OSREDNJA KNJIŽNICA V CELJU »CINKARNAR« — izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne in upokojenci dobivaj glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni m odgovorni urednik: Mira Plahutnik. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981 interna 251. Tisk: »Papir- konfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). Izid referenduma Po ureditvi podatkov iz referenduma v decembru 1977 smo ugotovili, da se je večina zaposlenih delavcev odločila za nove samoupravne sporazume. razuma 82,00 % delavcev, proti 8,18%, v DSSS 75,4 %, proti 3,8 %, v TOZD Metalurgija 74,5%, proti 7,4%, v TOZD Titanov dioksid 60,48 %, proti 8,82 %, ,• v* TOZD Kemija Celje 62,00%, proti 12,8% in v TOZD Grafika je glasovalo »ZA« 58,70%, proti pa je bilo 15,30% delavcev. Samoupravna sporazuma, katera smo potrjevali na referendumu, smo že prej obravnavali in sprejeli na samoupravnih delovnih skupinah, delavskih svetih TOZD in zborih delovnih ljudi. Vsak od nas se je lahko že prej podrobneje seznanil z njima, saj sta bila v celoti objavljen v posebni izdaji našega glasila. Oba sporazuma sta rezultat prizadevanj vseh delavcev Cinkarne, da uredijo medsebojne odnose in svoj družbenoekonomski položaj v skladu z načeli in določili zakona o združenem delu. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in DSSS je osnovni in konstitutivni akt vsake temeljne organizacije. Ta sporazum ima tudi zelo pomemben delovnopravni pomen, saj ga bo moral podpisati vsak delavec, ki bo želel nadaljevati ali začeti z delom v temeljni organizaciji. Najbolj odločno so ta sporazum potrdili delavci TOZD Transport, kjer je 97,03 % od vseh delavcev v TOZD glasovalo ZA. Od skupnega števila delavcev OZD Cinkarne (2140) je za ta sporazum glasovalo 1548 delavcev ali 72,3%. Proti je 179 delavcev ali 8,3%. Neveljavnih je bilo 45 glasovnic, glasovalo pa ni 368 delavcev zaradi boelznin in dopustov. V obratu Kemija v Mozirju so imeli dodatni predmet referenduma — ustanovitev nove temeljne organizacije združenega dela Kemija Mozirje. Izid referenduma je bil pozitiven, saj je za ustanovitev nove TOZD Ke-imja Mozirje od 51 delavcev, ki so zaposleni v enoti Mozirje, glasovalo »ZA« 44 delavcev ali 86,3 %. Ena glasovnica je bila neveljavna, ostali pa so bili upravičeno odsotni. Samoupranvi sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD in DSSS je še posebno pomemben dokument, saj kot rezultat dela delavca in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal z delom, z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi za povečanje dohodka temeljne organizacije, zadovoljuje osebne potrebe, skupne in splošne družbene potrebe, ki se krijejo iz njegovega osebnega dohodka. Za ta sporazum je od 2140 delavcev OZD Cinkarne glasovalo 1549 delavcev ali 72,4%. Proti sporazumu je glasovalo 183 delavcev ali 8,6%, neveljavnih je bilo 40% glasovnic, ni pa glasovalo kar 368 delavcev. V TOZD Vzdrževanje in energetika je glasovalo za oba spo- Nova TOZD Sorazmerno je bilo dosti neveljavnih glasovnic zaradi nepoučenosti izpolnjevanja volilnih glasovnic na samih voliščih. 17,2 % delavcev ni bilo prisotnih na delovnih mestih, zaradi službene odsotnosti, bolniške ali kori- Kemija Mozirje PO RAZGOVORU Z OBRATOVODJEM FERDOM ERJAVCEM. Poslovna enota Mozirje, obrat temeljne organizacije Kemija Celje, pripravlja vse potrebne pogoje, da začne obratovati kot samostojna TOZD Cinkarne Celje. Na referendumu 27. decembra 1977 so se delavci tega obrata odločili za samostojno TOZD Kemjia Mozirje. Nova temeljna organizacija ima vse pogoje po zakonu o združenem delu, da deluje kot delovna celota, ki lahko rezultat skupnega dela delavcev samostojno izrazi kot vrednost v delovni organizaicji ter da lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Po odcepu bivše Tovarne barv in lesnih izdelkov leta 1960 je Pričelo se je novo leto. Tudi zima nas je razveselila in pokrila monotono sivino z belim snegom, toda sneg bo skopnel... Novo leto pa nam nalaga tudi določene naloge in obremenitve. Poleg odprave nekaterih pomankljivosti pri našem delu in obnašanju si bomo morali prizadevati doseči boljše delovne rezultate, kar nam nalaga tudi Zakon o združenem delu. ščenja letnih dopustov ob koncu leta in zato niso mogli glasovali. Da bodo lahko sprejeti še preostali samoupravni splošni akti, bo potrebno še precej naporov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb, delavci Cinkarne pa bodo morali še večkrat preštudirati dobljeno gradivo, ga obravnavati na zborih in tako kot v torek 27. decembra 1977 odločno zaokrožiti »ZA«. kemijski obrat v naslednjih dveh letih zabredel v težave. Zato se je Ie-ta priključil k Cinkarni in postal poslovna enota Kemije. Takrat je delalo v obratu 38 delavcev iz Mozirja in bližnje okolice. Uredili so poslovne prostore ter se specializirali v proizvodnjo zidnih, vodotopnih barv in premazov. Že, ko so se ustanavljale temeljne organizacije v Cinkarni so že mislili na to, da bi tudi tam osnovali TOZD, vendar še ni bilo primernih pogojev za samostojno zaživi tev. Kasnejši razvoj, predvsem pa zakon o združenem delu ter mnenje družbenopolitičnih organizacij pa je dal možnost obratu Kemije Mozirje, da se skupno odloči za samostojno temeljno organizacijo. Obrat Kemija Mozirje je že prej v večji meri posloval samostojno, le komercialne posle in delno razvojno delo bodo še v naprej delili s TOZD Kemija Celje. TOZD Kemija Mozirje ima 51 delavcev. Zaradi oddaljenosti od večjih centrov in stanovanjskih vprašanj, pa nastopa težava kadrovanja strokovnih delavcev, ki bodo za bodoče poslovanje in morebitne razširitve temeljne organizacije nujna. Čeprav temeljna organizacija še nima izdelanega srednjeročnega programa razvoja, nima še konstituiranih samoupravnih organov in individualnega poslovodnega organa, je njihova prva skrb povečati proizvodnjo, izboljšati kvaliteto izdelkov, uveljaviti nove proizvode in izboljšati delovne pogoje v sodelovanju s TOZD Kemija Celje. Jasno pa je, da bo potrebno vložiti še veliko delovnih naporov, da bodo ob koncu leta 1978 lahko dosegli pozitivni poslovni rezultat. Mira Plahutnik Inventivna dejavnost v letu 1977 V preteklem letu je bilo v Cinkarni prjiavljenih oziroma registriranih 26 inovacijskih predlogov. V večini primerov so to idejni predlogi, kar z drugimi besedami pomeni, da še niso finančno ovrednoteni. Posredovani so strokovnim službam posameznih TOZD, da proučijo možnost uporabe v proizvodnem procesu. V naslednji tabeli je zajetih vseh 26 predlogov tako, da je razvidno, ali gre za idejni pred- log, predlog v poteku realizacije ali že za uveden oziroma realiziran predlog: grado določi komisija za inventivno dejavnost, ki sme znašati najmanj 500 din, vendar ne več kot 1.000 din po predlogu. Nagrada se pri končnem obračunu odškodnine (po uvedbi predloga v uporabo) ne upošteva oziroma ne vpliva na višino končne odškodnine po tabeli samoupravnega sporazuma. Sporazum predvideva tudi sankcije za tiste (vodstva TOZD), ki zavirajo razvoj inventivne dejavnosti. Naših podatkov še zaenkrat ne moremo primerjati z ostalimi podjetji v celjski občini, ker le-teh še nimamo. Iz neuradnih virov vam lahko posredujemo informacijo, da so samo v Železarni Štore imeli v letu 1977 160 inovacijski predlogov. Franc Lipošek KRATEK OPIS PREDLOGA AVTOR PREDLOGA 1. Tankoslojni oksidator (čistilec zraka) ing. Kocjan Milan Idejni predlog 2. Dvocevni tankoslojni konti- ing. Kocjan Milan tr nuirani oksidator 3. Večcevni tankoslojni mešalec ing. Kocjan Milan 4. Manevrirna paleta ing. Kocjan Milan n 5. Tlačna pakima naprava ing. Kocjan Milan ” 6. Tehnologija priprave modrega bakra (Cuperblau) ing. Verbnjak Alojz 7. Izboljšava funkcionalnosti palet Nikolič Mirko 8. Kontejner palete Nikolič Mirko tt 9. čiščenje in ponovna uporaba vode v površinski obdelavi titanovega dioksida Pustoslemšek Branko V poteku realizacije 10. Izdelava ofsetnih plošč ing. Kramberger Boris 11. Bistrenje razredčene žveplene kisline 12. Sušenje suspenzije CaS04 iz Nevtralizacije Ti02 ing. Cankar Slavko ing. Ružič Vojo Pustoslemšek Branko 13. Čistilna naprava v Modrem bakru ing. Kosi Breda 14. Naprava za doziranje staljenega svinca ing. Kosi Mojmir 15. Stroj za izdelovanje utorov — keramika Deržek Avgust Že v uporabi 16. Tesnenje LABOUR črpalk Mesareč Franjo H 17. Rekonstrukcija napeljane hladilne vode Mesareč Franjo 18. Priprava apnenega mleka Mesareč Franjo II 19. Nov način proizvodnje Kočič Hranislav II kadmijevih anod Arh Zvone 20. Rekonstrukcija transformatorjev Črepinšek Martin Pred občnimi zbori sindikata Do konca januarja 1978 moramo opraviti vse občne zbore OOS; do 10. februarja 1978 pa občni zbor Konference OOS. V pripravah, ki potekajo, so že bile izvedene kadrovske priprave, katerim je bila posvečena še posebna pozornost. V gornji tabeli ni upoštevano šest predlogov s komercialnega področja, ki jih je komisija zavrnila, ker ne vsebujejo elementov inovacije. Skupno je bilo v lanskem letu registriranih 26 inovacijskih predlogov. Kljub temu, da gre v večini primerov, predvsem pa pri predlogih, ki so že v poteku realizacije, za kompleksne rešitve in da poleg omenjenih avtorjev — nosilci i-dejnih projektov — sodeluje večje število sodelavcev, ne moremo mimo dejstva ,da razen enega ni predlogov s strani neposrednih proizvajalcev — delav-cec v proizvodnem procesu. Ali z drugimi besedami, da še ni zaživela množična inventivna dejavnost. Na tem področju si obetamo več uspeha v naslednjih letih, začenši z letošnjim. Optimizem gojimo predvsem z novim samoupravnim sporazumom o inventivni dejavnosti, ki daje precej poudarka množični inventivni dejavnosit in se kaže v večji prožnosti nagrajevanja (stimulativno nagrajevanje) za vsak tisti predlog, ki bo umesten ne; glede na čas realizacije. (Glej čl. 49 samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti). Na- 2 C INK AR N AR Potekajo pa tudi že vsebinske priprave na občne zbore na katerih je potrebno podati oceno delovanja in akcijske uspsoblje-nosti osnovnih organizacij sindikata v minulem obdobju. Pregledati in oceniti moramo sklepe in naloge, ki smo jih v preteklem obdobju sprejeli in izvršili ali pa neizvršili. Oceniti moramo predvsem kako smo uresničevali sklepe 8. kongresa ZSS in letne programe celjskih sindikatov, uresničevanja ustave in zakona o združenem delu. Na občnih zborih je potrebno še posebej izpostaviti: — vlogo in delo vseh delegacij, — organiziranost in delovanje samoupravnih delovnih skupin in drugih oblik obveščanja delavcev, — izobraževanje in štipendiranje, — uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov, rezultate gospodarjenja, stabilizacijska prizadevanja, — uveljavitve resnične delitve osebnih dohodkov po vloženem delu, — oceniti delovanje samouprav- 22. december -praznik nas vseh ne delavske kontrole, — oceniti vse druge izredno pomembne življenjske in delavne razmere kot so: prehrana delavcev, stanovanjska vprašanja, varstvo pri delu, rekreacija in oddih, kulturno življenje delavcev, — družbeno samozaščito in ljudsko obrambo, — inventivno dejavnost. Od 1. jan. 1978 pa morajo vse OOS voditi finančno poslovanje v skladu z zakonom o knjigovodstvu in dogovorom o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. Zato je še posebej pomembno, da se že finančni načrt vsake osnovne organizacije izdela v skladu z tem zakonom. A. J. Popravek V 5. številki Cinkamarja je prišlo do neljubih napak in sicer: — V prispevku Letošnji poslovni rezultati in naše naloge v prihodnjem letu — Razgovor z glavnim direktorjem — v podnaslovu — Poslovno leto se zaključuje— je pravilna v četrtem odstavku višina izgube 40.000.000 din in ne 4.000.000 din. — V prispevku Praznovali smo dan republike na 10. strani je v proslavi sodeloval pevski zbor Ivana Cankarja in ne zbor Franceta Prešerna. — V prispevku Naši šahisti na ekipnih hitropoteznih turnirjih je na 10. strani v naslovu tiskarska napaka — hitropoteznih. Prosimo, da nam napake oprostite. Uredništvo Na povabilo rezervnih vojaških starešin v Cinkarni so ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade prišli na prijateljski obisk vojaki kasarne Maršala Tita. Ogledali so si obrate TOZD Grafika in se v razgovoru z delavci seznanili z njihovim delom. V sindikalni dvorani so si ogledali filme ob 100-letnici Cinkarne, na zaključku pa so jim naši organizatorji pripravili zakusko. I. R. Nasmejmo se S tem novim načinom točkovanja smo ubili dve muhi na en mah: delavsko samoupravljanje in pospešili množično rekre-iranje! DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Iz zadnje seje centralnega delavskega sveta Centralni delavski svet je na svoji 5. redni seji, dne 30. decembra 1977, ko je bil seznanjen o izidu referenduma, podal soglasje k naslednjim samoupravnim sporazumom, pravilnikom in poslovnikom, ki so bili sprejeti na zborih delovnih ljudi TOZD in DSSS in sicer: TOZD Kemija Predsednik Jože Punčuh je dne 29. decembra 1977 sklical 6. redno sejo DS TOZD Kemija. — Samoupravni sporazum o enotnih načelih razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebno in skupno porabo — Samoupravni sporazum o enotnih načelih delitev OD — Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke s prilogami: pravilnik o oblikovanju OD po cenikih izdelkov poslovnik o delovnih normah poslovnih o uspešnosti dela — Pravilnik o delovnih razmerjih — Poslovnik o načinu dela organov upravljanja in drugih organov v TOZD in DSSS — Pravilnik o zavarovanju družbenega premoežnja in organiziranju ter nalogah zavarovalne službe — Pravilnik o disciplinskem postopku Odbor za uveljavljanje zakona o združenem delu je na svoji seji dne 5. januarja 1978 vskla-jeval vse pripombe navedenih pravilnikov in samoupravnih sporazumov, podane na samoupravnih delovnih skupinah, delavskih svetih TOZD in zborih delavcev ter vse pripombe vnesel v čistopise. Vsi sprejeti samoupravni splošni akti veljajo od 1. januarja 1978. Služba za varstvo pri delu in varstvo okolja je sestavila sanacijski program za zrak in sanacijski program za odpadne vode. O le-teh bodo delegati centralnega delavskega sveta razpravljali na naslednji seji. Centralni delavski svet Cinkarne je ponovno sprejel sklep, Poslovni odbor podjetja je o-dobrll razredni skupnosti 8. razreda osnovne šole pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik znesek v višini 1.000 din iz sklada skupne porabe. Poslovni odbor je odobril Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana 1.000 din prispevka za reševanje ob nesrečah v tujih gorah. Poslovni odbor podjetja je u-godll prošnji Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari Celje, da uvozijo iz Za- da morajo direktorji TOZD pripraviti izvlečke iz elaborata srednjeročnega načrta razvoja za svoje TOZD. Izvlečki morajo nakazati kakšne investicije ima TOZD v svojem programu, stanje v katerem se investicija nahaja, stanje sredstev, ali so bile investicije podane v razpravo in potrjene na zborih delavcev itd. Direktorji morajo o tem poročati na prihodnji seji centralnega delavskega sveta. Vodstvo TOZD Titan dioksid mora skupaj z ustreznimi službami pripraviti nov sanacijski program za temeljno organizacijo Titan dioksid, ki mora biti obvezno pripravljen in potrjen na centralnem delavskem svetu do 15. marca 1978. Sanacijski program je pogoj, da se bodo najeti krediti za pokritje izgube v obratu Titanov dioksid lahko koristili. Na zadnji seji ter že na prejšnjih sejah, centralnega delavskega sveta smo opazili, da so delegati CDS posameznih TOZD zelo slabo, ali pa sploh niso informirani o sklepanju in mnenjih svojih delavskih svetov TOZD, od koder so delegirani. Centralni delavski svet je spričo tega sprejel sklep, s katerim priporoča predsednikom delavskih svetov TOZD in DSSS, da na vse sklicane seje delavskih svetov TOZD obvezno vabijo svoje delegate CDS. Da bi se informiranje izboljšalo tudi na tem področju, je nujno potrebno vspostaviti vezi med delegati DS TOZD in DSSS ter delegati CDS. hodne Nemčije s pomočjo zunanjetrgovinske službe Cinkarne avtomehanično lestev za poklicno gasilsko enoto Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje. Poslovni odbor zadolžuje oddelek za družbeni standard, da do konca meseca februarja pripravi osnutek novega samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev Cinkarne, ker se vse bolj pogosto pojavljajo predlogi po korigiranju členov obstoječega sporazuma in to predvsem od člena 16 do vključno 42. Najprej so se delegati seznanili s sklepi sprejetimi na prejšnji seji. Ugotovili so, da so bili vsi sklepi uresničeni. Nadalje je potrdil odločitev PE Mozijre, da se formira v TOZD Kemija Mozirje. Istočasno so bili seznanjeni z novimi normami za PE Mozirje. Skleniali so, da mora novo ustanovljeni DS v TOZD Kemija Mozirje norme ponovno pregledati in potrditi. Verificirali so rezultate referenduma podane s strani komisije za izvedbo referenduma. Na DS so potrdili najetje kreditov in sicer najetje kredita za TOZD Grafika Delegate je najprej seznanil o izidu referenduma. Ugotovili so, da je referendum potekal zakonito in da je bil izid uspešen. Nadalje so potrdili samoupravne sporazume in sicer o združitvi v Jugobanko, temeljno banko Ljubljana, samoupravni sporazum o pristopu temeljne banke v združeno banko Beograd, samoupravni sporazum o združitvi v Ljubljansko banko (temeljno) banko Celje, samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med Cinkarno Celje in Progresom iz Beograda, samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju z Metalko iz Ljubljane. Navedene samoupravne sporazu- S predlogom TOZD Transport, o prenosu oziroma prevzemu vzdrževanja motornih vozil iz TOZD Transporta, se delegati niso strinjali, pač pa so se odločili, da ostane avtomehanična delavnica v okviru TOZD Vzdrževanja. Svojo odločitev so utemeljili s tem, da je uspešno delo v navedeni delavnici možno le, če je zagotovljena njena tesna povezanost z obdelovalnico in kovaško delavnico. Delegati so obravnavali realizacijo tehnologije predelave PTFE in sprejeli sklep o najetju kredita iz naslova amortizacije TOZD Titanovega dioksida v višini 6.000.000,— din. Kredit je TOZD Vzdrževanje in energetika odobril DS TOZD Titanovega dioksida na svoji 8. redni seji. Seznanjeni so bili z novo organizacijsko shemo TOZD Vzdrževanje in energetika ter to tudi potrdili. Cinkarno Celje s strani sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij SR Sovenije v višini 10.000.000,— din, nadalje najetje kredita za Cinkamo Celje s strani Jubgobanke Ljubljana v višini 10.000.000,— din. Potrdil je pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju v poslovno združenje Boje i lakovi. Za podpis sporazuma je zadolžil direktorja TOZD Kemije. Delegati so bili seznanjeni s samoupravnim sporazumom za odpadne vode in onesnaževanje zraka ter istega potrdili. me so predhodno potrdile vse SDS v TOZD Grafika. Potrdil je najetje kredita za Cinkarno Celje s strani sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij SR Slovenije v višini 10.000.000,— din in najetje kredita za Cinkarno Celje v strani Jugobanke Ljubljana v višini 10.000.000,— din. Za oba kredita je podal soglasje pod pogojem, da bo TOZD Grafika deležna pri kreditu samo v višini, ki jo bo prispevala k pokritju izgube Titanovega dioksida, ki pa nikakor ne sme biti višja od polovice dohodka po razdelitvi na sklade. Potrdil je sanacjski program za odpadne vode in onesnaževanje zraka. Razpravljali so o inventurnem poročilu v gradbenem skladišču ter sprejeli ustrezne ukrepe. Odobrili so nakup osnovnih sredstev za merilni obrat in za potrebe strojne službe. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Manchester, opazovanje, kal, mostek, RR, j er, KL, Otto, Agata, smrad, atom, Taime, dera, KA, NC, vpogledi, roj, ej, Nun-ja, kibila, Smajl, VV, pokrajina, vrane, ID, A, Alon, erotik, TK, NASA, VUS, Potrč, TD, Inge, pe-nal, odmev, SR, njej. Novice iz poslovnega odbora Predsednik Branko Germadnik je dne 29. decembra 1977 sklical 6. redno sejo DS TOZD Grafika. TOZD Vzdrževanje in energetika Predsednik Milan Gaber je dne 29. decembra 1977 sklical 6. redno sejo DS TOZD Vzdrževanje in energetika. Cinkarniški planinci smo zborovali Dne 16. decembra 1977 smo imeli cinkarniški planinci občni zbor. Zbrali smo se v Pirševem domu nad Mislinjo, da bi pregledali delovanje naše sekcije v preteklem letu in pripravili nov program za letošnjo sezono. Na občni zbor smo povabili tudi predstavnike celjskih planinskih društev in sekcij s katerimi sodelujemo. V letu 1977 je bilo delo naše planinske sekcije dokaj uspešno. Poleg organiziranja izletov smo veliko časa posvetili propagand-nelu delu. Tako smo lani prvič po tridesetih letih delovanja cin-karniških planincev izdelali značko — Planinska sekcija Cinkarne Celje. Za svoj simbol smo postavili Jalovec, ki je za nas toliko bolj pomemben, ker se je ravno z vzponom na Jalovec leta 1976 pričelo sodelovanje med celjskimi planinskimi društvi in sekcijami. Pri vsem tem se planinci zahvaljujemo Konferenci osnovnih organizacij sindikata Cinkarne, ki nam je finančno priskočila na pomoč pri izdelavi naše značke. Večina cinkarnarjev verjetno že pozna naš »kozolec«. Tudi to je prostovoljno delo planincev. Ne samo, da nam služi za obveščanje, ampak je dokaz, da se enolično tovarniško okolje da lepo popestriti; seveda pa mora biti lepo urejeno in negovano. Planinci si želimo postaviti še en tak kozolec v starem delu tovarne. Postavili bi ga sami, potreben nam je le material. Obveščanje o izletih je bilo dobro organizirano in prav to je pripomoglo, da smo zadani program v celoti izvedli. Skupaj Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje z 2. strani) TOZD Transport Predsednik Mirko Polutnik je dne 21, decembra 1977 sklical 7. sejo DS TOZD Transport V prvi točki dnevnega reda je direktor TOZD podal enajstme-sečni rezultat TOZD. Fizični pokazatelji dela niso bili v celoti izvedeni, saj sta bila prihod in oddaja materiala nižja in to za 40,39 pri železniški dostavi in odvzemu ter za 5,64 !% pri avto-dostavi. Plan sta dosegla oddelka interni-motomi transport in naklad-razklad. Finančno je TOZD v mesecu novembru posloval uspešno, saj je indeks realizacije 130,79 f>/0. Tudi kumulativno je indeks realizacije zelo zadovoljiv, saj znaša 120,65 %. Delegati so potrdili pristop k Jugobanki z vsemi akti, k Ljubljanski banki z vsemi akti in Investicijski banki Beograd z vsemi akti. Potrdili so samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med Cinkarno Celje in Progresom iz Beograda in samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju s podjetjem Metalka iz Ljubljane. Razpravljali so o predlogu u-stanovitve TOZD Kemija Mozirje in združitev v OZD Cinkarna Celje in tega tudi potrdili. TOZD Titanovega dioksida so odobrili interno posojilo kot kreditiranje uvoza ilemenita iz Avstralije v višini 2.000.000,— din, interno posojilo za potrebna obratna sredstva v višini 1.000.000 din in kratkoročno interno posojilo za likvidna obratna sredstva v višini 1.000.000 din. TOZD Grafiki so odobrili kratkoročno interno posojilo za likvidna obratna sredstva v višini 2.000.000 din. Potrdili so ekološki družbeni dogovor za TOZD Transport. Delovna skupnost skupnih služb Predsednik Franc Glušič je dne 28. decembra 1977 sklical 5. redno sejo DS DSSS. Delegati so na podlagi podane informacije s strani komisije za izvedbo referenduma verificirali rezultate referenduma. Na predlog službe za varstvo pri delu in varstvo okolja so odobrili nabavo pisarniške opreme za ureditev delovnega prostora. V zvezi z nabavo OS v DSSS v letu 1978 je bil sprejet sklep, da morajo vse vodje stroškovnih mest v DSSS podati predvi- 4 CIMMNAR deno nabavo OS v letu 1978, da bo možno v okviru DSSS urediti usklajevanje v zvezi z nabavo OS, zaradi omejenih finančnih sredstev. Na podlagi zapisnika zbora delavcev DSSS, iz katerega je razvidno, da so bili sprejeti vsi interni samoupravni akti, ki so bili v javni razpravi v mesecu decembru, je sprejel sklep, da se pri čistopisu in uskladitvi med TOZD, morajo upoštevati vse pripombe podane s strani zbora delovnih ljudi DSSS. Tajništvo samoupravnih organov smo organizirali osem izletov, med temi je bilo nekaj zelo zahtevnih vzponov. Poleg tega smo se udeleževali tudi izletov drugih planinskih društev in sekcij. Zadali smo si tudi nalogo, da v naše vrste privabimo čim-več mladine. Število planincev se veča, tako se je lani udeležilo izletov skupno preko dvesto planincev. Na občnem zboru smo izvolili nov odbor naše sekcije. Predsednik je Adi Vrečer, tajnica pa Pečnik Marija. Člani so: Bojan Horvat, Tomo Žolger, Franc Čer-van, Jožica Šeško, Štefan Budna, Edi Žnider, Viktor Skale, Janko Robida in Slavko Cankar. Za leto 1978 smo pripravili pester program. Ker je predviden vzpon na Mont Blanc v mesecu avgustu, smo predvideli tudi nekaj zimskih vzponov. Prvi tak vzpon bo 18. februarja in sicer spominski pohod na Stol. Pohod organizira vsako leto Planinska sekcija Metka Celje, mi pa bomo vse pravočasno obvestili. Vabimo k številni udeležbi. Ni samo naključje, da se zberemo v čim večjem številu ob vsakokratnem izletu. Predvsem je to potreba delovnega človeka, ki ves teden preživi v nezdra-ven okolju, da se vsaj ob koncu tedna umakne smradu, prahu in onesnaženem ozračju. Tako si krepi telo in nabira novih moči za nove delovne napore. Poleg tega ima ravno planinstvo velik pomen pri družbeni samozaščiti in splošni ljudski obrambi. Ne le, da je človek bolj zdrav, potrebno je znati premagovati napore, kar planincem ni tuje. Vsem nam so znani boji po naših vrhovih v drugi svetovni vojni. Takrat so naši očetje dokazali kaj zmorejo. Če bo treba bomo to dokazali tudi mi. P. M. Program planinske sekcije v letu 1978 Februar: Stol Marec: Zasavska transverzala, Savinjska pot April: Raduha Maj: Okrešelj — Turška gora — Brana — Korošica — Robanov kot ali Korošica — Konj — Kamniška Bistrica Junij: Logarska dolina — Škarje — Ojstrica — Korošica — Planjava — Okrešelj — Logarska dolina Julij: Turški žleb — Skuta — Štruca — Mlinarsko sedlo — Grintavec — Kočna — Savinjsko sedlo Avgust: Pohod na Triglav iz vseh smeri (Počastitev dvestoletnice prvega vzpona na Triglav) Avgust: Mont Blanc September: Bovški Grintavec iz Trente Oktober: Peca December: Zaključek sezone. P. M. Kultu*, J Nova rekreativna disciplina: točkovanje Naš pogovor | Dežurni med prazniki Rdeče, belo, plave zastave so visele po oknih, hišah in uličnih Dolgčas mu ne more biti, saj je drogovih. Naznanjalo je mimo, pozno jesensko jutro. Nekateri so že dela še in še. Vratar kontrolira preživeli svoj prosti čas v naravi, drugi na deželi, tretji pa so morda poleževali doma. Počivali so stran od psihične napetosti ali fizične utrujenosti pri delu osem ali vče ur na dan. Prav je, človek potrebuje počitek. Pa vendar, bil je praznik, najpomembnejši dan v leut in v zgodovini našega naroda, rojstvo naše države. vse vstope in izhode zaposlenih delavcev in obiskovalcev, kontrolira dogajanja na železniških Peljala sem se z avtobusom do mesta in razmišljala o šoferju, ki mora tudi ob praznikih delati. Toda, nekdo mora prevažati ljudi tudi ob nedelavnih dneh. Prav gotovo tem ljudem ni lahko, kajti za njegovo odsotnost je prikrajšana tudi druži- i Vogrinc Leon na. Tako me je začelo zanimati kako se počutijo naši delavci v Cinkarni, ko v prazničnih dneh opravljajo prav tako odgovorne naloge, kot ob delavnikih. i I j i Es te m Obiskala sem vratarje in čuvaje, ki skrbijo, da v tovarno ne hodi kdorkoli, skrbijo za red in so vedno na razpolago za pomoč pri nesrečah, pri morebitnih nepravilnostih in nepazljivostih. Ko greš mimo vratarnice, imaš občutek kako lepo je tem delaycem, ki sedijo v topli pisarni, ob tihih zvokih glasbe; ne pomisliš pa kako odgovorno de-lo imajo. Delajo na tri izmene, ob čisto drugem delavniku kot ga ima večina izmed nas. Praznikov za njih ni, imajo proste dneve takrat, ko ostali delamo. Kako delajo, kako se počutijo na delu in s kakšnimi težavami se srečujejo, so mi povedali sami. V vratarnici 2 sem našla tovariša Štefana ZORKA, vratarja, ki opravlja to delo že sedem let. Navadil se je že na različni delovnik^ ob sobotah, nedeljah, prazničnih dnevih, popoldan in ponoči. Prosti čas ne more načrtovati, saj mora biti vedno na voljo podjetju, vesten na delovnem mestu in svojem poklicu. Štancer Ivan Koordinacijski odbor za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL Celje in Raziskovalna skupnost občine Celje objavlja RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj INOVATOR 1977 1. Za nagrado INOVATOR 1977 lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1977 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). 2. Kandidate za nagrado lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DO — delavski sveti TOZD ali DO — družbeno politične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravnah — društva DZATI, LT, DIT — strokovna društva — in posamezniki. 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in spološne podatke prijavitelja — kratek opis ali risba prijavljene inovacije — podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo — dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija odbor, ali drugi pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi »Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »INOVATOR« bosta občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost Celje podelila največ 5 denarnih nagrad s plaketami in 10 pismenih priznanj najboljšim inovatorjem v letu 1977. tirih, cestnih dostopih in parkiriščih. Nenehno pa mora biti pozoren na svojo okolico in na vse kar se dogaja okrog njega ali znotraj tovarne. Vratar Ivan ŠTANCER v vratarnici 1 je že tudi navajen delati med prazniki. Svoj poklic opravlja od leta 1966, ko je postal invalid. Pri svojem delu ima včasih težave. Nekateri ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, kakšen pomen ima vratarska služba. »Nemalokrat slišimo žaljivke in izsiljevanja, zgodilo pa se j e,-že, da smo bili napadeni. Tudi spoštovanja do tega poklica ni,« ugotavlja Ivan. Leon VOGRINC je bil dežurni čuvaj. Ravnokar je prišel z obhoda po podjetju. Leonu čuvajska služba nalaga veliko odgovornost, saj mora biti v času njegovega dežurstva zagotovljen red, posebej pa mora čuvati v podjetju družbeno premoženje. Leon je prej služboval v pražar-ni, potem pa je postal čuvaj. Domači so se navadili na njegovo odsotnost med prazniki, saj dela na izmene že 28 let. Ostali, ki smo takrat dela prosti, ali pomislimo kdaj na tiste delavce v podjetju, kateri ne morejo biti prosti tako kot mi? Morda bi jih le tedaj lahko razumeli in bolj spoštovali njihovo prizadevnost in trdno voljo za ustvarjalno delo. M. Plahutnik Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v katerih so zanimive knjige vseh vrst. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih, itd. Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentirane zgodbe, fantastika, priročniki, celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe tokrat resnično ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večina od njih jih stane 30, 40 in 50 din, najcenejše so celo po 20 din. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli; njihova nizka cena pa daje upati da jih bo kupil tudi tisti, ki sicer knjig ne kupuje redno. Predsednik. disciplinske komisije: »Tovariš Ivan, ali veste, da je igranje kart na delovnem mestu hujši delovni prekršek?« »Tovariš predsednik, na zboru delovnih ljudi so vendar rekli, da bomo uporabili vse mogoče „adute” za znižanje izgube.« Zorko Štefan CINURNAR 5 Naš pogovor Najboljši učenec na šoli za proces-ničarje V šolskem letu 1975/76 sta bila v Cinkarni ustanovljena dva oddelka kemijske šole za odrasle — oddelek kemijskih procesničarjev in oddelek kemijskih laborantov. To je dveletna poklicna šola in v Celju edini dislocirani oddelek Tehniški šole kemijske, metalurške in papirne stroke iz Ljubljane. V oddelek procesničarjev se je v prvem letu vpisalo 19 učencev in v oddelek šole za laborante 25 učencev. Po mnenju učiteljev na tej šoli, njihovo znanje dosega znanje prvih dveh letnikov srednje šole. Med najboljšimi in najbolj prizadevnimi u-čenci na oddelku procesničarjev je Anton KOLAR, ki končuje drugi letnik. Rodil se je 8. decembra 1952 v Dobrini pri Žetelah. V Žetelah ni bilo možnosti za šolanje, zato je sprva mislil ostati doma na kmetiji. Ko pa je odslužil JLA v letu 1973, se je zaposlil v Cinkarni v TOZD Titanov dioksid. Tam je začel spoznavati tehnologijo proizvodnje titanovega dioksida in ugotovil, da še zelo malo ve o procesih proizvodnje. Želel se je bolje spoznati z napravami in celotnim potekom kemičnih procesov v proizvodnji; vpisal se je v šolo za procesničarje. Tako je kljub. oddaljenosti od doma in izmenskem delu redno obiskova predavanja. Predavanjem je bilo potrebno redno sle- diti, ker takrat še ni bilo primernih učbenikov. Toda tudi danes je kot skoraj na vseh šolah težava z učbeniki. »Za privatno življenje ima zelo malo časa. Mnenja sem, da študij ob delu ni lahek in da je daleč premalo 15 dni študijskega dopusta, kolikor ga lahko koristim za letnik,« je pripovedoval Anton, ki je prav zdaj tik pred maturo. Vendar mu znanje, ki si ga je pridobil na tej šoli ni dovolj, rad bi še nadaljeval šolanje, saj znanje na delovnem mestu zelo potrebuje. V Cinkarno je prišel kot delavec, čez čas je postal skupinovodja, ko pa je končal drugi letnik, je napredoval; postal je izmenovodja. Hitro napredovanje na delovnem mestu ga je še bolj spodbudilo k učenju in želji po znanju. Najbolj všeč mu je bilo stroje-slovje. Pri tem predmetu se je seznanjal z delovanjem različnih naprav v kemijski industriji, kajti podobne naprave imajo v proizvodnji titanovega dioksida. Vendar pa Anton prizna, da je bilo v začetku težko, saj mu je primanjkovalo osnovnošolskega znanja. Nekaj snovi je pozabil, nekaj pa že prej ni dobro obvladal. Toda, predavatelji na tej šoli so bili prizadevni in so poskušali razlagati snov počasi in razumljivo. Kot priporočilo in za spodbudo drugim svojim sodelavcem je povedal, da bi ta šola bila primerna za marsikaterega delavca, ki dela na napravah v titanovem dioksidu in ne le za skupinovodje. Sola v Cinkarni je zelo primerna posebno za tiste, ki so doma izven Celja, saj imamo šolo v bližini delovnega mesta. Kljub zaposlenosti v službi in v šoli pa rad pomisli na nogomet in dramsko sekcijo, v kateri je včasih deloval, zdaj pa je moral zaradi študija vse opustiti. S trdno voljo in veseljem do izobraževanja si želi še znanja in morebiti se bo odločil za nadaljnje šolanje. M. Plahutnik Anton Kolar pri izpitu iz organske kemije Kako se bomo rekreira-li v februarju Ddne 18. februarja bo tradicionalni izlet smučarjev na Zatmik. V ta izlet je vključeno, kot vsa leta, TRIM tekmovanje za osvojitev značke in kopanje v bazenu hotela Golf na Bledu. Vse ostale podatke bo organizator objavil z obvestili na oglasnih deskah in obratih. V februarju bodo tekmovanja v odbojki za ženske in starejše člane — občinska liga, v namiznem tenisu za ženske in starejše člane — posamezna prvenstva v hali Golovec ter tekmovanja v šahu med TOZD. Že v januarju pa se je začel smučarski tečaj za odrasle začetnike na Petričku. Delavec: »Predlagam, tovariši, da se samoupravno združimo s pogrebnim zavodom.« Direktor: »Zakaj!?! Zakaj?« Delavec: »Tovariš direktor, potem pa nam nikoli več ne smete očitati, da smo na sestankih neposredni proizvajalci preveč mrtvi.« 6 CINKARN AR Čuvanje družbenega premoženja - naša skupna dolžnost Naše vratarnice so vhodi in izhodi vseh nas zaposlenih. V našem podjetju sta dve vratarnici, ena je v starem, druga v novem delu. Drugje pa je izhod oziroma vhod prepovedan; izjemoma velja to v starem delu, kjer je včasih bila vratarnica. Danes so tam vstopi in izstopi samo še ob 6., 14., in 22. uri. Vrata so odprta 45 minut. Služba zavarovanja ima stalen problem izhodov brez ustreznih pro-pustnic, pa naj bo to med delovnim časom ali ob koncu delovnega časa. okvare in za vstop uporabi osebni avto. Vsi smo dolžni, da skrbimo za varnost naše delovne organizacije, ne samo vratarji in čuvaji, kajti vse je naša skupna last, katero smo dolžni čuvati. V veliki večini odhajajo delavci predčasno iz tovarne, kar pa naj bi veljalo samo za vozače. Pri tem bi morali imeti večjo skrb v obrath in posameznih službah. Mislim pa, da to ni dolžnost vratarja, kateri je pri tej zadevi popolnoma nemočen. Zavarovalna služba je še vedno mnenja, da je zavest posameznih delavcev še na zelo nizki stopnji. Tako mnoge žaljivke letijo na račun delavca-vratarja — največkrat neupravičeno. Pojavljajo se različna vprašanja: »Zakaj on lahko, jaz ne morem?« ipd. Naša skupna skrb pa mora biti, da to uredimo vsi skupaj, po vseh obratih in službah. Pogosto se pojavlja izsiljevanje prevozov z osebnimi avtomobili v podjetje. Skupina delavcev ima dovolilnico, da lahko s svojim osebnim vozilom pelje v podjetje, to pa zaradi delovnega mesta oziroma prevoza blaga. Za vse druge velja pravilo, da svoj osebni avto puščajo na parkirnem prostoru, "ki je za to določen. V primerih večje okvare v obratu se izjemoma dovoli da delavec, ki je poklican, da odpravi okvaro čimprej pride do ZAHVALA Festivalski odbor v Celju se je ob koncu leta ponovno zahvalil našemu kolektivu za razumevanje, sodelovanje in podporo pri pokroviteljstvu XII. mladinskega pevskega festivala. Mladinski pevski festival je bil lani (1977) od 26. do 29. maja. Bili smo pokrovitelji mladinskega pevskega zbora »Car-mina« iz Belgije. Povezovanje mladinskega pevskega festivala oziroma posameznih zborov z združenim delom, vzhičenje mladih pevcev nad obiski v delovnih organizacijah, navdušenje občinstva ob nastopu zbora, kateremu smo bili pokrovitelji, je bila nova kvaliteta za tovrstni festival in si zasluži posebno pozornost tudi v prihodnje. Naslednji XIII. mladinski pevski festival v letu 1979 bo ponovno povezal pojočo mladino Jugoslavije z Evropo in našim Celjem ter še bolj utrdil sloves naše socialistične pevske kulture. NA DRUGI KONTINENT - V AFRIKO Vzpon na Toubkal (Nadaljevanje in konec) apočil je zadnji dan naseli ga bivanja v Maroku. Vsta-Mi smo dokaj zgodaj, pripravili prtljago in jo znosili na avtobus, ki nas je za spremembo tokrat že čakal. Še skupna fotografija pred hotelom in poslovili smo se od prijaznih domačinov in od hotelskega osebja. Ta dan smo namenili za ogled Marrakecha. Avtobus nas je zapeljal na letališče, kjer smo odložili prtljago, nato pa smo se peljali v mesto. Časa za ogled mesta ni bilo dovolj, zato se je večina izmed nas odločila, da si ogledamo stari del Marrakecha. Novi nam ni zbujal zanimanja, saj je tudi tu prevladoval beton, ki se je dvigal v nebo. Za razliko od naših večjih mest pa moram povedati, da je med vsem tem betonom bujno raslo tudi drevje, mnogo je bilo nasadov in zelenic. Prostora je seveda dovolj za vse, podnebje pa je tudi ugodno. Odpravili smo se v stari del mesta. Dva mlada fanta, brata Mustafa in Mohamed, sta kaj kmalu ugotovila, da smo tujci in ponudila sta se nam za vodiča. Sporazumevali smo se kar dobro, prevladovala je nemščina, delno tudi francoščina. Mustafa nam je povedal, da pridejo Berberi v Marrakech vsak petek in pripeljejo blago, ki ga nameravajo prodati — zamenjajo ga za stvari, ki so jim potrebne. Ko je zamenjava opravljena, trgovine zaprejo in nato gredo vsi v mošeje. Ženske in moške mošeje imajo ločene. Naša prikupna vodiča sta zares dobro opravljala svoj posel. Vodila sta nas od trgovine do trgovine, od delavnice do delavnice. Blaga je bilo toliko in tako različnega, da nisi vedel, kaj bi gledal. Opazili smo, da proda-zazo tudi uvoženo blago. Vmes smo kaj kupovali, značilno je zbijanje cen, pri čemer sta nam vodiča vneto pomagala. Trgovina je cvetela, malo pa smo bili začudeni, ko smo videli, da prodajajo celo vodo. Ne bi mogla trditi, da je bila najbolj čista, bila pa je zelo iskana, saj je če- - 4165 m sto primanjkuje. Ogromno je delavnic, saj se ljudje v starem delu mesta bavijo predvsem z ročnim delom. Strojijo usnje, barvajo volno, kujejo razne predmete in izdelujejo izdelke iz usnja, srebra, bakra, lesa. Med vsem tem je mnogo kiča, veliko pa je tudi lepih in dragocenih izdelkov. So mojstri v izdelovanju okrasnih predmetov. Ko smo jih opazovali, se nam je zdelo, da so pri delu preveč površni, rekla bi celo leni, a to je za njih značilno. Prehodili smo večino starega dela Marrakecha. Paše za oči je bilo dovolj, domačini pa so izkoristili priliko in nam vneto ponujali razne predmete. Poslovili smo se od naših vodičev in se odpeljali na letališče. Ponovile so se uradne formalnosti in ob šestnajsti uri po maroškem času smo vzleteli. Leteli smo na isti progi kot pri prihodu. Ustavili smo se v Al-žiru, da so napolnili rezervoarje z gorivom. Bila je že noč, zato smo ostali v letalu. Zunaj so milgjale neštete luči, mi pa smo ugotavljali kdaj bomo pristali na domačih tleh. Leteli smo preko Sredozemja, kapitan nas je opozoril, da se bližamo ažurni obali. Seveda videli smo samo luči. Podobni razgledi so se nam nudili tudi v bližini ostalih večjih mest, ki smo jih preleteli. Nešteto zvezd je žarelo nad nami, mi pa smo mirno leteli proti domu. In glej, utripajoče luči našega glavnega mesta — Ljubljane. Na Brniku smo pristali malo pred dvaindvajseto uro. Veseli, da smo se srečno vrnili, za kar smo bili hvaležni pilotoma, smo zaploskali. Carinski pregled je bil kmalu za nami, sledilo je poslavljanje in mnogo želja po novih snidenjih, po novih doživetjih. Skoraj vsak izmed nas je kam potoval in potem je razglagal domačim, v službi, prijateljem in znancem, kaj vse je doživel. Tudi mi smo radi pripovedovali, kako je bilo v Afriki. Sama pri sebi pa sem razmišljala o vsem, kar sem videla in doživela. Vse dni bivanja v Maroku sem opazovala ljudi, njihove navade, na- čin oblačenja, kaj počno in kako živijo. Domačini po vaseh se bavijo predvsem s poljedelstvom, delno tudi gojijo drobnico. Najbolj delavni res niso, znajo pa si še kaj prislužiti, predvsem s prekupčevanjem in prodajanjem spominkov. Berberi pa se držijo bolj visoko v hribih. V Asniju imajo rudnik mineralov, prevladujeta kalcit in ametist. To rudno bogastvo temeljito izkoriščajo, prodajajo ga na vseh. mogočih krajih. Z izkupičkom si priskrbijo osnovne življenjske potrebščine. Kljub vsemu so ljudje zadovoljni, saj sedanja vlada teži k napredku. Če samo pomislim na tisto revno ljudstvo, ki živi daleč od večjih mest, visoko nekje v hribih, na njihovo skromnost, potem vidim, da je nam predobro. Koliko kruha leži v smetiščih, koliko neizkoriščenih dobrin zametujemo, namesto da bi znali ceniti vse te pridobitve. Ko doživiš kaj takega, kar se bistveno razlikuje od naših navad, od nas samih, potem ugotavljaš, kako smo lahko v naši domovini srečni. Vsa doživetja in nepozabni vtisi bodo še dolgo ostali. Ni bilo samo doživetje tisto, kar nas je zadovoljilo, predvsem so se -sklepala nova poznanstva, nova prijateljstva. To človek potrebuje, saj se preveč zapiramo vase, preveč smo postali neobčutljivi do sočloveka. Le takrat, ko smo si vsi enaki, ko premagujemo vsi enake okvire in so nam napori užitek, takrat si postanemo bližji. Prav to pa je ena najlepših lastnosti pravega planinca. Marija Pečnik Marrakech — Bulevar Mohameda V. VOJNIK NI NORIŠNICA! Članek tovarišice ZAGVOZDOVE me je spodbudil, da napišem nekaj besed o alkoholizmu in njegovem zdravljenju. Alkoholik, kratka beseda, toda velik problem za družbo, družino in celotno okolje. Nikakršna sramota ni priznati: »ZDRAVLJENI ALKOHOLIK SEM«. Morda se bo kdo vprašal: »Toda, zakaj naj priznam?« Moraš priznati, kajti alkoholik je osveščen šele takrat, ko ne skriva več, da je zdravljen alkoholik. Sicer pa, zakaj bi to skrival? Zakaj, ko pa nas ni bilo sram, ko smo pijani padali in bruhali po ulicah. Zato se nam ni treba sramovati priznanja, da smo zdravljeni. Nasprotno. Ponosni moramo biti, ker smo se uspeli odtrgati od tega največjega zla našega časa. V naši tovarni o problemu alkoholizma veliko govorimo, premalo pa naredimo! Sodim, da bi se ob alkoholikih morali bolj angažirati na tem področju tudi obratovodje, skupinovodje pa tudi socialna sužba. Govorimo proti alkoholizmu, po jedilnicah pa visijo reklame za vinjak, vino, pivo itd. Istočasno nekateri obratovodje in skupinovodje molče tolerirajo ispade pijanih delavcev in ko v delovnem času nekateri pijejo, pogledajo proč. V Cinkarni obstoja »Klub zdravljenih alkoholikov«, ki je maloštevilen, toda vseeno dela. Kolikor mi je znano, se za delo Kluba resnično zavzemata le vodja kadrovske službe in tovarišica, ki je zadolžena za vodstvo kluba. To pa je premalo. Tudi obratovodje bi morali včasih priti na sestanek, da bi slišali kako nekateri od njihovih delavcev napredujejo v svoji abstinenci. Vsi se zavedamo, da je v CINKARNI nekaj delavcev, ki so potrebni zdravljenja v bolnici. Toda, sami nočejo pristopiti k zdravljenju. Morda ne vedo, na koga naj se s svojim problemom obrnejo. Mnogo manj bi bilo izgubljenih delovnih ur, če bi se kdo spomnil in odločno povedal: »Tovariš, zdravi se, ali pa pojdi po svojo delovno knjižico.« Morda bi se mnogi odločili za zdravljenje, pa jim je nerodno, da bi o njem govorili: »Bil je v NORIŠNICI«. Ne, tovariši, bolnica VOJNIK ni NORIŠNICA. Je oddelek bolnice Celje, prav tako kot urološki, interni ali kateri koli drugi. V Vojniku se resnično trudijo, da bi pomagali bolniku — alkoholiku in mu omogočili, da bi se kot koristni člani naše skupnosti vrnili v normalno življenje. Zavedati se moramo, da je za dokončno ozdravljenje alkoholika potrebna močna volja in veliko zaupanje v zdravnika ter podpore njegovega delovnega in domačega okolja. Zato tovariši, ne bojmo se Vojnika, saj Vojnik ni norišnica. Živko Jankovič NESREČE PRI DELU — NESREČE PRI DELU — NESREČE PRI DELU — NESREČE PRI DELU — NESREČE PRI Varnost delavcev in nesreče pri delu V mesecu decembru 1977 je prišlo do 8 nesreč pri delu in 3 nesreč na poti na delo in z dela. Skupaj je bilo 97 izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu. Od 8 poškodovanih jih je 6 zaključilo stalež, 2 pa bosta v staležu predvidoma 2 meseca. 1. Dne 5. decembra ob 24. uri se je petič poškodoval Staniša MAKSIČ v cinkovem belilu. Pri prevozu cinka na ročnem vozičku (rudlu) mu je cink padel iz rok in poškodoval nart desne noge. Prvi zrok za poškodbo je bila preobremenjnost vozička. Delavec, ki to delo opravlja že tri leta, bi moral vedeti, da je preobremenjen voziček nevaren za poškodbe ter, da bi moral breme razdeliti in dvakrat peljati lažje breme. Če bi tako delal ,ne bi prišlo do nesreče. Drugi vrzok za nesrečo je bil neustrezen voziček in nevarna tla v obratu. Enoosni voziček (rudi) ni ustrezen za prevoz tako težkega bremena v kosih. Za ta prevoz bi moral uporabljati dvoosni voziček. V tem primeru ne bi bilo možnosti za prevrnitev vozička kljub temu, da so v obratu nevarna tla. Ponesrečenec bo zaradi tega v staležu približno 2 meseca. 2. Dne 5. decembra ob 11. uri se je četrtič poškodoval Ivan PLANINC v obratu soli in pigmenti. Pri porivanju vozička po tiru, napolnjenega s kristali modre galice, mu je en kristal padel in mu poškodoval glavo. Vzrok za poškodbo je poškodovan tir, po katerem je peljal voziček. Pri prehodu s plošče za spreminjanje smeri na drugi tir je leva tirnica bila poškodovana tako, da je manjkal en del tirnice in je kolo vozička zadelo v njo. Pri tem je padel kristal modre galice z vozička na glavo ponesrečenca. Ponesrečenec je bil v staležu 11 dni. 3. Dne 6. decembra ob 8. uri se je prvič poškodoval Albin RIHAR v mehanični delavnici. Pri vrtanju obdelovanca (strojni del) mu je obdelovanec vrtelo in pri tem poškodovalo palec leve roke. Vzrok za poškodbo je delo proti predpisu. Do nesreče ne bi prišlo, če bi delavec prej pritrdil strojni del in potem vrtel. Ponesrečenec je bil zaradi tega v staležu 10 dni. 4. Dne 6. decembra ob 13. uri se je prvič poškodoval Jakob ZAVRŠEK iz TOZD Transporta. Pri odpiranju ventila na cisterni mu je zdrsnil drog in ga udaril na ustnico. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri odpiranju ventila. Ponesrečenec je bil v staležu 10 dni. 5. Dne 7. decembra ob 11. uri se je prvič poškodovala Marija MLINARIČ iz finančnega sektorja- V pisarni ji je na podu spodrsnilo ter je padla in se udarila ob stol po desni strani prsnega koša. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavke pri hoji po pisarni, ki je bila na novo namazana. To je en primer, da se lahko tudi v pisarni pripeti hujša nesreča in da na vsakem delovnem mestu obstojajo nevarnosti pri delu, ki jih je treba poznati in upoštevati. Ponesrečenka je bila v bolniškem staležu 23 dni. 6. Dne 6.. decembra ob 7. uri se je drugič poškodoval Branko TEMNIK v skladišču TOZD Grafike. Zaradi trenutne nezbranosti in mokrih podplatov, ko je stal na lestvi mu je spodrsnilo ter je padel in si poškodoval zapestje leve roke. Vzrok za nesrečo je trenutna nezbranost delavca. Zakaj delavec pri tem delu ni bil zbran, je težko ugotoviti. Zaradi te nezbranosti bi lahko prišlo še do hujše nesreče pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 2 meseca. 7. Dne 12. decembra ob 8. uri se je petič poškodoval Jože OCVIRK v mehanični delavnici. Pri demontaži osi iz čeljusti grabilca je z nastavkom pomožne osi držal os, po kateri je sodelavec udarjal s kladivom. Pri zamahu s kladivom je zadel tov. Ocvirka v brado. Vzrok za nesrečo je nesmotern in nevaren način dela sodelavca. Pri tem bi lahko prišlo še do hujše nesreče. Ponesrečenec je bil v staležu 5 dni. 8. Dne 28. decembra ob 7. uri se je prvič poškodoval Dubravko ŠOPEK v glavnem laboratoriju. Pri pranju čaše se je urezal na prstanec desne roke. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v staležu 3 dni. Šimun Pinjušič Zlata pravila za varno delo Nadaljevanje haničnega, fizikanelga in kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je nastala zaradi hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge spremembe fiziološkega stanja organizma. Vendar mora biti taka poškodba v tesni vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu. Ne zbijajte neprimernih šal in se ne prepirajte s sodelavci na delovnem mestu niti v odmorih. Zavedati se moramo, da nismo vsak trenutek razpoloženi za šale in jih zato tudi ne sprejemamo dobronamerno. Razburjenost po ne- umestni šali lahko povzroči celo nesrečo, če že sama šala ni vir nesreče. Ne skrivajte pred nikomer poškodbe, saj lahko s tem povzročite sebi nepopravljivo škodo, kajti samo zdravnik lahko strokovno oceni resnost vaše poškodbe. Spoštujte vedno strokovne nasvete zdravnika, tako glede načina zdravljenja, kakor tudi uporabe predpisanih zdravil. Zdravila odložena v predal, še niso nikoli nikomur pomagala. Naj vam ne bo neprijetno ali da bi se celo sramovali obvestiti nadrejenega o svoji prirojeni napaki oziroma hibi, če vas občasno muči določena slabost, ki bi lahko za vas i-mela usodne posledice. V kolikor čutite takšno slabost se pravočasno umaknite iz delovnega procesa, da se na ta način izognite nesreči pri delu. Način koriščenja odmorov in boleznin Odmor je v glavnem namenjen za sprostitev živcev in organizma od napornega dela, kakor tudi za nadomesti- tev bioloških potreb. Senca, katero želite izkoristiti pod okriljem vozila ali tovora, je lahko usodna. V trenutku počitka na takem mestu, se lahko vozila samodejno ali na drug način premaknejo in povzročijo neizbežno nesrečo. Na podoben način se lahko pripeti nesreča pri zloženem ali prislonjenem tovoru. Ne prezrite, da skoraj sleherna nesreča pri delu povzroči oziroma terja bolniški stalež in s tem odsotnost delavca iz delovnega procesa. S tem ne prizadene posameznik samo sebe, temveč tudi TOZD, ker se zmanjšuje proizvodnja, dohodek TOZD in končno tudi osebni dohodek delavca. Od vpilva monotonije vsakodnevnega dela se ne boste osvežili niti okrepčali za nove delovne napore, če svoj prosti čas ne boste uporabili racionalno tudi za rekreacijo. Ne preutrujajte svojega organizma z delom v prostem času, ker boste naslednji dan prišli na delo nespočiti in se tako izpostavljali večjim možnostim za nesrečo. Ne zapravljajte svojega prostega časa po zadušljivih kavarniških prostorih, kjer izpostavljajte svoj organizem zastrupljanju s cigaretnim dimom in alkoholnimi klapi. Zato izkoristite raje prosti čas za bivanje v naravi na čistem in svežem zraku. Vaše samoupravne pravice In obveznosti Ne pozabite, da ste samoupravi j alec in da lahko odklonite delo kolikor vam grozi neposredna nevarnost za življenje. V ustavi SFRJ in republiških ustavah je točno naznačeno, da je varstvo pri delu osnovna pravica slehernega delovnega človeka, in da mora vsaka TOZD zagotoviti zdrave in vame delovne pogoje svojim delavcem. Za zagotavljanje pravic do varstva pri delu za varno delovno o-kolje in delovne razmere morajo skrbeti delavci v TOZD z določanjem varstvenih u-krepov in normativov. Na zboru delovnih ljudi in drugih sestankih kjer se razpravlja o varstvu pri delu, imate vso pravico zahtevati konkretne in jasne podatke o stanju varstva pri delu, o nesrečah in ekonomskih izgubah, povzročenih z nesrečami in poklicnimi boleznimi. Glasovali smo ZA V torek, dne 27. decembra 1977 smo se na referendumu odločali za dva samoupravna sporazuma: sporazum o združevanju delavcev v TOZD in DSSS ter sporazum o osnovah in merilih za delitev dohod- ka ter sredstev za osebne dohodke. Na slikah: glasovalna mesta v metalurgiji (KKC), v titanovem dioksidu in delavci skupnosti skupnih služb Mojster literanega ustvarjanja V ponedeljek, dne 23. januarja 1978 je minilo natanko 100 let, odkar se je rodil v Vinici v Beli Krajini pesnik moderne Oton Zupančič in leto dni manj kakor trideset let odkar je v Ljubljani umrl. Oton Zupančič pa ni bil samo pesnik bil je tudi dramatik in prevajalec. Opravljal je tudi državne službe bil mestni arhivar in dramaturg v Ljubljani. Zupančičeve pesmi so še pred prvo svetovno vojno imele narodno socialno vsebino, v tujini pa je napisal edinstveno umetnino v naši liriki, Dumo. Kot naša prva partizanska pesem je bila Zupančičeva Veš, poet, svoj dolg? objav- ljena leta 1941 in ki je spremljala naše ljudi v gozdovih, ječah in taboriščih in jim vlivala zaupanje v zmago in lepše čase. Zupančič je bil tudi mojster otroške pesmi in eden naših najboljših prevajalcev. Snov za svoje največje dramsko delo zgodovinsko tragedijo Veroniko Deseniško pa je našel prav v Celju. Celjski kulturni delavci so se spominu Otona Zupančiča oddolžili s predavanjem prof. dr. Jožeta Mahniča s temo »Narodnopolitične in socialne ideje pri Otonu Zupančiču« v mali dvorani Narodnea doma v Celju. Recitatorji kulturno umetniškea društva »Zarja« so resnično doživeto recitirali Dumo. Večer v Narodnem domu je bil lepa oddolžitev spominu na enega velikih mož naše zgodovine. A. J. 'V- Športniki Cinkarne zmagovalci Kakor vsako leto je tudi lani v decembru posebna komisija pri Zveza rezervnih vojaških starešin Celje, organizirala razna športna tekmovanja v počastitev dneva JLA, Titovih in naših jubilejev. Športniki Cinkarne so se udeležili vseh razpisanih tekmovanj in v skupnem plasmanu zasedli odlično prvo mesto. Po panogah so se naše ekipe uvrstile takole: Streljanje z zračno puško 1. UJV Celje 1003 krogov 2. Cinkarna 992 krogov 3. Občina 985 krogov 4. Avto Celje 966 krogov 5. JLA Slavko Šlander 902 kro- gov 19. V. V, I. Celje 484 krogov Ekipo Cinkarne so zastopali: Kukovič Martin, Smeh Franc, Jonke Franc in Mraz Rudi. Kegljanje — borbene igre 1. Cinkarna 532 lesov 2. ŠD Invalid 532 lesov 3. Predsedstvo ZRVS 512 lesov 4. ZRVS — Slovenija 495 lesov 5. Toper 481 lesov 20. JLA Slavka Šlandra 325 lesov Za ekipo Cinkarne so nastopali: Horvat Bojan, Mraz Rudi, Gobec Miran, Kocbek Edi, Cervan Franc in Grkovič Budimir. Šah 1. Ingrad 2. KS — ZRVS Savinja 3. Cinkarna 4. Tkanina 5. Železnica 17. Avto Celje Ekipo Cinkarne so zastopali: Dečko Franc, Ružič Vojo, Arh Zvonko, Sukovič. Na slavnostni prireditvi v hali Golovec ob zaključku športnih in TRIM tekmovanj v letu 1977 so predstavnikom delovnih organizacij podelili priznanja za dosežene uspehe na tem področju. Na sliki Tine Veber izroča priznanje za Cinkamo Marjanu Lebanu Streljanjez vojaško puško 1. Predsedstvo ZRVS 170 krogov 2. SOB Celje 157 krogov 3. UJV — ZRVS 156 krogov 4. Pohištvo 153 krogov 5. JLA Rajka Meniha 152 krogov * 16. 'Cinkarna 102 krogov 17. ZRVS pod Gradom 92 krogov Za ekipo Cinkarne so tekmovali: Kukovič Martin, Kranjc Ivan, Sinanovski Naip in Pečnik Maks. Vrstni red v skupnem plasmanu je naslednji: 1. Cinkarna 56 točk 2. UJV — ZRVS Celje 53 točk 3. Predsedstvo ZRVS 52 točk 4. LIK Savinja 48 točk 5. JLA Rajka Meniha 37 točk 31. Izletnik 11 točk Vsem športnikom Cinkarne za dosežen uspeh iskrene čestitke! Če pogledamo filmski spored v naših kinodvoranah v zimskem času, verjetno pod vplivom vremena, ta izbor ni tako kvaliteten. Kino Union Od 25. — 28. januarja »Podvig detektiva Nevvmana«, ameriški barvni film. Od 29. januarja — 2. februarja »Butch Cassidy in Sundance Kid«, ameriški barvni film. Od 3. — 7. februarja »Pokonci delfina«, jugoslovanski barvni film. Od 8. — 9. februarja »Pomladni veter«, slovenski barvni film. Od 10. — 12j februarja »Stanovalec«, francoski barvni film. Od 13. — 15. februarja »Romanca na rivieri«, ameriški barvni film. Kino Mvtropol Od 27. do 31. januarja »Rešitelj«, jugoslovanski barvni film. Od 1. — 5. februarja »Drakula oče in sin«, francoski barvni film. Od 6. — 8. februarja »Karibo s severa«, italijanski barvni film. Od 9. — 13. febr. »Nasilje v Neaplju«, italijanski barvni film. 14. februarja »Skrivnost planeta Opic«, ameriški barvni film. Kino Kom Od 24. — 30. januarja »Slovo velikega poglavarja«, jugoslovansko-nemški barvni film. Od 24. — 30. januarja »Artisti in modeli«, ameriški barvni film. Od 31. januarja — 4. februarja »Stan in Olio v tujski legiji«, ameriški film. Od 31. januarja — 4. februarja »Zoro«. Od 5. — 7. februarja »Zlomljena krila«. Od 8. — 12. februarja »Detektivi Iz Harlema«. 13. februarja »Steza slonov«. Širše posvetovanje Z namenom, da bi odpravili slabosti, ki jih že dalj časa čutimo pri odločanju in poslovanju naše delovne organizacije, so se v sredo 18. januarja 1978 sestali na širšem posvetovanju družbenopolitični delavci in individualni poslovodni organi Cinkarne ter vodilni družbenopolitični delavci v občini. Ocenili so poslovni položaj podjetja v preteklem letu in perspektivni razvoj poslovanja v prihodnje. Kritično so ocenili tudi delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Realna ocena vseh razmer v kolektivu je prinesla pomembna stališča, ki jih moramo vsi takoj začeti realizirati. Osnovna organizacija Zveze komunistov mora v Cinkarni prevzeti yso odgovornost, da v kolektivu okrepi spoznanje in zavest, da smo za stanje, v katerem stoji podjetje, odgovorni sami in da si moramo v kolektivu pomagati sami, spoznati svoje napake in nepravilnosti ter sami ukre-pati. Delavci morajo biti obveščeni o resničnem stanju v podjetju, da se bodo lahko zavestno vključevali v spreminjanje razmer. Takoj se moramo lotiti sestave akcijskega programa za urejanje dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti, okrepiti moramo idejnopolitično delo vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki so se doslej vse preveč strpno in mlačno obnašale. Osnovna organizacija Zveze komunistov in Sindikata bosta pripravili konkreten program za ozdravljenje razmer v kolektivu. Izboljšati moramo tudi kadrovsko politiko vse od izobraževanja, stimuliranja kadrov in zaposlovanja. Naloge, ki si jih bomo zastavili, morajo biti jasne in določene s konkretnimi zadolžitvami in roki realizacije. Odpirati se moramo navzven in se za iskanje dobrih rešitev povezati z znanstveno raziskovalnimi inštituti tudi izven Slovenije. Uresničevati moramo izdelane sanacijske programe o varstvu okolja, da ne bo Cinkar- na ž.e v naprej sama sebi priznala, da je za onesnaževanje okolja v celjski občini in njeni okolici edini krivec. Izdelane programe investicij moramo dovršiti in začeti z realizacijo ter v dolgoročnem načrtu misliti tudi na razširitev le-teh. Morda se v Cinkarni premalo zavedamo, kako smo lahko ponosni na našo delovno organizacijo, saj so se posamezne te- Razvoj cestnega motornega prometa pa nenehno spremljajo njegove negativne posledice — prometne nezgode, ki povzročajo veliko škodo. Zato postaja skrb za varnost cestnega prometa in prometno vzgojo vse bolj aktualna. Tako je varnost cestnega prometa dobila splošni družbeni pomen. Družbena skupnost pa posveča varnosti cestnega prometa čedalje večjo skrb. Republiški svet za preventivo in vzgojo SRS v cestnem prometu je organiziral anketo, da bi ugotovil dejansko stanje, koliko voznikov ima vgrajeno varnostne pasove in koliko pasov je v času vožnje tudi prepetih. Poleg tega so želeli ugotoviti, kdaj vozniki uporabljajo varnostni pas, stalno ali samo občasno. Uspešno akcijo so izvedli v 61 krajih melj ne organizacije s svojimi proizvodi uveljavile ne le na slovenskem in jugoslovanskem tržišču, temveč tudi v delu Evrope. Naše pomembno mesto v jugoslovanskem in svetovnem prostoru nismo še dovolj izkoristili. Prav zato se moramo toliko bolj prizadevati za skupno nastopanje v svetu in za dosego enotnosti na poti skupnega razvoja. M. P. Slovenije. Odgovarjalo je 24.010 voznikov osebnih avtomobilov, kar pomeni kar 7,85 odsotkov od 306.015 registriranih avtomobilov v Sloveniji do decembra 1976. Od celotnega števila anke- tiranih voznikov 37,9 odstotka ni imelo vgrajenih pasov, 18,5 odstotka voznikov je izjavilo, da varnostne pasove redno uporabljajo, 55,2 odstotka se z njimi pripenja le na daljših vožnjah in občasno; 26,3 odstotka pa varnostnega pasa sploh ne u-porablja. Zanimive so izjave tistih, ki ne uporabljajo varnost- nih pasov. Med njimi je 25 odstotkov prepričanih, da so varnostni pasovi nevarni, ker bi naj bili ob požaru ali padcu v vodo ovira za hitro rešitev. Podatki pa nam kažejo nasprotno sliko, da je bilo manj smrtnih žrtev pri tistih, ki so bili pripeti z varnostnimi pasovi. Le vsak deseti slovenski voznik ima svoje vozilo opremljeno z varnostnim pasom. Zato je to leto stekla velika akcija o uporabi varnostnega pasu. Uporaba varnostnih pasov med vožnjo zaščiti potnika in v prometni nezgodi zagotavlja 50 % večjo osbeno varnost. Ivo Ramšak »Cinkarnar« glasilo nas vseh V Jugoslaviji izhaja 1500 tovarniških glasil v skupni nakladi 3,5 milijona izvodov, od tega kar tretjina v Sloveniji z naklado 800.000 izvodov na številko. Lastna glasila izdaja že skoraj polovica delovnih organizacij. S širjenjem oblike informranja delavcev smo sicer zadovoljni, kritično pa moramo gledati na njeno vsebino. Tudi z našim glasilom ne moremo biti zadovoljni vse, dokler ne bomo sami pripomogli k izboljšanju njegove vsebine. Ni le delo urednika in nekaterih stanih dopisnikov, da zapolnjujejo strani v časopisu, ampak so potrebna še mnenja in predlogi delavcev ter delavčeva preprosta beseda. Glasilo »Cinkarnar« mora biti glasilo vseh nas. V njem bomo našli vprašanja in odgovore na vse tisto, kar nas bbremenjuje in kar nas dela nezadovoljne. Zato pozivamo slehernega delavca, da napiše pismo in ga pošlje v uredništvo »Cinkarnarja«. Naš namen je tudi, da v glasilu prikažemo izjemne uspehe in tovarištvo posameznih delavcev. Zato nam poročajte o tistih delavcih, ki zaslužijo pohvale in o tistih, ki kršijo delovne dolžnosti, pa tudi tistih, ki kalijo delovne odnose. Tako bomo pripomogli k izboljšanju odnosov med nami in na tak način bomo zadovoljnejši in uspešnejši. Uredništvo Mali oglas Dvosobno stanovanje v Trubarjevi s centralno in telefonom 52 m2 — zamenjam za večje kjerkoli v Celju. Tel. 24-895 vsak dan po 15. uri. Zahvala Zahvaljujem se osnovni organizaciji sindikata Cinkarne Celje za denarno pomoč, katero mi je nudila v času moje bolezni. Mirko Radulj »Marjana, kaj takega! V telefonskem imeniku imamo človeka, ki je že zdavnaj pokopan!« »Ja, to je pa naš clnkarnlški imenik, ki noče kar tako pozabiti bivših članov kolektiva!« Akcija ^varnostni pas" V cesnem prometu zavzema najpomembnejše mesto cestni motorni promet in sicer tako v gospodarskem pogledu, kakor tudi glede njegove varnosti. Motorizacija se je v zadnjih nekaj letih pri nas izredno hitro razvila, njen razvoj pa se še vidno nadaljuje. Cestni motorni promet dobiva v sodobnih razmerah čedalje večjo gospodarsko vlogo in postaja vse bolj pomembna oblika družbenega življenja.