ÁMERIKANSK1
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
:W.
številka
Joliet, Illinois, 6. septembra leta 1907
Letu:
ARABCI NAPADAJO FRANCOSKE ČETE.
Po okolici Casablanke, Maroko, kar mrgoli bojaželjnih Mavrov na konjih.
SRDIT BOJ ZADNJI TOREK.
Osem Francozov usmrčenih, in Arabcev pa baje nebroj.
Casablanca, 4. sept. — Obzorje je črno od samih arabskih konjenikov in obnova včerajšnje bitke se pričakuje vsak hip.
Generala Druda moštvo je skrajno, utrujeno, ker se skoro neprestano bojuje z Arabci že štiri tedne.
Včerajšnja bitka je bila najsrditejša izza izkrcanja francoskih vojakov pod generalom Drudorn. Osem francoskih vojakov je mrtvih vštevši majorja Provota od prvega bataljona vna nje legije in lajtnanta Benizzasa od druzega bataljona algerskih strelcev.
Arabska izguba ogromna.
Mavri so zbrali naj večjo vojsko, kakor še nikdar poprej v tej okolici, ter so napadali spet in spet, ko so jih začasno odgnali francoski topovi. Sovražnikove izgube se opisujejo' kot ogromne.
Boj se je začel ob 7:30 uri zjutraj in je trajal do 2. ure popoludne. Mavri so prepevali pesmi iz korana. Spahi (arabski konjeniki v francoski službi) so napade odbijali, ne da bi se umaknili niti za en palec. Ampak Arabci bi bili skoro vzeli francoski tabor, ker so se približali na 600 jardov. Sovražnik je bil nazadnje odgnan.
Major Provot je bil usmrčen, ko je spet jahal v francosko taborišče po zmagi nad Arabci.
Junaški major.
Major Provot je bil zapustil taborišče dne 30. avgusta z dvema kompa-nijama spahov in pol-bataljonom brzostrelnega topništva, da zasledi sovražnika in pripravi pot za obširno prodiranje pozneje. Major je prodrl kacih osem milj v južnem pravcu ter zadeval samo ob raztresena krdela arabska, katera je lahko razpršil. Potem je ukazal vrniti se in včeraj je bilo, ko se je bližal taborišču, da so njegov oddelek napadli združeni Mavri. Provot je razpostavil svoje ljudi v četve-rokotne oddelke, z nerednim alger-skim konjištvom v pročelju. General Drude je hitro poslal Provotu pomoči in spopad se je nemudoma razvil v obupen boj, iz katerega so se Mavri šele umaknili po ogromnih izgubah vsled smrtonosnega streljanja francoskih topov in granat.
Mulai Hafigov predlog.
Pariz, 4. sept. — “Libre Parole” izjavlja, da je vlada prejela neki predlog Mulai Hafiga, ki je bil proglašen protisultanom. Ta je namreč predlagal generalu Drtidu, poveljniku francoskih čet v Casablanki, da je pripravljen spet napraviti mir, ako ga velesile priznajo za sultana. Ako se njegov predlog ne sprejme, bo začel pridigati “sveto vojno”, kakor žuga. Vlada je baje sklenila, predložiti zadevo velesilam, obenem pa je bilo sklenjeno, poslati generalu Drudu pomožnih čet v večjem številu.
Boljša polovica.
Lynchburg, Va., 3. sept. — Med domačim prepirom je žena farmarja Jožefa Peepla tega smrtno obstrelila in ga potem tako neusmiljeno pretepala, da je kmalu potem umrl. Potem je pritrdila truplo z žico ob rep mezgu in gnala tega v hosto, kjer je truplo skrila v grmovju. Zadnjo nedeljo je bilo truplo najdeno, nakar so farmari-co prijeli. Zagovarjala se je s silobranom. Zakonska sta živela na farmi, kacih 10 milj od tu.
Rusija napreduje.
Petrograd, 1. sept. — Nov prekop v Rusiji bodo začeli graditi med Baltiškim in Črnim morjem. Ogromno delo je proračunano na 75 milijonov rubljev. Imelo bode velikanske posledice v gospodarskem in strategiškem oziru. Kot prekop bodo porabili tudi reke, ki jih bodo primerno regulirali; na ta način se bode mnogo krajev, polnih prirodnega bogastva približalo svetovnemu prometu. Po prekopu pa bodo Rusi lahko, kadar bodo hoteli, poslali v Črno morje vojne ladje ali obratno, kar je tem večjega pomena, ker ruske vojne ladje ne smejo skozi Dardanele. Rusko-japonska vojna je bila za Ruse krvava in huda, a dobra šola. Kar so zamudili, to hočejo popraviti sedaj.
Vlomilec ustrelil bogataša?
Cleveland, O., 2. sept. — Znani posestnik premogovih rudnikov John. J. Phillips je bil sinoči v svojem domu na Mount Union cesti obstreljen od necega vlomilca in je čez nekaj ur potem umrl. Phillips je slišal v hiši korake, vstal in prižgal električno luč. V istem hipu je počil strel, in smrtno zadet se je Phillips zgrudil. Vlomilec streljač je utekel. Umorjenec je bil v 48. starostnem letu; bil je podpredsednik “Eastern Ohio Coal”-kom panije in v krogih trgovine z mehkim premogom zelo znan.
Cleveland,O.. 4. sept. — Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da je bila dejana v zapor vdova ustreljenega rudniškega posestnika Phillipsa. Ker je bila gospa Phillips od zadnjega ponedeljka skrajno nervozna, je policija nekaj zasumila.Da li je gospa kaj kriva umora, dožene preiskava. Čudno je, da je bil zdravnik klican šele štiri ure po streljanju. Tudi mnoge druge okolnosti so povečale sum. In povest o vlomilcu je bržkone izmišljena.
Zemlja se pogreza.
Pittsburg, Pa. 30. avg. — V južnem predmestju Port Vue je več sto ino-zemcev zapustilo svoja stanovanja, bo ječ se smrti vsled zemeljskega plaza, ki utegne zasuti 25 domovanj ob Scott cesti. Hiše so škripale, okna ,30 pokala in dimniki so se pogrezali globoko' v zemljo, ko so prestrašeni' prebivalci jeli bežati.
Mansfield mrtev.
New London, Conn., 30. avg. — Naj slavnejši ameriški igralec sedanjega časa, Richard Mansfield, je danes do-poludne umrl v svojem tukajšnjem domu.
Mansfield je bil rojen dne 24. maja 1857 na Helgolandskem. Proslavil se je vprvič leta 1883. v New Yorku. Potem je žel obilno slavo tudi v Londonu in drugod. Njegova zapuščina znaša nad $900,000.
Drzni rokovnjači.
Tekonsha, Mich., 3. sept. — Opolnoči so prijezdili trije oboroženi razbojniki v ta kraj in napadli ponočnega čuvaja. Dva krajana, ki sta prišla vmes, sta bila tudi ustavljena. Potem so predrzneži vlomili v pošto ter uplenili $300 v gotovini in znamkah. Da ostrašijo meščane, medtem prihitele na ceste, so streljali in potem srečno odjahali iz mesta.
Obilna napitnina.
New York, 3. sept. — Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da je bil švedski princ Viljem med svojim tukajšnjim bivanjem istotako radodaren z napitninami, kakor japonski general baron Kuroki. Tako je baje prejel nadnatakar $100 po nečem obedu, ki ga je priredil princ za svoje prijatelje; hišna je prejela $50, ostali posli po $5 do $20.
Premalo premoga.
Lexington, Ky., 3. sept. — Po izjavi trgovcev s premogom preti tej državi, izimši krajino ob Ohio-reki, pomanjkanje premoga. Neki tukajšnji vele-tržec je rekel, da je pomanjkanje železniških vozov in premogarjev vzrok premogovi stiski.
Pivo vzrok štrajku.
Evansville, Ind., 4. sept. —- Nad 175 železolivcev (iron molders) je danes tukaj zaštrajkalo, ker je bila izdana odredba v tovarni s petimi pečmi, prepovedujoč piti pivo v soseščini med opoludanskim počitkom.
Voznina po ac na miljo.
Topeka, Kans., 4. sept. — Državne železniške komisije so danes odredile, da morajo vse železnice v državi, začenši z dnem I. oktobra, prodajati svo je vozne listke po 2C na miljo. Sklep je bil sprejet enoglasno. Po naredbi prizadete železniške družbe še niso nič izjavile, kako se nameravajo v tej stvari zadržati.
Tiedeman umrl.	^
Poznanj, 1. sept. — Najhujši nasprotnik Poljakov v Nemčiji Tiedeman, je umrl v Berolinu v starosti 71 let. L. 1894. je ustanovil Ostmarkve-rein, ki ima podobne namene kot avst. Suedmarka. Glavna pomočnika sta mu bila Hansemann in’Kannemann; iz začetnic teh imen H. K. T. je nastala beseda hakatizem.
— Katoliški Slovenci, naročite si naš list!
ZDRU2. DRŽAV GOSPODARSTVO.
Vladni dohodki meseca avgusta znatno višji nego izdatki. Poročilo.
31 MILIJONA JE PREBITKA.
Zvezni dolg pa se je zmanjšal za nekaj milijonov.
Washington, 4. sept. — Pravkar objavljeno primerjalno mesečno poročilo o dohodkih in stroških zvezne vlade med mesecem avgustom kaže, da so znašali dohodki med tem mesecem $58,226,281, a stroški $54,637,790, tako da ostane prebitek v znŽsku $3,588,491. Dohodki iz raznih virov so znašali: Carine (coli) $29,716,410, narastek za $704,000 proti prejšnjemu mesecu; notranji davki — $22,231,446, narastek za $450.000; raznoterosti — $6,273,425, narastek nad $1,000,000.
Dohodki so bili v prošlem mesecu za kacih $2,220,000 večji nego v istem mesecu prošlega leta, zato pa so bili stroški skoro za $7,000,000 višji nego v istem-mesecu leta 1906. Vsi izdatki kažejo narastek, izimši izdatke za Indijance.
Zvezni dolg.
Washington, 4. sept.—Mesečni vladni izkaz o zveznem dolgu kaže,da je ob zaključku poslovnih ur dne 31. avgusta znašal dolg — odštevši gotovino v zakladnici, skupaj $881,692,382, zmanjšanje za $3,008,772 proti prošle-mu mesecu. Dolg se deli takole:
Obrestonosni dolg. . . . .$858,685,510 Dolg, na katerega se več ne plačujejo obresti.. 9,623,105 Brezobrestni dolg....... 400,044,175
Skupaj _____$1,268,352,790
V ta znesek pa ni vštetih $1,188,736,-869 v certifikatih ali poverilnicah raz-posojenih zakladnih bankovcev, za katere je enak znesek v gotovini naložen v zakladnici v odkup.
Gotovina v zakladnici znaša- $1,690.-; 187,768, proti kateri svoti je razposojil v znesku $1,303,527,360, tako da ostane v zakladnici čiste gotovine $386,-660,408.
Štrajk v Belgiji.
Antwerpen, 4. sept. — Izgredi v zve zi odslovljenih delavcev v staniščih (ladjedelnicah) in drugih štrajkujočih pristanskih delavcev se obnavljajo dan za dnem. Najmanj dvanajst oseb, štrajkolomcev in ladijskih zaposlencev, je bilo zelo ranjenih. Policija je streljala, a izgredniki so se pa spet zbirali drugod. Mnogi parniki morajo tukaj počivati, ker štrajkarji pretijo, da bodo uničili prekladalne stroje vsake ladije, ki ne miruje.
Antwerpen, 5. sept. — Ob 10. uri sinoči se je moral sklicati cel polk vojakov, da pomagajo gasilcem pri gašenju lesnega skladišča, katero so zažgali štrajkarji. Škodo cenijo že na $800,000. Dospeli so baje štirje anarhisti semkaj hujskat štrajkarje.
Kolera se razširja.
Šanghai, Kitajsko, 31. avg. — Kolera se razširja v pristaniščih spodnjega Jantsekianga. Do 200 ljudi umre vsak dan po ulicah mesta Wuhu v pokrajini Nganhoei in v Kiu-Kiangu, pokrajina Kiangsi.
Domotožje ga gnalo v smrt.
Odesa, Rusko, 30. avg. — Sinoči je bil obešen Matušenko v Sevastopolju, kamor je bil skrivaj prepeljan od tukaj, kjer je bil dne 25. avgusta prijet. Matušenko je bil podčastnik na bojni ladiji “Knjaz Potemkin”, ko se je moštvo iste poleti 1905 uprlo. Matušenko je načeloval upornikom in je tudi vodil potem ladijo po Črnem morju. V rumunskem pristanu Kun-stendje so uporniki zapustili ladijo in voditelj Matušenko je pobegnil v New York, kjer je delal dve leti v neki železolivnici: Ampak domotožje ga je gnalo v zadnjem juniju mesecu nazaj v domovino, in kmalu po njegovem dohodu v tukajšnje mesto je bil prijet zajedno z drugimi člani revolucionarne organizacije, katere vodja je bil.
“Črna stoterica”.
Odesa, Rusko, 2. sept. — “Črna stoterica” je danes izvršila spet več krvavih izgredov, naperjenih predvsem proti judom, ker so baje ti prinesli bombo, katera je eksplodirala zadnjo soboto v dvorišču osrednje policijske po'staje, vsled česar so bili en topni-čarski častnik in štirje policaji usmrčeni. Ob sedanjih izgredih je bilo več judov usmrčenih in ranjenih.
Železniške nesreče.
Grangeville, Ont., 3. sept. —; Poseben vlak Canadian Pacific-železnice, ki je imel prepeljati nad 300 potnikov na razstavo v Toronto, je skočil davi s tira pri Horseshoe Fallsu, devet milj južno od tu. Šest oseb je bilo usmrčenih in nad 250 oseb ranjenih.
Marshaltown, la., 2. sept. — Oseben vlak “Iowa Central”-železnice je skočil s tira opolnoči blizu New Sharona. Kurjač je usmrčen, strojevodja smrtno ranjen, a več potnikov je bolj ali manj poškodovanih.
Mattoon, 111., 30. avg. — Petnajst oseb je bilo usmrčenih in kacih 50 bolj ali manj nevarno, ranjenih, ko sta trčila skupaj dva vozova Mattoon & Charleston električne železnice. Nesreča se je pripetila ob polenajstih do-poludne na ostrem ovinku dobro miljo zapadno od Charlestona, 111.
Povodenj na Japonskem.
Tokio, 3. sept. — Sledeče je uradno poročilo o škodi, ki jo je napravila
zadnja povodenj na Japonskem:
■ Usmrčenih oseb 348; ranjenih 70; pogrešanih 173; poslopij razdejanih 1337; deloma razdejanih 1376; odplavljenih 3142; poplavljenih poslopij 173,-339; pretrganih jezov 1570; porušenih mostov 976.
Riž in druge poljščine so zelo trpele v poplavljenih okrajih, a upati je, da bo riževa letina cele dežele povprečno
nekoliko boljša.
Trpinčenje vojakov.
Dunaj, 2. sept. — Občinstvo je skrajno ogorčeno nad načinom, kako so se čete med poletnimi manevri o-koli Dunajskega Novega mesta mučile z dolgotrajnimi marši. O desetih smrtnih slučajih vsled onemoglosti se že poroča in obolelih vojakov je na stotine. Samo pri 25. pešpolku je obolelo 150 vojakov. Pri tem polku so bili vojaki zbobnani iz spanja ob treh zjutraj in so morali brez odmora marši-rati celih dvanajst ur. Trpel je tudi zelo 14. pešpolk, ki je v enem dnevu premarširal 32 milj.
Slaven skladatelj umrl.
Bergen, Norvegija, 4. sept. — Tu je danes nenadno umrl skladatelj E. H.
Grieg. Dr. Grieg je bil rojen leta 1843. Njegova smrt pomenja narodno izgubo, posebno ker je Grieg predvsem gojil narodno muziko skandinavsko, katero je proslavil križem sveta. Zapušča ženo, a nič otrok.
Pošasten kralj odstopil.
Pariz, 4. sept. — General-guverner Indo-Kitaja brzojavlja, da je Thauh Thai, s prestola vrženi kralj anamski, odstopil v korist svojemu osem let staremu sinu, ki sedaj vlada pod nadzorstvom ministrstva.
(Thauh Thai je bil dne 30. julija po francoskem vplivu pripravljen ob prestol anamski in zatvorjen v njegovo palačo v Hue. To se je zgodilo, ker je kralj v zadnjem času strahovito mučil člane svoje “kraljevske” okolice in celo, več svojih žen mučil do smrti.)
Kralj Alfonzo grajan.
London, 4. sept. — “Truth” objavlja brzojavko, da so ministri očitali kralju Alfonzu čudno brezozirno drdranje kraljevskega avtomobila; tudi čez njegove skrivne izlete na Francosko so izrazili svojo nevoljo. Kralj se je nedavno peljal iz Madrida v Bordeaux, ne da bi obvestil o tem španske in francoske oblasti. Zadnje so protestirale (ugovarjale) proti temu, ker pod takimi okolnostmi ne morejo biti odgovorne za kraljevo varnost.
Prodajala svoje otroke.
London, 30. avg. — Brzojavka iz Rima poroča, da sta neki kmet in njegova žena prinesla na trg v Avellier dva svoja otroka, 4 mesece stara dvojčka in ju nudila na prodaj. Čvrsta in zdrava otroka je kupil neki mož za zahtevano ceno, in že ju je hotel odvesti domov, ko se je vmešala policija ter je kupca in prodajalca odvedla v zapor.
Mesto, ki se pogreza.
London, 2. sept. — Med prebivalci mesta Motherwell v Škotski je nastal velik strah, ker se je pokazalo, da se mesto pogreza. Vsled izkopavanja premoga pod samim mestom, so se pričela tla udirati, kar so nedavno opazili povodom potresa. Plinove in vodovodne cevi so popokale in mesto napolnile z vodo in strupenim plinom. Vsi prebivavci se bodo morali izseliti iz mesta. Motherwell ima 20,000 prebivalcev in je važna točka radi železniške zveze med Glasgowom in Edinburgom in radi velikih plasti premoga in železa.
ZA ZDRAVJE
PO TOVARNAH.
Guverner Deneen obljublja hitro pomoč v zaščito delavstva v državi Illinois.
PROSLAVA DELAVSKEGA DNE.
Veselje vsepovsod, ker dela dosti in prav dober zaslužek.
Alton, 111., 3. sept. — Guverner Deneen je v svojem včerajšnjem nagovoru pred mnogoštevilnim občinstvom obljubil, da bo država nemudoma jela delovati na to, da se po vseh tovarnah
zmanjša nevarnost za zdravje delavcev.
Guverner je izjavil, da bo v mesecu dni imenovan odbor, ki pojde proučit zdravstvene razmere v tovarnah v dru gih deželah, zlasti na Nemškem, v svrho, da se uvedejo najboljše postave t zaščito zdravja delavcev v državi Illinois, in- da bo začela država hud boj proti onim tovarnam, v katerih so razmere take, da povzročajo bolezen delavcem.
Delavski dan.
New \ ork, 2. sept., — Nad 5,000,000 moških in žensk, članov in članic delavskih organizacij, bode obhajalo današnji dan; edini dan v letu, ki velja v večini držav'in teritorijev kot praznik za delavce. Iz vseh delov dežele dohajajo poročila, da so imeli delavci v prošlih dvanajstih mesecih dobre čase in da se bo današnji dan navdušeno obhajal. Delavci so imeli manj težavnih slučajev, in zaznamovati so samo štirje znatni štrajki. V ponajveč slučajih so se razporna vprašanja rešila potom razsodišč. Z delavskega stališča je položaj v deželi splošno dober. Zaslužek ni bil po sporočilu zveznega delavskega urada nikdar tako visok v tej deželi kakor sedaj, in nikdar poprej ni bilo toliko ljudi zaposlenih. Delavna doba je skoro povsod okrajšana, in plače so se, po zatrdilih uradnih veščakov, sploh zvišavale primerno zvišanim cenam za živek. Tu so se vršile velike priprave za današnje obhajanje, ki se je predvsem odlikovalo po dopoludanskih paradah.
Velikanska parada.
Omaha, Nebr., 2. sept. — Kacih de-settisoč članov tukajšnjih delavskih zvez se je udeležilo največje parade, ki jo je kdaj videlo to mesto. Sprevod, ki je bil čez miljo dolg, se je pomikal po glavnih ulicah dolenjega mesta in potem podal v Snydicate park, kjer se je vršil piknik. William D. Haywood je bil prisoten.
Delavski park.
Indianapolis, Ind., 2. sept. — Delavski dan se je obhajal povsod v državi Indiani ob dobrem vremenu. Tu je gledalo kacih 20,000 tujcev delavsko parado, katere se je udeležilo 5,000 unijcev, vsak noseč praporček. Popoludne je bila zabava v parku; dohodki so namenjeni v nakup delavskega parka.
Proti “žlahti”.
Rim, 2. sept. — Vlada namerava celo vrsto občinskih zastopov, pri katerih so posamezne rodbine napravile preskrbovalnice za svoje člane, razpustiti. V 30,000 prebivalcev broječem mestu Chieti je n. pr. tretjina občinskih svetnikov med seboj v sorodu in je vse občinske službe zasedla s svojimi sorodniki. Take razmere so posebno v malih italijanskih mestih.
Katoliško gibanje v Italiji.
Rim, 1. sept. — Po vzoru, nemškega “Volksvereina”, ki je dosegel tako kra sne uspehe, so Italijani ustanovili v kraljestvu katoliško organizacijo “U-nione popolare” s Sedežem v Florenci. Predsednik Toniolo je bil pred kratkim pri sv. očetu sprejet v avdi-jenci, v katerej mu je poročal o prvih uspehih mladega društva. Po vseh škofijah so izbrani svetovalci ter določeni zaupniki, izdanih je bilo več tisoč letakov, v Rimu pa so ob demonstracijah 17. februarja nabili velik lepak. Pripravlja se vrsta brošur ter se je ustanovila “Socialna apologetiška korespondenca”,ki pa vsled pomanjkanja gmotnih sredstev more za sedaj iz hajati le enkrat na mesec. “Unione popolare” je organizirala tudi prvi “socialni teden”, ki se bode vršil v Pistoji.
— Člani K. S. K. Jednote,, naročite se na glasilo Jednote!
ilf X V I
Delegatom Narodne Jednote v preudarek!
Amerikanski Slovenec ni glasilo “Narodne Jednote”, in urednik in so-trudniki Amerikasnkega Slovenca niso člani Narodne Jednote — zato pripo*-znamo, da nimamo pravice vtikati sč v konvencijo Narodne Jednote. Arhe-rikanski Slovenec kot glasilo K. S. K,
J.	in časnik za katoliške Slovence v Ameriki želi le opozoriti delegate Na-rodne Jednote na boj, ki se je zadnje mesece vršil po slovenskih časopisih. Naš'list je opozoril slovensko javnost:
1.	) da je glasilo Narodne Jednote brezbožen in zloben časopis, ki blati sveto vero in svete zakramente in kra-le dobro ime duhovnikom; tak je ti list od početka do danes. Prvi je začel napadati; napadal je 5 let, mi se branimo komaj par mesecev;
2.	) da je Narodna Jednota v rokah čikaških socialistov in odpadnikov in da vsled tega,ta jednota ni narodna, ampak odpadniška, ki se norčuje iz drugih jednot, zato ker so katoliške;
3.	) da so delegatje K. S. K. J. na zadnji konvenciji sklenili, da si iz prvih dveh vzrokov člani K. S. K. J. in člani Narodne Jednote ne morejo več podajati rok kot bratje.
Delegatje, Narodne Jednote! Vi imate moč, pravico in tudi dolžnost skrbeti za to, da si Narodna Jednota pridobi nazaj ugled in dobro ime. Če vam je pri srcu mir v časopisju in mit v Jednoti, preskrbite, da bo glasilo Narodne Jednote kak v resnici naroden časopis, ki pusti vero in duhovnike pri miru; poskrbite nadalje za to, da vodstva Narodne Jednote ne izročite zagrizenim slovenskim odpadnikom. Skratka, če sklenete, da naj se Narodna Jednota postavi na strogo narodno in pravično stališče (ne pa svobodomiselno to je: protiduhovsko in protiversko), imeli boste mir v časopisih (in dobro ime med našimi rojaki. Če pa vi, delegatje, sklenete, naj pri Jednoti ostane vse pri starem in če boste dovolili, da se bo naš narod še naprej po vaših časopisih in po vaših društvih odtujeval veri yt duhovnikom, potem pa vedite, da miru ne boste nikdar imeli. Jezik katoliškega duhovnika nikdar ne bo umolknil in njegova roka se ne bo nikdar utrudila t boju — za sveto vero.
Tu imate torej mir ali boj! Kar st boste izbrali, to boste imeli!
Nikar se pa ne bojte “farške komande”! Bodite prepričani, da noben slovenski duhovnik ne bo nikdar prestopil praga vaših društev. Utegne se pa pripetiti, da bodo vaša društva s svojim mrličem hotela prestopiti prag naših cerkva, a bodo duhovniki sprejeli samo mrliča, če bo umrl spravljen z Bogom, vašim društvom pa bodo zaprli cerkvena vrata. To se vam bo zgodilo prav gotovo, če boste le hodili po tej poti, na kateri ste sedaj. -—-
Ponavljamo še enkrat: Ali bo mir ali bo boj — to je sedaj v vaših rokah!	Sotrudnik, t
-----------——.	^ Ml}'"‘j
Roosevelt pripravlja govore, j
Oyster Bay, N. Y., 1. sept. — Predsednik uporablja svoje večerne ure v to, da sestavlja šest govorov, ki jih bo imel dne 30. septembra do 6. oktobra.
Predsednik namerava svoje počitnice zaključiti s kratkim in hitrim potovanjem po srednjem zapadli in jugu. V St. Louisu bo imel svoj tretji govor in v Memphisu svoj 5. govor, ki se bo tikal načrtane kanalske ozir. brodar-stvene zveze med Chicago in New Orleansom ozir. St. Louisom.
Chicago ima sijajno bodočnost.
Shabbona, 111., 4. sept. — V nagovoru na stare naselnike De Kalb-okraja je danes guverner Deneen slikal neznansko veliko bodočnost za Chicago, ko se dovrši nameravani veliki kanal, in je prerokoval, da bo v dvajsetih letih Chicago največje mesto na svetu.
Sin in mati v smrt.
Budimpešta, 3. sept. — Pred nekaj tedni se je ustrelil v Nyiregyhazi na Ogrskem husarski nadporočnik Zie-rick, ker mu mati ni dovolila vzeti neko deklico za ženo. Mater je sinova smrt silno zadela; vzela si je svoj korak tako h srcu, da se je zastrupila z morfijem.
Spor med častniki in meščani.
Dunaj, 1. sept. — V Devi na Ogrskem je prišlo do nastopa med častniki in meščani v nekej gostilni. Pri eni mizi so sedeli civilisti, pri drugi častniki. Eden izmed njih je imel znan ca med prvimi in se zato približal njihovi mizi, kar mu tovariš Zakliče: “Pojdi sem. Niso vredni, di} stojiš pri njihovi mizi.” Nekdo izmed meščanov je odgovoril na to žalitev z “neotesanec”, nakar je častnik potegnil sabljo in ga ranil na vratu in na roki. Uvedli so takoj preiskavo.
— Čujemo, da se Nova Domovina podira.
Joliet, 111., 4. sept. — Včeraj se je spet začela šola, po zlatih počitnicah svinč — nikova doba trdih orehov in "težkih" nalog. Ampak naša mladež ne porajta za težkoče. (Učvrščena na duhu in telesu se vrača v šolske prostore. pod okrilje dobrih šolskih sester, da se tekom novega šolskega leta dvigne spet za stopnjo više v izobrazbi sebi v korist in staršem v veselje. V pražnjih oblekah se je včeraj zjutraj zbrala naša šolska deca v svojih razredih, odkoder je odkorakala v cerkev sv. Jožefa prosit božjega blagoslova k začetku novega dela in truda. In danes se začenja resno učenje! Želimo, da obrodi obilo lepega sadu!
— Delavski praznik smo v ponedeljek obhajali po navadi. Parada organiziranega delavstva po mestnih ulicah je bila lepa, vendar je zaostajala za onimi prejšnjih let glede števila tako udeležencev kakor gledalcev. Mnogobrojno so'bili zastopani mestni dostojanstveniki z g. županom na čelu, policaji in gasilci, a zadnji del parade se je odlikoval po'odsotnosti mnogih unij in okrašenih vozov, kot so bili videti prejšnja leta. Sicer pa smo ponosni Delavski dan obhajali vsak v svojem krogu bolj- ali manj veselo. A povsod sta vladala mir in red.
— Niti duha niti sluha ni še danes o tistih dveh ptičkih, ki sta v noči zadnje srede, dne 28. avgusta, utekla iz tukajšnje kaznilnice in ki slišita na imeni Eddie Quinn ali R. A. Vance ter Harry Harman ali Harry McCabe; oba sta vlomilca prve vrste in varna ni pred njima nobena varnostna blagajna, dasi sta veščaka tudi v slehernem področju tatvine ih tihotapstva. Kolikor so doznali kaznilniški uradniki, sta bila ubegla ptička dvakrat “skoro” prijeta, a kakor znano, g. Skoro še ni zajca ujel. Videli so ju baje nekaterni-ki koj drugo jutro po ubegu nekje pri Chicagi, a odtakrat sta izginila kakor kafra. Zasleduje in išče ju nebroj detektivov. Njune fotografije so razposlane redarstvenim oblastim po vsej deželi. Eddie Quinn, ki je ubeg iztuh-tal in omogočil, je star 47 let in je nosil očala; njegov pajdaš, 31 let star, ni tako prebrisan kot on, a vendar dovolj, da ga do danes še — nimajo. Da sta ubeg dolgo pripravljala, je razvidno iz tega, ker sta bila popolnoma o-premljena z vsem, kar sta potrebovala za svoj vratolomni izhod iz trdno in visoko obzidane kaznilnice. Vrv, po kateri sta splezala čez zid in. ki sta jo pustila v spomin jetničarju, je skrbno zvita in oskrbljena z ročaji, a na koncu s kvako ali kavljem iz železa. Okensko omrežje sta bila tudi skrivaj prežagala. Ubegnila sta ob 11:15 pred polnočjo. Quinn je bil uposlen kot dnevni stre-žaj bolniški, a Harmon kot ponočni. Prvi je bil v kaznilnici izza <Jne 4. de cembra 1903 in obsojen na dvajset let, a prijet v Peoriji radi razstrelbe neke varnostne blagajne; drugi je “sedel že izza dne 12. januarja 1902 zaradi vloma in tatvine.
—	G. Josip Sitar, član dobroznane grocerijske tvrdke Ogulin & Sitar Bros., jo je začetkom tega tedna mahnil proti ledeni Canadi in sicer s puško na rami in korajžnim krivcem za klobukom. Kakor znano, g. Joe ni samo napreden trgovec, ampak tudi izvrsten pevec in navdušen lovec. In svojo lovsko srečo je šel sedaj poskušat. Ker je že toliko slišal o kosmatih velikanih iz naših severnih naselbin, se ni mogel več premagovati in kar s prvim brzovlakom ga je radovednost gnala na lov na medvede. Nadepolnemu lovcu želimo prav mnogo sreče!
—	Umrl je v Chicagi dne 30. avg. Rev. Patrick M. Flannigan, ki je zgradil prejšnjo Marijino cerkev (St. Mary’s church) v Jolietu. Tista cerkev je leta 1876. zgorela, a farani so se takoj začeli pripravljati za- gradnjo nove in lepše, in ta je. sedanja ob Ciin- ! ton in Ottawa cestah, ki je bila dovršena leta 1882. in je stala $65,000.
—	Vsem nam j,e še v spominu trgovska zadruga, ki so jo pod imenom “Austrian-American Working Men’s Association’’ pred par leti ustanovili naši rojaki v zvezi s Hrvati na N. Broadway, ki je pa po kratkem poslovanju ''počila". Šele zadnje dni je bila pred sodiščem poravnana in končapa dolgotrajna pravda, ki je nastala vsled iztirjavanja raznih dolgov v zvezi s ponesrečeno zadrugo.
—	• Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
N. W. Phone 1012, Chicago Phone
—	Nemec Joseph Ochs, barvar, tudi našim tukajšnjim rojakom znan, je bil v soboto v Wilmingtonu po svojem opravku. Ker je zamudil večerni vlak, je hotel počakati prihodnjega kar na tamošnjem kolodvoru. Pa nesrečnež je zaspal preblizu tira, in v nedeljo zjutraj so ga našli mrtvega; povozil ga je vlak in strašno razmesaril. Pokojnik je bil star 31 let, oženjen ter zapušča poleg žene dva otroka in več bratov in sester; izmed zadnjih je ena Mrs. Mary Musich.
—Paul O. Stensland, obsojeni predsednik počene “Milwaukee Avenue State”-banke v Chicagi, je osebno pro sil pomilostitveni odbor, naj ga izpusti, ko je “služil” šele enajst mesecev v jolietski kaznilnici. Objokanih oči je obljubljal, če se mu dovoli svoboda na častno besedo, da pojde takoj na delo in da bi v treh letih zaslužil dovolj de narja v poplačanje vseh svojih dolgov Prošnja se mu ni odrekla, ampak za slišanje je bilo preloženo za en mesec, da utegne medtem poročati o slučaju sodnik Kersten, ki je bil obsodil biv šega bančnega predsednika.
—	Poleg znanega “sina avstrijskega cesarja”, imamo v našem mestu tudi “nevesto Alfonza, španskega kralja Ta je neka črnka, z imenom Lucy Evans, ki je toliko govorila o svojih “milijonih na Španskem”, da je nazad nje prišla policiji v roke; a ker blazna revica ni nevarna, je bila izpuščena zadnji ponedeljek.
—	Nad 300 psov je bilo ustreljenih meseca julija in avgusta, ker niso hoteli njihovi lastniki plačati predpisane licence v znesku dveh dolarjev. Pasjemu davku so podvržene tudi osebe živeče izven mestnih mej. Vsak pes, ki bo sedaj najden brez znamke, bo ustreljen ali pa njegov lastnik prisiljen, iti na policijsko postajo ter plačati licenco in stroške.
—	V četrtek, dne 12. 'septembra pridejo senatorji državnega postavodaj-stva v naše mesto, ogledat si kanal in na licu mesta proučit načrt za povečanje istega v svrho brodarstvene zveze med Chicago in New Orleansom, oziroma St. Louisom; in dne 17. in 18. sept. pa bodo tukaj državni poslanci. Sprejemni odbori so že izvoljeni.
Chicago, 111., 2. sept. •— Cenjeno uredništvo, blagovolite nam odmeriti nekoliko prostora v Vašem nam cenjenem listu Amerikariskem Slovencu, da zvedo tudi daljni rojaki Slovenci po širni Ameriki, kako mi napredujemo v naj večjem verskem boju tukaj v Chicagi. To se je pokazalo dne 1. sept. t. 1. Novo katoliško društvo Zvon št. 70. J. S. K. J. je imelo svoj prvi veliki izlet oziroma piknik. Najprvo se prisrčno zahvaljujemo vsem društvom, katera so se udeležila naše veselice, slovenskim in hrvatskim. V prvi vrsti gre hvala društvoma sv. Jurija J. S. K. Jednote in Vitezom sv. Florijana v So. Chicagi, kateri društvi sta se polnoštevilno s svojo godbo na čelu udeležili našega pohoda. Pričakovali so nas na postaji v So. Chicagi. Že sprejem je bil sam na sebi časten in ginljiv. Drugič se prisrčno zahvaljuje-mu gospodu bratu Frank Medošu za njegov govor in spodbujo natoda do katoliških društev in kako so potrebna katoliška društva. Ta dan nam osta ne v večnem spominu, ta dan je bil res za naše mlado društvo veličasten, da šmo se mogli združiti katoliška društva še tesneje in naše vezi pomnožiti, da se bodemo v bodoče še lože vojskovali naproti našim verskim so vražnikom. Zahvaljujemo se vrlim cer kvenim pevkam Josipi in Agnezi Pre danič ter Fani Mehove, katere so veli ko pripomogle k uspehu naše veselice, kakor tudi našemu duhovnemu pastir ju Antonu Sojar za njegov lep nago vor pred 8. sv. mašo, katere se je dru štvo korporativno udeležilo. Hvalo izrekamo vrlim godcem Sokolašem Hrvatom, kateri so nas v pozno noč razveseljevali z gibčnimi poskočnicami in drugimi lepimi komadi, ki so trr.;a!i do 10. ere ponoči. Izvrstno lepo vreme nam je pripomoglo do vrhunca največjega veselja. Mladina je rajala in tudi mi starejši smo dobili bolj lahke nog? m smo se všteli med mladino. Naša veselica se je vršila v najlepšem redu samih katoliških mož in žena, fantov in deklet.
Se enkrat se prav prisrčno zahvaljujemo udeležnikom naše veselice. Na veselo svidenje! Pripravni odbor.
kje bi začel; ali ker mislim, da vsaki čuje rajši veselo kakor žalostno, bom začel z veselim.
Dne 25. avg. smo imeli tukaj vesel dan, mi odrasli smo se ga veselili; kaj pa mladina? Ta vam je bila na nogah kajti pripravljala se je na prvo sv. obhajilo. Po pravici vam rečem, da kaj takega še ni doživela naša fara. Naš gospod župnik se je potrudil, da seje slovesnost izvršila v najlepšem redu. V ta namen so šla tudi naša tri društva, katerih imena so vam že znana, paradno oblečena k sv. maši. Vsi skupaj so se zbrali v hrvatski dvorani. Prva je korakala godba,, zanjo pa nedolžna deca; deklice so imele vse belo obleko in vence na glavi, v roki pa svečo; za deklicami so korakali dečki in za njimi so korakala društva k deseti sv. maši. Naša krasna cerkvica je bila prenapolnjena do zadnjega kotička. V lepih besedah je naš gospod župnik podučil prvoobhajance, da je to najsrečnejši dan njihovega življenja, da naj jim ostane v spominu celo njihovo življenje. Marsikateremu izmed nas je srce utripalo, ko smo se zmislili na svoje prvo sv. obhajilo, ki smo ga opravili pri dragih, starših in pri skrbnih materah. Zares je bil to lep dan, spomina vreden. Prvoobha-jancev je bilo 20 po številu. Pri tej ( priliki Smo imeli tudi' 40urno pobož ,
| nost. Cerkev je bila zmiraj dobro ob-j iskana.-V pondeljek večer smo zaključili pobožnost. Prvoobhajanci so delali procesijo po cerkvi pred sv. Reš njim Telesom. Zares je bil to lep dan.
V soboto 24. avgusta je umrla tu kaj žena Neža Šovor iz Semičke fare. Zapustila je svojemu soprogu tri dni starega sinčka. Zavarovana ni bila pri naši slavni K. S. K. Jednoti, kakor tudi nikjer drugje ne, kar je še bolj žalostno za ostalega soproga.Pokopali smo jo v nedeljo 25. avg. ob 4. uri popoludne. Bodi ji lahka zemljica tu ja!
K sklepu mojega skromnega dopisa bodite pozdravljeni rojaki in rojakinje po širni Ameriki!
Opažbvalec.
ii!
¡Hji
Imeti dobro zdravje je prva zivljenska potreba. Dobro zdravje je predmet želj voščil 111 pozdravov. Ko živimo in delamo, zgubljamo našo moč in či-
lost mdoboiezmje otprtih mnogo potov. Najbolj uspešno zdravilo proti slabosti življenja je	^
SEVEROV
življenski balzam
ki zavzema v tem prvo mesto. Ozdravi želodec, jetra in obisti, da zopet pravilno delujejo. Prepreči naduho ter poda človeku novo življensko moč-utrdi popolnoma njegovo zdravje. Samo enkrat poskusite, da vidite učinke. Cena 75 ct.
Ely, Minn., 27. avg. — Umrl je tu rojak Jožef Ferderbar p. d. Francov iz Dobljič, Belokranjsko. Pred dvema mesecema je bil zbolel na vodenici, kar ga je dne 20. avg. po mučnih bolečinah zapustila nit življenja. Pokojni je, bil star 61 let in zapušča tu na Ely tri hčere, v starem kraju eno hčer in soprogo. G. John Osterman, pokojnikov zet, mu je dne 21. t. m. priredil dostojen pogreb iz svojega stanovanja. Žalujočim sorodnikom izražamo naše iskreno sožalje, pokojniku pa želimo večni mir in pokoj.
Jos. Stepan iz Towra, Minn., kateri se je bil ponesrečil na mostu Soudan-rudnika, se nahaja sedaj tukaj pri g. John Prešernu ter obiskuje Skipma-novo bolnišnico, kjer se zdravi. Levo roko ima na dveh krajih strto, vendar bode ^počasi okreval, ker je deček še mlad.
Hudo bolna leži Neža Štajer, soproga Matije Štajer iz Jelševnika pri Črnomlju. Po 15 letni odsotnosti "štorklje” ji je zopet prinesla krepko hčerko, pri tem jo je pa napadla nevarna bolezen. Želimo, da ji ljubi Bog zopet podeli prejšno zdravje in jo ohrani še med nami in njenemu soprogu.
Jožek.
Denver, Colo., 29. avg. — Tu se je doigrala žaloigra, o kateri piše "The Denver Post” v današnji izdaji sledeče:
Blazno ljubosumen na svojo lepo mlado ženo, s katero se je poročil pred šestimi meseci, se je Frank Debelak, zaposlen v Globe-rudotopilnici, razjezil sinoči, ko jo je zasačil govorečo z nekim drugim možem. Pograbil je revolver in jo obstrelil v dimle; in ko je kriče bežala iz hiše, je obrnil revolver proti sebi in si pognal kroglo skoz glavo.
Debelak je umrl uro pozneje, a njegova žena omahuje med življenjem in smrtjo v okrajni bolnišnici, kamor je bila prepeljana s policijsko ambulan-
“Z veseljem Vam naznanjam, da je Severov življenski balzam pomaga! moji ženi in jo ozdravil. Dokler ni rabila vaših zdravi je bila bolehna m nesposobna za za delo. Ko pa je porabila dve steklenici Vašega zdravila, se je čutila kot prerojena.
Kadar bomo potrebovali zdravila v hiši, rabili bomo vedno Vase
John Reno, Box 172, Hocking, Iowa.
Če Vas glava boli, ali če Vas nadleguje nevralgija, rabite
SEV F R O VE
veferje za glavobol in nevralgijo.
To je zdravilo, ki takoj deluje, in ,odstrani bolečine, 12 vaferjev za 25C.
pUMJUMIMiU
Dobiva se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
Žaloigra se je dogodila v Debelakovem domu, 7 Sheedy row, ravno onstran meje v Adams-okraju. Dasi jo je obstrelil, vendar gospe Debelakove ni zapustila ljubezen do njenega soproga. Kljubu svoji poškodbi je ostala pri zavesti, dokler ni dospela v bolnišnico in med vožnjo je božala ne zavestnega Debelaka, proseč ga, naj izpregovori in zagotavljajoč ga, da mu oprosti obstrelbo.
Kakor pravijo sosedje, njun zakon ni bil srečen radi razlike v njuni starosti in Debelakove ljubosumnosti. Gospa Debelak je 22 let stara, dočim je bil Debelah 18 let starejši od nj. sosedje trde, da je kruto ravnal s svo jo ženo, dostikrat pretepajoč jo, da so se udarci poznali. Vkljub temu ni rekla ničesar, samo zatrjevala je svojo nedolžnost, in to spričuje tudi govori ca sosedov.
Včerajšnji dan je Debelak prebil večinoma v nekem sosednem salunu in je bil pijan, ko je prišel domov večer jat. Po večerji se je vrnil v salun, kjer je ostal do poldevete ure.
Na povratku domov je našel svojo ženo govorečo z nekim sosedom ob prednjih durih. Šel je v hišo in ko mu je sledila, ji je začel očitati, da govo ri z drugimi moškimi in da je nezve-ta njemu.
Ker jo je slično dostikrat obdolže-val, se gospa Debelak ni zmenila zanj. Šla je v jedilnico in sedla, da skonča neko pletenje, ko je Debelak vstopil pri sprednjih durih in ustrelil nanjo.
Krogla je zgrešila svoj nameravani cilj in gospa Debelak je poskočila in zbežala iz hiše.- Komaj je napravila nekoliko korakov, ko je vdrugič ustre lil. Krogla jo je zadela in zakričavši za pomoč se je zgrudila.
Stoječ nad njenim telesom, je Debelak zamrmral: “Zdaj pa še sebe! Nastavil si je revolver ob desno sence,. pritisnil je na sprožilo in pognal kroglo v svojo blazno glavo.
W. F. Severa Co. CEDA,Rowip,DS
Crested Butte, Colo., 27. avg. — Slavno uredništvo A. S., zopet me nekaj sili, da se oglasim v vašem hvalevrednem listu. Danes vam imam poročati veselo in žalostno, toda ne vem,
Pueblo, Colo., 31. avg. — Župljani bodo v nedeljo stopili v krasno prebarvano cerkev. Vse je prav okusno narejeno, na straneh zgoraj vidimo slike z verskim pomenom, posebno pa še okoli altarja, kjer je umetnik izredno pokazal svojo zmožnost.
Postaje sv. križevega pota. Umetno ulite postaje dobimo, kakor čujemo so že naročene in še blizo en čevelj večje bodo, kakor ona, ki je obešena na o-gled. Več rojakov se je pokazalo zelo! radodarnih in drugi nabirajo male prispevke da se pride do cilja.
—	V ponedeljek se je tukaj poročil Frank Tekavc iz Št. Kocjana z Marjeto Steblaj iz Želimlja.
—	Bolniki. Pepa Stopnik, Jakec Blat
nik, Franček Vidic, ki imajo vsi vročinsko bolezen, se sedaj povoljno zdra vijo. Kmalo bodo zapustili otožne bolniške sobe.	Sl. N.
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
‘Hill Girt Vineyard”
E cbi o vino od 35c do 45c g&l., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
i
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. B. Schuster
Young Building
...JOLIET, ILLINOIS.
DI
111
German Loan and Savings Bank,
MARTIN WESTPHAL,
raa N. Bluff St JOLIET, ILL
leñare v staro domovino
pošiljamo: ............
za $	10.30 ................. 50	kron,
za $	20.50 ............... 100	kron,
za $	40.90 ............... 200	kron,
za $	102.00 .............. 500	kron,
za $	204 00 ............. 1000	kron,
za $1017.00 ............*. 5000 kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
0
t
Î
i
'4
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
|vseh parobrodtiih družb.f
A	D/1CI I < ca ««4 r\ /-V«« n «r A J - . . . «	V,
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
|
1
J	J. J- KZTTKIAklR.	Š
P31 s- G'”se' st-	WAUKEGAN, ILL. f
< » I
POZOR! POZ 0 R
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpotnore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ir. hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričam boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
!
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 12. avgusta 26 Slovencev in 100 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Slovencev.
• •
—	Kronanje slike Marije Pomagaj na Brezjah je bilo v nedeljo 1. septembra t. K Slovesnost je izvršil premil. g. knezoškof.
—	Tifus v Postojni. Umrla je dne 7. avgusta na leegarju žena pisarja pri c. kr. okr. glavarstvu, Karolina Kodele in je to sedaj peti slučaj smrti. — Vodovodi so vsi zaprti. Edino dobro vodo studenca "Ribnik” vozijo v velikem sodu po trgu na račun občine.
—	Tifus v Ljubljani. Dne 8. avg. je umrl trobentač 1. stotnije 17. pešpolka, z imenom Rogelj, za legarjem. — Vsled tifusa je umrl nadsprevod-nik Knavs v deželni bolnici. — Isto-tam je na legarju umrl brambovec Andrej Repar, star 23 let.
—	Nalezljiva bolezen. Iz Adlešič se poroča: Med našo deco sta se pojavili dve nalezljivi bolezni, davica, za katero sta umrla že dva otroka, in angina.
—	Tifus v Zatičini. Iz Zatičine se z dne 8. avg. piše: Še vedno razsaja tu pri nas nevarna vročinska bolezen. Število bolnikov se množi. V samostanu cistercijanskem je tudi nekaj bol nih. Prvi je obolel vikar pater Lavren-cij, kateremu se pa zdravje polagoma povrača. Prva žrtev bolezni je bila članica Marijine družbe Ana Erjavec, komaj 24 let stara. Pokopali so jo včeraj. — Vzrok bolezni bo tudi pri nas voda. Vodnjakov nimamo, piti moramo vodo iz brega, ki pa ni posebno snažna, nujno potreben bi bil tudi pri nas vodovod.
—	Umrl je v Metliki Nikolaj Požek, brivec in hišni posestnik,. Zapustil je ženo s štirimi otroci. Bil je poštenjak in odločen pristaš S. L. S.
—	V bohinjski Savi je utonil delavec Benk iz Bodešiče pri Radovljici. Zapušča — n nedoraslih otrok.
—	Samoumor gostilničarja. Posestnik in gostilničar Krapš iz topliške o-kolice na Dolenjskem se je ustrelil s puško in si tudi z nožem zadal rane o-kolu srca. Mož je bil kmalu mrtev. Zapušča 10 otrok. Vzrok samoumoru ni znan.
—	Umrla je dne 5. avgusta v Mančah pri Vipavi Jožefa Natlačen, mati gosp. Petra Natlačen, kaplana v Metliki in abiturijenta Marka.
—	Pri ognju se je opekla v Kašlju tako nesrečno Marija Lukec, da je 8. avg. umrla.
—	V Krki utonil. 9. avg. je v Krki pri Novem mestu utonil učenec ljub-ljan. deške šole Alojzij Agnič, sinček kleparskega mojstra in hišnega-posestnika Andreja Agniča.
—	Kap zadela. Ko je 9. avg. popolu-dne mlel kavo v kuhinji v topničarski vojašnici 23 letni nadtopničar Ivan Sever, rodom iz Ježice, se je nenadoma onesveščen zgrudil na tla in je, ko so ga peljali v garnizijsko bolnišnico, med potom umrl.
—	Med kopanjem utonil. 9. avg. je utonil v Gradašici na Viču, ko se je ko pal, 25 letni Zupančičev delavec Jožef Vizjak. Njegovo truplo so potegnili iz vode drugi dan in ga prepeljali v mrtvašnico na Viču.
—	Otrok se zadušil v loncu. Dne 5- avg. okolu-č. ure zvečer je bila A-lojzija Čop, delavca žena v Kurji vasi pri Jesenicah s svojimi otroci sama doma. Istodobno se je odstranila enoletna hčerka Angela iz kuhinje pred hišo. Tam je stal velik železni lonec, v katerem se je nahajalo kakih pet litrov vode. V ta lonec se je prekucnil otrok z glavo navzdol in se je zadušil. Neka štiri let stara deklica je obvestila mater ponesrečenega otroka, a je bilo prepozno. Tudi zdravniška pomoč je bila zaman.
—	Grozna nevihta je divjala 7. avg. ob 8. uri zvečer v Stari Oselici in ■okolici. Malo je grmelo in vsula se je toča, debela kakor orehi in jajca, da je pokrila zemljo na štiri prste na debelo. Bliskalo se je kakor bi gorelo. Pomendrano je vse. Drevje je golo kakor po zimi, še ljubje je vse razbilo. Gozdno drevje je polomljeno, da ni mogoče po poti v Oselico. Kozolci so Podrti, žito razmetano, na “Slemenu” je podrlo hlev in zasulo živino, oken Je pobitih brez števila. Škode je samo Pri sadju in žitu na- tisoče. 15 minut je trajala strašna nevihta. Bilo je grozno I
—	Oblak se je utrgal v homski o-kolici pod Kamnikom v nedeljo dne
H.	avgusta, zvečer okoli sedme ure. Med groznim nalivom in treskanjem se je vsula huda toča, vmes debela kot °rehi, ki je potolkla, kolikor je dose-daj znano, po vaseh: Šmarca, Nožiče,
i Homec, Preserje, Mengeš, Zg. Jarše, Pa tudi Volčji Potok Hudo in Radomlje. Ajda, repa, turščica, fižol je vse
pobito. Drevje skleščeno, proso bo za pokositi. Silni naliv je jemal prst raz njiv in celo s korenino tuintam prevr-gel kako drevo in podrl kozolec; voda stoji po njivah in hlevih. Škoda je velikanska. Nad železniško progo je stala voda do stopnjic kamniškega vlaka in bati se je bilo, da vsled nasutega peska vlak skoči iz tira.
—Krneč kezveze na delu. 4. avg. ustanovila se je “Kmečka zveza” za trebanjsko okolico. Njeno potrebo in važnost je številnim poslušalcem razložil poslanec dr. Žitnik, Isti dan je bilo tudi zborovanje “Kmečke zveze” za ljubljansko okolico na Igu, kjer je govoril komercijalni svetnik Povše, in v Tomačevem, kjer je g. Sl. Ravnikar razpravljal o dolžnostih in pravicah kmečkega stanu in o krivicah, ki se mu gode. — Pravila “Kmečke zveze” za kamniško okolico je deželna vlada potrdila.
—	V konkurz je prišel trgovec g. Josip Miklavc v Velikih Laščah.
—	Gojenci dunajskega deškega ^zavetišča so bili začetkom avgusta v Ljubljanni prav gostoljubno sprejeti. Izjavili so, da ima Ljubtjana lepšo lego, nego Gradec, glavno mesto štajersko.
—	Pogorela je Plankarjeva hiša št. 31 v Rudniku dne 6. avgusta.
■— Novomesto, 10. av. (Suša.) V novomeškem okraju je huda suš^. Vse zaostaja. Sadja bi bilo sploh malo, in sedaj še to odpada. Druge krme bo tudi jako malo. Vsled tega je cena živine padla, posebno mladih prešičev. Mesarji imajo pa za celo leto vedno isto ceno in še “zgubo”. — Vzrok temu so prednostne cene za gostilničarje, razne zavode in medsebojni dogovori — kartel.
—	Prijeta goijufica. Brezposelni služkinji Mariji Zupančičevi, rodom iz Lužarjev pri Kočevju, je bilo znano, da je* služkinja Neža Kovačeva, katera je imela spravljeno svojo obleko pri Mariji Bastolčevi na Dunajski cesti št. 29, v deželni bolnici. Zupančičeva je pregovorila neko svojo prijateljico, da sta šli k Bastolčevi kateri je Zupančičeva predstavila to za sestro Kovačeve in rekla, da sta prišli po njeno obleko, ker je v bolnici umrla. Bastolčeva je obleko izročila, ko pa je izvedela, da Kovačeva še živi, je to naznanila policiji, katera je Zupančičevo izsledila in izročila sodišču.
■*
—“Ljudska posojilnica v Ljubljani”. Stavba “Ljudske posojilnice” naglo napreduje; dospela je že do pritličnih prostorov. To obširno in moderno poslopje pa Bambergova hiša, bosta ob Miklošičevi cesti v znatno olepšavo mesta.
—	Celodnevni čebelarski tečaj v Ilirski Bistrici se je vršil 21. jul. pri gosp. Žnidaršiču. Tečaja so se poleg domačih čebelarjev udeležili tudi čebelarji iz Primorske in Koroške.
—	Aretovala je dne 23. jul. ljubljanska policija v Šolskem drevoredu stare ga malopridneža, 32 let starega Andreja Kovača, ker je bil osumljen, da je ■v Ihanu pokradel več obleke. Kovač vse taji, a mu ni dosti verjeti, ker je bil že pred kaznovan in tudi že v prisilni delavnici.
—Politično zborovanje je bilo na Vrhniki 21. julija. Poročal je mnogoštevilnim udeležencem poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora ter o “Kmečki zvezi”, ki se ima ustanoviti za vrhniški sodnijski okraj. Gospod Moškerc je govoril o potrebi delavskega združevanja. Izvolil se je odbor, ki naj predloži oblastim pravila novega “Delavskega izobraževalnega in podpornega društva.”
—Planinski orli so zopet letos gnezdili v nanoškem pečevju nad Stranami. Predjamski lovci so jih že delj časa opazovali, a do gnezda ni bilo mogoče priti. Pred par dnevi se je lovcem posrečilo priti v bližino gnezda ,v katerem je tičal kakor puran velik mladič. Po vodstvom g. logarja Majerja šlo je več mož in lovcev z vrvmi in so poskušali priti do gnezda. Po veliki navpično stoječi steni so spustili enega moža navzdol do bližine gnezda. Gnezdo je bilo v podmolu napravljeno iz vej tako veliko, da bi se dalo na enem vozu komaj peljati. Ko je na vrvi viseči človek pričel s kljukastim drogom razdirati veliko vejnato gnezdo, se je mladič spustil nizdol, kakih 500 metrov daleč in končno sedel na tla. Šli so za njim in ga res našli. Ker se ni mogel od tal dvigniti, so ga končno ujeli in se sedaj nahaja popolnoma nepoškodovan v ujetništvu v predjamskem gradu.
—	Dvojna mera avstrijske vlade.
Graška “Tagespost” poroča:	Leta
1906 je kupil graščino Kamen, občina Begunje pri Radovljici, lesni trgovec Dolenec iz Škofje Loke za 350,000 K. Ker pa je vlada 587 oralov obširni gozd že leta 1898. proglasila kot “varovalni” gozd in zato ni-dovolila Dolencu, da bi ga posekal, prodal ga je za 4SO,ooo K Italijanom Pisquetti in yeniere iz Vidma; toda tudi ta dva ga nista obdržala, ampak prodala Um-bertu Grandu, ta pa društvu “Societa
Anonima per Industrie Forestali” v-Rimu za 550,000 K obdržavši del gozda, vreden 130,000 K. Gozd je dosegel to skoro dvojno prvotno ceno le, ker je'oblast dovolila, da se smejo tri petine vsega gozda posekati, kar pa pri “varovalnih” gozdih doslej še ni bilo v navadi. Begunjci s strahom gledajo v bodočnost, ker bodo sedaj še bolj trpeli po povodnji, ki jim je pred štirimi leti odnesla mostove in mnogo rodovitne zemlje. Da bi imelo pogozdovanje kaj uspeha, ni mnogo upanja, ker je zemlja plitva, vrhutega pa plazovi jako številni. Čuditi pa se mora vsakdo, da naša vlada domačim ni pustila izsekati gozda, tudi dela ne, do-čim je dala tozadevno dovoljenje inozemskemu društvu ter pripomogla, da bodo romale naše kronice čez mejo. Tako pristransko postopanje se mora, odločno obsojati, tembolj, ker bodo občutno prizadeti tudi naši kmetje, tujec pa se bode smejal v pest.
—: Toča. Dne 7. avgusta popoludne ob 4. uri se je vlila čez ptujsko polje in okolico najprej silna ploha, nato
pa je s strahovitim šumom začela padati kakor orehi debela toča, ki je napravila na poljih in sadonosnikih velikansko škodo.
—	Na Bizeljskem obeta biti tako o-bilna vinska trgatev, kakršne že dolgo ni bilo. Čemur se je najbolj čuditi, se zdaj (10. avg.) že na nekaterih vrstah nahajajo skoraj popolnoma sladke grozdne jagode, kar obeta izborno trgatev v septembru, 'če kakšna nezgoda ne pride. Sicer pa tudi ni povsod tako. Vinogradniki iz Vitevasi, ki imajo peščeno zemljo, se pritožujejo, da grozdje črni.
—	Pridelek sadja na Štajerskem. O letošnjem pridelku sadja na Štajerskem poroča zveza štajerskih poljedelskih zadrug po natančnih poizvedbah o stanju začetkom avgusta meseca: Obrodile so letos dobro le čre-šnje in trte, koder niso pomrznile. Splošno pa bo letos malo sadja. Glavni vzrok tega je dolga zima, vsled katere so pomrznile n. pr. breskve in marelice. Slive so manj trpele. Jablane in hruške so dobro cvetele, ponekod bolj, ponekod manj, kakor so pač lani manj ali bolj obrodile in bilo je upati povprečno na srednje dober pridelek Tega pa so uničili mrčesi ob času cveta in neugodno takratno vreme.—Ker letos tudi -v Švici, ne Nemškem in na Nizozemskem ne bo sadja, bodo lahko oni, katerih sadonosniki vendar nekaj obetajo, dosegli lepe cene za sad.
—	Delovanje kmečke zveze. Kmečka zveza za Štajersko je s pripomočjo Zadružne zveze v Ljubljani osnovala nove Rajfajznovke v Loki pri Zidanem mostu in v Slivnici pri Celju. Snuje se še več drugih Rajfajznovih posojilnic. Osnovana in registrovana je že tudi posojilnica v Lučah, ki je začela s poslovanjem 1. septembra t.
1.	Dne 28. julija je bil občni zbor štajerskih zadrug zaradi ustanovitve pododbora “Zadružne zveze” za Štajersko.
—	Samoumor orožniškega postaje vodje. Ustrelil se je dne 3. avg. orož niški postajevodja Kranjc v Križevcih na Murskem polju.Vzrok je strah pred kaznijo.
—	Iz Gornje Bistrice. Gostilničar Jo
že Jagodič je utonil. Pravijo, da je v pijanosti skočil v vodo.	____
—	Bivši okrajni glavar pl. Vistarini ni odšel v Ameriko kot se je pomo torna poročalo; kazensko postopanje zoper njega se je ustavilo, ker je baje poravnal škodo. Disciplinarno postopanje še ni končano. Po njem oškodovani kmetje v kozjanskem okraju dobijo prikrajšane zneske.
— Odlikovanje slovenskega, umetnika. Akademični modelir na Dunaju, koroški Slovenec Miroslav Ogrin, je bil imenovan rednim članom društva modelirskih umetnikov na Dunaju v znak priznanja za njegova izvrstna plasliška dela:
—Velika nevihta. Iz Riž se poroča o veliki nevihti dne 7. avg. Padala je toča, debela kakor orehi in še večja. Vihar je razkrival strehe in podiral drevesa. Sadje je večinoma popadalo z drevesa. Še strašnejše je gospodovala nevihta v Ziljski dolini.
TELEPHONE: 1279 REGTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Hdini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodrte listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.

Q>
že ves kanal po koncu: g. Pečenko je utonil. Ker je bilo močno temno, ga je bilo sila težko iskati, posebej ker je Soča tam, kjer se je g. Pečenko kopal, precej nedostopna. Vendar pa so ga našli četrt n. pod neko skalo.
— V goriškem deželnem zboru mislijo obstruirati italijanski deželni poslanci radi premestitve slov. oddelka koprskega učiteljišča v Gorico. Zato se baje ta deželni zbor ne skliče na jesensko zasedanje.
— Prvi shod hrv.-slovenskih kat. dijakov v Zagrebu je bil veličasten. Že v petek 2. avg. so dohajali od vseh strani hrvaški visokošolci in bogoslovci ter so'navdušeno sprejeli 200 Slovencev, ki so se pripeljali 3. avgusta v hrvaško prestolnico. Vsi di-
jaki, okrog 400, so skupno v sprevodu korakali s kolodvora v mesto, kjer se je vršil v sokolski dvorani ob navzočnosti 500 dijakov pozdrav. Debate posameznih odsekov dne 4. in 5. avgusta so bile živahne in obetajo najlepših uspehov. Na skupno zborovanje sta došla nepričakovano tudi dr. Krek in dr. Lampe, ki jih je dijaštvo z navdušenjem pozdravilo. Poslanec dr. Krek je pozival mlade junake, naj ne zaupajo osebam, ampak stvari in načrtom. Dr. Lampe je izvajal, da se bodo vse težnje Slovenstva in Hrvatstva u-resničile, kadar bomo šli med ljudstvo.
— Bivši ban grof Pejačevič je določil, da se iz njegove pokojnine v znesku letnih 8000 K napravijo ustanove za Hrvate iz kraljevine, ki se hočejo posvetiti slikarstvu, kiparstvu ali glasbi. Ko bode že več takih ustanov, naj napravijo še druge za tehnike in me-dicince. Grof Pejačevič se političnega življenja ne be več udeležil.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St
—Nove slov. vžigalice — za slovensko trgovsko šolo. Tvrdka J. Ulča-, kar & Co. je založila vžigalice, od katerih je polovica dobička namenjena moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu, polovica pa za vzdrževanje trgovske šole v Trstu, za katero je s tem zagotovljen tako znaten dohodek, da se bo mogla odpreti že v jeseni leta 1908.
—Sočine žrtve. Iz Kanala se o tem piše: V teku enega tedna so utonili pri nas v Soči kar trije: 7. avgusta popoldne 10 leten deček, koj za njim vojak, ki bi bil letošnjo jesen že vojaščine prost in v naslednji noči župniški upra vitelj g. Fr. Pečenko. Šel se je zvečer ob 9. uri kopat — ob pol 10. pa je bil
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, lil.
Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street,		
	Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.	
	'olm Povslia, lastiiik HIBBING, MINN.	
		
Vprašajte svojega mesarja za iirieve Intii Holm katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. na Exchang*! St. . JOLIET, ILL.		ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
Slovanski tvorničar društvenih oi« znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka* tolog na zahtevanje zastonj.
L*«
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
. o.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali-drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti m lam in boleznim.
lje vsakovrstna v notarske, Vo spadajoča pisanja.
. Gov nemško in angleško.
&MERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
tam revež umira lakote? Sebični lju- j polnjene nadulične in cestne železnice dje — ne pa Bog. Bog je ustvaril lepo
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEHSKO-Att. TISKOVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti ptedplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
S.
fi-
lo.
11.
12.
id-
14-
sept.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota '
Roj. Mar. Dev. Korbinijan, škof. Imeno Marijino. Prot. in Hijac. m. Macedonij, škof. Virgilij, muč. Poviš. sv. križa.
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
IV...“Bog ni moder, ne pravičen; na svetu je toliko hudega, nekateri imajo preveč, drugi premalo.”
Kmetič leži pod hrastom in premišljuje bučevino, ki raste poleg njega. Kar začne z glavo odkimovati, rekoč: “Tega ne urnem, da ona mala bučevi-na rodi tolik in tako težak sad, močni in veliki hrast pa tako malo vreden sadek. Ko bi bil jaz svet ustvaril, bi bil to gotovo drugače naredil. Hrast bi rodil velike težke buče, bučevina pa drobne želodke. Res bi ga bilo veselje gledati.” — Komaj to izreče, potegne veter in utrga želod s hrasta. Pade mu ravno na nos. Tako ga udari, da se mu kri pocedi. “O joj!
zavpije
ves oplašen — sedaj sem pa dobil na nos za svojo modrost! Če bi bila to buča, bi mi bila razbila glavo:” — Temu kmetiču smo podobni vsi ljudje Sitni smo in vse ogodrnjamo in nobena reč nam ni všeč. Kje je pred sednik kakega društva, da bi bil vsem članom všeč? Kje je kak duhovnik, da bi nihče ne imel nič zoper njega? I11 tako nam sitnim ljudem velikokrat tudi Bog sam ni všeč. Zakaj to, zakaj ono — zakaj se je to zgodilo, zakaj je Bog to ustvaril i. t. d. Pieudarimo:
1.	) Veliko hudega smo si na svetu krivi ljudje sami. Če srečamo berača, ki je bil nekdaj bogat posestnik, a je vse svoje premoženje zapravil s pijančevanjem ali igranjem — kdo je kriv njegove nesreče? Sam — in ne Bog! Če ima oče-odpadnik hudobne otroke, ki mu delajo sramoto, kdo je kriv tega? Oče-odpadnik, ki ni krščansko vzgojil svojih otrok in ne — Bog. Če gremo v bolnišnice in vidimo bolnike, ki so s kajenjem, pijančevanjem ali celo nesramnim življenjem zapravili zdravje—kdo je kriv tega? Človek sam in ne — Bog. Če gremo v ječe in vidimo zaprte tatove in roparje, doma pa stradajo žena in otroci — kdo ie kriy tega? Hudobnež sam in ne Bog. i\aš greh je torej največkrat vzrok, da na svetu ni, kakor bi mi radi imeli.
2.	) Če otroci ne posušajo naukov ¡n zapovedij svojega očeta, kdo je vzrok,-če se otrokom slabo godi? Bog je naš Oče. Dal nam je zapovedi. Ne kradi, je rekel Bog. Tatvina je greh. lij če kak kapitalist odira delavca ali mu sploh dela krivico, kdo je vzrok tega? Vzrok tega je hudobni kapitalist, ki se ne zmeni za zapoved božjo: Ne kradi — ne pa Bog. Bog sovraži lakomnost. Lakomnost je eden glavnih grehov. Ložje gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v nebesa — je rekel Kristus. In če se dobijo ljudje, ki so lakomni in stiskajo reveže — tega ni vzrok Bog in ne Kristus in ne katoliška cerkev — tega vzrok je ostudni greh skoposti in lakomnosti.. — Bog veleva: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Kristus pravi: “Karkoli boste storili e-nemu mojih najmanjših bratov, to boste meni storili." Sveti Martin je dal prosjaku polovico plašča. Ponoči je videl prikazen, da se mu je prikazal Kristus sam odet z Martinovim plaščem. Zapoved imamo, da moramo ljubiti bližnjika in mu pomagati. Če mi tega ne' storimo, kdo je kriv, dj
zemljo, dosti veliko, da bi na njej vsa ka družina lahko imela svoj prijeten dom, a če ljudje drug drugega preganjamo in spodrivamo, tega ni kriv Bog, tega smo krivi ljudje sami: Ljudje smo podobni otrokom, katerim je mati postavila na mizo polno skledo, dosti veliko za vse, da se nasitijo. Otroci pa, mesto da bi mirno zajemali iz sklede in se nasitili, se začno suvati, prepirati, trgajo si žlice iz rok, ubijejo skledo, se zlasajo in posledice vsega je — jok in lakota. Ali je mati kriva tega? Ali jim ni prinesla polne sklede? Krivi so razposajeni otroci sami! Poglejte, solnce sije na nebu za vse ljudi, dež lije z oblakov za vse ljudi, zemlja rodi zi vse ljudi, v zemlji je premoga dovolj za vse ljudi, petroleja je dovolj za.vse ljudi, čistega in svežega zraka je dovolj za vse ljudi — in Bog lahko reče: Glejte ljudje, vse sem vam dal, česar potrebujete, na zemlji je za vas vse vsega dovolj. In da boste modro gospodarili, sem vam dal pamet in razum; da boste pravično ravnali, sem vam dal glas vesti; da boste vedno lahko culi moj glas, sem vam poslal svojega Sina, da je ustanovil učečo cerkev — in če ne marate rabiti svoje pameti, če ne marate po slušati glasa svoje vesti in ne glasa Kristusovih služabnikov — jaz nisem kriv, če na svetu nimate, kakor bi ra di imeli. Sami ste_ si vzrok, ker se sa mi prostovoljno slabo vladate. Mi bi radi imeli drugačno vlado in drugačne postave, recimo postave zoper kapitaliste. Dobro, volimo si take može, ki bodo tako gospodarili, kakor mi želimo, volimo take poslance, ki bodo glasovali za take postave, kakoršne mi hočemo imeti. Če mesto izvoli takega župana, ki krade, ja ljudje božji zakaj volite tata? Če so državni po slanci taki možje, da jih kapitalisti koj kupijo, ja, ljudje božji, zakaj volite za poslance možice, ki so na prodaj? In če je gospodarstvo v celi državi zavrženo zaradi sleparskih poglavarjev, kaj drugega je treba, kakor delati z vsemi silami na to, da pri volitvah prodro pošteni, značajni človekoljubni možje, ki imajo srce za vse državljane, posebno za one, ki so bili morda dolgo po krivici zatirani irt 40 so -— delavci.
3.) Pravijo: vse je božja volja. Da. vse je božja volja razun greh. Greh je pa na svetu zoper božjo voljo. To ni božja volja, da bi eden imel vse, drugi nič; Bog pa dopusti in trpi to. Zakaj? Prvič: ker Bog ne mara vzeti hudobnežem proste volje, ker Bog hoče, da naj bo vsak za svoje dela odgovoren. Živalim Bog ni dal pameti in ne proste volje, zato pa Bog sam za nje skrbi in so vsled božje volje tako poslušne glasom svoje narave, da živali na svetu splošno prav lepo shajajo, večinoma brez zdravnika, vse brez advokatov in policajev in brez ječ in bolnišnic. Če bi Bog hotel vsem ljudem ustreči, bi moral hudobnežem vzeti prosto voljo, to se pravi, iz 1 j uidi j bi jih moral izpremeniti v kaj drugega. Drugič: Vedeti moramo, da zem lja ni kraj plačila. Zemeljsko življenje je le potovanje v večnost. Na svetu je veliko dobrih del, ki niso poplačana, veliko pa slabih del; ki niso kaznovana. Račun naš bo sklenjen s smrtjo. Takrat se bo videlo v knjigi našega življenja, kaj je bilo dobrega, in koliko je bilo slabega — nato pride sodba in plačilo ali kazen. Tretjič: Preudarimo, da tudi mi vsega ne storimo, kar Bog hoče od nas, zato tudi mi ne smemo od njega pričakovati vse, kar bi radi imeli. Mi Boga žalimo z grehi; pričakujemo pa, da bi nas vedno obsipal z dobrotami. Socialisti dan za dnevom kolnejo Boga, zato bi pa radi od Boga imeli vsega dovolj. Prijatelj, ti najprej stori vse svoje dolžnosti do Boga, potem še le smeš pričakovati od Njega dobrot. Četrtič: Bog velikokrat dobro doseže po takih potih, ki nam niso prijetna. Zdravnik zdravi velikokrat z grenkimi zdravili. Tudi Bog tako! Ošabneža udari z nepričakovanim udarcem — in ošabnež postane ovca. Grešnike obišče z nadlogo — grešnik se spreobrne. Ignacij Lojalanski je bil v vojski zadet v nogo; v bolnišnici je prebiral svete knjige. Hudobni Ignacij se je izpreobrnil in ustanovil red jezuitov, ki je eden najmočnejših stebrov v sveti cerkvi. Vsled Ignac^eve bolezni — red jezui: tov. In tako dalje! — Zato ni prav, če se. vedno povprašujemo: Zakaj tako in zakaj ne drugače. Bog že ve, kaj dela in zakaj tako dela; Bog že ve, zakaj marsikaj slabega in hudobnega na svetu dopušča.
Kar Bog' stori —•
Vse prav stori!
Antofi
bi morale biti zaključek optične pre-1 vare. Ali je morda dokaz za baje ne-1
znatni pomnožek dejstvo, da se mesto neprestano dalje razširja, da nastajajo tudi v okrajih, zelo oddaljenih od sredine, nova bivališča?
Stari pregovor, da se številke ne lažejo, je po primeri omenjenih dveh' popisov ljudstva sijajno ovržen in sicer po drugih številkah, ki jim pravilnosti ni možno odrekati. Leta 1906. e adresnik sporočal o 716,100 imenih, letos o 737,400. Potemtakem je samo število v adresniku zaznamovanih pre bivalcev narastlo v enem letu za 21 300. Ako še pomislimo, da mladih deklet, otrok in večine žensk ni v adresniku zaznamovanih in če računamo za vsako novosprejeto ime samo dobra dva nadaljnja prebivalca, pa znaša pomnožek za eno leto 60,000 do 70,000 prebivalcev.
Po cenitvi izdateljev adrcsnika zna ša število duš v Chicagi sedaj 2,367, 000 proti 2,300,500 v prošlem letu. Ta cenitev je utemeljena na vladnem ce-nilu leta 1900, a zelo verjetno je, da je število 2,500,000 že doseženo, ako ne preseženo. Popis ljudstva z leta 1900 in istega leta v adresniku objavljena imena kažejo, da pridejo na vsako zadnje trije prebivalci in dobra osminka istih in primerno temu se je izvršila tudi cenitev za to leto.
Razvidno je, da se chicaško prebi valstvo ’ kaj lepo množi, kot ni mo goče bolje želeti. Sicer bi bilo pač maršičesa želeti za Chicago, a o teh mnogih željah pišejo drugi;
bri so postali hudobni — duhovni morajo pa bežati.
Kaj bi lahko rekli o katoličanstvu v-Italiji, ali recimo med našimi brati Hrvati? Poglejte pa katoliško življenje med Nemci! Nemški katoliški shodi, nemški centrum, nemško katoliško časopisje! Tu je življenje, tu je navdušenost in tudi 'sarkazem', da sikajo nasprotniki, kakor so sikali pohujšljivci farizeji, ko jih je Kristus blagoslovil z osemkratnim gorje: gorje vam, kače, gadja zalega! —
Sicer pa se že lahko učimo od našega naroda v stari domovini! Stanovitni boj je prinesel življenje in zavest in izobrazbo med nekdaj tako neuko ljud stvo. Katoliška stranka na Kranjskem je skala, katere ne premakne in ne omaja ne liberalizem in ne socializem z vsem svojim peklenskim prizadevanjem.
Da se razumemo: V časopisih nimamo namena hudobnežev izpreobračati — to naj stori vsak duhovnik za se v svojem kraju po svojih močeh. V časopisih s sarkazmom hočemo tem hudobnežem le oslabiti moč in omejiti njihov javni vpliv, da jih bodo ljudje poznali kot ‘čip’ socialiste in kot ‘čip’ stranko. That’s all.
Anton Sojar.
Motorji so usmrtili dvaindvajset seb na cestah v Londonu lani.
Argentina ima 245,000,000 akrov ne-prisvojene zemlje, ki je primerna za pašnike.
BOJ ALI MIR? (Nekaterim v pojasnilo.)
“Salvation Army” na Angleškem po I šilja izseljence v Canado v skupinah po 600 na mesec.
Sojar.
CHICAGO RASTE.
Če ni prebivalstvo mesta Chicago doslej še doseglo četrtine desetih milijonov, pa se ji število vsaj bliža. V novem, pravkar objavljenem adresniku se nahaja 737,440 imen, pomnožek za 31,300 imen v primeri s prošlim letom. Po vladnem cenilu z leta 1900. je imelo Chicago prebivalstva 1,698,575 duš in šolsko cenilo z leta 1904. je'•naštelo 1,714,144 prebivalcev. Primera teh dveh podatkov mora vesti do dom nevka, da je mesto v štirih letih narastlo samo za nekaj nad 15,000 prebivalcev, domnevek, ki se kaže vsakemu slepcu že neverjeten.
Ako bi bil narastek prebivalstva tako neznaten, kakor kaže šolsko cenilo na prvi pogled, potem bi bile pritožbe čez nedostatnost chicaških vozil neutemeljene, in z ljudmi prena-
"S sarkazmom ne boste nobenega izprcobrnili in k cerkvi pridobili — to se pravi: ljudij ne boste dobili na ka toliško stran s tem, če jih zbadate,po časopisih!" Tako mi je rekel nekdo, čegar ime iz prijaznosti zamolčim. Od goroviti hočem javno ne toliko onemu možaku kakor drugim, katere bi dotični možak lahko preslepil s fra zami, kakoršnih ena je tudi stavek: s sarkazmom jih ne boste izpreobrnili!
1.	) Upam, da vsak zaveden rojak dobro pozna položaj boja. Zoper koga se mi bojujemo? Zoper nesramni in satansko zlobni list Glas Svobode (sewerage) in zoper Narodno Jednoto. koje ogeljni kamen je omenjeni list in koje stebri so čikaški odpadniki. List in jednota sta dva javna in tako močna faktorja med ameriškimi Slovenci, da jih nikakor ne moremo ignorirati ampak moramo z njima javno obra čunati. In kakor apotekar prilepi mr tvaško glavo na posodico, v kateri je strup, tako smo s svojim pisanjem v Am. Slovenca pritisnili Narodni Jed noti ih njenemu listu na čelo pečat v svarilo vsem katoliškim Slovencem v Ameriki: proč od tod, tu je vaša poguba!
2.	) Zakaj se bojujemo? Zato ker je to naša dolžnost. Če duhovnik mol in prosi in svari v cerkvi ali v spovednici, če je prijazen do posameznih oseb v privatnem razgovoru, če hodi od hiše do hiše in nagovarja ljudi k sveti maši in svetim zakramentom, če prosi socialiste, naj se dajo poročati v cerkvi in naj dajo krstiti svoje otroke, če se duhovnik še žrtvuje in po vrhu jim obljubi vse svoje delo zastonj to se pravi brezplačno, mislim, da več se od duhovnika ne more pričakovati. Če pa ne pomaga ne prošnja, ne svarilo, ne zagotovilo, da se ne bo nič računalo, in če ti ljudje ostanejo odpadniki in še javno v časopisih vplivajo na druge, naj zapuščajo cerkev in zakramen te in se javno norčujejo iz takih, ki hodijo v cerkev — prijatelj, kaj boš ti storil? Ali boš mirno gledal, kako se širi kuga med ljudstvom, ali boš do volil, da sovražnik pred tvojimi očmi pohujšuje in kvari tvoje ljudstvo?? Naš boj ni boj zoper dobromisleče, katoliške Slovence — ker ti so vsi z nami; naš boj ni boj zoper grešnike, ker grešnikom vsak dan radi delimo mir in spravo z Bogom v naših cerkvah, naš boj je boj zoper hudobneže, ki do bro vedo, da so hudobni, ki hočejo ostati hudobni in ki hočejo tudi druge ljudi hudobne napraviti. Katoliški časnik ni kakor starikava mamica v kotu z rožnim vencem v rokah, katoliški časnik je kakor vojak, ki drži v desni ci križ, znamenje naše svete vere, v levi pa meč, s katerim hodi po svetu in deli ljudi v dva tabora: za križ ali zoper križ, za Kristusa ali zoper Kristusa. In ta vojak—katoliški časopis— ima popolno pravico in ob enem sveto dolžnost vporabiti svoj meč v boju zoper Kristusove sovražnike. Pokaže naj jih v pravi luči,,v luči resnice. Pokaže naj, da še nasprotniki delajo izobražene, a v resnici so veliki nevedneži, da se delajo človekoljube, a v resnici so nenasitni sebičneži, ki delajo le za svoj žep, pokaže naj, kako sc postavljajo za voditelje ljudstva,a v resnici spadajo v ječe. Kaj pa če katoliški častnik molči in če prizadeti ljudje potrpežljivo prenašajo? Potem bodo pa nasprotniki v svojih listih danes enega proglasili za tata, jutri drugega za sleparja, zopet tretjega za nečistnika i. t. d. In vkrat-kem, bodo vsi duhovniki trpeli na svojem dobrem imenu, pri mnogih bodo •zgubili zaupanje; lopovi in tatovi dobrih imen bodo pa sloveli kot voditelji naroda, ki. ljudstvu — odpirajo oči. Zakaj je gnjila francoska dežela? Manjkalo je vojakov s križem in me-:em v roki. Francoski duhovniki niso loznali “sarkazma” !Kaj se je zgodilo? Hudobni ljudje so ostali hudobni, do-
Izza prvega dne tega leta se je 7,300 novih družin nastanilo v New York City.
“Grand Trunk Pacific” - železnica ima 3,000 japonskih delavcev zaposlenih pri železniški gradnji.
Izkopavanje safirov v Kašmiru je oživila nova družba, sestavljena iz evropskih plemenitašev in domačih bo-gatincev.
Burmah je ena izmed dežel, ki pridelujejo samo eno letino, in sicer jo bogati riž, kakor Hawaii-otoke sladkor in Filipine konoplja.
Združene države imajo več časopisov, nego katerakoli druga dežela. Vsak dan med tednom je izdanih 19,-000,000 iztisov in vsako nedeljo 11,500, 000.000 iztisov.
104 leta star veteran, Martin Kocelj, živi na Poljskem. Navzlic visoki starosti je še vedno krepak, da je lani s svojimi pravnuki delal na polju. Udeležil se je vstaje 1831. leta kot “kosji-njer”, t. j. vojak, ki je oborožen z nasajeno koso.
Samoumor bivšega justičnega ministra. 61 let stari vseučiliški profesor Štefan Sendrea, bivši justični minister je skočil pri postaji Nagy Maros iz ekspresnega vlaka Bukarešt-Dunaj. Poškodoval se je tako, da je umrl.
Škandal v Tropavi. Neki domobranski stotnik, neki stotnik-računovodja in več drugih oseb je kompromitiranih ker so v Tropavi izvršili več posilstev na mladoletnih otrokih. Več oseb je zaprtih, stotnika pa so oddali na Dunaj v garnizijsko bolnico, ker menijo, da je na umu bolan.
Boga( berač. V neko dunajsko bolnišnico je prišel starček, odet v same cunje ter prosil, naj ga sprejmejo v brezplačno zdravljenje. Njegovi želji so ugodili, nekaj tednov pozneje pa je umrl. Ko so po njegovi smrti slamni-co, ki je na njej ležal, odprli, našli so v njej 90,000 kron v gotovini in več pisem, naslovljenih na ime Wahr-mann. Sedaj iščejo dediče.
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
50$ W. 18tlx St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
511101! 10 il! M! U10 lOU Uffi
Kje ie najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je; 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vas denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje t svoji palači i Prešernovili ulicah
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih'državah ježe več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Muzej cesarice Elizabete. V kraljevem dvorcu budimpeštanskem se sedaj ureja pod vodstvom profesorja Hausmana muzej pokojne cesarice Eli zabete. Nastanjen bo v drugem nadstropju v eni sobi; v muzeju bodo spravljena slavnostna oblačila, slike in druge relikvije nesrečne vladarice. V istej sobi bode postavljen tudi njen spomenik, ki so ga darovale szegedin-ske žene.
Spor ruskega carja s carico materjo Carici materi ni všeč vpliv, ki ga ima na carja veliki knez Peter Nikolajevič. Obdal je carja s spiritisti, vedeževalci in drugimi takimi osebami, ki stanujejo v Petrovem dvorcu in jih car povprašuje vsak dan za svet v vladnih zadevah ter se ravna po njihovih nasvetih. Carica mati zahteva, da odstranijo z dvora “vedeževalce”, a car tega ne dopusti.
Demonstracija proti oderuhu. 8 avg. se je v Budimpešti v Stefany utz pred hišo št. 19 nabrala številna množica ter obkladala lastnika z vsemi mogoč-čimi priimki, ker je vrgel na ulico najemnika Goldsteina, ker ni fnogel plačati stanarine. Razkačeno ljudstvo je tekom enourne demonstracije razbilo v hiši vsa okna, dokler ni prišla policija in razgnala razgrajajoče množice. 25 oseb je bilo aretiranih. Demonstranti so nato naskočili policijsko stražnico ter ranili enega policijskega častnika.
Joliet, ill.
FIFO PIV0 V STEKLEFICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at
GEO. LAUTERER,
-izdelovalci-
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Hadison St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
VSTEAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
.	Dobri učinki.
Mal izdatek za pravo zdravilo ob pravem času se dobro izplača, posebno ob nerednostih obisti in jeter, ki se ne bi smele nikdar zanemarjati. Če zapaziš, da ti organi prav ne delujejo, ne odlašaj ter uživaj Severovo zdravilo za obisti in jetra. Mr. V. Otta, Vernon, Tex., piše: Iskreno zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo za obisti in jetra. Po užitju ene steklenice v predpisanih popitkih lahko pravim, da sem poskušal Severova prvovrstna zdravila in vedno z dobrimi učinki. V lekarnah. Cene $1.25 in 75c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids la.
Vsled neprevidnosti ustrelil nevesto svojega sina. 18 letna Ana Klier je ib-iskala stariše svojega zaročenca v Ho-stivaru. Med večerjo je pripovedoval zaročenec, da se mu je sanjalo, da so ga roparji napadli z revolverjem. Njegov oče je dejal, da bo raje pobral pa-trone iz na steni visečega revolverja, samo da se ne vresniči sen. Ko je oče manipuliral z revolverjem, se je isti nakrat izprožil in kroglja je zadela nevesto tako nesrečno v prsi, da se je na mestu mrtva zgrudila.
— Člani K. S. K. Jednote,, naročite se na glasilo Jednote!

		
	K. S. I	K. (ff| JEDN0TÁ-
—e,		
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.,.....Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip TDunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec? ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
¡	Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
,	Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12157 Janez Trinko, roj 1885, 12158 Anton Stupca, roj 1874, spr. 4. sept. 1907.	Dr. št. 153 članov,
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12159 Franc. Golob, roj 1877, 12160 Ignac Kastelic, roj 1872, 12161 Anton Skubic, roj 1871, 12162 Janez Novak, roj 1869, spr. 4. sept. 1907.	Dr. št. 238 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12163 Jožef Šterk, roj 1888, 12164 Ju-rij Šterk, roj iSSS,’12165 Jurij Štefanec, roj 1885, 12166 Franc Saftič, toj
1879,	12167 Janez Klobučar, roj 1879, spr. 4. sept. 1907. Dr. št. 359 članov. K društvu J'eztis Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 12168 Janez Hajdinič, roj
1880,	spr. 4. sept'. 1907.	Dr. št. 53 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 12169 Jožef Germek, roj
1881,	12170 Jožef Germek, roj 1880, 12171 Martin Žerjal, roj 1862, spr. 4.
"sept. 1907.	Dr. št. 65 članov.
K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 12172 Janez Petrič, roj 1887, 12173 Štefan Tomašič, roj 1873, spr. 4. sept. 1907. Dr. št. 61 elanov. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 12174 Janez Jakič, roj 1884, 12175 Jožef Kopavnik, roj 1877, spr. 4. sept. 1907.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111.,	12176 Janez	Maršič,	roj	1889, 12177	Mihael
Kuglič, roj 1884, spr. 4. sept.	1907.	Dr. št. 268	članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 12178 Anzelm Lustik, roj 1883, spr. 4. sept. 1907.	Dr. št. 19 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od	društva sv. Cirila in Metoda 8,	Joliet, 111., k	društvu	vit.	sv. Martina 75, La
Salle, 111., 4352 Janez Lekan,	20. avg. 1907.	I.	dr. št. 100	članov.
II.	dr. št. 48	članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Martina 75, La Salle, 111., 9918 Martin Volk, 20. avg. 1907. I. dr. št. 192 članov.
II. dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k društvu vit. sv. Mihael 61, Youngstown, Ohio, 11323 Franc Žagar, 19. avg. 1907. I. dr. št. 101 člana.
IT. dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4788 Jožčf Skul, 26. avg. 1907. Dr. št. 266 članov.
II. dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 9348 Franc Kompare, 2. sept. 1907.	Dr. št. 266 članov.
II. dr. št. 5 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11583 Jožef Stimec, 2. sept. 1907.	Dr. št. 80 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 172 Jakob Doltar, 2. sept.
1907.	Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Petra 30. Calumet, Mich., 6389 Rudolf' Severinski, 9478 Martin Sterbenec, 26. avg. 1907.	Dr. št. 354 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 5947 Peter Bižal, 11583 Jožef S.timec, 10924 Jakob Janež, 11588 Franc Derčar, 27. avg. 1907.
Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 5440 Anton Kirn, 26. avg. 1907.
Dr. št. 101 člana.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6183 Panietto Enrico, 9647 Janez Zalokar, 11033 Janez Keržišnik, 26. avg. 1907. Dr. št. 192 članov. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 9252 Jožef Sternad, 26.
avg. 1907.	Dr. št.	40	članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7951 Franc Muren, 31. avg.
1907.	Dr. št.	88	članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 6055 Janez Samsa, 26.	avg. 1907.
Dr. št. 59 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 9191 Anton Jurkovič, 7970 Štefan Rački, 8980 Martin Pleše, 27. avg. 1907.	Dr. št. 116 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 4546 Anton Mandel, 9798 Jožef Medle, 29. avg. 1907.	Dr. št. 57 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pomoč. 17, Jenny Lind, Ark., 6535 Janez Močivnik, 26. avg. 1907.	Dr. št.	35	članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva Marije Pom. 17, Jenny Lind, Ark., 1847 Anton Medved, 1337 Jožef Dim, 26. avg. 1907.	Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3338 Peter Vovk, 26. avg. 1907.
Dr. št. 354 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3355 Marija Klobučar, roj 1883, spr.
4. sept. 1907.	Dr. št. 105 članic.
K društvu Marije Sed. Žal: 81, Pittsburg, Pa., 3356 Jožefa Mervar, roj 1881, spr. 4. sept. 1907.	Dr. št. 68 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3357 Marija Trinko, roj 1882, spr. 4. sept.
1907.	Dr.	št.	2t članiff.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3358 Neža Vraniča*, roj 1878, spr. 4. sept.
1907.	Dr. št. 108 članic.
K društvu Marije Mil. Pol. 114, Steelton, Pa., 3359 Barbara Kambič, roj 1868, 3360 Ana Suhor, roj 1868, spr. 4, sept. 1907.	Dr. št. 18 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
j Od društva	Marije	Čist.	Spoč.	85,	So.	Lorain,	Ohio,	k	društvu	sv.	Srca Mar.
m, Barberton,	Ohio, 2476	Uršula Dormiš,	22.	avg.	1907. I.	dr.	št. 22 član.
II. dr. št. 17 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2446 Jožef Murren, 31. avg. 1907.	Dr.	št.	25 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Mil. Pol. 114, Steelton, Pa., 3249 Katarina Graša, 26. avg. 1907.	•	Dr. št. 17 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Pom. 17, Jenny Lind, Ark., 942 Ana Dim, 26. avg. 1907.
Dr. št. 12 članic..
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2018 Ana Kralj, 28. avg. 1907.
Dr. št. 104 članice.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
340+0040+0+040+0404q
Društvene vesti.

Chicago, 111., 2. sept. — Naznanjam Slovencem in slovanskim bratom v Chicagi in okolici, da bode društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. obhajalo desetletnico, odkar je založeno. Ob tej priliki si društvo kupi novo arneri-kansko zastavo. Zatorej se je odbor v imenu društva obrnil na slovenska
in hrvatska katoliška društva v Chicagi in okolici, da bi se udeležila te proslave, ker želimo prirediti velik pohod in slavnost, da s tem pokažemo tukajšnjim slovenskim odpadnikom, da smo katoličani močni in složni, četudi oni vedno pravijo, da nas je le “ena peščica”. Zatorej so slovenska in hrvatska društva tudi tem potom prošena, da se udeleže te naše slavnosti, ki se bode obhajala v nedeljo 29. septembra 1907 v Češko-amerikanski veliki dvorani na 588—592—18. ulica. Na tem pohodu in plesu bode svirala hrvatska godba. Zatorej prosim vsa društva, katera so
dopis sprejela, da bi dala v kratkem času odgovor, da bodemo vedeli potem program delati.
Pozdravljam vse katoliške sobrate! Za odbor: John Vukšinič, 1317 So. Trumbull Ave.
Iz slovenskih naselbin. ?

Chicago, 111., 2. sept. — Kakor že zadnjič napovedano je Frank Lotrič v nedeljo zvečer ob 8:30 sežgal na javnem prostoru svojo “uniformo”. Bil je član društva Narodnih Vitezov in bi bil še danes, če bi “Amerikanski Slovenec” ne prihajal v tolikem številu v Chicago. Lotrič ga je prebiral in prebiral toliko časa, da mu je naš priljubljeni “Amerikanski Slovenec” dobro pojasnil, kje da je. In ko je na svojih društvenih “bratih” videl, da je vse resnica, kar se piše, je sklenil napraviti konec temu prijateljstvu. Lahko bi bil prodal svojo “uniformo”, toda zamerila se mu je jeduota in glasilo tako, da je sklenil: “Nak, ne bom je prodal, raje jo sežgem, da je ne bodem nikdar več videl.” ,
Prišlo je gledat ta kres veliko ljudi Vsi so bili Židane volje, ko so gledali čast in diko Narodnih Vitezov v plamenih. Izv: šilo se je vse v lepem miru. Le navdušenega fanta smo parkrat pozdravili z klici: Živijo Frank! in živijo slovenska katoliška društva! Soci-jalistov ni bilo nič blizu. V soboto in nedeljo so raznašali okoli to novico in ugibali: kako bi se dalo to preprečiti. Pregovarjali so fanta na vse načine, da naj jim ne napravi te sramote. Toda Frank se ni udal. Res čudno, da ni bilo socialistov blizu. Zdaj pa lahko pojemo: Pri nas je korajža pri vas je pa ni!
Ignac Merva, John Čemažar, loto Wood St.
GENERAL STOESSEL — IZ-DAJAVEC.
Pittsburg, Pa., 1. sept. — Malo so pisali dnevniki o štrajku, ki se je bil začel dne 25. julija in je trajal do dne
9.	avgusta ter prizadeval kacih 2,000 premogarjev v gorenji dolini reke Yough v rudnikih Wick Haven in Darr, in ki se je končal z zmago delavcev.
Premogarje je bil sklical na štrajk predsednik Feehan, ker se je ponovno kršila plačilna lestvica in pogodba. Zlasti se je kršil osemurni delavnik. In marsikako “mrtvo” delo se niti pla čalo ni. Kompanijski uradniki pri teh rudnikih so srdito nasprotovali vsakršni organizaciji. Ko se je nabralo preveč krivic, so premogarji zaštraj-kali v okolici Banninga. In tem štraj-karjem, 2,000 po številu, bi se bili pridružili vsi delavci po vseh rudnikih, ki pripadajo Pittsburg Coal-kompaniji, in teh je do oseminštirideset, da se ni kompanija udala na konferenci dne 8. avgusta. In sicer se je udala v vseh točkah. To je bilo veselje tedaj med premogarji ob reki Yough! Ta zmaga organiziranih rudarjev v distriktu petem je povzročila, da imajo sedaj vsi rudniki osemurni delavnik in urejeno lestvico.	.
Z delom gre sploh dobro v celem distriktu in o kakem “trublu” ni duha ne sluha in ga ne bo, dokler ne poteče sedanja pogodba.	Delavec.
Bessemer, Pa., 24. avg. — Umrla je tukaj še ne 17 let stara edina hči rojaka Ivana Perhne. Prišla je šele nedavno iz starega kraja k svojim staršem. Dne 7. t. m. pa se je strašno opekla po vsem životu tako, da ni mogel noben zdravnik več pomagati. Dva dni potem je umrla v hudih bolečinah.
Weir City, Kans., 23. avg. — Z delom gre tukaj zelo dobro; že veliko let se ni o tem času tako delalo kot zdaj. Slovenci živimo v tem kraju v lepi slogi. Tudi v društvenih zadevah napredujemo dobro. Tukaj imamo raz na društva. Vkratkem bomo blagoslovili tri društvene žastave.
Conemaugh, Pa., 24. avg. —- Tu je umrla po kratki, a mučni bolezni gospa Uršula Udovič, žena čislanega rojaka Martina Udovič. V Ameriko je prišla pred petimi leti. Pokojnica je bila doma iz Vnanjega sela pri Rakeku in je bila stara šele 26 let. V stari domovini zapušča starše, brata in tri sestre.
Calumet, Mich., 30. avg. — Mlad organist, Franc Radej, je dospel iz Eve-letha, Minn.. v našo naselbino ter bo dobil službo pri slovenski cerkvi.
—	Jos. Gerdešič iz Ahmeeka je naletel na svojem izprehodu po hosti, ne kaj minut od stanovanja, na mladega kosmatinca ter ga hrabro pozdravil s svojo puško. Vidi se, da je ta nepriljubljena zverina imela svoj brlog v bližini te okolice. Ravno istega dne je na drugi strani Gerdešičev tovariš u-strelil staro medvedko, mogoče mater od mladega kosmatina.
—	Drugo soboto bodo imeli piknik v Tamarack parku rudarji od Cal. Hecla družbe. Vseh rudarjev je nad 2000 mož. Korakali bodo po vseh glavnih ulicah opravljeni v rudarsko obleko s piki na ramah. Parada bo gotovo impozantna in bo pokazala, kdo vzdržuje Calumet in ga preživlja.
—	Jos, Meteš, kateri je pred nekaj
tedni dobil rano na roki, je po preteku več tednov moral imeti vnovič pregledano rano, katera se je znašla nevarna. Jožef je moral ostati nekaj dni v C. & H. bolnišnici, kjer se mu stanje zdatno zboljšuje.	Gl.
Celi svet je občudoval za časa oble-ge Port Arturja tega moža ter ga slavil kot poosebljeno rusko hrabrost. Ko je trdnjava padla, se je navdušenje začelo hladiti;'sedaj pa, ko je objavljena proti njemu obtožba, vsakdo — bodisi prijatelj ali sovražnik — z gnusom izgovarja njegovo ime. Obtožnica šele ga je postavila v pravo luč ter razpršila v nič krvavo gloriolo, ki je zažarela okoli njegove osebe edino le po zaslugi njega samega. Stoes-sel je pokazal sramotno umazan značaj; brezvestno je s svojo upornostjo kršil disciplino, ki je prvi pogoj za obstanek armade; ni se sramoval v svojo lastno korist širiti laži ter pošiljati izmišljena poročila carju samemu, ki ga je kar obsipal s častmi in odlikovanji: postal je njegov gen. pribočnik, do bil je red sv. Jurija III. in IV. vrste itd. Bajke o njegovi hrabrosti so vse izmišljene, kajti nevarnih mest se je skrbno ogibal, dočinr so generali kot Kondratenko in drugi neustrašeno hodili po forih, ko so kar deževale okoli njih granate. Kdor čita obtožnico in pazno presoja vedenje Stoesslovo, se mu nehote vsiljuje misel, da se je dal podkupiti. Edino njemu so Japonci do volili ugodnosti, da mu ni bilo treba v ujetništvo, da je smel odpeljati svoje imetje, kar so mu vse popolnoma u-pravičeno očitali kot neznačajnost in umazanost. Imela pa je pri tem tudi roke njegova žena, ki je cesto imela odločiven vpliv, — vedno v škodo Rusom. Stoessel je kriv, da je padel Port Artur in da je bila izgubljena bitka pri Mukdenu, s tem pa tudi cela vojna. Že 1. junija je dobil od svojega poveljnika Kuropatkina ukaz, naj odda vrhovno poveljstvo nad trdnjavo generalu Smirnovu in naj se umakne z bojišča: Stoessel tega ni storil. Poročil carju ni pošiljal po Kuropatkinu, ampak kar naravnost; kajti Kuropat-kin bi gotovo ne bil dovolil, da nepokorni general vodi za nos carja in vso javnost Po izpovedi vseh generalov bi se bil Port Artur lahko držal najmanj še šest tednov, kajti bilo je dovolj streljiva in hrane. V teh šestih ted nih bi bil dobil Kuropatkin še dovolj novih čet in kar je glavno, Nogi bi bil moral ostati s svojo armado in težkimi topovi pred trdnjavo. Japonci so bili poslali na bojišče že zadnje vojake; brez Nogijeve armade bi bili pri Mukdenu grozovito poraženi. Da se je Ne-bogatov vdal s svojim brodovjem, je tudi sramotno, toda njegov položaj je bil: nadaljni boj pomeni popolno uničenje. V opravičenje se mu šteje lahko vsaj to, da je več tisočem mož rešil življenje. Obramba Port Arturja bi bila lahko svetla zvezda v ruskej voj-nej zgodovini, krasnejša kot obramba Sevastopola, pa je le madež, ki ga ne bode mogoče več izbrisati. Sicer se utegne tekom časa marsikaj pojasniti v prilog Stoesslu, gotovo pa je, da se njegovo delovanje ne da opravičiti. Če bodo vsa dejstva, ki jih navaja obtožnica proti Stoesslu, spoznana resničnimi, ga car ne more in ne sme pomilostiti. Če prostak zapusti svoje mesto v boju, je kazen krogla. Naj li milejša kazen zadene moža, ki je zapustil najvažnejše mesto? Kri tisočev junakov vpije za maščevanje. In še nekaj. Da je Rusija zmagala, koliko lažje stališče bi imela nasproti revolu-cijonarjem in razbojniškim tolpam, ki tirajo ljudstvo ogromnega carstva v bedo in nesrečo. Ljudstvo bi z zaupanjem zrlo na carja, iskalo pri njem pomoči ter mu pomagalo reorganizirati v absolutizmu okorelo državo ter korenito ozdraviti korumpirano rusko upravo. S porazom je car v ljudstvu izgubil ugled, revolucijonarci so porabili neugodno priliko ter spravili na svet grozne razbojniške tolpe. Rusko-japonska vojna je razkrila vse gnile razmere v državni upravi in naj večjo zaslugo pri tem ima Stoessel. Onemogočil pa je s svojim izdajstvom mirno sanacijo brez neštevilnih- človeških žrtev ter zato pahnil domovino brezvestno v največjo nesrečo.
Slovenec.
KAKO SI KRALJICE KRATIJO ČAS.
Nemška cesarica ima vse polno o-pravila, ki jih jej nalagajo dolžnosti kot mati in gospodinja. Kljub temu pa ji preostajajo, posebno sedaj, ko se do mači krog- vedno bolj zmanjšuje, še ure in urice, ki jih izpolnjuje s tem, da fotografira. Pri tem kaže, kakor pripovedujejo priče, ne samo veliko vnetost temveč tudi fino umetniško razumevanje. Posebno so lepe in uspele njene pokrajinske slike. Strastna fotografinja je tudi angleška kraljica Aleksandra. Vendar deli to svoje nagnjenje z veseljem tudi z vožnjo na avtomobilu ali s svojo ljubeznijo za mle-karijo v Sandringham, ki slovi kot ena najbolj urejenih mlekarij na celem svetu. Tudi za živalstvo se zelo zanima ta kraljica, in z veliko požrtvovalnostjo skrbi za svoje ljubljence pasjega in mačkinega rodu. V še večji meri morebiti je prijateljica živali nizozemska kraljica, ki vedno zavrača vsako prošnjo, da bi bila tudi pokroviteljica kakega športa, pri katerem se ubijajo živali.-Pri tem pa nikakor ne nasprotuje drugim športnim zabavam. Ona je izvrstna drsalka in jahalka in je zelo vztrajna pri lawn tennisu ter zna izvrstno in krepko voditi avtomobil. Jako posebno je razvedrilo, ki ga išče ruska carica v svojih prostih urah, ko jo ne motijo razne materine in druge .domače skrbi. Ona
je izvrstna slikarica karikatur -(šaljivih slik) in porablja vsako uro, da se zabava s tem, da. si prežene razne skrbi, in one, ki skoro vedno mračijo čelo njenega carskega soproga. Pripovedujejo tudi, da je izvrstna igralka in velika ljubiteljica godbe ter ima zelo prijeten glas. Italijanska kraljica Helena je izvrstna strelkinja in strastna prijateljica avtomobila. Ona tudi pes-nikuje, pri tem pa zaostaja za ruraun-sko kraljico Elizabeto, ki je znana pod pisateljskim imenom Carmen Silva po vsem izobraženem svetu. Virtember-ška kraljica Šarlota velja kot protek-torica modernega ženskega gibanja. Poleg tega je prijateljica vseh iger, ki se igrajo na prostem in katerih se je v mladih letih z vnemo udeleževala. Švedska kraljica Zofija je zelo naklonjena prizadevanjem Salvation army. Portugalska kraljica se pa z veliko v-nemo peča z medicino. Ona zelo-rada pokaže svoje znanje na tem polju ne samo teoretično, temveč mnogokrat tudi praktično. Velika njena zasluga je v tem, da je zelo veliko storila za izboljšanje zdravstvenih razmer na Portugalskem.
Znižane cene mesa.
Meso sveže in suho, kakor tudi kokoši.
Mlade race, funt po 		
Fini petelini, funt po		
Kokoši funt po .. :	 .	
Piščeta in “Spring chickens”,	
funt po 		
Sveža reberca, funt po 		
Domače jeterne klobase, funt	po ge
Suha rebra, funt po		
Kislo drobje, funt po 		
Sveže drobje, funt po		...-7C
Javna zahvala.
Spoštovani Collins Medical Institute!
Se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdravili da sedaj popolnoma slišim na uho ter ne rabim več zdravil. — Jaz Vas priporočam vsim rojakom in rojakinjam širne Amerike, ker ste v resnici dobri zdravnik.
Vas pozdravljam, Vaš hvaležni
Peter Šikonja, Box 215, Trimountain, Mich.
Pridite in se prepričajte. Ako ne kupite pri nas trpite zgubo vi in mi.
GRAHEK & FERKO,
207 Indiana Street,	Joliet, III.
Ne trpite za reematizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
^ Rev. H. W. Freytag, Hamei, UL
,T) Na vsaki steklenici je ^lAnaša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
JOLIET CITIZENS BUE WING CO.
Collins Street, Joliet, 111,

Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah.
VSAKDO "VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
1* Vsih društvenih ^ potrebščin.
John N. Gosar Co.
719 High St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
55
M
<
K
H
0.
O
xo
W
Ö
O
m
Í3 O •—, E3 h A
M
PÍ
A
»—» < O O « <
H
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
coMPAGNijE	nnmtransalantpe
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
A	oje» oje4 oje» oje* oje» oje» oje* oje» oje» oje» oje»	
f	Na bojišču. Češki spisal Jan Klecanda. Poslovenil Ivan Rejec:	i
V ROJSTNI VASI.
(Konec.)
Vojak se je vdal usodi. Zamračen je sledil svoje spremljevalce. "Hotel sem vas ohraniti”, je mrmljal za se. "Bil bi ostal tu le tako dolgo, dokler ne bi bila izvršena moja osveta. Ali izgnali ste me in onečastili. Osvetim se vam vsem?”
Ustaši, ki so imeli spremljati ujetnika, so ga doveli k najbližnjemu poslopju, kjer je njihova četa stanovala, Bili so Janovski prostovoljci, in tem je bil avstrijski begun, njihov zaveznik, prav tako drag kakor avstrijski
v.ojak.
Iz radosti so naredili več nego jim je bilo dovoljeno. Strgali so z njega odznake' bojevnika za svobodo, vzeli mu orožje in vkljub vsemu upiranju ©gulili mu glavo. Uganjali so burke ž njim, — saj je bil brezčasten, bil iz-vržek... —
Potem so ga odvedli proč. Šli so po nočni temi_ skozi vas. Bila je to žalostna hoja. Iz oblakov so lili potoki vode, veter je bičal njihove obraze. Brodili so po blatu in kalužah, tresoči se mraza, a. iz poslopij se je glasilo vese-,io petje brzeskrbnih tovarišev.
Galgaro je šklepetal z zobmi. Tresel se je mraza in objesti. Spremljeval ci so bili zagaljeni v svoja oblačila, on pa se ni mogel braniti dežju in vetru. Imel je še zmiraj vklenjeni roki.—
Zavedli so ga ven za vas, kjer so se tla nagibala v močnem klancu doli k reki.
Galgaro je razločil v temi kapelo, ki je stala ob globokem klancu. Poznal jo je. Tam je igral cesto kot mal deček, tam je preživel mnogo krasno turo svojega detinstva. Srce se mu je stiskalo o pomisleku na to, kar je na-umil storiti. Saj je bila to vendar le rojstna vas, in ti ustaši tam — so bili njegovi bratje.
Hrepenel je le po enem. Da bi mogel nazaj v vas, da bi se maščeval na Starem Petrussiju.
Približali so se h kapelici. Notri se je skrival ustaš pred nevihto. Bila je straža. Izstopil je, toda zaslišavši geslo, je takoj spet stopil v zavetje.
“In zdaj lahko greš! Vrneš-li se, veš, kaj te čaka”, je rekel eden spremljevalec.
“Odrežite mi vezi”, je prosil Galgaro. —
“Le idi”, so se mu smejali. “Tako vsaj bodo tvoje rojakinje pred teboj varne. Odpravi se!” —
In obrnivši se, so hiteli v vas. Bili so zadovoljni z okrutno kaznijo, katero so pripravili tovarišu, ki se je spozabil svojih dolžnostij.
Vojak je mraza in objesti šklepetal Z zobmi. Ne znajoč si pomoči, se je ižpotikal po klancu navzdol. Pot j,e bila od dežja izprana. Nogi sta se mu polzeli po gladkem kamenju. Padal je in si razbijal obraz ob ostre robove kamenov. Grmovje mu je trgalo o-bleko.
“Dobro, dobro! Le dalje,” — je golčal Galgaro, vzdigaje se z zemlje. “Saj se osvetim! Hotel sem vam prizanesti, ali ne prizanesem. Hoteli ste ohraniti Petrussija — tedaj padete ž njim! Vi tam sedite na toplem in suhem, jaz $e tu tresem mraza in dežja. Ali ta mraz ne shladi mojega sovraštva, ta dež ne ugasi žara moje osvete!”
Izpotikal se je dalje, — padal — a jji slabel. —
* * *
vojska tako blizu. Mislijo, da ste še v Vezzanu!”
"Ali je pot v takem stanu, da se da priti gori?”
“Prehodil sem jo danes že v tretje, a še zmeraj imam zdrav vrat”, je drzno odgovoril Galgaro.
“Prav, pazi, da i v četrto v zdravju preideš”, je zagolčal častnik, bolj kot bi to govoril k sebi. "Katero pot bodemo morali mi ubrati?”
"Lahko se pomikamo naprej v dveh kolonah”, je razlagal Galgaro. “Pot je strašna po globokih klancih, izpranih od naliva. A tem bolje, ne bodo vas pričakovali. Tam, kjer stopi glavna cesta v ravnino, stoji kapela, in pri njej, straža. Šla je v zavetje pred dežjem in ne bode mogla niti ustreliti. — Potem se lahko pomikate ugodno popolnoma varno do obeh vasic. Trsje in noč vas zakrijejo pogledom notranjih straž.”
Častnik, ki je med tem gledal na svojo mapo, je zadovoljno kimal'z glavo. Računal je na svojem črtežu, kako veliko pot je danes že njegov oddelek naredil v tej hudi nevihti, in preudarjal, zadoščujejo-li njegove sile k nadaljnjemu pohodu in boju.
Toda njegovi vojaki so bili iz železa in vajeni discipline. Ko bi bil umirajočemu rekel: "Vstani in idi na sovražnika” — naredil bi bil to. Taka je bila armada Radeckega.--------
Častnik je pristopil k izdajici in, o-stro mu gledaje v oči, je vprašal: “A kaj, ko bi po obeh straneh klanca stali ustaši z naproženimi puškami?”
“Potem bi bili izgubljeni”, se je zasmejal Galgaro. "A ustaši ne bodo tam; so izmučeni ter so se prepustili čisto breskrbnemu odpočitku. Komu bi prišlo na um, čakati vas sedaj? Sicer vam ni treba hoditi slepo. Po obeh straneh klanca lahko —
“Že prav — ne potrebujem tvojega sveta”, mu je vskočil častnik v besedo. “Ali si bil vojak?” je vprašal o-pazivši, da je Galgaro trenil z rarne-nima.
“Zdaj sem izdajica — bil sem nekaj drugega!” je odgovoril Galgaro. “Hočem se osvetiti! Ali ste videli te vezi?”
—	Častnik je hodil za čas zamišljen po izbi. Gledal je zvedavo na ubežnika, pak se ustavil pred njim.
“Čuj! Nekdaj, je temu že davno — je prišel mož k sovražniku. Imel je ušesi in nos odrezan. “Hočem se o-svetiti nad svojimi vojaki, izdam vam jih”, je rekel. Verovali so mu, in on jih je zavedel v nastavljeno zanjko!
—	Veš, kaj te čaka. ako me hočeš nalagati? — Ali ti ni ime Zopyros?” —
Begun je izbulil na častnika oči. Ni ga razumel.
"Zopyros? Ne! Ime mi je Galgaro in se hočem osvetiti. —
“Torej Galgaro? Dobro ime. — Prilega se! — Ali se hočeš pokrepčati? Si oslabel?”
"Hočem vas vesti na ustaše. — Poj-demo?”
Poveljnik je molče prikimal z glavo in ukazal sklicati častnike.
Minolo je četrt ure. Od AUe Larche so se odpravile tri stotnije vojske na pohod. Tiho, kakor trop duhov, so šli po nočni temi naprej.
Ni bilo slišati nič, razven tuljenje vihre in šumenje,vala razburkane Sarke. V oddelku, korakajočem na čelu, je bil vodnik, Za njim takoj častnik s potegneno sabljo, pripravljen o prvem strelu izdajico posekati na tla.
Pred polnočjo so privedli vojaki v Alle Larche nekakšnega človeka poveljniku oddelka avstrijske vojske. Raztrgana njegova oblačila so bila premočena z vodo in krvjo. Roki sta bili skleneni z vezmi, ki so se zareza-vale v meso. Bil je brez moči, izmučen. Ali v o^eh, podlitih s krvjo, je žarel plamen neukrotljivega maščevanja.
Častnik je gledal za čas s preiskujočim pogledom na moža.
“Razvežite ga”, je velel vojakom.
"Kdo si? Kako ti je ime?” je vpraša* '	':.r 30 sc vojaki oddaljili.
“Sem ubežnik od ustašev! Kako mi je ime? Za to ne gre”, je mračno odgovoril Galgaro.
“Povej svoje ime, sicer" — j.e grozil častnik. —
“Prišel sem k vam prostovoljno”, je rekel Galgaro in pokazal na svoje krvave cunje. “Ne grozite mi! — Tu vidite, da nisem plašljivec. Kri mi ni nova! Hočem dati v vaše roke usta-ške čete, a naredim to i brez imena!”
“Hočeš izdati svoje rojake?” je v-prašal častnik in na obrazu se mu je pojavil izraz zaničevanja.
“Rekli ste izdati? — No torej da, hočem je izdati!”
“A kako zahtevaš plačo?”
“Ne zahtevam plače! Ni to moj posel!"
“Torej osveta?” je vprašal poveljnik vojske ter pristopil k mizici, na kateri je imel razložene črteže. “Nu govori, kar veš o ustaših!"
“Zasedli so vasi Selonio in Villo;—-šli so v zavetje v izbe in skednje, zalezli se v kleti pred dežjem. Straž so postavili malo, in še te se skrivajo pred dežjem!”
“Bilo bi torej možno ustaše nepripravljene zgrabiti?” je vprašal častnik.
“Zelo lahko! Niti slutijo ne, da je
Iz globokega klanca ob kapeli je šinila temna postava. Stražnik je skočil kvišku in nameril puško.
"Stoj! Kdo je?”
"Rim in Turin!” je zvenel odgovor.
"Hoho, brate! Včerajšnje geslo — po polunoči že ne velja!” se je zasmejal ustaš.
"Ali to tu .velja .vsaki dan!” je krikni! Galgaro. Mahnil je z roko, in straž nik se je zvalil na tla. ''
Galgaro ga je odbacnil z nogo in se prav naglo polastil njegove puške. Objavila se je nova postava, pak druga in v malem času se jc zdelo, kot da bi celo brdo oživevalo. Nekoliko sto korakov dalje se je ozvalo rožljanje o-rožja, slab krik in temen pad telesa. Bila je to druga pobočna straža.
Na brdu se je pojavil poveljnik. — Kot bi se sama priroda bila zarotila proti 'ustašem, je prenehal dež, ki je doslej nalival. Veter je razgnal oblake, in mesec je zasvetil s polnim sijem obe vasi.
Tiho so šli vojaki v treh tokih k dre majočima selorna. Nekateri so se krčili v senci dreves in loz, drugi se metali na tla in lezli po kolenih naprej. Nikdo ni izpregovoril, nikdo na glas dihal.
Nakrat se je, razlegel pok. Jedna notranjih straž je opazila' sovražnika in ustrelita na poplah (alarm).
Častniki vojske so skočili kvišku, in z vseh stranij se je oglasilo povelje: "Naprej!” Vojaki so se vzklonili, vzeli puške k boku in z glasnim "Hurra” se gnali naprej. Iz vasij je zazvenel zmočen šum. Ustaši, presenečeni in opla-šeni od upitja, ozivajočega se nakrat od vseh stranij, so se prebudili iz spanja. Niso niti vedeli, kaj se godi. Nekateri so bili opiti od vina, ki je lahko premoglo utrujene in izstradane želodce. Drugi so bili zaspani.
Bili so izmučeni od pohodov zad-
njih dnij: Danes'so se p'rvič smeli prepustiti brezskrbnemu počitku. Strašno to probujenje z bodalom na prsih.
Mnogi niso imeli niti toliko časa, da bi izlezli iz kletij. Poginili so tam, kjer so spali.
Nekateri so se stavili na odpor, a ko niso imeli vodstva, so metali orožje in bežali.
Ni bil to boj, bila je moritev.
Vojaki so bili razkačeni. Padali so utrujenosti, ko so bili dospeli do Sarke, in od tam so se morali po nočni nevihti odpraviti na pot, jedva da so bili orožje na hip odložili. Za tolik napor so hoteli imeti svoje povračilo.
In povračilo je bilo grozno. Tu in tam se je posrečilo kateremu vodji, zbrati nekoliko mož k obrani. A vsi so zopet bežali po kratkem odporu pred zmagovalno vojsko.
Le Marana s svojo četo Milancev se je vrlo držal v osamelem dvorcu na samem koncu Selenia. Tja je prihitela za njim glavna sila vojske.
Tu in tam so begali posamezni vojaki, plene hiše in iskaje sovražnikov.
V	tej zmotnjavi se je užgalo nekoliko poslopij. Proč vržena svetiljka, padša v slamo, strel iz puške — to vse je zapa.ljevalo. V kratkem času je stala cela vas v jednem plamenu. Nikdo ni gasil, nikdo nosil ven. Vaščani so le bežali iz gorečih hiš, boje se bolj za življenje nego za svoje imetje.
Plameni so švigali kvišku, razsvetljuje temno noč. Z vseh stranij se je oglašal krik, plač in kletve, in v to se ’ je mešal pok strelov. Na zadnjem | koncu vasi so nadaljevali krvavo de-1°. ^
Galgaro se je plazil neopazovan o-koli gorečih poslopij. Po prvih pokih se mu je posrečilo izginiti. Nikdo se že za-nj ni brigal, izvršil je bil svojo nalogo. In zdaj je iskal plačilo, šel je po osveto.
Vrgel je proč puško; okrvavljena roka je stiskala nekaj kakor zvitega gada. Bila je vrv, s katero so mu bili zV.eza.li roki. —
Ni čutil žali nad gorečim selom, ki je bilo njegova domačija.Korakal je do rojstne hišice, ne da bi se ozrl na njo. Ni mislil na nič nego na svoje maščevanje. Vzgled je nalezljiv. Videl jč, kako drugi ubijajo, in začutil je blazno hrepenenje, da bi tudi ubijal. Ob pokanju pušek, trobljenju in svitu gorečih poslopij se vzbudi v človeku želja, da bi moril.
Galgaro se je razčiljen gnal k hiši Petrussija. Bila je že v plamenu. Ni našel nikogar. Kričal je, klical: “Lu-cia Petrussi — Giovanni Petrussi!”
Nikdo ni odgovoril, bila sta proč! Rešila sta se. Ni se torej mogel maščevati. Žrtvoval je svoji osveti rojake — rojstno vas in svojo družino. Zdaj stoprav se je spomnil na svoj dom. Bil je tam stari oče, mati in dva brata. Kaj se je zgodilo ž njimi?
Hitel je nazaj. Preskočil je nizek plot in bil v dvorcu. Svit z okolnih hiš mu je obsijal žalosten prizor.
Na tleh je ležal starec z razkrojeno glavo. Poznal ga je — bil je njegov oče. Bal se je pogleda tega mrliča. Hitel je v hišo. Na pragu je ležala žena — njegova mati. Galgaro se je stresel.
Ni bila še mrtva. Ječala je še. —
Sklonil se je k nji, hotel jo je vzdigniti. Odprla je oči. Ni poznala svojega sina, videla je le divjo, razmršeno gla-
vp.
“Morilec, morilec!” je zaupila — in težko padla na tla. Bila je mrtva.----
Galgaro se je ustrašil! — Bil je morilec — in vse to, kar je tu videl, je bilo njegovo delo. Črno njegovo dejanje se mu je pojavilo v vsi svoji nagoti. Ustrašil se je samega sebe. Razširil je roki ter, kakor bi ga vztekli psi ščuvali, bežal proč.
. * * *
Zorilo se je. Ustaši so bili zapojeni, vasica, ki jim je služila v zatočišče, je razpadla v pepel. Delo je bilo dokončano, vnanji red na čas obnovljen.
Vojaki so se vračali s krvave ekspedicije po isti poti, koder so prišli. Niso zasledovali ubeglih ustašev v gore. Vedli so nekaj malo ujetnikov in med temi nekoliko avstrijskih begunov.
Korakali so žalostno. Po prvih tre-notkih opojenja se spominja i zmaga-lec z bolestjo na premhgane. Misel na opotečnost bojne sreče sili k premišljevanju in kali radost. Ujetniki so šli povešenih glav; niso vedeli kaj jih čaka.
Žalostni sprevod je došel do tja, kjer se ob kapelici cesta nagne v klanec.
Na visokem drevesu ob kapelici se je gugala temna postava. Pod kapelo je ležal ustaš. Spodaj umorjeni, zgoraj njegov morilec. Nad drevesom so letali vrani. —
Zapovedujoči častnik se je ustavil, bobni so umolknili. Častnik je stopil bliže, da ¿i spoznal obešenca. “To je on”, je rekel zadovoljno. Spoznal je Galgara. —
V	yrstah ustašev in vojakov se je oglasilo mrmranje. Poznali so izdajico.
“Mi ga nismo obesili”, so pravili vojaki. "To ni naše delo”, so odgovarjali ujetniki.
“Glejte, ta vas je izdal!” je rekel častnik, obrnivši se k ustašem in pokazal s sabljo na obešenca. “In vzel je za to plačilo judeževo! — Naprej!”
Bobni so zaropotali, vojska je stopila.
“Evviva 1’ Italia!” je zazvenelo iz vrst vstaških.
Častnik se je zamračil, toda rekel ni j lič. Premišljal je o večnem plačilu.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
•t*	.x-x**
__________________I
y
(Radosti življenja
X je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pn najboljšem zdravil ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitDi |*| in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podil jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-
lOSBPfl TEim«	^
a \
Ug i
**ter Vi!*1* í
X bavljanja, ker
%
«EGISTERÎE-
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
|Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno!
y
A
X
X
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje,
|	Dober okus.	Močni živci.
Močne mišice.
Dolg-o življenje.
j;
X Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-♦%
gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot V
X zabranilo bolezni.
$
%	v	-AT'
£ POZOR! -- Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se t morate vzdržati šj»irituoznih in varjenih pijač.
'S
x
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
X
JOS. TRINER,
1790 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Tritterjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
i •X..X”X..X~X*.X~X*.X~X~X-*X~X~X..X..X*<~X~X~X~X.*X~X~!.^X-.X~X**X~X~X~X*<~X~X~X~X~X.*X~X.<~X^
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katere j bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
100 kron za $20.45
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale .je najbolje da se oglasite -pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Tlie Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbieb
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« -i nas in oglej si našo zalogo! Mite >mo zadovoljili in t! prih rinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voghi DESPLAINES IM CLINTON

ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebni!ki
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.

FRANK MEDOSH
9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephoue]231; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
So. Bluff Street,
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stake],
avstr zastopnik.
JOLIET. ILL.
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih‘more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
FILIP HIBLEK,
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“Tiie D, S.” lOc. in ‘leerscHanni” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, ills.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
0-0 ST 1*31.3ST O
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Excliattge Streets
JOLIET. ILL.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredk W. G. Wilcox, kasir.
Kapital 8100,000.00.
BARBER BUILD1NG. JOLIET, ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek
3.	dec. 1906. Uloge po En DOLAR in«več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak* vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
POSLEDNJA.
“Ermelina! Ermelina!’’ — —
Duri so se naglo odprle. Ven je pribežal starec visoke postave. Z razprostrtima rokama se je gnal k zidu terase. Razpeta ponočna suknja in dolgi srebrni lasje so poletovali po zraku. Oprl se je ob zidek in se nagnil naprej, kakor bi hotel bolje videti v daljavo. Časek je mirno poslušal. Potem je pritisnil obe roki k ,listam in zahuk-nil z močnim glasom.
“Ermelina, Ermelina!"
Zopet nič. Povsod okrog tiho. Topel rožnikov veter je vel od juga in šumel z vejami dreves. Iz bližnjega lesa se je glasilo petje ptičev, a starec jih ni slišal. —
"Motil sem se!" je govoril starec'. "Ni bilo nič! Zabušili so nekje z durmi! Ali kje je to dete?"
V tem se je stresel zrak. Iz dalje se je oglasil topov pok, za njim brž drugi — tretji —
"Torej vendar! Streljajo!” je zaklical starec zmagovito in se zopet izpel na zidek. “Vicenza se drži! Čuj, čuj, to gre za res! Ne ščedijo ni s prahom, ni z našo krvjo. Dobro, dobro. Le stre ljajte, palite in ubijajte! Palite in rušite naša mesta in naše vasi, ubijajte naše otroke. In ko bi celo Italijo pokrili s podrtinami, ko bi nesrečna ta zemlja postala ena sama plamenica, tem bolje! Bode svetila tem nekolikim, ki so se vam ubranili, k novim činom, k novi borbi.”
Starec se je zamislil. Iz dalje se je oglašal zdaj- silneji grom topov. Ve-trec, ki je z ljubkim dihom ovival starcu senca, je zanašal sem glas poljnic in poke rednih strelov.’ Z vsakim teh strelov je zatrepetal starec in se vspel više, kakor bi hotel bolje videti. Krčevito je stiskal roki, kakor človek, ki bi se rad vrgel na sovražnika, pa ne more.
“O Italija! Božja ti zemija, raj sveta", je tarnal stari mož. "Zakaj te je učinila kleta osoda večnim bojiščem? Kaj ne morejo ploditi rodovitih tvojih tal brez stanovitnega zalivanja s krvjo? Ali nikoli ne požene v tebi korenin drevo svobode i jednote naše?” Bilo je slišati korake.
“Ermelina!” je zaklical starec.
"Že grem, grem, dedček!" je odgovoril nekdo. Na terasi se je pojavila mlada devica. Urno je pretekla prostor in objela starca, ki je po njej širil roki. Stiskala sta se vroče v objetju,— "Moje dete, zenica mojega očesa!” je govoril starec i strastno poljubljal dekličino obličje “Klical sem te tri pote, in ti ne prideš!" je očitaje nadaljeval. "Ali ne slišiš, da se je razvnel pri Vicenzi boj? Pojdi, stopi sem, da vidim s tvojima očesoma!" —
Deklica je skočila na nizki zidek in gledala v daljavo.
"Nu, kaj vidiš?" — je vprašal starec nestrpno.
“Nič, dedček. Cela krajina je zaga-ljena z dimom. Le tu in tam se trga ta zavoj, toda razpoznati ne morem ničesa!” —
“Napni vendar pogled nesrečno dekle!" je klical ded. "Kaj ne vidiš, kje so? Dobivajo mesto? Ustopajo ali ido naprej? Plezajo-li na gradbe, ali se branijo napadom naših? Govori, govori!”. —
“Ne vidim!” —
, “Ne vidi! Ima zdrave oči pa ne vidi! In jaz ubogi slepec, vidim skoz ta dim! Vidim je — te vrle junake naše; trdno stoje, kakor nepremične skale v dežju krogelj in privalu mečev. — Vidim,' kako umirajo, vzklikaje s poslednjim dihom slavo domovini svoji! Vidiš tam? Ta najgosteji les bodal? Tam je on, naš junaški lev, hrabri Du-rando. Z mečem v roki poletava z mesta do mesta, izpodbujaje z besedami in vzgledom in meče se tja, kjer smrt najkruče gospodari!” —
Devica je odskočila in šiloma primorala starca, da bi zraven nje sedel. Objemala, ga je, stiskaje se k njemu, kakor malo otroče. Ali starec jo je pehal od sebe.
“Razčiljuješ se, dedček! Bodi vendar miren!"
“Bodi miren", se je razvnemal z rastočo silo. “Bodi miren, kadar slišiš, da nedaieko umirajo bratje, in ti ne moreš iti na pomoč! Moj Bog! Zakaj si me naredil slepca, zakaj si mi ohromil telo, pustivši mi to vroče srce? Skoz vse življenje sem šel za jednim ciljem, — hrepenel sem po tem, da bi zagledal solnce zlate svobode. I11 zdaj —”
“Moj dedček! Ti si naredil zadosti! Saj ti si pripravljal to vse, kar se godi. Bil si temu glava, misel. Prepusti izvršitev mlajšim silam. Dedček dragi”, je prosilo dekle, dobrikaje se pritiskajoče se k njemu, “pusti vse to, bodi pokojen. Glej, vsako razburjenje ti zelo škoduje. Saj veš, kaj pravi zdravnik!”
“Vem, vem! Taisto, kar ti. Vi vsi mi govorite neprestano le: bodi miren, varuj se! Varuj se, starec! Ne misli na nič, le na sebe. Kaj ti do tega, da tvoji bratje umirajo. Le da tebe ne zadene kap. Dobra duša! Kaj ti do domovine, kaj do naroda? Varuj se za teh nekoliko dnij, ki ti še preostajajo! Zakaj bi si delal skrbi? Ti sam ne u-mreš gladu, čemu se torej razčilje-vati!"
'Dedček, saj vendar veš, kaj si vedno pravil? Dobra reč mora nekdaj zmagati. In drugoč zopet: Svoboda je reč, katero je možno odkupiti, in poplačati le s krvjo! Vidiš, kako se spominjam vsake tvoje besede, dočim ti pozabljaš in se vdaješ tugi!”
“Pravo deš, Ermelina”, je odgovoril starec mirneje in nežno nagladil devico po licih. “Ali pa morem ostati miren, ko sem obsojen na medlo brez-
delje? Kako rad bi šel med nje! Z mečem v roki zoper sovražnika! Oh, Ermelina, bil je to sen moje mladosti — in če prav so mi lasje osiveli, ohranil sem si še zmeraj to vroče, ognjeno srce. — Sem blizu smrti. Ali si morem želeti kaj lepšega, nego^smrt na grad-bah Vicenze, svojega rodišča? Rana s sabljo, kroglja k srcu — evviva 1’ Italia! — Oh, kaka smrt, kako krasna smrt tol”	(
“In mene bi zapustil!” —
"Ubogo dete! Stojiš tako samo v svetu. Kaj sem ti jaz? Slepec, čemer-než, ki včasi ne more niti telesa premikati, razvaline človeka", je rekel starec gineno. Ali takoj je zopet razjarjeno vzklonil glavo. "Toda ne bodeš dolgo sama, Ermelina! Le da bo skončan ta boj, da bodo naši mladi možje spet gospodje svojih mislij, svo jih src, — potem se najde nekdo, ki ti nagradi očeta, mater in mene!"
Dekle je gledalo v tla. Starec, da si ni videl te rdečice, ki se je razlila po njenem obličju, je vendar poznal njeno zmetenost. “Ermelina”, je nejino šepetal. "Sedi sem bliže k meni. Ho-čem te vprašati nekaj, o čemer govori-mq najrajše s šepetom. Tako, lepo poleg mene, in ovij ročko okoli mojega vratu, da slišim bitje tvojega srca. Gledaj mi v oči, milo dete! Glej, v tern trenotku mi se zdi, da ti vidim v dušo!’ Devica je zdrgetala, ko je uprl starec svoje ugasle oči na-njo.
“Ermelinka, milica moja! Kaj ne, da je tvoje srce doslej svobodno?”
Ermelina je zagnala smeh. Bil je nekoliko prisiljen, a ded tega ni opazil.
"Saj nikdo doslej ni zanj prosil, dedček!" je odgovorila šaljivo.
“Ni prosil!” je vzkliknil starec, po-plašen od misli, da bi nikdo ne poprosil za roko vnukinje. “Kaj misliš, da je naša mladež izgubila zmisel za krasoto in dobro. Toda v dobah, kakor je' zdaj, ne misli pravi mož na sebe. Ves čut, vse mišljenje mora biti žrtvovano jedni misli — osvobojenju in zjedinje-nju naše domovine! Ti si torej še zmi-raj svobodna?”
“Svobodna, dedček!”
“Kako sem tega vesel!" je govoril starec z otroško radostjo. “Ko bo skončana vojna izberem ti najslavnejšega iz junakov naših. Ne bom gledal na rod in stan. Le da bode njegova senca venčal lovor. Z menoj bi izmrlo moje ime, ali naš bodoči kralj mora dovoliti, da bi bilo prenešeno na mojega dediča, tvojega soproga!”
Devica se je nasmejala temu sanjanju.
"Ne smejaj se, dete!” se je razvnel starec. "Ti si krasna in dobra kakor Madonna, si hčerka jednega iz najslavnejših rodov, si bogata! Kateri mož ne bi prejel z navdušenjem tvoje roke? Moja Ermelina, ti si biser, s ko-jim bi lahko kralj okrasil svojo krono !”
Nastala je tišina. Ermelina je sanjavo gledala pred-se, ded si je nekaj šepetal.
■'Toda posluhni”, je začel starec naglo z ¡zmenjenim glasom govoriti. Njegovo čelo se je pooblačilo, nikdo bi ne bit spoznal, da je to isti uljudni ded, ki je pred kratkim časom govoril s svojo vnukinjo. “Stari Pietro mi je rekel, da te je videl včeraj govoriti s častnikom. Ali je bil res on?”
"Da, dedček", je trdno rekla devica. “Je tudi med oblegalci Vicenze. Hodil je okrog s četo svojih dragoncev. Stala . sem slučajno pri vrtni mreži, zagledal me je in prijezdil k mreži!”— “In ti si ž njim govorila?”
“Ali sem mogla oditi;1 Govoril je docela pristojno!”
“Govoril ti je o svoji ljubezni—” “Nikoli! Rekel je, da mu je težko bojevati proti nam!”
"Zakaj bojuje!”
“Mora, je vojak!”
“In je bil danes spet tu?” je poizvedoval starec. “Ermelina, ti milkuješ za mojim hrbtom s sovražnikom svoje domovine!”
“Krivo mi delaš, dedček!” je odgovorila devica mirno. “Rekla sem, da je srce moje doslej svobodno. Sem-li že varala kdaj tvoje zaupanje? Jahali so danes okoli —”
“Danes spet slučajno?” jo je pretrgal starec.
“Da! In jaz sem stala pri mreži!”— “Slučajno-”
“Ne! Radovednost me je gnala, da sem šla tja. Jahali so nekam na ogled!’ “In rekel ti je zopet, da nerad bojuje proti nam?” je poizvedoval starec nestrpno.
"Rekel je, da je Vicenza trd oreh!" “Zlomijo si na njem zobe! In dalje?”—
“Rekel je, da se v okolici potikajo tolpe \Stašev!”
“Ko bi jih bilo več!”
“Svetoval mi je, da bi jim ne odprli vrat svojega gradu!”
“Odpremo vrata, čim pridejo!” “Imamo je zagnati!”
“Pozdravimo je kakor brate in zaveznike!”
“Pride-li pa cesarska vojska—” “Zatvorimo vrata in se bomo bili”, je rekel starec hladno.
“Sva tu sama s Pietrom! Bilo bi blazno!” je prigovarjalo dekle.
“Vršiti dolžnost ni blaznost! To je dolžnost!” je klical starec in krepko skočil po koncu. “Sem slepec, Ermelina! Ne morem iti. da bi je poiskal, ali pridejo-li sem, bodem branil čast svojega domu do poslednje kaplje krvi!” —
“Da, do poslednje kaplje krvi!” je dodala devica. “Zato, ker se jim ne bomo mogli braniti!”
“Kaj na tem? Umremo mučeniško smrt!”
“Umremo, brez koristi naši stvari”. “Vsaki mučenik pridobiva s svoje
«MF
lQrSP/LUNGm
faši po celem svetu slavni profesorji.
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, dfe ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prostb lažejo da imajo „OROSI“ zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Sami! America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Nazna» nimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi» kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših* zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi“ zdravila.
SP Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! S0
Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih nr profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali s kož mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	,	/t-
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar katčremu bi naš» zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. t3»beden drugi zdravnik Vam nemorS take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolniki
1	pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na ? ‘V možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki“ Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas ¡ušete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zojiefc popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ c.oma ozdraviti morejo.	ž
* * * ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! » * »	'
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 jgoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako dai se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjet. ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar t javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in snu o dravili samo v mesecu Novembru
2	sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo d Ivuzega stanu iz stare domovine
to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispel- do največjega človeškega znanja.
kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
.^PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	..	‘f* y
~ ~ AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York, ,
Uradne er» m: zjutraj od V. ara do popoldan 6, m. V neteljo od 10. ore fc 1 popoldan.
smrtjo", je povzdignil starec glas. “U-čimo druge umirati za dobro stvar!"—
"Ubogo dete”, je počel ded za kratek čas z mirnejšim glasom. “Pozabljam, da ti doslej še ne hrepeniš po po čitku kakor jaz. Saj dosihmal še nisi živela!” —
“In vendar umrem rada, ako bo tega treba!’’ —
"Dobro, dete, to slišim rad in zdaj bom miren! Bal sem se, da mi te ta častnik odmami. Ni se česa bati Ermelina, — kaj ne, da ni!” —
"Ne, dedček!” —
"Bog te za to blagoslovi! — In zdaj me povedi v mojo spalnico. Razburjenost me je utrudiia! Čutim, da pride zopet ta napad. Moram na postelj. — Slišiš? — Tam se še zmeraj bijejo! Oh — Vicenza se drži, — trdna ta ba-stija naše svobode!" —
(Konec prih.)
oho Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
l>on-i r na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75. $2» $2.50, $3. $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
Zelika zaloga vsakovrstni n barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras,#
Chicago telef. 2794	telet.N q2 7..
Ustanovljena 1871. rili Mr
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. TC-dEPTI STEPHEN, podpredsednik,
C.	H. TAI COTT, blagainik.
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za	i
posestva.	)
Prodaja tildi prekomorske vožnt 1 listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mesa
Vse po najnižji ceni. Piidite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Gostilno,

ROJAKOM
priporočamsvojo
Phoenix Buffet
kjer- se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
. .104 Jefferson St., blizu mosta...
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet III.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Iz stare domovine.
Črnomelj, 14. avg. — V nedeljo, dne
4.	t. m. se je vršila v Črnomlju slavnost petindvajsetletnega obstanka našega gasilnega društva. Splošno se je vršilo vse v dokaj lepem redu. V soboto zvečer bakljada, mirozov in podoknica gospodu glavarju, v nedeljo dopoludne skupna sv. maša, potem od likovanje onih mož, ki so pri društvu že od njegovega ustanovljenja. Enajst jih je; dolgo so vztrajali pri svojem težkem delu, zato pa je bil tudi lep pohvalni govor gospoda glavarja Eke-la. Popoludne se je vršil banket v hotelu g. Lacknerja. Govorili so domačini in načelniki od blizu in daleč jako polnoštevilno dospelih vrlih požarnih bramb. Godba je igrala res dobro prav težke komade, tako, da so bili celo tuji gospodje presenečeni; pevski zbor pa nas je pod vodstvom g. Schillerja krat kočasil z lepim petjem. Ob tej priliki je tudi prvič nastopil metliški '‘Sokol”. Po banketu se je vršila ljudska veselica na “gričku”. Črnomaljska dekleta so plesala kolo; tudi za običajni ples je bilo poskrbljeno.
Semič, Dolenjsko, 15. avg. — Za kapelo M. B., ki se bo gradila na Trati, župnija Semič na Kranjskem, so darovali sledeči rojaki in rojakinje: Po $3.00, Marija Golobič, Martin Golobič; $2.00, Jos. Stezinar; $1.30, Anton Jud-nič; po $1.00, Ivan Bukovec, Alojzij Plut, Jakob Lavšin, Matija Škrinjar, Franc Pečavar, Matija Judnič, Franc Judnič, Anton Judnič, Jos. Kambič, Jan. Plut, Jakob Željko, Anton Plut, Matija Plut; po soc, Martin Govednik, Jan. Kambič, Franc Kambič, Ivan Pasic, Ivan Stariha, Mat. Dajčman, Jan. Fir. Skupaj $26.00.
Vsem darovateljem srčna hvala! Bog in Marija jim povrnita stotero!
Martin Stezinar, Trata 3, P. Semič.
Ljubljana, 1. avg. — Naša ljuba Slovenija se čimdalje lepše razvija in tudi glas o njej sega že dlje nego v deveto vas. Evo, kaj poroča tukajšnji dnevnik “Slovenec” pod naslovom “Angleški časnikarji na Slovenskem”:
— Angleški časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilih se jakp laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. “The West Middlesex Advertiser & Chelsea Mail” piše: “Po tovali smo od Trsta po novi državni alpski železniški progi, ki je priča ču-dapolne inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velikanske važnosti za srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrije. Iz Trsta smo dospeli v treh urah v Bohinjsko Bistrico v lepo napredujoči Kranjski, deželi jezer, slapov, .krasnih podzemskih jam, lepih planin, ki nudijo potniku prizore, ki jih niti Švica ne prekosi, dasi morajo v Švici letoviščarji plačevati visoke zdraviške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod z vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad vse odkritosrčna. Dospevši v Bohinj smo se odpeljali v hotel “Sv. Janez”, ki stoji ob lepem romantičnem Bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli iz Bohinjske Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Como, a ima vrhutega mnogo večji horizont, katerega obrobljajo veličastne Karavanke. Sredi jezera pa je romantičen otoček, znan po stolpu, v katerem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo človek ima ob času, ko pozvoni, V hotelu “Louisenbad” smo ''prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega pajfinejših zborov Evrope, “Glasbeno Maiifo" iz Ljubljane,-ki Šteje do 150 vrlo izvcžbanih glasov. 3?0d vodstvom koncertnega mojstra
M.	Hubada so. nam zapeli gladke slovenske napeve in narodne pesmi s tako dovršenostjo in milobo, ki je vredna največje pohvale.
— Slovenska pesem in Angleži. Pod naslovom “Skrivnosti Avstrije” prinaša angleški časnik “P. T. O.” daljšo vrsto člankov, ki so potopisni spomini angleških časnikarjev z njih potovanja po Avstriji. Iz te serije hočemo navesti le odlomek, ki zadeva vtise, ki so jih dobili časnikarji na Kranjskem. Seveda je članek popolnoma umljiv le v celoti z vsemi članki. “Naj človek v Avstriji krene kamorkoli hoče, povsod naleti na kako skrivnost. Hipoma se mu dozdeva, da jo ume, da bo raz-vozljal zagonetko; a to le hipoma. Tako se mi je zgodilo na Bledu, ko sem poslušal slovensko glasbo. Že sem mislil, da se mi je razodela. Dozdevalo se mi je, da slišim ono strast obupnosti, sedaj divje se rogajočo, le nekako namigavanje, sedaj zopet izgubljajočo se v neumljivem smehu, kar nahajamo pri vseh slavnih ruskih pisateljih, osobito pri hupioristih. Dozdevalo se mi je, da hoče slovenski jezik prekrasno, toda zajedno otožno pokazati in mi razkriti neizrekljivo skrivnost, skrivnost trpljenja stoletij, katera skrivnost je bila prenešena iz ruskih step v doline in gore kranjske. A čudovita glasba je v istem trenotku obdala to skrivnost zopet z novim zagrinjalom, razkrila je pa ni.”
Sí Za kratek čas. 2
Pismo iz Chicage. — Včasih človek že kar caga. če bi pisal ali ne, dokler
spet od kakšne strani korajže ne dobi. Ni dolgo tega, kar mi je nekdo pisal to le: Ljubi Mister Pavliha! Tvoje pisanje pa glih tako paše v "Slovenca” kakor ocvirki na žganjce! Potem sem si pa mislil, bom pa še zanaprej vsako številko Slovenca zabelil s kakšnim pismom.
Zdaj se kregajo po cajtengah, če je Bog ali če ga ni. Seveda bi socialisti radi videli, da bi se jim Bog pokazal. Pa zato bi ga radi videli, ker bi ga radi križali kakor so judje Kristusa. Zdaj pa se jim ne pokaže, pa pravijo, da ga sploh ni. Včasih pravijo: Čemu boš v cerkev hodil? Doma moli, je glih tako dobro, ali pa v kakšen tak hali pojdi roženkranc molit, kjer ni nobenega duhovna. Zdaj pa pravijo, da sploh Boga ni! Ja, potem pa še doma ni treba moliti in tudi v hale ni treba hoditi. — Kar je zavoljo Boga, jaz lahko toliko rečem, da sem od doma bil tako poučen, da je en Bog. Enega človeka sem pa slišal v starem kraju, ki je rekel, da ni Boga. Ampak ta človek je bil en haupt lump; in ko je enkrat naredil eno veliko lumparijo, so prišli žandarji in ga uklenili. Potem je bil pa na krvavi gerihti obsojen za pet let na Žabjek. Moj oče so mi pa takrat rekli: Vidiš, Pavlihec, v tisti hiši, kjer ni Boga, so pa žandarji. — Potem sem pa res na Boga zmerom verjel, ker sem še bal, da bi ne ratal tak lump, ki bi moral ričet otepat. Tudi v Chicagi na Boga ne verjamejo samo taki Kranjci, ki so bili že zaprti v kehah ali pa še bodo. Tako da imamo vsak nekaj: katoličani verujemo v Boga, socialisti pa v policaje in kehe. — Socialisti verjamejo samo v to kar požirajo, drugega nič. Vero imajo v klobase. Dobro, socialisti, vam bom nekaj povedal. . Spomnite se gotovo vsi, kako je v Chicagi tisti sladki fran-cel delal biznes s klobasami. Izobražena socialistovska pamet je naredila te klobase. Pa sem zadnjič srečal tistega petriča in sem mu rekel: “Ti pišeš v Svobodi, da ni Boga. Poglej, iz svoje skušnje veš, da se ena slaba klobasa naredi, zato je treba enega izobraženega socialista. Poglej cel svet je vendar nekaj več kakor ena klobasa. Zato ima tisti, ki je cel svet naredil, vsaj toliko razuma kakor ga ima en izobražen socialist. Pa je obmolknil. Potem me je pa še vprašal; Zakaj imajo drugi miljone, jaz pa nič. Pa sem mu jo spet prismodil takole: Reva, kako boš kaj imel, ko vse zapi-ješ. Potem me je pa še vprašal: Če je Bog vse ustvaril, zakaj so pa bolhe na svetu. In lepo sem mu razložil od bolh tako le: Vidiš francel, imej malo srca! Vsak črviček rad živi! Če kapitalisti smejo živeti, ki delavcem sesajo mozeg, naj pa še te uboge bolhe živijo, ki imajo vsaka samo eno kapljico krvi dosti za cel teden. In poglej, če Klinar žiher živi, ki je revnemu dekletu ukradel 50 dolarjev, zakaj bi ne smela ena bolha živeti, ki včasih malo krvi ukrade samo zato, da revica od lakote ne pogine. Imej malo srca in privošči jim življenje! In skoraj sem ga ganil do solz, ko sem mu govoril, da so bolhe tisočkrat bolj poštenega srca kakor kapitalisti in tatovi. Nazadnje sem mu pa rekel: Vidiš francel, če te bolhe le preveč pikajo noč in dan, pa se-oženi, pa boš malo reda imel v hiši in več snage bo; vsaka pridna gospodinja je smrt za bolhe. Meni verjemi, da kadar se kakšen socialist ženi, je -.-se veselo na ohceti, samo bolhe se jo kajo, ker so jim urce štete. Sicer pa v Ameriki ni bolh; ti francel, ti moraš imeti še kakšne zelene bolhe iz starega kraja. Stavim, če te grinarce poloviš in jih neseš v muzej, ti bodo nekaj za nje dali. In odprle so se mu oči. Hi tro me je. zapustil ter odšel. Pa ne vem ali je šel nevesto iskat ali je šel grinarce lovit. Jaz bi še raje videl, če,je šel iskat nevesto, ker potem bom tudi jaz povabljen na ohcet. Saj veste, da je vsak človek rad vesel in tudi
Pavliha s Centre.
Usodni nahod.
Višji državni pravdnik pride v jet-nišnico ter vpraša nekega jetnika: “Kaj je tebe spravilo v ječo?” Jetnik: “Nahod!” Državni pravdnik: “Kaj? Nahod te je spravil v ječo?” Jetnik: “Da, gospod! Imel sem silen nahod in ravno ko sem lezel skozi okno v no tarjevo stanovanje, moral sem kihniti; to je vzbudilo gospoda, ki me je ujel in spravil semkaj!”
Prav lahko.
n reče: “Vidite, gospod doktor, zdaj je ta hudobni sosed venderle dal napraviti plot. Saj veste, kako so hodile skoz prejšnji razdrti plot vedno njegove kure na moj vrt ter tu razkopavale?”
Odvetnik: “In zdaj ste ga brez pravdanja pripravili, da je postavil plot?” Marovšek: “Nisem imel nobenih potov in tudi ne več stroškov nego kakih .30 jajec. Ker se je sosed mojim pritožbam vedno le posmehoval, pošiljal sem mu vsak dan po pet jajec, rekoč, da so jih znesle njegove kure na mojem vrtu. Ko mu potem nekaj dnij nisem poslal nobenega več, bil je plot v osmih dneh narejen!”
Modrost v žepu.
Dva odvetnika, prvi čez mero velik, drugi čez mero majhen, sta se prepirala prav resno. V prepiru reče velikan malemu: “Kaj bi se repenčili, saj vas lahko vtaknem v žep!” Brzo mu odgovori mali: “No, potem boste imeli v žepu več modrosti nego v glavi!”
Dobljena pravda.
Odvetnik: “Dobro, da vas najdem! Oj, vi srečni človek, objemite me!” Klijent: “Zakaj, gospod doktor?” Odvetnik: “Le moji bistroumnosti
se zahvalite, da ste dobili pravdo vsaj v zadnji instanciji!”
Klijent: “No, torej vender pb dolgih osmih letih!”
Odvetnik: “No, bolje pozno nego nikoli!”
Klijent: “Koliko pa dobim?” Odvetnik: “Sodišče vam je priznalo. 2000 goldinarjev; moji troski znašajo 2300 gld.; torej dobim še 300 gld.!” Klijent: “Ljubi Bog! Potemtakem sem še na izgubi!”
Odvetnik: “Denar je seve izgubljen, pa pravda je dobljena!”
Dober svet.
Hranilniški uradnik v Novem Yorku pride k imenitnemu odvetniku in reče: “Ukradel sem hranilnici nad 100,000 dolarjev, pa to še ni prišlo na dan; kaj mi je storiti?” Odvetnik odgovori: “Le pojdite nazaj k hranilnici, pa ji ukradite še 100,000, potem pridite zopet k meni!”
Uradnik gre, ukrade res še več nego 100,000 dolarjev ter pride zopet k odvetniku. Ta poroči ravnateljstvu tiste hranilnice, da ji je njegov klijent ukradel 200,000 dolarjev, pa da jih hoče dati polovico nazaj, ako ostane stvar skrivna. — Ravnatelji so prav radi vzprejeli ponudbo, in tat je še danes bogat in spoštovan mož.
Darilo odvetniku.
Odvetnik na Hrvaškem je vodil pravde za več kmetov iste vasi. Neko jutro jih pride devet k odvetniku, da bi zvedeli, kako je s pravdami. Da ne smejo priti prazni, to so kmetje dobro znai in zato so prinesli s seboj purana.
Prvi s puranom v naročji se predstavi odvetniku; ta ga prijazno vzprej-me, da mu zahtevano pojasnilo in mu naposled reče, naj odda purana v kuhinjo. Drugi pride zopet s puranom pred odvetnika in opravi takisto; pride tretji, četrti do devetega, vsak s puranom v roki, in vsakega napoti odvetnik po dovršenem poslu s puranom v kuhinjo. Ko so tako klijenti opravili svoj posel ter odšli, odpravi se odvetnik veselega srca v kuhinjo gledat svojih devet puranov. Ali ni bilo v kuhinji devet puranov, še jednega ni bilo, kamoli devet, ker so bili kmetje vsi skupaj prinesli samo jednega purana, dal mu ga pa ni nobeden, ker ga niti ni imel vsak svojega, ampak vsi skupaj so imeli samo jednega, a še tega so si odnesli v krčmo, kjer so ga spekli in pojedli sami.
Pozor!
Tem potom naznanjam vsem onim, ki mi kaj dolgujejo, da mi nkj isto poplačajo v enem mesecu, to je do dne 15. septembra 1907.
Vse one, ki mi ne bodo dolga poravnali do prejomenjenega dne bodem naznanil v vseh slovenskih . listih s polnim imenom.
4	John Drnulc, Rockdale, 111.
Odvetnik pride nekdaj v jetnišnico mariborsko. Ko ugleda med jetniki svojega znanca, vpraša ga: “Kako pa si ti prišel semkaj?” — “Oh, prav lahko!” odgovori mu ta. “Našel bi bil semkaj, ko bi bil tudi popolnoma slep; zakaj gnala sta me dva orožnika!”
Malo upanja.
Jetničar odpuščenemu jetniku: “U-pam, da se ne bodeva več videla tukaj !”
Jetnik: “Tako? Ali vas prestavijo kam drugam ali greste v pokoj?”
Prekanil ga je.
Marovšek stoji z odvetnikom pri novem plotu, narejenem okolo vrta,
Vprašanje rešeno.
Odličen časopis je vprašal svoje či-talce za odgovor na vprašanje: “Kaj je temelj uspehu?” Med 'stoterimi odgovori je dobil sledeči nagrado: “Po štenost, razsodek, vztrajnost in zdravje.” S tem je vprašanje pač rešeno, ampak mnogi trde, da ne moremo iz svoje moči biti vedno zdravi, toda res razsodni ljudje vedo, da jim Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, ako uživano o pravem času, ohrani nj hovo zdravje in moč. To dvoje je ne-obhodno potrebno za tiste, ki posvečajo vso svojo telesno čilost in duševno energijo trgovini ali druzemu poslu; ti brž opazijo, da najprej trpe njihova prebavila in kmalu potem ce lo telo. Da ohraniš svojo prebavo in ž njo ves svoj ustroj v popolnem delavnem redu, ne moreš izbrati boljšega zdravila, nego je Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. To vince krepi mišice prebavnega ustroja in spravi telo v ravnotežje, to je k ubrani delavnosti vseh organov. U-živaj ga v vseh boleznih želodca in čreves. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinskjr. N. Chicago St.

ROJAKI SLOVENCI!
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pade, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem in slik, s_ katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah
Mar ja Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko
Cčnjeni Collins Medical Institute!
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in slabosti celega telesa
us
Nikolaj Vučekovič
Danilov grad
Motenegro
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196, Tercio, Colo.
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34tlx St.,
New York, TV. Y.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
j. f. Kziisra
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Tli Joliel National Bani.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerejbodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo] nekaj ljudi za otvoritev dela plača 1 se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona CoaT Co., Wenona, 111.
POTREBUJEMO 12 NAD 16 LET starih deklet. Lahko delo, dol|a plača. Več pove: Carrier & Low Box Co., Rockdale.	$.
— 115 let star delavec živi v Vitnici pri Zvorniku. Piše se Radojevan Spa-sovič. Hodi brez palice ter ima izvrsten tek. V celem življenju ni bil nikoli bolan razen enkrat, ko ga je tresla mrzlica.
M**
3^C^*Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestaje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
'.	. '.V	■ '	Zemljeknjižno zavarovane
* .	terjatve........37,877,422 K
Posojila občinam in korporacijam .... 1,979,582	K
Menice........... 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ..... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je ffiMM§13g SSBfliMiž.lPRSrrT , ,.v-ž,.':	■	odmenjen dobrodelnim in občekorist-
****■““*	nim zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.