lepih in občutenih pesmi, da pa je gledano v celoti še nedozorela. Ko prebiramo te pesmi, se nam zdi, da se je čas pomaknil za trideset let nazaj, kajti te pesmi, napisane v taki obliki, s tako vsebino in v taki maniri, bi bile morda zanimive takrat, ne pa danes. Res je sicer, da moderni pesniki pogosto ostajajo pri besedičenju in leporečju, da pod krinko modernosti skrivajo svojo nemoč in da zato njih pesmi bralcem ne segajo do srca temveč ostajajo na površju. Res pa je na drugi strani, da Ternarjeve pesmi tako zaostajajo za časom, da ne morejo prenesti današnjega strožjega merila. Ternarjevi motivi niso nič novega, metafore so neizvirne in jih več ali manj že poznamo. Formalno pa so kot rečeno pesmi daleč zadaj. Pesnikova dobra volja in vse prizadevanje nista mogla nadomestiti pristnega pesniškega izraza in resničnega umetniškega podoživljanja.
Kot pesnik se Ternar kaže kot refleksivni lirik, ki ne rešuje niti zamotanih življenjskih problemov niti težkih filozofskih vprašanj. Zato so njegove kratke impresivne pesmi ali razpoloženjske meditacije bolj pristne in bolj uspele. Zlasti velja to za tiste drobne stvaritve, ki so nastale ob domačih motivih. Seveda pa velja tudi za te pesmi, da so preprosto skromne v izrazu in notranjem doživetju.
Knjigi je morda tudi v škodo, da je zbirka preobširna. Ce bi bil avtor do sebe bolj kritičen in bi se odločil za ožji izbor, bi storil bolj pametno, ker bi ga manj pesmi bolje predstavilo. Preveč pesmi pa kaže sicer njegovo prizadevnost, ni pa v prid kvaliteti knjige. Seveda pa Ternarju le ne moremo odreči pesniškega talenta in srni-sla za pesniško oblikovanje. Tudi velja, da marsikje le dosega pristen pesniški izraz. Le da na žalost prevladujejo pesmi, kjer se mu ta ni posrečil v taki meri, da bi bile pesmi rea prave in doživete umetnine.
Ce torej na kratko ocenimo zbirko «Sejalec», lahko rečemo, da je ta knjiga res šele setev, da pa se smemo enkrat v bodoče morda nadejati tudi žetve. Zaenkrat pa je zbirka manj u-spela, saj kaže motivno in ia-razno neoriginalnost, marsikatero nezrelost, pa tudi zastarelost.
Sl. Ru.
PO ABRUŠKIH VASEH JE VRAŽEVERSTVO MOČNO RAZŠIRJENO				
Vešč se lj m a	a « i	od	je t	»oje	
zaradi njih magične moči
Čarovnice postanejo edinole deklice -sedmorojenke, ki se rodijo v božični noči - Čarobni napoji in zvarki za vsako tegobo - Poleg tega pa znajo tudi vse zagovore in uroke
Marsikdo se dandanes pomilovalno nasmehne, ko sliši govoriti o čarovnicah in čarovnijah, o zdravljenju z zagovori in z magičnimi napoji. «Dandanes, ko je zdravilska znanost razširjena tako rekoč že vsepovsod, pač ne more biti nikjer več ljudi, ki bi še verovali v take prismodarije, in bi se v bolezni zatekali k vračem in čarovnicam....»
In vendar so še taki ljudje. A to ne samo med primitivnimi Dlemeni v avstralskih in azijskih pragozdovih, temveč v osrčju same Evrope. V Abru-cih.
So v hribovskih vaseh v resnici kaj preprosti ljudje, še ■aostali in živilo še vedno prav tako kot so živeli in mislili n.jih davni predniki v srednjem veku ali pa še prej.
ZA ČAROVNICE ROJENE
Po navadi si mislimo, da more biti čarovnica samo kaka zelo stara, odljudna in posebno grda ženska. In seveda. tudi zlobna. Saj ima stalne zveze in stike s samim hudobcem, kajti on je, ki ji je podelil tako nadnaravno moč, ki jo potem po svoji volji in uvidevnosti obrača nekomu v prid, drugemu pa v pogubo.
Vendar pa ni natanko tako. Morda so vse čarovnice več ali manj vsaj po zunanjosti take, vendar pa niso vse ženske, ki so Jim podobne, tudi čarovnice. Čarovnice lahko postanejo samo tiste deklice, ki se rodijo v božični noči in sicer kot sedmorojenke. toda samo, če so, vseh sedmero, same deklice. Tako je ljudsko verovanje, staro že stoletja. In kadar se rodi taka deklica. ji pripisujejo nadnaravne sposobnosti, kakršne so potrebne čarovnici. Ko ta deklica izpolni dvajseto leto, jo začno stare vešče uvajati v skrivnosti čaranja ih jo naučijo vseh umetnij,	sleher-
na od njih mora znati.
«ČRNA» IN «BELA»
MAGIJA
Zvarki, ki jih te čarovnice za različne namene sestavljajo, niso vselej tako nedolžni,
kot bi človek mislil. Saj so nekatere med njimi znane po tem, da znajo pripraviti tudi «smrtni napitek», ki spravi človeka, ki ga zaužije, kmalu v grob, Ko so v kemiškem laboratoriju analizirali tak napoj, so ugotovili, da vsebuje sestavine skoro vseh strupenih gob. Čarovnice, ki so «specializirane» v pripravljanju takih napojev, so vsekakor zelo nevarne. Zato ni nič čudnega, če se jih ljudje boje.
Druge čarovnice so znane po tem, da znajo napraviti izvrstne «ljubezenske napoje». Nekateri teh so menda tako učinkoviti, da povzročijo pri najlepši deklici naj strastne] šo ljubezen do še tako škrbastega in betežnega starca. Kadar pa se kljub takemu vsemogočnemu napitku noče kdo od obeh ukloniti veščini volji, se lahko zgodi, da «postreže» u-porniku z napojem, po katerem tudi v resnici znori. A ne od ljubezni, temveč prav zares. V enem teh magičnih napojev so kemiki našli poleg gnusnih snovi, tudi eter in veliko množino ergotina, ki ga vsebujejo rženi rožički (segala cornuta), kar j« oboje zelo škodljivo za organizem.
ZAGOVOR PROTI
'UROKOM. PRESADITEV
Da je čaranje zares uspešno, mora biti opravljeno z določenim obredom. A besede, ki jih pil tem vešča ali čarovnik izgovarjata, so v magične namene primerno oblikovane. Sploh je pri takem delu potrebna posebna skrivnostnost, da je še bolj poudarjena nadnaravna moč čarovnice. Zoper «hud pogled» ali urok ima vešča «v zalogi» različne oblike zagovorov. Zanesljivo pa odvrača od hiše in njenih stanovalcev «fetiš», slamnat mo-žicelj, zataknjen pod hišni o-strešek. V teh abruških vaseh skoro ni hiše 0«» takega «fetiša».
Poškodbo ali drugo bolezen pa je moč tudi «presaditi». S primernimi besedami se bolezen «presadi» na kak predmet (kamen, drevo ipd.), na kako žival ali pa na leseno človeško podobo. Ta «fetiš» pa
vešča^uporabl^ tudi za to, da | Človek, ki oboli za to boleznijo, dobi prlš£U p0(j0i,en jzpu. ščaj, ki se vedno bolj širi. Pojavi pa se najraje na obrazu, še do nedavna ni zdravilska veda mogla najti sredstva, ki bi to bolezen ozdravil. Zlasti je zaradi tega to obolenje neprijetno, ker bolniku skazi o-braz. Menda se je zdravnikom šele zadnje čase posrečilo najti lek zoper ta prišč. Abruške čarovnice pa so že davno znal» napraviti mazilo, ki je zanesljivo in za vselej odpravilo to bolezen. Sicer tista maža odzdravi bolezen tako «temeljito», da odstrani ne samo oboleli del kože, temveč razja tudi še nekaj mesa, tako da ostane potem na tistem mestu precejšnja brazgotina. Kemična analiza je pokazala, da ja glavna sestavina tega mazila kavstična soda.
nekomu «uroči» bolezen, poškodbo ali celo smrt. To napravi bodisi po lastni pobudi, da se nad kom maščuje ali pa po naročilu. V lakem primeru pa je «tarifa» precej visoka. Največkrat zahteva za tako uročitev polovico prašiča.
«Honorarje» za svoje delo prejemajo vešče «v naravi». Njih višina pa Je odvisna od naročila, ki ga opravijo. Največji honorar je za «smrtni napoj»: cel prašič. Za zdravljenje posameznih bolezni pa «zaračuna» deset do dvanajst jajc.
ČESEN ZOPER
BOLEČINE V GRLU
Abruške vešče pa rabijo za zdravljenje posameznih bolezni tudi vsake vrst« zelišč in naravnih zdravilnih pripomočkov. Tako zdravijo bolečine v grlu s česnom. Enako pomaga strok česna pri influenci ali drugačnem prehladu. Seveda ne gre tudi v teh primerih brez «čarobnih» kretenj in besed. Česen pa Je tudi v medicini cenjen no tem, ker prežene viruse, ki napadajo dihalne organe, kot so nos, grlo in usta.
Pri močnem glavobolu mora vešča najprej ugotoviti izvor bolezni. Glavobol namreč lahko povzroči bodisi urok bodisi nevoščljivost. To pa je moč ugotoviti samo tako, da se kane olje v krožnik z vodo. Ako se kaplja olja v vodi razleze, pomeni, da je povzročil glavobol zelo močan urok jn je treba temu primerno tudi ukrepati. Ako pa ostane kaplja olja v vodi cela, se ve, da je vzrok glavobola le nevoščljivost in je zdravljenje precej lažje: 33-krat bolniku s prsti napraviti križ na čelu. In po tej proceduri po navadi tudi v resnici glavobol brž izgine. To pa si ni tako težko razložiti. Vpliv masaže — 33-krat naredi vešča na pacientovem čelu križ — in pa sugestija.
ZDRAVLJENJE KOŽNE
BOLEZNI «LEISHMANIE»
V Abrucih Je precej ljudi, ki ima bolezen «leishmanio», ki Je sicer zelo razširjena v Orientu in v vročih deželah.
ABRUŠKE VEŠČE TUDI PREROKUJEJO
Nihče se ne bo najbrž čudil, če povemo, da se abruške čarovnice ukvarjajo tudi s prerokovanjem. Napovedujejo usodo lahkovernim osebam, vedo o tem, kaj se bo dogodilo v vasi in v družinah, v bližnji lh daljni prihodnosti in zanje ni skrivnost, kakšen bo pridelek žita, sadja in drugih posevkov. A vse te rkrivnosti izdajo samo ža dobro plačilo.
KRIŽANKA
1	2	3	L	S	6	7		8	9	10	11	12	13
v.								h					
16					iB	17	1»	Ul hS	19				
?0				SIS,	?l			22	Ul n 2	23			
?4			]!£	?s					26				
Ì) I		ES	?8			lil nS	ES	29			ES	30	31
	"1	3?				33	34			un nSS	*		
X	37			HB llS	38				UH nS	39			
40				41	m	42		ni hS	43				
u					LS	r	46	I47					
L8						I	49						
VODORAVNO: 1. starejši slovenski pisatelj, avtor «Martina Krpana» (Fran). 8. svetla tkanina za prte in prtiče, 14. naše najbolj znano letovišče v severnem Jadranu, 15. popust'pri takojšnjem plačilu računa, 16. morski ropar, 17. ozek konec polotoka, 19. negativno naelektren ion, 20. stara anglosaška površinska mera, 21. proizvod čebel, 23. popularni kanadski pevec zabavne glasbe (Paul), 24. prha, 25' žuželka, ki se ponoči svetlika, 27. sto kvadratnih rr.etrov, 28. trenutek. 29. ime pisatelja Andri-ča, 30. nekdanja kratica za «konjsko, silo», 32. skupina potnikov v puščavi. 35. pevski zbor, 36. fizikalna enota za pritisk, 38. glasbeno znamenje, 39. obdobja. '40. letopis, 42. vprašal-' niča, 43. samec domače perjadi, 44. kratka povest, 46. predsednik zvezne ljudske skupščine (Edvard), 48. prebivalec pokrajine v Vietnamu, 49. zveza držav.
NAVPIČNO: 1, orodje za zemeljska dela, 2. starogrški materialistični filozof, 3. premogovnik v Bosni severno od Sarajeva, 4. prileten, 5. moško ime, 6. zaporedni Črki v abecedi, 8. kratica za «Delavski svet», 9. pristanišče v Izraelu, 10. kneževina na obali Ligurskega morja.
11. mesto v Romuniji blizu jugoslovanske meje. 12. ječanje, 13. tisoč kilogramov, 18. oblika rastlinskega stebla. 21. slovensko ime dveh mesecev (mali in veliki), 22. davek v delu, 25 sta roperzijski kralj in vojskovodja 26. vrsta vrbe, 28. črnska četr v New Yorku, 30 železu podob na kovina ,ki se uporablja pr pridobivanju odličnega jekla, 31 soseska, občina, 32. domača molž na žival, 33. domače govedo, 34 grški polotok, na. katerem ležijo Atene, 35, podzemni del rastli ne, 36. jezero v Etiopiji, 37. re ka v SZ in Mongoliji, ki se zliva v Silko, 39. čucelj, 41. okrog 1400 km dolga reka v. osrednji Aziji, pritok Balksškega jezera 43. namizno pregrinjalo, 46. a rabski žrebec, 47. začetnici izumitelja dinamita.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: L hrast, 6. Al-va, 10. Trenta, 11. marka, 13. Matadi, 14. postava, 16. ol, 17. liktor, 19. Nil, 20. kor, 22. srp, 23. potok, 26. anali. 28. urnik, 30. na, 31. kolobarček, 34. Zr, 36. pojav, 37, Alain, 40. Novak, 42, Dee, 44. pri, 45. ata, 46. suknja, 49. en, 50. kolesar, 53. carina, 55. Ravel, 56. Tirana, 57. tank, 58. smola.
........iiiinmiiiHiiiiiilinAlliiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiliiiliiliiliiltimiiiii...	..umnimi
Prepovedana ljubezen v zakotni japonski vasi
Japonski znanstveniki proučujejo čudne fizične in kulturne učinke med prebivalstvom zakotne gorske japonske vasi, v kateri se moški ln ženske parijo in možijo samo sami med seboj. V tej vasi Je namreč 43 družin, ki štejejo 217 duš in od teh se kar 41 družin imenuje Fukazawa. Vašča-
T
RIŠE
Vlado Pirnat
Aleš in Peter v vesolju
«I^hod!» je veselo šepnil Aleš. Toda do izhoda Je bilo še daleč, Mrzlo kaplje so padale izpod stropa in ustvarjale na tleh pravo majhno jezero. Vsi premraženi so čofotali po vodi. Cez nekaj trenutkov jim je v oči udarila močna svetloba.
Pred seboj so zagledali razsežno planjavo poraščeno z gigantskim grmičevjem. Veselo so krenili naprej'ln zadovoljno stiskali puške v rokah. «Sedaj naj se pa le pojavi kakšna zver, dostojno je bom sprejeli» se je šlrokoustil Aleš. želja se mu je nemudoma izpolnila.

M
j - V3P'
Proti Alešu, ki je hodil prvi, se je valila čudna prozorna gmota, ki Je stalno spreminjala obliko. Iz luknjic po telesu je brizgala lepljiva tekočina. Aleš je prestrašeno odprl usta ln «klical: «Over! Over!» Over, ki je zdaj razlagal Petru aigošanske navade, je ob klicu dvignil glavo in prebledel.
«To je ogromna enocelična ameba, najhujša pošast na Vul-kanosu!» Potem je stekel naprej, dvignil puško in snop smrtnosnih žarkov je opravil svoje delo. Ameba je ležala na tleh, iz neštetih luknjic Je brizgala tekočina. «Je ta tekočina nevarna?» je vprašal Peter. «Da, smrtno!»
ni odbijajo vsak zunanji vpliv, nadzirajo vse poroke in nočejo sploh priznati ljubezni. Zato so v primeri z ostalimi Japonci pravi zakrnjeni pritlikavci. Toda njihovo nadziranje porok in rojstev je izločilo glavne dedne bolezni in telesne napake. Raziskovalci so ugotovili, da so bili prebivalci nekoč obremenjeni z dednimi boleznimi in podobnimi napakami vštevši gobavost in slaboumnost. Sedanje razmere so dosegli s prepovedjo porok med bolnimi ljudmi, kar Je seveda v nasprotju z našo moralo.
Znanstveniki so ugotovili, da so v tej vasi, ki se imenuje Narada-Buraku nadzorovali poroke in družine, kot delajo drugod kmetje z živino na kmetijah. Po krajevnih legendah je bila vas ustanovljena leta 750 po našem štetju, ko je cesar Koken iskal posebne zdravilne vode za svojo bolezen. Izbral si je dolino, v kateri leži ta vas, ker je bilo v njej obilo zdravilnih vrelcev, ki še vedno tečejo. Cesar je pustil v kraju stražo za vrelce in pripadniki te straže so ustanovili naselje. Kar se imena Fukazawa tiče, pravi neki japonski list, da pomeni «globoko med gorami». V vasi ne priznavajo ljubezenskih čarov. Starši sami izbirajo ženine in neveste za svoje hčerke in sinove. Zato ni niti svobodne izbire niti dvorjenja, če se slučajno dva zaljubita, ju starši strogo ločijo, tako da se ljubezen sčasoma ohladi in izgine.
Samo enkrat je Nerada občutila vpliv od zunaj, pa ga je takoj odločno odvrnila. Neki vaščan Je bil med vojno poklican v vojsko ter so ga Američani ujeli. Mož se je zelo čudil ameriškemu načinu
tiiiHiHiiiiiiiiimitioiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiHiim
KAJ VSE JE LJUBEZEN
Ljubezen je slepa, zlasti tista na prvi pogled.
Ljubezen gre skozi želodec — kam?
Bila je to ljubezen na prvi pogled. Po poroki pa sta ugotovila, da je on bil kratkoviden, ona pa daljnovidna.
Poroka je pogrebšcina v belem.
Za idealen zakon so potrebni najmanj trije.
Poleti se ženske trudijo, da bi bile čim manj oblečene, a da ne bi prav vsega pokazale; pozimi pa, da bi bile čim bolj oblečene, a da bi vsaj nekaj pokazale.
Prosil je za njeno roko, pri tem pa je mislil samo na to,
. kar je imela pod palcem.
Ko sta se spoznala, ji je rekel, da je direktor. Po poroki pa je izvedela, da je direktor osnovne šole.
Pot do ženskega srca je speljana čez njen trebuh.
življenja. Nekaj časa je hotel ostati proč, da bi se rešil številnih spon in omejitev, toda domotožje ga je prisililo, da se je vrnil v fevdalne razmere svoje vasi. A zdi se, da je zunanji vpliv še vedno deloval nanj ter da se Je tajno celo ukvarjal z načrti, da bi razvil vodne vrelce in privabil turiste....
Znanstveniki tokijske univerze so se večkrat ukvarjali s proučevanjem te vasi. Pri tem so predvsem ugotovili odločen «separatizem» vaščanov tudi v navadah. Njihove hiše so zidane popolnoma drugače od ostalih in vaščani ne jedo riža kot ostali Japonci. Zato pa sami gojijo sojo, pšenico, oves in ječmen ter lovijo ribe v gorskih potokih v japonskem visokogorju. Za meso pa lovijo divjačino, vštevši medvede. Zanimivo Je, da imajo kljub mali postavi velike podolgovate glave.
Mrve in drobiž
B
rV
☆ h
EG IZ vasi v mesto je občuten že povsod po svetu. Vaščani silijo v mesto, kjer menijo, da je življenje lepše, kjer je boljši zaslužek ln tistemu, ki se mu posreči dobiti delo, tudi zagotovljen. Torej ni samo pri nas ta pojav. Ponekod pa je to preseljevanje vaščanov v inesto doseglo že tako stopnjo, da so zaradi tega cele vasi popolnoma prazne. V Franciji je 27 vasi čisto praznih. Žive duše ni več v hišah, ki polagoma razpadajo.
iELITEV je pač zelo neprijetna zadeva. Saj celo naš pregovor pravi, da je «trikrat se seliti kot enkrat pogoreti.» No, vsi pa ne jemljejo tega tako tragično. Jim Eliot, n. pr. ki ima že 64 let, se je v svojem življenju preselil že 486-krat. Samo v zadnjih 10 letih je skoro vsak mesec menjal stanovanje. Vsekakor jg to prav posebne vrste rekord, ki pa mu ga najbrž nihče ne zavida. Jim se selitve naravnost veseli. Trdi, da mu je selitev pravi užitek, kajti «v novem okolju se čutim čisto prerojenega».
-pv \ PRI volitvah dobijo posamezni kandidati skoro enako -fc	število glasov, ni pravzaprav nič posebnega. V vo-
lilnem okraju v Vermontu v Združenih državah, sta se pri nedavnih volitvah potegovala za poslansko mesto dva kandidata. Ko so prešteli glasove, so ugotovili, da sta obadva prejela enako število glasov: 14.230. Kdove, kako bodo rešili to zagonetko.
☆ M'
\RY BROWNOVI je umrl mož Aleksander. Komaj 25-letna vdova je bila zaradi izgube ljubljenega moža zelo potrta. Toda, ker je še mlada in tudi ne grda, so se jeli zanjo zanimati razni «žene željni» moški. Med njimi so bili tudi premožni mladeniči. Toda Mary se ni mogla za nobenega teh snubcev ogreti. Vsakemu je že koj v začetku dala razumeti, da se trudi zaman, da niti ne misli še na poroko. Toda, pred kratkim je počilo: vdova Mary se je poročila s svojim tastom, ki ima 45 let.
pv NOVEM angleškem ministrskem predsedniku pra-U vijo, da je duhovit in tudi, da nima «dlake na jeziku», Kot se reče. In prav njemu pripisujejo takole trditev: «Kdor ljubi laskanje, je brez dvoma vreden laskavcev!»
☆ Z
'E MNOGOKRAT je bilo slišati, da je kdo našel v zemlji posodo s starimi novci. Včasih je pomenila taka najdba pravo bogastvo. Tudi Ante Pažin iz vasi Tjesno na otoku Murterju je bil nedavno prepričan, da je našel zaklad, ko je med kopanjem svoje njive zadel z motiko na nekaj trdega. Brž je prenehal kopati in previdno odbrskai nekaj zemlje. In ko je ugledal glinast lonec, je ves razburjen jel klicati ženo, in ji povedal veliko skrivnost: «Glej, Mara, našel sem lonec z zlatniki. Pazi, da naju kdo ne vidi!» Toda, bilo je že prepozno. Kopači s sosednjih njiv so že opazili, da je nekaj nenavadnega in so prišli pogledat. Ante je zato prav hitro začel zasipati z zemljo lonec. Nenadoma pa so iz lonca jele vreti ose. Cel roj jih je bilo. In vsi, ki so stali tam okoli, so jo brž ucvrli vsak na svojo stran. Ante je kmalu spoznal, da v loncu niso zlatniki temveč — ose.
^iDDOBNI MOŠKI» je bil naslov ankete, ki jo je izvedla "ir	neka francoska ženska revija. Med številnimi čitate-
ljicami, se je oglasila tudi znana igralka Michele Morgan. Napisala je takole: «Današnji moški nimajo potrpljenja. Večina hoče staviti finale tja, kjer mora biti uvertura».
rpilHOTAPCI so zares zelo iznajdljivi. Sicer pa tudi mo-•fe l rajo biti, kajti dvakrat na enak način ne morejo upati, da bodo lahko prelisičili carinike. Ce so namreč tihotapci zviti, so cariniki še bolj. Kaj originalen način tihotapljenja šampanjca so si izmislili prebrisani «švercerji», ki so to žlahtno kapljico iz Italije skozi Švico, Francijo v Nemčijo pravažali kar — v krsti. Carinikom se je že dalj časa zdel sumljiv, neki mrliški voz, ki je pogosto prevažal mrliče čez mejo. Pa so se hoteli prepričati, kakšni so ti pokojniki. In ko so odprli krsto, so ugledali v njej — lepo razvrščene steklenice šampanjca.
* R
1 AVNATELJ neke dekliške šole v Franciji je bil nedavno kaznovan, ker so ga zasačili, da je motne šipe na oknin v spalnici svojih že dokaj odraslih gojenk, zamenjal. In tako je lahko sleherni večer «užival» iz svoje sobe, ki je bila ravno nasproti, pogled na dekleta, ko so se spravljala v postelje. Le po naključku so ga odkrili. Vendar pa ga niso mogli kaznovati za nič drugega, kot samo za to, ker Je z zamenjavo motnih šip «oškodoval državno imetje» na 110.000 lir v našem denarju. Prav zgleden vzgojitelj, vsekakor!
-j-jTED poslopjem kvesture v Turinu je več dni čakal J neki ovčar na svojega gospodarja, katerega so policaji vtaknili v zapor, ker se jim je upiral. Ne zlepa ne zgrda ga niso mogli spraviti od tam. Zvesto je čakal ponoči in podnevi. Ni se zmenil ne za žejo ne za lakoto. Ni ga pregnal ne mraz ne dež. Taka pasja zvestoba je celo trdosrčne policaje ganila, in so ubogi živali najprej dali nekaj Jesti, nazadnje pa so tudi njegovega gospodarja izpustili.
★ N’
-IC NENAVADNEGA ni, da morajo mlado igralko «postarati», če dobi vlogo starejše ženske. Toda precej čudno je, če Je videti igralka, ki igra žensko mlajšo od sebe, za tisto vlogo premlada. In prav to se je zgodilo filmski igralki Ingfid Bergman. Ima 48 let, a mora v filmu «Gospejino maščevanje» igrati 38-letno gospo Carlo. Ker pa je videti za to vlogo premlada, so jo morali s šminko «postarati». Vsekakor edinstven primer.
Veljaven od 10. do 16. novembra
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Predvsem se morate otresti vseh dvomov in malodušja, preden boste navezali ljubezenske stike. Osebe, ki so vam pri srcu, so potrebne vaše naklonjenosti ter vaše moralne podpore, notranje moči in življenjskega navdušenja Srečen torek.
-v BIK (od 21. 4. do
r ,	\ 20. 5.) Preživeli bo-
/ '■■nt | ste zelo prijetne dni TV v družbi ljudi, ki \_	/ vam bodo nepriča-
^ kovano pokazali svojo simpatijo. Tudi ljubezenski odnosi bodo ugodni, tako da boste dobre volje, kar se bo izražalo tudi v odnosih z vašimi znanci in prijatelji. Srečen četrtek.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Čustveni položaj bo zanimiv, vendar na splošno ne boste zadovoljni z njim. Preveč si namreč želite novih znanj in sprememb izven svojega o-kolja. Zato morate biti zelo taktni, da se izognete sporom s svojimi bližnjimi. Srečna sobota.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) čaka vas zelo zanimiv teden, živeli boste v prijetni družbi in vsi vam bodo kazali prisrčnost in prijaznost. Tudi v poslovnem življenju je položaj u-goden in ne zamudite ugodne prilike. Skušajte čimprej uresničiti svoje načrte.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Navezali boste prisrčne stike s prijatelji in znanci. Tudi v ljubezni boste srečni, pri čemer ne smete pozabiti, da ste potrebni intimnega razumevanja, kar vam bo omogočilo, da boste z odločnostjo reševali svoja vprašanja.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Ta teden boste zelo nasršeni in se boste skušali prepirati z vsemi o-sebami, s katerimi pridete v stik. Otresite se tega svojega mrkega razpoloženja in videli boste, da ste v družbi sposobnih ljudi, ki vam želijo le pomagati. Srečen petek.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Položaj je z raznih plati zelo zanimiv. Srečali se boste z ljudmi, ki pridejo od
daleč, in tudi vi boste šli na neko potovanje. Sedaj je tudi ugoden čas za srečanja s starimi in novimi prijatelji in za nova prijateljstva. Srečna nedelja.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) živeli boste v popolnem soglasju ne le z ljubljenimi osebami marveč tudi s in znanci. Pridobili
boste tudi nove simpatije, pri čemer boste izkoristili svojo privlačnost. V poslovnem življenju imate možnosti za u-spešno sodelovanje.
prijatelji
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) Vaše čustveno življenje bo zelo razgibano. Preveč boste bojeviti-, zato brzdajte svojo
impulzivnost in vse se bo lepo končalo. Prilagodite se potrebam oseb, ki so vam najbolj pri srcu. Mnogo ljudi bo ta teden navezalo trajne stike.
KOZOROG (od 22.
12.	do 20. 1.) Z ljubljenimi osebami se boste krasno razumeli. Spoznali boste neko novo osebo, ki vas bo pritegovala tudi čustveno. Prijatelji vam bodo predlagali ugodne posle in vam s tem dokazali svojo vdanost. Tudi v družini bodo kazali razumevanje za vaše načrte.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezenskih odnosih bo položaj precej zapleten, toda sčasoma se bo vse pojasnilo z obojestranskim zadoščenjem. Skušajte več potovati, kar vas bo pomirilo in ustvarilo v vas notranje ravnovesje. Novi znanci vaš bodo tudi gmotno podprli.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V odnosih z dragimi osebami ne boste dovolj prijazni in kazali boste nezadovoljstvo. Toda ne dregajte v preobčutljivost ljudi, ki živijo z vami. Več zadoščenja boste imeli z novimi znanci. Bodite oprezni pri sprejemanju daljših obveznosti pri poslih.

Upravno-politično življenje na gojev sovodenjskih občinskih
Tržaškem je bilo v zaključenem tednu osredotočeno v glavnem na delovanje tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta. Občinski svet se je zaradi obilice točk na dnevnem redu sestal dvakrat — v torek in v petek — pokrajinski svet pa v torek. Torkova seja občinskega sveta je bila v glavnem posvečena vprašanjem svetovalcev ki so se med drugim zanimali za povezavo novih hiš na Ko-lonkovcu z mestnim središčem, za probleme taksistov, katerih naj bi v Trstu primanjkovalo vsaj 200, za ureditev sprehajališča v Barkovl j ah itd. Potrdili so tudi nekaj sklepov, med katerimi je najvažnejši sklep o povišanju pokojnih občinskem Uslužbencem, za kar bo občina morala izdati letno 87 milijonov lir več kot doslej. Odobrili so tudi nakazilo občine ponesrečencem v Longaronu in tržaškemu Rdečemu križu.
Na petkovi seji pa so razpravljali izključno o resoluciji, ki vsebuje razne sklepe in priporočila za borbo proti naraščajoči draginji. Za to resolucijo so se izrekli vsi svetovalci razen liberalcev, ki so glasovali proti njej in se tako še enkrat javno postavili na stran monopolistov. Pri diskusiji o resoluciji je bilo postavljeno tudi vprašanje municipalizaci-je mlekarskega podjetja Salpat.
Tudi na seji pokrajinskega sveta so potrdili nekaj važnih sklepov, med katerimi predvsem sklep o novem pravilniku zavoda za pomoč materam in otrokom.
V	sredo se je sestàl tudi tržaški občinski odbor, v katerem je odbornik za socialno pomoč in dobrodelnost poročal o enoletnem delovanju svojega resora. Pri tem je dejal, da je občina v razdobju enega leta Priskrbela stanovanje 244 sodno izgnanim ali izseljenim družinam in da je za pomoč revnim občanom izdala 522 milijonov lir.
V	srečo so se sestali tudi Predsedniki tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so razpravljali predvsem o deželnem gospodarskem načrtovanju, predsednik tržaške pokrajine pa je poročal o seji komisije za preskrbo javnih ustanov, ki skrbijo dnevno za prehrano okrog 10.000 oseb.
Sindikalna dejavnost je tokrat zajela predvsem nameščence trgovin, ki so stavkali v soboto, nadaljuje pa se sindikalno gibanje gradbenih delavcev, ki so celo zagrozili s stavko.
Obmejni promet skozi tržaške prehode je v oktobru začel kazati znake, običajne za zaključek poletne turistične sezone. Tako je s potnimi listi Prešlo mejo samo okrog 217 tiso., oseb v primerjavi z nad 530.000 osebami v septembru. Zelo močan pa je še vedno bil promet z obmejnimi prepustnicami, saj je z njimi prešlo mejo 538.000 oseb v primerjavi s 647.000 osebami v septembru in samo 458.000 oseba-nii v oktobru lani.
Naše kulturno — prosvetno Življenje je tudi v minulem tednu zabeležilo dve pomembni Pr.' ditvi : večer istrskega pes- • nika in dramaturga Draga Ger-vaisa v Slovenskem klubu in Pa sinočnji nastop invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane na stadionu «Prvi maj», o katerem pa poročamo na drugem mestu.
Danes in jutri volijo prebivalci občine Romans in Viilesse svojo oblastno predstavništvo. V Romansu je v seznamu vpisanih nekaj nad 2.000, v občini Villesse pa 1.050 volivcev. Do leta 1954 sta bili obe vasi pod občino Romans, razdelitev v dve občini, izvršena istega leta, pa je povzročila nove občinske volitve, ki pa ne soupadajo z datumom, ki velja za ostale občine gori-ške pokrajine. Do leta 1954 je občino Romans vodila Krščanska demokracija. Po razdelitvi je KD ohranila oblast v Vil» leSsah, medtem ko se je v Ro-mansu uveljavila enotna lista PSl ip KPÌ. Za zaupanje volivcev se na današnjih volitvah potegujeta dve listi: demo-kristjanska in pa lista «Autonomia e Rinascita», na kateri so kandidati KPI in PSI.
V	Sovodnjah so se v sredo sestali zastopniki občinskih u-Ptav iz Sovodenj in Gorice, ter razpravljali o ustanovitvi konzorcija za industrijsko cono. Predstavniki sovodenj ske občina načelno niso nasprotovali Predlogu, poudarili pa so, da morajo pobudnike za ustanovitev takšne cone med sovodenj-slto in goriško občino voditi izključno samo gospodarski interesi. Postavili so pogoj, da s » na področju sovodenjske občine ne smejo zidati nove stanovanjske hiše, ki bi spremenile sedanjo etnično sestavo te občine. Goriški župan dr. Po-, tejfzio in odbornik za javna dela Lupieri sta v celoti priznala umestnost in upravičenost po-
zastopnikov.
V	sredo dopoldne je delegacija iz Čedada in okoliških občin prisostvovala v Kobaridu spominski svečanosti na spomeniku padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni. Delegacijo je vodil župan iz Čedada Guglielmo Pelizzo, podtajnik v obrambnem ministrstvu, sestavljali pa so jo odborniki iz Čedada ter 20 županov in občinskih tajnikov iz Nadiških dolin. Delegacijo je na prehodnem prelazu v Stupici (Robič) sprejel predsednik občinskega sveta iz Tolmina Franc Rutar. Skupno so položili venec na kostnici v Kobaridu ter se udeležili kosila v «Alp Hotelu» v Bovcu, kjer sta senator Pelizzo in predsednik Rutar v zdravicah poudarila prisrčne odnose, ki vladajo med zastopniki oblasti obmejnih področij.
V	času enega tedna se sestanejo slovenski občinski sveti na Goriškem. Včeraj zvečer ob 19.30 Je bila seja v Steverjanu, jutri zvečer se sestane občinski svet v Doberdobu, v petek 15. novembra pa v Sovodnjah.
Obvestilo
vinogradnikom
Tržaško županstvo Opozarja vse vinogradnike, zadružne kleti in trgovce ter industrijce, ki se ukvarjajo s predelovanjem vina, da morajo do 30. novembra prijaviti količino vina iz letošnjega pridelka, in posebej količino vina iz prejšnjih let, ki ga imajo že v zalogi.
Zaloge vina morajo prijaviti tudi trgovci na debelo.
Prijave je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v trošarinskem uradu Ul. Teatro 4.
Devin nekdaj in danes
Stara in pestra zgodovina - Devinski grad in grofje Straža ob mejnikih - Zaslužni možje - Velike spremembe
Martinovanje
na Tržaškem in Goriškem
Kam sega rojstvo Devina, bolje rečeno starega grada, ki že toliko stoletij kljubuje popolnemu razpadu? Prvi zarodki v obliki dvorcev (vil) ob obali med našim portičem in štiva-nom, mično zaščiteni s pragozdom, niso bili v zvezi z nastankom grada. Bližina Ogleja,
llllillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllMUlimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll, ninnili Hilli, IHHIIMIIHimm
Kaj potrebujejo pri Banih
Iz naše vasi, ki šteje približno 70 hišnih številk in ima približno 350 prebivalcev, se bolj poredkoma oglašamo v našem listu. Zaradi tega pa bomo danes nekaj več napisali in omenili nekatere težave, ki nas tarejo.
Po vasi Je precej prometa, toda ponekod so zelo ozke poti. Lahko bi jih razširili, ker ne bi bilo treba rušiti nobene hiše, pač pa le odstraniti kakšno grobljo in zid, ki ni nikomur v korist. Dobro bi bilo tudi, da bi uredili kanalizacijo, ali vsaj odtočne kanale. Omeniti, moramo tudi pot, ki iz naše vasi pelje k Ferlugom in je zelo slaba. Ta pot je važna za našo vas, ker je najbližja za Trst. Mestni avtobus vozi iz mesta do Konkonela, od tam pa gredo naši vaščani peš k Banom. Tudi avtomobili vozijo po tej poti, toda vozila zelo trpijo, ker so po cesti cela korita, na drugih krajih pa kupi gramoza. Že dolgo let se občinska uprava sploh ne zmeni za to pot, ki je zaradi tega vedno v slabšem stanju.
Pred leti je vsako jesen prišel v vas občinski delavec, ki je očistil obcestne kanale, že nekaj let pa ga ni in v kanalih se nabira kamenje, listje, blato
itd. Kakšen domačin očisti tu pa tam kakšen kanal in odpelje zemljo, ki je zelo dobra; prav pa bi bilo, da bi prihajal spet občinski delavec in očistil vse kanale.
Nad trbiško avto cesto je most, po katerem pelje cesta iz naše vasi na pokrajinsko cesto Bazovica-Opžine. Bazovska cesta je tam dobro razsvetljena, most in cesta po mostu pa ne. Zaradi tega nam je ponoči zelo neprijetno ko gremo peš ali se peljemo s kolesi iz naše vasi na Bazovsko cesto, ker nas slepijo luči z nasprotne strani. Da ne bi prišlo do nesreč bi bilo dobro, da bi postavili nekaj luči tudi na mostu.
Naši otroci hodijo v šolo na Opčine in bi bil potrehen avtobus, da bi jih prevažali v šolo in nazaj. Lahko bi zadevo uredili tako, da bi avtobus služil otrokom, ki obiskujejo o-sncvno šolo in tistim, ki hodijo v srednjo šolo iz naše vasi, od Ferlugov in iz Trebč. Starši si to želijo zlasti zaradi tega, kei se pogostoma dogaja, da podleži nagajajo deklicam z ogabnimi nameni na poti v šolo ali iz šole. Upamo, da bodo na pristojnem mestu to razumeli in ugodili želji zaskrbljenih staršev.
[laško PIVO j
JUGOSLAVIA
PRVOVRSTNO - BELO IN ČRNO LAŠKO PIVO DOBITE V VSEH GOSTILNAH V TRSTU
Zaloga za Trst in okolico • Tel. 225102 IN GORICI
Devinska obala z novim gradom
cesta od tod proti Trstu in Istri, kamnolomi v Nabrežini, od koder so vozili kamenje v naš portič, od tod pa v Italijo, med Štivanom in Tržičem toplice (terme romane), prirodno bogastvo (pragozdi) in naravne krasote — to je vabilo semkaj naseljence, ene za uživanje in zabavo, druge iz drugih, recimo vojaških ali političnih razlogov.
Po zrušenju Ogleja (1. 452 ga je napadel hunski kralj Atila) je za nekaj stoletij utihnilo živahno življenje na našem ozein-lju. V 11. stoletju se omenja stari grad, kjer so bivali prvi devinski gospodje neznanega porekla. Okrog 300 let kasneje je zrastel novi grad. Devinski gospodje so bili vazali mogočnih oglejskih patriarhov, ki so imeli po naših krajih svoja posestva. V 14. stoletju pa so bili Devinski že tako močni, da so se jih s silo otresli in postali gospodarji malone celotnega Krasa do Prema. Kasneje (v 16. stoletju) se je ob zidovju novega grada naselilo nekaj njihovih podložnikov. To je bil prvotni Devin.
Naj so ta kraj imenovali Doin, Duin, Dovin, Dvin itd., a njegov koren spominja na slovansko poreklo; vse kaže, da so naši predniki ob svoji naselitvi v teh krajih (to je bilo že v 6. stoletju ali skoro pred 14. stoletji) krstili ta kraj z nazivom Devin in več stoletij slu-žili zemljiški gospodi (oglejskim patriarhom, goriškim grofom in kasneje Devinskim) 'kot njihovi podložniki.
Naselje je po zemljiški odvezi 1. 1848 zadobilo kmečki značaj. V začetku tega stoletja je bilo 8 krepkih kmetov: 6 Legi-šev in 2 Merviča, zares samostojnih, saj so imeli dovolj zemlje. Medtem ko je graščina gojila v obzidanem črničju (svet med poslopjem polic, komisariata, obalo in cesto v ribiško naselje) jelene, Je na gmajni paslo do 150 in več glav živine. Vsak košček orne zemlje je bil obdelan in pridelovali so to in ono ter med tem tudi precej dobrega vina. Takrat so obdelovali plodno ravninsko zemljo, kjer stoji ribiško naselje. Kmetje so si pomagali tudi s prevažanjem blokov iz nabrežinskih kamnolomov v naš porjič, kjer so Jih nalagali na ladje, štiri družine so se ukvarjale z ribištvom. Prvi ribiči so bili Slovenci: Pecikar, Gruden in Mervič. Pred okrog 100 leti se je semkaj priselil iz Chioggie ribič Varisco. Iz. te rodovine so še 2daj ribiči.
Vozniki iz Goriške in Furlanije, ki sta pod Avstro-Ogrsko zalagali Trst s kmetijskimi pridelki, krmo, mesom itd., so pristajali v znani gostilni Ples, ki Je imela za to primerno lopo. Nekaj korakov od nje proti Stivami je bila mitnica (štranga), ki je od voznikov pobirala cestnino. Tako je bilo nekoč na graščinah, ki so za prevoz čez njihovo zemljišče zahtevale pristojbino.
Devinčarii so bili nekakšna narodna straža z močno narodno zavestjo in kulturnoprosvetno zelo dejavni. Prosvetno društvo «Ladja» je imelo svoj mešani pevski zbor. Starejši vaščani se spominjajo svojih ljudskih učiteljev: znanega glasbenika Volariča, Sorča, Praprotnika in Gašperina ter vztrajnih vaščanov-sodelavcev na prosvetnem področju: Plesa, Pecikarja itd. šola, ki jo je proti koncu minulega stoletja postavila «Lega nazionale» v raznarodovalne namene, ni zaznamovala uspehov, ker seme, ki so ga sejali ti sejalci,
4 kmetje predstavljajo zadnje naše zemljake; 7 gostinskih obratov, 6 trgovin, 1 kavarna služijo pretežno izletnikom in tujskemu nrometu, novi domovi, tri ljudske hiše s 14 stanovanji in okrog 20 družin brez lastne strehe pa pričajo, da je Devin */« delavska vas. Lepe vile okrog portiča pa spominjajo na prej omenjene dvorce. Zgodovina je krenil-, na novo razvojno pot. Eno pa drži; in sicer: Kot so tujci ta kraj vrednotili pred dvema tisočletjema, tako ga vednotijo tudi danes.
SESUAN
je krepko klilo še kasneje — do spremembe državnih mejnikov. Do tedaj je bil Devin samostojna občina, kamor so razen štivana in Medjevasi spadale tudi Jamlje.
A današnji Devin? Samo kdor Še hrani v živem ali samo v medlem spominu sliko iz one dobe, more primerjati sedanjost s preteklostjo in presoditi razliko med Devinom pred več desetletji in danes; samo ta more ugotoviti spremembo v materialnem in občutiti razliko v moralnem pogledu, samo komur ni še ugasnil poslednji žarek narodne zavesti in ponosa, se zaveda zgube, ki so jo nam vsilile osvajalne skomine.
Iz naslednjih suhih številk moremo pogoditi spremembe v gospodarsko-socialnem pogledu :
■..iiiiiiiimmiiiiimmiiiiimnimiiiiiiiimimmiiiiii.iiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiMimriiirtniimimiiiim
Prispevki za nakup semen čebulic, trt in melitozija
Ce bi nam ne delal prepiha
cestni promet, bi bil Sesljan v jesenski in zimski dobi prijetno in res spokojno naselje, s povsem drugačnim licem kot v poletnih mesecih. To velja za obe naselji: za pravi Sesljan in dodatno ali ezulsko. Sicer ima to (ezulsko) naselje svoj posebni pečat: ne le svojo lastno zgodovino in obliko, marveč tudi svoje oddvojeno, samo svoje življenje, ločeno od svoje soseščine. Je nekakšna zaključena enota. Vendar ne morejo biti njegovi stiki z nami tako pretrgani, da bi mi ne mogli biti obveščeni o življenju teh naših sovaščanov, o njih težnjah, željah i. e. In je tudi prav, da se eni in drugi seznanimo z našim življenjem. Oni so ene, mi druge narodnosti, a glede borbe za obstoj menda ni med njimi in nami bistvene razlike.
V ezulskem naselju Je tudi lekarna. O tem se mnogo govori. Lekarna malo dela. Ni nič čudnega, ker lekarna ne spaaa v to ločeno enoto. Vsako drugo mesto bi bilo zanjo bolj primerno, bolj vidno in priročno. Tudi bi moral lekarnar vsaj malo obvladati še kakšen drug jezik (slovenski, nemški), kar je potrebno glede na domačine in tujce; tako je menil tudi neki pri tej lekarni nameščeni lekarnar.
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu obvešča kmetovalce, da so v teku sledeče pobude v prid kmetijstva:
1.	Od 24. oktobra, dalje se bodo sprejemale prošnje, in to dokler ne bo v ta namen Izčrpana vsota, ki je na razpolago za nakup odbranega semena p'e-niče. Dan bo prispevek v najvišjem znesku 50 Odstotkov nakupne cene. Zainteresirani kmetovalci imajo pravico do enega stota omenjenega semena.
a)	Enak prispevek v znesku 50 , odstotkov nakupne cene bo dan za nakup trtnih sadik - divjakov in cepljenlk • ter sadnega drevja (češenj, mandeljnov, orehov, marelic, hru k ter češpelj). Naročiti je treba najmanj 100 trtnih sadik ter 25 sadnih drevesc.
2.	Od 29. oktobra dalje (ln to dokler ne bo v ta namen izčrpana
'M M»* j
Motiv s Proseka
Jutri, 11. novembra, bo praznik sv. Martina, zaključek kmetijskega leta, ko je pridelek že pospravljen in je vino dozorelo. Martinovanje je v nekaterih naših krajih že star običaj, kakor
n pr. na Proseku, kjer je to tradicionalni vaški praznik. Martinovanje na Proseku še vedno privabi lepo število gostov iz mesta in okoliških vasi, ki sl privoščijo domače dobrine in jih zalivajo z novo domačo kap ljico. Na Prosek pa ob tej priliki pridejo tudi kmetje in trgovci iz bližnjih in oddaljenih krajev, ker je za sv. Martin na Proseku že leta in leta semenj prašičev in pujskov ter kmečkega orodja.
Številni meščani in sosedje iz okoliških vasi bodo že danes prišli na Prosek na novo vino, klobase in pečenice. Presežki gostilničarji so se že pripravili in poskrbeli za zaloge, da bodo lahko vsem postregli.
Slavljenje sv. Martina Je ma-lokje tako zakoreninjeno v navadah ljudi kakor ravno na Goriškem. Vsako leto se tega dne spominjamo s priložnostnimi prireditvami, ki imajo skoraj vse zabavni značaj. Martinovanja bodo priredila prosvetna društva ln Slovensko planinsko društvo. Prva prireditev je bila, sinoči v Formentinijevi osmi-ci v Steverjanu, ki Jo Je priredilo domače prosvetno društvo «Briški grič». Prireditev se Je začela okoli 21. ure in je trajala čez polnoč. Nastopili so, člani domačega instrumentalnega orkestra. Ob zvokih plošč so se udeleženci tudi zavrteli. Slovensko planinsko društvo priredi martinovanje prihodnjo nedeljo, 17. novembra, v hotelu Polda-novec na Lokvah. Ob tej priliki se bodo zamejski planinci srečali s planinci iz Slovenije ter skupno preživeli nekaj prijetnih uric. Jutri zvečer bodo martinovali v prosvetni dvorani v Standrežu. Na sporedu bo nekaj zabavnih točk. Prosvetno društvo «Naš prapor» iz Pevme pa priredi svoje tradicionalno martinovanje v soboto, 16. novembra. Vsako leto so požrtvovalne pevmske gospodinje postavile na mizo divjačino s polento. Bodo tudi letos?
iiiiiiiimmnniHitiiiiiiiiiiiiiiiHiiMuiiimniiiitKiiimtiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiitiiNHHiiiiiMNMimKiH«
Nekaj z Goriškega
RONKE
razpoložljiva vsota) se bodo
sprejemale prošnje za nakup:
a)	brezplačnih odbranih semen povrtnln; do tega imajo pravico samo tisti kmetovalci, ki oddajajo svoje pridelke na trg. Strogo so izvzeti tisti, ki predelujejo povrtnine za lastno uporabo;
b)	dan bo prispevek v znesku 50 odstotkov nakupne cene za čebulice tulipanov, narcis, hijacit, irisa in sadik cepljenk vrtnic. Naročila se bodo sprejemala «a nakup najmanj 250 čebulic vsake vrste ter najmanj 50 vrtnic.
c)	Dan bo prispevek v znesku 40 odstotkov nakupne cene za melltoztj, za zimsko krmljenje čebeljih dručin.
č) Dan bo prispevek v znesku 30 odstotkov nakupne cene ca nakup čebelarskega orodja In racionalnih panjev.
Idilično, toda nič kaj higiensko, pobiranje smeti v Ronkah z vozom na živalsko vprego je zaključil modemi tovornik za izvrševanje te storitve, ki ga Je občinska uprava kupila iz druge roke za nekaj več kot dva milijona lir. Tovornik prevozi vse pomembne ronške ulice, delavci, zaposleni pri tem delu, pa zmečejo smeti nanj in jih odpeljejo v smetiščno jamo. Po starem sistemu so občani, kjer se je ta storitev izvajala, zbirali smeti v najrazličnejših posodah; sedaj pa si bodo morali priskrbeti posebne pločevinaste posode imenovane «Bergomt», ki so napravljene po meri za novi smetiščni avtomobil. Posode bo morala naročiti občinska, uprava, občani pa jih bodo odkupili, seveda, po zmernih cenah.
pravnega značaja. Občinski svetovalci bodo morali sprejeti več sklepov, ki zadevajo jusarska zemljišča. Odobrili bodo tudi načrt vodovoda v Jamlje, ki bo kmalu realiziran. Načrt sam bo stal poldrugi milijon lir.
DOBERDOB
Jutri ob 20. uri se bo v Doberdobu sestal občinski svet pod predsedstvom župana Andreja Jarca. Na dnevnem redu je več vprašanj, ki so v glavnem u-
KRMIN
V naši bolnišnici so v teku pomembna dela na rentgenolo-škem oddelku. Izvajajo Jih v okviru načrta za modernizacijo delovanja v tej ustanovi. Pred kratkim so odstranili zastarele radiološke naprave ter jih zamenjali z novimi, ki omogočajo najbolj moderno diagnosticiranje. Modernizirali so tudi priprave v operacijski dvorani kirurškega oddelka. Nakupili so novo operacijsko mizo, reflektorje, električne aparate ter namestili napravo, ki omogoča u-veljavljanje na bolniku najmodernejšega anestezij skega postopka. Z nakupom novih aparatov so okrepili raziskovalni oddelek. Krvna banka, ki deluje že nekaj časa. Je zaradi naraščajočega števila krvodajalcev izredno pomemben pripomoček pri reševanju človeških življenj.

NASVETI NAŠIM KMETOVALCEM
Prednosti predzimskega obdelovanja zemlje
Narava se postopno umika k odmoru. Njen odmor pa pbmehi umik iz aktivnega v pasivno življenj« #1» i* rasti in radnosti v stanje, ko to za nekaj mesecev preneha, ker ni za to pogojev.
Človek se po možnosti preskrbi za zimo z vsem, kar potfebuje; predvsem z določeno hrano, kurivom in obleko, da more s tem posredovati svojemu telesu potrebno količino kalorij in toploto Potrebna sta mu še zrak in voda, ki pa sta mu v normalnih razmerah v zadostni meri na razpolago. Tako skrbimo tudi za domače živali. Z rastlinami pa je ta reč drugačna, ker so nepokretne ali priklenjene na določeno mesto in določene pogoje ter tako izpostavljene vsem mogočim vremenskim spremembam. Ker pogoji za njihovo rast proti zimi postopno odpovedujejo, si rastline morajo pomagati:	rast preneha. A pri
tem se v rastlinah vršijo neke spremembe, ki se očitujejo na listih; zelena barva listavcev porumeni, pordeči, porjavi in končno — posebno če jih osmodi slana — odpadejo.
Ce se za nekaj časa prekine življenje rastlin, ne prestane povsem
življenje «zemlje». Prestane le navidezno, ker ne moremo s svojimi čutili zaznati, kaj vse se tpdi v času odmora vrši v zemlji: kako se v njej presnavlja in se pripravljajo pogoji za naslednjo rast. A narava se drži svojih zakonov, se pravi, da skrbi le za potrebe rastlin, ne pa su naše. Ona res izvrši «le ta svoje.» Ce torej hočemo, da bo upoštevala našo voljo, želje, zahteve in pótrebe, moramo poseči v njeno snovanje, a ne le ko se narava «prebudi», marveč tudi v poznojesenskih in zimskih mesecih.
Temu našemu posegu v naravno snovanje rečemo tudi sodelovanje z naravo. To sodelovanje je različno; manjše ali večje, umno in neumno, smotrno in nesmotrno, bolj ali manj uspešno. Danes pa mora biti č im večje, čimbolj umno in smotrno. Le tako moremo podrediti gospodarsko manj pomembne ukrepe gospodarsko pomembnejšim in zagrabiti tam in tako, kjer in kakor moremo razmeroma največ pridobiti. V naših razmerah je treba predvsem spraviti zemljo v čim ugodnejše stanje za rastlinsko rast in rodnost Kmetijski pridelki dobivajo boljšo ceno in celo postranski pridel-
ki (repa, korenje) se vedno bolj vrednotijo. Ker ne razpolagamo z velikimi površinami orne zemlje in spričo pomanjkanja ter draginje delovnih moči, ostane Samo ena rešitev; Na majhnih površinah čim večji pridelek. V ta namen je treba zemljo pravočasno in pravilno pripraviti' ali obdelati, da bo mogla vse • čtniteije (zrak, vlago, toploto) čim bolje izkoristiti. Semkaj spada predzlm-sko oranje težje zemlje. Sicer je res, da mraz vsako leto manj ali bolj pretrese vrhnjo plast zemlje. A to je premalo. Neprimerno večjo uslugo si moremo storiti sami, če zemljo pravočasno pripravimo na ta pretres, in torej globoko preorjemo. Da, če je le možno, bodi vsako naslednje oranje globlje. Čemu naj bi bila spodnja plast zemlje mrtva in bi ne služila kulturnim rastlinam? Zakaj je bi ne izpostavili zraku, vlagi, toploti in delovanju drobnoživk, da bo z velikim pridom služila vsem, najbolj pa rastlinam, ki se razrastejo v globino (okopavlne, trta, detelje)?
Gre še za vprašanje rastlinske hrane. Te nima dovolj niti najbolj, ša, ali najbolje razgnojena zemlja, tem manj pa imajo naša tla. Lač-
na so torej gnoja, a dobrega, zo-relega, udelanega. Gnoj je resnično prvi pridelek, ker je pridelek vseh pridelkov. Da pa bo čimbolj zalegel, zaorjimo ga pred zimo. Mraz, vlaga in toplota — ki jo gnoj ob svojem razpadanju v zemlji tudi sam proizvaja — bodo it njega pripravile hrano ža z* začetno potrebo rastlin. Tega važnega opravila naj ne zanemari noben gospodar, ker ima razen naštetih še druge prednosti. Vzemimo vprašanje vlage, ki je v naših sušah tako odločujoče. Noben ukrep ne nudi v naših -razmerah tako uspešnega sredstva proti suši kot predzimsko oranja in gnojenje, ker založi zemljo z rezerv» no vlago. Tudi ne smemo prezreti vlage v obliki snega, ki velja za «gnoj ta ubogih», ker pobere iz zraka precej dušika in ogljikove kisline.
In še ena velika prednost takšnega obdelanja zemlje. Rekli »mo, da je takšna zemlja v suši dalj časa vlažna. To pa ja posledica rahle ali zračne zemlje. Takšna zemlja nt poleti nikoli tako «bita kot ostala zemlji, veliko laže prenaša sušo in se tudi laže obdeluje.
J. F.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15, najnižja 11,9, ob 19. uri 12,7, zračni tlak 1019,9 raste, verter severozahodnik 2 tan, vlage 95 odst., nebo Jasno, morje mirno, temperatur* morja, 15,2 stopinje
Tržaški dnevu
Danes. NEDELJA, 10. novembra
Andrej
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 9,47. Luna vzide ob 0.40 in zatone ob 14.41 Jutri, PONEDELJEK, 11. novembra Martin
NARAŠČANJE PROŠENJ ZA GRADNJO INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV
Rotacijski sklad ne razpolaga z zadostnimi sredstvi
Sklad sedaj razpolaga s 6 milijardami Ur, medtem ko je pr ose »j za 19 milijard lir
Rotacijski sklad je priiel ponov. 200, Ana Batič 200, Marija Kuret
no v težave, ker je mnogo več proženj kot razpoložljivih sredstev za izdajanje posojil. Trenutno razpolaga sklad s približno šestimi milijardami, medtem ko je prošenj za posojila v višini 19 milijard lir. O položaju so že obvestili pristojna ministrstva in trgovinsko zbornico iz Trsta in Gorice.
Pojav, da je prošenj za posojila mnogo več kot razpoložljivih sred. štev, je v bistvu razveseljiv, saj priča o živahni industrijski dejavnosti v tržaški in goriški pokrajini odnosno o rasti nove, moderne industrije ter drugih proizvodnih panog. Rotacijski sklad je od •ustanovitve 1956. leta izdal 309 posojil za 27 milijard lir na Trst in Ji j arci lir, od česar odpade 144 posojil 27 milijard lir na Trst in 165 posojil za 10 milijard lir na Gorico. V Gorici so zlasti številna posojila (48), ki so jih odobrili za razvoj gostinskih obratov
Sedaj upravni odbor zbira dokumente za nadaljnje prošnje v višini treh milijard lir, kar pomeni, da bo v kratkem znašala zaprošena vsota 22 milijard lir. Država je sredstva rotacijskega sklada že enkrat integrirala in s tem omogočila nadaljnji razvoj industrije na našem področju. To bo treba sedaj ponoviti, saj bo v drugačnem primeru prišlo do neprijetnega zastoja pri razvoju ža-veljskega industrijskega pristanišča, pri napredku v okolici Gorice in pri razvoju nove industrijske cone v Tržiču.
Darovi
za ponesrečence v Vaiontu
Opozarjamo vse čitatelje našega lista, da bomo našo nabiralno akcijo za žrtve katastrofe v Vaiontu zaključili 16. t. m. Zato vabimo vse, ki nameravajo še prispevati svoj delež za ublažitev gorja tako težko prizadetega prebivalstva Longarona in drugih vasi, da to storijo do navedenega datuma. Takoj na to bomo celotni zbrani znesek izročili Italijanskemu Rdečemu križu v Trstu.
200, Marija Pečar 200, Nina Gombač 200, Josiplna Sparania 200, Edo Glavina 200, Marija Jurič 500.
Prej nabrano	330.850 lir
Danes objavljeno	26.000
Skupno do danes 356.850 lir
datumu in programu obiska predstavnikov CK Zveze mladine Slovenije iz Ljubljane, Gostje bodo predvidoma ostali v zamejstvu pet dni, obiskali bodo Benečijo, Goriško in Tržaško. Kot datum je tajništvo predlagalo 15. do 20. novembra. Ml je pozdravila izreden uspeh V. športnega tedna ter ponovno poudarila, da zaslužijo take vrste manifestacije najširšo podporo vse slovenske javnosti, v prihodnje pa naj bi zajemale res vso slovensko mladino iz zamejstva, za kar bi se morala vpisovanja po možnosti vršiti tudi na Goriškem.
Končno sta bila tudi določena datum in program internega semi, narja za člane MI, ki bo v soboto 23. in v nedeljo 24. novembra. Predvidena sta dva glavna referata:	prvi o stanju slovenske
manjšine v Italiji in drugi pa o temi; «Naloge MI za krepitev slovenske manjšine».
Sestanek tajništva Mladinske iniciative
Predvčerajšnjim se je v Gorici sestalo tajništvo Mladinske iniciative, ki je obravnavalo pereča vprašanja organizacije in delovanje slovenske mladine v Italiji.
Najprej je tajništvo Mi ocenilo VI. mladinski dan in ugotovilo, da bi bil njegov uspeh še boljši, če bi izvedli ustrezno propagando in bolje organizirali pripravni odbor.
Nato je tajništvo razpravljalo o
..........................................................tM|l„IMI|l,,„ll„,M
non mpopusTuivosTrivac trgovcev
Včeraj vsedržavna stavka trgovinskih uslužbencev
V veliki povorki so stavkajoči uslužbenci glasno izražali svoje zahtevo
7 delavcev odpuščenih v podjetju DILFI
SINOČI V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ»
... . .... .. «
Navdušujoči koncert partizanskega invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane
Goste-pevce je v imenu gostitelja, Slovenske prosvetne zveze, pozdravil predsednik prof. Ubald Vrabec
Sinočnji koncert partizanskega invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki je prišel med nas na povabilo Slovenske prosvetne zveze, je pomenil za nas v Trstu več, mnogo več kot samo navaden, pa čeprav Se tako dober, koncert.
Pomenil je osvežitev spomina na tiste, sedaj že kar daljne čase, ko je partizanska pesem bila silen vir moralnih moči za borce in za vse slovensko ljudstvo v njegovi težki, krvavi borbi za golo življenje, za svobodo. In če ta pesem tako spontano vžiga še sedaj, pomeni, da je vir njenih moralnih vrednot še vedno neizčrpen, da je partizanska pesem prerasla čas, v katerem je nastala, in da živi dalje in bo živela dalje kot večen simbol herojstva slovenskega človeka v najtežjih letih njegove narodne zgodovine. Dejstvo, da so številne partizanske pesmi tako rekoč ponarodele in da se tudi omenjajo samo kot partizanske brez navajanja avtorjev, to samo potrjuje. In če naj mi bo, kot enemu izmed številnih poslušal-
Včeraj je bila vsedržavna stavka trgovinskih uslužbencev, ki so jo enotno napovedale vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UJla, Y zvezi s stavko je izdala pokrajinska federacija FIL-CAMS-CGIL naslednje poročilo:
Pokrajinski izvršni odbor Italijanskega sindikata trgovinskih u-službencev ŠILC, vključenega v FILCAMS-CGIL, se je sestal med današnjo stavko in izreka pohvalo uslužbenkam in uslužbencem trgovinskih podjetij, ki so se v velikem številu in navdušeno u-deležili vsedržavne stavke in ki so po ulicah in trgih demonstrirali proti nepopustljivosti Zveze trgovcev.
Pokrajinski izvršni odbor se zaveda velikega pomena sedanje borbe ter se ponovno obvezuje, da bo takoj obvestil vse uslužbence trgovinske stroke o razvoju sindikalne akcije (er o sklepih, ki jih bodo v prihodnjih dneh sprejele vsedržavne sindikalne organizacij JSestankov^teh organizacij seobao HamreČ udeležili tudi predstavniki pokrajinskega odbora v sklopu delegacije vsedržavne federacije FILCAMS-CGIL.
Pokrajinski IzvrSni odbor mora žal ugotoviti, da se je druga sindikalna organizacija zelo malo po. trudila, da bi obvestila trgovinske uslužbence o razvoju spora kakor tudi o pripravah in poteku stavke. Ta organizacija je tudi ves čas odklanjala vsako enotno pobudo v nasprotju s tem, kar se dogaja med tremi vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami in med vsemi organizacijami CGIL, CISL in UIL po vseh drugih italijanskih mestih.
Odbor poziva uslužbence, naj okrepijo enotnost in borbenost, ki so jo pokazali ob tej stavki ter naj se pripravijo na nove in ob-
Na pobudo sekcije KP in Prosvetnega društva Lonjer-Katinara so vaščani prispevali za ponesrečence v Vaiontu takole:	,
Karel Gombač 1.000, Anton Cok 1.000, Milka Cok 1.000, Gašper Cok 1.000, Darko Cok 1.000, Anton Gombač 1.000, Lo vrane žerjul 1.000, Slavko Cok 1.000, Oskar Kjuder 1.006, Silvester Glavina (Majden) 1.000, Fabio Pečar 500, Vilko Batič 500, Rudolf Cok 500, Lucijan Malalan 500, Antonija Pečar 500, Doro Cač 500, Viktorija Gerdovič 500, Mirko Cok 500, Marcela Malalan 500, Marija Gonella 500, Malja Cok 500, Just Lavrenčič 500, Franc Merlak 500, Marija Cok 500, Zofka Cok-Pečar 500, Rudi Gombač 500, Andrej Lavrenčič 500, Mirko Cok (Zupanov) 500, Josipina Cok 500, Justina Pečar 500, Malja Lavrenčič 500, Leander Cok 500, Karel Cok 500, Miče Gombač 500, Milena Leban 500, Viljem Cok 500, Bernarda Cok 500, Josipina Kjuder 500, Leander Cok 300, Jelka Miot 300, Slavko Kjuder 300, Milka Gombač 300, Albina Cok 300, Erminio Sudič 300, Milan Hrovatin 300, Mario Pečar
širnejše stavkovne akcije, če bi I pričakovano odpustilo sedem uslui-veliki uspeh vsedržavne stavke bencev, pri čemer ni upoštevalo ni-ne zadostoval, da se neha nesmi- ti starostne dobe niti družinskih selna nepopustljivost Zveze trgov. | obveznosti zaposlenih. Sindikalne Hkrati poziva uslužbence, organizacije so na osnovi poobla-
naj prepričajo o nujnosti borbe svoje delovne tovariše, ki so podlegli pritisku in izsiljevanju delodajalcev ter se niso udeležili stavke.
Iz tega poročila vidimo, da se ni Delavska zbornica iz Ul. Duca d’Aosta prav nič potrudila, da bi stavka dobro uspela. Kljub temu pa je mnogo borbenih uslužbencev pokazalo, da se ne bojijo nobenega pritiska. Svojo borbenost so najbolj očitno izrazili s povorko po mestnih ulicah. Več sto u-službencev je šlo po Akvedotu, po Korzu Italija in po Korzu Garibaldi ter po Trgu stare mitnice. Eri tem so močno žvižgali in protestirali. Ko so šli mimo trgovin, so trgovci spuščali roloje.
Učinki stavke niso bili posebno vidni, ker so v malih trgovinah povsod prodajali lastniki pa tudi kaki stavkokazi. Y obeh veleblagovnicah UPIM in Standa so delali vsi uslužbenci, medtem ko jih je mnogo stavkalo pri Coinu, Beltramu, Pitassiju itd. Zaprte so bile vse Hausbrandtove prodajalne, v nekaterih trgovinah pa so imeli ves dan na pol spuščene železne zastore. Trgovine Delavskih zadrug pa so bile vse odprte, ker velja za njihove uslužbence posebna pogodba zadružnih podjetij.
Kot smo že večkrat pisali, se uslužbenci trgovinskih podjetij borijo za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, to je za izboljšanje njenih mezdnih-in normativnih določb, čemur pa se Zve-za trgovcev upira.
• • *
Pokrajinsko tajništvo FIOM-CGIL sporoča, da Je podjetje DILFI ne-
D0LG0 DELOVANJE TATINSKE TOLPE
Deset mladih beguncev zagrešilo kar 23 tatvin
Krali so motorje, po avtomobilih, hotelih m lokalih - Egipčanske noči v stanovanju pri Sv. Jakobu
Da je politično zavetišče le pretveza, katere se poslužujejo mladi begunci, ki zbežijo iz Jugoslavije, kjer so morda prišli navzkriž s pra. vico ali se hočejo izogniti vojaške službe smo že dalj časa vedeli. Ni smo pa še slišali, da so v begunskem taborišču pri Sv. Soboti med temi «nadobudnimi» mladinci begunci prave skupine tatov in prostitutk. Včeraj so agenti letečega oddelka pod vodstvom dr. Cappe zaključili obširno preiskavo v zvezi z mnogimi tatvinami v tržaški okolici in v mestu, pri katerih je bila udeležena cela skupina mladih begunoev iz Jugoslavije, ki so na skrivaj prekoračili mejo. Poglavar skupine je bil 24-letni Božo Vrtačič, kateremu so pomagali tudi 16-letna Blanka Stupikar Klemar, 14-letna Nada Počkaj, 23-letni Zdenko Fučkar, 19-letni Branko Horvat, 21-letna Katarina Jakovac, 21-letna Marica Tutijevič, 27-letni Dimitrije Toškov, 24-let,na Ivica Krivec in 27-letni Petar Flego. Vsi iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti razen Fučkarja, Jakovčeve, Tutijevičeve in Krivčeve, ki so izginili neznano kam ter Flega, katerega so tukajšnje oblasti že pred časom izročile jugoslovanskim. Vsi so obtoženi tatvin z obteževalnimi okoliščinami, ter sodelovanja pri tatvinah ali zaradi sprejemanja ukradenega blaga, Vrtačič še zaradi vožnje motorja brez vozniškega dovoljenja. Vsi so na začasni svobodi razen Vrtačiča in Stupikarjeve, ki sedita v koronejskih zaporih.
Oh petih zjutraj 14. oktobra je policijska patrulja v bližini gostilne «Alla Costiera» zasačila dva sumljiva moška. Policisti so se približali, toda eden je zbežal ter skočil s ceste 12 metrov niže na paštne, drugega zlikovca pa so igenti po dolgem zasledovanju prijeli. Izkazalo se je, da js bil moški pravzaprav preoblečena ženska, ki so jo identificirali za Blanko Stupikar. Drugega zlikovca pa je nekaj časa potem ustavil neki financar ter ga spremil na kvesturo, bil je Vrtačič. Po dolgem zaslišanju je prišlo na dan, da imajo Vrtačič in njegovi
prijatelji dolgo vrsto tatvin na vesti. V noči med 9. in 10. ok-tobrom so Vrtačič, Stupikarjeva in Počkajeva ukradli lambreto in se odpeljali v Sesljan. Tam so zapustili motor in iz nekega parkiranega tovornika pobrali nekaj oblačil ter železni drog s katerim so si potem pomagali, da so s silo odprli okno bara «Alabarda» v Sesljanu na št. 43 in iz notranjosti bara pobrali nekaj čez
15.000	lir. Nato so ukradli iz ne-
kega drugega tovornika dežni plašč in usnjen jopič ter odšli potem v gostilno «Castello» v Sesljanu na št. 46 od koder so odnesli ženski jopič s 5000 lirami v žepu, 60 zavojčkov Cigaret raznih znamk ter 20.000 Ur iz blagajne. Nadalje sta Vrtačič in Stupikarjeva v noči med 13. in 14. oktobrom ukračla lambreto v okolici Colo-gne, se	odpeljala	proti Sesljanu
ter se ustavila po poti, da sta pokradla v lokalu «Tenda Rossa» jestvine ter nekaj steklenic vina in piva. Nato sta ukradla v hotelu Sistiana 14.000 Ur iz blagajne, 80.000 Ur iz magnetnega žerjava za dviganje cigaret in 25.000 lir iz nekega hranilnika. Razen tega sta	pobrala	še jestvine	in
pijačo.
Toda ni še konca dolge vrste tatvin, ki so jih zagrešili Vrta-čič in njegovi prijatelji. Dvakrat so kradli tudi v gostilni v Ul. Macelli 8. Vsega skupaj imajo na vesti 23	tatvin,	pri katerih	so
nabrali preko 2 milijona Ur plena. Poleg tatvin sta se obe mladenki in	sicer Stupikarjeva	in
Počkajeva ukvarjali tudi s prostitucijo. S pretvezo, da sta komaj pribežali iz Jugoslavije ter da nimata kam se zateči, so lovile moške na ulici in najvčt v Cavani. Enkrat sta celo v družbi prijateljev srečali, nekega Jugoslovana, ki se jih je usmilil in jih povabil na dom ter jim nudil hrano in pijačo. Ker je bilo že pozno, je gostitelj šel spat in pustil priložnostne prijatelje, da so si sami postregli. Seveda so si «prijateljčki» res postregli in odnesli iz stanovanja gostitelja za
250.000	Ur raznih radioaparatov, li-
kalnikov in podobnega. Stupikarjeva in Počkajeva sta se na isti način prikupili1 nekemu moškemu, ki ju je nato sprejel v svoje stanovanje pri Sv. Jakobu v Ul. An-tenorei 2, kjer sta obe mladenki ostali kar poldrugi mesec ter bili deležni pretirane gostoljubnosti v egipčanskem stilu opremljenih sobah z zavesami in stenami v pom-pejanski rdeči barvi. Preiskovalni organi, ki so iskali ukradeno blago, da bi ga vrnili lastnikom so zvedeli, da sta omenjeni tatici stanovali pri Sv Jakobu. Z dovoljenjem javnega tožilca so preiskali tudi to stanovanje, kjer pa niso našli ukradenega blaga, temveč vse polno pornografskih slik in filmov, ki so jih stanovalci snemali v lastno zabavo.
Z motorjem zavozil na tračnico in padel
Včeraj okrog 3. ure ponoči se je v Miramarskem drevoredu pri hišni št. 29 ponesrečil 40-letni delavec Giorgio Gianetti iz Domus Civica 9, ki se je vozil na svojem motornem kolesu proti Rojanu. Gianetti je z motorjem zavozil na tramvajske tračnice, izgubil nadzorstvo nad motorjem In se prevrnil. Pri padcu se je pobil po zatilju in levem sencu, se ranil po levi ličnici, si izpahnil levo ramo ter zadobil poškodbe po desnem kolenu in roki. Gianetti-ja, ki je tudi začasno izgubil spomin so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 12 do 24 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.	_________
Nesreča Lonjerca
V kamnolomu nad Lonjerjem se je včeraj ponesrečil 45-letni Andrej Cok z Lonjerske ceste 242. Z osebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 20 dni zaradi rane na levi roki ter verjetne kostne poškodbe. Cok se Je ponesrečil, ko Je upravljal neki stroj.
pooblastila delavcev takoj proglasile stavko za nedoločen čas In zahtevale, da se odpusti prekličejo.
Odpust je prišel nepričakovano in je še zlasti čuden, če upoštevamo, da so v petek podpisali med podjetjem In sindikalnimi organizacijami na sedežu združenja industrij-cev sporazum, s katerim so uredili pereča vprašanja po tolikih dneh stavke. Sedaj pa nenadoma prihaja do odpustov, za katere ne obstajajo nobeni razlogi. Zato je tudi logično, da so sindikalne organizacije proti temu nepravičnemu ukrepu tako odločno nastopile.
cev sinočnjega koncerta dovoljeno, potem moram tudi med partizanskimi pesmimi ločiti od ostalih tiste, ki so prve nastale, tiste, ki mi še danes prijetno božajo spomin in uho, ko so nas spremljale po naših prvih pohodih s četami, brigadami in divizijami čez naše hribe in doline, skozi naše vasi in najbolj skrite zaselke, ki so se razlegale po partizanskih mitingih, ki so nam pogosto sledile v napade in se zlivale v enotno melodijo upora skupno z rafali mitraljezov, ki so razveseljevale vsa. ko prosto urico. Priznam, milo se mi je storilo, in očitno tudi veliki večini poslušalcev, ki so prav te pesmi, zapete z vsem ognjem, ki ga izžareva in vsiljuje njihova preprosta, neposredna in iskrena vsebina, bile deležne najtoplejšega sprejema in tako sproščenega navdušenja, da jih je zbor moral ponavljati in jim na koncu dodati še druge, podobne po času svojega nastanka in po svoji vsebini, Zdelo se mi je, da je tudi zbor sam, ta zbor samih bivših partizanov in invalidov, prav vanje vdihnil največ svojega pevskega zanosa, fci ga predvsem odlikuje, in tudi največ dinamičnosti in muzikalnosti, ki je premore v svoji sedanji glasovni sestavi.
Zbor, ki ga vodi dirigent in skladatelj številnih partizanskih in umetnih pesmi, Radovan Gobec, ima naštudiran obsežen repertoar od partizanskih preko narodnih do umetnih pesmi. To zahteva od njega tudi zelo razčlenjen smisel in občutek za interpretacijo, postavlja pa ga tudi pred težave, ki jim desto niti najboljši profesionalni zbori niso povsem kos. Naši sinočnji gostje pa so pokazali, da jim res sicer najbolj leži in odgovarja borbena pesem s svojimi posebnimi interpretacijskimi zahtevami, da pa prihajajo zborove odlike do polnega izraza tudi pri zahtevnejših skladbah, kar je nedvomno tudi zasluga dirigenta, ki vodi zbor sugestivno in z veliko avtoriteto. Razen tega razpolaga zbor tudi z odličnimi solisti, ki so bih še posebej deležni priznanja občinstva.
Program sinočnjega koncerta je bil razdeljen na dva dela, V prvem je zbor izvajal izključno partizanske skladbe, v drugem pa je začel z narodnimi, da je nato spet zaključil spored s partizanskimi. Predstavil se je z Borovo «Brigade» ob spremljavi na harmoniki, na katero je igral Janez Kuhar. Ze ta uvod je ustvaril razpoloženj^, ìlei se je potem samo še stopnjevalo. V Srebotnjakovi kompozicijsko precej zahtevni in komplicirani, a zato nič manj učinko-viti «Koloni», se nam je ob zboru predstavil solist Jože Gašperšič. Sledila je pri nas skoraj nepoznana Simonitijeva «Podgorski mornarji». Kot pove že sam naslov, poje pesem o junaštvu partizanskih mornarjev ob dalmatinski obali. Zelo lepo se je pri njeni izvedbi skladal s petjem recitativni vložek znanega gledališkega igralca Staneta Cesnika. Gobčevemu «Viharju», v katerem je zbor razvil pod avtorjevim vodstvom vse spoje interpretacijske sposobnosti, je sledila tudi pri nas pogosto peta «Konjuh planino» v priredbi Viktorja Safraneka. Pesem je zelo navdušila, posebno pa je ugajal solist Polde Černigoj, ki razpolaga z lepo obarvanim in kultiviranim glasom. V partizanski «Počiva jezero v tihoti» je prišla do izraza vsa milina nežne otožnosti in melanholične zasanjanosti, kateri se je v trenutkih idiličnega razpoloženja morala umakniti tudi najtrša realnost partizanskega življenja. Zbor jo je zapel sila občuteno. Solo je pela Vanda Ziherl, ki je ničkolikokrat nastopala prav s to pesmijo na neštetih partizanskih mitingih s tem in z drugimi partizanskimi zbori. Maksa Pimi-ka «Smrti v Brdih», ki je nastala )kot razpoloženjska slika med soriškimi in briškimi partizani, je sledila spet zelo popularna «Na Kordunu» v Gobčevi priredbi. Dialog med materjo in sinom sta odpela Vanda Ziherl in Jože Gašperšič. Prvi del sporeda je zbor zaključil s Sveta Marolta himno XIV. divizije, ob spremljavi Janeza Kuharja, ki je izzvala viharno navdušenje.
1 Med odmorom je predsednik SPZ Ubald Vrabec s toplimi besedami pozdravil goste in se jim zahvalil za njihov nastop, odgovoril pa mu je predstavnik zbora, ki }e $e posebej poudaril radost vseh članov zbora, da jim je bila dana priložnost nastopiti pri nas
mitMiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHUiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiu
V HOTELU «ALLA POSTA»
Odkopali so štiri Tržačane žrtve nesreče v Longaronu
Tri trupla bodo pripeljali v Trst danes ali . jutri . Ko se je stavba zrušila, so večerjali
Jutri začetek stavke delavcev tovarn likerjev
Jutri se ponovno prične tridnev. na stavka delavcev in uradnikov tovarn, ki proizvajajo likerje. Trajala bo do srede opolnoči. Stavka js po vsej državi in je že druga v kratkem času. Delodajalci namreč nočejo obnoviti delovne pogodbe in sindikati so zato proglasili enotno stavko in pozvali delavce, naj še enkrat pokažejo svojo borbenost. Pri nas se tiče stavka kakih 700 delavcev, od katerih jih je največ zaposlenih pri Stocku.
Prošnje za stanovanja
Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da so prošnje za dodelitev stanovanja, ki so bile doslej vložene na osnovi dekreta vladnega komisarja štev. 78 od 11.12.1958, in ki ležijo v tajništvu komisije, še vedno veljavne za bodoča dodeljevanja stanovanj. Občinska uprava meni, da bodo proti koncu leta 1964 lahko dodelili okrog 100 stanovanj, ki jih sedaj zidajo na področju Ul. Flavia.
Prizadeti občani, ki doslej še niso vložili prošnje za ta stanovanja, lahko to storijo najkasneje do 30. t. m. Prošnje morajo biti napisane na posebnih obrazcih, ki se dobijo v trgovini «Smolars». Vzete bodo v poštev samo prošnje italijanskih državljanov, ki Imajo stalno bivališče v tržaški občini. Iz tega natečaja so izključeni lastniki nepremičnin, družine, ki Imajo dovolj visoke dohodke, da sl lahko same poskrbijo za stanovanje na prostem trgu ln istrski begunci, za katere se stanovanja gradijo posebej.
N,ič se še ne ve, kdaj bodo pokopali štiri Tržačane, ki so izgubili življenje v hotelu «Alla posta» v Longaronu v trenutku, ko se je stometrski val razlil čez jez pri Vaiontu in preplavil dolino reke Piave. Kot je znano, so reševalci odkopali že vsa štiri trupla, in sicer Aristea Calanija, Ste-lia Smilovicha, Elde Versich in Silvane Vidmar.
Calanijevo truplo so prepeljali v naše mesto že predvčerajšnjim. Zelo verjetno ga ne bodo pokopali niti danes, ker še sinoči ni občinska pogrebna ustanova prejela robenih navodil za pogreb. Kar pa se tiče ostalih treh, so njih trupla še vedno v Longaronu. Mogoče jih bodo prepeljali v Trst danes, ali pa jutri.
Poročali smo že, da je postalo očitno, da so Caiani, Smilovich in obe dekleti izgubili življenje pri strašni katastrofi, ker bo v bližini kraja, kjer je stal hotel, izkopali iz blata ostanke «giuliette», katere lastnik je Smilovichev oče. Ker so se svojci v Trstu že obrnili na policijo (od četvorice ni bilo nobenega glasu že od 9, oktobra),
se je začelo pravilno sklepati, da nesrečneži ležijo verjetno pod ruševinami hotela. Reševalna dela so potrdila to domnevo. Iz ruševin hotela so izkopali vše štiri. Zdi se, da so sedeli pri mizi in večerjali, ko se je stavba zrušila. Smilovich je imel še na sebi prtič, a v rokah je držal nož in vilice.
Najdeni predmeti
Županstvo sporoča, da so na občinskem ekonomatu, občinska palača, IH nad., soba štev. 128, na razpolago lastnikom najdeni predmeti na Javni ulici v mesecu oktobru, ln sicer: vrečica z dinarji, valuta, radijski aparat, kovček, zaponka, denarnica, ženska volnena majca, ure, dežniki, rokavice, potovalna torba, zavoj, ki vsebujejo delovno orodje, zavoj, ki vsebuje vrvice za zastore, plašč za kolo, otroška jopica, odeja, v kateri so za-vita razna oblačila, vzorci okenskih okvirov, zlat obesek, aktovka, ki
v Trstu in obenem izrazil upanje, da njihov sinočnji koncert ne bi bil poslednji v naši sredini.
V drugem delu je zbor najprej podal štiri narodne «N’coj je en lep večer», «Oblaki so rdeči», «No. coj, pa oh nocoj» in «Kje je moj mili dom», nato pa še Danila Bučarja «Tam, kjer pisana so polja» in zelo znano Gotovčevo makedonsko «Momčeto bez gunčeta». V prvi se je predstavil solist Lojze Culkar, v tretji in četrti pa tenorist Janez Lesjak s svojim lepim tenorjem, ki je prišel krasno do veljave predvsem v nežni «Nocoj, pa oh nocoj».
Zaključek je bil spet ves partizanski, kar najbolj pristno partizanski z znano «Na oknu» v Simo. nitijeoi priredbi in s solistoma Vando Ziherlovo in Jožetom Gašperšičem, z eno najbolj popularnih in še pred nastankom partizanstva peto revolucionarno «Kosec koso brusi» v priredbi Radovana Gobca in ob spremljavi na harmoniko, z Marjana Kozine koračnico «Naša vojska» in Karla Pahorja «Na juriš». Zbor se ni mogel odtegniti enodušni zahtevi po ponovitvah in dodatkih in tako se je na splošno zadovoljstvo poslušalcev ta lep in navdušujoči koncert raztegnil še čez pripravljeni program in še bi ljudje sedeli, poslušali in ploskali, saj jih je vse prevzel notranji ogenj partizanske pesmi, katerega sij še žari v vsej svoji svetlobi in še ogreva z vso svojo toplino naša srca, posebno pa srca vseh bivših partizanskih borcev.
J. k.
Z deli tujega furgona je hotel popraviti svojega
Lepo zamisel je imel 23-letni Claudio Jerman iz Ul. dell'Acqua 13, ki si je hotel popraviti svoj furgon Ape TS 26466 ne da bi pia. čal liro za nadomestne dele. Toda Jerman nj računal s tem, da sta ta njegova zamisel in potem dejanje kazniva. Vse se je začelo 3. oktobra, ko se je na komisariatu pri Sv. Soboti zglasil neki Giuseppe Čepar in službujočim agentom povedal, da so neznani tatovi odnesli vetrobran, oboja vrata in prednjo luč na furgonu A-pe TS 35808, last njegove sestrične 44-letne Albine Gregori vd. Primosi z Reške ceste 153. Lastnica je tako utrpela 50.000 lir škode. Agenti so seveda takoj uvedli preiskavo, da bi izsledili ne-znance in nekaj dni potem so o-pazili pred neko mehanično delavnico v Ul. dellTstria furgon z evidenčno tablico TS 264(36, ki je bil brfz vetrobrana, obeh vrat in prednje luči. Agenti so nekaj zasumili in so se postavili v zasedo. Tako so videli, da je lastnik delavnice nekaj časa potem nastavil omenjene predmete na furgon, ki je bil tako popravljen skoraj nov. Policisti so zato zaslišali lastnika delavnice in ta jim je povedal, da je furgon pripeljal v popravilo Člaudio Jerman, ki je tudi prinesel nadomestne dele in povedal, da jih je dobil v dar od nekega prijatelja. Tako je prišla resnica na dan. Policisti so Jermana prijeli in ga zaslišali. Priznal je tatvino in povedal, da je ukradel predmete na tujem furgonu, da bi jih zamenjal na svojem, ker so bili njegovi pokvarjeni in stari. Prijavili so ga sod-nim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Jerman je na začasni svobodi.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
priredi danes, 10. novembra ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu
KONCERT partizanskega invalidskega, pevskega zbora iz Ljubljane
• pod vodstvom dirigenta
RADOVANA GOBCA
Vstopnina 300 lir; dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 10. t. m. ob 17.30 . na OPČINAH William Shakespeare
OTHELLO
SLOVENSKI KLUB
vljudno vabi na
GLASBENI
VEČER
ki bo v torek, 12. t.m. ob 21. url v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
Gojenci šole Glasbene Matice bodo izvajali skladbe za klavir in violino.
Na sporedu so skladatelji: Čajkovski, Jenkinson, Bruch, Chopin, Smetana in Debussy.
V uvodu bo kratka počastitev spomina lani umrlega tržaškega skladatelja Vasilija Mirka.
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVUE
VERDIJEV VEČER
V soboto, 16. novembra, bo dr. prof. G o j m 1 r Demšar ob 20.30 Imel v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12, pi£-davanje ob 150. obletnici rojstva skladatelja Giuseppa Verdija. Predavanje bo opremljeno z izvajanjem odlomkov iz nekaterih Verdijevih oper.,
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju priredi danes v. društvenih prostorih od 11. do 13. ure ter od 15. do 19. ure razstavo slovenske knjige. Vljudno vabljeni.
S Danes, 10 nov. ob 16. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina (vhod iz Ul. Capitolina 5) ljudska veselica ob zaključku tedna včlanjevanja v tržaško federacijo KPI. Govorila bosta Paolo Sema in Adolf Wilhelm. Vstop z izkaznico KPI in FGCI za leto 1964.

Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. novembra se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 7 oseb.
UMRLI SO: 86-letnt Antonio Zu-pancich, 74-letni Guglielmo Crlsma-nl, 74-letni Giuseppe Levi, 65-tetna Maria Ive por. Besillsco, 76-letna Maria Družina vd. Corbatti, 72-letn! Enrico Borgheili, 40-letni Mario Cus-mich.
OKLICI
Železničar Pietro Masola in prodajalka Gtnetta Bau’, čuvar Calogero Dl Fede in gospodinja Bianca Deciano, študent Giancarlo Sanger-mant in gospodinja Gabriella Bontzi, železničar Livio Zorzetto in uradnica Renata Furlan, hidravlik Aldo Stoch in delavka Mafalda Ziodato, elektrotehnik Franco Gallegati in u-radnica Bruna Pace, mehanik Umberto Mianl In gospodinja Leonarda Spalluccl, uradnik-tehnlk Giancarlo Stefani in delavka Lidia Marzari, pismonoša Mario Marchesi in gospodinja Anna Justlncic, uradnik Luciano Neri in učiteljica Maria Luisa Pasmo, delavec Guido Favento In učiteljica Maria Nalln, šofer Tristano Tolch in uradnica Linda Camblaso, geometer Adriano Rocca in gospodinja Maddalena Jez, delavec Vittorio Calcina in služabnica Erna Bortolln, vrezovalec Renato Gotti in kartoteh-nik Livia Scali, trgovec Benito Lombardi In delavka Iolanda Visintin, učitelj Antonio Zanardo in učiteljica Aurora Samaestri, uradnik Claudio Visintin in gospodinja Erica Petri, uradnik Pierpaolo Monfalcon in gospodinja Lucia Poli, pleskar Adriano Gavlnel In šivilja Romana Cattarlo!, delavec Stello Paludan in delavka Edda Pitton, oficir Giuseppe Campus in učiteljica Clara Benedetti, delavec Antonio Glurgevich lo delavka Clelia Demarchi, oficir Vito Lo Dico in gospodinja Luciana Mondo, markonist Valentino Pertot io uradnica Maria Teresa Stolta.
LOTERIJA
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 42, Depangher, Ul. S. Giusto 1; Manzoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; All’Angelo d’oro. Ul. S. Pellico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM-A1 Cammello, viale XX settembre 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1: Sponza, Ul Montorsino (Rojan); Ver-
BARI	77	63	4	88
CAGLIARI	34	37	22	13
FIRENCE	30	88	60	62
GENOVA	26	11	68	49
MILAN	16	58	52	74
NEAPELJ	36	77	89	33
PALERMO	22	20	47	54
RIM	90	40	79	14
TURIN	38	40	7	16
BENETKE	26	83 ENALOTTO		68	35
2 X, 1 1,	t X,	1 2,	X	1.
KVOTE -	12 —	4.592.000 Ur,		
137.700 lir,	10 —	13.300	lir.	
48
41
20
76 69 82
77 15 30 54
2 X
Gledališča
GLEDALIŠČU VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni abonma zadnja predstava baleta milanske Scale.
ProkoIJev: «Izgubljeni sin» v verziji Maria Pistonija;
Čajkovski: odlomki Iz baleta «Labodje Jezero» v koreografiji Georga Balanchlna;
De Falla: «Ljubezen čarovnik» v novi koreografski realizaciji Luciana Novare.
Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Armando Gatto,
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo ponovitev.
V soboto ob 20.30 premiera Verdijeve opere «Aida»,
TEATRO STABILE
Pri blagajni v Pasaži Prottl se nadaljuje rezervacija in prodaja a-bonmajev za dramsko sezono, ki ^ bo začela v petek, 15. novembra (in ne 12. kot je bilo prej Javljeno) z gala predstavo v Avditoriju «Pr*-varanl» v moderni verziji Gigija Ltl-narija. Režiser Fulvio Tolusso, scene Luca Sabatelli.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia», Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedqnh Oskarjev.
Arcobaleno 14.30 «11 delitto Dupre». Bourvil, Marina Vlady, Vima Lisi, Pierre Brasseur.
Excelsior 14.30 «I mostri». Ugo To-gnazzl, Vittorio Gassman.
Fenice 13.30 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, Charlton Heston. Ava Gardner.
Grattacielo 14.00 «Irma la dolce». Technicolor. Shlrley Mac Laine, Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 14.00 «Col ferro e col fuoco». Technicolor.
Alabarda 14.30 «Cyrano e D’Arta-gnan». Technicolor. Jose Ferrer, Jean Pierre Cassec.
Filodrammatico 14.30 «Atlas 11 trionfatore di Atene». Technicolor. Mark Forest.
Aurora 15.00 «U buio oltre la siepe».
Cristallo 15.00 «Il vendicatore del Texas». Technicolor. Robert Taylor.
Capltol 15.00 «La veglia delle, aquile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Garibaldi 15.00 «Il mondo di Suzle Wong». Technicolor. William Hol-den, Nancy Kwan. Prepovedano mladini.
Massimo 14.00 «Stanilo e Olio eredl-tieri».
Impero 15.00 «La pelle che scotta», scotta».
Moderno 14.00 «100 ragazze e un marinalo». Technicolor. Mark Ste-wens. Zadnji dan.
Astoria 14.00 «Il mio amore è scritto sul vento». Technicolor. Sara Montici.
Astra 15.00 «Biancaneve e i 7 nani».
Vittori* Veneto 14.30 «Viridiana». Sylvia Plnal. Francisco Rabal. Prepovedano mladini.
Abbazia 14,00 «Agente 007 licenza <» uccidere». Technicolor.
Marconi 14.00 «E1 Cid». Technicolor. Charlton Heston, Sopirla Loren.
Ideale 14.00 «La donna nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Skedenj 16,00 «La guerra continua». Giovanna Balli, Jack Palance. Jd-trl zaprto.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok Zdravka Perica darujejo bratranci Ukmar s Proseka-postaja 1.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina drage gospe Rozalije Turek-Petkovšek daruje družina A. Cok-Renko 1.000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
«NAS GLAS» — Kdor hrani kompletne letnike slovenske mladinske revije «Naš glas», ki je izhajala v Trstu od 1924 do 1928 ali pa posamezne številke, se naproša, da jih prinese t» redništvu «Primorskega dnevnika», ki jih je pripravljeno odkupiti po ugodni ceni.
PUKHIVANJE PODOV ln podi iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalj* kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST. Trst Tra Ospedale 8. tel. 95-919.
FHIZERSKI SALON Salvi Slava v Boljuncu se odda v najem zaradi bolezni. Telefonirati v torek na št. 976-41,
A VT0 ŠOLA LORENII
Mladinci!
Državno priznana avtomobilsk agencija
Po vozačih s patentom C—D—E, javnih in privatnih, je vedno veliko povpraševanje. Ce ai želite izboljšati položaj, ne odlašajte. AVTO SOLA LORENZI vam da na razpolago tovornjak «Fiat 640», avtobus «OM Tauros» in avtobus «Macchi» s prestavo na volanu.
MBčit
ZDRAVNIŠKI PREGLED NA SEDEŽU
IN UGOTOVITEV KRVNE SKUPINE
PRENOS LASTNIKA - KOLAVDAC1JA IN REVIZIJA Ulica S. Lazzaro, 17 — Tel. 24-245
ULICA VESPUCCI, 13 • Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu)
.  ...	fcw» UIIIW ) Iiujan ; , T bi
vsebuje osebne predmete in zlate' nari, Trg Valmaura 10: Vielmetti, zapestnice.	Borzni trg 12,
ZAH VA L A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi naše ljubljene mame in none
IVANE CIBIC
Prav tako lepa hvala č. g duhovniku, godbi, pevskemu zboru s Proseka-Kontovela in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Družine: CIBIC, NABERGOJ ln STARC
Prosek, Kontovel, Ljubljana, 10.XI.1963.
PFImofslcI "(fiTevnlk

10. novembra 196S
h inv na Uncu
Wk
predvaja danes 10. t. m. ob IS. uri film:
(PARMEŽANKA)
•17
L' PaHnigiana
MIMO MAN1RH1I CATHIRINt SPAAK sr “Ss*. SALVO RANDONE ANTONIO PIETRANGELI
V ponedeljek, 11. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
LA PARMIGIANA
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 10. t. m. ob 16. url Cinemascope barvni film:
Angeli con la pistola
(Angeli s piitolo)
Jabolko proti nesreči — samokres proti sovražniku
Igrajo: GLEN FORD, BETTE DAVIS, HOPE LANGE in ARTHUR O'COMELL
V ponedeljek, 11. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni Warner Bros film:
«IL CIELO E AFFOLLATO»
(Nebo je prenaseljeno)
Igrajo:
DANA ANDREWS, RHONDA FLEMING in TROY DONAHUE
KINO <R0SANDRA> BOLJUNEC
predvaja danes 10. t. m. ob 17.30 uri Cinemascope barvni film:
«GLI INESORABILI»
(Neizprosni)
Igrajo: BURT LANCASTER, AUDREY HEPBURN, AUDIE MUR-PHY in JOHN SAXON
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 10. t. m. ob 16. uri film:
«I DUE MONELLI»
(Dva pagutvca)
^fajbolj ganljiva igra JOSELITA V ponedeljek, 11. t. m. ob 16. uri barvni film:
«ARRIVANO I TITANI»
(Giganti prihajajo)
Igrajo: PEDRO ARMENDARIZ, JACQUELINE SASSARD in ANTONELLA LUALDI
SEJA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA ANDREJEVE DNEVE V GOBICI
V novi deželni ureditvi mora sejem zadobiti tudi mednarodno obeležje
Poziv Avstriji in Jugoslaviji\ naj se udeležujeta manifestacij v okviru sejmov Program sejma: mednarodno tekmovanje pevskih zborov in številno razstava
Na županstvu se je sestal od- goslavijo, naj sodelujejo na sej-
bor, ki pripravlja «andrejevanje» v Gorici. Predsedoval mu je odbornik za šport in turizem rag. Giuseppe Agati.
Agati je uvodoma navedel smer. nlce letošnjega sejma, zasnovanega na solidnejši podlagi, ter poudaril njegov poseben pomen v okviru bodoče dežele. Pozval je sosedna področja, Avstrijo in Ju-

R. E, D« A,T«A( Trst, Ul. F. Severo it. 5 b — Tel 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) Se Ae Fe Ae
in vse elektroavto predmete in nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK (LlSIANl) se vljudno priporoča
mu v okviru obstoječih dobrih in vedno tesnejših stikov. Sejem mo. ra po Agatijevi sodbi najti svojci mesto v deželi, upoštevati pa ga morajo tudi pri izdelavi gorišk^ ga regulacijskega načrta.	>
Prisotni so podprli predlog za ustanovitev stalnega sejmišča, ki naj razpolaga tudi s svojim zemljiščem. Smisel sejma je v povečanju trgovske izmenjave ter menjavi umetniških in kulturnih do. brin s sosedi. Zaradi tega odbor ne bo opravil svoje naloge, ko bo sejem končan, ampak bo moral proučiti izkušnje in jih uporabiti pri organizaciji prihodnjega sejma.
Po teh uvodnih načelnih ugotovitvah, ki zadevajo značaj in sedanje oblike Andrejevega sejma, so pregledali njegov program. Predvsem gre omeniti mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja «Corale Seghizzi». Povabilu so se odzvali en zbor iz Celovca in štirje iz Slovenije ter številni zbori iz naše dežele. Priredili bodo razstavo knjig največjih založništev ter vladne knjižnice v Gorici, natiskali bodo brošuro o sejmu in reklamne manifeste, ki jih bodo nalepili po vsej deželi in v inozemstvu. Za seznanjanje javnosti se bodo po-služili tudi domače in bližnjih ra. diotelevizijskih postaj. Tudi letos ‘bodo razstave industrije in obrt-ništva, kmetijstva, čipkarskih izdelkov, znamk, vina in srečolovi v korist zavoda Oddone Lenassi; program bo izpolnil «Piccolo Teatro».
Proučujejo tudi predlog za namestitev vinsfe razstave v predoru pod Gradom, vendar se or-
HfllllllllllllllllimillllinillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIMIItlllllllllllllllitllllllllllltflllllllllHIIIItlll
PRIPRAVE ZA <GRAN PREMIO» V GORICI
Tehniki nameščajo kulise in postavljajo telekamere
Vstop na oddajo bo prost kot na vse podobne oddaje RAI-TV
FIUTI
Za ponesrečence v Vaiontu so darovali Zvezd trgovcev naslednji rlje-ni člani: mesnica Mario Picciulin, Ul. 24. maja — 2.000 lir, pekarna Gaetano Azzano iz Ločnika 20.000 lir, kavama Italia, lastnica Maria Martinuzzi, Tržaška cesta 5.000 lir, trgovina z Jestvinami O. Vendramin, Korao Italija 10.000 lir, klobu-čarna Leban v Raštelu — 2-000 Ur, trgovina z jestvinami v Gradiški 31.000 lir, podjetje za trgovino z lesom Bramo v Ul. 24. maja 10.000 lir, garaža Egidio Zottar s Trga pred županstvom 5.000 lir, bar Tomadin na Korzu Italija 10.000 lir, papirnica Ofelia Tumin, Gradiška — 1.000 lir in trgovina z jestvinami Valter Buzzin iz Gradiške 1.000 lir.
Vse čitatelje in prijatelje našega lista obveščamo, da bomo našo nabiralno akcijo za žrtve katastrofe v Vaiontu zaključili 16. t. m. Kdor namerava še preko našega lista prispevati v ta namen, naj to stori do navedenega datuma. Takoj nato bomo celotni zbrani znesek izročili Italijanskemu Rdečemu križu v Gorici.
Včeraj dopoldne se je ustavila avtomobilska kolona TV pred kino dvorano Verdi, kjer bo v četrtek 14. novembra oddaja v okviru tekmovanja «Gran Premio» med deželama Furlanija-Julijska krajina in Sicilijo. Tehniki so znosili na oder kulise in jih postavili, da bi ustvarili ' primerno okolje, kjer bodo nastopali tekmovalci. V dvorani so namestili tu*ii tri telekamere, od katerih bo ena na odru, druga pred odrom, tretja pa na koncu dvorane. Takšna razporeditev kamer je najprimernejša za snemanje različnih pianov oseb, ki nastopajo na odru ali sodelujejo kot gledalci. Vstop v
dvoraho bo brezplačen. Gledalci pa bodo imeli priliko videti, kako poteka življenje na odru, kadar ni prenosa. Delavci ndmreč po vsaki sceni, ki je šla na ekran,-spremenijo -kuliserijo ter pošljejo na oder nove osebe, ki nastopajo v naslednji točki. Zamenjave se bodo izvršile v času, ko bo na ekranu nastopala ekipa iz Palerma. Strokovno osebje bo še v ponedeljek Urejalo zveze s pre-ndsnikom (tri Sv. Mihaelu. Nastopajoči se pripravljajo v dvorani Ginnastice, po vsej verjetnosti v torek pa se bodo preselili na oder kino dvorane Verdi.
KINO ŠKEOENJ
predvaja danes 10. t. m. ob 16. uri film:
LA GUERRA CONTINUA
(Vojna ee nadaljuje)
Igrajo: GIOVANNA RALLI
in JACK PALANGE

AUTOFORNITURE
CARLO LUPO
Trst, Ulica S. Francesco 18
Rezervni del) za avto Plat menjalniki, amortlzatorjl bati, ležaji, tesnltvenl obroči preobleke in preproge za avto
CINE FOTOMATKRIALE
SEGEL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
Dr. VRTOVEC JOŽE Or.)
specialist
M ustne in zobne bolezni asistent
na zobodravniškl univerzitetni kliniki
* P A D OV 1 Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci Ul. Milano Telefon 68-349
Tečaj srbohrvaščine
Slovenska prosvetna zveza v Tr-u bi organizirala tečaj srbo-hrva-;ega Jezika, če bi bilo dovolj pri-vljencev. Interesenti naj »e oseb-) javijo do 20. t. m na sedežu v L. Geppa 9 med uradnimi urami.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Radio Trst A
8.00	Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo; 10.00 Maša; nato Orkester Victor Young;
11.15	«Blisk nad Pacifikom», pustolovska zgodba, nato Na orglice: 12.00 Slov. nabožna pesem;
12.30	Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 «Zadovoljni Kranjci»; 15.10 Jam session; 15.30 Radijska novela; 15.55 Orkestra Touzet in Lemo*; 16.30 Popoldanski koncert; 17.50 Plesna čajanka- 18.30 Kino včeraj in danes;
19.00	Pojeta Mara del Rio in Nico Fidenco; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Sestanek v Lizboni; 20.00 Sport; 20.30 Znane melodije; 21.00 Iz slovenske folklore; 21.30 Beethoven; Simfonija št. 6; 22.10 Nedelja v športu; 22.20 Plešite z nami; 23.00 Malo znane skladbe.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «Ei campanón».
Koper
6.00	Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor «Vrba» iz Sovodenj; 10.00 Prenos RL;
10.30	Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Ulaiba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah;
15.15	Nepozabne melodije; 15.30 Domače pesmi >n melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermezzo;
19.30	Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
8.30	Vreme na ital. morjih; 8.20
F.	Oddani in njegoVa harmonika;, 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas: 11.25 Roditeljski kro žek; 14.00 De Bellisova Sonata za violino in klavir; 14.25 Nogometna tekma Italija-SZ; 16.16 V nedeljo skupaj; 17.15 Ital. pesmi in plesi; 17.30 Simfonični koncert- 19.00 Športni dnevnik; 20 25
G.	Ruffini: «I Paragreens a Parigi»; 21.00 Radijska križanka;
22.00	Luči in sence; 22.15 Simfonična glasba.
NEDELJA, 10. NOVEMBRA 1963
II. program	Ital. televizija
7.45 Jutranja glasba; 9,00 Od- 8.55 Nabožna oddaja; 11,30 daja za ženske; 9.35 Nedeljski Kmetijska oddaja; 16.30 Prenos motivi;	10.00- Glasbeni leteči športnega dogodka; 17.30 Nogo-
krožnik; 10.35 Glasba za praznič- metna tekma Italija-SZ; 18.30 ni dan; 11.35 Pevci; 12.00 Sport- TV — priredba: «Potnik za An-
karo»; 19.00 Dnevnik; 19.15 Srečanje s Johnom Sebastiano«!; 1955 Petnajst minut z Arturom Testo; 20.10 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-priredba; «Pismo»; 23.40 Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	G. Verga - A. Nikolaj: «L maestro dei ragazzi»; 18.55 Rakete dr. Goddarda; 19.30 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 Tito Gobbi- 21.50 Današnja Kalifornija; 22.36 Srečanje z Neilom Sedako.
Ponedeljek, 11. novembra
Od 8,30 do '13.05 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik: 19.15 Simfonični koncert; 20.05 Sport; 20.30 Dnevnik. 21.05 TV-tednik; 22.05 Poje Pat Boone; 22.50 Upor na Madžarskem, ob koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 F. Schiller:	«Wallenstein», ob koncu
Športne vesti.
Jug. televizija
10.00	Kmetijska oddaja;' 11.30 «Novi sosedje» — zgodba za o-troke o Denisu; 16.15 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v na-
■ miznem tenisu; 17.25 Nogometna tekma Sovjetska zveza : Italija - magnetoskopski posnetek; 19.00 Sportha poročila; 19.10 Disneyev „	svet — Ljudje in	kraji;	20.00
107/i I TV dnevnik; 20.45 «Romeo, Ju-I lija in tema» — češki film; 22.13 Poročila.
Matinejski koncert; 11.30 Nedelj- Ponedeljek, 11. novembra sita reportaža; 11.5o Solistični in- 10.40 Šolska ura: Izlet v lede-strumenti; 12.05 Naši poslušalci no dobo; 15.20 Ponovitev šolske čestitajo 13.30 Za našo vas; 13 50 ure; 17.30 Angleščina na TV; Koncert; 15.15 Nedeljsko glasbe- 18.00 TV v šoli; Od načrta do iz-no popotovanje; 16.00 Humore-	gotovljene	zgradbe;	18.30	Poro-
ska tedna; 16.10	Humoreska;	17.15	čila; 18.35	«Peter	— atomski
Radijska igra; 19.05 Glasbene raz- znanstvenik» — lutkovna igrica; glednice; 20.00 Izberite melodijo; 19.00 TV obzornik; 19.30 Teden-21.00 «Neznani	Čajkovski»;	22.10	ski športni	pregled;	20.30	Pavle
Zaplešite z nami; 23.05 Glašbeni Ugrinov: «Zlati prsti» —TV igra; 23.12 Zabavni 'nok-
ne napovedi; 12.10 Plošče tedna; 14.30 Teden aktualnosti: 15.00 Jesen ni žalostna; 15.45 Neapeljske pesmi; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport;
18.35	Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20.35 Sama glasba; 21.00 Športna ’nedeljaf
21.35	Glasba v večeru.
III. program
7.05 Schubertove skiadbe; 17.30 G. Guechner: «Lena e Leonce»;
19.00	Poulencove skladbe; 19.13
Španska kultura; 19.30 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Stravinski; 21.20 Hin-demithova opera:	«Mathis der
Maler».
Slovenija
6.00 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 Iz albuma pesmi; 9.05 Naši poslušalci Čestitajo;
10.00	Se pomnite, tovariši...; 10.30
| 11 it rt» |Mi|iruvilu
in (triMlaja I V aparatov I pralnih wirojev I elrklr«»(>ot*|M»ilinjskih
prrdmHov
I 5?<trf.oTREVISAN |
1 Trst, Via S Nicolò 21, tel 24 01» 1 Popravila: ViB delle Milizie 3, telefon štev 76-276
intermezzo; turno,
21.30 «Bobovac — rezidenca bo-sanskih kraljev»; 22.00 Poročila.
ganizatorji že sedaj zavedajo težav tehničnega in higienskega značaja, katerim je treba po naši sodbi prišteti tudi prepih v predoru.
Sestanku so prisostvovali odbornika Agati in Moise, občinski
svetovalec odv. Sfiligoj, zastopniki obrtnikov Vižintin, kmetijskega nadzornlštva dr. Vianello, tr-govinske zbornice Merlo, arhitekt Riaviz, trgovec dr. Searano za «Co. rale Seghizzi», De Simone in Cu-mar za prò Loco, dr. Formentini in zastopnik filatelistov dr. Pel-lis,
/ DRŽAVNIM PRISPEVKOM V ZNESKU 3,2 MILIJONA LIR
Goriški vrtnarji bodo prejeli brezplačno seme za povrtnino
Ugodnosti veljajo samo za tiste vrtnarje, ki pridelujejo povrtnino za tržSče
Kakor smo že poročali v našem listu, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo namenilo goriikemu kmetijskemu nadzomištvu vsoto 3,2 milijona lir za nakup izbranega semena povrtnine domače proizvodnje. Brezplačno ga bodo razdelili neposrednim obdelovalcem in spolovinarjem, ki pridelujejo zelenjavo za potrebe tržišča. Pri razdelitvi so torej izključeni vrtičkarji, ki pridelujejo zelenjavo samo za družin ske potrebe.
Kdor hoče prejeti seme, mora napisati prošnjo na obrazcu, kjer so navedene vrste zelenjave; paradižniki, solata, cvetača, fižol in grah. Za vsako vrsto se lahko zahteva
spevek pa znaša največ po 5.000 Ur za vsako vrsto.
V prvi vrsti bodo upoštevali prošnje vrtnarjev iz okoliških centrov, in sicer iz Gorice, Sovodenj, Tržiča, Ronk, Starancana, Turjaka in Gradeža, kjer bodo razdeljevali vse vrste semena. V Steverjanu, Krmi-nu in Dolenjah pa bodo delili samo semena paradižnikov, graha in fižola.
Prošnje bodo pisali vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu kmetijskega nadzornlštva v Gorici ter na podružnicah v Konicah, Krminu ln Gradiški. Vsi pridelovalci zelenjave, ki jih to zanima, naj se zglasijo v poprej navedenih uradih najkasneje do 5. decembra.
največ tri vrste semen, državni pri-
KMETUSKft KONFERENCA V VIDMU
Potrebna je temeljita reorganizacija a tehniko na industrijski osnovi
Kako znižati proizvodne stroške in zvišati dohodke v kmetijstvu - Najprej je treba reorganizirati državno upravo ki potem šele posamezna gospodarska področja - Za predsednika ANCA v Italiji ni spolovinarskega problema - V kratkem kmetijska konferenca tudi v Gorici
V prostorih trgovinske zbornice v Vidmu je pokrajinska Zveza mladih kmetovalcev (ANGA) organizirala včeraj dopoldne konferenco o aktualnih kmetijskih problemih, katere se je udeležilo okrog 200 kmetijskih predstavnikov iz vse pokrajine in tudi nekaj zastopnikov iz Gorice, med katerimi je bil predsednik goriških mladih kmetovalcev grof dr. Formentini.	"
Konferenco Je otvorii predsednik videmske ANGA Asarta, ki je predstavil prisotnim oba predava telja, univerzitetnega profesorja Uga Papija iz Rima in predsednika državne Zveze mladih kmetovalcev posl. Bignardija. Obljubil je tudi, da bodo v kratkem organizirali še eno konferenco s temo «Cene in stabilizacija kmetijskega trga»,
Nato je dal besedo prof. Paplju, ki je obravnaval predvsem kmetijsko tehniko, razvoj kmetijske proizvodni1«! in'‘pfeoWmbo kmetijske posesti v. skladu z napredkom tehniM. Pouidarij je nujnošf; da se bo moralo v prihodnjih letih število kmečkega prebivalstva znižati in da bo treba zemljo,! ki ni dovolj donosna, nameniti bolj donosnim kulturam. Omenil je težave, ki ovirajo racionalno aplikacijo moderne tehnike v kmetijstvu. predvsem je potrebna temeljita agrarna reforma }n arondacija ter povečanje kmetijskih posestev do take mere, da bodo v resnici rentabilna in da se bo povečal dohodek od kmečkega dela. Govornik Je poudaril nadalje, ds je država dolžna pomagati kmečkim posestvom v obdobju njihove transformacij», vendar mora biti ta pomoč v skladu z dohodki drugih sektorjev in s finančno razpoložljivostjo države, ker bi sicer Rrišlo do inflacije. Kar se tiče *poip»inar*tva je bil govornik mnenja, da ima v sebi tudi nekaj dobrega in da bi bilo treba predvsem pogledati, če je ta oblika zmožna racionalisacije, če je zmnž na se industrializirati in komer-cializirati. Zaključil je, da bi moral« država programirati najprej svoje delo ln svoj ustroj in nato šele uvesti načrtovanje tudi v posamezne gospodarske panoge, med katerimi je tudi kmetijstvo.
Drugi govornik Bignardi Je govoril o praktičnih reformah v agrarni pplitiki. Omenil je, da je preobrazba kmetijstva v polnem teku in da se je napravilo v zadnjih 10 letih vec kot prej v 100
letih Kmečko prebivalstvo je v zadnjih desetletjih padlo od 90 na 22 odstotkov celokupnega prebivalstva v državi. Poudaril je, da bi bilo treba v vsakem okolišu razviti take kulture, ki so za krajevne razmere najbolj prikladne in najbolj donosne. Omenil je tudi dopolnilno kmetijstvo, ki se razvija v krajih, kjer Je tudi industrijo in je prebivalstvo med letom zaposleno deloma v kmetijstvu deloma v industriji. Poudaril je nadalje, da sedanji čas zahteva znižanje proizvodne cene i« obenem zvišanje plač v kmetijstvu, kar se da doseči edino s temeljito preobrazbo ln mehanl zacljo ter arondacijo kmečke posesti, Vendar pa je govornik istočasno branil spolovinarstvo (je namreč liberalec) in dejal, da ta problem sploh ne obstaja, ker da gredo spolovinarji tam, kjer delov, ni pogoji niso dobri, sami proč in sicer v industrijo. Ob koncu je polemiziraj tudi z Lombardijem (PSI), češ da socialisti podpirajo le delavce v industriji, ne pa v kmetijstvu.
Sledila je debata, pri kateri se je oglasilo več govornikov. Poslanec Taverna Je poudaril potrabo, da bi bilo treba znižati davčna bremena v kmetijstvu in zaščititi cene kmetijskim proizvodom. Dr. Giacomelli pa je kritiziral korupcijo v državi. Za primer je navedel, da posamezni kmet ne more dobiti več kot 3000 lir državnega prispevka za nakup semen; pri tem pa ima toliko poti in stroškov, da se mu to ne izplača. Inž. Morelli j« poudaril, da je treba
kmečke delavce staviti v isto vrsto kot v industriji.
Konferenco so zaključili nekaj pred 13. uro. Proti koncu tega meseca bo podobna konferenca tudi v Gorici, kjer bodo obravnavali predvsem vprašanje vinograd, ništva in zaščito briških vin.
Obsodba mladega tatiča in sleparja
Goriško okrožno sodišče Je na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo med drugim tudi zadevo 24-letnega Angela Longa iz Catanie, ki pa je sedaj v zaporu v Cremi, in ga ni bilo pri razpravi.
Po obtožnici je Longo zagrešil v avgustu leta 1939 vrsto kaznivih dejanj v Gradežu. Nekega popoldne ga je policija zasačila, ko je pobral na pločniku v Gradežu za 150 lir drobiža, ki so ga mimoidoči pustili poleg nekaterih risb, ki jih je na pločniku napravil slikarski učenec Nicola Picei. Pri' preiskavi so potem ugotovili, da je obtoženec kaikih 12 dni stanoval v penzionu «Kalypso», ki je last Marije Kjuder iz Trsta, ter ga upravlja gospa Cigoj. Longo je po 12 dneh zapustil penzion ne da bi plačal svoj dolg in poleg tega je neki ženski, ki je bila gost v Isti hiši, odnesel 2000 lir iz njene torbice.
Ko ga je policija Izsledila, ao ga prijavili sodišču zaradi obeh tatvin in zaradi sleparije. Pri sodni razpravi je bil Longo obsojen na 15 dni zapora zaradi prvega
V nedeljo, 3. novembra je umri 68-letni Alojz Semolič s Poljan št. 3. Pokojnika so pokopali naslednji dan, v ponedeljek, 4 novembra v Doberdobu. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko njegovih sovaščanov in prebivaloev iz Doberdoba. Pokojnik je bil saveden Slovenec in priljubljen med domačini. Prizadetim svojcem izrekamo naše najgloblje sožalje.
prestopka, glede drugega prestopka pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Kar se tiče sleparije so ukinili sodni postopek, ker ni bilo tožnika.
Obtoženca Je uradno b”anll odv. Devetag. Drž. tož. dr. Delfino; preds. sod. dr. Storto; zap. Dandone.
Faganel razstavlja v genski pasaži
V pasaži poleg goričke hranilnice razstavlja svoje slike Robert
Faganel iz Trsta. Razstava bo odprta še danes
Uspelo predavanje, dr. HIavatyja v klubu Simon Gregorčič
V	četrtek j» v klubu «Simon Gregorčič» predaval o medicinskem m literarnem srcu dr. Robert Hlavatg iz Trsta. Naš tržaški rojak je bil tokrat it tretjič med gonikim občinstvom, najprej s samostojno razstavo akvarelov, potem pa la s predavanjem o umetnih smereh v slikarstvu. Njegov tretji nastop v Gorici je Številno'občinstvo zelo toplo sprejelo ter ga za njegovo zares poučno in obenem prijetno podano snov nagradilo z iskrenim aplavzom. Ob koncu je predavatelj povedal zelo pametno misel, ki sodimo, da jo je vredno zabeležiti. «Predavanja imajo namen — je dejal — da se učimo in za. bavamo obenem, predvsem pa da se zbiramo, zakaj če smo skupaj, smo nekaj, če živimo vsak zase, nismo nič »
V	klubu «Simon Gregorčič» bo Slovenska prosvetna zveza priredila v tej »ezoni večje Število predavanj, o katerih bomo občinstvo pravočasno obveščali m g a vabili k udeležbi.
Z motociklom je zavozil s ceste
Včeraj okrog 14 ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 32-letnega Bruna Coceanlja iz Kaprive, ki je malo prej blizu cerkve v Farri zavozil z motociklom s ceste, padel In se poškodoval. V bolnišnici to ugotovili, da se je ranil na lasišču, razpraskal po obrazu in dobil pretres možganov. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Cestna policija lz Gorice je napravila zapisnik.

GORIŠKI NOGOMET
Juventina igra doma Sovodnje pa v Romansu
Podgorci bodo danes počivali
Standreška Juventina bo danes popoldne nastopila na domačem igrišču proti ekipi Cormontium iz Krmina. Gostje bi za Juventino ne smeli predstavljati zelo trdega oreha, vendar se le prerado zgodi, da pride prav v takih primerih do presenečenj, zlasti če se domači igralci ne bodo dovolj potrudili.
Sovodenjci pa bodo danes nastopili v Romansu proti tamkajšnji B ekipi, ki je precej nevaren nasprotnik. Vendar pravijo Sovodenjci, da so se dobro pripravili za ta nastop in bodo skušali ohraniti svojo dosedanjo nepremaga-nost, saj so doslej odnesli iz vsake tekme vsaj po eno točko. Isto bodo seveda poskusili tudi danes f Romansu.
Podgora pa bo danes počivala In bo lahko prost dan izkoristila ta koristno treniranje, kar se ji bi lahko poznalo naslednjo nedeljo.
Trčenje treh vozil
Včeraj zvečer okrog 19.30 ure Je prišlo na križišču Ul. S. Chiara in Mameli s Korzom Verdi do trčenja med avtom Fiat 600 z vespo 150 in mopedom lambreta 48 pri kate-rem so bili trije laže ranjeni.
Po Ulici S. Chiara Je privozil do križišča svoj avto Fiat 600 C 39-let-ni uradnik Antonio Bello It Pordenona. Na križilču se je srečal z mopedom, ki ga Je volli le Ul. 8. Giovanni proti pošti 41-letni Bruno TacoWno, uradnik, stanujoč v Gorici Ul Škodnik 4. Po krajšem o-klevanju kdo bo del komu prid nost je prišlo do trčenja med obema voziloma. V tistem trenutku pa je po Korzu Verdi od pošte sem privolil« na veapl le 29-letna de-
lavka Marta Komic iz Steverjana štev. 7. Na zadnjem sedežu pa ie sedela Se Aurella GUI! lz Gorice Ul. S. Giovanni 9. Tudi vespistka se je s svojim vozilom zadela v avto.
Pri trčenju Je Marta Komic dobila lažje poškodbe na obrazu m nosu in so ji v civilni bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo oicre-vanja v petih dneh. Njena sopotnica Gilli ima udarec na desnem sencu in bo okrevala v štirih dneh. runo Tacchino, ki se je udaril v križno kost in se je odrgnil na levi in udaril na desni nogi pa bo tudi okreval v štirih dneh. Avtomobilist Je ostal nepoškodovan in tudi avto je bil le malo odrgnjen.
Na kraj nezgode Je prišla izvidnica prometne policije, ki Je napravila zapisnik.
Martinovanja :
V 1
v Standrežu
Prosvetno društvo «Oton Župančič» it Atandrrža priredi v ponedeljek, 11. novembra ob 80.30 tradicionalno martinovanje v svojih prosvetnih prostorih. Prireditev bo združena s kratkim zabavnim programom.
v Pevmi
Prosvetno društvo «Nal prapor» v Pevmi priredi v soboto, 18. novembra zvečer v dvorani tradicionalno martinovanje, ki bo četrto po vrsti. Pridne žene bodo po stari navadi pripravile večerjo, sledil bo krajši kulturni program in pa prosta zabava. Vstop samo z vabilom.
.......................................................................................■iiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiii..........um.................................................
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Od 3. do 9. novembra se Je v go-rlškl občini rodilo 23 otrok, umrlo je 13 oseb, porok Je bilo 3 in oklicev 5.
ROJSTVA: Ugo Dornik, Fabio Silvestri, Marco Trangoni, Alessandro Sellan, Mario Di Cecco, Carlo Cotič, Mauro Decorte, Martina Vittori, Renata Boecardo, Alessandro Pieri, Daniela Rossi, Graziella Quarantotto, Roberta Roset, Maurizio Liotile, Alberto Carbone, Ludo Ge-rln, Marco Crasnich, Flavio Cecot, Mariapia Perusln, Marina Furlan, Virgilio Cociannl, Chiara Grusovin, Laura Zio.
SMRTI: 71-letna Maria Bressan, por. Santolin, 41-letna Nada Bevcar, 75-letna Carolina de Bosizio, 64-let-ni Giordano Pavoni, električar 30-letni Roberto Rohl, kovač 59-letnl Albino Furlan, 85-letna Maria Blažič, vd. Daneucic, 58-letni Antonio Calligaris, 38-letna Nelda Spadiglle-ri, 54-letni Francesco resela, poldrugo uro star Mario Di Cesco, 70-let na Valerla Giacconi, vd. Capponar!, 81-letna Orsola Belingar, vd. Pintar.
POROKE, tekstilni delavec Giuseppe Colella in irizerka Sonja Bri-sco, občinski uradnik Gianfranco Siili in Maria Celso, železniški u-službenec Giulio Cargnel in tekstil-ka Gianna Bregpnt.
OKLICI: trgu »ski pomočnik Sergio Montini in delavka Olimpia Corso, karabinjer Luigi Bettolini in Maria Gamieoek, delavec Aristide Coiai in Norinda Carlon, profesor Stanislao Kojanec ln profesorica Franca Michalon, trgovski zastopnik Ennio Depoli in učiteljica Maria Luisa Lenot.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul Carducd št. 12, tal. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-vlšjo dnevno temperaturo 18 stopinj ob 13.20 in najnltjo 8,2 stopinje nad ničlo ob 6.10. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 88 odstotkov.
v Gorici
VERDI. Zaprto zaradi priprav na oddajo «Gran Premio».
CORSO. 15.00: «Il Boom», A. Sordi ln G. M. Canale. Italijanski emo-beli film
VITTORIA. 15.15: «Le gladiatrlci», S. Andersen in J. Robinson Italijanski cinemascope v barvah
CENTRALE. 14.30: «Il ranch delle tre campane», J. Me Crea in T. Malone. Ameriški barvni film. v Tržiču
PRINCIPE: «Per sempre con te», Connle Francis, Paula Prentiss ln Dany Robin. Kinemaskopski barvni film.
NAZIONALE. «L’ultimo dei Vikin, ghl», Andrea Aureli. Barvni f«m.
EXCELSIOR: «La Pupa», Jack Palane«.
AZZURRO: «Duello nel Texas», Richard Harrison in J. R. Stuart. Barvni film.
v Ronkah
RIO: «Mafioso», Alberto Sordi.
EXCELSIOR: «Pugno proibito«, Elvis Presley in Lola Albright.
Jutri zvečer prihod Beograjčanov v Trst
ll razgovoru s tajnikom
z borbenostjo io vnemo mladih
Beograjska enajstorica — Stoje: Milovanovič, Krivokuča, Gavrič, Vidi. nič, Collč, Marič. Čepe: Samardžič, Banovič, Cebinac, Gugleta, Skoblar
DANES POPOLDNE NA OLIMPIJSKEM STADIONU
—  — ......... ...—	i' — - »ni » «i
Italija-Sovjetska zveza
(v povratni tekmi osmine finala)
za evropski pokal narodov
ZA TEKMO S SANTOSOM
MILAN ODPOTOVAL V RIO
MILAN, 9. — Danes so odpotovali z letalom v Rio de Janeiro igralci Milana, ki bodo v četrtek odigrali povratno tekmo za medcelinski pokal s Pelèjevim Santosom.
Od igralcev je najbolj v formi Mora, medtem ko Maldini še ni popolnoma okreval od poškodbe na nogi. Zaradi tega je njegova prisotnost v moštvu še v dvomu. Milančani bodo verjetno nastopili v naslednji postavi:
Ghezzi, David, Trebbi, Pelagalli, Maldini, Trapattoni, Mora, Sani, Altafini, Rivera, Amarildo.
V prvi tekmi s Santosom, ki je bila v Milanu 16. oktobra, so
RIM, 9. — Jutri, v nedeljo, bo sovjetska nogometna reprezentanca prvič nastopila v Italiji v povratnem srečanju osmine finala turnirja za evropski pokal narodov. Jutri bo drugi dvoboj med nogometnima reprezentancama Italije in Sovjetske zveze. V prvi tekmi so Italijani izgubili 2:0. Upali so, da bodo to ovito z lahkoto prebredli in marsikdo je bil prepričan, da bodo «plavi
v povratni tekmi zadali sovjetskim nogometašem še hujši udarec. Toda danes ni več takega optimizma. Sovjetski igralci so že v sredo na .trening tekmi v Toulousu pokazali izredno živahnost in tehnično zelo dobro izvedene akcije. Da so v izredni formi, so pokazali tudi med včerajšnjim treningom.
Sovjetska zveza je zato, ne glede na postavo, ki jo bo Beškov poslal na igrišče, zelo trd oreh za Italijane. Domačini bodo morali goste, če si seveda želijo zmago, premagati v hitrosti, z o-rožjem vneme in predvsem s tehniko. Skratka: diktirati bodo morali lastno igro in se ne bodo smeli prepustiti toku, kot se je to
Zanimanje za odločilno tekmo za pokal sejemskih mest med Juventusom in Beogradom postaja dan za dnem večja. Ukrep, da na stadion ne bodo pustili več kot 13300 oseb, je dal le pospešek v smeri zanimanja in je vzbudil, glede, da so to število v preteklih letih večkrat brez škode presegli, ne samp na ostre kritike temveč tudi pikre pripombe.
Večina ljubitelejv nogometa upa, da bodo pristojni organi preklicali ta sklep. To upa tudi tajnik OFK Beograd tov. Lišanin, ki je le v Trstu, kjer bo uredil vse potrebno za nastanitev igralcev.
2e danes se bo Lišanin sestal tu-
di s tajnikom turinskega Juven-tusa.
Tajnik beograjskega kluba je prepričan, ker pozna športno vzgojo Trlačanov, da ne bo prišlo do izgredov. Zaradi tega bi morali izkoristiti kapaciteto tržaškega stadiona in dati tako možnost tukajš-. illuni  n,umu,|,mI,nm,
TRIESTINA V OSMEM KOLU B LICE
Nobenega izgleda za uspeh v Palermu
Toro s v vratih namesto poškodovanega Di Vincenta
Nobenih izgledov za Triestino danes na igrišču Favorite v Palermu. Ce prejšnjo nedeljo ni zmogla neodločenega izida v tek-
NOGOMET DANES
« UDA
SPAL-MANTOVA
B LIGA
ALESSAN DRI A-N APOU
Roversi
BRESCIA-CAjGLIARI
Rigato
FOGGIA I.-S. MONZA Gambarotta PADOVA-VENEZIA Marchese
PALERMO-TR1ESTINA
Carminati
PARMA-VERONA H.
Righi
POTENZA-LECCO De Marchi
PRO PATRIA-CATANZARO Monti
UDINESE-COSENZA G ri gnani VA RESE-PRATO Zanchi
mi z enajstorico z najbolj sterilnim napadom, tudi danes ni mogoče več pričakovati v dvoboju z boljšim Palermom. Razlogov za ta pesimizem je več. Predvsem v vratih Triestine ne bo Di Vincenza, ki se je ,v Potenzi poškodoval. Njegovo mesto je prevzet Torfls, v Katerega pa ni mogoče zaupati kot v mladega vratarja Interia, ki je na. posodo Triestini. Na drogi Urani pa si Palermo zeli in tudi potrebuje točke. Domačini bodo tudi skušali zabrisati slab vtis po drugem sezonskem porazu in ker je prilika edinstvena, jo bodo pošteno izrabili.
Tržaško moštvo bo nastopilo, z izjemo Di Vincenza, v isti postavi, ki je izgubila v Potenzi. Sicer je trener Montanari prejšnjo sredo med trening tekmo v Castellamare di Stabia preizkusil Greca kot stoperja in Man-tovanija na krilu. Igralca nista zadovoljila, zaradi česar ni izključeno, da bo trener ostal raje pri že preizkušenih igralcih. Pa čeprav mu niti ti ne dajejo garancije za kolikortoliko u-spešen nastop.

POTOVALNI
URAD
«A V K O K A»
Trst
Ul. Cicerone 4, tel. 29243
| ima na razpolago vstopnice I za nogometno tekmo ■■■
OFK BEOGRAD-JUYENTUS
ki bo 13. novembra v Trata

njim navijačem, da prisostvujejo mednarodni tekmi, ki jim bo prav gotovo nudila lep ulitek.
Tov. Lišanin je priznal, da je Juventus močnejše moštvo. «Toda naši igralci, v to ste lahko prepričani ,» je pripomnil s prepričljivo zgovornostjo, «bodo tehnične pomanjkljivosti nadoknadili z vztrajnostjo in borbenostjo, ki sta odliki mladih sil». Ze ker smo pri tem, naj omenimo, da je povprečna starost igralcev beograjskega kluba 22 let. Najstarejši (29 let) je vratar Vidinič, ki je bil pred leti najboljši na svetovni jakostni lestvici. Njegova zvezda je trenutno zatemnila, sedaj pa ponovno nastopa s sigurnostjo prejšnjih let. Najmlajši pa je srednji krilec Krivokuča, ki ho decembra praznoval 19. rojstni dan. V beograjskem moštvu dva igralca izstopata pred drugimi tako po učinkoviti igri kot po slavi. Ta dva sta 21-letna člana jugoslovanske reprezentance Samardžič in Skoblar. Njuna igra v tandemu je izredna in se na zelenem pravokotniku znajdeta kot dvojčka. To sta večkrat pokazala, a najbolj med tekmo z Madžarsko, ko je Skoblar dosegel gol na Sa-mardžičev p redložek, Samardžič pa na Skoblarjev. Naj omenimo še, da je Skoblar 14-krat oblekel dres jugoslovanske reprezentance, Samardžič in Vidinič pa osemkrat.
Ta enajstorica, sestavljena izključno iz študentov (edino Gu-gleta uči na visoki šoli za telesno vzgojo in obenem nadaljuje študij) razpolaga z zelo dobrimi in predvsem perspektivnimi nogometnimi elementi. Tdko so npr. na seznamu kandidatov za olimpijsko moštvo Marič, ki je med beograjsko tekmo popolnoma onemogočil Sivorija, dalje Banovič, Gugleta, Milovanovič in tudi Samardžič. Skoblar ne pride v poštev, ker se je udeležil svetovnega .prvenstva v Ciiu.
S temi podatki nas je seznanil prijazni tajnik OFK Beograd, ki je izrazil upanje in prepričanje, da bo moštvo, ki ga on predstavlja, pokazalo, kot že v Turinu in v Beogradu, prijetno in tehnično dobro igro. Ni hotel pa se izjasniti o prognozah.
Omenil je le čuden potek, sicer lojalne in lepe igre v Beogradu Tu bi morali Beograjčani izgubiti. Kasneje se je položaj spremenil in z več sreče, bi lahko zmagali z večjo razliko. «Toda v srečo ne verjamem preveč», je pristavil tov. Lišanin. Vse je le odvisno od u-činkovitosti ali zapravljivosti i-gra Icev».
Beograjski nogometaši bodo prispeli v Trst z večernim vlakom v ponedeljek ob 19.35. Igralci se bodo nastanili v hotelu Regina (bivši Balkan). Z njimi bo dopotovalo v naše mesto kakih 500 navijačev in ni izključeno, da bodo prišli v Trst tudi športni novinarji največjih beograjskih in tudi zagrebških časopisov. Med temi bi moral biti tudi napovedovalec beograjskega radia Markovič Baje bo prišla tudi ekipa televizijskih snemalcev, ki bo posnetke posredovala v naslednjih dneh jugoslovanski javnosti.
zmagali Milančani 4:2.
m mu, 00 M ,/.% Sh*S r;*m ¥
iiiiiiminimtinn, nntmiiiiim inni, „i„i,, m ii„i„„„,„„,„n„i„„„,	i, „„i, iiiiii, itnt, u, iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiui
LESTVICE IN POKALI ŠPORTNEGA TEDNA
Pokal SKGZ
(za najboljše	rezultate).
CANKAR	215 to
ŠKAMPERLE	173,75
BARKOVLJE	63,75
ROCOL	59,5
DOM (Rojan)	44,25
DIJAŠKI DOM	40
BREG	22
ZGONIK	15
SPDT	14
JADRAN	10
PROSEK	2
SKEDENJ	0,75
Vel. Repen, Bani, Sirk (Križ), Trst	' 0
Pokal SPZ
(za’največ aktivnih udeležencev) L	Cankar	6Q	točk
2.	Škamperle	43
3.	Barkovlje	35
4.	Dijaški dom	20
5.	Zgonik	18
6.	Dom (Rojan)	15
7.	Rocol	11
’ 8.	Jadran	9
9.	Breg	8
10	SPDT	7
11.	Prosek	5
12	Sirk (Križ), V. Repen 4
14.	Skedenj, Bani	2
Pokal «PRIMORSKI DNEVNIK»
(za
	Pokal J. F. KREK		CANKAR	141,75 točke
(za najboljše izide v. namiznem			ŠKAMPERLE	100,75
	tenisu)	t	ROCOL	59,5
			BARKOVLJE	54
i.	Dom (Rojan)	22,75 točke	DOM (Rojan)	44,25
2.	Škamperle	17,75	DIJAŠKI DOM	33
3.	Cankar	7.5	BREG	22
4.	Barkovlje	4,25	ZGONIK	15
5.	Zgonik	5	JADRAN	10
6.	Rocol	3.5 '	SPDT	i	8
7.	Dijaški dom	1,5	PROSEK	2
8.	Skedenj	0,75	SKEDENJ	0,75
Pokal MI
(za najboljše ženske izide)
1.
2.
3.
4.
Cankar Škamperle Barkovlje Dijaški dom
70.5	točke
66.5 24,75 22
Pokal SPDT
(za planinsko-orient. pohod)
1.
2.
3.
4.
5.
Škamperle
Cankar
Roco)
Barkovlje
Prosek
22 točk 8 6 4 2
Pokal BOR
(za največ aktivnih mladincev)
1	Cankar	u	točk
2.	Barkovlje	10
3.	Dijaški dom	9
4.	Škamperle, Zgonik 8
6.	Breg	7
7.	Dom (Rojan)	4
8.	Rocol	2
večkrat zgodilo. Zadnjič so to napako ponovili v Sofiji, kjer so «kadeti» postali zelo lahek plen bolgarske B reprezentance.
Sedaj nam ne preostaja drugega kot govoriti o' obeh enajstoricah.
RAI TV bo oddajala tekmo Italija . SZ v direktnem prenosu z začetkom ob 14.20. Istočasno bo tudi radijski prenos. Ob 21.50 pa bo na drugem kanalu registriran prenos.
.....— — ..........
Italijansko postavo je Fabbri že najavil. V primerjavi ž moskovsko je v njej pet novosti. Namesto Negrija bo v vratih Giuliano Sarti, desni branilec pa bo Bur-gnich. Mesto Maldinija, ki je v Moskvi razočaral, je tako postalo last igralca Interja. Napad pa bo tri petine prenovljen. Medtem ko je bil Bulgarelli v Moskvi krilo, bo v Rimu desna zveza. Med novimi imeni pa so Domenghini, Mazzola in Menichelli. Ostale pa je Fabbri potrdil in sicer: Faechettl-ja, Guarnerija, Salvadoreja, Tra-pattonija, Bulgarellija in Rivero. Naj pripomnimo, da ta postava ni zadovoljila vseh in se sliši na račun nje precej kritik.
Beškov pa je dal obkrožiti sestavo reprezentance s pravcato tajinstvenostjo. Ze v Moskvi je poslal na igrišče postavo, ki ni odgovarjala tisti, ki jo je dan prej napovedal. V Rimu pa ni hotel ničesar napovedati, s čimer je spravil Italijane še bolj v zadrego. Zelo verjetna bo Beškov potrdil postavo, z redkimi izjemami, ki je zmagala v Moskvi. Za vratarja bo določil, sicer priletnega, a zelo prisebnega ' Jašina, medtem ko bo mesto poškodovanega Dubinskega verjetno prevzel Glotov. V napadu bo Ivanov gotovo igral, medtem Jco bo za o-stala mesta morbi izbrati, med naslednjimi igralci: Metreveli, Hu-sajnov, Meški, Ponedeljnik, Ci-slenko in Malefjev.
- - — -
☆
ARETTA
med elegantnimi urami Švicarske marke je najcenejša
☆
ARETTA
ULTRA T HIN
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno prozo Jadran-Južaa Amerika — via Zahodna Afrika (Hljeka Split, Napoli, Genova, Martelli«, Casablanca. Dakar. Conakry. Tako-radl. Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno Hallo okoli sveta (la Jadran« v Indijo. Indonezijo. Japonsko. ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vtem sveta t modernimi tovornimi ladjami od MM do it.M« ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja sSplotna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 24. le na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran	Telezi: «35—22, «35—23
Telefoni: 72-17« do 72-177
HOTEL „SLON“
LJUBLJANA ritova 10 tel. 20644 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo »poStovaug javnost na naše usluite, ki lih nudimo v kletni restavraciji, kjei si tanko postrežete s hladnimi In toplimi maticami, Kosilom In večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenan.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moder..o urejeni hotelski r» stavraclji Vam nudiino vse domače m tuje specialitete Dnevno večerni koncert v kavarni V nočnem HAH U se lankv vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon J0-641-4«.
Fernando Benitez in Carlo Fuentes o mehiški ; književnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
nje in ki splch ne znajo španskega jezika. Plemena gojijo, stare azteške običaje — verske, žrtvene obrede, zaklinjanja, ča-i rodejstvo in podobno. Benitez je v svojih romanih književnik, novfhar, etnolog in zgodovinar, obenem.
BENITEZ: Na svojih potovanjih po Mehiki sem spoznal-pri-* rodo, kraje, ljudi, legendo in anekdoto. Zgodovina me je usmerila v etnologijo in roman. Za svoj roman Stari kralj sem črpal snov v zgodovinski in družbeni stvarnosti. Dogajfnjel se odvija v obdobju naše revo-, lucije, njegov junak je stari voditelj države, ki mora bežati iz’ prestolnice s svojimi sodelavci, pristaši in državnim arhivom. Vlgk, prenatrpan z ljudmi in materialom, napadejo upornikj. Stari voditelj se zateče v pia-' nine in tava od vasi do vasi. Na koncu ga v neki koči ubijejo njegovi najzvestejši pristaši. Povest ima zgodovinsko osnovo, a je istočasno tudi simbolična. Globoko me je namreč pretreslo pripovedovanje nekega etnologa o običaju pri nekaterih afriških plemenih, da ostarelim voditeljem odredijo samomor in če se prizadeti uprejo temii ukazu, jih mlajši sami pokončajo.) Družbe, pri katerih se življenji ska sila nenehno obnavlja, ki» so v nenehnem gibanju, so ne-1 kako usodno prisiljene, da eliminirajo predstavnike oblasti) preživele etape
Prevedla J. K. 1
Priznani slovenski slikar se predstavlja kot potopisec
(Nadaljevanje s 3. strani)
in ga obenem prijetno razvedri. Pri tem je njegova pripoved napisana napeto, tako da je knjiga daleč od tega, da bi b ila, dolgočasna. Morda nam knjiga i ne odgovori na vsa vprašanja, ki bi jih morda postavil naš bralec, hoteč spoznati pobliže zaple-j tenost političnega in družbenega dogajanja v jugovzhodni Ar ?iji v današnjem času. Družbe-' nih in političnih razmer sé'avtor dotika sorazmeroma malo ali pa sploh ne. Toda iz opisov vseh dogodkov in srečanj pa tudi spoznanj veje avtorjeva osebna prizadetost. In prav v tej neposrednosti pripovedi je njtha p ra-, va vrednost. Ptičevi opisi ni so niti dokumentarni niti podprti sl številkami, toda povedani sa tako, da jih spoznamo, razumemo in da smo o njih prepričani. Pai tudi vsaj v glavnem potešeni.
V oblikovnem pogledu je knji-i ga solidna. To so neki vrste za-1 piski, nekak dnevnik, ki ga je, avtor sproti pisal in za knjigo, seveda posebej obdelal. Dnev-‘ ni k, opremljen z lastnimi risbami, ki lepo dopolnjujejo tekst, čeprav so morda premajhne. Jezik je lep in plastičen in lepo izraža Ciuhovo bistro opazovalno oko.
Ce upoštevamo, da imamo lastnih knjig o daljnih deželah jugovzhodne Azije malo ali pa sploh nič, da tudi potopisna literatura prt nas še nt posebno bogata, potem pomeni «OfcrtH«-neli smehljaj» lepo dopornHhv tovrstne literature. In ker je knjiga še prikupna, toplo in zanimivo napisana, jo je res treba pohvaliti.
Sl. Rti.
Gostilna
«Maček>»
ifi
v > LJUBLIANA,
Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski
AgathaChristie: |3ESE"T
ZAMORČKOV ŠLO JE
31.
«Vem, vem! Kmalu bo potrkal Rogers na vrata in prinesel
▼ sobo zajtrk.»
Vera je rekla:	:mmim I '	I '
«O, kako si želim, da bi se to zgodilo!»
Filip Lombard Je rekel resno :	,
«Da, toda to se ne bo zgodilo. Vsi smo zdaj v sanjskem svetu. In odslej bomo morali zelo paziti, da se nam kaj ne zgodi.»
Vera Je vprašala nekoliko tiše:
«Ce — če Je eden izmed nas — kdo, mislite, da Je?»
Filip Lombard je rekel:	,
«Ali lahko smatram, da ste izvzeli naju dva?! Mislim, da je tako prav. Dobro vem, da jaz nisem morivec — in na vas, na vas ne vidim, da bi bilo kaj blaznega, Vera. Vi ste ena najbolj zdravih in uravnovešenih deklic, kar sem Jih kdaj srečal. Stavil bi, ne vem kaj, da ste popolnoma normalni.»
Vera se je rahlo nasmehnila in rekla:
«Hvala vam!»
Filip Lombard pa je rekel:
-«No, gospodična Vera, ali mi ne boste vrnili poklona?»
Vera se Je nekaj časa obotavljala, nato Je rekla:
«Priznali ste, kakor veste, da se vam ne zdi človeško življenje bogve kako sveto. Vseeno si pa ne morem misliti, da bi
bili vi oseba — ki Je sestavila besedilo za tisto gramofonsko ploščo.»
Lombard je rekel:
«Točno. Jaz.bi umoril enega alt več ljudi, le če bi imel zares kaj od tega. Takega masovnega uboja se pa ne bi nikdar lotil. Midva torej ne prideva v poštev; zato si oglejva naših pet sojetnikov! Kateri izmed njih je neznani Owen? Jaz mislim, kar tako — brez vsakega dokaza — na Wargrava!»
Vera je bila zelo presenečena in je premišljevala precej časa, preden je vprašala: «Zakaj?»
«To je težko pojasniti. Predvsem je Wargrave star mož in Je bil dolga leta predsednik sodišča. To se pravi, da je bil vsako leto po več mesecev Vsemogočni Bog. Tak človek se lahko prevzame. Nazadnje smatra, da je res vsemogočen, da ima oblast nad življenjem in smrtjo — in prav mogoče Je, da se mu zmeša v glavi in sklene, da bo napravil še en korak naprej in postal sodnik in rabelj, vse obenem!»
Vera je rekla počasi:
«Da, to je že mogoče.»
Lombard Je rekel:	*
, «Na koga pa vi mislite?»
Vera je odgovorila brez obotavljanja:
«Na doktorja Armstronga.»	r , h :
Lombard se je začudil: «Zdravnik? Veste, Jaz bi mislil prej na vse druge.»	,	<	•
Vera je zmajala z glavo.
«O, ne! Dve žrtvi sta bili zastrupljeni. To že kaže na zdravnika. Potem ne smemo pozabiti, da je gotovo le to, da je gospa Rogers vzela uspavalno sredstvo — in to Ji Je dal zdravnik.»
Lombard je moral prignati, da je to res.
Vera pa Je še nadaljevala :
«Ce zblazni zdravnik, preteče lahko precej časa, preden bi kdo to opazil. In zdravniki so vsi prezaposleni in živijo v stalni napetosti.»
Filip Lombard Je rekel:
«To je spet res. Vendar dvomim, da bi mogel ubiti Macarthurja. V tistem kratkem času, ko sem ga pustil samega, ne bi bil mogel tega storiti — razen če je hitro stekel tja in nazaj; a dvomim, da bi bil mogel vse tako hitro opraviti in bi se mu potem prav nič ne poznalo.»
Vera Je rekla:
«Potem pa ga ni umoril tedaj. Saj Je imel pozneje še priliko.»
«Kdaj?»
«Takrat ko je šel klicat generala h kosilu.»
Filip je bil spet presenečen. Rekel je:
«Torej mislite, da je zdravnik to storil? Moral je biti zelo hladnokrven!»
Vera je rekla nestrpno:
«Kaj pa je tvegal? Saj je edina oseba na otoku z zdravniškim znanjem. Priseže lahko, da je mož že eno uro mrtev, in kdo mu more ugovarjati?»
Filip jo Jè zamišljeno pogledal in rekel:
«Veste, ta vaša ideja se mi zdi kar dobra. Rad bi vedel —»
«Kdo Je morivec, gospod Blore? To bi rad vedel. Kdo Je?» je vpraševal Rogers ves razburjen. V rokah je krčevito držal krpo za snaženje.
Gospod Blore je rekel:
«E, moj dragi, to Je veliko vprašanje!»
«Eden izmed nas, je rekel gospod sodnik. Toda kdo? To bi rad vedel! Kdo je ta peklenšček v človeški podobi?»
«To bi tudi mi radi vedeli,» Je rekel Blore.
«Toda vi, gospod Blore, gotovo še kaj veste. Kaj ne, da veste?» Je silil vanj Rogers.
«Nekaj si že mislim,» Je rekel Blore počasi. «Toda nisem
gotov in mogoče se motim. Samo to lahko rečem, da mora bi ta človek zelo, zelo hladnokrven.»
Rogers si je obrisal potno čelo in rekel s hripavim glasorr «Zdi se mi kakor hude sanje, da, hude sanje!»
Blore ga je radovedno pogledal in rekel:
«Ali mislite, da veste vi kaj več o tem, Rogers?»
Rogers Je zmajal z glavo in rekel:
«Ne vem. Ničesar ne vem. In prav zato sem na smrt pr plašen... in nobene sodbe si ne morem ustvariti....»
Doktor Armstrong je rekel odločno:
«Moramo orU . — moramo — moramo! Za vsako ceno!» Gospod sodnik Wargrave je gledal zamišljeno skozi ok* sobe za kadilce. Igral se je z vrvico svojih naočnikov. Rekel J* «Nočem seveda biti vremenski prerok. Ne zdi se mi I verjetno, da bt prišel na otok kak čoln — tudi če bi vedeli, kakšni stiski smo — vsaj ne prej, kakor čez štiriindvajset t — in še tedaj le, če se veter poleže.»
Doktor Armstrong je zastokal:
«In medtem nas lahko vse pomori kar v naših posteljah^ «Upam, da ne,» je rekel gospod sodnik Wargrave. «Sprej< bom vse potrebbe mere, da se kaj takega ne zgodi.»
Doktorju Armstrongu je šinila v glavo misel, da se Uk st« mož, kakršen je sodnik, mnogo bolj trdovratno oklepa življenj kakor kak mlajši mož. V svoji zdravniški praksi je že večkr« naletel na take primere. Sam je mogoče dvajset let mlajši kak0 sodnik in vendar nima tako razvitega čuta samoohranitve. Gospod sodnik Wargrave je mislil sam pri sebi:
«Da bi vse pomoril kar v posteljah! Tl zdravniki so v! enaki — vsi mislijo po istem vzorcu. Res nezanimiv človek—
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 84-63H - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-H. Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel št 37338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: C«trt' letna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - 'osmi tekoči'račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljano, Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-t4-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — MaU oglasi 40 Ur beseda. - V»1 oglasi se naročalo ori upravi. -
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst