GLASILO ŽENSKIH DRUŠTEV V JULIJSKI KRAJINI
VSEBINA 2. ŠTEVILKE: 
OBRAZI IN DUŠE. X. — Marija Sklodowska — Curie (Zora M.) .... . Stran 25 MLADA LETA PAVLINE PAJKOVE. (Dr. Joža Glonar.) - (Nadaljevanje.) . . „27 VALERIJA, HČI CESARJA DIJOKLEGIJANA. (Ivan Zoreč) - (Nadaljevanje.) .       „31
GABRIJAN IN ŠEMBILIJA. — (Dr. Ivan Lah) - Nadaljevanje......       „36
SOCIALNA VAŽNOST DOMAČE VZGOJE. - (P.)..........       „40
ON. — Pesem — (Dušan Beg.).................    .       „     43
IZVESTJA: Društvena poročila. - Po ženskem svetu. - Materinstvo. - Gospodinjstvo. - Kuhinja. - Ročno delo. - Književna poročila. - Razgovori......   .   .   44, 45, 46„ 47 48.
   UREDNICA: PAVLA  HOČEVARJE V A.   
ŠTEVILKA 2.         FEBRUAR 1924         LETNIK II.
ŽENSKI SVET   iZnaJa VTlfe dni vsakega meseca. • Za Jugoslavijo letna
                 ________.  naročnina;  Din.  48, s  krojno prilogo :  Din,  60;  polletna i
Din. 24, s krojno prilogo; Din, 30, — Naročila in naročnino Je nasloviti na upravo „Ženi skega Sveta", Ljubljana, Karlovska cesta 20. • Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale,
?
Ivan Kerže - Trst i
Piazza San Giovanni štev. 1
ima v zalogi   najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, stekla, lesa in emalirane prsti.
FRANC NAROBE
Trst, Via Commerciale 3
priporoča  slavnemu občinstvu v meslu in na deželi svojo dobro založeno
Trgouino z jestulnoml :
in s kolonijalnim blagom. Konkurenčne ' cene. Točna postrežba. Na željo se po- ] šilja blago trž. odjemalcem franko na dom.  .
Obrazi in duše.
Mariia Sklodotuska - Curie.
Bilo je v Varšavi pred kakimi 50 leti. Po mestni ulici je hodila stara ciganka; ustavila se je pred skupino deklic in opazovala mlade plavolasko, igrajočo se s tovarišicami. Ciganka jo prime za roko, gleda njene poteze in ji prorokuje sijajno bodočnost: v zreli dekliški dobi da bo zaslovela po vsem svetu, zaslovela bolj kot kraljica in cesarica ....
Plavolasa deklica se je takrat od srca nasmejala in ko je odrasla, se je večkrat pošalila s tovarišicami na račun stare ciganke. Toda besede zasmehovane in podcenjevane vedeževalke so se izpolnile: ko je dovršila Marija Sklodotuska — nekdanja plavolasa varšavska deklica — štirideseto leto, je kot gospa Curie zaslovela po vsem znanstvenem sveta preko mej evropske celine!
Nadarjena Poljakinja se je bila namreč posvetila prirodoslovnim vedam ter je študirala na pariškem vseučilišču. Že kot študentka se je odlikovala z izredno razvijajočo sposobnostjo. L. 1898. pa je zasvetila kot prava zvezda na Hzikalno-kemičnem polju: odkrila je radij! Kot soproga znanega učenjaka Petra Curie-ja je neumorno delovala z njim v laboratoriju. Po navodilu svojega moža in s predlštudijami nekega drugega profesorja se ji je posrečilo odkritje; s tem pa je odprla znanstvenikom in zdravnikom nepopisno važna pota v nepoznani skrivnostni svet kemije.
ŽENSKI SVET
STRAN 26.                                     ŽENSKI   SVET                                       LETNIK II.
Deveto leto po odkritju radija ji je umrl soprog; povozil ga je voz sredi pariške ulice. Profesorski zbor je enoglasno ponudil izpraznjeno mesto na vseučilišču pokojnikovi ženi Mariji, roj. Sklodoivski. Že sedemnajsto leto predava ta slovanska učenjakinja na univerzi v Parizu. Koncem minulega leta je slavila 25-letnico, odkar je odkrila radij. Ob tej priliki ji je francoska vlada poklonila nagrado 40tisoč frankov; še za življenja svojega soproga pa je prejela skupno z njim in omenjenim profesorjem — sodelavcem znano Nobelovo nagrado. Zanimivo je, da deluje v njenem laboratoriju kot asistentka tudi njena edina hčerka Irena.
* * *
Kaj je radij in kakšnega pomena je njegovo odkritje?
Kakor znano, je večina teles, posebno pa kovine, za navadne solnčne žarke neprozorna. Slavni zdravnik Rontgen pa je dognal, da vzbuja električna sila žarke, ki prodirajo vsa telesa, celo 1 dm debele kovinske plošče. Te žarke imenujemo Rontgenove žarke. Ako se kdo postavi pred nje, prodro njegovo telo; vendar niso vsi telesni deli enako prozorni. Zato popolnoma natančno razločujemo vse kosti in koščice, uro, ki jo nosi dotična oseba v žepu, celo denar v denarnici i. t. d. Rontgenovi žarki so velikega pomena v zdravilstvu. Z njihovo pomočjo je mogoče odkriti v človeškem telesu vsako tuje telo. ki je prišlo v organizem vsled kake nezgode, n. pr. igle, železne drobce, svinčenke i. si.
Rontgenova iznajdba je dala povod raznim drugim odkritjem. Tako so nadaljna raziskovanja dognala, da tudi nekatere kovine izžarevajo žarke, ki so podobni Rontgenovim. To lastnost izžarevanja žarkov imenujemo radioaktivnost.
Kmalu nato je odkrila Curiejeva s pomočjo soproga in nekega drugega učenjaka kovino, ki izžareva žarke še v mnogo, mnogo večji meri nego dotlej znane. Po dolgih mesecih težavnega in neumornega dela se jim je posrečilo izločiti iz dotične rudnine 10 mgr. težko zrnce. To novo kovino so imenovali radij. Pri dnevni svetlobi se ne loči od drugih kovin. Ako ga opazujemo v temi, moramo strmeti: malo zrnce žari v tako svetli luči, da človek celo lahko čita v njegovi neposredni bližini. V tistem hipu, ko prinesemo radij v sobo, se zasvetijo vse steklene in porcelanaste posode v motni skrivnostni svetlobi. V bližini radija izgube vsa električna telesa svojo električnost. Najzanimivejše pa je dejstvo, da hrani radij v sebi wJikansko množino toplote, ki jo polagoma oddaja svoji okolici. Ako vržemo košček radija na led, se začne led takoj topiti. Pa še mnogo drugih važnih lastnosti so odkrili na radiju. Zato je njegovo odkritje velikega pomena v visoki znanosti, še večjega pa v zdravilstvu. Z njegovo pomočjo dolo čijo in lečijo bolezni, ki so bile prej zdravnikom zavite v popolno temo. Predvsem upa zdravniška veda doseči velike uspehe v zdravljenju kožnih bolezni, raka in revmatizma.
(Zora M). © © © ©
LETNIK ti.                                      ŽENSKI   SVET                                      STRAN 27
Mlada leta Pavline Pajkove.   Dr-Joža Glonar
2.
V Gorica 21/2 1875. Blagi gospod!
Oprostite mi, če v svojem zadnjemu pismu sem Vam nehote žalila občutljivo srce, s pneojstrdim priporočanjem, glede ravnanija svoje slike koje mislimi Vam poslati; a vedite, da ko sem Vami zadnič pisala, Vas nejsem tako dobro poznala kot mislim, Vas sedlaj poznati.
Edini stavek koji ste ga o svojem živeniji mi pisali — da ste namreč še le 28 let star, in 15 let neozdravljivo bolan — vzbudil je v meni globoko sočutno pomilovanje in visoko spoštovanje do Vas. Pomilovanje, ker Vaša nesreča mi predstavlja, burno Vašo mladost ki se bori z občutkami, z bolestaimi moralnimi in fizičnimi, z obupom ki tako pogosto Vas mora napolniti srce, i greniti vžš tako grenko živenije; a spoštovanije, ker začudenija zapazim pri Vas redko lastnost, najplemenitejšo čednost: neomahljivi junaški pogum s ko.jim se branite proti udarcom nemile Vam osode. A ker i mene osoda vže od zibelja sovraži, ker i jaz sem nesrečna v pravem pomenu te besede, čutim se nagnena k Vam', z blagim sočutom pravega prijateljstva. Ker ste si pa sami izbrali teški posel mi bit učitelj in vodnik na literalnim polji, bodite i moj srčni prijatelj, moj zaupnik! Da mi pa to postanete me še premalo poznate; vabim Vas torej denes da se nekoliko seznanite z mojim minulim in sedanijem živenajem, z mojo družino. —
Moj oča — deželni svetovavec Josip Doljak — bil je brat, nedavno v Solkanu umerlega Matija Doljak-a, — Slovencem dobro znani mož — in mati — Pavlina Milharčič — bila je hčer nekedanijega tukajšnega nadzornika latinskih šol. Nijuna družina je obstala z dvema sinovoma — Teodoro, Enrico — katerega zadnji je umrl še v zibeli, i treh hčera — Paolina, Enrichetta, Teodolinda — katerih najstareja sem. jaz. Narodili smo se vsi v Milanu, kamor je bil oča takrat v službo. Mati uimrlia mi je i v Milanu6) in sicer dajaje živenije mlajii nuojej sestri Teodolindi. Do svojega četvertega leta bivala sem v Milanu, potem pak v Trstu, kamor je bil oča po bitvi 1858 leta preselijem. Leta 1861 oropala "¦lami je smrt i drazega očeta, i sicer v najlepšej moškej starosti, v svojem 40 letu. Na smrtni postelji izročil je svojih, neizmerne nesreče še nevedenih sirot, edinemu svojemu bratu Matiju Doljaku- posestnik v Solkanu. Brata, 11 letni stari dečko, izročili so kaj «Loeyenburgišu» zavodu na Dunanji kamor je tudi dovršil svoje študije; me sestre pa pribežale smo v stričevi hiši kamor nam je on bil vedno skrben oča do svoje prerane smrti. — Ta uzrok črnega, roba mojih pisem. — Od šestega do osmega, leta živela sem v Solkanu, in od osmega do štirnajstega v Gorici kamor sem bila v odgoje. Moja odgoja nej pa bila taka, da bi me kedaj sposobila za visoke namene; bila je priprosta; taka, kakor jo potrebuje priprosto dekle, ki nejma druzega namena kot postati enkrat skrbna gospodarica in Ijubeznjiva mater. Obiskavala sem italijansko šolo tako da sem se izurila svojega materininega jezika. Nemški jezik bil je le povi-šen predmet, kateri se ga je učil, kedor je le hotel. Jaz sem se ga naučila tako da govorim i čitaimi radia-, a da bi se lotila v njem kaj pisariti, nejsem toliko zmožna.. Od 14 do 15 leta živela sem i v Solkanu in sicer v še popolni nezavednosti da obstoji i en omikan Slovenski narod. Da si je bil stric dober slovenski narodnijak, i pak v njegovej družini se nej govorilo ko italijanskega. Iela sem pa vendar-le koj nekoliko a nerodno kramlijati po slovenski in sicer z domačimi poslami in z vaškimi liudmi. Pri stricu pa so večkrat hodevali slovenski njegovi prijateli. in mej njimi i> najiskreneji poštovani gos. Dr. Lavrič. Lavrič. kot vnet Slovenec, jel mi je razlagati   lepoto   slovenskega  jezika;   prinesel   mi   je   slovenske   knjige   in,   kot
STRAN 28.                                ŽENSKI  SVET                                      LETNIK II.
mojster deklamatorike, in ker je izpoznaval da imam dobro volijo se kaj naučiti, izvolil me je za svojo učenko, katera sem mu i zvesta i marljiva bila dve leti. • On je torej v meni vzbujal prvi glas slovenske narodnosti; On je bil prvi, ki me je nekoliko seznanil se slovensko literaturo, ker poleg obilo pesmi ka sem mu morala deklamovati, deklamovala mu sem i samogovore «Valenštajna», «Device Orleanske«, «Marije Stuarte» in «Medejo». Deklamovala in igrala1 sem potem še velikokrati v Solkanskej in Goriškej čitalnici, ku me je navdušilo navčiti se tako lepega jezika. A navčiti ga spoznavata, govoriti, za pisariti mi še na um nej prišlo, dokler nej srce udobilo rano, dokler drugim srčnim bolečinam ¦pridružila se je še najgrenkeja — nesrečna ljubezen! In ker mi nej bilo mogoče v sebe zadušiti toliko bolečin, iskala sem pomoči za je vsaj olajšati. In glejte! nobeden lek se mi nej zdel tako tolažljiv, kot poezija. A v slovenskem jeziku kaj pisati mi je bilo preteško. Poskusila sem v italijanskega, a šlo mi nej iz.srca, ker Slovenec je bil ki je v meni vzbudil novo grenko-slatko živenije; tedaj slovenske so morale i pesmi biti. A ker pesmariti mi nej še šlo, poskusila sem v prozo pisati; a i proza me nej zadovoljila; proza nej izrazila tako, kakor je srce čutilo, in jela sem sopet, z velikim trudom:, pesmice «kovati». —
Dva moja spisa se nahajata kot podlistka v «Soči» leta 1873 meseca Junija in Septembra z naslovom: «Prva ljubezen«, «Žena v družini«. — V Solkanu bil je nek dijak kateri mi je rokopise popravljal, in jaz senu udobila pesem ali spis popravlijen v roki brezi da bi bila vedela zakaj je popravljal ker skupaj nisva mogla priti da bi mi bil razložil uzroka. Zavolijo tega sem> počasu napredovala, Meju tem pa je brat dovršil juridične študije na Dunaji in se preselil pred dvema letoma, in pol v Gorici kamor je stopil v službo kot askultanta pri okrožni sodniji. Me sestre pa smo še vedno bivale v Solkanu. Ker je jel pa zadnije leta stric bolehati, želel je, nas videti v varne roki predno bi umrl. Zavolijo tega ustanovile smo z bratom lastno družino ter se preselile- meseca novembra leta 1873 v Gorici. Z devetnajstim letim tedaj, ko človek — posebno devojka — največ potrebuje eno varno roko, da ga izvoda na pravo pot živemja, živela senu le se še-le 23 letim starim bratom, in z mlajema sestrama. Tu je jelo moje živenije postati grenko, kot nikedar popreje. Obžalovala i tožila sem po trojih izgub in sicer, po svojih roditelijev, katera sem ja, tako močno zgrešila, po ljubljenemu Solkanu, kojega sem smatrala ga kot' svojo domovino in po izgubi svojega ideala. Moralne, od dolgih let uže prestane bolečine, posebno zadnije, uplivale so na fizične moči, in život jel je bolehati. Jedno leto je uže kar zgrešim poprej snega zdravija in od zdravnika mi je bilo strogo pripovedano se preveč truditi z duševnim delovanijem. Ker je meni pa poezija še edini lek za krvaveče rane, edino tešenje tožnih in sem še vedno, a skrivoma, kaj malega pisala. A zadnji čas jela sem premisli j avati ali ne bi bolje bilo ko bi pero pustila onim, koji so zmožneji in sposobneji za jo porabiti. Zpoznavala sem; da je teško vsim pogoditi; j eden je kritikoval pesem, drugi obliko, a tretji spet mene čes, da pero nej žensko delo. Poleg vsega tega imam še brata, kateri okinčan z vsemi lastnostmi ljubeča, brata, ima to edino napako da nej Slovenec. Prepovedoval mi sicer nej slovensko pisanije, a nekako čmemo in nezadovoljno me pogleda, kedar zapazi me da slovensko pišem. Se Slovencami, odkari živim, v Gorici imam redko kedaj priliko občevati; pri nas zahajajo le italijanske družine, italijansko je naše družbinsko govorenije i, verujte mi, da s teškim srcem previdevala sem, da bodem prisiljena pustiti v nemar najlepšo mojo veselje — slovensko pisanije. Take in enake misli in občutki so me navdajali, ko me je došlo Vaše pismo katero me prijazno vabi poprijateliti se z Vami. A sedaj ker i Vi veste kako se z meno godi, sodite me, a potem kot odkritosrčni prijatelj našvetujte mi kaj mi je storita: ali boriti se proti tolikim zaprekam in nadalijevati blažiti si živenije s poezijo, ali pak se lotiti realnega živenija. —
LETNIK II._______________ŽENSKI   SVET                                  STRAN   29.
Ne zamerite da Vam denes ne morem odgovoriti na prašanj kojih ste mi stavili, ker mi čas ne dopušča; prihodnjič. Prelepa hvala za lepo mi poslano knjigico i sodba prihodnjič.
Vbogi prijatelj! Vi hrepenite po pomladi? Bog njo kmalu naj pošilija da. se bote sopet nasrkaii natorininih blagost. Da! pomlad, ona je ustvarjena; za občutljivo pevčevo srce; ona je ki mu vzbuja v prsih ono slatko melanholijo, katera je hrana nežnih duš. —
S prihodnijem mojim pismom udobili bote i mojo sliko; bila sem včeraj pri slikarij u,
S posebnim spoštovanjem
pozdnavlija Vas, Vaša prijateljica
Pavlina Doljak.7) Rrajčate moj naslov:
VVienervorstadt Nr, 7;-
3.
V- Gorici 2/3,1875. Blagi gospod!
Srčno me je razveselilo zadnje Vaše pismo katero bilo mi je i nosite!j podobe blazega moža,, pesnika, novega svojega prijatelja! Spolnujem Vam denes- i jaz željo,, obenem mojo obljubo, pošiljaje Vam pa svojo. O Vašej sliki pisali ste mi da je dobro narejena, o mojej pak ne morem enako trditi. S tem nej rečeno, " da. nejseim zadeta', vendar, dirugi trde, da nej kot bi morala bit ker kaže več let nego jih štejem. —
Vže v dveh pisem mi pišete, da le zato mene želite poznati vsaj po sliki, ker videla se ne bova nikdar! Kako morete to trditi? Ali bi se ne moglo prigoditi da bi me kedaj osoda pripeljala i v Ljubljano? Ma-ri mislite da bi jaz potem zapustila mestna zidovja, predno bi mi bilo dano obiskat dobrega svojega prijatelja? Tedaj mi več ne izustite ta žalostni nikd a r! Ničesa na svetu nej nemogoče. —
Vi me nasvetujete nadaljevat izobraževati se v slovenskem, jeziku, v poezijo. Dobro! nadaljevala bom, dokle bom mogla, a z Vašo pomočjo podprta. Poprašali ste me,, koliko da sem se vže pečala z drugih narodov literaturami. Malo prijatelj, jako malo. Slovensko literaturo mislim poznati skoro vso. Preiska.vala in prečitala sem vse slovenske knjige katere je je imela knjižnica solkanske čitalnice, katera knijžnica slovi kot najbogatejšo mej vseh čitalnic na goriškem. Le žalibog da takrat, ko sem jih čitala, umevala nejsem tako, kot bi sedaj. Rekla bi, da sem jih več pregledovala kakor pa študirala. Italijansko in nemško sem vže veliko čitala in še vedno čitam, a bolj navadne reči, n. pr. romanci, novele, spisi učeni in zabavna i. t. d. Danteja, Petrairka in drugih italjanskih pesnikov i nekoliko poznavam, i Šiler i Goethe mi nejsta neznana; prečitala sem nekdaj i nekatere Shakspearovih tragediji a to je vse' premalo za reči, da poznam literatur. Okolnosti mi pa tudi ne pripuste se preveč ukvarjati z omikovaniji same sebe, zadovoljna sem, kedar mi čas pripusti le spisat zdaj pa zdaj kako pesem. Zavoljo tega ne pričakujte nikdar o meni umeteljnih spisov, kateri kažejo eitatelju koliko da se je vže pečal pisatelj znanostami. Pri meni le občutki govore, in. ko bi ti kedaj onemili, umrl bi i moj revni pesniški duh.
Meni nej poezija dar nebeški, kateri bi mi bil dan da bi ž njimi Slovence razveselila, ona mi je le začasni lek s kojim, ako tudi ne ozdravim ran srca, si vsaj bolečine slajšam.
Prečitala sem Vaše nemške mi poslane pesmi. Dopadejo se mi sploh, posebno pa so mi ugodili uni trije sonet je ki nesijo naslov «To mary»8) in pa pese'-. «An Boris Miran«. Sonetje, ker v njih veje nekakoršen melankonični duh ki je i moja last, i una omenjana pesen pa, ker tako ponižno o sebi pove, namreč o Vas?
STRAN 30.                                      ŽENSKI   SVET                                       LETNIK II.
Vaš «dnevnik ljubezni«8) mi dopade, veselim ga nadaljevat. I jaz sem gos. Pajku vže pred polim letom poslala trije sonetje in Stir pesni, a ne vem zakaj da jih še — razven zadnjo, najrevnejšo10) — ne objavlja, v «Zoro». Da so dobre,, mi je sam pismeno in tudi vže v listnice «Zoie»u) naznanjal; čudno se mi vendar dozdeva, da tako dolgo odlajša.
O vas izdane pesmi gos. brata so i kinč majhne moje knijžnice; prikupile so se -meni zelo i to se svojim nedolžnim govorenji katero mi boža srce pri njih čitanju.
Nasvetovali ste mi Levstikovo slovnico, nej davno kan- sem si nakupila Janežičovo, vendar rada nakupim si i uno o Vas nas veto vn no če mislite, da bi mi ta preje poprijaznila se slovenskim jezikom.
S prihodnjem mojim pismom poslala Vam bom vže nekaj v popravo, a za Boga! ne vstrašite se preslabej mojej pisavi in, da si morate z meno ojstri bit; imejte i z meno potrplenje. «Parnazova pota so težavna«' ste mi zadnič pisali, a i učiteljeve dolžnosti so težavne.
Srčno se zahvaljujem Vašej sestri ki se mene, nepoznano, spominja; odvračam jej enak srčni pozdrav!
H koncu sprejmite i Vi presrčni pozdrav
o Vašej prijateljice
Pavline Doljak. 4. Blagi prijatelj!                                                               V Gorici 6/3 1875.
Ker sem bila pismeno poprašala gos. Pajk-a. za vzrok, da mojih pesem še ne objavlja, in ker sem; mu zagotovila, da, bom «Zori», dokler bom mogla, s pes-mami podpirala ter mu še pristavila da hranim vže nekojih, ki žele prit na svitlo, odgovoril mi je denes ter me prosil, na.j mu ovih pesem pošiljam, ker mu bodo služile za prilogi letošnej «Zori», koja, mislim, bode obstojila v j«dnej posebne j knjigi.
Zategadelj si predrznem Vam poslat v popravo vse pesuni; koje mu mislim poslati ter Vas prosim, da mi kar odkrito poveste katera je in katera nej za tisk.
Odkari sem Solkan zapustila, pesmi kojih spišem hranim, dok mi pride redka prilika je dat komu v popravo. Med; tem časom pa je večkrat pregleda vam in tako najdem, zmerom še sama kaj za popraviti. Od meseca Septembra pa mi nej bilo dano najti popravitelja in zavoljo tega Vam pošiljem denes vse pesni, koje sem od unega časa spisala. Ko ne bi bil želel gos, Pajk je vže zdaj imeti, poslala bi Vam bila le zdaj pa zdaj kako v popravo, a tako, prisiljena sem, nadlegovat Vas kar na enkrat s tolikim trudom. Kaj ne da zavoljo tega ne bote hudi na-iroe?
Pa še jedno prošnjo imam do Vas. Namreč, da1 mi popravljenje, če le mogoče, v teku osmih dneh zgotovite, ker moram gosp. Pajku kar preje mogoče napro-šeno poslat. —
Upam, da ste moje zadnje pismo se sliko  vred dobili. — Ne zamerite ako mi denes nej mogoče daljši z Vami se pomuditi; čas mi ne dopušča. Bodite mi prisrčno pozdravljeni! __________Hvaležna Vam prijateljica              Pavlina Doljak.
6)   Anonimni bijograf piše v ((Slovenskem narodu« 1901, štev. 124, o priliki Pavlinine smrti,  da je bila njena mati dvorna  dama na  burbonskem dvora.
7)   Vsebino tega pisma je Cimperman v svojem poročilu Lucinki Kraljičevi 1, marca 1875 stisnil v besede, da ga Pavlina prosi, naj bode njen «srčni prijatelj, njem zaupnik («Lj. Zvon«, 1920, str. 650),
8)  Pravilno «To Mary»!
°) Venec pesmi, ki jih je Cimperman pod Ruckertovim geslom «Die Liebe ist der Dichtung Stern« priobčil v treh številkah IV. tečaja «Zore» (1875).
10) «Lep dokaz«. («Zora», 1875, str. 26).
") «Gospodična P. D,: Hvala za poslano. Pride kmalu na vrsto. Pozdrav!« («Zora», 1875, str. 24).
LETNIK II.                                        ŽENSKI   SVET                                    STRAN 31.
Valerija, hči cesarja Dijoklecijana • (Ivan Zoreč)
(Osnutek zgodovinskega romana.) II.
Učeni Evtih, bivši učitelj na cesarskem dvoru in sedanji še zadosti ugledni suženj in neke vrste zaupnik Scipijona Libanija, se je hudo razveselil, ko mu je še tisti dan gospodar ukazal, naj gre v cesarjevo palačo in naj pozve pri prvem dvorjaniku Klavdiju Basaniju, kdaj bi Scipijon Libanij, najvdanejši oboževavec in prezvesti občudovavec božanstvenega cesarja, smel poklekniti pred gospoda in vladarja, da mu oči še enkrat občudujejo svetli dijadem na premodri glavi presvetlega, preslavnega gospodarja.
«A jaz bom videl Valerijo!» se je veselil, ko je spotoma ponavljal gospodarjev ukaz, da bi ga dobesedno in svečano govoril pred dvorjani-kom v palači.
In spet je bilo samo stvarstvo božje svetla priča njegovega čistega veselja.
Za njim so se v popoldanskem solncu bleščali mogočni stolpi, izza njih so1 široko in visoko rastle bele palače bogatega, šumnega velemesta Solina.
Severno in vzhodno od mesta so kipeli v čisto modrino jasnega neba sami goli in stegnjeni vrhovi visokih gora.
Kaj ti je tam zadaj?
Onostran škrbinastih, od burje in nalivov razjedenih grebenov živi narod Ilirov, svobodoljubno ljudstvo kmetovavcev, pastirjev in lovcev, ki se jih bojijo celo rimske legije same,..
Pod gorami, ki jim je položno podnožje pršeče pralo bučno morje, se je vil zelen pas pisanih vrtov in sočnih vinogradov, sredi njih so slikovito sedeli gosposki dvorci in sivozeleni oljčni nasadi so v miru božjem objemali vrtove in vinograde in dvorce.
Ha-ha-ha! Prav, le smeji se, duša, ko so ti oči polne solnčnih žarkov
in navdušene pijanosti...
Jutranja rosa je vrtove in vinograde osvežavala, morski vetrovi so jih hladili, da so pokojneje in lažje dočakovali večernega ohladila in okrepčila.
Ha-ha-ha! Glejte no, morje; ali je to morje? Mar ni to le velika solza božja, ki se je od veselja, ko je ustvaril ta lepi svet, utrnila dobremu Bogu, da se imajo kje okopavati nebeške ovčice in da si ob tihih večerih v gladkem ogledalu gizdavo ogledujejo svetle obražčke drobne božje devičice, ko pomežikujejo lepoti, ki se je razsula iz samih nebes in se ustavila tu, prav tu...
Ha-ha-ha! Beli »oblački so kakor ovčice hiteli k solncu, da bi se napili njegove svetlobe; potlej so se spet  jadrno  razletavali  po  širni nebesni livadi — in za njimi je gledalo solnce in jih je zavračalo s svetlimi, dolgimi rokami.
O, morje ni bilo enolično pusto in samo neizmerno; hropelo je v silnem, junaškem zagonu ob razpraskanih čereh, a tam daleč in čisto blizu so kipeli iz voda zleknjeni zeleni otoki, trdni varuhi teh tihih solnčnih krasot...!
STRAN 32.                                ŽENSKI   SVET                                     LETNIK. H.
Ha-ha-ha! Kakor zelene palme po ravnem, vročem, neskončnem polju...
Evtih je šel čez rečico Jader; na široki cesti, ki se je stegovala pred njim, so sukljali norčavi vrtinčki plešočega vetrca.
Čez jarke in doline so se na levi strani ceste peli trdni oboki, po njih je tekel obzidan vodovod, ki je bil pod Klisom ujel deviški izvir Jadra! in ga pošiljal Dioklecijanovi palači.*)
Vrhu kratkega klanca je Evtih postal in gledal.
Iz nedopovednih krasot solnčnega morskega zaliva in bujnega zelenja velikih vrtov, ki so jih stražili posebni stražniki, je široko in oblastno kraljevala velikanska palača, bivališče slavnega cesarja Kaja Avrelija Valerija Dijoklecijana, odkar se je bil odpovedal posvetni slavi in oblasti.
0 čudežni lepoti sloveče palače je Evtih slišal že v Rimu.
Libanijevemu poslancu so tudi zdaj bile vse misli v Dioklecijanovi palači.
Da, štiri široke ceste so jo rezale v velike četverokctnike, šestnajst stolpov jo je stražilo. Močno zidovje je bilo iz trogirskega marmorja, pet-desetindva stebra, ki sta nosila visoke prehode ob vsem dolgem morskem pročelju, in svetlih svodi nad njimi so bili iz egipškega granita.
Okoli in okoli palače so se raztezali širni vrtovi z najbujnejšimi nasadi, ki jih je veliki cesar gojil prav rad tudi osebno sam.
Ko je Evtih prišel do vrtov pred «zlatimi vrati» palače, se je bil že utrudil in oznojil. Zakaj vroče je bilo in hodil je hitro, tako se mu je mudilo, da bi čim prej videl Valerijo.
Ali izza vrtne ograje je naenkrat stopil mož v sivi suženjski raševini in mu je zaklical:
«Panangel, zvesti čuvaj tega vhoda, vpraša: Kam hočeš, o potnik?«
«Evtih, prepokorni sluga plemenitega Scipijona Libanija, očeta domovine in starešine v premogočnem mestu Rimu, nosi pozdrav oblastnemu Klavdiju Basijanu!» mu je urno in gladko odgovoril poslanec iz Solina.
Panangel se je ozrl in poklical drugega čuvaja, ki je hodil ob vrtni ograji.
«Arhiloh, moj tovariš, te spremi v stanovanje cesarjevega hišnega svetovavca«, je Panangel rekel in se poklonil poslancu plemenitega Rimljana.
«Zdrav bodi!» se je Evtih zahvalil in je urno šel z Arhilohom po belih, senčnih stezah in skozi «zlata vrata» v mogočno palačo.
Klavdij Basijan se je čutil zelo počaščen po Libanijevem pozdravu in naročilu, ki ga je prinesel zgovorni Evtih.
«Tu počakaj!« je dostojanstveno rekel in takoj šel k cesarju. Vedel je, da se bo zelo prikupil staremu vladarju, ki je rad imel Scipijona Libanija.
«Gaj Avrelij Valerij Dijoklecijan, božanstveni cesar, pozdravlja plemenitega Scipijona Libanija, prijatelja, in mu naznanja, da bo žrtvoval bogu
*) Mesto Split še danes dobiva vodo po Dioklecijanovem vodovodu, — Pis,
LETNIK [[.
ŽENSKI   SVET
STRAN 33.
Eskulapu zahvalno žrtev, ko bo po tako dolgem času spet objel velepleme-nitega, velemodrega in veleučenega svojega svetovavca —!» je še dostojan-stveneje govoril, ko se je vrnil.
Evtih je pokleknil, dal desno roko na srce in se poklonil, izkazujoč čast, kakor jo je zahteval strogi obred na dvoru cesarja Dijoklecijana.
Nato je vstal in prosil:
«Dovoli, o plemeniti Klavdij Basijan, da te vprašam, ali bi smel videti knežno Valerijo, ki sem ji bil učitelj, kakor ti je znano».
«Zakaj, poslanec modrega Scipijona Libanija?»
«Ker vem, da bi mi ukazala, naj ji poročam o modrijanih in njih naukih, ki se širijo, odkar je zapustila Rim».
«Dvomim, da bi potrebovala tvojih modrosti«, se je nasmehnil Klavdij Basijan. «Ali pojdi in sužnjica te bo spremila do Valerijinih soban«.
Basijan je plosknil in ukazal sužnju, ki se je prikazal v okviru vrat, naj Serena, sužnjica, vodi Libanijevega poslanca do knežne Valerije.
Valerija je počivala ob nizki mizici, v naročju je imela zvitke perga-mentov. Ko je Evtih vstopil, je naglo vstala, dvignila roke in se nasmehnila:
«Ali si, ali nisi, o Evtih, učitelj in voditelj moj?«
«Slava Jezusu Kristu, odrešeniku našemu!« je tudi Evtih dvignil roke in pogledal proti nebu.
«Slava mu na vekov veke!« je odgovorila Valerija in se prekrižala.
«Še je to moja Valerija!« se je razveselilo srce skrbnemu Evtihu.
Potlej ji je hitro in ob kratkem dopovedal, kako in zakaj je prišel v palačo. Ko je imenoval ime svojega gospodarja, je močno zardela.
Ob poročilu, da jo sumijo kristjanstva, je prebledela in se zagledala nekamo v daljavo.
«Hvala ti, Evtih, dobri, zvesti«, je polglasno govorila. Po kratkem molku je rekla z glasom, polnim nemira in obupa:
«0, prav je, da si prišel, o Evtih! Glej, ravnokar sem prebirala, že stotič prebirala Platonove dvogovore in druge spise in sem se bojevala z dvomi, ki se mi vsiljujejo vselej, če se le spomnim modrih in zanosnih misli tega velikega modrijana. —- Evtih, ali ni bil tudi sam Platon prerok in predhodnik našega Odrešenika?«
«Bog mu je vodil misli in dosti resnice je bilo v njegovih naukih«.
«Kaj je resnica, o Evtih?«
«Bog je resnica, prva in največja, večna resnica«.
« Torej je bil božji poslanec, ker je učil resnico?«
«0 Valerija, kako bi se upal to trditi? Ali iskal je resnico, vse življenje jo je iskal, to je res!«
«Ali ne uči Platon, da je največja, najsilneja resnica, ki je začetek in življenje, pač misel, duh vsega dobrega in lepega?«
«Tako uči, o Valerija«.
«Kaj ni torej ta misel — Bog?»
«Bog je Bog, o Valerija«.
STRAN 34.                                   ŽENSKI   SVET                                  LETNIK H.
Vse, kar obstaja, vidni in duševni svet, — mar ni vse to le del te velike misli?»
«To je stvarstvo božje.»
«In duša tega stvarstva, — kje je?
«V Bogu».
«Ali ni duša tudi v misli in snovi, tako rekoč sredi med obojim in nad obojim, — nad obojim zato, ker je božja?»
«V spoznanju pravega Boga je duša prosta in božja».
«Da, v spoznanju je prosta, ali s telesom*, s snovjo je združena*.
«Do smrti, samo do smrti, o Valerija*.
«Po telesni smrti, ki je samo prenavljanje in pretvarjanje snovi, pravi Platon, pa se duša preseli v drugo telo, v drugo snov*.
«Ne, o Valerija! Po smrti se duša marveč vrne k Bogu*.
«Saj to je tisto: vrne se k Bogu, ki je misel sveta in snov in vse*.
«Ne, Bog je Bog, o Valerija!*
«Vem, duša je neumrjoča in je bila prej ko telo, že pred rojstvom. Zmisel lepega in dobrega, pravičnosti in sleherne čednosti pi-inese že s seboj. Zares: največja misel je Bog, ki je vsesplošna duša sveta. Tej duši služiti je človeku dolžnost. Zato je treba spoznanja, modrosti, da se dvigamo v duhu, otresamo tako rekoč vsega telesnega in grešnega in spoznavamo resnico*.
Valerija je obmolknila in se zamislila.
Evtih jo' je gledal in je molčal; potlej ji je rekel:
«Platonova modrost, o blaga Valerija, te je nekoliko zmedla. Prosim te, spovej se svcjih dvomov duhovniku, da ti jih prežene z duhom večne resnice, ki jo oznanja v imenu Boga*.
«Kje je duhovnih, o Evtih? Saj ne veš, da so porušene cerkve v Solinu in da so pregnani Kristovi svečeniki...*
«Vsi?» je vzdihnil.
«Le v predmestju se skriva neki starček, ki je bil nanj položil blagoslovljene roke Maksim, škof,* mu je pripovedovala in mu izdala skrivališče svečenika. «Občina se zbira pri njem prav. skrivaj in meni ni mogoče priti do njega, — sam veš.»
Ob teh besedah je vstopila Priska, Valerijina mati, in je rekla:
«Slišala sem vajim pogovor in sem prišla, da te potolažim, o hčerka: Cesar se bo mudil v modrih pogovorih, ko ga obišče Scipijon Libanij, in medve bova mogli iti v Solin, da obiščeva starčka.*
Evtih je zdaj vnovič slišal, da cesar nadzoruje ženo in hčer.
Kakor ga je potrditev te vesti močno vznemirjala, ga je vendar veselila odločnost, pogumnost cesarice Priske, ki je bila skrivaj že prav dolgo goreča in verna kristjanka.
Blaga tolažba mu je polnila srce, v duši se mu je utrjevala vera v po-veličanje Kristove vere in v naglih mislih je videl splošni prerod vsega vidnega in duševnega sveta.
LETNIK II.                                      ŽENSKI   SVET                                      STRAN 35.
Iz teh misli ga je naenkrat splašila Valerija, ki se je takrat bojevala še z raznimi drugimi dvomi.
«Govorila sem ti o dvomih, ki mi, kakor praviš, nekoliko majejo Kristove nauke; a ti mi povej,» je rekla in je zardela, «ali je božji nauk tudi tista stroga zahteva, da moramo biti čutno popolnoma čisti in da se vdovec ali vdova ne sme vdrugič poročiti.«
«Božji nauk je, kar si rekla.»
«Torej čutna ljubezen je zoper Boga, je greh?»
«Ljubezen do Boga je dolžnost; vsaka druga ljubezen, ki je ni blagoslovila cerkev, je greh, velik greh.»
«A Platon, božji izvoljenec, trdi, da je ljubezen moder nagon, ki hrepeni po dobrem in lepem, po sreči, blaženosti in neumrjočnosti, — zakaj ljubezen je Bog, je temeljna misel življenja in je torej večna.»
«Kdo ti ie večji: Krist ali Platon?» je skoraj nejevoljno vprašal Evtih.
«Krist mi je Bog in Platon mi je prerok, predhodnik Kristov.»
Evtih je zmajaval z glavo in molčal. A ko mu je Valerija naročila, naj se vsak dan oglasi pri njej in naj naznani sclinskemu svečeniku Atenokleju, da ona in mati začasno ne moreta hoditi k službi božji in po njegov blagoslov, se je počasi poslovil in proseče rekel:
«Pojdi, o Valerija, prav kmalu do Kristovega svečenika, da ti očisti dušo dvomov, ki si jih zajela iz Platonove modrosti!«
(Dalje prih.)
© ©©©
Slike z naše razstave, Št. 1,
STRAN 36.
ŽENSKI   SVET
LETNIK II.
GABRIJAN  IN SEMBILIJA.   (Dr. Ivan Lah.)
Povest o močnem vitezu Gabrijaiui in lepi devici   Sembiliji,   kakor jo  je   napisal   otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest).
IX. z  velikimi  očmi  odprtimi,
Ko se vzbudila je Šembilija
iz težkih sanj, ki jih je sanjala
na postelji v samotni sobici,
ozrla se je in pogledala
okrog in rekla svoji materi:
«Ah zdi se mi, da včeraj pod večer
na vrtu sama sem ostala tam,
da bila sama sem med rožami
in vse okrog je bilo kakor noč,
ki padla je na svet nenadoma,
in črna tema je pokrila vse...
Kako prišla sem v svojo sobico,
povej mi, mati, in zakaj ta noč
tako temna in  strašna  je   prišla?«
In rekla je gospa Odilija:
«0 drago dete, ne vprašuj nikar,
ne žali srca svoje matere,
nesreča težka se  zgodila je,
ki mati ne pozabi je nikdar.
To ni zgodilo včeraj se zvečer,
od takrat so že trije meseci
prešli, odkar sem našla zbegana
na grajskem vrtu te med rožami.
Kako  sem   reva  se prestrašila,
ko sem te videla in mislila
sem na svoj sen, ki prejšnjo noč
sem sanjala ga o nevarnosti,
ki ti preti kot beli liliji,
ki proti nji je siknil želo gad,.,
Tako sem našla tamkaj sredi rož
in v svoje sem naročje vzela te
ih nesla v sobo te na posteljo
in tu ležala si tri mesece,
kot da umrla si; le zdaj pa zdaj
se slišal je iz ust slaboten vzdih,
ko  govorila si o  brezicah,
in zvezde na pomoč si klicala,
z   vetrovi  si  se  pogovarjala
in  ptičice povpraševala si
d daljnih krajih in o potnikih,
14i hodijo po njih  utrujeni
in sanjajo pod hrasti na večer.
Vse to je bil oblasti  strašne čar,
bolezen  kruta  te  je  mučila,
uničila ti je spomina žar,
da nisi več poznala matere,
ko se s teboj je pogovarjala;
Tako ležala si, ubožica,
in  mrtvo, prazno predse  gledala
kot da bi o nebesih sanjala.
In nekaj vedno tam iskala si
v   daljavi   temni   nerazjasnjeni,
a  mi  ob   postelji  smo   plakali
in čakali, da mine strašen čar,
ki   jasno   ti  zavest   omračil   je,
da misli bile so ti zmedene
in  leka bilo ni ljubezni tej.
Zato   klečala   sem   ob   postelji
in  sem  prosila   dobrega  Boga,
clai se  usmili te,  nesrečnice,
in reši mene težke žalosti.
In on uslišal glas je matere,
ki  ljubi te,  zaklad edini moj,
otrok moj zlati, ti Šembilija,»
In mati se  sklonila je nad  njo,
na čelo,  usta  jo poljubljala,
imena ji najslajša dajala
in lila solze je hvaležnosti.
A hčerka jo je nemo gledala.
Počasi  glavico je  dvignila,
pogledala okrog in rekla je:
«Tri mesece ležala sem teko,
da nisem o ničemer vedela,
kako mogoče je vse to?  Zakaj
prišla je nadme kazen božja ta.»
A miati jo je tiho gladila
po zlatih laskih in jo tešila:
«To božja je skrivnost od vekomaj.
ki nam ostane  nepojasnjena,
ker po njegovi volji se zgodi
na svetu vse in bil bi velik greh
upirati se božji milosti.
Hvaležni  biti  moramo  zato,
da konec je nesrečnih časov  teh,
da  bolečina težka je  prešla,
da čari besni so premagani,
da  zopet  zdrava si,  Šembilija,«
A hčerka je le tiho gledala
in  se ozirala in nje oči
zagledale so se na vrt in lam
iskale nekaj so v omiajmnosti.
A tam ni bilo cvetja več nikjer,
jesen  povsod  je   že  zavladala,
odnesla listje z vrhov je  dreves
in veje brez so bile gole vse,--
v daljavi les je bil ves tih in zlat,
za njim zapad obžarjen  v  plamenih
LETNIK II.                                      ŽENSKI   SVET                                 ^      .STRAN 37.
zagrinjal  so je  v   temni  mrak  zaves
in   prazne   bile  so   gredice   vse,
cvetlice vse iz njih so zginile
in  vse  je bilo kakor  prazen raj,
ker krasni maj že davno je prešel
in  njega, kras je nesel čas s  seboj.
Sklonila je na vzglavje glavico
Šembilija in tiho vzdihnila;
pogledala   je   svoji   materi
v   obraz   in   rekla  je  čez  čas:   «Kako
je vse prešlo, kar včeraj bilo je
tako lepo, povejte, mati, mi,
kje   on   je   —  moj   prijatelj   Gabrijan?»
Prestrašila se  grajska je gospa
imena tega, ki v treh mesecih
ga tolikrat je slišala — zaman
ubožica je skrivaj  upala,
da hčerka nanj je pozabila že —
in reklai je  z  besedo  žalostno:
«Odšel  je  v  svet  in nihče  ne   ve  kam,
odšel  je sam in ni se vrnil  več,
želeli  smo  mu  tisoč   srečno  pot,
da  bil   drugod   bi   srečen   kot   pri  nas.
Lepo cvetel pod njim je grajski vrt,
a vedi Bog, zakaj je šel od nas,
prišel   je   čas  njegov,   pastir  ubog
nerad  se  loči  od  livad  in   staj,
zato  zapustil  je  naš  grad in  zdaj
drugod veselo piska sredi paš.
A  rekel  ni besedice  o  tem,
in  roke  ni nikomur dal  v slovo,
zato   no   vem,   kje  zdaj   njegov  je   dom,
a zdi se  mi,   da  Bog je hotel  sam
peljati ga iz tujih krajev teh
na drugo pot po volji vzvišeni,
kot   bilo   davno   je   usojeno ...
Njegova  volja  bodi  sveta  nam.?
Molče   je  slušala   šembilija
besede te in solze iz oči
so   lile  ji,   ko  se  je  spomnila,
kako   takrat  na   vrtu   bilo   je,
ko  stal pred njo je  jasen,  mlad,   visok
in ji govoril, kani ga vodi pot
v  široki svet, na slavnosten pohod,
kako   poljubil jo  je  zadnjikrat.
na  sladke neme   blede  ustnice
in je  odšel po stezi  skozi  vrt
in  dalje, dalje  tja čez breg  in  dol
in dalje, koder cesta vodi v svet,
in ona v vrtu osamela je...
Sedaj vse jasno stalo je pred njo
in vse je v svojem srcu videla,
bolest in žalost, zapuščenost vso
in rekla je otožno materi:
«Odpusti,  mati,   mi  moj   težki grcJR,
sedaj  spominjam dobro se na vse;
prerada   sem   na   vrt   zahajala
zvečer, ko bil je zunaj nočni hlad,
takrat pomlad je bila še pri nas,
cvetelo tisti čas je  vse v  gredah.
in smeh je šel sladko šepetajoč
skoz noč in strah me bilo ni nikdar,
noči  in  zvezdic  žar me  vabil jo   —
a ti v  skrbeh si name mislila...
Nekoč,  prišlo je  vse  nenadoma,
pokrila noč je svet in moj pogled
zaiman je iskal, kar je bilo prej,
v brezmejni dalji vse je zginilo,
kot da. moj dan za gore je zašel —
in mrak odel je vso široko plan —
le v  sanjah čudnih sem potem še  kdaj
nemirne nočne slike  videla...
O, pusti, mati, samo me sedaj,
Od težkih sanj sem vsa utrujena,
o daj, da odpočijem si od njih...«
Zaspala tiho je Šembilija.
a mati bdela v mislih žalostnih
je poleg nje in jo- premišljala
besede te,, hvalila je Boga,
da hčerka je bolezni rešena,
srce pa bilo polno je skrbi,
bo.li molitev njena uslišana.
Ko je preteklo teden  dni-— noči,
res  ozdravela • je   Šembilija,
in vstala je iz  postelje  in  šla
je   k  oknu,  tiho  tam   posedala
in gledala  na  vrt... a tam?   O,   tam
le  veter sam  je plesal  prazen   ples
okoli  brez in  listje   strgano
z dreves prenašal  in  smejal se  vmes
nad vrtom je uničenim iii z njim
se krohotal je zloben smeh po vseh
vrheh kakor hudobni duh, ki  raj
je  razdejal, in glej, sedaj   pobral
je s tal uveli cvet  in  vrgel  spet
ga je na tla  in hitel  je-naprej,..
A včasih, ko zapadel je  večer
in mir prihajal je od  daljnih   gdrj
nenadoma  je  vse  utihnilo
in iz  daljav se čul je vzdih  težak,
obžor večerni   v   zarji  obsijan
oznanjal z žarki je v tihotni mrak,
da dan zašel je v tujo stran-— in (ani
pošilja  zadnji  še pozdrav   namjv
dokler ne vrne se. Oblak neba
obžaril je sijaj in iz daljav .
odseval je kakor spomin svetal
iz onega sveta,
STRAN 38.      ,                          ŽENSKI   SVET                                      LETNIK H.
Nekoč  tako je gledala zapad in šla na vrt sprehajat se je tiho pod večer in šla je  ]io stezicah, ki po njih na pot je listje veter razpostlal, in prek gredic brez rož,  tja v oni kot, kjer bele breze s svojih vej na tla vse zlato listje razpostlale so, kot da  so čakale na  njo, zato povsod je bila pot pripravljena za slavnostni prihod-, in sredi njih je  bila  skrita  kakor zlat  zaklad prelepa pomladanska pravljica o časih radostnih, da bi ob nji sestrica  se   naslajala,  ko   spet prišla bo k njim,  in tiho skozi mrak so z vejami pošepetavale, ko  so začule  njen  korak.  Tako so jo  pozdravljale in tih je  dih šel  skozi  vrt.  Šembilija  ob  njih se je  ustavila,, pomislila, pozdravila je   bele brezice in rekla tiho je zamišljeno: «Oj   brezice,   ve sestre   ljubljene, povejte ve, kam šel je vitez moj, moj   Gabrijan,   ki   v   majskih  je   nočeh sedel  z   menoj pod vami  tu   in  v  svet je šel neznano kana in zginil je kot solnce, ko za gore pade dan?» In tih šepet skoz veje je zavel in po vrheh je veter šepetal in list je pal uvel na tla, ko da se  solza z breze   utrnila je. In rekla vetru je Šembilija: «Ti, ki povsod te vodi pot čez vse dežele bližnje in oddaljene, povej, si videl kje na poti tej popotnika, ki z jasnimi očmi je šel naprej''in mislil je nazaj na raj ljubezni in je spotoma ime Šembilije imenoval?« Pošepetal je  veter z golih  vej, kot da poznal bi to ime,  in  v mrak odhitel je, kot da ne ve, kako in kdaj ga slišal je na svetu tem, a  list  zašepetal besede je, ki veter jih prinašal je s seboj: «Oj Gabrijan, on šel je v boj« — in vse okrog je zopet v mraku utihnilo. In pozna ptičica zapela je nad vejami, kot da prišla nazaj iz daljnih krajev je in vprašala jo je Šembilija: «Oj, ptičica, ki priletela iz tujih si strani,
povej, si  videla kje  vojsko tam,
ki se vali po cesti utrujena,
in v nji so vitezi navdušeni —
in tam junak je  žalostnih oči,
ki sam je sredi njih — ime mu je
moj  Gabrijan» ...  In ptičica naglas
zažvrgolela  je   vsa žalostna,
kot da ne more sjjomniti se nanj,
je li v daljavi kje ga slišala,
in odletela je, kot da drugod
o tem bo še premislila. In vse
je  bilo  tiho   in  zamišljeno,
kot da začul  se glas  bo od nekod,
ki  bo  o njem  prinesel  skrito  vest.
In ko tako nekoč je ča,kala
Šembilija  na   vrtu  pod   večer.
glas tih je slišala, ki klical je
iz dalj  oddaljenih, samoto vso
napolnil  je  nemir  in  skrit  šepet
ji  šepetal   je misel   čudežno,
in ona  dobro razumela je  in šla
iz vrta je na pot, na ono pot.
ki Gabrijan je nekdaj šel po nji,
ko je odhajal v tujo stran; in šla
naprej   po bregu je med njivami
naprej čez polje in čez travnike
in glej prek njih do daljnih je bregov
vodila cesta bela v pramenih
večernih vsa ožarjema, in šla
naprej je vsa zasanjana, v ta žar
svetov   oddaljenih   in   slišala
je glas njegov, ki vabil za seboj
jo je in klical njeno je ime.
In bele breze so jo sjjremljale
in listi pot so ji nasipa!i,
in  veter ji je  pesmi šepetal
o njem, ki vabil  jo je iz daljav,
in ptičke so po direvju letale,
kot da kazale pot bi ji naprej...
In šla pred njimi je Šembilija
veselo radostno, kot da bi šla
na sveto božjo pot vsa blažena.
Ko je prišla gospa Odilija
na grajski vri in videla, da ni
Šembilije   nikjer,   je  stnahoma
v obupu vzkliknila: «Kam si odšla,
o hčerka ljubljena, ko že večer
pokriva svet in črna noč okrog
zagrinja  dol  in  log.  Šembilija,
oglasi se nesrečni materi.»
In begala po vrtu je povsod,
po gradu vsem in po okolici
in hlapci z njo in vsi služabniki
in dekle in družina grajska vsa
LETNIK H.                                       ŽENSKI   SVET                                        STRAN 39.
in niso našli je nikjer. Takrat
gospa v bolesti vsa obupana
je vzkliknila: «Na konje, jezdeci,
hitite vsi po potih vseh okrog
po cestah in vaseh, čez grič in dol
iščite jo, da predno pade noč,
jo spet prinesete na grad nazaj«.
PlaniHi so na konje jezdeci
in urno z grada so odjahali
in dirjali po cestah in vaseh
na vse strani čez grič in dol in res
so našli jo, ko šla po cesti je
vesela — radostna. In dvignili
so v sedlo jo in so oddirjali
nazaj na grad in so vrnili jo
presrečni materi, ki sama je
doma jo v težkih solzah čakala.
Objela hčerko je  in v  posteljo
je položila in vprašala jo:
«Kaj   te   zvabilo  je,   Šembiiija,
da si odšla iz vrta grajskega
zvečer pod.1 noč,  in kam hotela si
tja v tuji svet iz doma našega.»
Odgovorila je Šembiiija:
»Zaslišala sem glas, ki v tiho noč
me klical je in vabil je tako,
da šla za njim sem, ker sem morala,
in zdelo se mi je, da bil je dan
vos obsijan od soja rajskega
in jaz sem šla na sveto božjo pot<>.
To rekla je in je utihnila —
le vzkliknila ]e iz srca in solz
potok se vlil je iz oči. — Takrat
spoznala je gospa Odilija,
da prišel je usode težki čas,
ki starec je o njem prerokoval,
ko prišel rojstvo je oznanjevat.
Tako  glasil se višji je ukaz,
da treba bo oddati božji dar,
Kot je usojeno, na otok Rab,
ki sveti Krištof je njegov patron,
da mine čar, ki deklici preti,
če ne, zgodi se po besedi vse,
kar sklenjeno je v višji milosti.
In k Bogu je molila celo noč
in za rešitev je hvalila ga,
prosila ga je v vsej  ponižnosti,
da bi odpustil ji veliki greh,
ki ga storila je v brezupnosti,
da ni se pokorila, ko je čas
prišel, kot velel starca je ukaz.
da mu daruje žrtev ljubljeno,
da vrne mu ljubezni sveti dar,
ki bil ji čudežno je darovan,
ker upala je, da uslišal Bog
je prošnje nje, da draga deklica
ostala bi doma, da vitezi
prišli bi viteški na stari grad
za njo se v bojih lepih bojevat,
da pevci pesmi bi prepevali,
in ona bila bi kraljica njih,
proslavljena po pesmih slavnostnih.
In slišala je glas iz trne noči,
ki velel je, da spolni se ukaz,
da večja se nesreča ne zgodi,
dokler je čas, — In zjutraj drugi dan
že konji stali so pripravljeni
in mati hčerko prebudila je,
peljala jo je v  cerkev pred oltar
in rekla je: «Oj, hčerka ljubljena,
ti bila dar si božji in sedaj
nazaj   zahteva on te, ki te dal
je srečni materi, da srečo to
plačala z  žalostjo bo  v  starosti,
naj  vse zgodi po  njega volji se,
ki sodi vse po svoji milosti.
Kaj  pretrpela semi od onih  dni,
ko si prišla kot rajska rožica,
ker vedela sem, da prišel bo dan,
ko boš odšla, ko dozori tvoj cvet;
in zdaj prišla je ura ta. Na Rab
odšla boš v samostan, da posvetiš
svetniku' se, patronu  rabskemu,
da v stanu preživiš deviškem dni,
ki so ti sojeni, Šembiiija,
in jaz živela sama bom kot prej
v samoti tihi in pobožnosti —
da vidiva se v božji milosti,
ko vrneš  spet  se k svoji  materi.. ,»
Molče  klečala  je   Šembiiija
in pred oltarjem glavo sklanjala
in vstala je in z materjo odšla
v jesenski vrt, kjer nanje čakala
je  družba vsa in  se poslavljala.,.
Zleteli  konji   so   in  grajski  vrt
pozdravljal je od daleč  še  svoj  cvet,
ki šel je v svet in bele brezice
ostale so osamljene. Naprej
hiteli konji so čez hrib in dol,
prek gor in mej, kjer je vodila pot,
in prišli so  v  deželo  skalnato
na zemljo kraško, k morju, sinjemu
Jadranskemu. Na bregu čakala
je ladjica in tuj čolnar na nji
odpeljal z jadri je razpetimi
Šembilijo na stari otok Rab,
da sveti dar tam izroči Bogu
v zavetje tiho, v beli samostan,
STRAN 40.                                     ŽENSKI   SVET                                        LETNIK H.
Socialna važnost domače vzgoje. spisala: P.
Značilno in razveseljivo za sedanjo dobo je dejstvo, da se naš svet čimdalje bolj zanima za vzgojo svoje dece, bodisi v duševnem ali telesnem pogledu. Če vprašamo članice naših društev, kakšnih predavanj si žele, nam odgovore: o vzgoji, to nam je tako potrebno. Celo iz oddaljenih gorskih vasi prihajajo do nas prošnje po takih predavanjih. V «Razgovorih» čitam vprašanja: večinoma vsa se sučejo okoli vzgoje ali vzreje otroka. Pouka o vzgoji si ne žele le izobražene matere, ki razumevajo zgrešeno pot najmlajše generacije, želi si ga tudi preprosta vaščanka, ki podzavestno sluti temno bodočnost zanemarjene ali razvajene mladine.
* * *
Človeška družba je že od nekdaj tako urejena, da spada vzgoja v prvi vrsti v področje žene. Že v onih davnih časih, ko je človek živel še napol divje, ko še ni bilo obdelane zemlje in ljudje še niso stanovali po udobnih kočah, je imela žena oni delokrog kakor danes. Človek je bil v neprestanem boju z živalmi bodisi zato, ker so ga napadale, ali pa zato, ker je potreboval njih meso in kožo — a v ta boj so hodili samo moški, ženske pa so skrbele za dom.
S svojim, čeprav še nerazvitim razumom je svet že takrat izprevidel, da je žena od narave določena v prvi vrsti za opravljanje domačih del, za porajanje otrok in oskrbovanje družine; radi tega pa nikakor ni bilo mogoče, da bi bila šla tudi ona v boj, da bi se tam izpostavljala nevarnosti in bi bil tako lahko onemogočen novi zarod. Poleg tega bi pa gotovo ne bil imel boj pravega uspeha; kajti kakor sedaj tako je žena imela gotovo tudi že takrat premalo potrebne telesne moči in preveč občutljivosti, da bi se bila mogla zmagoslavno veseliti nad krvavim nožem v živem telesu svojega nasprotnika — živali ali človeka. Žena se pač ni nikdar mogla izenačiti z moškim, predvsem ne na polju telesne moči. In če bi se bilo to zgodilo, bi bil to greh na njeni naravi in na njeni duši; zakaj žena, ki je po svoji prirodi poklicana, da rodi človeštvu nova bitja, ne more biti po nikaki stari postavi in po nikakem modernem nazoru poklicana, da naj uničuje človeška bitja.
V najožje področje ženske spada torej gospodinjstvo, materinstvo in vzgoja. Ta področja pa je moderna žena razširila preko praga svoje hiše v javno življenje. Žensko gibanje — feminizem — zahteva, naj odpre človeška družba ženi pot na vsa ona javna mesta, kjer more žena uveljaviti svoje prirodne sposobnosti.
Najvažnejše opravilo žene je gotovo vzgoja; žena, ki pravilno razume to nalogo, zna izvrševati tudi ostale dolžnosti. Saj pri vzgoji ne pride v poštev le materina oseba sama, temveč vsa okolica otrokova. Položaj v gospodinjstvu in družini pa je zopet le sad ženinega razporejanja in vplivanja.
Kaj pa je pravzaprav vzgoja? — Vsak otrok se rodi z večjim ali manjšim   odmerkom   dobrih   in   slabih   lastnosti.   To,   kar   je   na   otroku
letnik;ii.                             ženski svet                            stran 41.
dobrega, mora vzgoja pospeševati, razvijati, negovati; slaba svojstva pa je treba krotiti in s previdnim postopanjem ugonabljati. Pri otroku, ki se rodi telesno zdrav in močan, gleda mati, da tudi takega ohrani, da ga vedno bolj krepi. Njena največja žalost je, ko vidi, da dete hujša in slabi. Pri šibkem otroku pa je treba nadomeščati vse ono, česar mu ni dala narava. Skrbno mu mati izbira hrano, greje ga in uporablja vsa sredstva, da bi mogla dati otroku tiste zdravje in tisto krepkost, ki bi jo bil moral imeti že cd rojstva: mati hoče izvojevati boj nad porodnimi nedostatki. Telesna in duševna vzgoja ima dvojno pot: pozitivno, ki nadaljuje in izpopolnjuje otrokove prirojene dobre lastnosti, in negativno, ki kroti in pobija slabe prirojenosti.
Kaj je torej vzgoja? Negovanje prirojenih dobrih sposobnosti, krotenje slabih svojstev, vplivanje razumnega in zrelega človeka na mladoletnega z namenom, da postane koristen član v človeški družbi. Vsaka mati mora imeti jasno pred očmi svoj cilj; to se pravi: vedeti mora, kaj naj doseže z vzgojo svojega otroka,
Na prvi pogled bi se sicer marsikomu zdelo, da to pač nikogar ne briga, kaj bo z njegovim otrokom. Pa poreče: otrok, njegovo zdravje, njegova vzgoja, njegov obstanek— to je stvar očeta in matere! Stariši, ki vstvarjajo otroka v ljubezni, ga rede s požrtvevanjem, vzgajajo z največjo skrbnostjo, bi morda vprašali: «Kdo drugi nego midva, oče in mati, naj ima še pravico, opazovati in soditi razvoj tega otroka, ki je plod le najinega žitja in bitja, najine radosti in trpljenja?« Skoraj bi rekli, da imata prav. Toda vzemimo sedaj dete, ki pride na svet kot nepotrebno breme. Oče in mati ga
Št, 3.                 Slike z naše razstave.                 Št. 4,
STRAN 42.
ŽENSKI   SVET
LETNIK II.
sprejmeta z jezo; morda je celo Jbolehno, morda tako, da nosi njegova bolezen pečat lahkomiselno zapravljenega zdravja starišev — očeta pijanca, matere lahkoživke! Ako tak otrok razvija ob slabem zgledu roditeljev le slabe lastnosti — ali je taka mati upravičena, jeziti se nad svetom, ki ima svoje pomisleke in obsoja slabo mater-rednico in morda še slabšo mater -vzgojiteljico? Ali ima taka mati pravico reči: «Kaj pa moj otrok koga briga? Moj je, jaz bom živela ž njim; jaz delam ž njim, kar hočem, in nihče drugi?» Ne, nima te pravice.
Dete namreč ni le privatna last očeta in matere, temveč je last cele človeške družbe. Otrok bolnih, pokvarjenih starišev ne bo samo na skrbi svojega očeta in matere; občinske in deželne bolnišnice, javni poboljševalni zavodi, ki se vzdržujejo z davki vseh občanov, bodo imeli skrb in stroške ž njim. Ko tak človek doraste, je nevarnost, da ne bodo njegovi otroci zopet taki ali še slabši in zopet v breme človeški družbi! Slabo vzgojen otrok ni le v nadlogo in nesrečo domači hiši; kmalu pride v navzkrižje s svojo okolico, z zakoni, s pravili, ki jih zahteva obči red, morala in vera. Pride v šolo — pokvari součence s slabim vedenjem; odraste — pohujšuje druge, krade, vara in goljufa; morda izvršuje še druga zla dejanja, ki so nasprotna človeškim, državnim in božjim zakonom.
Obratno pa otrok kot dober človek ni samo v ponos svojcem, temveč tudi v korist javnosti, človeštvu.
Zato se mora mati zavedati svoje širje socialne dolžnosti: ona ne vzgaja le lastnega otroka sebi, marveč tudi človeka človeštvu. In radi tega ima svet pravico, izrekati sodbo o vzgojnem postopanju te ali one matere.
V zadnjem času si celo državne oblasti laste pravico in dolžnost do nadzorstva domače vzgoje. Marsikatera mati se še spominja, kaj je čitaia v starih šolskih knjigah o Špartancih, modrem in izobraženem staroveškem narodu. Špartanci so smatrali otroka za državno last. Ko se je otrok rodil, so ga prinesli pred komisijo, ki ga je pregledala. Če je bil dovolj krepak, ga je sprejela za državljana in ga vrnila starišem; pozneje pa se je otrok vzgajal in izobraževal v državnem zavodu na stroške države. Ako pa je bil novorojenček slaboten, so ga takoj izključili iz človeške družbe; vzeli so ga starišem in ga nesli na neko goro, kjer so ga raztrgale živali, ali je umrl od gladu in mraza. Nam se zdi to grozovito, kruto. A Špartanci so hoteli imeti zdrav, lep in močan zarod, zato so vsakega bo-lehnega in pohabljenega otroka vračali naravi, mu odrekali pravico do življenja v državi ter ga izročali prirodnim silam, da ga uničijo. Otrok je bil last države, pod njenim nadzorstvom je rastel, se vzgajal in tudi živel za njo.
*
Že pred več leti so ustanovili na Angleškem posebna ženska društva, ki nadzirajo domačo vzgojo. Kjerkoli dobe mater, ki ni sposobna za to nalogo, ji vzamejo otroka in ga izroče javnim zavodom. Slične zavode ustanavljajo tudi že po drugih državah in sicer na pobudo ženskih društev,
LETNIK II.                                         ŽENSKI   SVET                                  STRAN 43.
St. 2.
Slike z naše razstave. © © © ©
St. 5.
»On."
Ž njim sem se sestal . . .
Vedro lice in mirne otroške oči
sem gledal pred leti —
še zdaj ukovan sem, še zdaj vrti
se pred mano.
Si res to moj bratec, ali je duh
samo tvoj priplaval ? . . .
Naj stisnem roko ti! Tak suh
in koščen izraz . . .
Kak nemirne so tvoje oči,
telo kak drgeče . . .
Oprosti mi — sedi in se počij
v zavetju varnem.
Prek usten ironski nasmeh.
„Pozabil sem, bratec,  kaj je življenje.
Ha—-ha, ni to smešno ?
Ne glej me  kot čudež in oznanenje!
Še diham, ko drugi. —
Po zakonu pride za zimo pomlad,
se spaja s poletjem —
nalo pa objame jesenski nas hlad
in zima prihaja . . .
Glej z mano je bilo takisto :
spomladi je bilo . . .
Takrat mistil sem nežno in čisto —
poln vere in upa.
Resnico sem čutil v poletju.
Prezgodaj počival
sem, bratec moj, v toplem objelju
ob tihih večerih . . .
In glej, ob tem žitju jasnem
zdrgečem na rahlo.
Zaslutil v zatišju sem krasnem
hladen korak jeseni.
Kako mi je bila misel uporna,
kako so se mišice
krčile 1 Sila čutom pokorna
„Stoj!" je ukazala.
Stoj, o sladko poletje žarno,
trajaj mi večno!
Prek zakonov hodi, glej varno
imaš tu zavetje.
Zastonj! jutro za jutrom slana
je na vrt padala . . .
Zdaj zadnja je cvetka pobrana —
vse sanje, sanje . . .           Dušan Beg
STRAN 44.                                        ŽENSKI   SVET                                        LETNIK II.
IZVE
DRUŠTVENA POROČILA
Žensko dobrodelno udruženje v Trstu
Prosvetni odsek je priredil 3 predavanja: pri Sv. Jakobu o »Tuberkuloz i», pri Sv, Ivanu o «D e 1 o k r o g u ženskih društev« ter o Dekliški v z g o j i». Članice odseka pripravljajo ((Cajankoi), ki naj v prijetni zabavi združi vse bližnje dobrotnike in prijatelje  naišega društva,
Odsek za ročna dela je po prvi društveni razstavi razširil in poglobil svoje delovanje. Nepričakovani uspeh razstave je vzbudil obče zanimanje za naše tečaje, h katerim se priglaša vedno več gojenk, V kratkem bomo morale ustanoviti tečaje tudi po drugih krajih \— žal. da nam v to primanjkuje potrebnih gmotnih  sredstev.
Dobrodelni odsek je pomagat «Ženski podružnici šolskega društva« pri božičnem obdarovanju siromašne, šolske dece. Nekaterim najpotrebnejšim društvenim članicam je dal podporo v jest-vinah.
Ženska podružnica «šol. društva« v Trstu je tudi letos priredila siromašni šolski deci krasno in bogato božičnico, Obdarovanih je bilo nad 400 otrok (oble. ke in čevlji),
Marijina družba v Trstu je zadnje lansko poluletje delovala precej uspešno. Razna predavanja in notranje predstave so nudite članicam pouka in zabave ter so bile obenem sredstvo za nabiranje denarja v dobrodelne svrlie, O Božiču je družba obdarila z obleko kakih 100 otrok iz mesta in okolice. Okrašena smrečica in božični igrokazi so še povečali veselje siromašne dece. Pri odhodu je dobil vsak otrok še zavojček sadja in peciva. Članice so nabrale med seboj tudi lepo vsoto za šolski obed pri Sv. Jakobu.
Organizacija vdov  in sirot v Trstu je
s svojimi skromnimi sredstvi razdalila številne božične darove, (obleke), katerih so bile deležne naše sirote iz mesta in okolice.
Dekliški krožek prosvetnega društva «Mladike» v Gorici je namenjen šoli odraslim dekletom. V programu ima de-kliške večere, ki se prirejajo dvakrat na teden in imajo namen, priučiti dekleta družabnosti in sloge; vsakih 14 dni je poučno predavanje, enkrat v tednu pa petje. Inteligentnejše članice si same sestavljajo predavanja, da se vadijo v mišljenju in samostojnosti. Kadar ni predavanja, pa pojejo, čitajo in deklamirajo.    Krožek   uvede   čimprej   še
STJA
dekliško telovadbo. Ustanovil se je tudi dramatični odsek, v katerem bodo sodelovali fantje in dekleta. Društvo «Mla-dika» ima zadnji čas tudi skupno cerkveno opravilo v slovenskem jeziku.
Splošno žensko društvo v Gorici je priredilo letos deci prav lepo božičnico. Pred prazniki je bila v društvu dežja predstava, ob tej priliki so bili navzoči otroci obdarovani s slaščicami, Približno ~>00 siromašnih mestnih otrok je kasneje dobilo oblekice, nekateri pa čevlje, — Po praznikih se je vršil I, društveni ples, ki je tudi prinesel precej dohodkov, ki se uporabijo v  dobrodelne svrhe.
PO ŽENSKEM SVETU
Materinska in dečja nega v različnih državah. Današnji življenjski boj žene sili tudi mater iz dom« za trdim zaslužkom. Ker je pa zdravje žene kot matere neizmernega pomena za njeno potomstvo, je naravno, da ščiti država mater in nedoraslo deco s posebnimi zakoni,
V južnoameriški republiki Čile ukazuje državni zakon, da mora vsako podjetje, v katerem je namaščenili več kot 50 žen, imeli poseben prostor, kjer morejo matere dojiti svojo deco. V p e-ruanski republiki (tudi v južni Am.) določa zakon, da fie sme žena delati 20 dni pred porodom in 40 dni po porodu. Delodajalec ji mora plačevati tekom teh (30 dni fj0% mezde; če pa jo odpusti iz službe tri mesece pred ali po porodu, ji mora plačati mezdo za 90 dni. Žene in otroci morajo imeti pri delu priliko, da lahko sede. Po vseh delavnicah morajo biti sobe, kjer matere lahko doje. Dan-s k i zakon določa, da ne smejo po pekarnah in slaščičarnah žene delati prej nego 4 tedne po porodu, V tem času dobivajo podporo iz javnih fondov. Tak je tudi belgijski zakon. Na Nizozemskem ne smejo žene na katerokoli delo 8 tednov po otroški postelji. Ženam in otrokom so nekatera dela sploh zabranjena radi higijenične nevarnosti. Tako na pr. se ne sme nobena oseba pod IG, letom namestiti po pralnicah za umazano perilo. Žene in otroci se ne smejo sprejemati v take delavnice, kjer se kvari zrak s plini ali pa kjer so higi-jenske naprave nezadostne (vlaga, tema, bližina stranišča, gnojišča, kanalov itd.). Tudi ne smejo delati tam, kjer toplota presega 32° C.
Dr. Ksenija Atanasljevičeva je postala docentka na filozofski fakulteti beograjskega vseučilišča. Študirala je v Beogradu, Ženevi in Parizu ter napravila izpit
LETNIK II.                            ¦          ŽENSKI
in doktorat iz čisto filozofske skupine, ter iz klasičnih jezikov. Spisala je več znanstvenih del, ki so objavljena po raznih naučnih vestnikih in knjigah; po časopisih pa priobčuje krajše referate. Tako je sedaj tudi v Jugoslaviji ženam odprta pot do vseh šolskih mest: od osnovnošolske učilnice do univerzitetne katedre.
Srbkinje-odvetnice. Nedavno so napravile 3 Srbkinje sodnijsko-odvetniški izpit: ge. Jelena Mihajlovič-Gjoričeva, Smilja Jovanovič-Kriknerjeva in dr. Ruža Vin-terštajn-Jovanovičeva, To novo napredovanje žene ni izzvalo v javnosti nikakega odpora in pomisleka, kar se je cesto dogajalo pri 'drugih sličnih slučajih. Naše čita.teljice gotovo zanima, kako izvršujejo omenjene odvetnice svoj posel: Ena je že otvorila svoj urad; druga je še v državni službi in čaka, da bo imenovana za sodnico; tretja pa se mora kot mati treh nedoraslih otrok še posvečati izključno le svojemu domu. Kakor hitro bo mogla biti nastavljena, bo prevzela mesto na sodišču ter bo brezplačno zastopala kazenske zadeve žen.
Tatjana Pavlova, mlada ruska umetnica, triumfira kot dramatična igralka v na.jodličnejšem rimskem gledališču. V dveh letih se je tako priučila italijanščine, da jo govori z vso spretnostjo in fineso. Njena igra, način uprizarjanja, sploh vse njeno pojmovanje gledališke umetnosti vzbuja v izbirčni in strogi rimski kritiki nepopisno občudovanje in navdušenje. Doslej je izvajala isti repertoar kakor pred leti v Moskvi: njena želja pa je, da bi nastopila tudi v pristnih italijanskih komadih, predvsem Goldoni-jevih.
Doma je iz Jekaterinoslava. Igrala, je najprej v Kijevu, Odesi, Ilarkovu, naposled v Moskvi. Boljševiški prevrat je tudi njo oddaljil domovini. Preko Odese in Carigrada je prišla v Pariz, od tu pa v Rim. Dve leti je živela v večnem mestu, samotno in nepoznano; študirala je italijanščino in se pripravljala na prvi javni nastop. Občinstvo, skeptično v presojanju drugorodnih umetnikov, pa jo je takoj sprejelo kot oznanjevalko nove oda-ske umetnosti. Nekateri jo povišujejo celo nad Eleonoro Duše, svetovnozrm.no ital, igralko.           ____
MATERINSTVO
« Otrok je neješč», tako pogosto tožijo matere in prosijo zdravnika pomoči. Ali le malokdaj je temu vzrok bolezen, navadno je le posledica razvajenosti. Tudi tek je neke vrste navada, ki jo je treba detetu prav privzgojiti. To pa se doseže le z redom v hrani, in sicer že pri dojenju. Otrok naj dobiva hrano le v določenih obrokih; vmes pa mu ne dajaj biškotov,  bombonov i. dr. Dete, ki sede
SVET                                        STRAN 45.
k mizi gladno, ne bo izbirčno in ne bo premetavalo jedi po krožniku.
Jed je otroku neobhodno potrebna, ne samo da raste in se redi, temveč tudi zato, da se dovolj okrepi za odpor proti boleznim. Otroci, ki ne uživajo redne in zadostne hrane, so suhi, bledi, sitni, nestalni in nervozni ter raz-dražljivi. Ni skoraj bolezni, ki bi se jih ne lotila. «če kura v vasi oboli, pa se njena bolezen prime mojega otroka«, tarnajo ljubeče matere. Najnevarnejša pa je za take otroke jetika. Zdravniki imajo stare izkušnje, da je tuberkuloza v onih družinah najbolj razširjena, kjer- so bili otroci neješči. Če telo ne dobiva dovolj hrane, se tako izposti in oslabi, da se ne more upreti bolezenskim kalem. Znanost je to dokazala na neštetih živalih. Slabo hranjene ali sestradane živali hitreje sprejmejo vcepljene bacile nego dobro rejene. Pa tudi hitreje in resneje ohole ter se ne morejo ubraniti smrti. Zato je zdrav in dober tek najboljša obramba proti raznim h o 1 e z-n i m, zlasti nalezljivim, S tem pa ni rečeno, da morajo roditelji otroka «pitati vedno z veliko žlico«, mu neprestano tlačiti v usta izdatne jedi, kakor meso, jajca, mleko ali pa vse ono, kar «rad je». Zdravo dete se mora privaditi na vsako hrano, seveda mešano (meso, zelenjava in moka). Ne sme pa biti otroška hrana premočno začinjena z dišavami ali pa prestana in pokvarjena. Res je tudi, da nekateri otrok gotove jedi sploh ne prenese in jo izbljuva; v tem slučaju ga nikakor ne smemo siliti, Neizbirčnost v jedi je tudi velikega pomena, za poznejše otrokovo življenje. Lažje bo živel v svetu: zdravje, moč in odpornost bodo njegovi zvesti spremljevalci in graditelji njegove sreče,                     ______
GOSPODINJSTVO
Nekaj o reji perutnine. Črtala sem pred časom v neki knjigi, kako dobra, potrpežljiva in mirna je pura, ko vali in tudi potem, ko se ji1 izležejo piščeta. No, hotela sem se rjrepričati in lani sem si kupila puro. Podložila sem ji 13 jajec — tako za poskušnjo, sem rekla — in 9, feb, se je izleglo 12 piščet. Izprevidela sem res. da je pura taka, kot je pisala knjiga. Skromna, mirna in skrbna krušna mati!
Ker se mi je večkrat zgodilo; da so kokoši pozno kločile, ali nekatere celo ne, sem si preskrbela letos 2 puri in purana. Ena teh je legla začetkom decembra in na Silvestrovo se je izleglo 13 piščancev; od teh se mi je eden zadušil, drugih 12 pa je čvrstih, živih in močnih. Hranim jih z mlekom in kruhom, prve dni sem jim dajala tudi trdo kuhano jajce, na drobno sesekljano. Dajem jim kuhan  riž ali  testenino,  včasih jim se-
STRAN 46.                                     ŽENSKI  SVET                                           LETNIK II.
sekljam svoj del kuhanega mesa — in prosa. Za velikonočne praznike upam, da bomo imeli specijaliteto na mizi: ocvrte piščance. —
17. januarja je legla tudi druga pura, a ta na svoja jajca; znesla jih je 13 in tam obležala. Ž mladimi purami — pravijo — je križ, ker je žival zelo občutljiva in nežna. A če se nanjo pazi, mislim, da mora iti po sreči. Kako jih pa vzgojijo oni lstrani, ki jih pripeljejo za Vse svete cele jate v Trst? Kokoši pa bi ne podložila po aprilu nikdar več. Vročina jim škodi prav gotovo in piščeta, izležena' v hudem poletju, ne vspevajo dobro. Jaz sem poskušala to in ono. zato govorim iz lastne skušnje. Sicer pa nas, meščanke, ki moramo vse kupovati za te živali in nimajo, da bi se svobodno pasle in poiskale same kaj hrane, taka kokošja reja stane ogromnega denarja. Pa si mislim: ta gospa ima to. druga drugo razvedrilo, zakaj bi ne imela tudi jaz svojega? In moje razvedrilo so ravno moje lepe kokoši! Bog daj srečo, da se mi ne zgodi, kot se mi je zgodilo pred par leti, ko je v enem popoldnevu poginilo 20 glav — 19 kokoši in lep, velik racman!                  •    :
KUHINJA
Punčev cvet. Vzemi 8 pomaranč in 8 limon, na njih obribaj 28 dkg sladkorja. Nato iztisni sok iz vseh pomaranč in limon ter deni sladkor in sok v dvoli-terski lonec, prilij še tri osminke litra posnetega nezavretega mleka in toliko belega vina,, da je lonec poln. Pokrij in postavi črez noč na toplo, da se zagrize. Drugi dan se1 ta sok dvakrat zaporedoma počasi precedi skozi gosto ruto. Medtem ko se drugič odceja, zavri tli četrt litra vode in popari ž njo 8 žličic čaja in pokrij posodo. Deni v kotliček S žlic sladkorja ter ga mešaj nad ognjem toliko časa, da porumeni in požene penice. Prilij tri četrt litra vode in dodaj 1 in pol kilograma sladkorja ter kuhaj tako dolgo, da se tekočina potegne, ko kane od žlice. Nato prideni temu še precejen čaj in prej pripravljeni sok ter vri vse skupaj še 10 minut. Ko odstaviš, prilij še tri osminke litra ruma in nalij cvet v male steklenice, ki so pripravne j še nego večje.
Punčev cvet mora stali vsaj 0 mesecev. Uporabljam ga mesto čaja. kadar hočem komu posebno postreči. V čašico nalijem za prst visoko cveta, nato pa vrele vode. Gospodom dam na mizo še ruma.                                                  T. S.
Sladkor v kockah in v sipi. Večina gospodinj se je zadnja leta tako privadila. sladkorju v sipi, da se niti ne zmeni več za sladkor v koscih. In vendar je ta vrsta sladkorja mnogo bolj priporočljiva,
čeprav je  dražja. Ta sladkor je namreč bolj izčiščen in zato tudi bolj sladek. ______         Dolnikova.
ROČNA DELA
Žensko dobrodelno udruženje v Trstu je priredilo o novem letu svojo prvo razstavo ženskih ročnih del. Društvo je zasledovalo pri tem tri cilje: da zadobi na razstavi pregled ročnih del, ki so bila izvršena v društvenih tečajih pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu in v Skednju; da pokažejo naše članice sadove svoje pridnosti in umetnosti ter si dajo s tem vzajemno spodbudo in ideje; da vidi, da-li in v koliko je vrjlival naš list s svojo sicer skromno prilogo pri ročnem delu našega ženstva,
Zato hočemo tudi razdeliti razstavljene predmete na tri kategorije v gorenjem smislu. Žal, da nam okoliščine niso dovolile razdeliti tudi razstavljena, dela radi lepšega pregleda v tri skupine.
Tečaji so bili na razstavi pravzaprav le malo zastopani. Ne da bi v tečajih malo delale, saj so splošno zelo dobro obiskani in učenke pi'av pridne. Toda v tečajih se večinoma izdelujejo le potreb. ne stvari, udeleženke izdelujejo obleko zase in za. svojce, vse te stvari pa gredo takoj v rabo ter niso bile razstavljene. Vendar so tudi tečaji razstavili krasna dela. Najlepše in najbolj dovršeno delo je bilo gotovo veliko posteljno pregrinjalo in enake zavese v Hardanger-tehniki. Delo je bilo mojstersko izvršeno in tudi v razporedbi zelo posrečeno. Del te posteljne odeje je razviden na sliki št. 3, visi na steni. Drugo posteljno pregrinjalo je razvidno na sliki št. 1 (na steni): je iz belega etamina. z ažurji in idrijskimi vložki, ki jih je mala učenka našega tečaja tudi sama izvršila. Delo je bilo po svoji sestavi in izvedbi zelo enostavno, vendar je pričalo o dobrem okusu mlade vezilje. Tečaji so dali še drugih lepili zaves, prtov i. t. d. v najrazličnejših tehnikah in predvsem mnogo različnega., okusno okrašenega posteljnega in osebnega- perila, izvedenega v angleškem vbodu, rišelje i. t. d. Pozabiti ne smemo modnih pletenin, med.' katerimi so se odlikovale nekatere lepe ženske jopice in velika množina idrijskih čipk in vložkov, ki   so skoro izključno delo otrok,
V drugi skupini del, t. j. med deli, ki so bila izvršena izven tečajev, bi nam bilo težko določiti, katero delo zasluži prvenstvo. Krasne so bile dvojna^zavesc, izvršene v angleškem vbodu na pJatnu po risbah v renesančnem slogu (g\. sliko št. 2), dalje zavese in pregrinjalo v Hardanger-tehniki, številni prti in^prtiči, večinoma angleški vbod in rišelje. množina najraznovrstnejšlih! blazin v vseh .mogočih tehnikah, ki so tvorile kaj pestro skupino, ki je deloma razvidna iz
LETNIK II.                                      ŽENSKI   SVET                                        STRAN 47.
slike štev. 1. Ista slika nam kaže tudi originalen krasen podolgast platnen prti-ček. vezen z modro-rdečo prejico na belokranjski način, posnet iz albuma belokranjskih vezenin prof. Siča, Ne smemo pozabiti še lepili bosanskih in čeških bluz teir raznih igračk, mjd katerimi je bil tudi precej velik slon, ki ga je oridna mamica sama izdelala svojemu otroku (št. 5).
Ne bilo bi vestno od nas, če bi hotele samo hvaliti vse vprek. saj je naša naloga čistiti iz naših domov, kar ni okusnega ter kazati našim ženam in dekletom pravo smer, da ne trosijo svojih moči za stvari, ki so neokusne in nepraktične. Kaj mi je s tem pomaga.no, če si kvarim oči z vezenjem cele serije sličic, ki naj predstavljajo muze, letne čase ali kaj že! Po toliki muki in tolikih izgubljenih urah imam pred seboj stvar, ki ni niti potrebna, niti okusna, s katero sem kvečjemu pokazala svojo «bravuro», stvar, ki pa je in ostane vedno slaba kopija več ali manj dobrega originala. K sliki je treba čopiča in barve, šiva.n-ka in nitka naj služita v druge svrhe. Neokusni se mi zde tudi tisti veliki vzorci s cveticami, venci ali kitami cvetja, izvršeni v pestrih barvah s križnim vbodom. Križni vbod se najbolje prilega našim slovanskim motivom, ki se skoro vedno drže raznih geometričnih oblik. Ni ga skoro predmeta. ki bi se ne dal kaj okusno okrasiti ž njimi. Priporočamo torej našemu ženstvu, naj se jih pridno poslužuje in naj ne vporablja tistih kričečih nemških makov, rož in tulipanov na temnem kanevasu in tistih neokusnih secesijonističnih ornamentov v ravno tako neokusnih svetlih barvah.
V tretji skupini so bila dela,, izvršena po vzorcih iz naše priloge, ozir. pod vplivom našega lista. Niso bili to nikaki bra-vumi komadi, pač pa je vela iz njih neka toplina, neka, nrijetna, intimnost in ubranost. Naše geslo je: z malim trudom in v malem času napraviti stvari, ki so praktične, toda ne banalne, okusne in. kar je glavno, ki so naše! Videle smo tako niz lahkih, večinoma belih letnih oblek in bluz. okrašenih z vezeninami v križnem vbodu večinoma po slovenskih in maloruskih motivih; ti izdelki so naravnost tekmovali drug z drugim. Ko bi bili na prodaj, bi bila. res težka izbira. Podoba št, 4 nam. žal niti od daleč ne more dati narave slike vsega tistega bogastva v barvah in formah, ki nam ga je nudil pogled na te obleke. Videle smo med njirrili tudi izvrstno posrečeno kombinacijo motivov iz okoličanskih peč, izvedenih v čmo-rdeči barvi na. belem etarninii: zbujala je splošno občudovanje. Enak motiv v svetlorumeni barvi na beli bluzi je kaj nežno učinkoval. Med oblekami je zavzemala častno mesto na novo sestavljena dekliška  narodna, noša,
kreacija Zavoda Šolskih Sester v Mariboru, ki so sestavile po vzoru raznih ju-goslov. narodnih noš kaj čedno dekliško belo nošo, ki je okrašena z bogatim pestrim vezenjem. Sliko te noše in natančen poois objavimo v marčni številki našega lista,. — Nekaj nenavadnega za nas je predstavljal namizni prt iz sivega platna, originalen načrt., posnet po čeških narodnih motivih in vezen s šareno volno. (Gl, sliko št. 3). Čedna je bila tudi kombinacija z malim črno-rdečim maloru-skim motivom- in ozko črno vijugo na belem zagrinjalu ter posteljni preprogi. (Vidni deloma na sliki št. 3, desno zgoraj).
Da se naši narodni motivi dado uporabiti vsestransko in v najmodernejših tehnikah, so dokazali tudi razni drugi predmeti. Videle smo tako okusno izdelano mapo, slikano na priprosti lepenki, krožnike, škatlje, razne lesene posodice, a med' temi se je odlikovala večja škatlja v metaloplastiki iz kotlovine z vloženimi rdčimi kamenčki.
Goriško «Splošno žensko društvo« se je udeležilo razstave s precejšnjo množino različnih del, med katerimi je bilo nekaj originalnih in zelo okusnih; lepe so bile brisače z originalnimi rdeče vezenimi hord ura mi, prav lepa platnena blazina z vezenimi solčnicami po lastnem načrtu in veliko drugih, ki jih radi pomanjkanja prostora ne moremo našteti. Naj omenimo le še lične predpasnike, ki jih ie društvo pripravljalo za šole po belokranjskih vzorcih.
Nemogoče nam je omeniti vsega, kar je bilo vredno hvale, podrobnosti bi nas zapeljale predaleč. Strokovnjaško oko bi našlo marsikatero hibo, ki se pa mora v danih razmerah prezreti. Razsta,va je presegla vsako naše pričakovanje in smo je lahko z vso pravico vesele. Vzbudila natm je najboljše nade za bodočnost, in nas utrdila, v našem stremljenju. Napolnila nam je tečaje, kakor si nismo nikdar pričakovale — imamo v tečaju pri Sv. Jakobu celo dekleta iz koprske okolice! Privabila je našemu listu veliko število naročnic, tako, da moramo že sedaj ponatisniti prvo številko.
Nagrado so dobile: Poza Bremč.eva od Sv. .Takoba, (pleteno stojalo s košarico '/a ročna dela), Miroslava, Sancinova iz Skednja (pleteno košarico za ročna dela), Zalka Škeriančeva iz Bazovice ^2 prticka za omarico). Vekoslava Marielančeva s Rarkoveli (blazino). Jelica Čokova iz Kozine (nisalno mano), Ana Fuchsova iz Rojana. (usnjeno torbico). T. Gomizeljeva "d Sv. M. M. Sp. (torbo m na trg), Pavla Želetova   (podstavek).
KNjIŽEVDA POROČILA
Gospodinjski koledar za 1. 1924. Uredila Utva.   Že nam. je  znan  ta  kolodar.
STRAN 48.                                    ŽENSKI SVET                                       LETNIK II.
saj že nekaj let prihaja v naše roke. Kakor po-we naslov, je ta koledar zares gospodinj s k i, ker podaja v kratkih izvlečkih vse, kar je pri gospodinjstva neobhodno potrebno. Ima poleg navadnega, koledarja črtice o gospodinjskih potrebščinah, o domu, o ženskem vpraša-šanju in o ženskem pomenu sploh. Ti sestavki so deloma prav jedrnati in vsaka gospodinj a bo zdaj pa zdaj rada pogledala vanje. Poleg teh člankov je v koledarju tudi obširen troškovnik, nekaj, kar je pri gospodinjstvu tolikega pomena, — Ker je ta koledar edini te vrste, vem. da ga ne bo pogrešala nobena hiša in si ga bo nabavila vsaka gospodinja. Zato se mi zdi skoraj odveč priporočata še posebej ta- koledar. Upam, da ga imate že povsod. (Dobiva se po vseh naših knjigarnah).                M. K.
V «Splošni knjižnici" so izšla zadnje rfse sle-deča dela:
Ivaji Albreht: »Andrej Ternouc» (Broš. Din. 6.—, vezana Din, 11.—). Prijetno zabavno čtivo, v katerem se pisatelj posmehuje človeku, ki zlaga pesmi, a ne iz notranjega nagona temveč z namenom, da se prikupi temu ali onemu. Ker srečujemo v življenju res slične «p3sni-ke», čitamo • to povest s tem večjim užitkom,
Franc Veber: «P r o b 1 e m i sodobne filozofij e». (Stane broš. Din, 20V, vez. Din 30'-.) To knjigo priporočamo či-tateljicam, ki se zanimajo za višjo znanost, V poljudno učenem spisu kaže pisatelj svoje in razne moderne vidike napram filozofiji in njenemu razmerju do vsega kulturnega udejstvovanja človekovega.
Izšli sta tudi dve krasni mladinski povesti v obliki igrokaza: Pavla Golije: «Peterčkove poslednje sanje« in Frana Milčinskega: «M o g o č n i prstan«, (Cena broš. Din. 12'-, vez. Din, 17'-.) Obe deli je že vprizorilo ljubljansko gledališče v velik užitev malim in odraslim. Večina naših otrok ne bo mogla videti teh krasnih iger na odru, zato pa jim jo lahko stariši preskrbe v omenjeni  izdaji za nizko  ceno.
RAZGOVORI
Odgovori.
1. Rekrutka z dežele. Pri naših priprostih ljudeh slišimo kaj številna in različna pravila glede nege dojenčka. Čeprav je vse to le prazna vera, nam vendar dokazuje, za kako važno je smatrala naša prababica odgojo male dece. Posebno so čuvale navorojcnčka prvega dežja in mraka. Pa tudi izobražene matere se boje nositi otroka v mraku zunaj. kar  pa  seveda  ne   škoduje, če je otrok
©©
vremenu primerno zavit. Da more dojjča žena izgubiti mleko ali povzročiti nesrečo v hlevu, predno ni blagoslovljena, je istotako le prazna vera. Vendar nam je tudi to dokaz, kako silno uvažuje naš svet dojenje in kako ceni materinstvo, kateremu je po njegovem mnenju tudi božji blagoslov neobhodno potreben.
U.
2.  Otrok naj vživa do sedmega tedna in tudi do sedmega meseca izključno le materino mleko. Če pa mati res ne more dojiti, naj mu daje sledečo hrano:
Uporablja naj kravje ali kozje mlako. Kozje mleko je vsled svojih sestavin nekoliko prikladnejše in tudi zanesljivejše, ker koze niso tako pogosto j etične kakor krave. Mleko mora biti pa od zdrave krave ali koze. Živali so lahko krmi j ene tudi z zeleno travo in ne samo s suhim senom, kar hočejo nekatere matere. Boljše je mleko od različnih krav nego vedno samo od ene. Snaga pri molži mora biti seveda popolna. Ko dobiš mleko, ga takoj skuhaj, vre naj z valom tri minute. Nato ga pokrij, postavi na mrzlo (poleti najbolje na led!). Kravje in kozje mleko je močnejše od ženskega, zato mu je treba primešati vode; pridejati pa je treba sladkorja. Od prvega dne do konca drugega tedna dobi otrok 1 del mleka z dvema deloma sladkorne vode; v tretjem tednu 1 del mleka pomešanega z dvema deloma sladkega sluza; od čtrtega do osmega tedna pol mleka in pol slad. sluza; v tretjem mesecu -h mleka in l/» slad. sluza; v četrtem in peteim (mesecu 2/,i mleka in. 1/3 sladke močnate vode; v šestem mesecu % .nleka in K slad. močnate vode; ravno tako v sedmem; od osmega dalje pa samo mleko.   (Dalje  v  prilogi.)
3.  Glavni vzrok, da povijajo otroka, je v tem. ker mislijo, da drugače ne bo ravno zrastel. Angležinje in Američanke pa sploh ne poznajo povoja, a so vendar otroci ravni kakor naši. Pozimi je povito dete vsekako sigumeje zavarovano pred mrazom nego samo zavito. Tudi je otroka v povoju lažje pestovati. Če ga že povijamo, mu moramo pustiti ročice proste in tudi nožice naj bodo le rahlo povite. Da se dete ne razbrca, morajo biti plenice   dovolj   velike,   da   se podvijejo,
Dolnikova.
4.  V ene ran da. Iz rips-svile najbrže ne boste mogli odpraviti madeža od tintnega svinčnika. V drogeriji ne poznajo nikakega sredstva in celo v kemični čistilnici ne jamčijo za odpravo, še manj pa, da M se svila ne pokvarila, pri tem, Če se vam pa vendar posreči s kako rečjo, vas prosim, da mi sporočite, na kak'način ste to dosegli,              U.
©@®
Poštnina plačana u gotovini.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kredit, banke v Gorici
Corso Verdi ,»Trgovski Dom"
TELEFON ŠTEV. 50.                       :     Brzojavni naslov:   LJUBLJANSKA BANKA.
Deln.glavn in rezerve:    CENTRALA: LJUBLJANA    Dinarjev 60 milijonov.
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Mctkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst
Obrestuje vloge na knjižice po 4'V/o. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. — Uradne ure za občinstvo od 8'/j — 12 in od 3 — 5. Ob sobotah popoldne, nedeljah  in  praznikih zaprto.
KNJIGARNA - PAPIRNICA - KNJIGOVEZNICA
J. ŠTOKA
TRST
VIA MILAN O ŠTEV. 37 ima v zalogi "na debelo in drobno vse pisarniške potrebščine za šole, občinske, župne in odvetniške urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knjige, muzika-lije, molitvenike itd. — Izvršuje vsakovrstna knjigovezniška  dela.
Izvršuje vsakovrstne počile in tiskovine.
P. n. sodnijam naznanja, da sprejema In izvršuje vezanje zemlje-knjižnih in bančnih knjig tudi v urad. prostorih v mestu in tudi na deželi.
ZALOGA POHIŠTVA
ANTON BREŠČAK
== GORICA —
Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica) ??
D
Doma, kar manjka, pregleda naj vsak. Vse naj napiše si pri dnevni luči. Omare, mize, stole posteijnjak, In vse kar rabi sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrbi BREŠČAK, Štirinajst številka, ulica Giosue Carducci.
Pozor!! RUDOLF KNEZ Pozor!!
Piazza de Amicis 3 (na Kornu)
ima v zalogi moško in žensko blago in izgotovljene obleke. Sprejema vsakovrstna naročila za obleke po meri in najnovejšem kroju. — Nevesta in ženin dobita pri tej tvrdki vse potrebno po ugodni ceni!                              Postrežba točna.
Cevljarnica Forcessin
nann TRST -  Via Caprin SIev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST nnnn
Kdor Išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo!
In šel bo k „FORCESSINU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja . . .
Predmeti za bolnike
trebušni in kilni pasovi
Parfumeriji - mirodilnici
E. Grapulin
Gorica, Corso G. Verdi 27
Podružnica Via Udine 2
Podružnica Via Udine 2