Št. 258 (14.349) leto XLVHI.___________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1200 UH POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA OSIMO / Z GLASOVI STRANK VEČINE IN SEVERNE LIGE Tržaški občinski svet postavlja vprašanje meje na Jadranu Zahteva po odpravi določil o industrijski prosti coni na Krasu Rupel: »Pripravljeni smo se pogovarjati o vsem, razen o meji« TRST, LJUBLJANA -Tržaški občinski svet je sklenil, da mora župan Giulio Staffieri pri rimski vladi takoj zahtevati nove sporazume o meddržavnem sodelovanju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Novi sporazumi naj bi presegli osimske sporazume, pri pripravi pa naj bi sode- Sandor Tence in Barbara Kramzar lovali uprava in prebivalci Trsta. Resolucija ne omenja kopenske meje, pač pa govori o spoštovanju Helsinške listine in prvič tudi o novih morskih mejah v Tržaškem zalivu, ki so.doslej velja- le za nesporne. Podprli so jo predstavniki Liste za Trst, krščanski demokrati in socialisti, pa tudi republikanci, liberalci in predstavniki Severne lige. S spremembo morskih meja so se strinjali tudi neofaši- sti, ki so zaman vztrajali, da mora Rim zahtevati vrnitev Istre, Reke in Dalmacije. Levičarske stranke in Slovenska skupnost so glasovale proti, saj dokument po njihovem mnenju odraža nacionalistično razpolo- nifC+ClS'S^50 v nec*elj° v Tistu demonstrirali proti osimskemu sporazumu in proti dobrososedskim odnosom s Slove-JO fer zahtevali vrnitev Istre, Reke in Dalmacije (Foto Sergio Ferrari) ženje na Tržaškem. Občinska resolucija zahteva tudi odpravo skupnega industrijskega območja na Krasu, odškodnine za istrske begunce in spremembo vseh dosedanjih pokojninskih pogodb nekdanjih jugoslovanskih državljanov. Občinska uprava bo pred novimi meddržavnimi pogajanji priredila srečanje občinskih uprav Trsta, Gorice in Vidma s predstavniki Istre, Reke in Koroške. Oblikovali naj bi razvojni načrt severno jadranskega prostora in ga predložili Rimu, Ljubljani in Zagrebu. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v sredo v Ljubljani ocenil, da “skušajo skrajneži sedemnajst let po podpisu osimskih sporazumov spet zastrupiti ozračje med Slovenijo in Italijo, toda uradni odnosi med državama so še naprej dobri" . 2e julija letos '-o sta Rim in Ljubljana potrdila veljavnost prejšnjih meddržavnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, so slovenski in italijanski predstavniki soglašali, da je marsikaj v Osimskih sporazumih zastarelo, zaradi dobrososedskih odnosov pa so se odločili, da bodo sporazume spreminjali pozneje. “Slovenija se je pripravljena pogovarjati o vsem, razen o meji", je povedal zunanji minister Rupel, ki bo na prvem srečanju z italijanskimi predstavniki predlagal posebno komisijo za razjasnitev sedanjih težav. VOLITVE / KANDIDIRANJE Opolnoči so potekli roki za vložitev vseh kandidatur 1 . ( g i Zdaj ni več nobene skrivnosti o kandidatih za državni zbor, državni svet in predsednika predsedstva . Opolnoči so namreč v volilne komisije prišle zadnje prijave - za državni zbor več kot 1000, za svet približno 400. Po zakonu si kandidati sicer lahko tudi premislijo - zadnji rok za umik kandidature pa je prihodnji ponedeljek. Predsedniških kandidatov je po zadnjih podatkih osem - Liberalna stranka do izteka roka ni hotela povedati, ali bo Vitomir Gros zares kandidiral. Na skupščinskih volitvah več kot tisoč kandidatov KOSOVO / TERORIZEM Streli v Prištini očitno napovedujejo novo zaostrovanje PRIŠTINA - V bližini Poveljstva prištinskega korpusa je prišlo do oboroženega incidenta, v katerem je bil ubit študent Nasjet Rushit Seli-mi, ranjena pa sta bila vojaka Vladimir Markovič in Vladimir Kostič. poveljstvo prištinskega korpusa je dejanje označilo za teroristični napad. Poveljstvo v sporočilu navaja, da je Selimi z n°2eni napadel in ranil stražarja, mu vzel puško ni izstrelil 30 nabojev. ,a streljanje pa so z ognjem odgovorili tudi drugi stražarji. Napada-ec naj bi bil pri tem s tortno ranjen. Povelj-stvo je se sporočilo, da ?.° bdi poleg ubitega Se-nriija pri napadu udele-, ni tudi drugi »šiptar-ski teroristi«. Najmočnejša politična oganizacija Albancev v Pokrajini Demokratična ZueZa K°sova in drugi a banski viri pa imajo svojo različico inciden-• Najprej so zanikali, a ]e šlo za teroristično dejanje. Priče pripovedujejo, da je vojaška straža izzvala tri mladeniče, ki so šli mimo poslopja poveljstva. Eden izmed mladeničev je stražarju vzel orožje in začel streljati. Takoj zatem so začeli streljati še drugi stražarji in ubili Selimija, najverjetneje pa je bil pri tem ranjen še kdo. Središče Prištine so zaprli, vsa pomembna križišča in prometnice pa nadzorujejo policijske in vojaške patrulje. Neuradno smo tudi izvedeli, da so zajeli nekaj Albancev, za katere sumijo, da so bili udeleženi pri incidentu. Albanski politični lo-ogi na Kosovu se bojijo, da utegnejo oblasti incident izrabiti za ustvarjanje vojne psihoze v pokrajini. Incident pred poveljstvom prištinskega korpusa povezujejo z nedavnimi neredi na skopskem Bit Pazarju, v katerih so bili ubiti trije Albanci. (S.M.) Italijo skrbi položaj v BiH BENETKE - V ponedeljek sklenjena “prekinitev ognja” in iskanje mirne rešitve spopada sta bili glavni temi včerajšnjih pogovorov med šefom italijanske diplomacije Colombom in bo-sansko-hercegov-skim zunanjim ministrom Silajdži-čem. Kot običajno je bil Golombo previden, podprl je načrt o novi ustavni ureditvi BiH, ki predvideva razdelitev države na sedem upravnih enot, na “večnacionalni in veCverski” osnovi. Odločno je obsodil kakršnokoli “etnično čiščenje” in obljubil, da se bo Italija vsestransko zavzela, da bi o-lajšala trpljenje izgnancem in beguncem. Minister Silajdžič pa ne verjame v prekinitev ognja. PROSEK / MILO VREME PRISPEVALO K DOBREMU OBISKU Martinovanje tudi letos v znamenju tradicije TRST - Množica ljudi je včeraj že od zgodnjih dopoldanskih ur preplavila središčne proseške ulice, da bi se nagledala in naužila tradicionalnega Martinovanja. Blago vreme, brez dežja in s sončkom, ki je tu pa tam pokukal izza oblakov, je botrovalo k uspehu praznika. Vabe za oči ni manjkalo: na stojnicah je bilo mogoče kupiti oblačila, slaščice, pokrivala, obutev, lonce, kozice, pa tudi ribice in ptiče. Najmlajše so največ privabljale stojnice z igračami in seveda Luna park pri Kržadi, kjer so se lahko zavrteli z vrtiljakom ali se razigrali s številnimi drugimi privlačnostmi. Sv. Martin pa je tudi cerkveni praznik. V pro-seški cerkvi so se zvrstili verski obredi ob vaškem patronu, popoldne pa je bila cerkev prizorišče kulturnega dogodka: s svojim celovečernim koncertom je nastopila trobilna skupina ricmanj- ske godbe, (mk) Živopisano blago na stojnicah je močno vabilo najmlajše (Foto Ferrari) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU V Bruslju ustavili tržaški center offshore BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj sklenila odpreti postopek proti Italiji, obdolženi kršitve Rimskega traktata, ki ureja konkurenco znotraj skupnega evropskega tržišča. Rim naj bi pravila o konkurenci prekršil z zakonom št, 19/1990 (za razvoj obmejnih območij) oziroma z njegovim 3. členom, v katerem predvideva ustanovitev centra za finančne in zavarovalne storitve offshore v Trstu. Po presoji Evropske komisije so namreč za podjetja, ki naj bi poslovala v tem centru predvidene davčne olajašave, ki so povsem skregane s konkurenčnimi pravili, stvar pa je za Bruselj še toliko hujša, ker Furlanija-Julijska krajina ne sodi med "revna “ območja Skupnosti. Rimska vlada - ki po prepričanju tržaškega evropar-lamentarca Rossettija odgovornosti sicer ne nosi sama - bo imela sedaj 30 ni časa za prilagoditev omenjenega zakonskega člena zahtevam Bruslja, v nasprotnem primeru pa se utegne znajsti na zatožni klopi Luxem-burškega razsodišča. ................. stran 13..... Privatizacija razdvaja ministre RIM - Načrt italijanske vlade o privatizaciji nekaterih državnih podjetij je še vedno v središču zanimanja glede na dejstvo, da obstajajo o tem problemu znotraj Amatove vlade očitno zelo deljena mnenja. Teh razhajanj še niso rešili, tako da ni znano, kaj v resnici namerava vlada storiti. Tudi glede nameravane reforme Italijanskega volilnega sistema, o čemer razpravlja posebna komisija obeh zbornic, je iskanje skupnega jezika dokaj težavno, tako da se je tajnik DSL Ochetto znašel v nelahki vlogi posrednika med demokristjanoma Martinaz-zolijem in Segnijem. ....................stran 13... Carbone ni več odbornik TRST - Deželni odbornik Gianfranco Carbone je odslej samo formalno član deželne vlade, vendar brez pristojnosti. Tržaški socialistični predstavnik je namreč predsedniku deželne vlade Turellu vrnil odborniška pooblastila, pa tudi odborniške plače noče več prejemati. Carbonejeva poteza je naperjena predvsem proti deželnemu vodstvu PSI, ki že dva meseca zavlačuje z razpravo o napovedi Carbonejevega odstopa iz Turel-lovega odbora. ....................stran 13.. Košarkarji Slovenije jutri z Italijo LJUBLJANA - V glavnem mestu Slovenije se bosta jutri v prijateljski tekmi pomerili košarkarski reprezentanci Slovenije in Italije Obe ekipi se bosta nato pomerili še v soboto v Mariboru, Italijani pa bodo nadaljevali pot na Hrvaško, kjer jih čakata še dve tekmi proti Kukoču in tovarišem. Obračun med Slovenijo in Italijo bo še posebej zanimiv, saj so slovenski košarkarji na kvalifikacijah za Ol letos presenetljivo premagali favorizirane italijanske košarkarje. ....................stran 19... dragoceni priročnik za delo izobraževanje in potepanje po Sloveniji! Naročilo po telefonu : (061) 102 407 MNENJE 2 Četrtek, 12. novembra 1992 KOMENTAR Tržaška očala za rimsko vlado Bojan Brezigar Tržaški občinski svet je predsinoCnjim po dolgi in napeti razpravi odobril resolucijo, s katero zahteva delno revizijo osimskega sporazuma: odpravo mešane industrijske cone in celo spremembo meje na morju. S tem se je končalo še eno obdobje žolčnih polemik o odnosih med Italijo in Slovenijo, ki se v Trstu pojavljajo vsakokrat, ko mesto preživlja težave. Danes je Trst dosegel dno na lestvici svojega razvoja: pristanišče, železarno in provinco upravljajo komisarji, industrija je v zastoju, trgovina propada. Ob teh žgočih temah pa se je tržaška politična javnost izživljala o tem, ah naj zahteva referendum za odpravo mešane industrijske cone, ki jo predvideva osimski sporazum. Italijanska ustava izrecno prepoveduje referendume o mednarodnih pogodbah, poleg tega pa industrijska cona ni več aktualna, saj je bila pobuda zanimiva predvsem za nekdanjo neuvrščeno Jugoslavijo. Vsa polemika je torej vsebinsko neobstojna in pesek v oCi Tržačanom, ki še vedno vidijo na kraških obronkih »slovansko nevarnost« in se zato upirajo vsakršni obliki sodelovanja s Slovenijo. Vendar je imelo to tržaško shizofreno vzdušje tudi širše posledice. Včeraj bi namreč moral predsednik slovenske vlade Drnovšek v Rimu obiskati italijanskega premiera Amata, obisk pa so odpovedali. Uradno zato, ker je moral Amato v Pariz, vendar pa kaže, da Amata prav tako ne bo v Ljubljano, kot so še pred nekaj dnevi vztrajno napovedovali. Je prišlo torej do ohladitve v slovensko-italij anskih odnosih? Slovenski zunanji minister Rupel je bil včeraj pomirjujoč; dejal je, da so odnosi med državama dobri in da se sodelovanje uspešno razvija. To verjetno drži, Ce obravnavamo odnose na meddržavni ravni. Vendar te odnose, kar zadeva italijansko vlado, prepogosto povzročajo tržaška stališča, ki se v osnovi od leta 1945 do danes niso bistveno spremenila. Ta stališča so bila zapreka pri poskusih reševanja številnih vprašanj, med temi tudi manjšinske problema- Tu je verjetno bistvo vprašanja. Dokler bo Rim gledal na Ljubljano skozi tržaška oCala, verjetno ne bo našel prave poti do dialoga, ki ga državi resnično želita in potrebujeta. lisi Sp 1 ■ 11 1 mm. ff; ■ H Slovenska skupščina . se še vedno ni odločila, katerega od dveh predlogov zakona o vladi bo obravnavala. Ali tistega, ki ga je pripravila skupina poslancev na Čelu s predsednikom parlamenta Francetom Bučarjem, ali tistega, ki ga je napisala vlada sama oziroma njeno pravosodno ministrstvo. O razlogih za oziroma proti zakonoma smo povprašali dva poslanca. Danijel Starman (SKD), eden izmed soavtorjev Bučarjevega predloga: »Med zakonoma je razlika že v njuni zasnovi. France BuCar pravi, da gre dejansko za drugačen način upravljanja države. Vladni zakon, ki je protiustaven, temelji na tezi, da je vlada samostojna pri oblikovanju politike in da to politiko v parlamentu le preverja. Trdno sem prepričan, da je to v nasprotju z ustavo. Naš predlog izhaja iz zasnov parlamentarne demokracije, po kateri se vsa politika na načelni ravni oblikuje v parlamentu. Vlada pa mora na nižji ravni oblikovati izvedbene akte. To pomeni, da se z zakonom postavi najvišji vrednostni sistem, vse vladne Kakšno vlado potrebuje Slovenija Danijel Starman uredbe, navodila in sklepi so le izvajanje teh zakonskih norm. Vladni koncept izhaja iz stališča, da vlada sama določa svojo notranjo organizacijo, število zaposlenih, skratka celoten sistem državne uprave. Naš predlog pa vztraja pri tem, da parlament kot zastopnik interesov davkoplačevalčev določa obseg državnih organov glede na zmožnosti države. Zato naj bi za vsako ministrstvo sprejeli poseben zakon, ki bi določal njegove pristojnosti, organizacijo in sistematizacijo (nedelovnih mest) nalog. Vlada torej poskuša vzpostaviti model, ki bi v praksi pomenil, da je izvršna oblast nad par-lameritano. Zaradi tega koncepta je tudi nastal spor o tem, kaj so državne in kaj upravne funkcije. Najbolj sporno vprašanje za zelene je, ali naj bi imeli • Majda Vukelič ministrstvo za tehnologijo in razvoj. Toda teh vprašanj eno samo ministrstvo ne more rešiti. 2e danes imamo zelo ambicioznega ministra, pa zaostalo tehnologijo v podjetjih. Jasno je torej, da sta tehnologija in razvoj vprašanje celotne vlade in parlamenta. Naša zasnova zakona temelji na samostojnem in odgovornem ministru, ki je imenovan v parlamentu. Predlagamo tudi, da se imenujejo vrhunski strokovnjaki, ki bi bili na Čelu vsakega ministrstva in ki naj bi se imenovali državni sekretarji. Hočemo torej vzpostaviti normalno, odgovorno državo, državo, ki bo obvladljiva. To, kar predlaga vlada, pa ni obvladljivo. Vsi politiki govorijo, da je treba zmanjšati javno porabo, hkrati pa se uprava širi brez meja. Zato pri celotni zadevi sploh ne gre le za vprašanje števila ministrstev, kot se nekaterim zdi, ampak za konceptualne razlike med zakonoma. Dodati pa še moram, da smo sprejeli nekaj dopolnil recimo, upoštevali smo predlog vlade, da naj bi imeli ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje, to je deset ministrstev.« Darja Lavtižar-Bebier (SSS): »Bučarjev predlog je izraz nekega zastarelega koncpeta gledanja na oblikovanje in funkcijo vlade. Njegov predlog se omejuje zgolj na represivne resorje, zaradi Cesar bi lahko sklepali, da je glavni namen države delovanje njenega represivnega aparata. Razvoj v svetu pa je šel v drugo smer, in sicer, da je država vse bolj servis za zadovoljevanje potreb in interesov občanov na različnih področjih. Torej ni sama sebi namen, ampak je namenjena tudi občanom in razvojnim strategijam. Bučarjevemu predlogu zamerim, da je črtal nekatera ministrstva, recimo kulturnega, ker kulturno ministrstvo poznajo vse zahodnoevropske države in bi ga bilo v Sloveniji nespametno razpustiti, saj smo majhen narod in mora država prav v kulturi še marsikaj storiti. Bučarjevemu zakonu zamerim tudi to, ker se v njem trdi, da bi z njim pocenili državo. Ce več ministrstev združiš v enega, - še ne pomeni, da si pocenil državo. Državo je’treba poceniti drugje, zlasti pri vprašanju prerazporeditve državnega proračuna. Darja Lavtižar-Bebier Pomembno je, koliko denarja davkoplačevalčev gre za vojsko in policijo, in koliko za razvoj, šolstvo, izobraževanje, kulturo in znanost. Po drugi strani je treba začeti ceniti državo tudi pri deregulaciji, ker vemo, da imamo še vedno predpise, ki smo jih podedovali od prej, zahtevajo pa ogromno uradniškega administriranja. Hkrati pričakujem, da se bo država pocenila, ko bomo imeli tudi drugačno sestavo parlamenta. Vladni predlog sem primerjala s švedskim modelom in ugotovila, da sta skoraj identična. Razlika je v tem, da v švedskem ne poznajo posebnega resorja za znanost in tehnologijo, ampak sta znanost in raziskovalna dejavnost vključeni v ministrstvo za šolstvo in izobraževanje. Glede števila ministrstev so si zadeve pri razlogi proti nas in na Švedskem podobne. Na Švedskem imajo 21 ministrov, toda manj ministrstev, ker jih je nekaj brez listnice. V zvezi z zasnovo vladnega zakona je treba že vnaprej doreci, kaj pomeni ustavna rešitev o dosledni delitvi na zakonodajno, izvršno in sodno oblast. Poudariti je treba, da ustavna komisija v Času, ko je pisala novo slovensko ustavo, ni imela v mislih nobene zasnove, kakšna naj bi bila ta delitev na zakonodajno in izvršno oblast v praksi. Jasno je, da parlament določa strategijo na nekem področju in zato sprejema tudi zakone, toda glede strategije in zakonov mora biti vlada Čimbolj samostojna. Samostojna mora biti tudi zato, da je Čimbolj fleksibilna in da se ve, kdo je za kaj odgovoren. Zato me ne moti ločenost oblasti, prav nasprotno. Vedeti je treba, kaj sta ustavnost in zakonitost, ki ju, mimogrede, tudi ta parlament ni vedno upošteval. Vladni koncept sledi ustavi in prepričana sem, da bi bilo nespametno na hitro spremeniti sedanji model. Bučarjev predlog pa pomeni povsem nekaj drugega.« ' «... Vaša tribuna Po prvi poskusni Številki so se že oglasili številni bralci. Danes povzemamo nekatera njihova mnenja. Vinko Pirc iz Ljubljane: Zadovoljen sem s prvo številko. Vem, da so ob izdaji takega časopisa tehnične težave. Želim pa, da bi bil časopis manjšega formata, da bi ga lahko čital povsod, ne samo doma na mizi. J. Kovačič iz Trbovelj: Časopis je dober, upam, da bo sčasoma, ko bodo odpravljene tehnične težave, vsebinsko še boljši. Upam tudi, da bo vsak dan v njem križanka. Lenardič iz Medvod: Sosede in mene zanima, kako bo z nedeljsko prodajo, zlasti na podeželju,- kjer ni odprtih trgovin, želeli pa bi dobivati Republiko ali jo kupiti. Mojca Rijavec, Ljubljana: Moti me, ker podnaslovi niso daljši. Vremenska rubrika se mi zdi preveč obširna. Mihael Hribar, Velenje: Premalo je kratkih, a vsebinsko bogatih člankov. Manjka na primer tečaj dolarja. Pavel Groznik, Ljubljana: CaSopis mi je všeč, med vreme pa morate vključiti tudi Ljubljano. Veliko je zamenjanih črk; pod fotografijami in karikaturami pogrešam podpis avtorja. Igor Vidmar iz Ljubljane: Vreme in poslovne informacije so super, vsebinsko je bogat časnik, področja so lepo razdeljena. Stolpci pa so preozki in težko berljivi, nekateri naslovi so predolgi, črke preveč stisnjene. Fotografije niso dobre, okrog njih je preveč prostora. Pisci člankov uporabljajo, preveč tujk. MEMOARI Skribenti v službi demokracije Simon Bizjak Ker je Slovenija v minulih letih proizvedla veC zgodovine, kot jo je (z) mogla vsrkati, se hiperpro-duklcij danes vrača kot bumerang. Politični memoari postajajo prevečkrat popisan pali-mpsest, saj papir pač prenese vse. Ker pa mora resnica v politiki počakati, dokler ne postane komu potrebna (in čemu naj služi pred volitvami?), bomo morali Se kar nekaj časa mirno prenašati, da nas žejne vodijo čez vodo. Ni pa poglavitni problem, da memoari politikov varirajo od »pornografije« (trda varianta) do »beletristike« (mehka inačica). To govori več o avtorjih kot vsebini sami, pomembneje pa je, kdo in zakaj jih piše. Policijski, vladni in najvišji državni predstavniki zlorabljajo svoj položaj, na ta način bogatijo, obračunavajo z drugače mislečimi (je verbalni terorizem demokracija?), predvsem pa perfidno manipulirajo z javnostjo. In to tik pred volitvami. Zagotovo drži, da je politika predvsem boj za oblast in da je njeno najmočnejše orožje laganje v pravem trenutku. Toda politiki velikega formata se nikoli ne udinjajo množicam, pa čeprav je način občevanja s potencialnimi volivci in nasprotniki zelo pomemben. Doider pravica govora ne bo pogojena z dolžnostjo razmišljanja in bo uspešnost pljuvanja po tistem, ki se s tabo ne strinja, edino merilo politične sposobnosti, bo demokracija le jecljajoč pojem, zgodba o uspehu pa pravljica o nekom drugem. Veličina človeka se namreč ne kaže le v varovanju samega sebe, pač pa predvsem v ščitenju drugih pred sabo. Knjižni udarec z levice (centra?) smo torej doživeli. Pri- pravljeni smo na odgovor druge strani. Bojim pa se, da nas ta ne bo utiril, pač pa le še bolj iztiril. Do takrat pa bomo še naprej vneto prebirali »avtentične« dokumente o naši zmagi -dela pesnikov, vojakov, sociologov... na začasnem delu v politiki. Sice rpa so nam že tako ali tako izza barikad dali jasno vedeti, da biti Slovenec ni lahko, je pa kljub temu lepo. Premiki pa bodo za vedno ostali skrivnost države Pa čeprav bnoste še tako vztrajno prebirali umotvore raznobarvnih političnih skriben-tov slovenske demokracije. 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 S 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 S 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. najmanjša enota fizikalnih količin, 6. udarec žoge prek nasprotnega igralca, 9. slavnostno liturgično oblačilo, 10. figura pri Četvorki, 11. beljakovinska hrana živalskega izvora, 12. Cas, ko prehaja noč v dan, zora, 13. varuh rokodelcev pri starih Egipčanih, 14. moCan prijem, 15. avtomobilska oznaka Leskovca, 16. pesnica, poetesa, 17. ime slovenske sopranistke Otte, 19. ime slovenskega pesnika Pavčka, 20. postava, život, 24. harpuna, vilice, 26. islamsko pravo, temelječe na koranu, 29. začetnici slovenskega književnika Stritarja, 30. letalski vijak, propeler, 31. star Slovan, 32. organ višje razvitih ratslin, 33. ime sarajevskega filmskega režiserja Kusturice, 34. vzdevek Goethejeve matere, 35. ameriška operna sopranistka (Leontyne, anagram Ciper), 36. starorimski naravoslovec, 37. področje pod kanovo oblastjo. Navpično: 1. zarota, 2. del stroja, na katerega se pri predenju navija preja, 3. italijanska poročevalska agencija, 4. rt v južni Španiji (anagram Ona), 5. začetnici ubitega slovenskega revolucionarja Tomšiča, 6. pomočnik duhovnika ob daritvi v templju pri starih Judih (anagram Vitel), 7. otišanec, 8. domača, ljubkovalna oblika ženskega imena Elizabeta, 12. 12. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca, 14. reka v Indiji, desni pritok Gangesa, 16. pristaš nekdanjega protestantskega gibanja, ki je temeljilo na Čustveni pobožnosti (anagram Pitesti), 18. kratica mednarodne organizacije med svetovnima vojnama, 20. 21. začetnici ruskega pisatelja Zamjatina, 22. kožna žleza, ki izloča loj, 23. svetniški sij, gloriola, 25. egipčanski bog sonca, 26. smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja za izdelavo lakov, 27. izraelski prerok v 9.stoletju pr.n.š., 28. upo-dabljavec s Črtami, 31. nekdanji ugandski diktator (Idi), 33. vek, stoletje, 35. kratica za »plavalni klub«. Simon Bizjak Velikani slovenskega šaha Prvi slovenski šahovski velemojster, akademik Milan Vidmar (1885 -1962), se je v prvi tretjini 20. stoletja s svojimi velikimi uspehi na mednarodnih turnirjih povzpel med vodilne svetovne velemojstre. Od številnih Vidmarjevih polstoletnih borb na in ob šahovnici si oglejmo naslednjo: M. Vidmar - dr. S. Tarra-sch (Nurnberg 1906): na diagramu št. 1 je pozicija ki je nastala po 22. potezi belega Sf3 - e5! Beli grozi z manevrom dame na polje f3 in z napadom na točko f7. Varianta 22... Ld7 23. De2 Le8 24. Df3 z grožnjo Sg6 mat dokazuje, da Črni nima druge obrambe kot: 22... f6 23. Sg6+! Kf7 24. Sh8+! Ke8 25.Sc5 (grozi 26. Dg6+) 25... f5 26.De2 g6. Za aktivno obrambo Črni žrtvuje kmeta. 27.Sg6: b5 28.Ld5: ed5 29.Dh5 Lc5: 30. Se5+ Vidmar ne dovoli črnemu poteze Df7. 30... Kf8 3L. Tc5: Dg7 Tarrasch zaupa v obrambne možnosti dame in lahkih figur, toda ples belih figur že spleta obroč okrog Črnega kralja. 32. Sg6+ Kf7 33. Tc7+ Ld7 34. Se5++ Ke6 35.Sc6! Tdc8 36. Lf4!! (Diagram št. 2) Odlična poteza! Sedaj grozi 37. Tel+ z matom v naslednji potezi. 36... Sf6 37. Tel+ Se4 38. Te4:+H in Črni se vda! Na 38... fe4 39.Dg4+ Kf7 40. Dd7: + , na 38... de4 39. de5+ Kd5: 40. Ddl+ Ke6 41. Db3 mat, oziroma 40... Kc4 41. Sa5 41. Sa5 mat. Silvo Kovač KULTURA Četrtek, 12. novembra 1992 3 Janez Rakušček, copywriter agencije Luna in avtor enega od nagrajenih spotov na portoroškem Zlatem bobnu, piše posebej za Republiko o magu filma in reklame Ridleyu Scottu. Ena izmed najbolj znanih (in največjih) propagandnih agencij na svetu Saatchi in Saatchi advertising iz Londona ima lepo navado, da vsako leto na festivalu propagandnega filma v Cannesu predstavi nekaj, čemur pravijo "Saatchi Global Talent Showcase”. Izkušnje agencije Saatchi in Saatchi Gre za pregled del mladih (in malo manj mladih) avtorjev, ki izstopajo po svoji inventivnosti, avantgardnosti in drugačnosti. Po mnenju kreativnih direktorjev Saatchi in Saatchi gre za človeški potencial, ki bi utegnil krojiti podobo propagandnih filmov v prihodnjih desetletjih. In ker je napovedovanje prihodnosti vedno dokaj nehvaležno delo (leta 1991 se je publika odkrito uprla Saatchijevemu izboru in z žvižganjem spravila kreativnega direktorja Saatchija ob živce, tako da je izjavil, da "so tisti, ki žvižgajo, prav gotovo slepi”), so se žiranti tokrat zavarovali. Pred začektom projekcije so zavrteli dva propagandna spota, ki so se jima leta že močno poznala. Prvi je propagiral angleško pivo Samson kot pivo ”za močne moške” (dve ekipi korenjakov v močnem nalivu in blatu tekmujeta v vleki vrvi), drugi pa je predstavljal Vickov inhalator (s "formalnim” principom, ki ga lahko v Vic-kovih reklamah gledamo še danes: preprost table-top z Vickovimi izdelki ter kamera, ki se jim skokovito približuje. Vsako približevanje spremlja v zvoku sproščen vdih skozi nos). To sta bili prvi reklami To-nyja in Ridleya Scotta. Skrbno zavarovan hrbet Lahko rečemo, da so si pri Saatchiju odlično zavarovali hrbet, saj tokrat ni žvižgal nihče. Ge imaš na voljo skoraj neomejena sredstva, zraven pa zelo malo časa, veš pa, da bo tvoje delo določalo vedenjske vzorce množic, se lahko kmalu začneš počutiti kot Bog. Zdi se, da je svojo pozicijo najbolje razumel prav Ridley Scott. Večina njegovih filmov (od Dvobojevalcev prek Aliena do Blada Runnerja) ima nekaj, čemur ob pomanjkanju ustreznejših izrazov pravijo "estetika propagandnega filma”, ki temelji na formalni strukturi zgodbe. Genij Stvarnik ■ ^ ■ trženja Z Bladom Runnerjem nad Guinessovo pivo -z Ridleyem Scottom nod nagrade JANEZ RAKUŠČEK Scottovi filmi ne ponujajo enosmerne identifikacije z junakom, tam-več z "vizualno topologijo” (proces, ki se ga vse bolj drži tudi "postmoderni” reklamni spot osemdesetih in devetdesetih). Tipični predstavnik scottovske paradigme Blade Runner kot tipičen predstavnik scottovske paradigme kreira neki zaprt sistem, ki ga definirajo njegovi vizualni atributi (ne pa geografija - edini podatek, s katerim dogajanje lahko časovno in krajevno lociramo, je napis na začetku filma, ki pravi, da gre za Los Angeles leta 2019). Tako presega tudi eta-blirano konstrukcijo Science fictiona, za katerega naj bi bila značilna neka "drugačnost”: gledalec običajnega sci-fi filma mora vedno jemati svojo realnost za korelat fiktivne filmske realnosti, kar se običajno kaže kot sprememba vedenjskega vzorca: če v realni sedanjosti jemo z nožem in vilicami, potemtakem prihodnost spoznamo po obrokih v brezobličnih tubah. Science fiction, poln zapletenih tehničnih ritualov "Pravi” Science fiction je vedno poln zapletenih tehničnih ritualov, avtomatskih vrat, ki jih je teže odpreti kot tista s kljuko, ali poveljniških kabin vesoljskih ladij, v katerih bi moral človek zaradi množice raznobarvnih luči nositi sončna očala. Blade Runner se drži obratnega vzorca: Dec-kard si na ulici privošči suši in rezance, njegova pištola ima sicer nekakšno rdečo lučko, drugače pa je čisto navadna, in ko se osebe v filmu vozijo z zračnim plovilom, ga uporabljajo zato, ker je na ulicah preveč gneče, ne pa zato, da bi gle- Desno: Blade Runner Ridleya Scotta Spodaj levo: Polde Bibič v ljubljanski Drami (foto: Jože Suhadolnik) Spodaj desno: Za vsako besedo cekin, gledališče Betontanc (foto: Diego Andres Gomez) Dežniki z neonsko palico Fascinirajoči so tudi dežniki z neonsko palico namesto lesene; samo čudimo se lahko, da jih še niso začeli serijsko izdelovati. Blade Runner potemtakem gledalca ne sili, da bi ga prepoznaval kot Science fiction, edina prava znanstvenofantastična "sekvenca” je tekstualni prolog, s katerim se vzpostavijo osnovni podatki zgodbe. Enake verjetnostne strukture se je moral polastiti tudi propagandni spot: mesto in čas gledanja (televizija in njen propagandni blok) zamenjujeta prolog, saj razkrivata prav dejstvo, da gre za reklamo. Dogajanje v spotu Dogajanje v spotu mora gledalec (brez kakršnegakoli ozira na zgodbo, scenografijo, osebe...) percipirati kot realno sedanjost, saj ga k temu-sili njegov cilj: pojdi in kupi določeno stvar takoj zdaj! Ni naključje, da je Ridley Scott iztreblje-valčevo fikcijo uporabil še enkrat: v seriji propagandnih spotov, ki jih je režiral za temno pivo-znamke Guinness. Protagonist serije (šti- rih) propagandnih filmov je Rutger Bauer: v njih je kapitaliziral svojo "drugačno humanost”, produkt zaključnega boja s Harrisonom Fordom v Bladu Runnerju. Pojavno (kostum, način igre) je Bauer v Guinnesovib raklamah kopija replikanta Roya; da je analogija popolna, se izkaže v enem izmed štirih propagandnih spotov, v katerem replikant replicira samega sebe, torej z umorom Očeta Stvarnika (Tyrella v Bladu Runnerju) postane Genij Stvarnik sam (slogan, ki je družil štiri propagandne filme, je bil "Guines - Pure Genius”). Guinessovo pivo v konzervah V propagandnem spotu je stvar seveda veliko manj resna: Rutger Bauer (imenuje se "mož v črnem”, kar aludira na temno pivo) na terasi vile v nekakšnem posta-pokaliptičnem svetu sreča samega sebe, svojo lastno repliko, ki pa ni "človeška”, kakršen je on sam, temveč je narejena iz pločevine. Ko Bauer svojemu bratu dvojčku potrka na čelo, zaslišimo votel pločevinast zvok, kot da bi udaril po sodu. Slo je pač za to, da so Guinessovo pivo začeli prodajati tudi v konzervah! GLEDALIŠČE / LUKA DE V LJUBLJANSKI DRAMI Razvejana gostinsko gledališka dejavnost Kluba v Drami Ob 20. letnici negledališko gledališke predstave, kije nekoč zabavala, danes pa marsikoga le zamori MIHA TREFALT V naslednji gledališki sezoni naj bi Lužanovo dramsko besedilo Živelo življenje Luka De praznovalo 20. obletnico prve uprizoritve, takrat še pod okriljem EG Glej. Premiera v gostilni Pod vel-bom je bila za takratne razmere nekoliko eksperimentalno Zasnovana, saj je šlo za kompromis dveh igralcev (P. Bibič in A. Petje), ki sta se hkrati dopolnjevala in razhajala v enako močnih interpretacijah. Uprizoritev, ki že med svojim nastajanje ni bila namenjena stalnemu gledališkemu odru, pač pa gostovanjem v povsem negledaliških ambientih, je bila v letošnji sezoni obnovljena kot produkcija, ki jo je prevzela ljubljanska Drama in jo interpretira Polde Bibič. Iluzija o sproščenosti gledalcev se podre z vstopom v Klub, kjer jih pričaka livriran natakar ter (ne)vsiljivo ponudi vino v pravilno izbranih pecljatih kozarcih, kar je pravzaprav šifrirana koda za gledalca in kot taka zahteva protokolarno vedenje. Komunikacije med igralcem in gledalcem ni, zato naj ne preseneča dejstvo, da je Bibič zadnji nastop nekoliko skrajšal. Slovensko občinstvo je ploskalo povsem avtomatsko, izpraznilo kozarce in zapustilo prizorišče. Poglavitni gibali gledališča sta prav gotovo igralec in njegova igra. Prav tako je igralec z njo vedno že a priori postavljen v natančno določen in strukturiran prostor, s katerim se artikulira, s katerim vzajemno simbolizira svet in s tem opredeli prostor v kraj dogodka z natančno določenimi koordinatami. Zdi se, da navedena trditev drži samo v primeru, ko naj odrski prostor podpira igralčevo igro, ne pa kot v primeru Luke De v Klubu ljubljanske Drame, kjer prostor prevzema vlogo destruktivnega, zaviralnega elementa, saj po svoji prostorski in likovni podobi meščanskega salona ne prenese vdora gledališkega, vsaj ne v smislu novonaturali-stične smeri, kakor jo predstavlja Lužanovo besedilo po svoji stilni in jezikovni pripadnosti. Morda je predstava Luka De v prostorih Kluba samo opravičilo vodstva SNG Drama za obstoj tovrstne dejavnosti, vendar bi moralo vodstvo izpričati nekoliko več umetniškega posluha. Zal je ta kontrapunkt med prostorom dogodka in igralčevo interpretacijo realističnega teksta opazila tudi publika, ki je ostala zadržana do konca predstave, saj je vedenjski vzorec prilagodila kvazi salonski ambiental-nosti Kluba. Zatorej, spoštovano občinstvo in vsi tisti, ki želite prisluhniti zgodam in nezgodam vaškega proletarca: potrpite in počakajte na gostovanje Luke De v eni izmed slovenskih gostilnna obrobju Ljubljane. Smeh in sproščenost s kapljo pelina sta vam zagotovljena. PLES / FESTIVAL BETONTANC TEATRA Cekini, besede V Cankarjevem domu je od 6. do 9. novembra gledališče Glej predstavljalo skupino Betontanc ~ Pred tremi leti sta Matjaž Pograjc in njegova skupina fizičnega gledališča Betontanc opozorila nase s predstavo Pesniki brez žepa, ki ji je sledila predstava Romeo in Julija v gledališču Glej. Najnovejša predstava Za vsako besedo cekin, je lahko samo takšna kot je: temačno kruta, čez noč streznjena in odrasla. Scena je skromna: kovinska stena, stoli, svetilka. Za vrat te zgrabita energetsko gibanje in temni toni brez vsakršne vedrine in igrivosti, tako značilnih za prejšnji predstavi. Reducirani gib črpa iz vsakdanjosti. Je hiter, dinamičen, eksistencialen. Likov ne izrisuje psihologija, marveč živčne in fizične reak- Neja Kos cije. Odnosi se rojevajo iz bolečine, besa in brezizhodnosti. Strah in represija obvladujeta vedno manjši prostor, ki si ga akterji zarisujejo vse bliže steni. Pomeni pobeg čez zid res rešitev? Kaj nas čaka na oni strani? Ob vsej jasnosti in preprostosti zgodbe predstava presega pripovednost. Posilstvo, obsodba napačnega moškega, zasliševanje in pretepanje so le okvir za občutje groze okrog nas, ki nam kot parazit leze pod kožo. Prizori se nizajo kakor sličice stripa ali filmski kadri. Dinamiko kamere in bliskovito montažo akcijskih filmov prevzamejo tu telesa v gibalnih kombinacijah in variacijah skokov, zaletov, padcev, kotaljenj ter udarcev ob steno. Izjemno močen je težki valček, ki se sprevrže v nasilje. Kot v prejšnjih podstavah se tudi v tej občutje izvirne glasbe Mitje Vrhovnika-Smre-karja v izvedbi kvarteta Enzo Fabiani, popolno ujema z dramaturško linijo: rock decibeli in violine, tišina in melanholična prekmurska pesem. Scena Tomaža Štrucla, ki v Romeo in Juliji "pleše” z akterji, je tu asketska in zgovorna. Betontanc se od vsega začetka giblje med skrajnostmi: igra - resnost, nežnost - brutalnost, otroškost - odraslost, sanje - realnost, laz -resnica, gib - beseda, tišina - hrup, akcija - sprostitev... Ekstremi pomagajo razumeti bistvo. Vse razprave o tem, ali Betontanc oponaša Wi-ma Vandekeybusa, ali le ta oponaša Rosas, ali si je contact-dance izmislil Josef Nadj ali kdo drug, kdo je v tem in kdo v onem trendu, se zdijo odveč. V zraku je nekaj, kar ustvarjalcem ponuja skupno izkušnjo in jih sili v napor, da se skušajo izraziti ustrezno času v katerem živijo: Znotraj tega odločata kot vedno le talent in umetniška poštenost. SVET Četrtek, 12. novembra 1992 NOVICE Ruska vojska se je umaknila MOSKVA - Ruska vojska se je v sredo zjutraj umaknila z meje med Čečensko in Inguško republiko na severu Kavkaza. Državi sta podpisali dogovor, da se strinjata z mejo, ki je veljala pred združitvijo leta 1934. Dogovor bo veljal do vzpostavitve vlade v Inguški republiki, ki jo je Moskva ustanovila junija letos, nekaj mesecev po enostranski razglasitvi neodvisnosti Čečenske republike. V čečenskem glavnem mestu Nazranu se bosta sestala predsednik ruske vlade Jegor Gaj dar in podpredsednik Čečenske vlade Jaraguj Mamouda, govorila pa naj bi o gospodarskih in finančnih odnosih med Rusijo in Čečenijo. (AFP) Ševardnadze v Abhaziji SUHUMI - Gruzinski predsednik Edvard Ševardnadze je ta Cas v Suhumiju, glavnem mestu Abhazije, kjer še vedno potekajo spopadi med gruzinsko vojsko in abhazijskimi uporniki. Po nekaterih podatkih so razmere v Suhumiju zastrašujoče, saj primanjkuje vode in elektrike. Gruzinske ladje so isti dan ponovno blokirale oporišče ruske Črnomorske flote v pristanišču Poti, s čimer skušajo preprečiti premeščanje orožja. Kot poroCa sevastopolski Časopis Flag Rodini so enote ruske vojske blokado pripravljene nasilno razbiti. (AFP) Francija bo Rusiji pomagala pri uničenju jedrske oborožitve PARIZ - Francija bo Rusiji skupaj z ZDA in Veliko Britanijo pomagala pri odstranitvi jedrske oborožitve. Sporazum o tem bosta Rusija in Francija podpisali danes v Parizu, je sporočilo francosko obrambno ministrstvo. V Parizu bo tudi ruski zunanji minister Andrej Kozirev, ki bo s francoskimi gostitelji podpisal tudi sporazuma o radiološki zaščiti ob nesrečah in o raziskavah, ki jih bodo opravili hkrati s postopnim uničenjem radioaktivnih odpadkov. (AFP) Demonstracije čeških rudarjev PRAGA - V sredo se je v Pragi zbralo veC kot 5000 Čeških rudarjev. Zvezni rudarski sindikat, ki je demonstracije organiziral, skuša z vlado doseči sporazum o subvencijiah v višini 100 milijonov dolarjev za prihodnje leto, ter zagotovila za leta od 1994 do 1996. Gre že za tretjo večjo stavko po “žametni revoluciji" leta 1989. Oktobra 1991 so stavkali železničarji, februarja letos pa tudi delavci v cestnem prometu. (AFP) Nova romunska vlada BUKAREŠTA - Romunski premier Nicolae Vacaroiu naj bi danes predstavil elane nove vlade in parlament seznanil z vladnim programom. Po romunski ustavi mora večina poslancev in senatorjev na skupnem zasedanju izreci podporo novi vladi in premieru, ki ga je 4. novembra imenoval predsednik Ion Iliescu. (STA) Ameriška vojska se krči VVASHINGTON - Ameriška vojska je letos zmanjšala število vojakov za 178.000 oseb, kar je največje zmanjšanje zaposlenih po letu 1972, ko se je ameriška vojska skrčila za 391.000 vojakov, je povedal tiskovni predstavnik Pentagona VVilliams. V prihodnjih treh letih naj bi se vojska zmanjšala za še 160.000 vojakov. V predvolilni kampanji se je demokrat Clinton zavzemal še za večje zmanjšanje ameriških oboroženih sil. V nasprotju s tem pa si po neuradnih vojaških virih Nemčija želi, da bi ameriške vojaške enote ostale na njenih tleh, Ceš da je ameriška navzočnost v Evropi življenjskega pomena za varnost te celine. (AFP) Telekomunikacijska povezava med ZDA in Vietnamom HANOI - Vietnam in ZDA sta v sredo v Hanoiu podpisala sporazum o vzpostavitvi telekomunikacijskih povezav. S tem je VVashington dokončno odpravil gospodarski embargo, ki je vključeval tudi vse telekomunikacije. Vietnamska agencija VNA meni, da je ta ameriška odločitev posledica vpliva vietnamske manjšine v ZDA. (AFP) Kuba pripravlja povračilne ukrepe HAVANA - Kubanska vlada se je po izgonu svojega predstavnika v Združenih narodih odločila, da bo v primernem trenutku sprejela povračilne ukrepe. Kubanskega diplomata Carlosa Manuela Collaza Usullana so pred kratkim obtožili vohunstva. Tako naj bi kubanska vlada izgnala ameriškega predstavnika Urada za sodelovanje s Havano. (AFP) RUSIJA / PREDSEDNIK POTUJE Moskva išče zaveznike V Budimpešti in v Londonu je Jelcin hvalil reforme AFP in Alja Košak BUDIMPEŠTA - Ruski predsednik Boris Jelcin potuje po Evropi in išCe zaveznike. Njegova turneja ni prav nič podobna obiskom njegovih predhodnikov, ki so veljali za voditelje velesile in so postavljali pogoje za sodelovanje. Z Madžarskim predsednikom Goenzoem je Jelcin podpisal sporazum o pravicah narodnostnih manjšin, o Čemer Moskva še nedavno ni hotela nic slišati. Na Madžarsko je ruski predsednik dopotoval iz Londona. Rezultat prvega uradnega obiska ruskega predsednika v Britaniji je nekaj sporazumov, ki postavljajo temelje za širše sodelovanje. Gre za izboljšanje gospodarskega in vojaškega sodelovanja, varen prevoz jedrskega orožja, določenega za uničenje in tudi vzpostavitev direktne telefonske zveze med Dotvning Streetom in Kremljem. Najpomembnejši je temeljni sporazum o prijateljstvu, ki sta ga podpisala Jelcin in britanski premier Major, in ki odpira novo obdobje političnega, ekonomskega in vojaškega sodelovanja in je prvi te vrste v 226 letih ali točneje - prvi po sporazumu o prijateljstvu in trgovini podpisanem med Britanijo in Rusijo leta 1766 za Časa vladavine Katarine Velike. Jelcin je v Londonu obljubljal, da bo kljub težavam nadaljeval svojo politiko reform. Letošnje leto je označil kot »izredno težko«, toda dodal je tudi, da so najveCje težave pri izgradnji tržnega gospdoarstva »za nami«. Zadovoljen je bil s pogovori, ki jih je imel s pre-mierom Majorjem in dejal je, da so bili »edinstveni«, kajti v pogledih sta se strinjala »niti v eni točki si nista nasprotovala«. Britanski predstavniki so poudarjali, da vlada želi z obiskom ruskega predsednika pokazati, da ga Britanija trdno podpira v Času, ko njegove reforme ogrožajo konservativci. Zato je Jelcina doletela izredna Čast, da je govoril obema domoma britanskega parlamenta. Očitno sproščen in zadovoljen s sprejemom, se je med govorom večkrat oddaljil od napisanega besedila. Naznanil je, da bo, Ce bo potrebno, uporabil izredna pooblastila, ki mu jih je dalo ljudstvo, da bi preprečil »protireformi-sitcnim avanturistom odvrniti državo s poti demokracije in tržnih reform«. Jelcin ima preveč moči Ruski predsednik Jelcin in vlada bosta morala z različnimi političnimi silami v državi že prihodnji teden najti kompromis, s katerim bi dosegli konstruktivnejše delo skupščine, je izjavil v Moskvi predsednik izvršnega komiteja Zveze državljanov Vasilij Lipicki. Meni, da bi moral predsednik sprejeti dopolnila gospodarske reforme še pred kongresom. Ce z opozicijo predsednik ne bo dosegel sporazuma, bodo možnosti, da bi Zveza imela vpliv na kongresu, zelo omejene, je izjavil Lipicki. Hkrati je zanikal, da ima zveza kakršnekoli politične ambicije. Predsedniku nismo postavili nobenega ultimata. Poudaril pa je, da se je zveza državljanov upirala neposredni vzpostavitvi predsedniške oblasti v Rusiji, saj je bila prepričana, da bo Zavrla dejavnost parlamenta in kongresa. Takšna odločitev ogroža ustavne strukture države in neizogibno vodi h krepitvi separatizma, je poudaril Lipicki. (AFP) Daljnega januarja 1990, ko je bilo sedanje divjanje v Bosni še nepredstavljiva nočna mora, so udeleženci razprave o islamskem fundamentalizmu na sarajevski teološki fakulteti razlagali, da lahko kot vse družbene pojave tudi fundamentalizem razumemo fundamentalistic-no - ali pa ne. Sami so ga skušali razumeti in razložiti, navdušeni nad obljubami prihajajoče demokracije, ki naj bi pometla s takšnimi nesmisli, kakršno je bilo sojenje domnevnim islamskim sovražnikom socializma v letu 1983. Potem je prišla apokalipsa vojne, ki je že v zametku pokopala bosansko demokracijo in Bosancem namesto nje prinesla genocid. Kot vsem obupancem jim je vojna prinesla tudi teoretično možnost verskega fundamentalizma. Teoretično zato, ker ni nikjer zapisano, da bodo kot narod sploh še imeli kakšno možnost. Pa tudi zato, ker potrebuje islamski fundamentalizem kaj veC od verskega Čutenja, da lahko postane maščevalna pest zatiranih. Verski fundamentalizem je seveda lahko samo osebno iskanje posameznika, ki v vračanju k izvirnemu učenju prerokov in mesij išCe odgovore na svoje stiske. Nasprotnike muslimanstva pa strašijo predvsem fedajini, ki so v islamu preživeli zato, ker ni nikoli imel svoje reformacije. Sanje mladih fedajinov o nebesih, ki FUNDAMENTALIZEM V koranu si vsakdo lahko prebere le to, kar mu je najbolj všeč naj bi jih Čakala, Ce bodo izvrševali ukaze svojih gospodarjev, je sredi predvojne katoliške Slovenije briljantno opisal Vladimir Bartol v romanu Alamut. Zaradi kulise rajskega vrta s prelepimi devicami so ti literarni predhodniki libanonskih samomorilskih voznikov tovornjakov brez pomisleka oddrveli v smrt. Toda enako kot v krščanskem svetem pismu tudi v koranu piše vse, kar si bralec želi prebrati. Misli o tem, da v veri ni prisile (2:256) in “Ne zaničujte tistih, ki se ne klanjajo Alahu" (6:107) bi lahko podpisal vsak kristjan, vsakemu poštenemu mirovniku pa morajo biti všeč besede el-Fussileta, 34-35: “Dobro in zlo nista isto! Zlo vrni z dobrim, pa bo tvoj sovražnik nenadoma postal prijatelj. To lahko dosežejo samo potrpežljivi, to lahko dosežejo samo zelo srečni!" Zapisovalci misli preroka Mohameda so živeli v srečnem Času. V sedmem stoletju in še dolgo Barbara Kramžar po njem je bil islamski svet naprednejši in razvitejši od Evrope, Kitajske, Rusije ali katerega koli drugega znanega dela sveta. Obdobje zatona se je zaCelo v petnajstem, šestnajstem stoletju, ko se je na zahodu rodil “evropski Čudež". Zgodovinarji pravijo, da so lahko evropski kolonialisti uničili islamsko kulturo zato, ker si samo Evrope tega Časa ni mogel podrediti en sam vladar in je zato tam lahko cvetelo tisoč cvetov. Vsa druga nekoC razvitejša središča kulture in moči so centralizirali in s tem omejili v razvoju absolutistični vladarji. Za Evropejci so Bližnji in Srednji vzhod držali v železnem objemu Američani in Sovjeti. Zaradi Črnega zlata pod puščavskim peskom je to tudi edini manj pomembni del sveta, ki ga razviti še hočejo nadzorovati. Zaradi nafte pa so imeli tudi lokalni voditelji dovolj denarja, da so lahko potihoma sanjali o nekdanji arabski ali perzijski veličini in spodbujali množice k uporu proti vsemu, 'kar je prihajalo z zahoda. 2e prvi val islamskega fundamentalizma, gibanje Mohameda ibn Abdula VVahhaba v Arabiji, je bil pravzaprav boj proti turški in nato evropski prevladi. Zaradi podobnih razlogov se je v severni Afriki in Sudanu v 18. stoletju razvil mehdizem - mimogrede povedano, opisoval ga je že Karl May - in tudi sodobnejša ideologa Džemaludin al-Afgani ter Mohamed Abduhu sta s svojim učenjem o vračanju k verskim in družbenim koreninam pravzaprav oznanjevala nacionalno ih kulturno osvoboditev. Učenja islamskih ideologov so kasneje sprejele vladajoče elite, na primer v Savdski Arabiji, ki ima z vahabizmom morda najbolj nazadnjaško uradno ideologijo na svetu. Toda vahabi-zem 200 let po smrti ustanovitelja ne moti nikogar, saj Savdska Arabija kljub darovanju milijonov dolarjev muslimanskim ekstremistom po vsem svetu skrbi predvsem za notranje- politični mir. Zahod se je veliko bolj prestrašil manj radikalnega, a proti tujini usmerjenega fundamentalizma, ki ga je konec 70.let predstavil iranski verski voditelj ajatola Homeini. Siizem je nastal zaradi bojev za oblast po smrti preroka Mohameda. Zaradi uboja svojega nesojenega voditelja, Mohamedovega zeta Alija, so šiiti do popolnosti izdelali kult mu-Ceništva, ki ga je dobro izkoristil tudi Homeini. Toda z vsemi svojimi fedajini, mučeniki in teroristi je tudi iranski fundamentalizem v resnici govoril politični jezik ter predvsem načrtoval iransko prevlado na območju. 2e Homeinijev naslednik Raf-sandžani je spoznal, da s srednjeveškimi verskimi vojnami ne bo mogoCe zavzeti 20.stoletja. Raf-sandžani je namesto ji-hada izbral gospodarsko odpiranje in krepitev vojaške moCi. Ustrahovanje sveta z islamskim fundamentalizmom predvsem potrebuje denar. Celo ekstravagantni libijski voditelj Gadafi si je omislil nekakšno tretjo univerzalno teorijo, ki naj bi združila islam in socializem. Oče vseh teroristov Abu Nidal, ki so ga posamezni naftni velikaši plačevali za podkrepitev svojih teženj, je imel tako ves Cas aktivnega delovanja na voljo okrog 60 milijonov dolarjev. Naj-veCja muslimanska država sveta, Indonezija, ni zmogla izdelati pretresljive svetovne teorije. LIBANON / UMIRJANJE Izraelu ustreza status quo Pogajanja med Izraela in Arabci so ponovno zašla v slepo ulico GAZA - Sedmi krog bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, ki se je začel v ponedeljek v VVashingtonu, poteka v precej napetem vzdušju. Vodja libanonske diplomacije Suheil Samas je obtožil Izrael, da na pogajanjih skuša ohraniti status quo. »Potem ko so izraelske enote zasedle jug Libanona in enostransko razglasile t. i. varnostno območje, želi zdaj doseči, da bi državi skupaj zagotavljali varnost na tem območju. Izrael je še vedno okupacijska sila,« je povedal Samas. Razmere na jugu Libanona, kjer so v minulih dneh sirske enote obstreljevale položaje izraelske vojske z raketami vrste katjuša, se poCasi umir- jajo. Napetost pa se stopnjuje na zasedenih arabskih ozemljih, zlasti na območju Gaze. Potem ko so Palestinci hudo ranili izraelskega vojaka, je med demonstracijami v Gazi izraelska vojska ubila tri Palestince, deset pa jih je ranila. Od decembra leta 1987, ko se je začel upor Palestincev na zasedenih ozemljih (Intifada), so izraelski vojaki ubili že skoraj 950 Palestincev. Vodja izraelske delegacije na pogajanjih v VVashingtonu Lubrani je dejal, da obe strani ne moreta pozabiti tega, kar se dogaja na jugu Libanona in na zasedenih ozemljih. »Pogajanja so spet zašla v slepo ulico,« je menil vodja izraelske delegacije. (STA, AFP) Balkanska podoba z libanonskega juga (Foto: AP) SVET Četrtek, 12. novembra 1992 MAKEDONIJA / ZAPLETI SRBIJA / BRALCE POLITIKE MARSIKAJ PRESENEČA Kdo se igra z ognjem? Željo Zelev svari pred posledicami nepriznanja Ndaz Hamza SKOPJE - Bolgarski O tem je za isto fran-predsednik Zeljo Zelev cosko agencijo govoril je menil, da v Make- tudi makedonski not- doniji obstaja nevarnost, da se bodo razmere poslabšale, Ce je zahodnoevropske države ne bodo kmalu priznale. V pogovoru za APP je Zelev izjavil, da je Makedonija edina država, ki je v nekdanji Jugoslaviji obvladovala etnične probleme in edina država bivše federacije, ki je zahodna Evropa ni priznala. S tem v zvezi je dejal, da bi priznanje Makedonije prispevalo k umirjanju razmer na celotnem Balkanu.Bolgarija je sicer priznala državo Makedonijo, ne pa tudi makedonskega naroda. “Z našo sosedo Srbijo hočemo imeti korektne odnose, toda sedanji položaj nas sili k zamrznitvi vseh stikov s to republiko, ker je vir vseh sporov v nekdanji Jugoslaviji, ” je povedal predsednik Bolgarije. Zeleva posebej skrbi napetost na Kosovu. Po njegovem mnenju bi se v morebitnem spopadu med albansko večino na Kosovu in Srbijo spor utegnil razširiti tudi v Makedonijo, kjer je, kot je dejal, tretjina prebivalcev albanske narodnosti. ranji minister Frčkovski. Za zadnje incidente v Skopju je obtožil “albanske nacionalistične sile, ki jih podpirajo muslimanski fundamentalisti." Te naj bi denar dobile od Libije in Irana. Po besedah Frčkov-skega naj bi bila v isti “skupini" še tajna služba nekdanje jugoslovanske armade, ki naj bi v sosednji Srbiji izkoriščala albanski separatizem za destabilizacijo Makedonije. Predstavnik islamske skupnosti v Makedoniji je te obtožbe v celoti zavrnil. Foto:Srdan Živulovič/TRIO Kaj pomeni, če Politika zapiše, da je bencin cenejši V Srbiji na ves glas govorijo o privatizaciji podjetij, v resnici pa se dogaja ravno obratno - na pohodu sta podržavljanje in centralizacija BEOGRAD - V Beogradu imajo bencin kljub dokaj učinkovitemu embargu svetovne skupnosti, urednik najvplivnejšega časnika Politike pa je z velikimi črkami zapisal, da v Srbiji zasebniki zbijajo cene bencina. Prepričan je, da gre za veliko novico o razbijanju monopolnega tržišča, kar gotovo znižuje tudi cene. Novica s Politikine prve strani kaže, kako globoko sta v Srbiji zakoreninjeni antitržna miselnost in popolno nepoznavanje tržnih zakonov, pa čeprav je zasebnih podjetij v najnovejši Jugoslaviji skoraj trikrat več kot družbenih in državnih. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije, razen v Sloveniji in Makedoniji, v resnici vse več podjetij prehaja v državno last. Beograjski in zagrebški režim nastopata kot enojajčna dvojčka, njuni gospodarstvi pa sta vse bolj podobni nekakšnemu vojaškemu koncernu. Od vojaške industrije se razlikujeta skoraj samo po tem, da nimata skrivnostne »namenske proizvodnje«. Država oziroma kvazi-država brez sramu kupuje podjetja z obljubami namesto s kapitalom, postavlja poslovodne ekipe, odreja, kdo, kaj in koliko Zoran Jelicič bo proizvajal in komu ter pod kakšnimi pogoji bo prodajal. Nesmiselno je govoriti o obveznostih in kupoprodajnih pogodbah, ali o katerikoli tržni kategoriji, saj zadoščajo izrazi «potreba», »preskrba« in drugi pojmi iz petdesetih let. Ni naključje, da ameriškemu predsedniku brez omalovaževanja in cinizma pravijo prvi uradnik v državi, saj prvi uradnik in njegova administracija dobivata plačo zato, da bi delovala v korist vseh. Na Balkanu je ravno obratno - prebivalci obstajajo zaradi svojih šefov. Narašča število podložnikov, propadata celo vojska in njena vojna industrija, ker širjenje planskega gospodarstva zanesljivo vodi v revščino. Vojna ostaja preizkušeno sredstvo za tiste, ki se hočejo izogniti vsesplošni revščini in hkrati obdržati oblast. Za tako razmišljanje bi bilo škoda časa in časopisnega papirja, če ne bi šlo za obsežno spreminjanje gospodarskih subjektov v objekte, državljanov pa v podložnike. Odgovorov na vprašanje, kako je sploh lahko prišlo do tega, je veliko, so zapleteni in zagotovo presegajo običajno novinar- sko pisanje. Edino, kar velja pripomniti je, da mora vsako resno iskanje odgovorov upoštevati znamenito Krleževo pripombo, da se Balkan začne pri Janko-mirskem mostu, tistem, ki ga potnik iz Ljubljane prestopi tik preden pride v Zagreb. Toda - kako danes reči Hrvatu, da je Balkanec, in kako se ubraniti pred radostjo Srba, ker Hrvat tiči v istem blatu? Bolj kot razmišljati o Krleži, je smiselno primerjati tuje in domače izkušnje. V Latinski Ameriki je bilo težko najti opravičilo za Pinochetov teror v Čilu, hkrati pa je res, da je v Pinochetovem času čilsko gospodarstvo doživelo pravi razcvet. Odplačalo je velike dolgove tujini in se iz skoraj izključnega izvoznika surovin spremenilo v izvoznika. Kaj bo -razen terorja - ostalo za beograjskim in zagrebškim režimom? Sele ko bodo nove države na Balkanu uspele omejiti svoj vpliv na gospodarstvo zgolj na zagotavljanje zdravega denarja, ukinjanje monopolov in socialno politiko - bomo lahko govorili o državah. Do takrat tudi Pinocheta ne bi smeli žaliti s primerjavami. Kaj zato, če je bencin cenejši! (Foto: TRIO) HRVAŠKA / USTAVLJENA PRIVATIZACIJA SRBIJA / VOLJNA OPOZICIJA Sprememba lastništva podjetij samo za devize Osemdeset odstotkov gospodarstva v državnih rokah ZAGREB - Hrvaška prikuje novo zakonodajo o Privatizaciji, zato je po- Pplnoma zaustavila last-phiske spremembe malih rp srednje velikih podjetij- Hrvaški sklad za raz-v°j in prestrukturiranje gospodarstva, ki skupaj z Agencijo za razvoj in spremembe lastništva izvaja privatizacijo, že nekaj dni ne daje novih dovoljenj. Zelo visoka inflacija, ki se o° do konca leta očitno povzpela na 5000 odstotkov, je kriva, da se je hrvaška vlada očitno zamislila nad prodajo delnic podjetij za hrvaške dinarje. Zato so že napovedali devizno klavzulo za nakup delnic brez popusta za tiste, ki niso zaposleni v podjetju. Mnogi so namreč prepričani, da je bil dosedanji nakup delnic brez popusta zaradi razvrednotenega hrvaškega dinarja pravzaprav darilo. Z devizno klavzulo za nakup delnic naj bi bili v boljšem položaju tuji kupci, ki do zdaj pri manjših podjetjih niso Prišli na vrsto. Večja podjetja pa jih zaradi bližine vojne in velike stopnje tveganja Pri poslovanju niso zanimala. Pomembnejših Podjetij in ustanov, na Primer železnic, pošt, komunalno-infrastrukturnih, energetskih in zunanjetrgovinskih podjetij pa tujci niso mogli uPjti ze prej, saj so javna Podjetja podržavili takoj P° prihodu Hrvaške emokratske skupnosti na oblast. Opozicija je ves čas ostro kritizirala takšno odnašanje oblasti in Gordana Gojak Hrvaške demokratične skupnosti, a brez uspeha, saj so v zadnjih dveh letih podržavili več kot osemdeset odstotkov hrvaškega gospodarstva. Sele potem so z zakonom dovolili spremembo lastništva majhnih in srednje velikih podjetjih z vrednostjo okoli pet milijonov nemških mark. Zdaj, ko so začeli zaposleni v teh podjetjih množično odkupovati delnice, pa so proces privatizacije ustavili. Napovedani devizni odkup delnic bo pretresel tista podjetja, ki so sredi privatizacije, morda pa bo tudi zmanjšal število podržavljenih podjetij. Vlada je že spremenila zakon, s katerim je zunanjetrgovinsko podjetje Astra uvrstila med javna podjetja, enako pa bo najbrž naredila z INO, ki je vladi po podržavljanju napovedala tiho vojno. Kljub temu, da so INI dovolili delno sprostitev cen zaradi odnosa hrvaškega dinarja do tujih valut, je nenehno v rdečih številkah. Zato kmalu pričakujejo podražitev naftnih derivatov za 50 odstotkov. Ni treba posebej poudarjati, da bi bila podražitev nafte še en udarec za vladno gospodarsko politiko. Tudi brez tega je vlada v težavah. Primanjkljaj v državnem proračunu kaže, da si je s podržavljanjem družbene lastnine sama zavezala kamen okrog vratu. Kar 250 od manjkajočih 400 milijard HRD požirajo državna podjetja. Hrvaško vlado zakon obvezuje k obveščanju o tem, kako poslujejo podržavljena podjetja, toda javnost in parlament že lep čas zaman čakata na te podatke. Morda pa je vlada odgovorila na vprašanje, zakaj noče razkriti poslovanja podržavljenih podjetij takrat, ko je sindikatom razlagala o socialnih težavah. Sporočili so jim namreč, da Hrvaška ne bo dobila socialnega programa vse do takrat, dokler ne bo vlada izdelala vsesplošnega gospodarskega programa. Ladjedelnica, Foto:Srdan 2ivulovič/TRIO Panič je združil srbske opozicijske vrste Predstavniki Deposa bodo še naprej sodelovali v pripravah na decembrske volitve Dragiša Draskovič BEOGRAD - Povsem jasno je, da so bili kisli nasmehi predstavnikov srbske opozicije, potem ko jih je namesto bolnega predsednika ZRJ Čosiča sprejel premier Panič, le del taktične igre. Dan pozneje so predstavniki najpomembnejših opozicijskih strank Deposa po ponovnem srečanju s Paničem v skupnem sporočilu napovedali, da bodo še naprej sodelovali v pripravah na volitve. To pomeni, da se je Paniču posrečilo združiti opozicijo, ki razdeljena po njegovem mnenju na decembrskih volitvah ne bi imela nobenih možnosti za resen boj s srbskim predsednikom Milo-sševičem in SPS. Opazovalci poročajo, Foto:Srdan Živulovič/TRIO da je premier Panič voditelje opozicijskih strank prepričal, naj nastopijo koordinirano na volitvah in proti Miloševiču. Z zveznimi oblastmi se bodo sestajali vsak dan. Neuradno pa je bilo rečeno, da s sedanjimi oblastmi ne bodo več taktizirali. Za doseženi dogovor ima morda zasluge tudi predsednik Cosič. Vendar pa tudi po tem srečanju še ni jasno, ali bo Panič na čelu liste opozicije in ali bo na volitvah sploh sodeloval. V vseh dosedanjih izjavah je namreč vztrajno zatrjeval, da se volitev ne bo udeležil in da opoziciji samo pomaga. BIH / ZAPLETI ZARADI ZAMENJAV Bosanskohercegovski politiki se ne morejo zmeniti kdo bo vodil državo Ndaz Hamza SARAJEVO - Bosna in Hercegovina se bo, kot vse kaže, težko izognila zapletom, ki utegnejo biti podobni tistim ob izvolitvi Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva nekdanje Jugoslavije. Predsedstvo BiH je sprejelo odstop člana predsedstva Stjepana Kljujiča, ni pa soglašalo s predlogom političnega vodstva tamkajšnjih Hrvatov, da bi ga zamenjal Miro Lasič, Bosanski vrh namreč ni hotel kršiti ustave, kar bo v hrvaški skupnosti v BiH in Zagrebu najverjetneje izzvalo ostre proteste in nove spore med državama. Po internem dogovoru predsedstva BiH, da naj bi Alijo Izetbegoviča po 20. decembru zamenjal predstavnik Hrvatov, z ustavo pa je predvideno, da člane predsedstva, ki odstopijo, lahko zamenjajo le tisti predstavniki istega naroda, ki so sodelovali in dobili dovolj glasov na zadnjih predsedniških volitvah. Kljujiča bi torej lahko zame- njal kandidat takratne SDP BiH Ivo Komšič. HDZ je zato predlagala spremembo ustave, za novega predsednika vlade BiH pa predlaga Hrvata Mileta Akmadiča, generalnega sekretarja predsedstva BiH, za obrambnega ministra pa Boža Rajiča. Združena bosansko-hercegovska opozicija je predlagano zamenjavo v predsedstvu že zavrnila, nasprotovala je tudi spremembam ustave, dokler vojna še traja. NOVICE m m Evakuacija beguncev iz Sarajeva zaustavljena SARAJEVO - Armada Bosne in Hercegovine je ustavila nadaljevanje evakuacije nekaj tisoč ljudi iz Sarajeva. Rdeči križ BiH, ki je umikanje ljudi iz obkoljene bosansko-hercegovske prestolnice organiziral na lastno pest brez posveta z Mednarodnim Rdečim križem in Visokim komisariatom OZN za begunce, je akcijo prekinil. Armada se je za to odločila zaradi vesti o izločanju Bošnjakov iz konvoja na Ilidži, ki jo nadzorujejo srbske sile. Srbski viri so to že zanikali. (Hina) Obrambne sile osvobodile Podveležje MOSTAR - V Sarajevu in Bihaču je bilo razmeroma mimo, na skoraj na vseh bosansko-herce-govskih bojiščih pa so se včeraj nadaljevali srditi boji. Posebej ostri spopadi so potekali na petdeset kilometrov dolgi mostarsko-stolaški fronti. Obrambne sile so v preteklih dnevih, kot poročajo hrvaški viri, osvobodile nekaj zelo pomembnih strateških točk. Največ uspeha so imele v Podveležju, ki so ga domnevno osvobodile. Srbski viri to zanikajo, trdijo pa, da je na teh bojiščih padlih že nekaj sto ljudi.(Hina, STA) Koridor prekinila srbska vojska? SARAJEVO - Poveljnik obrambnih sil BiH na območju Gradačca in Brčkega Ivan Turkovič je za hrvaško televizijo zanikal trditve srbskih virov o prekinjenem koridorju med Bosansko krajino in Srbijo. Izjavil je, da so promet po tem koridorju prekinili Srbi sami, s čimer so hoteli preprečiti pobeg srbskih vojaških obveznikov z zasedenega ozemlja Bosne proti t. i. Zvezni republiki Jugoslaviji. Ponovno odprtje koridorja, meni Turkovič, bodo srbske sile poskušale prikazati kot svoj vojaški uspeh, ki naj bi vzpodbudil moralo srbske vojske. Po Turkovičevih besedah obrambne sile BiH pa lahko tudi same prekinejo ta koridor, tranutno pa čakajo na povelje hosansko-hercegovskih oblasti. (HTV) Srbska vojska izgublja moralo? SARAJEVO - Sodeč po poročilih bosansko-her-cegovskega radia naj bi branilcem Maglaja in Olova po nekaj tednih trajajočih napadih srbskih sil uspelo premakniti bojno črto in potisniti srbske enote. Tuji viri tudi poročajo o uspehih branilcev in o vse težjem vojaškem položaju srbskih enot. To naj bi bil razlog za to, da so zadnje premirje orvi predlagali prav predstavniki bosansko-hercegovskih Srbov. (Radio BiH) Avstrija sprejela ujetnike iz srbskih taborišč DUNAJ - Avstrija je sprejela 169 ujetnikov, ki so jih izpustili iz srbskega taborišča Trnopolje, je povedal tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva. Ujetniki so že prispeli na avstrijsko Štajersko, kjer so jih pregledali zdravniki. Tiskovni predstavnik je še povedal, da nihče od ujetnikov še ni zaprosil za zatočišče v Avstriji. (STA) Pristojbine za plovbo po srbskem delu Donave BEOGRAD - Vse tuje ladje morajo od srede naprej plačevati posebne pristojbine za plovbo po srbskem delu Donave, je potrdil namestnik srbskega ministra za promet Vukosav Dedovič. Denar, ki ga bodo po tej poti dobili, bodo namenili za vzdrževanje mednarodnih vodnih poti. Ukrepe bomo preklicali takoj, ko bodo jugoslovanske ladje lahko nemoteno plule v tujino, je poudaril Dedovič. (STA) Prebivalci Priboja zapuščajo domove PRIBOJ - Zaradi zaostrenih razmer v občini Priboj v Sandžaku se vse več prebivalcev izseljuje, je povedal predsednik Stranke demokratske akcije tega mesta Smajo Polimac. Iz mest, ki so v bližini meje z BiH, je domove že zapustilo 485 Muslimanov, zato obstaja nevarnost, da bodo nekatera mesta postala etnično čista. V Slatini je pripadnik rezervistov srbskega notranjega ministrstva grozil Muslimanom in na nekatere celo streljal, osem muslimanskih domov pa je nekaj pripadnikov jugoslovanske vojske in notranjega ministrstva popolnoma uničilo. K umirjanju razmer niso prispevali niti številni- obiski občinskih organov, zato Polimac meni, da Muslimanom sploh ne nameravajo pomagati. (Tiker) Četrtek, 12. novembra 1992 GOSPODARSTVO RUBRIKA SLOVENIJA / MEDZBORNICNO SODELOVANJE Z ITALIJO Minister Mitja Gaspari obiskal francoskega kolega Ljubljana - Ministrstvo za informiranje je sporočilo, da se je Mitja Gaspari sestal s francoskim ministrom za gospodarstvo, finance in proračun, Michelom Sapinom. Pogovarjala sta se o sprejemu Slovenije v Mednarodni denarni sklad.Kot se je pokazalo, Francozi popolnoma enako ocenjujejo obe možnosti : da se Slovenija v sklad včlani samostojno oziroma da se vanj včlani po postopku nasledstva članstva, kar je tudi predlog samega Sklada.Francoski minister je slovenskim predstavnikom zagotovil, da bo Francija na bližnjem zasedanju Odbora izvršnih direktorjev sklada podprla predloge, ki bodo v prid nasledstvenemu postopku včlanitve Slovenije, kar je najhitrejša in finančno tudi najugodnejša pot. Mitja Gaspari se je pogovarjal tudi s predsedujočim Pariškega kluba, g. Trichetom, in predsednikom agencije COFACE, g.Cossejem.V pogovoru s prvim so obravnavali vprašanje, kako nadaljevati razgovore s članicami Pariškega kluba in urediti vračanje slovenskih dolgov tem državam.Na srečanju z g.Cossejem pa so se ukvarjali z možnostjo, da bi sprostili srednje- in dolgoročno kreditiranje francoskega izvoza v Slovenijo. Posvet o gospodarski politiki in razvoju drobnega gospodarstva Ljubljana - Posvet je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Udleležila sta se ga tudi minister za drobno gospodarstvo, Maks Tajnikar, ter minister za znanost in tehnologijo, Peter Tancig. Oba sta govorila o prednostih in slabostih drobnega gospodarstva. ( STA) Podjetniki pričakujejo konkretne projekte Pred portoroškim srečanjem gospodarstvenikov Ljubljana — Slovenska gospodarska zbornica že vrsto let sodeluje z italijanskimi pokrajinskimi zbornicami. Pred nekaj meseci so, zato da bi odnose še poglobili, ita-lijansko-jugoslovansko zbornico Italjug-jugital, ki je imela sedež v Milanu, preimenovali v A.C.C.O.A. (Združenje gospodarskih zbornic z obeh strani Jadrana). Znotraj tega združenja je tudi oddelek za Slovenijo, ki ima delegacije v Trstu, Gorici in Ankoni. Statut so sprejeli junija, vendar konkretnih srečanj oziroma pogovorov z Gospodarsko zbornico Slovenije do zdaj še ni bilo. Na lastno pobudo so v Italiji ustanovili še dve zbornici, obe v Rimu. Prva se imenuje Ita-lijansko-slovenska gospodarska zbornica, združuje pa večja industrijska podjetja. Njeni predstav-, niki so bili v poletnih mesecih na obisku v Ljubljani, kjer so obiskali nekaj ministrstev, predvsem pa so jih zanimale naložbe v elektoniko in telekomunikacije, Kot nam je povedala Jelka Kraigher, ki je pri GZS zadolžena za ekonomske stike z Italijo, pisnih ponudb ta zbornica do zdaj še ni poslala. Druga zbornica pa združuje mala in srednja podjetja. Na GZS za slednjo sicer vedo, z njenim načinom Alenka L. Jakomin dela, s članstvom povezanostjo s slovenskimi podjetji pa še niso seznanjeni. Podrobnejše informacije pričakujejo 20. novembra. Takrat se bodo slovenska podjetja predstavila na srečanju (prireja ga prav omenjena zbornica), ki bo v bližini Benetk. Zelje v GZS so različne. Najprej so razmišljali o ustanovitvi gospodarskega predstavništva v Milanu. Za to bi seveda potrebovali finančno podporo države. Vendar zaradi neusklajenosti med GZS in vlado oziroma zunanjim ministrstvom - v slednjem zaradi pomanjkanja denarja razmišljalo o tem, da bi delo gospodarskih predstavništev opravljale ambasade - do zdaj tega vprašanja niso razrešili. Italijanska zakonodaja pri ustanavljanju zbornic ne pozna nobenih pravnih omejitev. Zbornice se financirajo s prispevki članic, torej podjetij. Sredstva za vlaganje v tuje gospodarstvo lahko zagotavljajo zasebna finančna podjetja, lahko pa gre tudi za sredstva italijanske vlade, namenjena za razvoj vzhodnoevropskih gospodarstev. Ze bivši italijanski zunanji minister Gianni de Michelis je spodbujal projekt Pentagonale (kasneje Heksagonale), kjer so za države članice predvideli precej denarja. Za italijanske ponudbe, ki so jih Sloveniji predstavile v poletnih mesecih bi prišel v poštev zakon 212, ki predvideva državna sredstva za tehnično pomoč (za tri leta). Za Slovenijo je prejšnja italijanska vlada namenila približno 10 milijard lir, zaradi letošnjih proračunskih sprememb pa se je po nekaterih informacijah znesek zmanjšal oziroma se preusmeril drugam ali celo porabil. Slovenska stran je svoje projekte predložila že julija, v avgustu pa je Ljubljano obiskala organizacija Mon-dimpresa iz Rima. Ta usklajuje delo italijanskih zbornic, ki sodelujejo z tujino. Njegovi predstavniki so slovenskemu ministrstvu za tehnologijo predlagali izdelavo projekta, ki bi utrdil sodelovanje italijanskih industrijskih podjetij z malimi in srednjimi podjetji iz Slovenije. Slovenska stran je prvi rok za oddajo konkretnih projektov zamudila. Možnosti in ponudb je veliko. Zadnja ponudba, ki je prispela iz Italije v Slovenijo, je ustanovitev gospodarske zbornice za Slovenijo. Ta naj bi sodelovala z GZS in pomagala pri promociji slovenskega gospodarstva, šolanju podjetnikov in sklepanju poslovnih povezav; s časom naj bi se pridružila sistemu italijanskega združenja zbornic, ki poslujejo s tujino. Ideja je sveža, zato je upravni odbor GZS še ni obravnaval. Ker se je v zadnjem letu zanimanje podjetnikov na obeh straneh meje povečalo, je GZS oziroma njen oddelek za izobraževanje CZT iz Radencev, v sodelovanju z organizacijo Mondimpresa pripravil srečanje italijanskih in slovenskih podjetnikov, ki bo 13. in 14. novembra v Portorožu. Poleg kratkih predavanj o možnostih gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, predstavitve privatizacije in tujih naložb pri nas, bo potekala tudi meddržavna borza poslov. Udeleženci srečanja se bodo seznanili z institucijami in instrumenti financiranja gospodarskega sodelovanje. Organizatorji o poskrbeli tudi za delo po skupinah v obliki okroglih miz po panogah. Skratka, ponuja se priložnost iskanja novih poslovnih partnerjev in sodelovanja z Italijo. Morda bodo tokratni dogovori obrodili več sadov. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1992 in zapadlostjo L oktobra 1995. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. novembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom; ob vplačilu (19. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tafoat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. KMEČKA ZVEZA / NASTOPIL JE ČAS OBIRANJA OLJK V torkli Kmetijske zadruge priprave na oljčno sezono Edina stiskalnica v FJK ima tudi laboratorij za analizo olja Nastopil je čas obiranja oljk. Letošnji pridelek na Tržaškem kaže zelo dobro, če ne celo odlično, saj bo po predvidevanjih dvakrat večji od lanskega, pa tudi kakovost oljk bi morala biti nadpovprečno dobra. Pri obiranju oziroma pobiranju oljčnega pridelka bodo na vrsti najprej zgodnje sorte, kot so na primer “lecci-no“, “pendolino", “fran-toio“ in “moraiolo", nakar bodo sledile druge domače sorte, predvsem “belice", ki se pri nas gojijo v največji meri. K sreči je nevarnost napada oljčne muhe letos minila brez kakšnih pomembnejših posledic, tako da so plodovi zdravi in obilni. V edini stiskalnici (torkli) v deželi Furla-niji-Julijski krajini, to je v stiskalnici Kmetijske zadruge v tržaški industrijski coni so priprave za začetek iztiskanja oljk že v polnem teku. Predelovalna zmogljivost tork-le Kmetijske zadruge znaša 50 stotov oljk v osmih urah v kontinuiranem ciklu. Ker bo pridelek nedvomno obilen in ker pričakujejo, da bodo pripeljali svoje oljke v torklo Kmetijske zadruge tudi pridelovalci oljk iz sosednje Furla-, ni j e in iz Brd, kjer so v zadnjih letih precej povečali oljčne nasade, in to tudi zaradi ustrezne spodbujevalne politike v okviru načrtov Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, bo stiskanje - kot nam je pove- dal predsednik zadruge Boris Mihalič - potekalo v dveh turnusih, da bo delo šlo hitreje od rok, saj je znano, da je donos večji, čim manj časa poteče od obiranja do stiskanja oljk. S poskusnim stiskanjem so medtem že začeli, redno delo pa naj bi steklo nekje po 24. novembru, ker se pri nas obiranje že po tradiciji začenja takoj po sv. Katerini. Kmetijska zadruga tudi obveča vse pridelovalce oljk, da je pri torkli na razpolago tudi laboratorij za analizo pravkar iztisnjenega olja, tako da bo vsak pridelovalec vedel, kakšne kakovosti je njegovo olje, kar je tudi v skladu z novim zakonom, ki določa, kakšne lastnosti mora imeti olje za ustrezno klasifikacijo. Letošnje cene za stiskanje oljk v torkli tržaške Kmetijske zadruge bodo zaradi povečanih proizvodih stroškov nekoliko višje od lanskih, bodo pa še vedno v bistvu pod mejo realnih stroškov. K majhnemu dvigu cen je bilo vodstvo Kmetijske zadruge prisiljeno tudi zato, ker iz suhih blagajn krajevnih, deželnih in državnih ustanov ni pričakovati prispevkov. Vsekakor pa bodo tudi nove cene stimulativne oziroma za člane Kmetijske zadruge ugodnejše kot za nečlane, ki pa lahko postaanejo člani v vsakem trenutku, tudi ob tej priložnosti. KZ / PO OKOLIŠKIH OBČINAH KZ / DAVKI IN PRIJAVE Tečaji za izpite o uporabi protizajedalskih sredstev Kmečka zveza opozarja svoje člane na zapadlosti Čeprav je bila uvedba tim. “poljske knjižice" (quademo di campagna) -ki bo obvezovala uporabnike protizajedalskih sredstev, da vanjo vpisujejo nakupe, uporabo in ostanke teh sredstev -odložena na leto 1994, je še v veljavi določba, po kateri je treba za nakup teh sredstev prve in druge stopnje strupenosti imeti posebno dovoljenje (patent). Do dovoljenja se pride na osnovi izpita pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu. Ker so v zadnjem času precej zaostrili pogoje za opravljanja ustreznega izpita, namerava Kmečka zveza v sodelovanju s Pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom in Opazovalnico za rastlinske bolezni pripraviti nekaj hitrih tečajev (v Nabrežini, Zgoniku in Dolini) z namenom, da tiste, ki nameravajo doseči potrebni izpit, seznani z vso tematiko. Kmečka zveza bo točne datume teh tečajev še sporočila, vendar vse interesente že sedaj vabi, naj se zglasijo (tudi po telefonu) v njenih uradih in s svojo prijavo omogočijo sestavo seznama udeležencev. Do konca novembra je treba poravnati predujem (acconto) za davka IRPEF in ILOR za leto 1992. Predujem v višini 98 odst. je dolžan plačati tisti, ki ima dohodka IRPEF več kot 100.000 lir oziroma dohodka ILOR več kot 40.000 lir. Kdor izpolnjuje davčni obrazec 740 pri KZ, bo dobil v prihodnjih dneh obvestilo, kdaj bo lahko v njenih uradih zadostil tej obveznosti. Kdor tega še ni storil v roku do 30. septembra, mora najkasneje do 15. decembra poravnati izredni davek na nepremičnine ISI, seveda z doplačilom 3 odst. na dolgovani znesek. KZ bo za svoje člane to obveznost opravljala do 11. decembra. Ker je žganjekuha že v teku, obvešča KZ svoje člane, da so pristojbine na žganjekuho ostale enake lanskim. Za vsak liter čistega žganja je treba plačati 9.282 lir. K temu je treba dodati obvezno dovoljenje za žganjekuho, ki stane 63.000 lir in še dva koleka za skupnih 30.000 lir. Prošnje je treba nasloviti na Tehnični finančni urad vsaj 5 dni pred začetkom kuhanja. GOSPODARSTVO Četrtek, 12. novembra 1992 7 MENJALNIŠKI TEČAJI 11. novembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupn prodajn nakupn prodajn nakupn prodajni A Banka 61,10 61,75 8,58 8,70 7,03 7,12 Akont 61,10 62,10 8,60 8,80 6.95 7,20 Banka Vipa d.d. 61,34 61,95 8.64 8,72 7,09 7,19 Banka Zasavje 60,90 61.95 8,66 8,80 6,60 7,20 Bela vrtnica 61,žir 62,00 8,60 8,90 7,00 7,30 Burin klub* 61,30 61,95 8,60 8,80 6,95 7,15 Capital marketing 61,00 61,80 8,60 8,80 7,00 7,25 Come 2 Us* 61,50 62,30 8,65 8,90 7,00 7,30 Emona Globtour* 61,00 61,90 8,60 8,78 6,97 7,14 Eurotours International* 61,30 61,90 8,60 8,80 7,05 7,23 Firadas 61,25 62,70 8,50 8,90 6,85 7,15 Golffurist 60,50 62,00 8,50 8,80 6,90 7,05 Graphtec and present* 61,50 61,90 8,70 8,85 7,00 7,30 Hida 61,40 61,75 8,67 8,80 7,07 7,25 Hipotekarska banka Koper 61,30 62,30 8,60 8,85 7,00 7,20 Hram Rožice 61,55 61,85 8,70 8,85 6,90 7,20 Hranilno kreditna služba 61,35 61,90 8,62 8,78 7,03 7,17 Invest 61,35 62,00 8,60 8,80 7,00 7,25 61,40 italdesign* 62,00 8,65 8,72 7,07 7,17 Klub Slovenijales 61,40 62,00 8,65 8,85 7,10 7,25 Komerc. banka Nova Gorica 60,81 62,70 8,40 8,82 6,75 7,20 Komercialna banka Triglav d.d 61,00 62,47 8,58 8,88 7,07 7,32 Kompas Fintrade 61,40 61,99 8,65 8,79 7,00 7,22 Kompas Hertz Bled* 61,30 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Idrija* 61,20 62,25 8,65 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Velenje* 61,20 61,85 8,60 8,80 6,95 7,10 Kompas Hertz Celje* 61,35 61,95 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,20 61,90 8,60 8,82 6,90 7,10 Kompas Hertz Maribor* 61,30 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 j s 5 3 5, 61,20 62,25 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,20 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas noiiuuys 61,20 61,90 8,55 8,80 6,80 7,25 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,10 62,40 8,65 8,82 6,70 7,20 LjUDijansKa oanKa, a.a. 60,50 62,00 8,55 8,81 6,97 7,25 ^ „ MA 61,40 62,00 8,60 8,85 7,05 7,25 wercator Turist 61,20 61,90 8,55 8,80 6,90 7,25 um.d.b.* 61,40 61,90 8,60 8,79 6,90 7 20 Pit i i 61,60 61,95 8,65 8,75 7,00 7,15 p'onir Avtohiša 61,40 61,75 8,63 8,71 6,94 7 15 Poštna banka Slovenije 61,00 61,99 8,45 8,79 6,71 7,15 8,63 7,05 7,20 i ! 61,45 61.89 8,80 Publikum Celje 61,30 61,89 8,58 8,78 6,95 7,15 n« Publikum Dobova 61,50 62,10 8,35 8,79 6,86 7,20 ruutiKum Kranj 61,35 61,99 8,63 8,79 6,95 7,15 ruDiiKum Krško 61,50 62,10 8,35 8,79 6,86 7,20 1 1 61,30 61,99 8,67 8,79 7,05 7,12 ruuiiKum Metlika 61,00 62,00 8,6u 8,80 7,00 7,20 r uvuKum Mozirje 60,91 61,89 8,56 8,80 6,70 7,20 ruuiiKum novo Mesto 61,20 61,80 8,50 8,77 6,95 7,20 ruDiiKum Piran 61,00 6l,9u 8,40 8,65 6,95 7,10 ruviiKum Šentilj 61,30 61,99 8,67 8,79 7,05 7,12 ,nvum Šentjur pri Celju 61,50 61,90 8,30 8,60 6,20 7,00 Publiki im Trohnim 61,10 61,65 8,45 8,74 6,65 6,99 61,45 62,09 8,60 8,80 7,00 7,21 Simoflsk 61,30 61,80 8,55 8,70 6,90 7,10 Slov. Investicijska banka d.d.* 61,40 61,90 8,55 8.85 6,75 7,20 SZKB 61,35 61,90 8,62 8,78 7,03 7,17 Sonce 61,40 62,00 8,65 8,85 7,04 7,26 Slušna Danica Koper a.a. 60,54 62,35 8,22 8,72 6,75 7,15 SZ TTG Slovenijaturist* 61,25 61,75 8,63 8,75 6,50 7,00 Štajerska banka obrti in podj. 61,00 61,80 8,65 8,75 6,75 7,10 •viirours Domžale 6i,4b 62,05 8,55 8,80 7,05 7,30 Upimo 61,56 61,75 8,73 8,78 7,13 7,18 TeCaj velja danes: * BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 219 z dne 11. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 12.11.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,3300 65,5266 65,7232 Avstrija 040 šiling 100 841,2767 843,8081 846,3395 Belgija 056 frank/C 100 287,7055 288,5712 289,4369 Kanada 124 dolar 1 74,6105 74,8350 75,0595 Danska 208 krona 100 1544,4712 1549,1186 1553,7660 Finska 246 marka 100 1880,3546 1886,0126 1891,6706 Francija 250 frank 100 1752,8077 1758,0819 1763,3561 Nemčija 280 marka 100 5918,6483 5936,4577 5954,2671 Grčija 300 drahma 100 — 45,7820 45,9193 Irska 372 funt 1 — 157,1974 157,6690 Italija 380 lira 100 6,9307 6,9516 6,9725 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 19,0000 — Japonska 392 jen 100 76,0546 76,2835 76,5124 Nizozemska 528 gulden 100 5360,7905 5276,6204 5262,4503 Norveška 578 krona 100 1453,6200 1457,9940 1462,3680 Portugalska 620 escudo 100 — — — Švedska 752 krona 100 1573,7686 1578,5041 1583,2396 Švica 756 frank 100 6573,3508 6593,0299 6612,8090 Velika Britanija 826 funt šterling 1 142,9945 143,4248 143,8551 ZDA 840 dolar 1 94,3728 94,6568 94,9408 Evropska Skupnost 955 ECU 1 116,0469 116,3961 116,7453 Španija 995 peseta 100 82,7427 83,9917 83,2407 ' Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12.NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN tekoča nominalna vrednost za APOEN _______(v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. DECEMBRA, 1992: 1,000,000 565,239 590,161 1,155,400 59.3646 113,0478% 118,0322% 115.5400%, 100,000 56,524 59,016 115,540 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 551,022 578,489 1,129,511 123 59.3646 110.2044% 115.6977% 112.9511% 100,000 55,102 57,849 112,951 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 11. NOVEMBRA 1992 vSLTza 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 13,00 17,00 Bela vrtnica 13,00 19,00 Burin Club 15,00 20,00 GraphTec, Ljubljana* 14,00 22,00 Kompas Fintrade 14,00 19,90 MA 14,00 22,00 Invest* 14,00 20,00 Kompas Holidays 13,00 20,00 Tentours 14,00 20,00 Sonce Tečaj velja danes: 15,00 20,00 11. NOVEMBRA 1992 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1325 1365 nemška marka 848 865 francoski frank 248 255 holandski gulden 748 770 belgijski frank 39 42 funt šterling 2030 2090 Irski šterling 2220 2265 danska krona 220 224 grška drahma 5,80 6,75 kanadski dolar 1040 1085 japonski jen 10,75 11,20 švicarski frank 941 957 avstrijski šiling 117 125 norveška krona 207 211 švedska krona 224 228 portugalski escudo 9 10 španska pezeta 11,40 12,25 avstralski dolar 910 945 madžarski florint 10 15 slovenski tolar 13,75 14,75 hrvaški dinar 1,75 2,75 11 NOVEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,0500 11,5500 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt šterling 16,7000 17,5000 švicarski frank 765,5000 795,5000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 203,7000 211,7000 holandski gulden 612,5000 636,5000 nemška marka 690,6000 714,6000 Italijanska lira 0,8000 0,8400 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 169,0000 176,0000 švedska krona 183,0000 190,0000 finska marka portugalski escudo 217,5000 7,7500 228,5000 8,1500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8500 9,1500 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar 1,8000 2,6000 11. NOVEMBRA 1992 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1332 1372 nemška marka 845 861 francoski frank 249 255 holandski gulden 747 767 belgijski frank 40,70 42 funt šterling 2030 2090 irski šterling 2220 2270 danska krona 215 228 grška drahma 5,8 6,8 kanadski dolar 1055 1085 švicarski frank 935 960 avstrijski šiling 118 122 slovenski tolar 13,75 14,50 1 Tečajna lista Ljubljanske banked.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12. novembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 867,9068 1808,2919 6106,0000 870,7496 1814,2149 6126,0000 Italija lira 100 7,1501 7,1735 V.Britanija funt 1 147,5210 148,0042 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 97,3602 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 97,6791 mo odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM Tečaii so okvirni, Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,10 61,40 Bank Austria DEM 61,05 61,35 UBK banka DEM 61,05 61,35 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o< i večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,06- čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakuf no kupovati cladu s tekst 61,25 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo lih se tečaj n prodajati om, ki do- 11. NOVEMBRA 1992 v URAH I valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1363,60 - ECU - 1677,23 - nemška marka - 854,55 - francoski frank - 253,08 - funt šterling - 2066,81 - holandski gulden - 759,54 - belgijski frank - 41,55 - španska pezeta - 11,943 - danska krona - 222,97 - irski šterling - 2265,89 - grška drahma - 6,591 - portugalski escudo - 9,623 - kanadski dolar - 1077,26 - japonski jen - 10,983 - švicarski frank - 948,59 - avstrijski šiling - 121,47 - norveška krona - 209,88 mmm švedska krona - 227,21 - finska marka - 271,80 - avstralski dolar C) indikativne kotaciie zavt ida Banca d'l 943,61 falia 11. NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1,590 1,594 1,598 francoski frank 29,535 29,615 29,695 nizozemski gulden 88,775 88,885 88,995 belgijski frank 4,851 4,861 4,871 španska peseta 1,393 1,398 1,403 danska krona 26,035 26,095 26,155 kanadski dolar 1,256 1,260 1,264 japonski jen 1,283 1,285 1,286 švicarski frank 10,960 11,060 11,160 avstrijski šiling 14,194 14,214 14,234 italijanska lira 1,166 1,171 1,176 švedska krona 26,510 26,590 26,670 1 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 11. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 9,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 11,20 12,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 11,00 12,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,20 12,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,50 12,50 Italija Kmečka banka Gorica 13,75 14,50 Italija Tržaška kreditna banka 13,75 14,50 1 1 | 10. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 — 1816,00 — Francija frank 100 — 3773,00 ' — Nemčija marka 100 —* 12779,00 — Italija lira 100 — 14,98 — Švica frank 100 — 1432,00 — ZDA dolar 100 — 20000,00 — V.Britanija funt 100 31080,00 — opombe :Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. | 12. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 4563,0489 4576,7792 4590,5095 Kanada dolar i 402,7693 403,9812 405,1931 Francija frank 100 9508,3529 9536,9638 9565,5747 Nemčija marka 100 32103,4000, 32200,0000 32296,6000 Italija lira 100 37,7215 37,8350 37,9485 Japonska jen 100 411,5014 412,7396 413,9778 Švica frank 100 35722,8978 35830,3890 35937,8802 Velika Britanija funt 1 776,4207 778,7570 781,0933 Slovenija tolar 100 490,0000 ZDA dolar 1 510,1230 511,6580 513,1930 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar i 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 HHHHH Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 — 689,00 — ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 ZNANJE O Četrtek, 12. novembra 1992 NOVICE Aktualni vidiki razvoja Slovenije Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru se je po zgledu evropskih in ameriških fakultet odločila vzdrževati tesnejše stike s svojimi diplomanti. Prirejali bodo podiplomska posvetovanja in seminarje na temo Ekonomija, podjetništvo in management, na katerih bodo profesorji in raziskovalci Ekonom-sko-poslovne fakultete predstavili novosti na področjih, ki jih preučujejo in razvijajo. Prepričani so, da bo kar se da hiter prenos znanja iz fakultete v prakso vse pomembnejši za uspehe gospodarstva. Letošnjemu posvetovanju so dah naslov Aktualni vidiki razvoja Slovenije. Električne naprave Tehnična fakulteta - ERI, Inštitut za močnostno elektrotehniko, Laboratorij za računalniško načrtovanje elektromagnetnih naprav, po sklepu personalnega jedra raziskovalnega polja Električne naprave organizira prvo slovensko posvetovanje z naslovom Električne naprave. Posvetovanje bo v Mariboru 19. in 20. novembra letos. Osnovni namen posvetovanja je v izboljšanju prenosu znanja med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Raziskovanje flore Botaniki, ki preučujejo floro in vegetacijo Slovenije, se bodo sestali v soboto, 14. novembra 1992, ob 9. uri v predavalnici v pritličju Filozofske fakultete na Aškerčevi 12. Po kratkem odmevu na simpozij Flora in vegetacija Slovenije, ki je bil od 24. do 26. septembra letos v Krškem, bodo razpravljali o poživitvi publicistične dejavnosti na področju raziskovanja flore Slovenije. Že dalj Časa ugotavljajo zaostanek v sistematičnem objavljanju floristiCnih najdb, kar predstavlja vse večjo oviro ne samo za teoretične, temveč vse bolj tudi za uporabne discipline, npr. varstvo okolja. Slovensko zdravniško društvo v svetovnem združenju Na 14. skupščini Svetovnega zdravniškega združenja (World Medical Asociation) 1. oktobra 1992 v Marbelli, Španija, sta predstavnika Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Anton Dolenc in doc. dr. Marjan Premik, dosegla polnopravno članstvo v tej ugledni organizaciji. Sprejem v Svetovno zdravniško združenje ni samodejen rezultat nacionalne oz. državne osamosvojitve, temveč plod 130-letnega organiziranega urejanja poklicnih, strokovnih in etičnih vprašanj, povezanih z obstojem in delom Slovenskega zdravniškega društva. To pomembno priznanje za slovenske zdravnike pomeni večjo mednarodno, kulturno in poklicno povezanost ter tudi prevzem etične in tehnološke soodgovornosti na hitro razvijajočem se področju medicine v svetu, ki je poln dilem in nasprotujočih si interesov. 1 MEROSLOVJE / RAZVOJ MEROSLOVJA V ČASU TE REZI JANŠKO-J Q2E F INSKI H REFORM V SLOVENSKIH POKRAJINAH Terezijanske merske normale v zgodovini Slovencev Martin Sever r " * % * ? » 1 •.■ V?*t■ 'X •••-„‘V -............................. »at » '1 * 1*. - , * V' ** ■ i r: » fc-v * A o r Prototip posode za polovico dunajskega bokala Vsakdo ve, da so bili naši kraji do konca prve svetovne vojne leta 1918 del avstro-ogrske monarhije. Na ta način je zgodovina in razvoj meroslovja v avstro-ogrski monarhiji obenem del zgodovine in razvejale pri tem določene posebnosti; nanje bomo opozorili in jih še posebej navedli, kadar bo to potrebno. Cesarica Marija Terezija (1740-1780) je bila hci karla VI. (17LL-1740). Bila je izjemna vladarska osebnost. Leta 1740 je postala vladarica cesarstva, ki je bilo na robu propada. Stara je bila komaj 23 let. Cesarstvo je bilo obdano s sovražni, armada oslabljena, finance v razsulu, ljudstvo pa nezadovoljno. Kljub temu ji je v štiridesetih letih uspelo privesti e zaostalosti v napredno in moderno državo tistega Časa. S svojo prirojeno gospodovalno-stjo, z neutrudnim delom in z visoko razvitim občutkom dolžnosti in odgovornosti se je odločno posvetila ustvarjanju novega reda v cesarstvu. Vsem področjem javnega Cživljenja, umetnosti in znanosti je vtisnila svoj peCat. Veliko njenih idej je bilo tako daljnovidno zasnovanih, da so še danes sodobne in načeloma uporabne. To velja tudi za področje meroslovja. Že predhodniki cesarice Marije Terezije so si večkrat prizadevali, da bi poenotili mere in mer-stvo ter tako odpravili nepredstavljici kaos, spehi teh prizadevanj pa so bili krajevno in Časovno zelo omejeni. Marija Terezija se je lotila problema veliko-sarski predhodniki. Svojo dejavnost pri poenotenju mer in meroslovja je sistematično usmerila na celotno območje dednih dežel, kar je bilo tiste čase videti utopično in neizvedljivo. Zahtevanega poenotenja merstva se ni lotila samo rutisnko, temveč z vsem srcem in zavzetostjo. Leta 1773 je nek uradnik dunajskega dvornega arhiva zapisal: »Znano je, da leži našemu cesarskemu veličanstvu naši najCastitljivejši gospe zelo pri srcu želja, da bi v vseh cesarskih deželah uvedla enotne uteži in mere«. Osnovna ideja, ki naj bi vodila k poenotenju meroslovja, je bilo uveljavljanje dunajskega oziroma spodnjeavstrijskega merskega sistema ti rt Sli n trtmi, ti tm f;« h h n ti »tl rt h t ih mir, si Cesarica Marija Terezija (1740-1780) v celotni monarhiji. V ta namen je bilo potrebno najprej urediti nižjeav-strijski merski sistem, ki je bil razdrobljen na številna mesta in fevde. Pri tem je bil po vsej sreCi Dunaj močno industrijsko, gospodarsko in politično središče. Dunajske mere in uteži so bile zato poznane vsem večjim trgovcem v Evropi. Druga srečna in ugodna okoliščina je bilo takrat tudi delovanje dunajskega univerzitetnega profesorja, patra S. J. dr. Josepha Franza, ki je bil odličen strokovnjak, profesor matematike, astronomije in eksperimentalne fizike. Zaradi tega je imel bogate strokovne osnove za vse meroslovne aktivnosti. Profesor Franz je odlov celotni monarhiji. Logika poenotenja mer in njihovega uvajanja je zahtevala najpo-prej definiranje novih mer, potem pa njihovo fizično predstavitev vsem uporabnikom. Marija Terezija je leta 1756 zaupala to nalogo profesorju Franzu. Franz je še istega leta pripravil vsa izhodišča za enotne mere in uteži, tako da je zbral in ugotovil kar najbolj natančne vrednosti takrat veljavnih mer in uteži na raznih manjših področjih. Nameraval je izdelati kar najbolj natančne normale ali prototipe teh mer oziroma merskih enot. Danes bi takim normalam rekli »primarni etaloni«, seveda pa v tem zapisu ostajamo pri starih in takrat udomačenih nazivih. Dejansko so bile leta 1756 na osnovi Franzo-vih izhodišč in pod njegovim vodstvom izdelane skupine prototipnih mer. Vsi ti prototipi, ki so jih izdelali pod Fran-zovim vodstvom so nosili oznako »A«. Stomatološka sekcija V vključevanju Slovenije v mednarodno znanstveno in strokovno sodelovanje je aktivna tudi Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Na rednem letnem kongresu Svetovnega stomatološkega združenja (FDI) v Berlinu od 20. do 26. septembra 1992 je Slovenija postala redna Članica te pomembne nevladne asociacije in edina od vseh na novo sprejetih držav dobila takoj glasovalno pravico. Slovenskim stomatologom so odprti vrata v ekspertne skupine FDI, ki tesno sodelujejo s Svetovno zdravstveno organizacijo. Dobivati bodo vsa poročila in vse podatke, ki jih bodo potrebovati pri načrtovanju in izvajanju zobozdravstvenega varstva v Sloveniji. Članstvo v FDI je tudi eden od pogojev pri vseli bodočih strokovnih in stanovskih povezavah med stomatološkimi združenji iz vsega sveta. Fazna poročila Ministrstvo za znanost in tehnologijo sporoča, da je poslalo raziskovalnim organizacijam navodila za pripravo faznega poročila o raziskovalnih rezultatih opravljenega raziskovalnega dela za znanstve-no-raziskovalne projekte v letu 1992. Rok za oddajo je 15. december 1992. Skladno s petletnimi pogodbami o financiranju usmerjenih raziskovalnih programov, URP-jev, bodo navodila za zbirno poročilo o znanstvenih rezultatih za obdobje od leta 1987 do 1992 poslana raziskovalnim organizacijam v zaCetku novembra letos. Rok za oddajo je 31. januar 1993. Definiranje nadaljnega razvoja Zveza geografskih društev Slovenije je organizirala v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU, Oddelkoma za geografijo ter arheologijo Filozofske fakultete in oddelkom za geodezijo (KFK) Univerze v Ljubljani 22. oktobra enodnevni simpozij GIS v Sloveniji. Namen simpozija je bil zbrati raziskovalce, pedagoge, strokovnjake, uporabnike in proizvajalce tehnologije geografskih informacijskih sistemov (GIS) iz Slovenije, s ciljem dobiti pregled nad tovrstnimi dejavnostmi, izmenjati izkušnje, spodbuditi sodelovanje in definirati nadaljni razvoj. Obisk posebne misije UNESCA v Sloveniji Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - UNESCO se je odzvala pozicu Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, da priskoči na pomoC pri organiziranju šolanja begunskih otrok v Sloveniji. Generalni direktor UNESCA Federico Mayor se je odzval pozivu in sklenil aktivirati UNESCO na tempodroCju, na katerem se v preteklosti ni neposredno vključeval. Tako je na obisku v Sloveniji posebna misija UNESCA, ki jo vodi g. Jan Marten-son, visoki funkcionar Združenih narodov. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, ki ima sedež na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, je pripravila v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Uradom za priseljence in begunce, RK Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve obširen program obiskov in razprav o izobraževanju otrok beguncev. Servis MZT - Novic./32 lili 1 g g g STANDARDI / MEDNARODNI STANDARDI IN SLOVENCI Promocija slovenskih standardov in meril TEHNIKA / ZAKONODAJA O TIPIH VOZIL Homologacija vozil v Sloveniji MihaLukmann »Standardizacija pomeni komunikacijo, jezik, ki nam omogoča večplastno komuniciranje«, je na slovesnosti ob svetovnem dnevu standardizacije poudaril profesor doktor Peter Tancig, slovenski minister za znanost in tehnologijo. »Za vsebino slovenske uveljavitve v svetu naj bo značilna normalnost, kakovost in edinstvenost, a hkrati tudi izmerljivost in primerljivost. Zato pa potrebujemo standarde«. Promocija v Cankarjevem domu 14. oktobra je bila namenjena prav predstavitvi slovenskih standardov z oznako SLS EN 45000 kot temeljev za oblikovanje slovenskega sistema preizkušanja in certificiranja. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je z ustanovitvijo dveh uradov - Urada za standardizacijo in Urada za varstvo industrijske lastnine - prevzelo zahtevno in odgovorno nalogo. Slovenska standardizacija je integralni del evropske in mednarodne standardizacije, zato mora prilagoditi svoj razvoj, organiziranost in metode delovanja razvoju ter pravilom evropske in mednarodne standardizacije. Postala je Članica Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC). Z dosednajim strokovnim delom in rešitvami na področju nacionalne standardizacije in vključevanja v mednarodni prostor postajamo model za države vzhodne in srednje Ev- rope, ki iz socialistične prehajajo v tržno ekonomijo. »Mednarodni standardi so kljuC, ki odpira trge«, je opozoril prof. dr. Peter Tancig in ob koncu dodal: »Uspeli smo zaradi izredne povezanosti slovenske stroke, posameznikov, ustanov in podjetij. Sprejeta programska izhodišča pa nam omogočajo nadaljevanje naše dejavnosti«. O zahtevnem in intenzivnem strokovnem delu v zadnjih šestih mesecih od ustanovitve Urada za standardizacijo in meroslovje je spregovoril direktor Peter Palma. Med najpomembnejšimi aktivnostmi je izpostavil pripravo zakona o standardizaciji ter delo tehničnih odborov, ki delujejo skladno in sočasno z delovanjem pripadajočih mednarodnih in evropskih tehničnih odborov. Trenutno je oblikovanih 31 takih odborov, ki pokrivajo področje 105 mednarodnih. V svetu je bilo fdoslej sprejetih 110.000 mednarodnih standardov, cilj slovenske standardizacije pa obsega 5.000 za nas najpomembnejših. Tik pred izidom je serija slovenskih standardov sistema kakovosti ISO 9000. Poročal je tudi o soglasnem sprejemu USM v članstvo ISO ter IEC, do konca leta pa naj bi se slovenska standardizacija priključila tudi evropskima CEN-u in CENE-LEC-u. O postopkih oblikovanja, delu in nalogah tehničnega odbora QAS, ki je pripravil nove slovenske standarde, je govoril predsednik tega odbora Peter Kunc. Za izdajo teh 7 slovenskih standardov so pridobili pisno dovoljenje Evropske organizacije za standardizacijo CEN. Poudaril je uspešno sodelovanje strokovnjakov iz raznih slovenskih institucij in se še posebej zahvalil elanom tehničnega odbora - Štefki Kolenko, Petru Merljaku, ki sta pripravila delovne osnutke (DSLS) in sekretarki tehničnega odbora Kati Milek-Pajk in Janezu VVaggerju, ki je poskrbel za izdelavo standardov. Trenutno pa se pripravlja če novih 15 slovenskih standardov, katerih osnutki so že na voljo Skratka, vzpostavljeni so temelji nacionalnega sistema standardizacije, ki so kompatibilni z evropskimi in svetovnimi. Ob zaključku slovesnosti je Peter Kunc slovesno izročil serijo slvoenskih standardov ministru prof. dr. Petru Tancigu. Zaključna razprava je pokazala precejšnje zanimanje za delo urada in nekaj dopolnilnih pobud. Vsi udeleženci so prejeli programska izhodišča, v katerih so predstavljene usmeritve za delo urada in drugih strokovno-znanstvenih institucij s področja merilnih tehnik. Vsi predlogi so obogatili delo strokovnjakov. Stojimo namreC na pragu odprtih trgov, ki nam zagotavljajo promocijo le, Ge sprejmemo te standarde. Vozilo je izdelek, namenjen široki splošni uporabi. Zato mora biti izdelanop tako, da ga lahko uporablja (po ustreznem uvajanju) praktično vsak odrasel človek. Hkrati pa je vozilo tudi izdelek, ki lahko povzroči nevarnost tako za uporabnika kot tudi za ostale udeležence v promet in za okolje. Poleg tega je vozilo tudi zelo zahteven izdelek, saj je sestavljeno iz veliko različnih sestavnih delov. Zaradi vseh teh razlogov - v glavnem pa zaradi zaščite človeka in okolja - so bili izdelani določeni predpisi, ki urejajo gradnjo vozil in njihovih sestavnih delov. Mednje poleg splošnih tehničnih standardov sodijo še Pravilniki Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (pravilniki ECE) in Direktive Evropske gospodarske skupnosti (direktive EEC). Pravilniki ECE so sestavni del Sporazuma o sprejemanju enotnih pogojev za tipsko odobravanje in medsebojno priznavanje tipskih odo-renj ža opremo in dele motornih vozil, ki je bil sprejet v Ženevi 20.3.1958. K temu sporazumu je leta 1962 pristopila tudi Jugoslavija. V posamezni državi, ki je sprejela ta sporazum, so veljavni le tisti pravilniki, ki jih je ta država posebej sprejela. Direktive EEC pa so obvezne za vse Članice Evropske gospodarske skupnosti. Posamezni pravilniki ECE so praktično enaki direktivam EEC, ki urejajo isto področje. Glede na to, da R Slovenija še ni Članica ES, je pa članica OZN, veljajo pri nas isti pravilniki ECE, ki jih je do 25.6.1991 sprejela še SFRJ in seveda kasneje tudi tisti, ki jih bo R Slovenija še sprejela. Od skupno 88 pravilnikov ECE je trenutno v R Sloveniji veljavnih nekaj nad 40. Določila teh pravilnikov so oz. še bodo vključena v našo nacionalno zakonodajo s področja vozil. Ta zakonodaja je trenutno pred temeljito posodobitvijo, tako da bo v glavnem taka kot v drugih zahodnoevropskih državah. Del te zakonodaje bodo tudi predpisi o tem, da mora vsako vozilo, ki se proda ali uvozi v R Slovenijo ustrezati predpisom, ki veljajo v R Sloveniji.To pomeni, da si bo moral proizvajalec oz. uvoznik vozila priskrbeti cerifikat o tipski odobritvi vozila, na osnovi katerega bo potem za vsako proizvedeno ali uvoženo vozilo, namenjeno uporabi v R Sloveniji, izdal izjavo o ustreznosti vozila. Ravno tako pa si bo moral tako izjavo pridobiti vsak individualni uvoznik, izdelovalec ali predelovalec vozila. Brez nje namreč v prihodnje ne bo mogoCa prva registracija v Sloveniji. Namen te zakonodaje je v R Sloveniji prepreči- ti trajno uporabo tistih vozil, ki ne ustrezajo naši veljavni zakonodaji. To pomeni, da bodo morlai proizvajalci oz. uvozniki za slovensko tržišče izdelovati oziroma uvažati samo taka vozila,, ki v celoti ustrezajo trenutno veljavnim predpisom v R Sloveniji. Tak certifikat o tipski odobritvi si bo moral uvoznik pridobiti še pred uvozom nameravane koliočine vozil. Začasno bo lahko uvozil eno vozilo. Kot predstavnik določenega tipa ga bo moral podvreči ustreznemu strokovnemu pregledu, na katerem bodo ugotovili, ali ustreza slovenskim predpisom. Iz tega praktično sledi, da bo moral že pri dogovorih s tujim proizvajalcem vozil ugotoviti ustreznost vozil s predpisi, sicer vozil ne bo mogoče uvoziti. Posebno pozorni bodo morali biti individualni uvozniki vozil, saj se boodo morali še pred uvozom vozila prepričati, ali le-to res ustreza našim predpisom, sicer se jim bo lahko zgodilo, da na individualnem strokovnem pregledu vozila ne bodo dobili izjave o njegovi ustreznosti in ga nato ne bodo mogli registrirati in uporabljati, ampak ga bodo morlai zopet izvoziti. Proizvajalci oz. predelovalci vozil pa bodo morali že ob načrtovanju upoštevati veljavne predpise. Le tako bo mogoče povečati pasivno varnost. Minister za znanost Peter Tancig in direktor USM Peter Palma PRIREDITVE Četrtek, 12. novembra 1992 CANKARJEV DOM JUTRI: 13. t.m. ob 20.30 uri (Kosovelova dvorana) Adriano Banchieri: Festino- marginalna komedija, Hortus Musicus iz Celovca. Cena vstopnic 250 SIT. 13. november ob 21.30 uri (Klub CD) Zagreb kabaret, dramaturgija Drago Žagar, režija, teksti in glasba Zagreb kabaret. Cena vstopnic 250 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 30. t.m.. in 1. 12. (Gallusova dvorana); Kralj Lear, avtor projekta Radko Polic, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji! Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno število vstopnic po 200 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom predstave; tel. 061/222-815. KD ŠPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m.ob 20.00 uri gostovanje Prešernovega gledališča Kranj s predstavo R. Cooney: Zbeži od žene. Informacije in rezervacije na tel. :061/448-920. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANE S: ob 19.30 uri(študentski B) M. Fray: Hrup za odrom, režija B. Kobal. JUTRI: ob 19.30 uri (izven in konto) M.Fray: Hrup za odrom. V PRIHODNJIH DNEH: 14. t.m. ob 19.30 uri (izven in konto) E. Kishon: Bil je škrjanec, režija B.Kobal. Cena vstopnic od 420 do 600 SIT. Informacije in rezervacije na tel. 061/158-222. SENTJAKOSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH:14. t.m. ob 16. uri premiera otroške igre P. Goba in T. Parkljič: Srce igračk, režija Eva SkofiC— Maurer. Vstopnice so že v prodaji. Cena vstopnic za otroke od 15o do 200, za odrasle od 200 do 300 SIT. Informacije in rezervacije po 17. uri na tel. 061/312-860. DRAMA SNG DANES: ob 11.(zaključena za osnovno šolo) in 16. uri (za Srednjo zdravstveno šolo) William Shakespeare: Timon Atenski. V PRIHODNJIH DNEH: 13. in 14. t.m. ob 19.30 uri (izven in konto) W. Shakespeare: Timon Atenski. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-462. MALA DRAMA DANES ob 20. uri (za izven in konto) Aldo Nicolai: Blagi pokojniki, dragi možje. Melodramski nastop Polone Vetrih. Vstopnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije vsak delovnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do Pričetka predstave na tel. 061/221-511. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.00 uri (zaključena predstava za Gospodarski vestnik) Claudio Cinelli: Mani D’ Opera. DANES ob 12. in 19. uri gostovanje v Sevnici s Predstavo Peter Weiss: NoC gostov, režija V. Taufer. Informacije in rezervacije na tel.: 061/310-610. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 21.00 ure predstava Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar, Gledališče Ane Monro. Cena vstopnice 400 SIT. Informacije na tel.: 061/332-288.Ponovitev 14.t.m. TRST KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče DANES: ob 16. uri za abonma red I: Aldo Nicolai, Hamlet v pikantni omaki - v izvedbi SSG. gledališče rossetti Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 : Bohumil Hrabal, Una solitudi-ne troppo rumorosa - izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Gledališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada V glavni vlogi Paolo onacelli. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju: odrezek št. 3. Red Četrtek. gledališče cristallo DANES: ob 20.30: Carpinteri in Faraguna, Putei e Putele. V glavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio obbio, Mimmo Lo Vecchio in Gianfranco Saletta. Kežija Francesco Macedonio. V PRIHODNJIH DNEH: 13. in 14. t. m„ ob 20.30 «r v nedeljo, 15. t. m. ob 16.30 ponovitev iste pred- CjLOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - W.A. Mozart: Čarobna piščal. 1ILJAK kletni teater DANES: Ob 20. uri Samuel Beckett/Rupert Henning: Endspiel/Morgenzeit. SORICA KULTURNI dom gorica „ Y, PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava 91 A’ ^',Cekva' Češnjev vrt. 22. decembra :B. • t e’uv 6tu °sorej' Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. erdi v Gorici (ui. Garibaldi 4), s pričetkom ob .30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. dijaški dom V PRIHODNJIH DNEH: v suuuiu, ^0.30 kabaretni večer «3x3=9, vsakdo kateri bo nastopil slovensl ČEDAD gledališče ristori v PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 18. t. m., ob 20.30: umsical Jerryja Hermana in Harryja Flersteina, La hag® aux Follies - v izvedbi Compagnia della Rancia. P glavnih vlogah Carlo Reali, Gianfranco Mari in Renato Scarpa. Režija Saverio Marconi. VIDEM dvorana palamostre „ nANES: ob 21. uri začetek gledališke sezone ontatto ‘ z monologom Alessandra Bergonzonija ^nghingo. Ponovitve do vključno nedelje, 15. t. m. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 9.30 in 11.00 (za modri abonma) gostovanje gledališča Loža s predstavo A.P.Čehova: SnubaC. 17. t. m., ob 20. uri erotična drama Divja orhideja II., režija Zulman King, igrata Nina Siemaszko in Tom Skerritt. Cena vstopnic 200 SIT. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 (za abonma zeleni, izven in konto) gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo Sam Shepard: Pokopani otrok. JUTRI: ob 19.30 (za abonma četrtek, izven in konto) gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s pedstavo S. Shepard: Pokopani Otrok. Ob 12. in 20. uri gostovanje v Kopru s predstavo Georges Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU. V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 27. t. m., predstava (za izven in konto) Ray Cooney: Zbeži od žene. Vstopnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije na tel.: 064/222-681 JESENICE V PRIHODNJIH DNEH: do 14. t. m. potekajo tradicionalni, že peti po vrsti, Cufajevi dnevi, dnevi gledališča in lutk. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR DANES: ob 19.30. gostovanje Loškega odra iz Škofje Loke s predstavo Neila Simona: Zares Čuden par. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m., ob 19.30 gostovanje KUD Zarja Trnovlje - Celje s predstavo Branislava NušiCa: Mr. Dolar. 14. t. m., ob 19.30 premiera VVilleam Whycherley: Podeželanka. ZAGREB HRVATSKO NARODNO KAZALISTE DANES: ob 19.30 drama Ivan Aralica: Propast magnuma, režija Ivica KunCevič. Igrajo: Kruno Sarič, Zvonimir Zoricid, Anja SovagoviC, Dragan Despot in drugi. V PRIHODNJIH DNEH: 14., 18., 20. in 22. t. m„ ponovitev predstave Ivana Aralica: Propast magnuma. LJUBLJANA OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH:13. t.m. ob 15. uri (mladinska) J.Golob: Krpanova kobila. 14. in 26.t.m.ob 19. uri Verdi: Nabucco. 21. in 28.t.m. ob 19. uri Puccini: Tosca. 24.t.m. ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke. 25. (ob 19. uri) in 27. (ob 16.30 uri) t.m. J. Strauss ml.: Netopir. CANKARJEV DOM DANES:ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Classic Wind 5, pihalni kvintet. Iz cikla Mladi mladim. Cena vstopnic 150 SIT: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) Tra-ta-ta, zdaj igra naša muzika, koncert zlastih pihalnih orkestrov, ob 21.30 uri (Klub CD) Sukar, ciganske pesmi. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t.m.. ob 20. uri (Gallusova dvorana) Koncert simfonikov RTV Slovenija (zeleni abonma). 16. t.m. (Linhartova dvorana) bo nastop kitaristov Joa Passa in Elliota Fiska. 22. t.m. (Gallusova dvorana) pa nastopa Odeon pope trio. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158-121. KLJUB K4 DANES, ob 2. uri Jazz delavnica, ki jo bosta vodila Nino de Gleria ter Vlado Battista. Informacije od 10. do 16. ure na tel: 061/113-282. CELJE DVORANA KINA UNION DANES:ob 19.30 uri III. abonmajski koncert Slovenske filharmonije. Dirigent marko Letonja, solistka Jasna Corrado-Merlak, harfa. Predprodaja vstopnic Zavod za kulturne prireditve in blagajna kina Union. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA DANES, ob 19. uri koncert pihalnega kvinteta Clasic-vvind iz Salzburga. CELOVEC DANES: Ob 19.30 uri (velika dvorana) koncert Ernsta KovaCiCa (violina-solo), izvedel bo dela Eugena Ysaye, Bela Bartoka, Johanna S. Bacha. BELJAK KONGRESNA HIŠA DANES: ob 19.30 koncert simfoničnega orkestra romunskega radia iz Bukarešte. Dirigent Iosif Conta, solist (violončelo) Emil Klein. Na sporedu Prokofiev, Saint-Seans in Rimskij-Korsakov. DVORANA PARACELSUS DANE S: ob 20. uri koncert tradicionalne glasbe iz Japonske. Nastopajo Gasho Arakawa, Akemi Takeya in Dieter Strehly. TRST KULTURNI DOM JUTRI: ob 20.30 otvoritveni koncert Glasbene matice, sezona 1992/1993. Nastopil bo Simfonični orkester Slovenske Filharmonije iz Ljubljane. Solistka Jasna Corrado-Merlak - harfa. Dirigent Marko Letonja. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo , 15. t. m„ ob 11. uri bo na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopila bo pianistka Paola Bruni. Na sporedu Beethoven in Rossini. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA JUTRI: ob 21. uri drugi koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Lii Jia bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Mozartov Ave Verum, VVagner in C amile Saint-Saens. Solisti Anna Maria Ferrante, Claudia Clarich, Paolo Zizich in Paolo Rumetz. GLEDALIŠČE MIEI.A V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45 : koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30: drugi koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo kvartet Cherubini. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kantavtorja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. BARDO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 15. t. m., ob 15. uri v prostorih nove cerkve bo na sporedu koncert sv. Martina. Nastopila bosta Andrej Pegan (orgle) in Oskar Kjuder (violina). LJUBLJANA CANKARPV DOM DANES:ob21. uri (Klub CD) VeCer z umetnikom: Drago Jančar. Z avtorjem Razbitega vrča, Pogledala angela, Pomehljivega poželenja,... se bosta pogovarjala Aleš Berger in Jaroslav Skrušny. Vstopnine ni, vstopnice lahko dvignete pri blagajni CD: ob 19. uri (Kosovelova dvorana) Lov za zelenim diamantom, potopisno predavanje Simona Kravanje o prečkanju Južne Amerike od Bogate do Ria de Janeira. Cena vstopnice 180 SIT. FILOZOFSKA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH:HumanistiCni simpozij (predavalnica 34): 17. 11. Oto Luthar: Zagate socialne zgodovine. 24. 11. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. 1. 12. Jo-e Vogrinc: Je mogoče ne-razumeti? 8. 12. Neda Pagon: Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja. 15. 12. Peter Vodopivec: Ali zgodovina sploh lahko predvideva? 22. 12. Milorad Pupovac. 5. 1. prof ernest Gellner. 12. 1. dr. Borut Telban: Strah pred biti viden in strah pred nevidnostjo v vasi Ambonvvari na Papui- Novi Gvineji. Vstopnine ni! Informacije na tel. 061/150-001, int. 388— oddelek sociologije. KUD FRANCE PREŠEREN DANES:ob 20. uri predavanje (Vesela znanost) B. Baskar: Quarta Pars in njeno mesto v konstituciji etnologije. CELOVEC HOTEL MOSER-VERDINO DANES»: ob 20. uri - Predavanje Ljudska vera in ljudska pobožnost v srednjeveški Koroški, predava dr. Johannes Grabmayer. ROŽEK GALERIJA ROŽEK DANES: ob 20. uri predstavitev pesniške zbirke Ivane Kampuš »Tvoja sem piščal«. Zbirko bo predstavil Vinko Oclak. TINJE (AVSTRIJSKA KOROŠKA) DOM SODALITAS DANE S: ob 19.30 uri predavanje na temo: Ali smo na vse veke obsojeni na nezaupanje in predsodke na južnem Koroškem? dr. Jožeta Marketza o nalogah in možnostih Cerkve pri pospeševanju pravičnega sožitja. ŠPETER OBČINSKA DVORAVA JUTRI: ob 20. uri XVIII. Ciklus beneCanskih kulturnih dnevov: Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Benečijo od XV. do XVII. stoletja. Predavala bosta prof. Silvester Gabršček: Nekatere vezi med Furlanijo in Gorenjsko ter prof. Giovanni Maria Del Basso: Furlani in slovenska kultura. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 14. novembra ob 11. in 17. uri (za izven) bo predstava Hansa C. Andersena: Slavec. Rezervacije in informacije od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel.: 061/314-966. KULTURNICA V PRIHODNJIH DNEH: 13. novembra ob 17. uri (za izven) predstava Alenke Pirjavec in Bora Turela: Lutke iz košare. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo v Kulturnici, Židovska steza 1. V PRIHODNJIH DNEH 14. novembra ob 16. uri (za izven) premiera otroške igrice P. Golia- T. PrtljiC: Srce igračk, režija Eva SkofiC-Maurer. Cena vstopnic za otroke od 150 do 200 SIT, za odrasle od 200 do 300 SIT. Vstopnice so že v prodaji, informacije na tel.: 061/ 314-789. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR DANES: Ob 9. uri predstava (v okviru Čufarjevih dnevov) Milana Pavlika: Gospod petelin, gostovanje lutkovne skupine Paravan iz Besnice. Ob 11.30 uri predstava (v okviru Čufarjevih dnevov) Miha Mazzinij: Slonček Leopold, gostovanje Glasbene mladine Jesenice. Ob 15. uri predstava (v okviru Čufarjevih dnevov) Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, gostovanje Lutke iz kulturno prosvetnega društva Šmihel. KOSOVA GRAŠČINA DANES: Ob 10. uri predstava (v okviru Čufarjevih dnevov) RdeCa kapica, gostovanje lutkovne skupine Fru-Fru KUD France Prešeren iz Ljubljane. Ob 17. uri predstava (v okviru Čufarjevih dnevov) K. Ahačič: Mali strahec, LJUBLJANA PRIRODOSLOVNI MUZEJ Do 15. 11. si lahko ogledate veliko razstavo žuželk in njihovega raziskovanja. Prikazane so nekatere najstarejše zbirke žuželk z našega muzeja, prve publikacije o žuželkah v naših krajih, razni načini lova žuželk, v osrednjem delu dvorane pa so predstavljene glavne skupine žuželk. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za posameznike je 100, za skupine 70 SIT. Informacije: tel. 061/218-862. MESTNA GALERIJA Do 21. 11. je odprta razstava del Denisa Bowna, znanega angleškega slikarja in grafika. Denis Bown sodi med pionirje abstraktne umetnosti v Veliki Britaniji. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18.ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Informacije: tel. 061/212-896. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Do 20.11. je na ogled razstava del Milene Braniselj - skulpture in grafike. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, vstopnine ni. GALERIJA KRKA Do 18. 11. je odprta razstava slika akademskega slikarja Tadeja Pogačarja GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. V prihodnjih dneh: Od 8. 12. do 24. 12. gostovanje Galerije LM, slike, mala plastika, posebnost galerije zakoncev Nevenke in Smaila Festica iz Maribora. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Dore KlemenCiC-Maj. Odprto vse dni, razen ponedeljka , med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna hiša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in Četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNPZNI-CA Se danes in jutri je odprta razstava ob 500-letnici prvega Kolumbovega potovanja Cez Atlantik. Vstopnine ni. Informacije na tel.:061/150-131. VODNIKOVA DOMAČIJA DANES ob 18. uri bo otvoritev razstave del akademskega slikarja Ceneta Ribnikarja. Razstavo bo odprl likovni kritik prof. Janez Ster. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GALERIJA TIVOLI DANES, ob 12. uri bo otvoritev razstave slik korejske slikarke Baik Soon-Shil. Umetnico bosta predstavila g. Lee Yong-Woo, direktor raziskovalnega inštituta za moderho umetnost, Seul in g. Zoran Kržišnik, direktor MGLC. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. XII. je odprta razstava Maribor skozi Cas- na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od pondeljska do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT.Informacije na tel.: 062/211-671. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV Mala galerija - Odprta je razstava Erharda Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. PASSARIANO VILLA MANIN Do 30. t. m. si lahko ogledate razstavo Ori e tesori d’Europa. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. Sava Uraro EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax (040) 361839 Telex 460561 EUROSAVA GLOBTRADE Export - Import SEDEŽ 34170 GORICA LARGO CULI AT 11 TELEFON 0481/5941 TELEFAX 0481/594220 TELEX 460555 GLOBTRI V__________________________________________J ■22. november delavnik 15.-20. / sobota 9.-22. / nedelja 9.-20. GRUP Ceeee dlRtepermlo dl Udtne e Pordenone furlanski vinogradniki la Delizia vina in peneča se vina casarsa - cervignano FIERA PORDENONE 14 I ■ \utodIpoca JrVOKOHAMA treci kuhinje in notranja arhitektura i AMORTIZERJI— RADIO TV Četrtek, 12. novembra 1992 11 ODDAJE V SLOVENŠČIN IT SLOVENIJA 1 Jakec in čarobna lučka, pon. 5. dela nanizanke Kapa nevi dnina Norčije v živalskem vrtu Šolska tv: Analitična mehanika, 6. del Učenje angleščine s pomočjo videa Muzzy, 6. del angleščine za najmlajse Poročila Športna sreda, ponovitev TV dnevnik I Ebba in Didrik, 6. del nadaljevanke 2e veste?, svetovalna oddaja Risanka TV dnevnik D Volitve '92 TVariete TV dnevnik HI, VPS 2240 Poslovna borza SOVA: Dragi John, 30. del am. humoristične nanizanke, VPS 23.20 Beverly Hills, 90210, 6. del ameriške nadaljevanke, VPS 2345 Sova. ponovitev: Radio FM, 7. del ameriške nanizanke Beverly Hills, 90210, 5. del ameriške nadaljevanke Slovenska kronika TV dnevnik: Koper - Capodistria Pari, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 34. del nemške nadaljevanke Večer avstralske televizije: Upanje za prihodnost, dokumentarna oddaja hnam te, kratki film Mestne sanje; Vonj po tropih - avstralska visoka planota, Dan G - novi poudarki v avstralskem turizmu - reportaže KANALA RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 23. dela ameriške nad. MCM Risanka Dnevno informativni program Dance Session, oddaja o plesu Maribora Musič Show BMX: Tone in Simon Stojko Poročila v angleščini: Deutsche Welle Drugačen svet, 29. del ameriške nadaljevanke Dnevno informativni program Astrološka napoved e pa. i Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: Little Roma, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: servizio a do-micilio, vmes (12.30)dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Aktualno: Primissima Film: Lo sparviero del mare (pust., 1940) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Nočni dnevnik Nagrada R. Valentino Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Rally po Saniji RETE 4 1 ^ RAI 2 Otroški variete Ristorante Italia Film: L’ultimo dei vi-chinghi (pust., 1961) Nan.: Lassie um Kratke vesti B Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Nan.: Poliziotti alle Hawaii, nato šport Nan.: Hun ter Nad.: Beautiful Dnevnik Film: Caruso Paskoski di padre polacco (88) Cosa Nostra. zgodovina ameriške mafije Dnevnik in vreme Filmske novosti RAI 3 8 KOPER IM9 Slovenska kronik^ I Studio 2 Sat news Kratke vesti iz Milana Krožek ob dvanajstih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Risanke: BlobCartoon Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Una cartolina Film: Gli occhi azzurri del colpevole (dram.) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Posebnosti TG 3 Dnevnik in vreme Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marcellina, 10,40 Ines Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad,: Celeste, 13.00Sentieri ^ TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Celeste, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti ŠE Nad.: Gloria Film: II te nel deserto (dram., VB 1990) Kviz: lo, tu e mamina TG 4 nočne vesti Film: L’affare Blindford (ZDA 1966) E | CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Nan.: I Robinson Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Nočni spored 1 > ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizank. Odprti studio Nan.. Magnum P.I. Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteja: E’ pericoloso šport, Twin Clips Nan.: Agli ordirii papa Varieteja: Lo dici tu, 18.00 Mitico Nan.: MacGyver Studio šport Variete Film: Kansas (dram., ZDA 1987) Film: Scene di lotta di classe a Beverly Hills (kom., ZDA 1989) Odprti studio ® TMC SB. Koper Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Rubrika: Zenska TV stralska nadaljevanka Nan.: Doris Day Show Možganski stroj, an- - Lo zio del signor Jer- gleška kriminalka ris Sok moderne umetno- Variete: Kosilo z Wil- sti, dok. serija mo TV novice TMC News— Šport Čarobna svetilka Film: Atlantide, conti- Tečaj italijanskega je- nente perduto (fant., zika ZDA 1961, i. Anthony Robin Hood iz vesolja, Hall, Joyce Taylor) risana serija Risanke: Snack Arhitektovi nasveti Variete: Amici mostri Slovenska kronika Rubrika: Ženska TV, TV dnevnik nato vreme Rayanovi, ameriška Vesti; TMC News nadaljevanka Nan.: Maguy -11 segre- Zdravniki s krili, av- tario stral. nadaljevanka Nogomet: Tunizija-Ju- Meridiani, aktualna ventus (prijateljska) tema Variete: T’ amo TV Dolgo iskanje, an- (vodi Fabio Fazio) gleška dok. serija Nočne vesti in vreme TV dnevnik TV film: Memorie di Juke box, glasbena od- fsamiglia (dram., ZDA daj a v živo, vodi: Alex 1975, i. Robert Pre-ston, C. Robertson) Bini Aktualno: CNN News DtD Hrvaška 1 /JP ITALIA 7 I Risanke Nad.: Čara čara B USA Today News Nad.: Aspettando il doumni, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: VVinspector, 19.00 I CampbelTs, 19.30 Diamonds Film: Arizona si sca-teno (vestern, It. 1970, i. Anthony Steffen) Vesti: News Line Variete: Colpo grosso story Film: A come assassi-no (dram., It. 1976, i. Alan Steel) Variete: Colpo grosso story (pon.) miP Avstrija 1 £$ TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merimo Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Ena rastlina na dan Film: Ombre sulla na-zione (dram., 1968) Ena rastlina na dan Nočne vesti Textvision Ponovitve Sinha Moča, 43. del Kobra, prevzemite: Ubijalec Knjiga o džungli, risana serija Kadar poka, reportaža o 12-letnem dečku Otroški kulturni klub Pred izbiro poklica M Mini čas v sliki Čas v sliki M Grad ob Vrbskem jezeru: Stara ljubezen ne zarjavi Čas v sliki, vreme Zveneča Avstrija Pogledi s strani Stolp talcev, ameriško/italijanski film Osamljen boj Sare Bovvman, ameriški film Mannix Poročila, Tisoč mojstrovin # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1] Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Dinozavri: Zgodba o zobu, 1. del Harry in Hendersono-vi: Čigav je gozd? Kdo je kdo, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura Cas v sliki Spomini Kabaret Poročila, Tisoč mojstrovin Poročila; Problemčki, 8. del angl. humoristične nan. Poročila Tv šola Veronika Deseniška, 2. del Poročila in nadaljevanka Monofon Slika na sliko, ponovitev Speča vohuna, ponovitev 3. dela britanske nadaljevanke The Big Blue, oddaja za UNPROFOR Poročila Malavizija Poročila Santa Barbara, 241. del ameriške nadaljevanke Dnevnik I Šport Spekter Iščem sorodno dušo, 2. del humoristične serije Ekran brez okvirja Devnik II Slika na sliko Poročila v nemščini Sanje brez meja Poročila M Hrvaška 2 Vprašanje oblasti, ponovitev britanskega filma Dnevnik Šport Humoristična serija Speča vohuna, 4., zadnji del britanske nadaljevanke, 1991 Moč in slava, 5/13 del dokumentarnega športnega filma Eurogol Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 27. del nemške serije Hannay, angleška serija Igra Letni kolobarji Poročila Pregled dogodkov dneva Kupil bom to žensko, 99. del mehiške serije Svet denarja Magazin za menedžerje Novice iz sveta zabavne glasbe Sosedje, 145. del Car kina, filmski magazin TV dnevnik TV SLOVENIJA 2 / nocoj ob 21.00 Večer avstralske televizije Na drugem programu TV Slovenija SBS - Special Broadcasting Service Nocoj se bo gledalcem TV Slovenija s svojimi oddajami Predstavila avstralska televizija SBS (Special “roadcasting Service). Videli boste pet različ-oddaj z naslovi: Upanje za prihodnost, Anam te, Mestne sanje, “nj po tropih - avstral-ska visoka planota ter an G - novi poudarki v avstralskem turizmu. Prva oddaja z naslo-^°m Upanje za prihod-°SI (Esperance) je tride-Setminutna dokumentar-na reportaža, v kateri Svetovalec avstralske ade pripoveduje o prestrukturiranju avstral-Kega gospodarstva in to P°Uazori z razvojem združenja Esperance. Imam te (Gotcha) je kratki film o fantu Marcu, ki je nagajal drugim, nato pa doživel neprijetno nesrečo. Mestne sanje (Urban Dreamtime) je dokumentarna reportaža o avstralskih domorodcih danes, o njihovih problemih, položaju v družbi, statusu, običajih, navadah, plesu in glasbi. Vonj po tropih - avstralska visoka planota (Australian Tablelands -The Scent of the Tro-pics) je dokumentarna reportaža, v kateri nas voditelj popelje po avstralski tropski pokrajini. Spoznali boste znamenitosti teh krajev (pijačo, hrano, sadje, pomen rož ...) in izvedeli nekaj novih receptov: Capriconia punch, Ravi-gote and Pravvns in Avo-cado, Barrier Reef Fruit salad in Fish with Lime and Coconut. Ob koncu večera pa bomo na drugem programu TV Slovenija Avstralijo spoznali se s turističnega vidika kot deželo multikulture, in sicer v oddaji z naslovom Dan G - Novi poudarki v Avstralskem turizmu ( G Day - New Accents in Australian Tourism) Avstralske oddaje so redek gost naših zaslonov, zato vas vabimo, da nocoj izkoristite to priložnost. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7,30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 10.00 Program A - 1; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.-tih; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Čerttkov večer; 21 .OSLiterarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8,10 Napovednik; 8.30 Val 202; 9.10 Turistična borza; 10.35 Radio Koper; 11.15 Izjava \h3dna; 12.00 Opoldne; 12.35 Radio Maribor; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Kulturne drobtinice; 14.50 Borzni nasveti; 15.00 Devizna borza; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Mirovna gibanica; 17,40 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Pesmi. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11,05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Radijska univerza, 17.00 Glasbena umetnost 18.05 Zunanjepolitični feljton, 18.25 Koncert; 19,35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7,00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Soča misli na vas; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val - prenos Vala 202; 11.00 Hladno...toplo,., vroče; 12.30 Opoldnevnik Radija Koper; 13,00 Jagode in podoknice; 13,30, 14,30 Poročila; 15,15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18,00 Mladim poslušalcem; 19.00 Večerni dnevnik - prenos R, Slovenija. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7,50 Astrološki kotiček; 8.20 Black notes; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9,00 Glasbene turneje; 9,35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11,00 Glasba po željah; 13,35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14,00 Želja po glasbi; 14,45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; ; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.20 Kulturni koledarček; 16,35 Boutigue Gallus; 17.20 Single tednna; 17,35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Čas je za jazz; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.50 Slov. glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11,45 Kantavtorji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MPZ Fantje izpod Grmade; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek. Radio Koroška Od 18,10 do 19.00 IRož-Podju-na-Zilja, Poročila. SATELIT SUPER | 5.30 Victory poslovne novice; Su- I per Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial; 7.30 News VVatch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Video Fashion; 1 11.30 Denar in politika; 13,00 Po- I slovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch; 14.00 Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15.00 The Mix 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza 1 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Eu- 1 rope; 22.00 Novice; 22.30 Finan-j cial; 22.45 US Market WRAP; | 23.00 EHannie Caulder (vestern, , ZDA 1972); 0.35 News VVatch; I 1.05 Film Europe; 1.35 The Mix all-! Night SKY ONE ! 6,00 DJ Kat show; 8,40 Mrs Pep- perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19,00 Rescue; 19.30 E Street; 20,00 DRužinske vezi; i 20,30 Full House; 21.00 VV.I.O.U,; 1 22,00 Chances; 23.00 Studs; 2330 Star Trek;: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Teniški magazin; 10.30: Maraton iz Berlina; 11.30 Aerobika; 12.00 Nogomet; 13.30 Eurofun; 14,00 Plezanje; 15.00 Eurotop Event; 16.00 Teniški magazin; 17.00 Konjeništvo; 18.00 Hitrostno drsanje; 20.00 Eurofun; 20.30 Trans World Šport; 21.30 Športne novice; 22.00 Nogomet: kvalifikacije za SP; 23,30 Kickboks; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Vodni športi; 8.30 Global Adventure Sports; 9.00 Tenis; 12.00 Revs; 12,30 Golf Report; 13.00 Košarka; 15.00 Tenis; 18.00 Sguash; 19.00 Motošport; 19.30 Motošport Formula 3 in Formula 1; 20,30 Tenis; 23.30 Nogomet: Nizozemska liga; 0.30 Nogomet: Španska liga; 1.00 Motorni čolni MTV 7.30 Unplugged; 8,00 Avvake On The VVild Side; 10.00 Video; ; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20,00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coac Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rockumen-tary: Bruce Springsteen; 0.30 Video; 3,00 Voi; 4.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11,00 Troop Beverly Hills; 15.00 Mrs, Polifax -Spy; 17.00 The Fourth Man; 19.00 Troop Beverly Hills; 20.40 Enter-tainment Tonight; 23,00 SCan-ners 2 - The New Order; 0.45 Zone Troopers; 2,15 Oun On Bali; 3.55 Ceilar Dweller; 5.15 Pacific Heights Vouth. MOVIE CHANNEL 9.15 Gallavants; 13.15 Chateau de ma mere; 15.15 Nashville 1 Beat; 16.55 G.l. Joe and the Py-ramid of Darkness; 19.30 Lucy and Desi - Bbefore the Laughter; 21.30 We're no Angels; 23,20 In the Custody of Strangers; 1,00 Rainbovv Drive; 2.40 Sweet Bird of Vouth; 4.25 Fright Night 2. PRO 7 5.25 Serije: Vegasl, 6.15 Kivi, 6,40 Risanke, 8.15 Neizprosna, a prisrčna, 9.05 Golt za vse primere; TO.05 Dvakrat na dan (ZDA 1983); 11.50 Ulice San Francisca; 12.45 Show Billa Cosbyja; 13.15 Perry Mason; 14.15 Napad na Ogalallo (vestern ZDA 1940); 15,50 Neizprosna, a prisrčna; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19,00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Zlato Sama Coo-perja (vestern, 1967, i, Van he-flin); 22.25 T.J. Hooker - Zaradi pomanjkanja dokazov; 23.30 Pi-ranhe 2 (srh.. Niz. 1981); 1,10 Poročila, od 1.20 do 5,05 Polnočni klici, 2.15 Poročila, 2.25 Harlemski boter, 4,10 Perry Mason, RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije in razvedrilne oddaje: Owen Marshall, 9.45 Bogati in lepi, 10.05 Marcus Welby, 11.00 Viva, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre: Tvegano?, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Angel za Felixa; 21.15 Klic v sili; 22.15 Kako, prosim? :23.15 Gottschalk; 24,00 Zakon v Los Angelesu; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve: Quincy, 2.30Marcus Welby, 3.30 Hans Meiser; 4.30 Eksplozivno, 5.10 Enajst 99, SATI 5.30 regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro s SAT 1; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Točke, točke, točke, 9.30 Hotel, 10.20 Ko v soboto zvečer igra vaška godba, 11.55 kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Hotel; 16.00 MacGyver; 17.05 Pojdi na vse!; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18,45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 VVoIffov revir; 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam!, TV razprava; 22.15 Krvavi lov (ZDA 1978, i. Rod Stei-ger, David Huffman); 23.55 Electric Blue; 0.35 MacGyver; 1.30 Žgoče; 1.55 Pregled programa, Videotext, TELES 6.35 Vrhunski model; 7.00 Bi Bam Bino; 9.30 Lou Grant; 10.20 Umik; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.00 S prizorišča v..,; 13.00 Bim Bam Bino; 16.20 Wild-cat; 16.50 Igra z ognjem; 17.50 Lou Grant; 18.05 Zakon Orožja; 18.55 Fazit; 19.05 Umik; 19,35 Hop ali top; 20,15 Nočna patrulja; 21.05 Praznik; 22.30 Operacija Vietnam. r T"\ abilonci so vpiso- |“C vali znake na * J keramične ploščice, v starem Egiptu so pisali na papirus, Rimljani pa na voščene plošCice in pergament. Zgodovina papirja je stara skoraj toliko, kot je staro krščanstvo. Kajti Kitajci so bili tisti, ki so pred vec kot 1900 leti izumili postopek za ročno izdelovanje papirja. Umetnost izdelovanja papirja se je potem selila Cez centralno Azijo, Perzijo in Samarkand v Egipt in Maroko, od tam pa na zahod. V 12. stoletju je papir prišel v Evropo in še danes se ne ve natančno, kdo so bili prvi izdelovalci, Čeprav so Spanci in Italijani vrsto let vodili med evropskimi proizvajalci papirja. Prva papirnica v Evropi je bila ustanovljena v Španiji, v 13. stoletju pa so se pojavile tudi prve papirnice v Italiji, Franciji, Nemčiji in Švici, in kasneje še v Angliji in Avstriji terna Holandskem in v Rusiji. Na Slovenskem je roCno izdelovanje papirja staro veC kot 400 let. Prvi obrat je stal v neposredni bližini fužinske graščine pri Ljubljani. Mlin za papir na Fužinah je postavil protestant, lastnik graščine. Ob propadu protestantizma, okoli leta 1593, je ta obrat prenehal delovati. Gasi in zgodovina so se spreminjali in leta 1825 je sin premožnega trgovca Fidelis Trpine kupil grad in gospostvo Fužine. Na desnem bregu Ljubljanice je mlin za žito priredil za mehanizirano oljarno ter prizidal papirnico. Tradicija ročnega izdelovanja papirja je ohranjena. V težavah, ki so jih pred Časom imeli v papirnici Vevče, sta se propagandist Jože Valant in papirni tehnik Jože Kresnik odločila, da bosta nadaljevala tisto, kar je bilo pred skoraj 500 leti začeto. Dobila sta status kulturnih delavcev in v delniški družbi VevCe pričela roCno izdelovati papir. Jože Valant nam je dejal: "Papir izdelujemo iz bombaža in lanu, za vezivo pa uporabljamo kožni klej. RoCno izdelan papir ima v sebi popolno žlahtnost, tako da občutite, ko ga vzamete v roke, da iz njega preprosto diha. Papir ima svojo duhovno moC. To reCem zaradi tega, ker ga uporabljajo tako umetniki, predvsem za grafiko in akvarele, kot tudi pomembne osebnosti v našem kulturnem in političnem življenju, poslovneži in še marsikdo.” Lani ste izdelali Čudovito monografijo o Lipici, pa vam jo je delno zagodila vojna. Kje je sedaj ta knjiga? “Knjiga o Lipici je odšla v svet. Naredili smo jo za Evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju, pa je to, žal, zaradi vojne odpadlo. Moram reči, da je knjiga v leseni šatulji iz Češnjevega lesa, vezana je v roCno izdelano usnje, ves tekst je napisan roCno in seveda na naš roCno izdelan papir. Želimo si, da bi z bibliofilskimi izdajami na visoki svetovni ravni predstavljali našo mlado državo Slovenijo. Sodelujemo tudi z oblikovalcem Oskarjem Kogojem in drugimi priznanimi oblikovalci." Kaj pa sodelovanje z Likovno akademijo, oddelkom za oblikovanje. Imate kakšne vezi? “Seveda jih imamo. Predstojnik Peter Skalar je pripravljen sodelovati. Naša želja je, da damo papirju vsebino, tako likovno kot tudi vsebinsko. Papirju hočemo dati višji nivo. Prav zato si prizadevamo za tesno povezovanje med oblikovalcem in izdelovalcem papirja." REPORTAŽA Ročno izdelovanje papirja Lom Kos Polni ste načrtov in idej. Nam lahko zaupate vaš najnovejši projekt? “Vsekakor. Z etnologom Janezom Bogatajem imamo v naCrtu narediti vrhunsko knjigo, v kateri bodo predstavljene vse ročne obrti na Slovenskem. Knjiga ima že delovni naslov Slovenske vezi. V njej želimo na roCno izdelanem papirju iz bombaža in lanu prikazati našo kulturno dediščino, ki že marsikje izumira. Naj omenim samo Čipkarice, lončarje, izdelovalce suhe robe in druge. V dogovoru smo z oblikovalci. Na Ministrstvu za kulturo pa smo zaprosili za finančno pomoč, da bomo sploh lahko realizirali ta pomembni naCrt za prihodnje leto.” Fužinski grad je v neposredni bližini vaše delavnice. Ste morda pomislili, da bi v gradu odprli muzej, v katerem bi predstavili roCno izdelovanje papirja? “V Fužinskem gradu bi radi imeli galerijo. Kajti tam so zametki prvega roCno izdelanega papirja pri nas. Lastnik gradu je mesto Ljubljana. Mislim, da bi se morala tudi Republika odločiti za predstavljanje starih knjig. Spomnim naj samo na Trubarja in Dalmatina, pa tudi na celoten postopek izdelovanja papirja. Zavedati se moramo namreč, da v Evropi to tradicijo zelo spoštujejo. Pri nas pa jo moramo šele vzpostaviti in si prizadevati, da bomo sodobno predstavljali našo državo. Kot rečeno, v papirju sta duh in duhovnost." In kako roCno izdelujete papir? Maso, ki jo uporabljamo za ročno izdelovanje papirja, mešamo v holandcu. To je napra- va, v kateri meljemo lanena oziroma bombažna vlakna do določene dolžine. Za izdelavo papirnih listov portebujemo kad, ki je napolnjena s papirno maso. To ogrevamo s toplim zrakom in nenehno mešamo. Potem zajamemo snov in jo položimo na sito, da voda odteCe. Sito rahlo tresemo, da se bombažna ali lanena vlakna enakomerno porazdelijo po njem. Tako je delo končano. Listi se potem sušijo in gredo še v prešo, Ce želimo imeti gladek papir. Biti pa je treba zelo hiter, saj operacija porazdeljevanja mase po situ ne sme trajati dlje kot tri sekunde. Delavec, ki roCno izdeluje papir, mora biti pri svojem opravilu izredno spreten. Če postopek ne uspe, maso izperemo nazaj v kad in operacijo ponovimo. preširoki. Napake je treba zakrivati, ne pa jih poudarjati. Današnja moda nudi toliko možnosti, da lahko vsakdo najde nekaj zase. Tudi izgovor, da je v tujini izbira boljša kot doma, je postal odvečen. Res je tam več visoke ekskluzivne mode, ki za naš standard sploh ni primerna, na ulicah pa je bolj opazna tudi razgibanost v oblačenju. Vse to je povezano predvsem z mentaliteto prebivalcev velikih mest. Zunajse-rijsko, malce bolj noro oblačenje nikogar ne moti in nam dobro znani cestni komentarji mimoidočih so tam skorajda neznanka. Ko se bomo tega odvadili še mi, bo tudi ponudba naših trgovin zadoščala za pestrejše oblačenje. Ce že ne za v službo ali šolo, pa vsaj za disko, obisk gledališča ali večerjo v kakšnem uglednejšem lokalu. Seveda pa še tako domiselno oblačilo ne bo doseglo svojega pravega učinka , Ce bodo dodatki zbrani z vseh vetrov. Gladka Črna obleka z lepo brošo je vredna mnogo veC kot z zlatimi nitmi pretkana bluza ob športnih Čevljih. To že vemo, boste rekli. Le zakaj na cestah srečujemo toliko podobnih kombinacij, ki jih še tako strpno oko ne more prezreti? Naj bo dovolj za danes. V skrivnosti mode in lepega oblačenja se bomo zaceli konkretneje poglabljati prihodnjič. T^isanje o modi v Časopisu Repu-A- blika sem sprejela v prepričanju, da si pod pojmom moda ne predstavljate le idej prestižnih kreatorjev iz svetovnih metropol, temveč predvsem način razmišljanja in življenja ljudi različnih ver in socialnega statusa. Kot tako jo tudi bomo obravnavali. Moda ni zgolj kopiranje različnih zamisli, ampak prilagajanje svoji postavi in značaju. Temu bi seveda lahko rekli tudi stil. S stilom se ne rodimo, temveč ga pridobimo. Z opazovanjem, vzgojo, izobrazbo. Zelo mladi lju- dje, ki šele odkrivajo svet okoli sebe, še ne morejo imeti svojega stila, lahko ga le slutijo in se zanj odločajo postopoma, s pomočjo staršev, pedagogov, prijateljev in javnih občil, s podpiranjem in pravilnim usmerjanjem njihovega značaja, dopuščanjem njihove individualnosti in želja. Lepo oblačenje tudi ni zmeraj povezano z veliko denarja, kar mnogi vse prepogosto mislijo. Nerazkošnost, obogatena s premišljenimi drobnimi detajli, je tako mnogo bolj rafinirana kot še tako draga, a pretirano kričeča obleka. Bistveno je poznavanje svojega telesa. Iz še tako dragocenega blaga sešite »pajkice« bodo delovale prav groteskno, Ce so noge prekratke in boki Od obleke do mode Nada Vodušek Tl ^oda ni zgodovi-|\/l na oblačenja. -LVJ-Zgodovina oblačenja je podoba kultur in civilizacij, je živalska koža na plečih jamskega človeka, starogrška tunika, je narodna noša Gorenjca ... Moda pa je nekaj precej mlajšega in bolj izmuzljivega. Razumeti jo je treba kot pojem, ki pomeni specifičen sistem oblačil. Le-ta se je vzpostavil in zaCel razvijati s fenomenom visoke mode, ki si jo je izmislila buržoazna družba 19. stoletja. Na razvoj mode niso tako kot na razvoj oblačenja vplivali praktični razlogi, vremenske razmere, mitologija ali religija. Zgo- dovina mode je zgodovina moči, prestiža, temelječega na bogastvu. Nedvomno so prve šivanke iz mamutovih oklov za zgodovino človeštva skoraj tako pomembne kot odkritje ognja ali izum kolesa. Funkcionalni izum je s pojavom mode dobil še svoj drugi, simbolni pomen. Od žvečenja kože (tako je namreč sprva potekala njena obdelava) in primitivnega predelovanja rastlinskih vlaken do prefinjenih tkanin, mikro vlaken in sodobnih usnjarn je pretekla dolga doba, od Egipčanov, ki niso marali oblek iz volne, ker so se jim zdela vlakna iz žival- skih surovin nečista,do napudranih lasulj na dvoru kralja Ludvika XIV., pa prav tako. Oblačila plemenitih mož in žena pod Sončnim kraljem niso imela veC regionalnega značaja: modne domislice so s kočijami potovale po evropskih dvorih. Ljudstvo je seveda še zmeraj razmišljalo »lokalno«. Ta temeljna delitev je veljala še vse naslednje stoletje: med dvema poloma se je pojavil nov družbeni sloj. Ker zanj ni bil sprejemljiv nobeden od že obstoječih, si je izmislil tretjega. In zgodila se je moda. Začetek dolge in vznemirljive zgodbe, ki še traja. Egipčanski faraon in njegova kraljica v slavnostnih oblačilih. Fotografija iz knjige "Coustume and fashion" Žepki z brusnicami SESTAVINE: 100 g masla, 1/8 I mleka, 300 g moke, sol, brusnice (vložene), 1 žlica masla, 150 g kisle smetane, 1 jajce, 1 žlica sladkorja CAS PRIPRAVE: 3040 minut ( Maslo stopimo, mleko segrejemo. V posodi zmešamo moko in sol. Dodamo maslo in mleko in vse skupaj zgnetemo v testo. Testo razvaljamo in narežemo na 10 cm velike kvadratke. Na sredino teh kvadratkov namažemo brusnice in nato testo prepognemo z dveh strani (kot rulade). Posodo namastimo z maslom in vanjo po vrsti položimo rulade - žepke. V ogreti pečici (200° C) pečemo 20 minut. Medtem zmešamo kislo smetano, jajce in sladkor. Ob koncu pečenja žepke polijemo s to zmesjo in pustimo v pečici še 10 - 15 minut, da se smetana obarva rumeno. Serviramo toplo, kot dodatek lahko ponudimo tudi brusnice. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Riževa solata s curryjem SESTAVINE:2 skodelici kuhanega rižal, 1/2 Čebule, 3 žlice olja, 1-2 žlički curryja, 2 jabolki, 2 banani, 2 kisli kumarici, 1 paprika Za marinado:, 1 dl majoneze, 1 dl jogurta, 1 žlica limoninega soka, 2 žlici olja, sol, muškatni cvet, mlet drobnjak ali peteršilj Drobno sesekljano čebulo spražimo na olju s curryjem. jabolka olupimo in narežemo na majhne kockice, banani na rezine, kumarici na vžigalice, papriko pa na tenke kolobarje.Sadje in zelenjavo narežemo različno, da je solata bolj dekorativna. Narezano stresemo k čebuli, popražimo in zmešamo s kuhanim rižem. Za marinado zmešamo majonezo, jogurt, limonin sok, olje, sol, mlet muškatni cvet ali pimet. Kuhani riž, narezano sadje in zelenjavo prelijemo z marinado in pustimo stati na hladnem eno uro. Preden ponudimo, potresemo s sveže nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem. (Neva Miklavčič Predan, Štirje letni časi v kuhinji - jesen) Primmjd dnevnik Četrtek, 12. novembra 1992 EGS / ODLOČITEV EVROPSKE KOMISIJE Offshore: Italija na zatožni klopi Poslanec Rossefti obtožuje Rim in Trst Vlasta Bernard BRUSELJ- Evropska komisija je včeraj sklenila odpreti postopek proti Italiji zaradi kršenja določil iz 93. člena Rimskega traktata (o svobodni konkurenci v okviru skupnega evropskega tržišča), do katerega je prišlo z uzakonitvijo 3. člena zakona št. 19 za razvoj obmejnih območij, ki predvideva ustanovitev tržaškega centra za finančne in zavarovalne storitve, bolj znanega z imenom center offshore. Komisija sodi, da je po dosedanjih informacijah dvomljivo, ali so davčne oljašave, predvidene za ta center upravičene glede na družbenoekonomske pogoje v Furlaniji-Julijski krajini. Večina ostalih ukrepov, ki jih predvideva zakon St- 19 Pa za Evropsko komisijo ni v nasprotju s pravili enotnega tržišča. Do tod uradni komunike Evropske komisije, o vsebini katerega smo se po telefonu pogovorili z evropskim poslancem Giorgiom Rossettijem, ki ie takoj poudaril, da zadnji stavek prižiga zeleno luč za ustanovitev finančne družbe (z javno udeležbo) v Pordenonu, dokumen-tarno-informacijskega centra v Gorici in rota- Evropski poslanec Giorgio Rossefti (DSL) cijskega sklada za obrtna podjetja v FJK, ki jih prav tako kot tržaški offshore predvideva zakon za obmejna območja. Pač pa si je komisija pridržala sodbo o pomoči za gorate predele - je dodal evroposlanec Rossetti -ki jo bo izrazila takoj, ko bodo znani izvajalni dekreti. Bruseljska odločitev torej pomeni, da tržaškega centra offshore zaenkrat ne bo in da ima italijanska vlada trideset dni časa za “priziv" oziroma za oblikovanje novega predloga, ki bo upošteval pripombe in sugestije, ki jih je v teh 22 mesecih že večkrat izrazil komisar za. konkurenco lord Brittan. . “Gre za zgodbo z vnaprej znanim koncem, “ je lakonično komentiral Rossetti. “Prvo odgovornost nosijo rimske vlade, ki v skoraj dveh letih niso znale upoštevati Brittanovih ugovorov in niti resno politično utemeljiti razloge za izbiro, kakršno predstavlja tržaški center offshore. Komisija se je pri njegovi zavrnitvi nanašala na socialnoekono ms k e pogoje v Furlaniji-Julijski krajini, ki pa so stari že tri leta in torej ne upoštevajo pravega pretresa, ki ga je v deželno gospodarstvo vnesla vojna na tleh bivše Jugoslavije. Komisija ni bila seznanjena niti s potrebo po večji kooperaciji naše dežele s sosednjo Slovenijo, pa čeprav se le-ta namerava gospodarsko integrirati z EGS.“ Poleg rimskih je Rossetti opozoril tudi na odgovornosti v krajevnem merilu, še zlasti tistih krogov, ki so center offshore" prodajali" po vsej Italiji, ne da bi imeli kakršnokoli jamstvo o njegovi odobritvi. “Se več, “ zaključuje evropski poslanec, “trmasto so zagovarjali rešitev, za katero so se skrivali jasni interesi nekaterih finančnih krogov, ne da bi iskali alternative, ki bi omogočile dokončno odobritev zakona za obmejna območja." RIM / PREDSEDNIK AMATO ŠE NI RAZKRIL SVOJIH NAMENOV Še razhajanja v vladi o načrtu privatizacije Glede reforme italijanskega volilnega sistema in ustave nihanja med optimizmom in zaostrovanjem nasprotij Predsednik italijanske vlade Giuliano Amato Vojmir Tavčar RIM - Nekateri komentatorji so napovedovali že za danes vladni načrt o privatizaciji državnih podjetij.. A kaže, da so bili preveliki optimisti. Potem ko so v torek, v pavzah med uradnimi pogovori s francoskimi voditelji, predsednik vlade Amato, zakladni minister Barucci in minister za industrijo Guarino razčiščevali svoja stališča do tega problema, se je včeraj ministrska trojka spet sešla ob prisotnosti še proračunskega ministra Reviglia in notranjega ministra Mancina. V Palači Chigi so se dobre tri ure pogovarjali o načrtu privatizacije in se nato razšli, ne da bi dali izjav. Tako je res vprašanje, ali so gospodarski ministri skupno s predsednikom vlade in notranjim ministrom uspeli uskladiti svoja stališča. Največja nasprotja so doslej ločevala zakladnega ministra Baruccija in ministra za industijo Guarina, ki med drugim pripadata isti stranki. Medtem ko je Barucci načrtoval prodajo vrste uspešnih državnih podjetij, se je Guarino opredeljeval za razpust IRI in za oblikovanje dveh novih holdingov, v katerih naj bi zasebniki ne imeli večine. Ge je privatizacija eno od osnovnih gospodarskih vprašanj, s katerimi se mora spoprijeti vlada in ob katerem si lahko Italija zaigra svojo verodostojnost, je na političnem področju v teh dneh največja pozornost namenjena reformi volilnega sistema in ustave s soočanjem v medparlamentarni komisiji. Po torkovem posegu sekretarja DSL Occhetta, je bila včeraj vrsta na tajniku KD Martinazzoliju, danes pa bo obazložil svoje predlo- ge vodja referendumskega gibanja Mario Segni. Ce je bil Occhetto v svojem izvajanju jasen, je bil Martinazzoli bolj meglen. Zavrnil je možnosti uninominalnega večinskega sistema, obenem pa je usmeril ost svoje polemike tudi proti Segniju. Demokrščanski tajnik je bil tudi proti možnosti, da bi diferencirali pristojnosti poslanske zbornice in senata. Zavzel se je za kompromis med različnimi stališči glede volilnega siste- ma, tudi ker je to vprašanje najnujnejše. Segni je ocenil Martinazzolijevo stališče kot zelo jasno, obenem pa je poudaril, da v ničemer ne soglaša s svojim tajnikom. Veliko bolj spravljiv je bil tajnik DSL Occhetto, ki je poudaril, da se mu je zdelo Martinazzolijevo stališče prehodno, morda tudi zaradi različnosti pogledov znotraj raznih strank. Tudi Occhetto se ne ogreva za čisti večinski uninominalni sistem, pač pa za 'Ustrezno »mešanico« večinskega in proporčnega. »In ob tem problemu je razprava med strankami usmerjena dokaj dobro,« je poudaril tajnik DSL. Bolj kritičen je bil vodja socialističnih poslancev La Ganga, ki je menil, da je KD »kamniti gost«, ker še ni »pripravljena na bolj tvoren in konkreten dialog«. Vsekakor pa se, kot kaže, nakazuje možnost zbližanja stališč KD, PSI in DSL. Kam to pelje, je jasno povedal liberalec Patuelli: »Ce bi prišlo do političnega dogovora, ki bi se oblikoval ob sporazumu za reformo volilnega sistema, bi se rodila nova politična večina, ki bi strla sedanjo parlamentarno večino.« Oblikovala bi se v bistvu možnost nove vladne koalicije. TRST / VČERAJ ODOBRILI ZAKON V DEŽELNEM SVETU Deželnih odbornikov bo v bodoče manj TRST - V deželnem svetu Furlanije Julijske krajine so včeraj nadaljevali razpravo o zmanjšanju števila odbornikov. Besedilo zakonskega osnutka, ki ga izdelali v komisiji, )e v bistvu lepljenka dveh predlogov: po eni strani je tu osnutek, ki so 8a izdelali Travanut ®SL), Cavallo (Zeleni) in ,e Agostini (Furlansko Sibanje), po drugi pa osnutek Bulfoneja in sku-Prrre socialistov ter Ariisa (PLI). Zakon so odbrili z glasovi KD, PSI, DSL, PSDI, ki, LpT, Zelenih, emokratske zveze, proti glasovali zeleni, med-6111 ko so se misovci vzdržali. Predvideva skrčenje števila efektiv-mb odbornikov z 10 na 8 in števila suplentov s 4 na 2. Odborniška mesta bodo tako razdelili: po en efektivni odbornik za institucionalne zadeve, načrtovanje, finance in proračun, dva za teritorij in okolje, dva za socialne službe, za zdravstvo, šolstvo in kulturo, tri za gospodarsko-proizvodno dejavnost, za kmetijstvo, industrijo, obrtništvo, trgovino, turizem, zaposlovanje in zadružništvo. Dario Tersar je bil mnenja, da bi bilo treba prej odobriti reformo deželne uprave, tako pa pravkar odobreni zakon lahko samo spodbudi reformo uprave. Poli (DSL) pa je menil, da je zakon, ki zmanjšuje število odborništev, središčna točka reforme deželne uprave. Deželni proračun v znamenju rezanja TRST - Deželni proračun 1993 je nared in j v znamenju rezanja. Njegovo vsebino in glavne postavke je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello na ločenih sestankih orisal družbenim, sindikalnim in podjetniškim silam. Glavno težavo pri sestavljanju proračuna je predstavljalo dejstvo, da mora Dežela po eni strani opravljati svoje institucionalne naloge na področju zdravstva, prevozov in kmetijstva za skupnih 520 milijard lir, na drugi pa se mora soočati s skrčenjem davčnega priliva na deželnem ozemlju. Bolj enostavno povedano, deželna vlada je morala krčiti izdatke za okrog 360 milijard lir, da bi lahko bil proračun uravnovešen na ničli, kot to določa zakon. Turello je povedal, da je Dežela rezala predvsem nekatere nebistvene izdatke za svoj birokratski aparat, odložila na kasnejša leta predvidene naložbe in »racionalizirala« nekatere službe. V ta okvir spadajo reorganizacija deželnih uradov, reforma gorskih skupnosti in ponovna ozemeljska razmejitev krajevnih zdravstvenih enot. -IgST / POLEMIČNO SE JE ODREJCEL ODBORNIŠKIM POOBLASTILOM Caibone ni več odbornik TRST - Deželni odbornik za prostor- o načrtovanje Gianfranco Carbone Ua sliki) je sprožil novo polemično Potezo v odnosu do svoje stranke, pa Udi do deželne vlade. Ob zaključku orkove seje deželnega odbora je nam-vec formalno sporočil predsedniku ituciu Turellu, da ne namerava več pravljati nalog, ki jih ima kot odbornik, m je torej »vrnil« svoja odborniška Pooblastila. Istočasno je tudi zaprosil l urella, naj o tem obvesti deželni knjigovodski urad, ki naj mu ukine izplači-o doklade, ki jo je prejemal kot član oeželne vlade. Gianfranco Carbone je že pred skoraj ovema mesecema sporočil deželnim °rganom socialistične stranke, kateri Pripada, svoj namen, da zapusti odbor-mgko mesto, pri čemer je navedel tudi ime svojega naslednika, tržaškega deželnega svetovalca Daria Tersarja. Po politični praksi bi moralo namreč o Carbonejevem odstopu najprej sklepati strankino vodstvo, šele nato naj bi Carbone formaliziral svoj odstop tudi v deželnem odboru oz. svetu. Toda deželno vodstvo PSI doslej še ni razpravljalo o tem vprašanju, verjetno zaradi notranjihrazhajanj. Kot je povedal sam Carbone, je bilo končno določeno, da bo vprašanje dano na dnevni red seje deželnega vodstva PSI, ki je bilo napovedano za ponedeljek, 9. novembra. Toda tudi ob tem datumu ni socialistično vodstvo ničesar sklenilo, in tako Carboneju »ni preostajalo drugega«, kot da se je odločil, da se je na svojo pest odrekel odborniškim pooblastilom. Formalno torej Carbone ostaja v odboru, toda brez pooblastil in brez... plače. BENEČIJA / SPETER, PODBONESEC IN SOVODNJE Združevanje občin v Nadiških dolinah Danes bo znan izid posvetovanja z občani SPETER - Zmanjšanje števila gorskih skupnosti, njihova reorganizacija, združevanje malih občin. Ta in druga vprašanja so bila na dnevnem redu posveta, ki ga je Zveza Slovencev iz videmske pokrajine pripravila na špetrskem županstvu. Na njem so strokovnjaki in upravitelji z obeh strani meje izpostavili in razčlenili to problematiko, ki je dokaj aktualna prav v Beneški Sloveniji, ki predstavlja nekakšen laboratorij za preverjanje tovrstnih vprašanj. Obstajajo sicer različna mnenja, kako na najboljši način rešiti stvarnost hribovitih območij in kako najbolj racionalno organizirati javne uprave. Vsi pa so si edini, da je zdajšnje stanje nevzdržno in zahteva takojšnje korekture. V nasprotnem primeru, pristavljajo, bomo v Benečiji nemočni pred vse večjim izseljevanjem in izpraznjevanjem slovenskih vasi. Eno od možnih rešitev so predlagali upravitelji iz Spetra, Podbonesca in Sovodenj, ki se ogrevajo za združitev treh občin v eno samo upravno enoto. Takšna pobuda, ki je prva v deželi, bi prispevala k večji uspešnosti posameznih občinskih uprav, ki so tačas v velikih težavah finančnega značaja in tudi kar zadeva strokovno osebje. Ob tem bi tudi vprašanje storitev bilo laže rešljivo, saj bi z racionalizacijo sredstev in struktur učinkoviteje odpravljali odprta vprašanja, ki jih v teh krajih ni malo. Sicer o možnosti združitve treh občin so se izrekli sami občani, ki so odgovorili na vprašalne pole, na katerih je bila vrsta vprašanj v zvezi z združitvijo treh občin in glede bodočnosti gorske skupnosti. Prva faza združitve bi v bistvu ne spremenila zdajšnje sestave občinskih svetov, ki bi še naprej ločeno delovali v treh občinah. Tem bi se pridružil nov svet, ki bi bil izraz treh občin in bi odločal o skupnih vprašanjih. Po novem zakonu o javnih upravah bi takšna odločitev pomenila tudi večji dotok denarja iz državnih oziroma deželnih blagajn. Takšno stanje bi trajalo deset let in bi predstavljalo nekakšno preiskusno dobo, po kateri bi prišlo do prave združitve (fusione), ki bi tri občinske svete združila v enega. Tudi župani ne bi bili več trije, marveč samo eden, ki bi ga neposredno volili občani. V odpravljenih občinah bi imenovali enega podžupana in dva odbornika, ki bi skrbeli za tamkajšnjo krajevno stvarnost in bi predstavljali povezovalni člen med občinsko stvarnostjo, ki je uradno ni več, in novonastalo, večjo občinsko enoto. Tem območjem bi dodelili 70 odst.dodatnih finančnih sredstev in to z namenom, da bi novonastala občinska enota ne zbrala zase vse finančne vire. Takšno stanje bi veljalo za dobo desetih let, nakar bi občani ponovno odločali, ali so za takšno večjo javno upravo ali pa bi se radi vrnili na staro, to je na tri občine: Speter, Podbonesec in Sovodnje. V tem primeru pa bi se prenehal dotok dodatnih finančnih sredstev in tri občinske stvarnosti bi se nekako znašle v še večjih težavah, kot danes. Na poziv treh občinskih uprav se je odzvalo zadovoljivo število občanov. V špetru se je referenduma udeležilo nekaj nad 35 odst. volilnih upravičencev, kar pomeni 650 oseb, v Sovodnjah je volilo 55, 8 odst. volilnih upravičencev (390), v Podbonescu pa kar 70 odst. (700). Danes zvečer bo znano, kako so se opredelili vsi tisti, ki so izpolnili vprašalnike. Na treh županstvih, s pričetkom ob 15. uri, bodo odprli volilne skrinje in znane bodo izbire kakih 1.700 prebivalcev treh občin v Nadiški dolini. Obstajajo različna mnenja glede opredelitve volilcev. V Spetru in Podbonescu so prepričani, da bodo številnejši tisti, ki so se opredelili za združitev, Zupan iz Sovodenj Paolo Cudrig pa izraža zaskrbljenost, ker meni, da se je večina izrekla proti združitvi. Danes bo torej znano, če se bo začel proces združevanja treh beneških občinskih stvarnosti in ali bodo Nadiške doline začetnice zanimivega eksperimenta, ki bi lahko bil za zgled številnim drugim italijanskim teritorialnim stvarnostim. RUDI PAVŠIČ jj §1 ■ ■ is ■ ■ ■ * lil h NOVICE Casavola novi predsednik Ustavnega sodišča RIM - Ustavno sodišče je včeraj zjutraj izvolilo novega predsednika, prof. Paola Casavolo, ki bo nasledil Aldu Corasanitiju. Slednji bo čez dva dni zapustil sodišče, ker se mu izteče mandat ustavnega sodnika. Casavola bo svojo novo funkcijo pričel opravljati 15. novembra, mandat pa mu bo zapadel 25. februarja 1995. Casavola, ki se je rodil leta 1931 v Tarantu, je poučeval na univerzah v Neaplju, Bariju in Rimu. Bil je član številnih akademij in znanstvenih združenj, a tudi vsedržavni predsednik katoliških univerzitetnih diplomirancev. Poleg tega sodeluje v raznih revijah (je tudi publicist), v svojih spisih pa je vedno zagovarjal laičnost države in potrebo po strogem ločevanju med strankami in institucijami. Interpelacija o dolgovih tržaškega geofizičnega centra TRST - Deželna svetovalca DSL Ugo Poli in Perla Luša sta vložila interpelacijo, v kateri deželno vlado sprašujeta, kako bo rešil težave Tržaškega geofizičnega centra. Ta edina operativna ustanova aplikativne zemeljske fizike v Italiji se nahaja v obupnem gmotnem položaju, saj njeni dolgovi znašajo že 12 milijard lir. Poleg proračunske sanacije z izrednim državnim nakazilom in z deželnim jamstvenim posojilom pa je treba po mnenju obeh svetovalcev DSL zagotoviti bolj skrbno upravljanje, proučiti je treba strukturo, premoženje, obenem tudi tako človeško kot tehnološko bogastvo v Italiji in v tujini, ki lahko pomagata dejavnosti te ustanove Ob upoštevanju nezaupnice, ki so jo zaposleni v geofizičnem centru izrekli bivšemu predsedniku in dejanski nesposobnosti upravnega sveta, v katerem je tudi predstavnik Dežele, Poli in Luša pozivata deželni odbor, naj predloži izčrpno poročilo pristojni komisiji deželnega sveta, obenem pa naj čimprej obnovi vsa upravna telesa te ustanove tudi z imenovanjem menedžerjev. Istrski begunci pri Turellu TRST - Predsednik deželnega odbora FJ-K Vinicio Turello je včeraj sprejel predsednika Združenja istrskih skupnosti Rovattija in druge predstavnike te organizacije, ki združuje istrske begunce. Med pogovorom je Rovatti prikazal pobudo, s katero hoče združenje pri vladi v Rimu izposlovati nov “posodobljen” zakon o odškodnininah za dobrine, ki so ostale v Istri. Obenem je Rovatti predsednika Turella zaprosil, naj posreduje v Rimu, tako da bi lahko prišlo do skupne “italijansko-slovenske” politične deklaracije, s katero bi obe strani zavrnile ustanovitev proste industrijske cone na Krasu. V Trstu predstavili pordenonsko Fieramotori TRST - Na dobro obiskani tiskovni konferenci v prostorih tukajšnje Trgovinske zbornice so včeraj predstavniki pordenonskega sejma (predsednik dr. Aldo Musolla in glavni tajnik rag. Albano Testa) prikazali letošnjo izvedbo razstave avtomobilov in motorjev Fieramotori. Predstavitve so se udeležili tudi deželni odbornik Francescutto, predsednik tržaške zbornice Tombesi in glavni tajnik tržaškega sejmišča Tamaro. Sejem Fieramotori pričakuje letos rekorden obisk (lani 50 tisoč obiskovalcev). Odprli ga bodo to soboto. Glavne njegove značilnosti so prikaz vseh letošnjih novitet svetovne avtomobilske industrije in nekaj vzporednih prireditev, med katerimi naj omenimo tekmovanje v kartin-gu, katerega se bodo udeležili številni priznani piloti Formule 1 kot Patrese in Alboreto. To tekmovanje bo v soboto, 21. t.m. popoldne in ga bodo prenašale tudi nekatere vsedržavne televizijske mreže. Sejem Fieramotori v Pordenonu se uvršča med naj večje tovrstne prireditve v državi, takoj za bolonjskim Motor Shovv. Pri Catanii aretirali nevarnega mafijca CATANIA - V kraju Belpasso nedaleč od Catanie je policija prejšnjo noč aretirala Santa Maffeia, ki ga imajo za voditelja »zmagovite frakcije« mafijskega klana tako imenovanih »Cursoti«. Mafijca so zalezovali že več časa, dokler ga niso ustavili prejšnjo noč, ko se je peljal na pandi, za volanom katere je bil Girolamo Rannisi, baje eden najbolj krvoločnih killerjev druge mafijske skupine z območja Catanie. Kvestor v Catanii Giuseppe Scavo je izjavil, da je bil zadan »smrtni udarec« krajevni mafiji. Podrli zid v predoru kjer se je iz protesta zaprlo 35 delavcev SANTAGATA D’ESARO (COSENZA) - Trije župani, in sicer iz občin SanfAgata di Esaro, San Donato di Ninea ter Mal vita, so včeraj sklenili, da podrejo steno, ki je zapirala vhod v predor, v katerem se je iz protesta zaprlo 35 delavcev, zaposlenih pri izgradnji jezu na Esaru. Odločitev so župani sprejeli soglasno, tudi zato, ker je na tistem področju močno deževalo in je v predor začela pronicati voda. Pred vhodom je delavce pričakalo več rešilcev Rdečega križa, da bi delavcem nudili prvo pomoč. Ko so prišli iz predora, so bili namreč izčrpani in premočeni. TRST Četrtek, 12. novembra 1992 RUBRIKA OSIMO / RAZPRAVA V TR2ASKEM OBČINSKEM SVETU VZHODNI KRAS/ WWF in Liga za okolje napadata Cisilina Svetovnemu Skladu za zaščito narave in deželni delagaciji Lige za okolje je deželni odbornik Adino Cisilino, ki ga sicer imenujejo Aglino Cipollino, stalni trn v peti. V tiskovnem poročilu organizaciji ugotavljata, da je deželni odbornik že ob številnih priložnostih pokazal svoje pomanjkljivo znanje na področju naravnih ved. Zadnja njegova pobuda, ki se ne tiCe samo okolja, je bila podpora določilom, ki urejajo vstop motornih vozil na področja, ki so podvržena hidrogeološkim in ambientalnim vinku-lacijam. Svetovni sklad za zaščito narave in Liga za okolje zato polemično pozivata deželnega odbornika, da se Cimprej vpise v hitri tečaj o biologiji in da se tako seznani z vsem, s Čimer so se na univerzitetnih študijih seznanili številni doplomiranci. To bi moral storiti -po mnenju Svetovnega Sklada za zaščito narave in Lige za okolje-, da bi osvojil vsaj minimalne osnove, ki jih morajo obvladati vsi tisti, ki se ukvarjajo z upravljanjem okolja. CGIL: sklicati sejo Odbora za obrambo vrednot odporništva Nova krajevna zvezna delavska zbornica CGIL se je pismeno obrnila na komisarja tržaške pokrajine dr. Marrosuja, v katerem ugotavlja, da je razprava v mestu zaradi priznanja -s strani italijanske vlade- Slovenije in Hrvatske, kot naravnih naslednic za uresničenje osimskih sporazumov, dvignila pravi val rasizma in nestrpnosti, kar postavlja tudi tržaški skupnosti vrsto resnih problemov. To priznanje -ugotavlja CGIL- je sprožilo nove napetosti in kontrapozicije, ki lahko kompromitirajo vse delo, ki je bilo opravljeno v teh zadnjih letih v duhu omikanega sožitja in medsebojnega spoštovanja, kar lahko negativno vpliva na gospodarsko področje. CGIL je mnenja, da je molk Trsta - v primerjavi s splošno vsedržavno mobilizacijo, dne 9. K novembra proti rasizmu, -pokazatelj določene nepozornosti in v določeni meri tudi zelo nevarnega nelagodja. Zaradi vsega tega je po mnenju CGIL potrebno Cimprej sklicati sejo Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij, da bi se na njej razpravljalo o vseh teh vprašanjih in se sprejele vse potrebne pobude, ki bodo potrebne Išče se par za Kraško ohcet Zadruga Naš Kras vabi pare, ki bi se hoteli poročiti na prihodnji, 16. Kraški ohceti, da se zglasijo na potovalnem uradu Aurora do 23. novembra letos. Prihodnja Kraška ohcet bo 29. avgusta 1993. Nastop gojencev Glasbene matice V ponedeljek popoldne je Sola Glasbene matice priredila prvi notranji nastop gojencev. V prijetnem vzdušju Gallusove dvorane so se zvrstili pianisti Urška Daneu, Matjaž Kodrič, Alenka Možina, Elena Prelec, Stefano Artesi, Martina Feri iz razreda prof. Mojce Siškovič, Axel Furlan, Jasna Žiberna, Barbara Santini iz razreda prof. Ravla Kodriča in kitarist Sandi Vatovani iz razreda prof. Igorja Starca. Mladim izvajalcem se je sicer poznalo, da še ni zbledel spomin na počitnice, a da so se Šolskega leta vendarle lotili odgovorno in vneto. Vodstvo šole namerava notranje nastope prirejati z dvo ali trotedenskimi presledki. Prihodnja dva bosta Se pred božičnimi in novoletnimi počitnicami 1. in 16. decembra ob 17. uri. Mladi glasbeniki vabijo sošolce in njihove starše k pristnemu umetniškemu doživetju. ■ •T !§ Danes posvet o varnosti državnih železnic V okviru Evropskega leta varnosti bo danes v dvorani Saturnia na Pomorski postaji posvet na to temo na pobudo tržaškega oddelka Državnih železnic. Italijanski strokovnjaki bodo podali poročila o juridicnih aspektih, o nalogah in odgovornostih kadrov, o tehničnih in operativnih vidikih zaščite pred škodljivimi posledicami azbesta, svinca in hrupa ter seveda o specifičnih problematikah na železniškem področju. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-779600, fax 040-772618 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 lir, finančni in legalni 120.00 lir, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 Lit - 40 Sit Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 Lit letna 276.000 Lit za Slovenijo: mesečna 1.200 Sit Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ali morajo ladje za Trst res opraviti velik ovinek? Občinska uprava za spremembo morske meje Promet v težavah Napeljujejo novo mrežo zo metan, vodo in elektriko Tržaški občinski svet je posvetil dve maratonski seji (torkova se je končala ob Štirih zjutraj) za poziv rimski vladi, naj preseže Osimo in naj sklene nove sporazume s Slovenijo in Hrvaško. Resolucija, ki jo je tri-strankarska večina KD-LpT-PSI odobrila ob pomoči liberalcev, republikancev in Severne lige, dejansko politično "pokoplje" Osimo. Ne govori o spremembi meje, paC pa prvič omenja potrebo po zaCr-tanju mrve morske meje v Tržaškem zalivu. Staf-fierijeva uprava je s tem popolnoma osvojila stališče melonarjev in posebno liberalcev (slednji so bili vseskozi na nacionalističnih pozicijah), ki so prepričani, da sedanja morska meja močno oškoduje tržaško luko. Velike ladje, ki so namenjene v Trst, morajo po mnenju PLI in LpT narediti velik ovinek, zato jim je treba zagotoviti najkrajšo pot (!)• V torek je to vprašanje skoraj na folkloren način v deželnem svetu omenil Gianfranco Gambassini in zadeva zaradi svoje absurdnosti sploh ni bila deležna replike. Vendar pa je nato vseeno romala v tržaško občinsko skupščino, kjer je, kot vidimo, dobila drugačen odmev. Ce je ta zadeva sploh objektivno izvedljiva v tem trenutku ne moremo ocenjevati, gotovo pa je, da bo sprožila nove in nepotrebne polemike, ki jih je okrog teh vrašanj že itak preveC. . V diskusiji se je oglasil tudi predstavnik SSk Samo Pahor. Rekel je, da je občinski svet ob nasprotovanju misovcev in LpT že pred osmimi leti odobril resolucijo za kvalitetno revizijo Osimskih sporazumov. Resolucija je ostala mrtva Črka, problem pa nekateri sedaj izkoriščajo v Cisto politične in volilne namene, ki nimajo z Osimom nic skupnega. Čudno, da so to afero nekateri potegnili na dan po politični krizi na Pokrajini in potem, ko je bilo jasno, da bodo spomladi gotovo pokrajinske volitve. Trst ne potrebuje jalovih debat o zunanji politiki, s katerimi hoCejo nekateri samo prikrivati gospodarsko krizo tukajšnje stvarnosti. "Železarna očitno prinese dosti manj glasov od nacionalistov in od desničarjev", je poudaril Pahor, ki je tudi rekel, da popolnoma podpira staliSCa, ki jih je v nedeljskem komentarju iznesel direktor Piccola. Ce bo šlo tako naprej, je napisal Mario Quaia, bo Trst v bližnji bodočnosti lahko zbira ANAMARIJA KALC podpise le pod svojo osmrtnico... Predstavnik SSk je polemiziral z vsemi tistimi, ki zahtevajo enako zaščito za Italijane v Sloveniji in na Hrvaškem. Istočasno pa "pozabljajo", da uživa slovenska manjšina različne tratmaje v tržaški, goriški in v videmski pokrajini. Anamarija Kalc (Demokratična zveza) je rekla, da je Osimska afera po nepotrebnem prerasla v retorično kampanjo, ki nima ni C skupnega s konkretnimi vprašanji meddržavnega sodelovanja. Prevladujejo stvari, ki ločujejo tržaško realnost, tiste, ki jo združujejo pa ostajajo SAMO PAHOR v senci. Odgovornost, da so se zadeve zasukale v to smer, imajo tudi nekatera občila. Ta so med drugim skoraj popolnoma spregledala staliSCe slovenskega ambasadorja v Rimu Marka Kosina, ki je prav Trstu jasno povedal, da je Ljubljana popolnoma pripravljena na pozitivno preseganje Osima. V tej aferi so se po mnenju Kalceve oblikovala tri staliSCa. Prvo stališče, ki ga zagovarja levica, odloCno odklanja nacionalizem in revanši-zem. V nasprotju s tem je desnica, ki demagoško zahteva nazaj Istro in Reko. Tretja pa je pozicija tistih, ki čakajo in se noCejo nikomur zameriti. To je stališče KD, ki teče za dogajanji, namesto, da bi jih trezno ocenjevala. Svetovalka Demokratične zveze je prepričana, da bo Slovenija kmalu premostila gospodarske težave. Trst ne sme zgubiti priložnosti, ki mu jih ponujajo nove razmere na Vzhodu. Ob koncu je obžalovala, da v resoluciji večinske koalicije ni niti z besedico omenjena naša manjšina. Demokristjani so z načelnikom skupine Dariom Rinaldijem poudarili, da nasprotujejo vsakršni spremembi kopne meje, pristali pa so na zahtevo po reviziji morskih mej v Tržaškem zalivu. Ne gre za noben revanšizem, ampak le za gospodarsko vprašanje in za problem svobodne plovbe, je rekel Rinaldi, Cigar trditev je izzvenela kot koncesija desnici. Socialisti so v razpravi poudarili, da podpirajo vsebinsko revizijo Osimskih dogovorov. HoCejo pa, da bi razprava o teh vprašanjih obsegala le probleme, ki so na tapeti, medtem ko je žal že prerasla v retorično in v tpiCno predvolilno kampanjo. PSI je prepričana, da preživlja Trst hudo ekonomsko krizo, jalove polemike o Osimo pa ne koristijo nikomur, (st) Avtomobilski promet na pokrajinski cesti mad Bazovico in PadriCami je delno ohromljen. Občinsko podjetje ACEGA namreč koplje jarke za namestitev cevi za metansko in novo vodovodno mrežo ter za potenciranje napetosti v električni mreži. Promet je na tem predelu sicer vedno zelo gost, zaradi Cesar je priporočljivo, da se avtomobilisti upora- bijo cesto, ki pelje proti KljuCu in Razklanemu hribu (in to v obeh smereh). Tako stanje traja na tem predelu že štiri mesece, kar prinaša nemalo težav krajanom, kot sicer tudi drugim avtomobilistom. Po predvidevanjih odgovornih oblasti bi se morala dela zaključiti v dveh, ali najkasneje v treh mesecih. ANKETA / SPODBUDNI PRVI VTISI SV.IVAN / KULTURNI VEČER Bralci ugodno sprejemajo prerojen Primorski dnevnik Zo večino je grofično lepši, po tudi vsebinsko bogatejši Srečanje z narečno pesnico Marijo Mijot Za svetoivansko kulturno društvo predstavlja večer začetek obnovljene kulturne dejavnosti Ob izidu prenovljenega Primorskega dnevnika smo nekatere bralce povprašali, kakšen je njihov prvi vtis. DAVORIN DEVETAK, gospodarstvenik, Trst: Grafična podoba Časopisa je sodobna, izvirna in izbrana, pa tudi Časopis je pregleden. Gre za novost v okviru današnje vseslovenske Časopisne ponudbe.Tudi z vse-binkega vidika je opaziti obogatitev. Posebno zanimiv in pomemben je doprinos ljubljanskega uredništva. Sicer pa bi bilo zgrešeno, ko bi, recimo, kulturna stran postala povsem “ljubljanska”. MAGDA MAVER, knjižničarka, Boljunec : Kot vsaki novosti se bomo morali novemu Primorskemu dnevniku najprej privaditi. Na prvi pogled je Časopis lep, sicer pa Se nisem utegnila razmišljati o njegovi vsebini, tako da še nimam izdelanega mnenja. DANILO LUPING, vinogradnik, Praprot: Moj prvi vtis je vsekakor dober. VSeC mi je, da so tudi izCrpnejše vesti iz Slovenije. Pričakoval sem, da bo tržaška kronika nekoliko bogatejša in upam, da bo tudi naše krajevno gospodarstvo dobilo primeren izraz. MAGDA JEVNIKAR ZUPANČIČ, profesorica, Bazovica: Nekoliko veC sem pričakovala od grafične podobe. Moti me tudi, da je toliko prostora namenjenga televizijskim sporedom. Kar se vsebine tiCe, pa je zame pozitivno predvsem to, da v Časopisu zaživi celoten slovenski prostor in da npr. dobiš tako sporede tržaških kot ljubljankih gledališč. OSKAR KJUDER, glasbenik, Lonjer: Moj prvi vtis je zelo pozitiven. Ali je neka skladba dobra, razumeš že na prvi pogled in mislim, da ta ni slaba, z vseh vidikov. Kot staremu borcu mi je tudi všeč, da je Primorski dnevnik ohranil v svoji glavi napis, da se je rodil kot partizanski. SERGIJ PAHOR, časnikar, Repen: K j uh nekaterim pomanjkljivostim in negotovostim v uredniškem in tiskarskem pogledu, mislim, da si časopis zasluži pozitivno oceno. Primorski dnevnik je brez dvoma bogatejši.Veselijo me nekatera nova imena med pišočimi, pozdravljam pa tudi posebno poljudnoznanstveno rubriko. DRAGICA BLAŽE VIC, bančna uslužbenka, Trst: Novi Primorski dnevnik sem pričakovala z veliko nestrpnostjo, a tudi dvomi. Ko sem ga prvič zagledala, me je zelo razveselil. Upam, da mi ne bo treba nikoli veC reci, da se Primorski prebere že ob kavi. V tem Času, ko rasizem spet divja po Evropi, je zame tudi važno, da naš dnevnik ni pozabil, kako se je rodil prav iz upora proti barbarstvu. SEVERIN SEDMAK, upokojeni delavec, Križ: Časopis mi je všeC, tako po obliki kot po vsebini. Pridobitev je večja informacija iz matične domovine, razveseljivo pa je tudi, da je veC športa. Prav je, da Primorski ni pozabil na svoj partizanski izvor. Le Črke so zame presvetle. Dolgo smo Čakali, pa smo v društvenih prostorih SKD S. Škamperle le dočakali lep veCer, posvečen pesnici Mariji Mijot, njenemu visokemu življenjskemu jubileju, predvsem pa njeni narečni pesmi, skozi katero je Mijotova povedala vse: svojo ljubezen do Sv.Ivana, do njegovih navad in običajev, do vsega, kar je s Sv. Ivanom, njegovo zgodovino in tradicijami tako tesno povezano. VeCer so pripravili v glavnem mladi elani društva, prepričani, da je prišel čas, ko mora kulturno življenje pri Sv .Ivanu ponovno zaživeti in so bili mnenja, da je to mogoCe začeti prav spe-smimi Marije Mijotove, ki govorijo o ljubezni, o krajevnih navadah in običajih, in o vsem, kar se je v tem predelu tržaškega predmestja dogajalo. V dvorani Stadiona Prvi maj je bila na vidnem mestu domačinka Marta Požar. Proslave je zaCela in tudi zaključila Bogomila Kravos z govorom o Mijo-tinih pesmih. Pripovedovanje Kravo-sove so na začetku spremljale pesmi, ki sta jih sklatedelja Ubald Vrabec in Ignacij Ota posvetila prav nekaterim njenim pesnitvam. Nekaj pesmi so z velikim občutkom za dialekt podali mladi Svetoi-vanCani Erika BuzeCan, Nastja Colja in Gleb VerC. Večer se je začel s kratkim nagovorom Članice pripravljalnega odbora Tatjane Cac. «Prva prireditev je že za nami»je dejala,«in sicer popoldanski praznik z animacijo za osnovnošolske otroke. Za naprej pa imamo še nekaj idej: prirediti nameravamo tečaje slovenskega jezika za dijake in študente. Čutimo potrebo, da bi se tu pri nas ponovno ustanovil otroški pevski zbor in potrudili se bomo, da bo do tega prišlo. V sodelovanju s Slavističnim društvom nameravamo postaviti spominsko ploSCo pisatelju Vladimirju Bartolu na kraju, kjer je stala Nadliškova hiša. Priredili bomo tudi miklavževanje in še druge prireditve, poleg tega se pripravljamo na redni občni zbor». NEVA LUKES _________TRST / STEČAJ F1NTOURA________ Cardarelli kmalu na prostosti Tako zatrjuje njegov branilec, odvetnik Amodeo Tržaško državno pravdnistvo je včeraj zjutraj posredovalo sodnici za preliminarne preiskave Alessandri Bottan Gridelli svoje mnenje glede zahteve, ki so jo vložili branilci Qui-rina Cardarellija, vpletenega v steCaj finančne družbe Fintour, in sicer, da bi podjetnika izpustili na prostost. O vsebini dokumenta se ni izvedelo nobene podrobnosti, saj so se preiskovalci odločili za strogo tajnost. Odvetnik Amodeo pa je izjavil, da bo morda Cardarelli že ta teden zapustil koronejske zapore. Medtem se preiskava o steCaju Fintoura (šlo je za 300 milijard lir) nadaljuje, in sicer z zamudnim proučevanjem številnih dokumentov, ki so jih finančni stražniki zasegli v uradih, na sedežih raznih združenj, pri raznih profesionalcih, v zasebnih stanovanjih, tako v Trstu kot v drugih mestih po Italiji. Preiskava naj bi bila zlasti usmerjena v ugotavljanje odnosov med Cardarellijem ter številnimi ustanovami, ki so projekt financirale ali ki so izdajale potrebna dovoljenja. Gre za zamudno delo, katerega sadovi bodo vidni Sele Cez Cas. Kot znano, je Cardarellija pripeljal za zapahe stečaj družbe Fintour, za kar je bil v glavnem kriv propad naCrta za preureditev Sesljanskega zaliva. Že letos poleti je pri tržaškem sodišču stekel stečajni postopek, vendar za upnike ne kaže niC dobrega. Po izračunih stečajnega upravitelja Lina Guglielmuccija naj bi prodaje raznih nepremičnin, delnic navrgle vsega skupaj kakih 120 milijard lir,. UMOR / TU RISI NI V ZAPORU Preiskava v teku Pravi razlogi umora niso povsem jasni Preiskava o umoru 40-letne Irme Lubiana Zuberti se ni še končala, Čeprav je njen bivši delovni kolega, 52-letni Rinaldo Turisini (oba sta bila zaposlena na Deželi, vendar je Zubertijeva že pred leti šla v predčasni pokoj) priznal svoje dejanje. Namestnik javnega tožilca Reinotti bo zahteval potrditev pripora zaradi namernega umora, leteči oddelek tržaške kvesture pa nadaljuje s preiskavo o dejanskih vzrokih tega tragičnega dejanja. Kaže namreč, da je nekaj stvari ostalo nepojasnjenih. Po verziji, ki jo je dal sam Turisini, naj bi Zubertijeva zahtevala, da zapustita družini (oba sta bila poročena in imela otroke) in si ustvarita novo življenje. Ko ji je Turisini dejal, da kaj takega ne more narediti, je zaCela na ves glas vpiti. Zaman jo je skušal pomiriti, nakar jo je prijel za vrat in zaCel močno stiskati, dokler ni izdihnila. Preiskovalci ne verjamejo, da bi histerični izbruh izzval reakcijo, ki je privedla do tragičnih posledic. TRST Četrtek, 12. novembra 1992 _____GLASBA / JUTRI ROCK KONCERT V MIELI_ Srečanje več glasov v enem mestu Koncert prireja ZSKD z združenjem Anagrumba TRST / UMETNOST IN POEZIJA Švara in Pregare danes gosta TK Galerije Rockompot oz. koncert avtorskega rocka: po uspešnem Potovanju v modro - plesni pravljici v izvedbi Studia Za Ples Igen iz Celja - se niz prireditev z naslovom Več glasov, eno mesto: srečati se v Trstu nadaljuje z nekoliko neobičajno kulturno ponudbo. Rockompot vabi predvsem mlajše občinstvo, pravzaprav vse, ki jim je všeč izvirna rock glasba. S tem srečanjem, ki ga Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z združenjem Anagrumba prireja jutri, ob 20.30, v gledališču Miela, se vsekakor prenaša osnovno sporočilo tega niza prireditev, ki uživa tudi pokroviteljstvo Občine Trst.. Pobuda ZSKD je lahko sicer le droben, a nikakor ne zanemarljiv doprinos k vzpostavljanju stvarnega in koristnega sožitja v mestu. Tudi petkov rock koncert preveva ta želja, saj je zamisel nastala in se nato razvila v krogu tržaških - slovenskih in italijanskih - kantav-torjev, ki so si to srečanje ob avtorski rock glasbi izbrali kot možnost za premošCanje začaranih krogov nespo-rocanja, za ravzijanje nekega skupnega jezika -glasbe v tem primeru - v tržaškem prostoru. Rockompot je tudi na organizacijski ravni korak naprej v smislu sodelovanja med slovenskim in italijanskim kulturnim svetom: za to gre zasluga dolgoletnemu prizadevanju ZSKD za ustvarjalno odpiranje sorodni večinski stvarnosti in združenju Anagrumba, »glasniku« mladih tržaških ustvarjalcev lahke glasbe, ki je z navdušenjem pristopilo k uresničitvi tega zanimivega kulturnega srečanja. Na jutrijšnjem Rockompotu se bodo predstavili kantavtor Ivo Tul, ki je med drugim skupaj z Albertom Cali-garjem in Fabiom Nerijem izdelal izhodiščno zamisel za koncert, tržaška skupina Taiga in ansambel The Blackbirds iz Križa. Ivo Tul je še posebej poznan v slovenskih krogih, saj se je s svojo avtorsko pesmijo večkrat predstavil po društvih in ob raznih kulturnih priložnostih. Skupina Taiga je med najaktivnejšimi zastopniki združenja Anagrumba. The Blackbirds je ime skupine kriških fantov, ki v svojo glasbeno poustvarjanje vključujejo tudi nekoliko neobičajne primesi, kot je lahko rock glasba v kriškem narečju, z besedami o morju, ribičih in vasi. DAMIANA OTA V TK Galeriji bodo danes odprli četrto razstavo v novi sezoni, ki sloni na koncertu združevanja likovne umetnosti in poezije v širšem srednjeevropskem prostoru. Tokrat so spet na vrsti domači ustvarjalci. Svoja likovna dela bo namreč razstavil Deziderij Švara, poetično noto pa bo. današnjemu srečanju v Tržaški knjigarni dal Aleksij Pregare. Izbira je prav gotovo izvirna. Umetnika namreč združuje rodni kraj, saj sta oba Ricmanjca po rodu in oba sta se, vsak na svojem umetniškem področju, uveljavila v našem in širšem prostoru. Odprtje razstave bo ob 17.30. Deziderija Švaro in njegova dela bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic. RAZSTAVE / POBUDA SKD TABOR Z OPČIN Kolumbovo odkritje Amerike z vidika človekovih pravic Razstavo predstavili Marta Ivašič in Veronika Martelanc SKD Tabor z Opčin je v torek zvečer pripravilo v Prosvetnem domu skupno s tržaškim odborom mednarodne organizacije Amnesty International večer, posvečen 500-let-nici odkritja Amerike, toda ne z vidika podviga samega, temveč z vidika Človekovih pravic in vsega, kar so domorodci Po odkritju kontinenta doživljali vsled kolonialnega osvajanja, uničevanja tamkajšnjih kultur In narave, genodica domačega prebivalstva, zasuznjevanja afriških ljudstev in trpljenja mnogih evropskih priseljencev. Večer sta s svojimi posegi vodili prof. Marta jvašic in Veronika Martelanc, vse pa je dopolnila ®e zanimiva razstava slik m dokumentarnega gradiva. Prof. Marta Ivašič je svoj govor povezala z zgodovinskim dogodkom samim in ga hkrati pove- zala z sedanjo stvarnostjo. »Želimo slaviti letošnjo obletnico z željo, da bi vsi narodi dosegli pravico do lastne kulture, do miru, do lastnega razvoja«. Kratek poseg je nato • imela še Veronika Marte- lanc, ki je naštela akcije in pobude, ki jih je odbor že izvedel, s katerimi pa bo še nadaljevala, da seznani javnost s to problematiko. Vsp prisotne je pozvala, da ta stališča podprejo s podpisom na vseh peticijah, ki jih bodo poslali v vednost odgovornim ustanovam, pa tudi državnikom. x< Udeleženci so si po končanem vdCeru ogledali razstavo, za katero menimo, da bi bilo priporočljivo, da si jo ogledajo tudi šole(N.L.) KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Prosciutto, pro-sciutto«, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 s»Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«, r. Paul Verhoe-ven, i. Michael Douglas, Sharon Stone. NAZIONALE III -15.45, 22.15 »A.A.A. Gio-chi innaturali cercasi«., porn., prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV -16.30; 18.20, 20.00, 22.15 »Doppia personalita« , r. Brian de Palma, i. J. Lithhgovv, L. Davidovich. GRATTACIELO 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 * "Amplessi bestiali” porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Gio-chi di potere«, i. Harri-son Ford. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La discesa di Acla a Floristella”, Film Aurelia Grimal-dijja. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Vita da boheme«, i. MattiPel-lonpaa, An dre VVilms. RADIO - 15.30, 21.30 »Le orge delle ragazže d’oro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 12. novembra 1992 JOZAFAT Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.38- Dolžina dneva 9.37 - Luna vzide ob 18.06 in zatone ob 9.12. Jutri, PETEK, 13. novembra 1992 STANISLAV PLIMOVANJE DANES: ob 3.41 najnižja - 15cm, ob 9.35 najvišja 51 cm, ob 16.33 najnižja -63 cm, ob 23.13 najvišja 30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb pada, brezvetrje vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura TK GALERIJA Vas vabi DANES, 12. novembra, ob 17.30 DEZIDERIJ ŠVARA Za ciklus literarnih srečanj: slike Poezija Aleksija Pregarca alerya A Ido Nicolaj HAMLET V PIKANTNI OMAKI Rezija Žarko Petan Danes, 12. t.m., ob 16. uri - abonma Red I . ZIM0VANJE IN SMUČANJE V KRANJSKI GORI od 28. decembra 1992 do 4. januarja 1993 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Zaradi nepričakovano velikega zanimanja smo prenesli kraj zimovanja iz Bohinjske Bistrice v Kranjsko goro, kjer smo najeli mladinski hotel, v katerem je za zamudnike še nekaj prostih mest. ** Vpisovanje do 30. novembra v Slovenskem dijaškem domu Srečko kosovel, tl. 573141. INTERESENTI POHITITE. Q GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1992/93 Jutri, 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ulica Petronio 4 CONCIERTO DEARANJUEZ za harfo ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE LJUBLJANA Solistka: Jasna Corrado-Merlak, harfa Dirigent: Marko Letonja Na sporedu: Beethoven, Kogoj, spe :tn c Rodrigo, Strauss Prodaja vstopnic in dvig abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Med najvišjimi donosi na tržišču Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost ■ To se nekatere značilnosti zavarovanja RiEiraim Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji NORICUM VITA v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 & NORICUM HUJŠANJE BREZ LAKOTE - od 8 do 10 kg mesečno s pomočjo stimulacije proti apetitu - najmodernejše in najučinkovitejše masaže za odpravo celulita, maščobnih oblog oblikovanje postave ter Ing koze in mišic •- Informacije in naročila: Estetski center Tina Sentočnik, Sežana, Štorje 80, tel. 0038/67 68491 TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na Koncert ■ pevskega zbora VASILIJ MIRK ki bo v soboto, 14. t.m., ob 20.'uri na pomorskem sedežu v Miramarskem drevo; redu 32. TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860 TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE — NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOCINJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO — HIDROTERMO SANITARIJE načrtovanje in predračuni morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Christian Bencek Alex Leiter, Barbara Berlot, Rudi Bal-zano. UMRLI SO: 77-letna Bartola Pagliaro, 62-letna Romana Benussi, 73-letna Sabina Cesmik, 79- letna Francesca Jurincic, 76-letna Olga Cergol, 85-letna Santina Germani, 63-letni Bruno Calini, 87-letna Ida Mosetti, 14-letni Raffaele Marussi, 79-letna Nives Boschin, 71-letna Jolanda Rojac, 89-letni Ennio Gentili, 85-letni Vittorio Dolgan. S LEKARNE Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. novembra 1992 • Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto, 1 (tel.308982), Ul. T. Vecellio, 24, (tel. 633050), Lungomare Venezia, 3 (Milje) (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Š. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15„ Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042) ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL.350505 TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. □ OBVESTILA 40-LETNIKI s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo v večernih urah na tel. št. 225510. BRALNA ZNAČKA -Posvet o prenovi in organizaciji Bralne značke bo jutri,, ob 15. uri na OS France Bevk na Opčinah. Za Zvezo bralnih značk Slovenije bodo sodelovali Igor Longyka, Jože Zupan, Miha Mohor, Manca Perko. Posvet je namenjen vsem učiteljem in profesorjem, ki se ukvarjajo z mentorstvom za bralno značko. Množično vabljeni! GLASBENA MATICA obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje s pisateljem in režiserjem Žarkom Petanom in na pogovor, ki bo sledil predvajanju filma »Kavarna Astoria«. M PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je fotografska razstava ”2e 500 let... Človekove pravice domorodcev ob 500-letnici odkritja Amerik". Ogledi ob delavnikih od 16. do 19. ure do 17. t. m. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. KD ROVTE- KOLONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi v soboto, 14. t.m., na MARTINOVANJE . Praznovali bomo s primerno veCerjo in pristno domaCo glasbo. Začetek ob 19. uri. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 15. t.m., ob 17.30 v srenjski hiši MARTINOVANJE. Sodelujejo MPZ Ivan Panger * iz Kort pri Izoli, MePZ Slavec-Slovenec in Veseli godci. Pokušnja novega domačega vina. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 14. t.m., ob 18.30 na srečanje , ki ga bosta vodila predstavnika judovske skupnosti iz Trsta Filip Fischer in Nathan VVeisenfeld. Govorila bosta o JUDOVSKI SKUPNOSTI V TRSTU IN O POJAVIH ANTISEMITIZMA V EVROPI. , SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na ogled veseloigre s petjem “Rendez-vous“ v izvedbi Mladinskega dramskega odseka PD Standrež v nedeljo, 15. t.m., ob 18. uri v restavraciji Urdih v Mavhinjah. MALI OGLASI | OTROŠKE IGRAČE j OR VISI TRST - Ul. Ponchielli 3 SUPER IZBIRA KAKOVOST-CENE EKONOMIST Marko , Rupel obvešča, da je zopet na razpolago vsem obiskovalcem knjižnice NSK v Trstu. NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Tel. na št. 43176. RABLJENO spalnico išCem v okolici Gorice. Plačilo po dogovoru. Tel. 884077. OSMICA v Ivanjem Gradu pri Tavčarju nudi do ‘ 15. novembra domaCe klobase, kraški pršut , teran in belo vino. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO ima odprto v Borštu Rafael KosmaC. PRODAM pletilni stroj, superavtomatiCen defendi brother model KM 2000, kompleten s skedami, malo rabljen, za 700.000 lir po dogovoru. Tel. od 18. do 20. ure na St. 228903 PRODAM audi 100 -CD5, letnik 81, v odličnem stanju, 3.500.000 lir *z garancijo. Tel. v uradnih urah na št. 395090. PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200886. PODARIM dvomesečno živahno psičko male rasti. Tel. na št. 200865 vsak dan od 15. do 16. ure. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel', na št. 722872. MLADA a izkušena gospa išCe delo pri družinah za nekaj ur tedensko.. Telefonirajte zveCer na St. 003867/65685. IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Pas-sariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori e tesori d’Europa«, v torek, 24. t. m.. Vpisovanje do 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. PRISPEVKI Ob izletu po Benečiji darujejo openski 50-let-niki 100.000 lir za Slovensko šolsko središče v Sp etru. V spomin na Paola Menegattija. daruje družina Mingoš in Edi Sardo 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Milana Purica daruje Pierina Russian 15.000 lir za Marjanišče na Opčinah. V spomin na Artura Russiana daruje žena Pierina 50.000 lfr za MarjanišCe na Opčinah. V spomin na Pričeta Gregorija darujeta Bruna in Pepi Milic 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Venota Sirca darujeta Bruna in-Pepi Milic 50.000 lir Za SK Kras. V spomin na pok. Ivana Breclja daruje žena Jožica 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V počastitev spomina umrlih svojcev daruje Lidija Kapun 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Milana PuriCa daruje Ludvik Puric 20.00t) lir za Zvezo borcev z Repentabra. Ob peti obletnici smrti dragega Boruta daruje nona Jožica 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Laurine mame gospe Marte Malalan-Cesar darujeta družini Kalc in Košuta 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob, pok. Ljubomira Cunja daruje Mariuccia Coccoli 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na malo Niko daruje družina KrižmanCiC 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Za zbor Vesela pomlad z OpCin so darovali Tamara Operti 20.000 lir, Mario Dolenc 50.000 lir in Cristian Signoracci 20.000 lir. Ob Studijskih dnevih MPZ Vesela pomjad daruje Giulio Pertot 150.000 lir za zbor Vesela pomlad. V spomin na drago sošolko Niko darujejo, licenci in učiteljice 100.000 lir za šolo v Borštu. Ob 20. obletnici smrti dragega Josipa Sancina darujejo žena Pavla ter Sergij in Divna z družinama 120.000 lir za SD Breg. V spomin na Marto Malalan darujeta družini Monteverdi in Sirca 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na drago mamo Marijo Puntar vd. Sosič darujejo sinovi Slavko, Edi in Veronika 200.000 lir za SD Polet, 200.000 lir za SKD Tabor, 200.000 lir za PZ Vesela pomlad, 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 200.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na drago Marijo Puntar vd. Sosič darujeta Vera in Rado Sedmak 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja n.a Opčinah in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na* grob pok. Milana Purica daruje družina Škabar (Vel. Repen 72) 15.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Giustino Corda vd. Svetina darujeta Sonja in Elio 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na pok. Paola Menegattija daruje Lidija Milic 50.000 lir za MPZ Vasilij'Mirk. V spomin na Paola Menegattija ' daruje Tamara Regent 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na pok. Marijo Legiša darujeta Srečko in Pierina KrižmanCiC iz Trebe 50.000 lir za SKD Cerovlje Mavhinje. RUBRIKA DOBERDOB / OBČINSKI SVET Občinski odbor pregledal varianto regulacijskega načrta Goriški občinski odbor je na torkovem zasedanju prisluhnil' poročilu inž. Vianella, ki so mu poverili nalogo, da pripravi varianto regulacijskega načrta za storitve. Načrtovalec je predstavil osnutek te splošne variante, ki vsebuje okrog 200 popravkov •in sprememb k regulacijskemu načrtu. NaCrt variante bo uprava še dodatno preučila, nakar naj bi šla v odobritev v občinski svet. Na isti odborovi seji so vzeli v pretres še mnoge druge točke, med temi osnutek proračuna za leto 1993. Tokrat je bil govor o investicijah, proračunu pa bodo posvetili v celoti eno od prihodnjih sej, saj bo moral občinski svet o njem razpravljati že pred sveta V obnovljeni Josevi hiši nova stanovanja IACP Sklep so odobrili kljub nasprotovanju številnih občanov koncem meseca. Nadalje sp odobrili načrt za izredna vzdrževalna dela na preCišCevalni napravi, v kmatero se stekajo odplake iz grezničnega omreža, v vrednosti 700 milijonov lir. Manjšo vsoto so tudi dodelili za CišCenje okolice javnega odlagališča v Ul. Sassari, obenem pa so sklenili, da bodo odslej uvedb ostrejše nadzorstvo na tem območju. Sindikat slovenske šole pristopa k akciji SNALS-a Tajništvo Sindikata slovenske šole se je na seji, v petek, 6. t.m., odločilo, da se pridruži stavkovnemu gibanju, ki ga je oklical sindikat SNALS. Razlog protesta je v dejstvu, da še ni bila obnovljena kolektivna delovna pogodba, ki je zapadla leta 1990, in ker so varčevalni ukrepi vlade hudo prizadeti šolsko osebje. Protestno stavkovno gibanje se bo odvijalo v sledečih oblikah: -vodstveno in neuCno osebje naj za nedoločen Cas ne opravlja nadurnega dela; -učno osebje naj se vzdrži vsakega prostovoljnega dodatnega dela; -uCno osebje naj ne organizira in sprefnlja šolskih izletov in ekskurzij; vodstveno, učno in neuCno osebje naj se vzdrži sej v izvoljenih svetih. WWF prireja razpravo o varstvu okolja v Brdih Goriška sekcija*Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) prireja jutri javno razpravo o aktualnem vprašanju varstva okolja in izrabe zemljišč na območju Brd. Uvodna poročila bodo imeti prof. Gualtiero Simonetti, profesor na kmetijskem tehničnem zavodu v Čedadu, dr. Emilio Gottardo funkcionar deželne službe za gozdove in nekateri drugi deželni funkcionarji. Razprava bo v pokrajinski sejni dvorani ob 17.uri. Brda so kot izrazito vinorodno območje v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela velike spremembe zaradi urejanja novih nasadov in krčenja gozdnatih površin. Film o zakulisju snemanja “Apocalypse now” V okviru sporeda Gorica kinema bodo nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria predvajali film Potovanje v pekel. Film je dokumentarec o snemanju “Apo-calypse now” Francisa Ford Coppole in razkriva vse izjemne dogodke poldrugega leta snemanja v tropskih gozdovih. Dokumentarec je režirala Ele-nor Coppola, režiserja filma pa sta Fax Bahr in George Hickenlooper. Predstavljen je bil tudi na filmskem festivalu Cannes 1991. Kinoatglje je tudi že pripravil spored na naslednje Četrtkove filmske večere: 19. novembra bodo predvajali Puenzovo Kugo po romanu Alberta Camusa, 26. t.m. zadni celovečerec -Agniske Holland “Ofivier Ofivier”, 3. decembra priljubljeni “Toto le heros” Jaca van Dor-maela in 10. decembra zadnji film Bertranda Tavemiera “L. 627”. Zamenjava na čelu IACP Upravni svet Zavoda za ljudske hiše (IACP) bo na današnji seji razpravljal o ostavki predsednika Maria Saracina. Saracino, ki je zahtevno nalogo opravljal tri leta, je v pismu, ki ga je poslal v vednost tudi deželnemu odborniku Braidi, navedel, da odstopa zaradi osebnih razlogov. Saracino je že letos spomladi izrazil željo, da bi se odpovedal zelo zahtevni funkciji, a so ga, kakor je slišati, nekako le uspeti pregovoriti, da je takratno namero opustil. Odstop predsednika ustanove soupada z zelo težavnim in zapletenim obdobjem v delovanju. Do konca leta naj bi IACP oddal dela v vrednosti okrog 18 milijard tir. Moškega rešili iz kanala Sostanovalci so v torek ponoči rešiti 70-letnega E. D. iz Ronk. Okrog prve ure zjutraj je žena nekega stanovalca v stanovanjskem bloku pri severni železniški postaji v Ronkah zaslišala klice ne pomoč. Prihajati so iz bližnjega kanala De Dottori. Takoj je obvestila moža in zbudila nekatere sostanovalce, ki so zelo hitro in prisebno ukrepati. Ugotoviti so, da je v vodi starejši moški, ki se hoče rešiti iz ledenega objema. V štirih so napravili nekakšno živo verigo in moškega, z veliko težavo sicer, le spraviti iz vode. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržati na opazovanju. Na seji občinskega Doberdobu je i bila prav zadnja točka dnevnega reda najbolj vroCa. Občinski svet je razpravljal o sklepu, s katerim občina dovoli popravilo Joseve hiše na Trgu sv. Martina, ki naj bi jo preurediti v ljudsko hišo za doberdobske občane. Zupan Marjo Lavrenčič je povedal, da so na županstvu prejeli pismo s 120 podpisi občanov, ki nasprotujejo gradnji oz. obnovi stare hiše. V pismu sicer da ni podrobnejše utemeljitve tega stališča, pac pa je predlog, da se stara kmečka hiša poruši in se uredi na njenem mestu parkirišče. Drug problem je vedno s tem v zvezi stališče cerkve, ki v osebi župnika ne dovoljuje popravila. Meja s cerkveno posestjo teče prav na pragu stare hiše. Srečanje na županstvu med župnikom, predstavniki ustanove za ljudkse hiše IACP in občinskim odborom ni dalo nobenih sadov.. Župnik prinaša mnenje pastoralnega sveta, po mnenju župana pa je motivacija neutemeljena in je pustila občinske može zaprepadene, ker da se krati potrebnim ljudem iz doberedobske občine, da pridejo do stanovanja. V diskusijo je posegel svetovalec SSk Vižintin, ki je predlagal odgoditev sklepa, da se podrobneje preučijo protesti občanov. Zupan je odgovoril, da bi z odlašanjem izgu-' bili deželno podporo za gradnjo. Svetovalec opozicije dr. Gergolet je zato izrekel negativno mnenje, češ da je pri obnovi treba hišo' dvigniti, kar pa je nedopustno. Odborniki Černič, Gergolet, Nordio in Legiša so v odgovorih na te kritike bili mnenja, da je v nasprotovanju gradnji ljudske hiSe tudi nekaj egoizma, morda pa celo kaj vec. Sklep je bil naposled odobren z desetimi glasovi svetovalcev večine, Vižintin se je vzdržal, druga dva svetovalca opozicije pa sta bila ob glasovanju odsotna. Na dnevnem redu iste seje so bile še druge za vse občane zanimive točke o javnih delih in z drugih področij upravnega delovanja. Zupan dr. Lavrenčič je med sporočili svetovalcem povedal, da se je občinski odbor sestal z odborom za x jusarska zemljišča v Jamljah in da so dosegli načelni dogovor za preureditev šolskega poslopja. Po dogovoru naj bi v poslopju ohranili dve učilnici, drugi prostori pa bodo . urejeni po željah in potrebah Jameljcev. Svetovalci so nadalje odobrili sklep, da občina ostane še naprej v konzorciju CAFO, ki skrbi za vodovodno omrežje in plinsko napeljavo. Po zakonu o reformi krajevnih uprav se morajo namreč občine se izreci glede nadaljnega sodelovanja v sedanjih konzorcijih. Vprašanje morebitnega prehoda v konzorcij z občinama Tržič in Ronke bi se postavilo po ureditvi greznic in Čistilnih naprav, vendar pa je državno posojilo v ta namen (2 milijardi lir) še zamrznjeno, zato prehod še ni aktualen. Na interpelacijo svetovalca Gergoleta (SSk) je odbornik Černič pojasnil načrt za preureditev “Rondoline”, tj. parcele nasproti bivše vojaške karavle v smeri gornje ceste nad jezerom. S 50 milijoni prispevka gorske skupnosti nameravajo urediti kraški zid, očistiti stari kal in nasploh vso parcelo ter namestiti nekaj klopic. Svetovalec Vižintin je opozoril še na možnost, da se avtobusni konzorcij prenovi ali celo preide pod upravo pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. S tem v zvezi je predlagal, da se na javnem sestanku ugotovijo potrebe občanov in se nato skušajo rešiti težave, ki bi pri tein nastale. (MJ) GOSPODARSTVO / KRIZA NA GORIŠKEM Obdobje suhih krav v industriji in trgovini Zaskrbljujoča rast števila brezposelnih Časi debelih krav so mimo. Goriško industrijo bosta prizadeli napovedani ukinitvi proste cone in paketa Altissimo. V trgovinah ne bo veC toliko kupcev iz Slovenije kot doslej, saj tržna ekonomija, ki jo uvajajo onkraj meje, spodbuja trgovce, da kupcu nudijo vse, po kar je prej moral k nam Cez mejo. Goriška se je po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1947 znašla v hudi krizi. Brezposelnih je bilo veC kot 10 tisoč. Zaradi tega smo dobili prosto cono. S carinskimi in davčnimi olajšavami je vlada omogočila gradnjo novih tovarn in ohranila pri življenju že obstoječe. Tega sedaj ni veC, saj olajšave niso več tako vabljive kot nekoC. Zrasle so nove tovarne v katerih delajo mladi šolani kadri, ki pa številčno pa ne dosegajo prej zaposlenih. Nezapo- ZVEZA KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA (ob 40-letnici skladateljeve smrti) Vinko Vodopivec: SRCE IN DENAR Spevoigra za soliste, igralce , balet, zbor in orkester BESEDILO Filip Terčelj, in Marij Cuk, ODRSKA PREDELAVA: Aleksij Pregare, ORKESTRACIJA Hilarij Lavrenčič, Nastopajo: Minka - Alenka Slokar, Janko - Dušan Kobal, Roza - Franka Zgaveč, Jernač - Božidar Tabaj, Cene - Kazimir Černič, Slogarca - Majda Zavadlal, Učiteljica- Snežiča Černič, Kralj - Marko Cemic, Soseda - Daniela Puia. NASTOPAJO SE: Ana Černič, Jan Leopold, Fabjan Sfiligoj. SODELUJEJO: mešani, moški in ženski zbor, operetni orkester in ritmična skupina. Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij Lavrenčič Scena Hijacint Jussa, kostumi Tatjana Kosič, ritmika Barbara Piccolo, luči Niko Klanjšček in Branka Terčič, asistent režije Anka Černič, scenski asistent Stanko Ferfolja, korepetitor Lucija Lavrenčič, realizacija scene Mario Leopoli in Alojz Maraž, tehnični asistent Marija Cevdek, suflerka Marinka Leban. V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI, PONOVITEV NOCOJ, OB 20.30 • Prodaja vstopnic v Kgtoliški knjigarni v Gorici slenih je pri nas danes 13 odstotkov. Prosta cona je tudi drugaCe omogočila razvoj podjetništva. Vsak od nas plaCa 146 lir posebnega davka na vsak liter bencina proste cone. Denar se steka v Goriški sklad, iz katerega so v gradnjo infrastruktur in v industrijo dali 134 milijard lir. Zasebni podjetniki so sami investirali 341 milijard. Na tak naCin je bilo zaposlenih 2.162 ljudi. Za majhno pokrajino, kakršna je goriška, je to kar precej. Nad tem gospodarskim razvojem visi Damoklejev meC odprave proste cone in s tem tudi “bencinskih prispevkov" v Goriški sklad. Dodajmo še odpravo ugodnosti paketa Altissimo za Trst in Gorico in napoved predsednika deželne vlade, da ne bo veC obilnih podpor podjetnikom, pa je mera polna. Sicer je res, da je marsikateri podjetnik doslej znal delati le zato, ker je dobil pomoC iz javnih sredstev. Tega bo vnaprej vedno manj. V industriji odvečno delovno silo so prej z lahkoto zaposlovati v terciarni dejavnosti. Zaradi manjšega dotoka kupcev z onstran meje pa je tudi v trgovini nemogoče priti do zaposlitve. Brezposelnost v terciarni dejavnosti je 12, 4-odstotna. Zaradi ugodne menjave lira-t61ar gre čedalje vec tukajšnjih ljudi po nakupe Cez mejo. Letos se je število italijanskih državljanov, ki so šli Cez mejo v Slovenijo, povečalo za 54 odstotkov. Zmanjšala se je tudi zunanjetrgovinska dejavnost: v celoti za 13, 5 odstotkov, na relaciji Italija - nekdanja Jugoslavija pa kar 40, 1 odstotno. Čdino, kar kaže na pozitivne rezultate, je število tovornjakov, ki potujejo Cez goriško mejo. To število je že preseglo ono iz “normalnega" leta 1990. Vendar pa gre za prehodne tovornjake, ki prevažajo poljsko, Češkoslovaško, madžarsko, turško, italijansko in francosko blago, pri katerem goriški trgovci nimajo nobenega opravka. Blago le potuje skozi Gorico in tudi skozi Slovenijo. Tudi zaradi tega bi že kar potrebovali avtocesto Gorica-Razdrto. (AWS) Joševa hiša, ki naj bi jo obnovili (foto Jarc) OSIMO /PISMO'COLOMBU Gorica želi prosto cono Lega nazionale že cvili o slovenski nevarnosti Upravitelji na Goriškem in predstavniki političnih strank drugače gledajo na sodelovanje s sosednjo Slovenijo in na problematiko glede obnovitve Osimskega sporazuma. O tem vprašanju je bil prejšnji teden govor na skupščini goriških industrijcev, kjer je podžupan Del Ben zelo jasno povedal, da na Goriškem pojmujemo mejo kot faktor sodelovanja, zbliževanja in skupnega razvoja. Če-Trst odklanja prosto industrijsko cono na Krasu, naj se le ta premesti na Goriško. To zamisel so v prejšnjih dneh podprli tudi drugi politični predstavniki in upravitelji. Predsednik pokrajinske uprave Gino Sacca-vini je včeraj poslal pismo Ministru za zunanje zadeve Emiliu Colombu. V pismu Sac-cavini opozarja da gre pri obnovi dosedanjih sporazuom s Slovenijo, posebej pa Osimskega sporazuma, za moCno občutena vprašanja, ki jih je treba obravnavati z najveCjo pozornostjo. Saccavini zato predlaga, da naj se v postopek za obnovo sporazuma vključijo tudi predstavniki Goriške. V pismu Predsednik pokrajinske uprave navaja tudi pripravljenost, da se v Osimskem ŠTANDREŽ / AKCIJA ZA POMOC BEGUNCEM Karitasu izročili hrano za begunce iz Bosne Pomoč bodo uporabili za pomoč več kot 1300 beguncem nastanjenim v občini Ajdovščina Prostorni renault espa-ce je bil pretesen, da bi vanj naložiti vse, kar so v Standrežu zbrati v okviru župnijske solidarnostne akcije"za pomoC beguncem iz vojnih območij Bosne in Hercegovine. PomoC so izročili delegaciji Karitasa iz Sturij, ki jo bo namenila beguncem nastanjenim v občini Ajdovščina. PomoC je še kako dobrodošla, so nam povedale prostovoljke Karitasa. V občini Ajdovščina je v zbirnem centru nastanjenih okrog 800 beguncev, poleg teh pa je še približno 500 nameščenih po družinah. Okrog 60 odstotkov tega števila je otrok. Za pomoC so zaprosili župnijo v Standrežu, kjer so zbrali Nalaganje zbranega blaga (foto Marinčič) predvsem hrano. RONKE / PROMETNA NESREČA Težko ranjena Radislava Gergolet iz Doberdoba Na krožnem prom etnem vozlišču nedaleč od ronskega letališča na državni cesti št. 14 Trst-Benetke se je vCeraj popoldne težko ponesrečila 48-letna Radislava Gergolet iz Doberdoba, Ul. 25. aprila 2. Zenska se je peljala na motornem kolesu, ko je v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah trčil vanjo seat ibiza, ki ga je upravljala 23-letna Valentina Stradolini iz Tržiča, Ul. Ariis 40. Trčenje je bilo tako silovito, da je Gergoleto-va dobesedbo poletela Cez guard-rail in pristala veC metrov stran na gredi ob cesti. Pri padcu je Doberdobka dobila moCan udarec v glavo. Reševalcem, ki so prihiteli na kraj nesreCe, je bilo takoj jasno, da je stanje ranjenke izredno težko. Najprej so jo prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki med drugim ugotovili nalom lobanje. Zaradi tega so odredili njeno premestitev v tižaško bolnišnico na Katinari, kjer so Radisla-vo Gergolet sprejeli na zdravljenje v nevroki-. rurškem oddelku s strogo pridržano -prognozo. KINO GORICA VITTORIA 20.45 Gorica Kinema "Potovanje v pekel”. Režija F. Bahr in G. Hickenloopen. CORSO 17.30-22.00 «Anni 90«. VERDI 17.30-22.00 «Frantic”. H. Ford. TRŽIČ EXCELSIOR 17.30 -22.00 "Corpo grosso” . Prep. ml. pod 18. letom. C LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’ UDINE Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE ul. Fratelli Rosselli, 23 - tel. 410340. sporazumu predvidena prosta cona, s Tržaškega prenese na Goriško. Saccavini predlaga Ministru za zunanje zadeve, da naj v postopku za obnovitev Osimskega dogovora, upošteva tudi prisotnost predstavnika Pokrajine. V Rimu pa se bo prihodni teden_ mudil tudi goriški župan Ermi-nio Tuzzi. V torek bo na Ministrstvu za zunanje zadeve obrazložil stališče goriških upraviteljev glede obnovitve Osimskega sporazuma. O tem koraku je poročal župan Tuzzi, na zadnjhi seji občinskega odbora. Medtem ko je pobuda goriškega podžupana Del Bena v glavnem naletela na zanimanje in podporo, pa v.elja zabeležiti tudi nasproten glas, ubran nekako na strune, ki jih na Tržaškem proti Osimskemu dogovoru in proti prosti industrijski coni na Krasu ubirajo melonarji in misovci. Predlog moti zlasti Lego nazionale, ki je na svoji zadnji seji že spet enkrat obravnavala različne nevarnosti, ki ogrožajo italijanstvo Gorice. Predlog o prosti industrijski coni ocenjuje gospod Egone Lodatti, kot poskus "sloveniziranja” Gorice. Sen priletnega gospoda pa motijo tudi drugi "strahovi” s slovenskim predznakom. □ OBVESTILA Društvo krvodajalcev v Doberdobu vabi udeležence junijskega izleta v Pariz, na družabnost, 14. t.m. ob 19. uri, na sedež(KD Jezero. Predvajati bodo filme o izletu. Prosvetno in športno društvo Naš Prapor priredi v soboto, 14. novembra, martinovanje na agri-turizmu Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623. Kulturno društvo Kras Dol-Poljane prireja 14. novembra ob 20. uri martinovanje pri Milj otu v Dolu. Za informacije in prijave tel. 78162. Kulturno društvo Oton Zupančič priredi v soboto, 14. t.m. martinovanje. Informacije in prijave pri Bredi, tel. 0481-21317 ob uri kosila. Slovensko planinsko društvo Gorica naproša udeležence martinovanja, 15. novembra na Lokvah, da se zberejo do 16.ure. Odbor KD Sovodnje obvešča elane in prijatelje, da bo v tej sezoni, vsako sredo odprt javnosti urad domačega kulturnega doma. Sprejemali bodo predloge in priporočila o delovanju. Urad bo odprt od 18.30 do 19.30. Kinoatelje, Slori in Kulturni dom vabijo na integracijski tečaj slovenskega jezika, izpopolnjevalni multimedialni tečaj za vse, ki aktivno obvladajo slovenski dialekt ati pogovorni jezik, radi pa bi se naučili pravilnega pisanja in izražanja. Prijave v knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce 3, tel. 531733. - Ljudska knjižnica Damir Feigel v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure (ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta). ZSKD Sporoča, da njen urad posluje po običajnem urniku: v ponedeljek in Četrtek 8.00-14.00 in 16.00-18.00, ob torkih, sredah in petkih od 8. ure do lS.BO. SLOVENIJA Četrtek, 12. novembra 1992 ______PARLAMENT / DOREČENO LASTNINJENJE_ Pesimizmu navkljub je zakon končno sprejet Poslanci so uskladili le nekaj zakonskih predlogov -DPZ odpira prisluškovalno afero - Še brez zakona o vladi Ivanka Mihelčič Vsi trije zbori slovenskega parlamenta so včeraj sprejeli usklajeno, kompromisno besedilo predloga zakona o lastninjenju podjetij. Pred tem pa so najprej glasovali o skupno 52 dopolnilih, nato pa Se posebej 0 15 najbolj spornih dopolnilih k predlogu zakona, ki jih je ponudila v razpravo posebna delovna usklajevalna skupina. S tem v bistvu niso izrecno spremenili osnovnega vladnega koncepta zakona niti glede najbolj sporne sheme delitve družbene lastnine. Delavcem tako še naprej ostaja možnost, da postanejo lastniki skupno 20 odstotkov lastnine podjetja in da Potemtakem tudi soupravljajo z njim. Novost Pa se nanaša na vrednost« lastninskih certifikatov, saj je vpeljana vrednostna lestvica: najnižji certifikat bo znašal 200 tisoč tolarjev, najvišji pa 400 tisoč tolarjev. Druga bistvena novost zadeva zamenjavo certifikatov za delnice podjetja. Ce delavci ne bodo zmogli internega odkupa delnic v skupni 20-odstotni vrednosti podjetja, bodo lahko v ta odkup vključili tudi svoje družinske clane, z zamenjavo njihovih certifikatov za delnice podjetja. Sicer so vsi trije zbori slovenskega parlamenta včeraj opravili večino doslej nedokončanega dela, usklajeno pa so sprejeli le zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so ga obravnavali že od aprila letos, zakon o civilnih invalidih vojne, dokončno pa so se izrekli in soglašali (družbenopolitični zbor včeraj, zbor občin in zbor združenega dela pa že prejšnji teden) tudi. glede odloka o uporabi republiških sredstev stalne proračunske rezerve za stroške oskrbe začasnih beguncev pri nas. Tako so pooblastili vlado, da nameni sredstva rezerve v višini 1, 1 milijarde tolarjev za stroške oskrbe beguncev, preostala manjkajoča sredstva v višini 850 milijonov tolarjev pa naj vlada zagotovi v okviru proračuna za letošnje leto. Vsi trije zbori so včeraj delno zaceli obravnavo zakona o gospodarskih družbah. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta brez razprave sprejela osnutek tega zakona, zbor občin pa je osnutek prekvalificiral v predlog zakona, a se dlje od tega VOLITVE Vsi kandidati znani, do ponedeljka pa si lahko premislijo Več kot tisoč kandidatov za državni zbor- Si je Gros premislil? TANJA STARIČ Volilci v tretji volil-ni enoti, v sedmem pkraju, bodo lahko pirati med zanimivimi Političnimi, imeni -{h6 m o k r a t o m Ultoitrijem Ruplom, Narodnim demokratom Raikom Pirnatom, Socialistom Jožetom ^oioletom in kandida-°® Združene liste Radom Bohincem. To 80 med drugim poka-za® primerjave zdaj že omdnih strankarskih kandidatnih list, ki, m j^o^cde, kažejo mdi na veliko previdnost strankarskih volil-štabov, ko so raz-VrSCali svoje »parad-kandidate. Okraj Hubljana Center je namreč eden redkih, kjer lahko najdemo nekaj strankarskih prvakov. Sicer so predsedniki večinoma razvrščeni tako, da ne tekmujejo med sabo. Bavčar, denimo, kandidira v Novi Gorici, Peterele v Trebnjem, Drnovšek v Zasavju. Zlobneži bi lahko Posumili, da so stranke v zadnjih mesecih, ko so se pravzaprav presenetljivo malo napada-m» v resnici vohunile, v katerem okraju bodo njihovi najbolj resni Protikandidati.Predsed nikom strank je mesto v parlamentu večino-n® vnaprej zagotovljeno - so namreč pravilo-n® na prvih mestih nravnih list. V novem Parlamentu bodo torej ^gotovo sedeli Igor Bavčar (DS), Lojze eterle (SKD), Marjan Podobnik (SLSk Rajko Pirnat (NDS), Viktor Žakelj (SSS)', Janez ■Janša (SDSS), Vika Potočnik (LDS), Rado Bohinc (SDU) in Andrej Magajna (SKS), seveda, ce bodo vse te stranke in koalicije sploh prišle v parlament. Brez nacionalne liste so ostali zeleni, kajti občinski odbori so zahtevali, naj postanejo poslanci tisti, ki bodo zares dobili največ glasov na volitvah. Omenjena odločitev je sicer povzročila precej slabe volje v vrhu stranke, ne pa tudi pri predsedniku Plutu, ki dokončno v Ljubljani kandidira za svetnika in ne za državni zbor. Precej zapletov je bilo' sinoči tudi v vrhu LS. Ta je svojega najbolj znamenitega Člana Vitomira Grosa namenila za predsednika, strankam nevladne koordinacije pa predlagala, naj umaknejo svoje predsedniške kandidate in podprejo njihovega. Vendar so Alenka Zagar-Slana (NDS), Stanko Buser (SLS) in Ivan Bizjak (SKD) od vCeraj tudi uradno predsedniški kandidati, LS pa do izteka roka ni povedala, ali bo Gros kandidiral za predsednika ali pa bo nosilec državne liste te stranke.Sicer pa imajo vsi kandidati še čas za premislek -svojo prijavo lahko umaknejo do prihodnjega ponedeljka. PARLAMENT / PRISLUŠKOVALNA AFERA 0 prisluškovanju še pred volitvami Člani nadzorne komisije zahtevajo, da o aferi čim prej razpravlja parlament Miran J. Lesjak Zoran Thaler: v pričakovanju odločitev o ratifikacijah sporazumov (foto: Jože Suhadolnik / TRIO) • še ni premaknil. Zakon je izjemno pomemben, saj se navezuje na zakon o lastninjenju. Zbor občin in družbenopolitični zbor bosta danes nadaljevala delo, zbor združenega dela pa se bo ponovno sestal šele prihodnjo sredo. Omeniti velja, da jih še vedno Čaka odločitev o dveh predlogih zakona o vladi, saj poslanci še vedno oklevajo, katere- mu naj dajo prednost: poslanskemu ali vladnemu. Družbenopolitični zbor bo spregovoril tudi o tako imenovani prisluškovalni aferi. Včeraj je namreč sprejel predlog 29 poslancev za obravnavo poročila Bekeševe komisije in tudi vseh pisnih informacij o tej zadevi, vključno z zapisi spornih pogovorov elana predsedstva Cirila Zlobca. Ce bo parlament tipoš-teval predlog komisije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela Varnostno-informativne službe, bo postala prisluškovalna afera v najkrajšem možnem Času predmet splošne poslanske razprave. Poslanci bodo v tem primeru dobili v roke vsa gradiva, na podlagi katerih je nadzorna komisija pripravila sporno poročilo o prisluškovalni aferi, bržkone tudi gradiva, ki jih hrani slovensko predsedstvo. Naloga poslancev bo, da presodijo, ali so utemeljene ugotovitve komisije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela VIS, in da sprejmejo ustrezne sklepe o aferi, ki že tedne buri slovensko javnost. S sprejetjem takšnih stališč so se včeraj razšli elani nadzorne komisije, ki so se zbrali zato, da bi razpravljali o sporu med komisijo in ministrstvom za notranje zadeve. Do spora je prišlo zatem, ko je komisija objavila poročilo o prisluškovalni aferi, v katerem je ugotovila, da je ministrstvo opravljalo nekatera tajna telefonska prisluškovanja v nasprotju s pozitivno zakonodajo in ustavo. Kot je znano, sta se na take sklepe komisije ostro odzvala notranji minister Igor BavCar in direktor VIS Miha Brejc. Oba sta se . udeležila tudi današnje seje komisije. Člani komisije so jima ponovno pojasnili ustavnopravna izhodišča in raz- loge, zaradi katerih so pred dnevi sprejeli omenjene sklepe. Nekateri med njimi so ministra Bavčarja tudi obtožili, da je kršil zakon, saj naj bi na tiskovni konferenci o prisluškovalni aferi navajal zaupne podatke. Protestirali so tudi proti domnevni ministrovi grožnji, izrečeni na za javnost zaprti seji komisije, da bo z vsemi sredstvi branil lastno integriteto in integriteto ministrstva. ■ Minister Igor BavCar je zavrnil vse obtožbe, opozoril na nekatere protislovne ugotovitve predsednika kbmisije Petra Bekeša, sicer pa je podprl predlog, da parlament o aferi Cimprej razpravlja. Obtožbe, replike, zbadljivke, pojasnila: na komisiji za nadzorstvo nad zakonitostjo dela VIS nihče več ne dela v rokavicah (foto: Jože Suhadolnik/Trio) LJUBLJANA / KOMISIJA ZA DRUŽINO Univerzalni otroški dodatek spomladi? Vlada meni, da to ni mogoče do 1.1995 Katarina Novak . Nobenega razloga ni, da univerzalnega otroškega dodatka ne bi uvedli maja prihodnje leto oziroma da bi s tem odlašali do leta 1995, je menila skupščinska komisija za družino* ki je vCeraj ponovno razpravljala o predlogu zakona o družinskih prejemkih. S takim sklepom se razhaja z ugotovitvami ministrstev za finance in zdravstvo, družino in socialno varstvo, ki navajata, da bi bilo za kaj takega v republiškem proračunu treba dodatno zagotoviti 7, 8 milijarde sredstev več,, kot zahteva sedanja ureditev. Vlada se zavzema za sistemsko uveljavitev univerzalnih otroških dodatkov, kar pa, po njenem mnenju, do predvidenega roka ni mogoče. Ce bi se vendarle odločili za uvedbo takega dodatka že Cez dobrih šest mesecev, bi bilo treba za družinske prejemke prihodnje leto zagotoviti še 53 odstotkov sredstev vec kot po obstoječi zakonodaji, polna uveljavitev predlagane zakonodaje v letu 1994 pa bi za te namene pomenila za 78 odstotkov veC sredstev kot zdaj, opozarja vlada. Toda komisija vztraja pri zakonsko določenem datumu, torej maju drugo leto, saj tako zahtevajo gmotne razmere družin z otroki, poleg tega pa je treba ustvarjati tudi razmere za želeno starševstvo. Selektivni otroški dodatek prejema LJUBLJANA/URAD ZA ZENSKE žensk se ne ljubi ženske se voli Predstavnice različnih strank so se zavzele za nadstrankarstvo Boštjan Lajovic Tudi naše lekarnarje mora svet spoznati po strokovnosti in kakovosti (FOTO: Jože Suhadolnik - TRIO) v Sloveniji 160.000 otrok iz socialno ogroženih družin, univerzalnega pa bi dobivalo še 400.000 družin. Da pa univerzalni otroški dodatek, ki naj bi bil nekako za polovico manjši od dosedanjega, ne bi prizadel najbolj ogroženih otrok, bodo predlagali spremembe v zakonodaji, ki je povezana s tem, to pa so na primer davki, delovna razmerja, sociala, dohodnina. Komisija je prepričana, da s tako novostjo republiški proračun ne bi bil dodatno obremenjen, sredstva bi bila le prerazporejena. Vlada po drugi strani sicer priznava, da bi se s prenosom nadomestil v Zavod za zdravstveno zavarovanje letno sprostilo 9, 7 milijarde tolarjev, kar na prvi pogled daje idealno možnost za takojšnjo uvedbo dodatka. Toda -prve projekcije proračuna za leto 1993, Zal, kažejo bistveno slabšo sliko, kot je letos, poleg tega pa bodo tudi izvirni prihodki republiškega proračuna v naslednjem letu realno nižji kot letos. Komisija ni podprla predlogov za povečanje dodatka in za selektivni pristop, kar pomeni upoštevanje števila otrok. Kot je bilo slišati, se namreč zaveda pomanjkanja materialnih sredstev, si pa in si bo prizadevala za njihovo postopno uveljavitev. Glede denarnega nadomestila za cas porodniškega dopusta se komisija zavzema za triletne pravice do njega, ne strinja pa se, da bi določanje osnove za nadomestilo prepustili Zavodu za zdravstveno zavarovanje. »Kandidatne liste so že sestavljene, ostane nam le to, da v predvolilnih dejavnostih podpiramo, na samih volitvah pa volimo ženske!«, so zapisale predstavnice različnih' strank, združenj, klubov in civil-nodružbenih skupin v pozivu javnosti, ki so ga sprejele na včerajšnjem pogovoru o ženski politiki. Pobuda za pogovor je prišla iz Ur&da za žensko politiko, udeležilo pa se ga je približno 30 Članic različnih ženskih združenj, večinoma z levega dela političnega spektra. Direktorica Urada Vika Potočnik je dejala, da včerajšnji pogovor pomeni uvod v različna srečanja, ki naj bi »razbistrila« položaj žensk pri nas, pojasnila pa je tudi siceršnjo usmeritev ustanove, ki jo vodi. Uvodna razmišljanja Vlaste Jalušic, Mirjane Ule in Metke Mencin so nakazala rešitev »ženskega vprašanja«: aktiven vstop žensk v politiko, vzpostavijo naj še ženski lobiji in mreže. Po mnenju udeleženk politika, ki spregleda 50 odstotkov prebivalstva, ni demokratična. Podatki kažejo, da se odstotek žensk na slovenski politični sceni vztrajno niža. V novem državnem zboru jih bo menda sploh najmanj v Evropi. NOVICE SDP: Ne popustiti grožnjam ministra Bavčarja LJUBLJANA - V SDP Slovenije odločno podpiramo parlamentarno komisijo za nadzor nad zakonitostjo dela VIS-a in protestiramo proti grobim napadom, ki jih doživljata komisija in njen predsednik samo zato, ker sta sprejela ocene, ki ministru Bavčarju niso všeC. To je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Ciril Ribičič in dodal, da SDP pričakuje, da komisija in njen predsednik ne bosta popustila grožnjam in pritiskom ministra Bavčarja. Parlamentarec Peter Bekeš je vodil komisijo brez škodljivih liderskih ambicij. C. Ribičič sprašuje, kako je mogoče, da notranji minister ob teh svojih napadih niti z besedico ne omenja očitne zlorabe zaupnih, po obveščevalnih poteh zbranih podatkov za blatenja političnih tekmecev. KonCo je prisluškovalna afera prišla v javnost po Janševi in ne po Bekeševi zaslugi, medtem ko sta parlamentarna komisija in njen predsednik pokazala visoko stopnjo obzirnosti in državotvornosti pri obravnavi občutljivih vprašanj, še zlasti za obdobje pred- in medvojnih razmer. Na koncu je Ribičič ponovil svoj predlog, da naj bi javno uničili vse posnetke telefonskih pogovorov, zasnovanih na trhlih pravnih temeljih v Času izrednih razmer in druge, ki so bili zaplenjeni JLA. Kdaj strategija invalidskega varstva LJUBLJANA - Svet invalidskih organizacij Slovenije, ki združuje deset organizacij, je vCeraj pripravil prvo konferenco o nerešenih vprašanjih invalidskega varstva oziroma o njegovi dolgoročni strategiji, ki jo je republiška skupščina sicer sprejela že lani. Invalidi, ki jih je v Sloveniji 14.000, skupaj z družinskimi elani pa pol milijona, menijo, da je naša politika invalidskega varstva, v nasprotju s politiko držav LGS, pasivna in usmerjena bolj na institucije kot na invalide, pa tudi njihova drugačnost še ni sprejeta kot nemaj normalnega. Pri nas tudi ne premoremo ustanove, ki bi avtonomno in celovito obravnavala vprašanja invalidskega varstva. V imenu svojih elanov SIOS med dragim zahteva konkretizacijo globalnih ciljev dolgoročne razvojne strategije invalidskega varstva, sprejem zakona o invalidskih organizacij in njihovo prednost pri dodelitvi koncesij za izvajanje nacionalnih programov ter upoštevanje Sveta kot nevladne organizacije. Ob konferenci so pripravili informativno razstavo invalidskih organizacij in .predstavili brošuro »To smo mi«.(K.N.) j »Bojni posvet« Vike Potočnik in Darje Lavtižar-Bebler Foto: Srdan Zivulovič (TRIO) Konferenca invalidov (foto:J.Suhadolnik - TRIO) Še nič o ustavnosti sveta za varstvo ustavne ureditve LJUBLJANA - Ustavno sodišče Slovenije je skupščinsko komisijo za nadzorstvo nad zakonitostjo dela VIS zaprosilo, da samostojnemu svetovalcu ustavnega sodišča Fedorju Tominšku omogoči vpogled v zapisnike sej komisije in v morebitno drugo gradivo ali arhiv, zato da bi lahko ustavno sodišče zaCelo obravnavati Demosovo pobudo. Gre za pobudo, ki jo je vložil pdslanski klub za oceno ustavnosti zakona o Svetu predsedstva republike Slovenije za varstvo ustavne ureditve, saj je Demos prepričan, da v ustavi ni podlage za ustanovitev in delovanje tega sveta. (M.V.) ■ * Prostovoljno zdravstveno zavarovanje po novem letu LJUBLJANA - Potem, ko je odbor za zdravstvo pri republiški skupščini kar na dveh zaporednih sejah tehtal argumente za in proti premiku začetka uvedbe prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, se je danes odločil, da bo to zavarovanje vendarle začelo veljati tako kot je bilo predvideno, torej 1. januarja prihodnje leto.Predlog o polletnem odlogu So podpisali poslanci Borut Razdevšek, Vika Potočnik, Rudi Moge in Janez Kopač. Menih so, da na tako velike spremembe niso dovolj pripravljeni niti v zdravstvu, še bolj neprijetno pa naj bi presenetile obCane.Po današnji razpravi so predlagatelji svoj predlog umaknili, saj bi tudi ta sprememba povzročila nemalo zapletov. Neuvedba prostovoljnega zavarovanja bi vplivala na višino prispevne stopnje, ki jo odvajamo za zdravstvo, ponovno bi morah uvesti participacijo, ki je po novem letu tako ah tako ne bo vec. Prav neprijetno pa bi bilo presenečenih tudi tistih približno 20.000 občanov, ki so se že odločili za dodatno, tft-ej prostovoljno zavarovanje. Odbor se je odločil, da bo poslancem predlagal sprejetje spremembe zakona. (M.J.) Pojasnilo V članku Poziv slovenski vladi za humanitarno pomoč, ki smo ga objaviti v Republiki 10. novembra na 11. strani, nam je zagodel prvi škrat, ko smo zapisati, da so na obisku v Sloveniji predstavniki Društva slovenskih izseljencev iz BiH in da je njihov predsednik Joško Springer. Gre pravzaprav za združenji Slovencev v BiH. Predsednik zeniške-ga je Franc Cilenšek, predsednik kakanjskega pa Joško Springer. Delegacija je v Sloveniji na uradnem obisku. Franc Cilenšek nam je dejal, da velika večina Slovencev, ki jih povezujejo bosanska združenja, žeti oštati v BiH, v Slovenijo pa so prišli z namenom zagotoviti stalno humanitarno pomoC za svoje elane. To pomoC jim je obljubil tudi Svetovni slovenski kongres. RUBRIKA Tradicionalno martinovanje SPDT Kot vsako leto prireja SPDT.v teh dneh svoje tradicionalno martinovanje z družabnostjo, na kateri si bodo udeleženci privoščili tudi pečen kostanj. Tokrat si je prireditelj zamislil hojo na Trstelj in popoldansko družabnost v lovskem domu Dolce pri Nadrožci. Zbirališče izletnikov bo v nedeljo, 15. novembra ob 9.00 uri pri spomeniku na Proseku. Od tam se bodo udeležanci tradicionalnega martinovanja SPDT z avtomobili odpeljali na mejni prehod pri Gorjanskem in se zbrali v vasi pred cerkvijo. Za vse je torje obvezna prepustnica, tisti pa, ki jo nimajo, se bodo morati peljati mimo Sežane do Gorjanskega. Iz Gorjanskega se bodo potem izletniki z avtomobih peljali do Lipe, kjer se bo pričel pohod na Trstelj. Do vrha Trstelja je približo ura hoje in prav toliko tudi za povratek. Po izletu na Trstelj se bodo vrnili do Gorjanskega in dalje do omenjenega lovskega doma. Prireditelj je pripravil tudi kosilo po -elji, za katerega bo treba odšteti 10.000 tir brez pijače. Vsem pa bo na voljo pečen kostanj. Za kosilo naj se udele-enci javijo najpozneje do Četrtka, 12. t.m., v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20-11 do 13.00 ure, kjer morajo plačati omenjeno vsoto. Prireditelji tradicionalnega martinovanja pripravljajo dobro kosilo in sicer golaž, poletno solato in slaščite. Prijave pa so potrebne zato, da ne bo razmetavanja s hrano. Uspel orienteering pri Zgoniku Člani Mladinskega odseka SPDT so se zadnje čase lotiti uspele pobude prirejanja mladinskih izletov, pri katerih pridejo najbolj do izraza iznajdljivost, športna pripravljenost in predvsem Cut za orientacijo udeležencev. Tak orienteering so mladinci SPDT pripravili konec oktobra na področju Zgonika, kjer so se morati udeleženci s pomočjo zemljevida in kompasa znajti po stezah in poteh, ki so vodile na griče in v doline v okolici Zgonika ter se javiti na petih kontrolnih postojankah. Zal se je zjutraj v telovadnici v Zgoniku zbralo bolj malo udeležencev zaradi raznih obveznosti in drugih sočasnih športnih prireditev. Pa vendarle se je iz telovadnice na najbližji grič nad vasjo napotilo pet skupin po dva ati trije tekmovalci, ki so si morati poiskati pot v gozdu do prve kontrolne postojanke. Od tam so se udeleženci orienteeringa morali prebiti do velikega vinograda, nadaljevati pot v veliko dolino med Repničem in Zgonikom, potem pa se usmeriti na pot proti Volniku in se nato vračati v Zgonik. Prva skupina je določeno pot prehodila v poldrugi pri, druga skupina je pripešatila z desetminutno zamudo, ostali pa so prispeti na cilj še kasneje. Prireditelji so potem vsem udeležencem orienteeringa v zgoniški telovadnici podeliti priznanja in pokazali videofilm o njihovih podvigih med dopoldansko hojo po gozdu in dolinah. INTERVJU / SZ SLOGA OD LETOS BOGATEJŠE ZA DVA MLADA STROKOVNJAKA Z rimskega Isefa poklicna trenerja iz domačih logov Kraško društvo posveča precejšnjo pozornost lastnim kadrom m Odbojkarskodruštvo Sloga se je letos okrepilo z dvema novima trenerjema, ki sta pred kratkim dokončala študij za telesno kulturo ISEF v Rimu. To sta Mario Gač in Branko Sain, ki sta takoj po povratku v Trst začela s polno paro njuno novo delo (ki pa je postalo zdaj že njun pravi poklic). Mario skrbi zdaj za vse moške mladinske ekipe pri Slogi, trenira in igra v društveni članski ekipi, ob tem pa je s Frankom DrasiCem odgovoren za deželno reprezentanco dečkov. Branko pa trenira mladinke (ki bodo tudi nastopale v 1. diviziji) in narašCajnice pri Bregu in ekipo deklic (2. divizija) pri Sokolu. Zjutraj pa redno opravlja uradniško delo pri ZSSDI. Kdaj sta začela študirati v Rimu? Kako sta se tam znašla? SAIN: Začelo se je novembra ’89, pred tremi leti, ko smo prvič odpotovati v Rim. Moram reči, da je bil prvi stik z mestom kar travmatičen. Z nekim znancem sva bila zmenjena, da naju ob prihodu v Rim pride iskat na postajo in naju pelje do najinega novega stanovanja. Spremil naju je na avtobusno postajo, kjer sva z vsemi kovčki stopila na avtobus, najbolj poln v mesti, št. 64 (proga postaja Termini -bazilika Sv. Petra). Pride- Mario Cač mo do penziona Flora, kjer nas znanec tudi pozdravi. Midva pa se seveda najprej pozanimava, koliko stane ena' soba-. Odgovorijo nama, da 25.000 lir na dan brez hrane, kar je bilo za najine žepe občutno preveč. Tako sva morala sama iskati po raznih oglasih v časopisih in po telefonu možna stanovanja. Po večurnem iskanju sva le dobila stanovanje' blizu železniške postaje. Bilo je sicer daleč od šole in v grdi in nevarni coni, a je bilo vsaj poceni. CAC: Sam študij je razdeljen na tri letnike. Osebno študija še nisem dokončal-, manjkata mi še en izpit in priprava teze. SAIN: Sam pa sem s študijem končal. Diplomiral sem s tezo o športu v Trstu od 1860 do danes.To je nekakšen pregled važnih političnih dogodkov, ki so vplivali na razvoj športa v Trstu, skušal sem predstaviti jazvoj itd. in slovenski šport v Trstu, njegov pomen za mesto in podobna vprašanja. Kako sta se odločila za ta študij, glede na to, da v perspektivi ne nudi veliko poklicnih možnosti? SAIN: Moram reci, da je tu odigralo važno vlogo društvo, ki me je za to navdušilo in na tej poti tudi spremljalo. Res je, da trenutno ni velikih možnosti za zaposlitev v šoti kot profesor telesne vzgoje. Računam pa tudi na druge možnosti, ki mi jih ta izobrazba odpira: predvsem trenerstvo, organiziranje in upravljanje društev ipd. GAČ: Društvo pa nama ni nudilo samo neke moralne podpore, ampak nama je dalo na razpolago tudi štipendijo, ki nama je še kako priška prav. V zameno pa sva pogodbeno vezana na društvo za pet let. Tudi to pa je pomembno, saj sva tako imela po študiju že zagotovljeno prvo delo. Branko Sain Kako ocenjujete današnje stanje trenerskih .kadrov naših društev? CAC: Nedvomno se čuti pomanjkanje domačih trenerjev. Zato se društva večkrat odločajo za italijanske trenerje ati za trenerje iz Slovenije. Pozabljamo pa, da posebno pri mlajših ni zadosti piljenje tehnike, da zgradimo dobro ekipo. Dober trener mora biti tudi pedagog. Domači trener živi morda v isti vasi kot otrok, ga pozna, pozna družino, razne probleme itd. SAIN: Strinjam se, da se »tuji« trenerji ne obne-sejo predvsem zaradi (neke) človeške komponente. Zaradi drugačne mentalitete recimo ne znajo interpretirati nekega dogodka, kot ga nekdo iz domačega okolja. Poudaril pa bi, da so predvsem društva kriva za tako situacijo, ker zanemarjajo ta problem-in ne skrbijo za obnavljanje lastnih trenerskih kadrov. Kakšne so po vašem perspektive zamejskega športa? SAIN: Pri upravljanju društev. Dejstvo je, da je pri nas vedno manj otrok. Pri nas ni mogoča nobena selekcija. Nujno moraš sprejeti vse, ki pridejo v telovadnico, še več. Prepričevati moraš otroka in starše, naj pride trenirat. Nujna pa je neka oblika sodelovanja med društvi. Omenil bi vzorno politiko sodelovanja, ki jo je Sloga začela pred leti s Kontovelom, Bregom, Sokolom in nazadnje z 01ympio. Treba je programirano zgraditi neko piramido, ki bo na vrhu imela moCno ekipo, ta pa bi smela povzročiti podiranja drugih ekip.Jasno je, da vsako društvo vsaki dve leti ne zmore zbrati 12 igralk. Zato če bo torej vsakdo kopal samo na lastnem vrtičku, ne bo zraslo nič. ANDREJ MAVER - Predavanje o Islandiji V okviru svoje kulturne dejavnosti nadaljuje SPDT z nizom predavanj o planinski in naravoslovni tematiki ter spoznavanju tujih krajev in dežel, ki privlačujejo zanimanje in vedoželjnost članov. Pred kratkim se je ž daljšega potovanja po Islandiji, najsevernejše otoške države Evrope, vrnila profesorica Katja Kalc, ki si je med obiskom te daljne dežele napolnila torbo z diapozitivi in si nabrala bogate izkušnje in spoznanja o krajih, ki jih je obiskala. SPDT je zato povabilo prof. Katjo Kalc, da posreduje svoje vtise in doživetja tudi članom in prijateljem društva, ki radi obiskujejo taka zanimiva predavanja. Prof. Kalčeva se bo predstavila v društvu v četrtek, 19. novembra, in sicer v Gregorčičevi dvorani, z začetkom ob 20.30. (L.A.) V Benečiji oživili planinarjenje Po daljšem premoru neorganizirane dejavnosti so v Benečiji ponovno oživeti planinarjenje. Zanj je pokazala posebno zanimanje večja skupina mladih, ki so smatrali za umestno, da tej dejavnosti zagotovijo organizirano obliko. Nastalo je slovensko planinsko društvo iz Nediških dolin, ki so ga imenovali “Planinska družina Benečije” in bo svoj sedež imelo v “Suberjovi oštariji” v Nokulah v Občini Speter. Sicer o ustanovitvi takšnega planinskega društva je v teh krajih tekla beseda že dobro leto. Prebroditi je bilo treba marsikatero težavo in premagati ničkotiko dvomov. Ob koncu pa so vendar našli skupni jezik. Tako so se prejšnji konec tedna zbrati v Nokulah, kjer so zasnovali planinsko družino, ki hoCe biti povsem samostojna in kot sami potrjujejo se ne bo vključila “v nobeno politično, ekonomsko ali drugo oiganizacijo”. Odprta pa bo vsem Benečanom, ki ljubijo gore. Na špetrskem srečanju so se dogovorili tudi o kratkoročnem programu, ki ga mislijo uresničiti. Pozornost bo namenjena predvsem hoji v gore, ob tem tudi družabnosti in klubskih večemov ne bo manjkalo. Zamislili so si delo po skupinah, kar bi tudi prispevalo, da bi bila dejavnost beneških planincev še uspešnejša, saj nameravajo ustanoviti alpinistično, smučarsko, speleološko in druge interesne krožke. V namenih prirediteljev je tudi stalno sodelovanje s sorodnimi planinskimi skupinami v Sloveniji in Italiji in to v duhu prijateljstva in sodelovanja, ki je značilno za ljudi, ki ljubijo gore. Da bi lahko udejanili vse zastavljene cilje je potrebno, da se v planinsko družino vpiše čimveč ljudi, saj je to predpogoj za vsebinski in finančni uspeh pobude, ki se pridružuje številnim drugim, ki bogatijo stvarnost Slovencev iz videmske pokrajine. (R.P.) ____________NAMIZNI TENIS / NA TREH TURNIRJIH ZA MLAJŠE KATEGORIJE Krasove igralke in igralci dosegli nekaj dobrih rezultatov v Perugii in Trstu Konec tega tedna čaka krasove namiznoteniške igralce še nastop na deželnem tekmovanju za trofejo Alda Piciulina v Gorici - Za Kras bo nastopilo 16 igralcev V predahu ekipnega prvenstva so biti krasovi namiznoteniški igralci zaposleni z veC individualnimi preizkušnjami. Konec prejinjega tedna je bil v Perpggi drugi . vsedržavni kvalifikacijski turnir tretjekategor-nikov. Barve Krasa so zastopali Katja in Vanja Milič, Erika Radovič, Ivana Stubelj in Marjan Milic. V močni konkurenci se je Katja Mitič, ki spada v starostno kategorijo mlajših pionirk uvrstila od 5. do 8. mesta, kar ji bo omogočilo tudi • nastop na prihodnjem turnirju absolutne kategorije. Mlada krasovka je dosegla ta uspeh z odlično igro proti vrsti starejših in izkušenejših igralk. Kot zmagovalka skupine je odločno nadaljevala z njej lastno borbeno igro tudi v kvalifikacijski skupini, kjer izidi nekaterih setov spominjajo na rezultat bogate rokometnih tekem z velikim številom golov (K. Milič -Conciauro 21:16, 27:29, 21:18; K. Mitič - Cannil-lo 11:21, 29:27, 21:18). V Četrtini finala jo Je zaustavila šele Sicilijanka Saiu z izidom 2:1. Vanja Milic je bila po tekmovanju skupin druga, v kvalifikacijskem delu pa je naletela na Conciaurovo, ki jo je izločila iz nadaljnjega tekmovanja. Prizadevna mlajša krasova pionirka, ki je bila na prejšnjem trurniru v Vastu med osmerico se je morala v Peruggi zadovoljiti z uvrstitvijo med 32. Isto usodo je doživela tudi borova igralka Lara Posega. Filipasovo varovanko Katja Milič je premagala kasnejša finalistka Airagijeva. Ostali krasovi predstavniki se niso prebiti iz predkvalifikacijske skupine. Vendar so po besedah trenerja Matjaža Šercerja igrali dobro in je njihov nastop pohvalil. DEŽELNI TURNIR TRETJEKATEGOR-NIKOV V TRSTU Sedem mlajših kraso-vih igralcev, ki se nahajajo na deželnih lestvicah ali pa še niso kvalificirani, se je udeležilo prvega deželnega turnirja, ki ga je izvedel tržaški klub Fincantieri. Za naše fante in dekleta, ki so šele na začetku igralske poti je bil turnir pomemben dogodek predvsem za pridobivanje prepotrebnih tekmovalnih izkušenj. Zelo Erika Radovič in Vanja Milič med dvojicami NOGOMET / NAJMLAJSI Z neodločenim izidom Mladost še naprej vodi Pri mladincih uspeh Zarje dobro so se zlasti odrezale deklice, med katerimi je zmagala Nataša Milic (Kras). Spodbudno pa je'tudi 5. mesto Irene Rustja, 6. Nine Milic, in 8: Ketty Furlan. Manj športne sreCe so imeli krasovi fantje (Meter Santini, Gorazd Milič, Jani Grom), saj je bila moška konkurenca izredno številčna, naši mlajši pionirji in naraščajnik pa so se morali spopadati z bolj izkušenimi nasprotniki. POKRAJINSKI TURNIR ZA STAREJŠE IN MLAJŠE PIONIRJE Pokrajinski namiznoteniški- komite je 5. novembra na tržaškem sejmišču izvedel zanimivo pobudo: turni): za mlajše in starejše pionirje. Pobuda je zanimi- NAJMLAJSI MLADOST - MON-FALCONE 3:3 (2:1) STRELCI: Gorjan, .Flo-renin, M. Ferletič. MLADOST: D. Devetak, Sergo, Prinčič, Mk. Petejan, Gorjan, Jelen, D. Ferletič, M. Devetak, M. Ferletič, Florenin (Dav. Devetak, Moro, Cotič, Mt. Jarc, Cemic). Po šestih zaporednih zmagah, so v.8. rednem kolu mladi Doberdobci naleteli na izredno trd oreh, precej trši od pričakovanega, saj moštvo iz Tržiča na lestvici precej zaostaja. V Doberdob pa so gostje prišli z okrepitvami, tj. z igralci, ki so sicer člani tega kluba, vendar običajno igrajo na višji ravni. Taka poteza kluba z Laškega verjetno ni najbolj poštena, kajti podobni primeri lahko povsem potvorijo konCne uvrstitve. Zal pa smo proti takim pojavom povsem brez moči, kajti nogometna zveza to dovoljuje; zato je potrebno na take primere računati tudi v bodoče. Upati je le, da se ne bo to dogajalo izključno v tekmah z Mladostjo. Kakorkoli že, pa je bila sobotna tekma nedvomno ena najlepših in najbolj borbenih, kar smo jih videli v tem prvenstvu. To pa nedvomno predstavlja tudi pozitivno plat, kajti prelahke zmage s pogostimi igrami ”maCke z mišjo" rade uspavajo in tudi kvalitete moštva verjetno ne izboljšajo. Kljub vsemu so naši dokazati, da si vrh lestvice povsem zaslužijo in so večidel srečanja bili boljši nasprotnik na igrišču. Gol so naši sicer prejeli že v prvi minuti, kar pa jih ni niti malo zmedlo in so goste razmeroma hitro ujeli in prehiteli. V drugem polčasu so vodstvo, še povišati na 3:1, pakar pa je prišla na dan utrujenost in gostpm je uspelo doseči dva gola prav v zadnjih minutah. V prihodnjem kolu Mladost gostuje pri moštvu Aris iz Tržiča. Tekma bo v soboto, 14.11. ob 15:30 na igrišču v Ul. 1. Maggio. (Viti Prinčič) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Romana - Sanroc-chese 1:2, Pro Romans -Mossa 1:1, Lucinico -Pieris 0:2, Corno - Sta-ranzano 6:1, S. Sergio -Gradese 0:1, Opicina -Aris 7:1, Isontina - S. Marco 5:0; zaostala tekma 5. kola: Opicina -San Marco 5:1. LESTVICA: Mladost 13, Mossa 11, Isontina 10, Pieris 9, Monfalcone e itd. va v toliko, ker sta ti dve kategoriji prikrajšani glede števila tekmovanj. •Priložnosti za nabiranje izkušenj najmlajših v mladinski kategoriji seveda ni zamudilo niti zgoniško društvo, ki se je predstavilo s petimi igralci. V konkurenci, ki je bila ista kot na kvalifikacijskem deželnem turnirju so se mladi krasov-ci izkazali: zlato ža 'Gorazda Milica in Natašo Milič ter drugo mesto Nine Mitič, četrto mesto Janija Groma pri najmlajših in peto do šesto mesto med starejšimi pionirji za Petra San-tinija. Igralce Kasa pa čaka 15. in 16. t.m. še eno pomembno deželno "tekmovanje. Trofeja Alda Piciulina v Gorici, kamor je Kras že prijavil 16 svojih elanov. (J.J.) MLADINCI SAN CANZIAN -JUVENTINA 2:1 (1:0) STRELEC ZA JUVEN-TINO: Ferfolja iz enajstmetrovke. JUVENTINA: Peric, Trampuš, Peteani, Romano, Zanier, Florenin (Ripa), P. Gergolet, Dario, Brumatti, T. Gergolet, Marvin (Ferfolja). Naši so biti že od vsega začetka v napadu in so tudi zamudili nekaj priložnosti za gol. Gostitelji pa so dosegli svoj zadetek z avtogolom, ki so ga zagrešiti naši. V drugem polčasu j.e Juventina še bolj poostrila tempo in ustvarila še veC priložnosti za zadetek, toda jih ni znala izkoristiti. Domačini pa so povečali izid na 2:0 po nesporazumu v obrambi gostov, ki so dali častni zadetek štiri minute pred koncem po zaslugi Ferfolje iz enajstmetrovke. DON BOSCO - ZARJA ADRIAIMPEK 2:3 (1:1) STRELCA ZA ZARJO Vrše 2, Giacca ZARJA ADRIAIMPEK Liuzzi, Švara, Kralj, Neri Maggi, Giacca, Guglioso Kocman, Jurincich, Genti-le, Vrše, la Guarente, 13 Grgič, 13 Ražem. Po dveh zaporednih porazih je zarjanom uspelo premagati skromno ekipo Don Bosca. Gostitelji so povedli že po uvodnih minutah, ko pa so ostali z igralcem manj, je našim uspelo stanje ize-naCiti.V drugem polčasu je Vrše povečal izid na 2:1, Giacca pa dosegel še tretji zadetek. Igra se je razživela in celo postala groba, tako da je sodnik imel nemalo dela in pokazal kar dva rdeča in več rumenih kartonov. Naposled je našim nogometašem le uspelo ohraniti minimalno vodstvo do konca tekme in osvojiti dragoceni točki, (d. gr.) ZAČETNIKI SOVODNJE - NATTSO-NE 0:0 SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, Figelj, Zanier, Pavšič, Bruni (Monti), Bagon, D. Tomšič (R. Tofnšic), Todde, Piras. Po nekaj zelo visokih porazih so Sovodenjci tokrat bolje igrali in tudi zaslu-eno osvojili prvo prvenstveno točko. Naši so tudi imeti nekaj apri-ložnosti za zadetek, toda jih niso znali izkoristiti.V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni do izključitve igralca gostujoče ekipe. (A. Pavšič) KOŠARKA / DEŽELNI KADETI Brežani z dobro igro v obrambi premagali miljski Dino Conti DEŽELNI MLADINCI RICREATORI - CICI-BONA 90:81 (45:36) CICIBONA: Punis 2, Korošic, Rudež 15 (5:6), KrižmanCiC 4, B arini 17 (7:8), I. Bajc 26 (4:6), Umer 2, Škabar 13 (1:3), E. Bajc 2 (0:4); trener Jogan. PM: 17:27. SON: 15. 3 T: I. Bajc 2, Barini 2. Počakati je bilo treba šele četrto kolo, da srno lahko bili priča nekoliko bolj učinkoviti igri mladincev Cicibone, ki so se proti ekipi Ricrea-tori dalj časa enakovredno borili. Treba je sicer priznati, da je bil tekmec očitno šibkejši napram dosedanjim nasprotnikom in da bi se lahko naši mirno dokopali do zmage. (V.J.) DEŽELNI KADETI Dinoconti Milje -Breg 77:80 (39:40) BREG. Kocjančič 4 (3:4), Koren.13 (3:6), Pro 18 (1:4), Gobbo 16 (4:9), Mingpt, Bandi 10 (4:6), Klabjan 13 (3:5), Canziani, Malalan 5 (0:1). Bregovi kadeti so v svojem krstnem nastopu v gosteh premagali vrstnike miljskega Interja po štiridesetih minutah napete in vseskozi izenačene borbe in tekmo osvojiti ravno 15 sekund pred iztekom, Čeprav so v sredini drugega polčasa zanesljivo vodili za 9 točk. Naj povemo, da so bili Brežani tokrat vsi vredni pohvale za prikazano igro v obrambi. Posebne omembe sta tokrat vredna Pro, ki je bilo zelo natančen v napadu in pa Koren, ki je zelo uspešno celo tekmo pokrival nasprotnikovega najnevarnejšega igralca. (Cancia) ŠPORT Četrtek, 12. novembra 1992 KOŠARKA / PRED SREČANJEM MED SLOVENIJO IN ITALIJO Slovenija kompletna proti novim azzunom Rusconi kapetan močno pomlajene reprezentance LJUBLJANA Dvorana Tivoli bo jutri ob 19.30 uri prizorišče meddržavne košarkarske tekme med Slovenijo in Italijo, v soboto pa se bosta selekciji pomerili Se v Mariboru (dvorana Tabor, ob 20.05). Naši najboljši igralci se že od ponedeljka pripravljajo v Ljubljani, vCeraj se je moštvu priključil še Teo Alibegovic, danes pa naj bi treniral še kapetan Jurij Zdovc, ki je med tednom (torek) igral v francoskem prvenstvu. Slovenska reprezentanca bo tako v obeh tekmah nastopila v najboljši zasedbi, medtem ko bo italijanski selektor Alessandro Gamba, kot že rečeno, “igral" brez nekaterih najboljših. Za Italijo bodo proti Sloveniji nastopili Abbio, Cantarello, Coldebella, Peroni, Moretti, Myers, Niccolai, Pessina, Pilutti, Rossini in Rusconi, manjkali bodo torej Riva, Brunamonti, Magnifico in Slovenec Pucka, ki ima zdravsteve težave (pretirana rast). V Sloveniji se bo Italija tako predstavila v mlajši zasedbi, pričakovati pa je, da se gostje kljub temu ne bodo odpovedali “njihovi" igri, torej Agresivnosti v obrambi 91 Šablonskemu napadu. Sef italijanske selekcije Pfi nas bo Cesare Rubini, za zahodne sosede pa bo nastopil tudi temnopollti Carlton Myers, ki pa je rojeni Italijan Tudi za najboljše košarkarje apeninskega polotoka bosta obe tekmi lepa priložnost, da poravnajo veCne raCune z ekipami iz prostora nekdanje skupne države. Novi kapetan italijanske reprezentance bo Stefano Rusconi. Gre za najmlajšega košarkarskega reprezentančnega kapetana v zgodovini italijanske košarke. Oktobra je dopolnil 24 let, vsi pa ga imajo za naslednika slavnega Dina Menghina. Skupaj s KukoCem igra pri Benettonu, v povsem prenovljeni italijanski reprezentanci pa je ob Coldebelli in Niccolaiju edini elan reprezentance, ki je povsem razočarala na kvalifikacijah za OI v Barceloni in izgubila tudi tekmo s slovensko reprezentanco. Selektor Slovenije Zmago Sagadin na drugi strani pričakuje dve dobri tekmi, ki naj bi potrdili pravilno usmerjenost in delo z najboljšimi v članski konkurenci. Žal bodo po dogovoru manjkali igralci Optimizma Postojne, kljub temu pa bosta oba nastopa že uvod v priprave za EP prihodnje leto v Nemčiji. Grki in Madžari igrali brez gola Švedi zmagali tretjič zapored V okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu 1994. leta so bile vCeraj tri tekme, na katerih pa so merila moCi moštva, ki nimajo veliko možnosti, da bi si zagotovila pot v ZDA. V tekmi 3. evropske skupine sta v Tirani Albanija in betonska igrali neodločeno 1:1 (0:1). Po samih treh minutah igre so gostje povedli po golu Aleksejenka, Albanci pa so izenačili v 24. minuti drugega polčasa po zaslugi Kepe. Vrstni red 3. skupine (v oklepaju število odigranih tekem): Irksa (3) in Litva (5) 5, Severna Irska (3), Španija (3) in betonska (6) 4, Danska (3) in Albanija (5) 3. Švedska je v svojem tretjem nastopu v 6. skupini tretjič zmagala. Tokrat je v Tel Avivu pred 50.000 gledalci s 3:1 (1:1) premagala Izrael. Švedi so povedli v 36. minuti (strelec je bil Limpar), a gostitelji so par minut pred iztekom polčasa izenačili z Baninom. Odločilna zadetka sta v drugem polčasu dosegla Dahlin (58.) in Ingesson (75.). Vrstni red 6. skupine: Švedska (3) 6, Bolgarija (2) 4, Avstrija (2) in Francija (2) 2, Izrael (2) in Finska (2) 0. V soboto je tekma med Francijo in Finska. V Solunu je Grčija gostila Madžarsko. Tekma se je končala brez zadetka. Vrstni red 5. skupine: GrCija (3) 5, Rusija (2) 4, Madžarska (3) 3, Islandija (4) 2, Luksemburg (2) 0. V tej skupini bi bila morala nastopiti tudi Jugoslavija, ki pa je bila, kot znano, izključena iz prvenstva zaradi sankcij OZN. V prijateljski tekmi na nevtralnem igrišču v predmestju Parizu (kjer povečini prebivajo portugalski zdomci) pa je nogometna reprezentanca Portugalske premagala Bolgarijo z 2:1 (2:1). Vsi trije goli so padli v prvem polčasu, bili pa so tudi prave mojstrovine. Najprej je bil za Portugalce v 17. minuti uspešen Semedo, v 30. minuti je izenačil Balakov, končni izid pa je le tri minute kasneje iz enajstmetrovke postavil Oceano. Tekma je bila zanimiva, Čeprav sta manjkala dva najbolj reprezentativna igralca: Futre pri Portugalcih in Stojckov pri Bolgarih. Kot znano, igrajo Portugalci v isti kvalifikacijski skupini za SP kot Italijani. t NBA / PRVENSTVENI PLES SE JE ZAČEL RALLY / DIRKA PO KATALONIJI Ze takoj na začetku presenetljiv poraz prvakov iz Chicaga LOS ANGELES - v Minih Združenih drža-Ah se je konec prejšnjega edna pričelo najbolj c]n.an°. finančno bogato, ikovito in seveda kvali-e no daleč najboljše *°Sarkarsko prvenstvo, ki sami Američani imajo nrvSVetovno košarkarsko in nnStV0' Mimo novosti zafLresenefijivih novic v vrsuT ^enutku (v prvi Maeic IT"1 odst°P Larri, Johnsona ter Sferni™ zadnjih 5veT8°V r.h^UVeti sezon, ostSh§0 Bulls°v. Glede nimo nekaT? Pa naj ome" TnRnaiJ^ohvosti. BERT^oN kot CHAM-obenem ' Naib°gatejši a koSark™ najboljši Mirt,, i t na svetu niel .J°rdan ima vse S6"6 1Zenaciti rekord n! naga Wilta g»na> ko je v žannrpri ar sedemkrat tikonSv08^11 Jovo-pS 0 ,Sega strelca že seSf' J°rdan )o lani naihS °Svojil naslov pSTrstrelca. po soliH dVeb tekmah pa že Z,dn° vodi na lestvici + 35J 6V S 64 toCkami (29 STar?R?VIC ,SUPER-Prvr 26 V inskem Prvenstvu je Dražen etrovic stopil v igrr,red'e’ Sat le s sijajno ekin P^1C P0Peijal svojo Po New Jersey Nets v °ff\ Latos je trdno ; °Cen izboljšati lanske Jf®.’ v prvih dveh tekmah pa ]e igral takole: New sey - Philadelphia : 40 S?Ut* 27 točk, 9:18 v asr 8:8 Prosti meti, 3 žog t?ce in 3 odbite 8e. New Jersey - Miami Thompson (desno) se na prvi tekmi ni izkazal (AR) : 42 minut, 22 točk, 9:19 v metu, 3:4 p.m., 3 asistence in 2 odbiti žogi. DIVAC PROTAGONIST: Visoki Vlade je na najboljši naCin pričel letošnjo sezono. Lakersi so v mestnem derbiju zmagali za dve točki razlike, sam pa je igral kar 37 minut. IZIDI 1. KOLA: New York - Atlanta 106:94, Chicago - Cleveland 101:96, New Jersey -Philadelphia 114:111, Miami - Orlando 100-110, Minnesota - Boston 92:113, Milvvaukee -Detroit 86:81, VVashington - Charlotte 119:126, Golden State -Utah 129:114, Seattle -Houston 111:94, LA Lakers - LA Clippers 114:112, San Antonio -Sacramento 106:114. IZIDI 2. KOLA: Houston - Seattle 85:89, Philadelphia - New York 85:89, Detroit - Indiana 89:87, Orlando VVashington 103:98, New Jersey - Miami 94:106, Utah - Dallas 122:106, Atlanta - Chicago 100:99, Golden State - Minnesota 121:119, Boston Milvvaukee 88:124, LA Clippers - Phoenix 105:111, San Antonio -Denver 121:125. Za Carlosa Sainza najslajša zmaga, Kankkunen drugi LLORET DE MAR (ŠPANIJA) - Španski pilot Carlos Sainz na toyoti celica je osvojil prvo mesto na rallyju po Kataloniji pred trikratnim svetovnim prvakom Juho Kankkunenom, ki je prav na zadnji etapi poskrbel za lep podvig. Finec je namreč odšCipnil zmagovalcu kar 25 sekund. Dobro se je odrezal tudi Italijan Alessandro Fiorio na lancii delta hf, ki je prav na zadnji etapi prehitel Armina Schvvartza in osvojil končno Četrto mesto. “Osvojiti prvo mesto na španskem rallyju je zame, kot osvojiti naslov prvaka. Za to dirko sem se temeljito pripravil, saj sem se želel izkazati pred svojim občinstvom.” KONČNI VRSTNI RED Španski pilot vodi no lestvici zo SP RALLVJA PO KATALONIJI: 1. Sainz (toyota celica) 6.21’13“, 2. Kankkunen (lancia martini) po 36“, 3. Aghini (lan- cia martini) po 1’32“, 4. Fiorio (lancia agip) po 6’26“, 5. Schvvartz (toyota celica) in Puras (lancia charro) po 8’30“. LESTVICA ZA SP: 1. Sainz 124 točk, 2. Kankkunen 122; Auriol 121, 4. Biasion 52, 5. Delecour 45. KOŠARKA / MESSAGGERO Kovati: “Pogodba z Kadjo zapade šele leta 1995...“ NOGOMET / TRENERSKA BORZA Gigi Maifredi prevzel trenersko mesto pri Genoi RIM - “Ce Radja želi oditi, bo moral najprej počakati, da mu zapade dogovor z nami, to je leto 1995. Mi se mislimo dogovora držati, “ je vCeraj Časnikarjem dejal predsednik rimskega košarkarskega društva Angelo Rovati.VeC časopisov je namreč pisalo, da hrvaški košarkar želi zapustiti rimski klub in poskusiti srečo v ameriški NBA, Čeprav bi v treh letih v Rimu zaslužil kar Čedne denarce, to je 6, 8 milijonov dolarjev (približno 9 milijard lir). “Radja je potožil, da moštvo ni konkurenčno. Jaz pa trdim, da je zelo kakovostno, predvsem glede italijanskih igralcev in v kratkem bomo rešili tudi vprašanje drugega tujca, “ je še nadaljeval, dokaj polemično, Rovati. Glede drugga tujca je konkurentov pri Messaggeru kar precej. Od treh Američanov ima največ možnosti, da obleče rimski dres veteran Elvis Rolle (35 let), Čeprav bi bila za ekipo “tehnično zanimiva" tudi Mike Reddick in Randy Breuer. Tu je še Kenny Barlovv, ki pa “stane" 650.000 dolarjev. GENOVA - “Moram priznati, da smo še v torek popoldne razmišljali, kako bi najeli Ottavia Bianchija, ko pa mi je rekel, da se je odločil za Napoli, smo nemudoma stopili v stik z Gigijem Manfredijem. Pomislili smo, da je ta trener kot nalašč za nas, saj je on zagovornik odprte conske igre, pravega spektakla, kar je še kako všeC navijačem, “ je vCeraj dejal predsednik Genoe Aldo Spinelli. Kot je znano, je zaradi slabih rezultatov trener Bruno Giorgi odstopil. Naj omenimo še, da bo Maifredi za eno leto prejel kar 700 milijonov lir. Gigi Maifredi, 45 let, si je še kako želel spet trenirati. Možnost je torej dobil pri Genoi. "Trener brez dela na igrišču je izgubljen. Po izkušnjah pri Bologni in Juventusu mi je nogomet nekoliko presedal. Zadnje Čase pa sem spet začutil slo po nogometu in zato sem tudi takoj sprejel trenrsko mesto pri tako slavnem društvu, kot je Genoa. Z nogometne borze pa je še prišla vest, da je Udinese kupil igralca Interja Desiderija RUBRIKA Hokejska alpska liga: neodločeno na Jesenicah BENETKE - V zaostali tekmi 19. kola hokejske alpske lige sta na Jesenicah domače moštvo in Asiago igrala neodločeno 6:6. Jeseničani jih sed v vodstvu, saj je Italijanom uspelo izenačiti sekundo pred koncem tekme in tako osvojiti točko. OSTALI IZIDI: Gardena - Fiemme 6:5, Lion Milan - Alleghe 5:5, Varese - Fassa 6:1, Branico - Bolzano 4:8, Innsbruck - Feldkirch 3:4, Klagenfurt - Graz 3:5, Villach - Zeli Am See 6:3. LESTVICA: Lions Milan 32, Graz 29, Villach 28, Zeli Am See 26, Alleghe in Feldkirchen 25, Bolzano in Asiago 24, Jesenice in KAC 20, Innsbruck 16, Branico 13, Varese 12, Gardena 10, Fiemme in Fassa 6. DANAŠNJE KOLO: Jesenice - Gardena, Branico - Fassa. V SOBOTO (14. t.m.): Gardena -Alleghe, Bolzano - Zeli Am See, Fiemme -Asiago, Jesenice - Graz. V NEDELJO (15. t.m.): Innsbruck - Varese. Danes v La Coruni Deportivo - Milan MILAN - V La Coruni se bosta drevi ob 21. uri v prijateljski tekmi spoprijela vodilna na lestvici španskega in italijanskega nogometnega prvenstva, domači Deportivo in Milan. To srečanje bi moralo biti v soboto, na željo Milanovega trenerja Fabia Capella pa so to tekmo anticipirali na danes, kar je pri španskem društvu sprožilo val protestov. Vodstvo Deportiva je namreč že natiskalo vstopnice za današnji datum. Capello ima za današnjo tekmo na razpolago naslednje nogometaše: Antoniolija, Bobana, De Napolija, Dionigija, Gambara, Gullita, Massara, Navo, Rossija, Simoneja, Sadottija, Tassottija, Traverso, Van Bastna in Zappello. Tekma se bo pričela ob 21: uri in jo bo neposredno prenašala televizija Italia 1. Triestina najela La Roso in Donatellija TRST - Triestina se je kaj kmalu znašla na “novembrski nogometni borzi" in je najela La Roso (Lecce) in Donatellija (Lucchese). Tržaški klub se je tudi v prejšnjih sezonah potegoval za La Roso, ki naj bi tako letos znatno okrepil napadalno vrsto. Donatelli je Ze nastopal pri Triestini, ko je nastopal v najmlajših kategorijah. Tržaški klub sedaj Čaka, da bi odstopila nekatere nogometaše, kot so Pasqualini, Trombetta in Marino, medtem ko je Pace že odpotoval v Sirakuze. Tenis v Antvverpnu: VVashington izločen ANTVVERPEN - 2e v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Antvverpnu (nagradni sklad 1.100.000 dolarjev) je nosilec št. 5, American VVashington izgubil proti Nizozemcu Nijssonu s 6:3, 6:7, 6:7. OSTALI IZIDI 1. KOLA: McEnroe (ZDA) -Wuyts (Bel) 6:2, 6:2, Stich (Nem) - Bruguera (Sp) 7:6, 3:6, 7:6, Markuš (Arg) - Muster (Av) 6:3, 7:6, Courier (ZDA) - Connors (ZDA) 6:3, 6:3, Korda (CSFR) - Jones (ZDA) 6:3, 6:2,. IZID 2. KOLA: Krajicek (Niz) - Connell (Kan) 6:3, 6:4. V Moskvi favoriti brez zastojev MOSKVA - Na mednarodnem teniškem ATP turnirju v Moskvi (nagradni sklad 350.000 dolarjev) so favoriti v 1. kolu zmagali. IZIDI: Pioline (Fr) - Antonich (Av) 6:2, 6:4, Hlasek (Svi) - Tarango (ZDA) 6:3, 7:5, Vheaton (ZDA) -Jonsson (Sve) 6:7, 6:0, 6:2, Reneberg (ZDA) -Dzelde (Lit) 6:2, 6:3, Cerkasov (Rus) - Poljakov (Ukr) 6:3, 6:4, Steeb (Nem) - Carlsen (Dan) 6:4, 6:3, Schapers (Niz) - Kuhnen (nem) 7:5, 2:6, 7:5, Zdcke (Nem) - Grabb (ZDA) 7:5, 6:4. Zaradi smrti očeta Skansija ne bo na klopi za Ali star game TREVISO - Pero Skansi ne bo mogel voditi selekcije italijanske lige na Ali star game v jutri v Madridu, ko bo igrala proti podobni španski selekciji. Vzrok za odpoved je nenadna smrt Skansijevega oCeta. Namesto Skansija bo na trenerski klopi sedel Ettore Messina, trenerja Knorra iz Bologne, ki se bo tako pridružil Albertu Bucciju. Messina je lani s Knorrom zasedel tretje mesto v italijanskem prvenstvu, Bucci pa je bil s Scavolinijem dragi. Zanimiv pa je tudi podatek, da sta Messina in Bucci skupaj že sedela na trenerski klopi, in sicer leta 1981, ko sta z bolonjskim Virtusom osvojila prvo mesto. Selekcija najboljših igralcev italijanskega košarkarskega prvenstva bo v Madrid odpotovala danes popoldne z milanskega letališča. Maradona ima še probleme Vse kaže, da se pojavljajo novi problemi v zvezi z bančnim jamstvom za plačilo 4, 5 milijona dolarjev, ki bi jih moral španski prvoligaš Sevilla plačati Napoliju za argentinskega nogometaša Diega Maradono. Zataknilo se je v španski podružnici Bance di Roma, ki ni »odobrila« nakazila. Omenjene so nekatere »težave«, ki naj bi jih rešili že jutri. Četrtek, 12. novembra 1992 NOVICE Koroška protestira proti novi jedrski elektrarni na Hrvaškem CELOVEC - Koroška je vznemirjena zaradi načrtov Hrvaške, ki baje načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne na otoku Vir pri Zadru. Številne koroške organizacije in skupine, ki se borijo proti jedrskim elektrarnam v prostoru Alpe-Jadran, so uradno protestirali proti najnovejšim načrtom Hrvaške. Istočasno so na informativnem razgovoru s koroškim deženim glavarjem Christofom Zer-nattom ponovili zahtevo, naj Koroška in Avstrija pomagata Sloveniji in tudi Hrvaški pri izstopju iz jedrske energije. Pri Velikovcu nastaja industrijski park s 1000 delovnimi mesti VELIKOVEC - Blizu Velikovca ob avtocesti Dunaj - Celovec nastaja velik industrijski park, ki naj bi v končni fazi zagotovil stalno zaposlitev 1000 delavcem. Prvi interesent, ameriško podjetje Automated Label Systems, ki je specializirano na predelavo umetnih snovi, je že podpisalo pogodbo. Podjetje želi v prvi fazi zagotoviti 50 delovnih mest, v končni pa skoraj 90. Letni promet pa naj bi znašal okoli 500 milijonov šilingov. Dežela Koroška bo umestitev ameriškega podjetja na Koroškem podprla s 33 milijoni šilingov. Dvojezična trgovska akademija kot vzorec tudi za Brazilijo CELOVEC - Pred tremi leti ustanovljena dvojezična trgovska akademija v Celovcu pozitivno odmeva ne samo v avstrijski, marveč tudi v mednarodni javnosti. To je potrdil obisk brazilskega ministra za pouk Minasa Geraisa na Koroškem. Gost iz Južne Amerike se je podrobno seznanil z modelom dvojezičnega šolstva (na trgovski akademiji poteka pouk v slovenščini in v nemščini, dijaki pa se poleg teh dveh jezikov še učijo angleščine in italijanščine) in menil, da bi se ta model lahko prenesel na njegovo državo, kjer prebivalci govorijo portugalsko in špansko, oziroma portugalsko in angleško. Hkrati je napovedal ustanovitev mednarodne projektne skupine, v kateri naj bi sodelovali tudi koroški strokovnjaki. AVSTRIJA / KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR ZERNATTO NA RAZPRAVI NA DUNAJU Avstrijski pristop k ES bo koristil tudi Sloveniji »Na Koroškem bomo v vsakem primeru imeli mejo z Evropsko skupnostjo« Igor Schellander DUNAJ - Kljub novi in prevladujoči vlogi Evropske skupnosti pomen Delovne skupnosti Alpe-Jadran ne bo zmanjšan. Avstrijski pristop k ES pa bi koristil tudi Sloveniji, pravi koroški deželni glavar Christof Zer-natto. »Na Koroškem bomo v vsakem slučaju imeli zunanjo mejo Evropske skupnosti (ES), je dejal koroški deželni glavar Christof Zernatto, »namreč mi proti Sloveniji ali pa Italija Italija do nas...« Slovenijo bi pristop Avstrije k ES postavil pred novo situacijo, saj bi med njo in Koroško potekala tako imenovana zunanja meja CELOVEC - Tajnik Enotne liste na Koroškem, Rudi Vouk, je v prvi reakciji na integracijski model, ki ga je predsednik koroške SDP Peter Ambrozy predlagal kot »najboljšo in pravno edino realistično možnost zastopstva slovenske narodnostne skupnosti v koroškem deželnem zboru«, odločno zavrnil. Vouk v izjavi za tisk meni, da je predsednik skupnosti. Vprašanju, ali ne bi strogo hermetična meja ES v takem primeru ustvarila spet take (politične in gospodarske) zapreke, kot so bile dane še pred nedavnim, se je Zernatto izognil. Slovenija - (tudi ES bi morala biti zainteresirana za njen pristop) - bi morala ta čas premostiti z »vmesno fazo«: asociacijsko pogodbo do skupnosti in podobnimi ukrepi. V ponedeljek je v domu industrije na Dunaju koroški deželni glavar skupaj z bivšim korespondentom avstrij- koroških socialdemokratov s svojim stališčem dokazal,«da mu manjka razumevanje za težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, saj bi integracijski model pomenil, da bi o problemih koroških Slovencev odločali najprej strankine centrale in večinski narod, ki bi zastopnika slovenske narodnostne skupnosti izvolil na listah večinskih strank. ske televizije v Bruslju prof. Klausom Emmeri-chom razpravljal o vprašanju, ali »so se Avstrijci že naveličali ES?« Pred dvema tednoma so se Avstrijci v javnomnenjski raziskavi prvič večinoma izrekli proti pristopu k ES; Klaus Emmerich vidi možen razlog za tako držo v premožnosti in blagostanju Avstrijcev. Na drugi strani pa je odpovedal vodilni politični establishment znotraj evropske dvanajsterice, ki »ne zna več ponujati evropskih idej, vizij in Narodnostna skupnost pa ne bi imela nikakršnega vpliva na to, kdo bi jo končno zastopal«, je poudaril tajnik EL. Vouk se je ponovno izrekel za javno-pravni parlament koroških in Ambrozyja pozval, naj končno vzame na znanje,«da si velika večina pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti želi sodobne oblike zastopstva manjšine«. (I.L.) perspektiv«. Tako ES niti ni pravilno prodrla v zavest (svojega) prebivalstva, prebivalci morebitnih novih držav-čla-nic pa postajajo skeptični. »Kajpada bi Avstrijci lahko dobro živeli tudi brez ES«, je rekel Christof Zernatto, »ali v okviru ES bomo živeli bolje«. Koroški deželni glavar je na prireditvi izpostavil ključno vlogo Koroške v prostoru Alpe-Jadran. Ta vloga naj bi se po njegovem mnenju po avstrijskem pristopu k ES še bolj utrdila. Prvenstvenega pomena je pristop Avstrije k pogodbi o skupnem evropskem gospdoar-skem prostoru, ki omogoča pristop do skupnega evropskega trga, nato pa mora napeti vse sile za čimprejšnji vstop v ES. Vloga in pomen Delovna skupnosti Alpe-Jadran se kljub močnejši ES in novemu skupnemu tržišču, ne bosta bistveno zmanjšala, pravi Zernatto. DS Alpe-Jadran je na svojem področju že v preteklosti reševala marsikatero nalogo, ki si jo je zastavila tudi ES. Današnje članice DS AJ bodo v prihodnosti - dočim bodo vsem izpolnjene želje po pristopu ES -lahko v regijskem gre-miju Evropske skupnosti tvorile »blok Alpe-Jadran«, upa koroški deželni glavar. Pri prej ko slej verjetnem vstopu Avstrije v ES Zernatto ne vidi bistvenih ovir za nadaljnjo izgradnjo dobrososedskih in gospodarskih stikov s Slovenijo, Koroška bi kot dežela ob zunanji meji ES bila dele-na posebne podpore, zlasti za razvoj mejnih regij. Ta razvojna pomoč bi bila po besedah koroškega deželnega glavarja namenjena in koristna tudi sosednji Sloveniji. Večja avtonomnost regij v okviru ES pa bi lahko bila izhodišče za skupne korake in partnerstva v gospodarskih, ekoloških, infrastrukturnih, znanstvenih, izobraževalnih in turističnih projektih. KOROŠKA / ZASTOPSTVO MANJŠINE Enotna lista zavrnila Ambrozyjev predlog o integracijskem modelu zastopstva Jutri 13. november Koroška, ena od dežel Cislajtanije, avstrijskega dela av-ctr>r>rrrvirega cesarstva, usuvuu' o?Sztal Franc Jožef, obsega centralni del nekdanje slovenske Karantanije. E££ voiii; sv0je kneze. Pradavni obred, kije osupljal sodobnike, se je ohranil vse do novega veka, ko je fSTKSp sburžanov. Druga za drugo so se slovenske dežele utapljale v valu potujčevanja, ki je pljuskal od vseh strani, ^ko daleč na sever, i Donavo, je bilo ■~:M !li“il°',ensk° p': Slovaki še danes svoji Potujeevalm. zlasti ger-manizatorski pritisk je dosegel višek v 19. sto- začetku 19. stoletja je bila Koroška že močno ponemčena. Vse večja politično delo je rodilo bogate sadove. Družba sv. Mohorja, ki je s svojim knjižnim darom unikum v svetu, je eden telj, rojen na jutrišnji dan leta 1813. Dnevnik, ki ga bereš, je bil v celoti pripravljen s tiskarsko-redakcijskim sistemom ® Apple Computer S.p.A. prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Software - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE; 041/5310122 - BENETKE; 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688 — ■ : ----------------------------