Štev, 227. V Trstu« v sredo, avgusta 1916. Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi oj nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urednifitvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, i. n^astr. — Vsi dopisi naj se po3ilj»jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaictelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij lista Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrnge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............. *a tri mesece.......; *........ za nedeljsko izdajo za celo leto....... &.OT za pol leta....... ......... "-60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po. 0, vfrurje** zjstarele številke po 10 viharjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko?U ene ko!or\a^ Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vl^ Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .......■ .......mm po 20 vftv. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—■» vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.—• Mal: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Cglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ia upravi .Edinosti; — Plača in toži sc v Trstu. L'prava In inseratni oddetek se nahajata v ulici Sv. Frančiik« Asiškega št 20. — Poštnohranllničai račttii St. 311.552 Pregled no]nouej!ifc tiosotlKou. Italijanska bojišča. — Na gričevju med Solkanom in Mirnom ter med reko Vipavo in vasjo Lokvico pri Opatjemselu neprestani napadi laških mas; vsi napadi popolnoma odbiti, vse postojanke v nasm rokah. Sosednje odseke so Lahi močno obstreljevali z artiljerijo. Pri Plavali, Zagori in" v Dolomitih laški sunk. zavrnjenu — Uspešen naš letalski napad na izliv Soče, Ronke, Vermeljan in Selce. Ruska bo]:šča. — Naše napredovanje v jugozapadni Bukovini. Od Vorohte so se naši umeknili pred rusko premočjo na Tatarski prelaz. Pri Stanislavovem, južno Jezupola (na desnem bregu Pnjestra nasproti Mariampolu, 15 km severno Stanislav ove ga), pri Horožanki (posebno liiiti napadi), jugozapadno Kozove pn Zboro- vem in južno odtod Rusi odbiti. Jugozapadno Podkamjena in v Voliniji n^ posebnih dogodkov. Balkanska bojišča. — Napad sovražnega bataljona na bolgarske predstraze južno Dojranskega jezera zavrnjen. Zapadna bojišča. — Severno bomme trdovratni angleški in francoski napadi. Angleški uspeh ob poti Thiepval—Pozie-res drugod napadi odbiti. Pri Armentie-resu, v Artois in na desni strani Moze živahnejše bojno delovanje. Turška bojišča. — Rusi severno Hama-dana in pri Sakizu dalje odbiti._ fronta: Pri Bbhm-Ermollijevi armadi je nasprotnik po svojem izredno izgubonos-T nem porazu jugozapadno Podkamjena opustil nadaljne napade. Tudi v Voliniji nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. BEROLIN, 15. (Kor.) Woitfov urad poroča: Veliki glavni ?ian, 15. avgusta 1916. Vzhodno bojišče. — Hindenbur-gova fronta: Vsi ruski napadi proti luškemu in graberskemu odseku južno Bro-dov so se izjalovili. — Fronta nadvojvode Karla: Bothinerjeva armada je mestoma večkrat ponovljene napade v odseku Zborov—Konjuhi, ob cestah, ki vodijo od Brzezanov in Potutorov v Kozovo, in zapadno Monasterziske do zadnjega zavrnila z najtežjimi ruskimi izgubami. Vrhovno artnadno vodstvo. Cesar Viljem na vzhodni fronti. BEROLIN, 15. (Kor.) \Volffov urad jav- Angleški rušilec potopljen. LONDON, 14. (Reuter. — Kor.) likim križcem Leopoldovega reda, nauč- tem se sedaj ne d:i razpravljati, toda da raliteta poroča, da je bil angleški rušilec »Lassoo« 13. t. m. na višini nizozemske obali potopljen po mini ali torpedu. En častnik in en mož sta ranjena, dva častnika in štirje možje se pogrešajo. Turška CARIGRAD, 14. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Naše iz mudža-hijev sestavljene čete so v okolici Sejh Sajda vzhodno Kutelamare napadle dve sovražni jadrnici, spremljani po dveh motornih čolnih; usmrtile so del posadke, se polastile tovorja in potopile nato ladji. V evfratskem odseku nič izprememb. Perzijska fronta. — Na ruski fronti smo iz različnih vrst orožja sestavljeno rusko bojno siio, ki je 12. t. m. napadla naše čete v okolišu Mehrankeia na cesti iz Hamadana v Kasvin, 25 km se- Admi-, ni minister dr. Maks vit. Husšarek, minister za javna dela Otokar Trnka in po- DUNAJ. 15. (Kor.) Uradno se razglasa: 15. avgusta 1916. Italijansko bojišče. — Italijani so neprestano z velikimi masami nadaljevali svoje napade na fronti Solkan Miren pro'i gričevju vzhodno Gorice, kakor tudi v odseku južno reke Vipave do vasi Lokvice, dočim so sosednje okoliše močno obstreljevali z artiljerijo. Nase čete so vse naskoke krvavo odbile in so — večkrat po srditem boju moža proti moiu — na vsej fronti ostale v posesti svojih postojank. Vzhodnogališkemu m dalmatinskemu domobranstvu, ter vrlemu /ionvedskemu pešpoiku št. 3 gre odličen tielež na uspehu včerajšnjega dne. 1 udi pri Piavah in Zagori, potem na dolomitski fronti, na hribu Croda deli' Ancona smo zavrnili sovražne sunke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: Brodovje pomorskih letal je v noci od 14. na 15. avgusta zelo uspešno obmetalo z bombami sovražno baterijo ob izlivu bo-če, vojaške naprave v Ronkah, Ver^lia-nu in Selcih, doseglo polne zadetke in povzročilo požarje. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana kljub najhujšemu obstreljevanju. , , , Poveljmstvo brodovja. Ija - Cesar je zopet odšel na vzhodno Iron-, verno Hamadana. odbili s protinapadom to, potem ko je bil proti koncu svojega-----------------SaS ----- večdnevnega bivanja na zapadni fronti obiskal tudi prestolonaslednikovo skupino ter je bil ob navzočnosti vrhovnega poveljnika ogledal razne četne dele za bojno fronto. Ruske izmišljotine. DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Ruska uradna dnevna poročila vsebujejo venomer deloma naravnost izmišljene, deloma pa brezmejno pretirane podatke o številu ujetnikov. Proti vsem tem neresnicam poudarjamo, da so samovoljna pretiravanja v ruskih poročilih v najožjem stiku s potvarjanjem vojnih dogodkov, kakor se zadnji čas sistematično uganja v ententnem časopisju. Zaradi tega splošno znanega dejstva je vsakokratno opovrgavanje nepotrebno. Ene trditve ruskega poročila, izdanega 8. t. m., pa vendar ne moremo prezreti, ker gre zopet za obrekovanje naših krdel. Poroča se, da je na stohodski fronti pri Sto-bihvi del naših čet s povzdignjeniini rokami prišel v doseg nekega ruskega polka. Polk ovni poveljnik polkovnik Stepa-nenko, ki se je hotel približati našim vojakom, da je bil baje zavratno umorjen, nakar da so ruski strelci postrelili ves ta oddelek. Vsa 'stvar je debela, vojaka nevredna laž, ki se mora ožigosati. Balkanska boiiSea. Ruska DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: 15. avgusta 1916. Ruskobojišče. — Prestolonaslednikov^ fronta: Zapadno Moldave v Bukovini in v okolišu hriba Tomnatfka so naši napadi napredovali dalje. Pri naSKO-ku in zavzetju nekaterih žilavo branjenih postojank smo vzeli sovražniku 600 ujetnikov in 5 strojnih pušek. Južno Tataro-vega se boreči bataljoni, pri Vorohti napadeni po ruski premoči, so zopet zasedli svoje postojanke na Tatarskem prelazu. Pri Stanislavovem in južno Jezupola je annada generala Kovessa zavrnila osamljene sunke. Pri Horožanki, zapadno Monasterziske, je sovražnik naskakoval ves dan našo fronto: mestoma je izvršil zaporedoma po šest in več napadov z velikimi masami, a smo ga povsod odbili z najtežjimi izgubami. Jugozapadno Kozove so avstro-ogrske čete obrezuspešile ruski sunek s protinapadom. Tudi pri Zboro-vem in južno Zborovega so ostali vsi, z največjimi žrtvami plačani sovražni napori. da bi napravil vrzeli v naše črte, popolnoma brez uspeha. — Hindenburgova F O D L 1ST EK Muieniki srca. Iz madjarščine M. J6kai-a. XIII. Hvaležnost dela velike stvari. Temu 'dekletu sern se imel zahvaliti za življenje. Pridobila mi je zopet lepi svet. Spomlad mi je zopet vzcvela in duša mi je bila odrešena od vsake žalosti istotako kot moje telo izpuščajev. Tudi Esta se je vidno lepšala. Obraz jej je postajal poln, lice rožnato in lasje, ki so jej bili iz])adli vsled bolezni, so jej zopet rastli. Na mesto starih oblek sem jej moral naročiti nove. Sicer je to navadna dolžnost glavarja družine. Saj mode vendar menjavajo z vsako sezono. Seznanil sem se s šiviljami in konfekcijskimi prodajalnami in to mi je ugajalo. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: 15. avgusta 1916. Jugovzhodno bojišče. — Ne- izpreinenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 15. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 15. avgusta 1916. Balkansko bojišče. — Južno Dojranskega jezera je napadel nekako en sovražni bataljon bolgarske predstraže, a je bil zavrnjen. Vrhovno armadno vodstvo. Zspadna b®i3S2a. BEKOLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Od včeraf opoldne so Angleži obnavljali svoje napade iz črte Ovillers—Bazentin le Petit in so jih nadaljevali globoko v noč z ve-iiko trdovratnostjo. Ustanovili so se ob poti Thiepval—Pozieres v istem delu našega najisprednje jšega jarka, iz katerega smo jih biil včeraj zjutrai zopet vrgli; v ostalem so njihovi številni, v kratkih presledkih si sledeči naskoki popolnoma in zeio krvavo razpadli pred našimi postojankami. Francozi so dvakrat ponovili svoje brezuspešne napore med Maurepa-som in Hemom. Med potokom Ancrom in Som m o in preko teh odsekov artiljerijski boj tudi sedaj še ni utihnil. Na ostali fronti, izvzemši živahnejše bojno delovanje jugovzhodno Armentieresa, na posameznih mestih v Artois in na desni strani Moze, nič posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. in morala se ie umekniti, zapustivši več ujetnikov in 24 konj. Na cesti iz Hamadana v Teheran smo vzpostavili stik z be-žečim sovražnikom. Sovražnik je 10. t. m. ponovno napadel naše postojanke v okolišu Sakiza, a smo ga s protinapadom odbili ob ogromnih izgubah. Eno naših letal ie li. t. m. letelo preko otoka Imbra in je z bombami doseglo polne zadetke na krlžarki, ki jo je opazilo v pristanišču. Na ostalih frontah nič bistvenih izprememb. __ Položaj na Romunskem. Rusija zahteva prost prehod svojih čet skozi Romunsko. BUKAREST, 14. (Cenzurirano.) Ruska vlada je daia po svojem poslaniku v Bu-kareštu vprašati pri romunski vladi, kako stališče bi zavzela Romunska, če bi ruske čete preko Romunske korakale na Sed-mograško. ' BUKAREST, 14. (Cenzurirano.) Bra-tianu še ni odgovoril na noto četveroza-veze. Rusija je ukrenila vse potrebno ob romunski meji. Kjer je prej majhna straža opravljala obmejno službo, stoje danes pešpolki, popolnoma opremljeni. Nihče ne sme čez mejo. Romunski trgovci, ki so v trgovinskih posiih odpotovali v Rusijo, morajo brez poziva zapustiti Rusijo. Ruska vlada se namreč pripravi za vse možnosti, dokler ne dobi odgovora na noto zaradi prehoda čet. BUKAREST, 14. (Kor.) Na Romunskem se je pričela demobilizacija. Ni izključeno, da se je to zgodilo na prošnjo četvero-zaveze. BUKAREST, 14. (Cenzurirano.) »Dimi-neata« javlja iz Galaca, da je promet rus-skih parnikov na črti Odesa—Reni-Oa-lac ustavljen zaradi prevažanja čet v Reni in Bender. Med novodospelimi Četami se nahajate tudi dve srbski diviziji, ki si ju je car pred kratkim ogledal osebno. BUKAREST, 14. (Cenzurirano.) Kraljica in prestolonaslednik sta se zopet vrnila v Sinajo. Tudi voditelji strank so odšli na letovišče, da prežive parlamentarne počitnice daleč od Bukarešta. Tudi Peter Carp in Marghiloman sta odpotovala iz Bukarešta. _ RUSKO-JAPONSKA POGODBA. FRANKOBROD, 14. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« se poroča z dobro poučene strani, da rusko-japonska zvezna pogodba poleg obeh doslej objavljenih členov vsebuje še tretji, tajen člen naslednje vsebine: Rusija odstopa Japonski železniško progo med Kvangčengtse in drugo postajo ob Sungariju. Japoncem se priznava pravica svobodne trgovine in svobodnega naseljevanja v Sibiriji. Plovbene in ribarstvene pravice na Sungariju imajo Japonci enake kot Rusi. S pogodbo se japonski vladi ne nalaga obveznost, da bi morala pošiljati čete in pomorske bojne sile v Evropo. Japonska se zavezuje, da bo oskrbovala Rusijo z vojnim materijalom. ___ Odlikovanja. DUNAJ, 15. (Kor.) Železniški minister bar. Zdenko Forster je bil odlikovan z ve- ljedelski minister dr. Fran Zenker pa so bili povzdignjeni v baronski stan. Potopljene in zajete ladje. LONDON, 14. (Kor.—Reuter.) Švedski parnik *Pepeta« je bil v Severnem morju zažgan po nekem nemškem podvodniku. Posadka je bila rešena. AMSTERDAM, 15. (Kor.) Dosedaj je bilo po angleških vojnih ladjah zajetih 99 holandskih ribiških ladij. DUNAJ, 15. (Kor.) V mesecu juliju je bilo 74 sovražnih trgovskih ladij z okroglo 103.000 registrskimi tonami potopljenih po podvodnikih osrednjih držav oziroma po minah. LONDON. 14. (Kor.) Llovdova agencija javlja, da so bili potopljeni francoski dvojambornik >/Saiut Gaston«, italijanska jadrnica »Ina« in italijanski parnik »Mer- sus« (?). v „ LONDON, 12. (Kor.) Britski parnik »F. Tobart« (801 tona) je bii potopljen. Štiri možje posadke so prišli ob življenje. KODANJ, 14. (Kor.—Ritzau-Kor.)) Glasom semkaj došlih vesti je bil danski parnik »Zwar«(?) včeraj pred Genovo potopljen po nekem podvodniku. Moštvo je rešeno. v , t , LONDON, 14. (Kor.) Glasom neke LIoy-dove brzojavke iz Genove je bil dvojambornik »Neptun« potopljen po nekem podvodniku. Posadka je mnenja, da ste bili pri tej priliki potopljeni še dve drugi italijanski jadrnici. LONDON, 14. (Kor.) Parnik »York5hi-re« iz Liverpoola je trčil ob parnik »Ker-nahon«. »Kernahon« se je potopil.____ ® al na Sam sem bil n? svetu; sorodniki so bili oddaljeni in tovariši iz studijskih časov razpršeni na vse kraje. Da so bile kazine na svetu, to sem vedel le po pobotnicah o plačani članarini. Za kvartanje in druge podobne zabave nisem maral nikoli. Gledališče me je dolgočasilo in glasba mi je mučila živce. V vsem mojem življenju me je veselilo le delo, ali po bolezni me je zapustilo tudi to veselje. Včasih sem poizkušal, da bi skupno z Esto spravil kako partijo iz narave na platno, vsikdar pa sem videl, da se je njei bolje posrečilo, nego meni. V"Sevalci z umetninami, ki so navadno kupovali moje slike, so prihajali z ugodnimi ponudbami, ali odklanjal sem jih vedno. »Ne vem nič več in nočem nic vedeti.« Nekega dne pa me je doktor resno pri- i Vi "~trebujeie izoremembe zraka. Vsaj za eno leto morate potovati v Italijo.« V lepo Italijo! Hej — prepotoval sem jo v svoji mladosti, v zlati dobi! Najljubši spomini so se spajali s to božanstveno deželo. • Ali sedaj? Kaj naj bi našel sedaj tam? Doktor pa je vendar-le imel prav; moral sem proč. In tako sem nekega večera rekel Esti: »Pripravi se za potovanje! Pojdeš v Mo-nakovo! Priporočim te profesorju Liezen-Mayerju, ki te izobrazi za slikarico.« Vprašala je: »Ve-li monakovski učitelj več, nego vi? »V risbi je popoln. Saj poznaš njegove ilustracije k Faustu.« »Zakaj pa me hočete sedaj naenkrat poslati proč?« »Da bo kaj iz tebe. Isto svoto, ki sem jo bil dal Bandiju in ki je ne potrebuje več, bom dajal sedaj tebi tako do!™, dokler si ne pridobiš samostojnega umetniškega imena.« »Ali čemu naj bi odpotovala takoj, ko Znani nemški vojaški kritik major Mo-raht piše v »Berliner Tageblattu« o vojnem položaju: Francoska ofenziva v okolišu Verduna je zopet onemogla pred Thiaumontom in FIeuryjem. Angleška ofenziva se je zaustavila med Thiepvalom in Guillemon-tom, in v Parizu pojasnjujejo to sumljivo mirovanje angleškega zaveznika s potrebo, da je treba predvsem »razširiti osvojitvi«. Nasprotno pa se je po kratkem premoru zopet pričela velika ruska ofenziva. Priznati je treba ruskemu vojskovodstvu. da se je odločilo za velikopotezno delovanje in da je bilo tudi zmožno za to. Tako je 8. in 9. avgusta proti stohodske-mu kolenu mogto zastaviti pet divizij, severno odtod je moglo že 10. julija izvršiti nove sunke, in našlo je moči, da je severno železnice Sarni—Kovel silovito udarilo na hrabre čete generala Fatha. Vsa ta podreja bi bila lahko imela za nas zle posledice, če bi se ne bilo posrečilo vztrajnosti čet naše Hindenburgove fronte, da so vzdržale kritična bojišča. Ravno tako je napad armade generala Brusilovega v dnjestrskem okolišu strategičnega pomena. Ta napad je prodrl proti Stamslavo-vemu in se razteza od postojank Both-merjeve armade do obrambnega okoliša Kovessove armade. Delatin, Stanislavov in Tišmjenico je bilo treba opustiti m fronta zveznih armad tvori sedaj med Dnjestrom in Karpati lok proti zapadu, ki se je približal važnemu vozlišču Stnju. Zdi se, da misli pri tem Brusilov, ker proti Bohm-Ermollijevi in Bothmerjevi armadi ni mogel predreti v smeri proti Lvovu, to stanovitno središče prisiliti, da se umakne, s tem, da porine nazaj armade na sosednjih krilih. Severno zeleznice j^ovno—Lvov se mu ta načrt ni posrečil doslej in iz okoliša južno Dnjestra čujemo po vrhovnem armadnem vodstvu, da začrtano pregrupiranje in premeknitev sil še niste bili končani, ko so dospeli Rusi do onega uspeha. Med Dnjestrom m Karpati gre torej za ono elastično upogni-tev naše fronte, ki prej pomenja moc.našega strateškega vodstva kot pa slabost. Važno je, da so tekom tega ruskega prodiranja "proti zapadu Kovessova, nemška iužna in Pflanzer-Baltinova armada znale vzdržati svoie na karpatskih vrhovih pridobljene uspehe. Nova vzhodna tronta nam nudi razna izpadna vrata. Kje so, o bi gledali, kako naj nam naše zastave snedo molji, pa ni povoda. Vendar pa nt prav, da bi preko ruskih napadov prihajali s prezirom in ob vsakem dogodku zagotavljali prezirljivo: »Ti napadi se seveda zavrnejo.« Bilo bi pa tudi proti našim lastnim namenom, ako bi se kazali, kot da bi mogli izprevidevati načrte najmol-čljivejšega med vsemi vojskovodjami, in zatrjevali, da trdovratni ruski navali niti >najinanje ne vplivajo« na Hindenburgove operacije. Da končno zaustavimo tudi ca del ruske ofenzive in jo prisilimo morda celo, da zavalovi nazaj, upamo vsi, toda spretno vodstvo generala Brusilovega, njegov ogromni človeški materijal ter artiljerijska pomoč Japonske in Amerike so nam napravila težak kos dela. V Italiji so zmage pijani in zopet se čuje o »pohodu na Dunaj«. Saj je res, da je bila politična zmaga ob Soči, kajti to je bila v glavni stvari, za italijansko potrebo ugleda okrepilo v vročem času. Taktični uspeh ob goriškem predmostju pa bo ke-daj v bodočnosti tvoril za italijansko zgodovino mirno točko v dolgi vrsti dogodkov, namreč v ogromnem številu brezuspešnih Cadornovih podjetij. Sedaj je po petčetrtletnih bojih ob strahovitih izgubah z velikansko premočjo prodrl preko popolnoma razstreljene postojanke in v prvi vrsti rešil svoj lastni vrat. Političen uspeh, kot je zavzetje pred svojo »odrešitvijo« razdejane Gorice, zaleže v Italiji več kot pa kje drugje, in dobiva se vtisk, da bi jim tam doli mogla omama poi>olnoma vzeti pamet. V trgovinski vojni se že nahajajo z Nenjčijo, in ker se sedaj smatrajo za nepremagljive, bi znali starim abotnostim dodati še nove in priklicati naše orožje. Habeant sibi. Če pa premotrivaino položaj ob Soči z vojaškimi očmi, moramo trezno priznati, da je sicer pokopano drzno ^odjetje naših zaveznikov, s katerim so hoteli obvarovati biser ob Soči, mesto Gorico in si obenem napraviti izpadna vrata. Toda tedaj kakor sedaj je ruska pest pokvariia tn>isel Con rad a pl. Hoizen-dorfa. Italija pa naj bi tudi sedaj mislila na to, da sedai prav tako kot prej ni zmagala z lastno močjo in da je samo z rusko strategično pomočjo dosegla ta prvi čili svojih sanj. Na vzhodnem bregu Soče leži mi Krasu prava, prvotna obrambna posWanka naših zaveznikov. Izredno je močna, in ker so jo zasedli naši zavezniki, ne da bi jih bil pri tem motil sovražnik, ni povoda, da bi se dvomilo o trdovratnem odporu Avstrijcev in Ogrov. Gadoma bo iznova moral uporabljati svojo ojačeno artiljerijo — zdi se, da so prispeli tjakaj tudi angleški težki topovi, in nekaj kilometrov vzhodno Soče se pričenja nova postojanška vojna. Odločile pa vojne ne bodo italijanske armade, ravno tako kot je ne odloči balkanska armada generala Sarraila v Macedoniji. ♦ * * Po včerajšnjih poročilih našega in nemškega generalnega štaba, ki jih objavljamo danes, je ostal položaj na ruskih bo-iiŠčih skoraj popolnoma neizpremenjen. Edino le pri Pflanzer-Baltinovi armadi so se naši bataljoni, ki jih je sovražnik z veliko premočjo napadel pri Vorohti (6 km od ogrske meje ob železnici Stanislavov— K6r6sinez6), umeknili zopet na svoje prejšnje postojanke na Tatarskem (Jablo-niškem) prelazu, preko katerega vodi cesta iz Stanislavovega v Korosmezo, kakih 10 km zapadno Vorohte. Nasprotno pa so čete iste armade dalje proti vzhodu, zapadno Moldave in v okolišu hriba Tomnatika (1560 m, v skrajnem jugoza-padnem kotu Bukovine, kakih 10 km severovzhodno od stične točke bukovinsk . ogrske in gališke meie) v Bukovini dalje napredovale s svojim napadom in pri osvojitvi neke trdovratno braiilene sovražne postojanke zajele 600 Rusov in 5 strojnih pušek. Od Stanislavovega pa do okoliša južno Brodov so bili odbiti vsi ruski napadi, ki so bili posebno srditi pri Horožanki zapadno Zlate Lipe. V Voliniji ni bilo posebnih dogodkov. Na italijanski fronti je položaj neizpremenjen. Z balkanskega bojišča se javlja samo zavrnjen napad enega bataljona na je poletje pred durmi, ko se zapirajo vse akademije in se profesorji mudijo po kopališčih in letoviščih.« In tako sem jej moral povedati vzrok. »Ker moram po nasvetu zdravnika — čim prej, tem bolje — potovati v Italijo ah Afriko.« In sedaj me je pogledala z neopisno žalostnim izrazom in je rekla jecljaje: »lo-rej me ne ljubite več!« Potem je prijela mojo roko in jo po- ^Odgovoril sem: »Ali seveda, Esta, iju- Vo teh besedah me je objela okolo vratu, me poljubila na usta in jokala. Prvi občutek moj je bil — prestrašenje. Prestrašil sem se kot pošten človek, ki je našel velik zaklad. »Ne pripada meni; ampak komu drugemu, ali sedaj je moj, ker sem ga našel.« Potem pa je šla po meni neka ponosna toplota. Se sem si upal živeti. Tudi sem bil še vreden, da živini. Utripi mojega srca so nahajali odmeva. In tako sem postal drzen, da sem stegnil roko po najdenem zakladu. Šepnil sem deklici: »Tikaj me pri tem vprašanju!« Skrila je svoj obraz za mojega in je šernila komaj slišno: »Ali me ljubiš?« Sedaj sem jo privil k sebi. »Ljubim te, Esta, in te bom vedno ljubil!« »Potem dopustiš, da potujem s teboj?« »Gotovo.« Sedaj je začela smejati sc, plesati in ploskati z rokama. »Skupno potovanje v lepo Italijo — mož z ženo — to je misel, ki bi se jej človek smrtno nasmejal.« Pustil sem jo, da se je smejala. Meni pa se ni zdelo smešno. Gotovo bo to usodno za-me. Usoda je hotela tako. Iz tega sem izvedel svoj končni zaključek. Strun II. »EDINOST" štev. 227. V Trstu, dne 16. avgusta 1916. bolgarske predstraž£, ? zapadnega pa malenkosten angleški uspeh ob poti Thiepval—Pozieres, dočim so pa bili vsi drugi angleški in francoski napadi odbiti. kazne plifitsg mil »Važni dnevi«. Pod tem naslovom je sobotna »Tagespost« objavila naslednji članek, datiran z Dunaja 11. t. m.: Nemški državni kancelar, gospod Bethmann pl. Holivveg in državni tajnik pl. Jago\v stojita v središču splošnega zanimanja poleg Heltfericha in grofa Roderna — bivšega zakladnoga kancelarja in sedanjega državnega tajnika kaneelarskega urada in njegovega naslednika — najmarkantnejši osebnosti nemške države, ko se v njunih rokah stekajo niti vse svetovne in vojne politike. Že to bi bilo dovolj povoda, da bi se dunajskemu posetu obeh državnikov pripisoval poseben pomen. Dodati pa je še treba težke Čase, veliko resnost položaja. ki so jo ustvarili dogodki na vseh bojiščih. Gosta sta bila na Dunaju sprejeta in pozdravljena zelo prisrčno, ker se v njih vidi poosebljenjc zveze z nemško državo one zveze, ki je vsemu prebivalstvu, ki izredno ljubi svojo domovino, monarhijo in svojo vladarsko hišo, prešla v meso in kri in ki mora tvoriti temeljni kamen vse bodočnosti. To so čustva, ki jih ie treba dobro upoštevati in gojiti, ker štejejo med najlepše in najtrdnejše imetje sedanjosti. Pametno spoznanje naroda pa si tudi pravi popolnoma pravilno, da je ravno sedaj nujno potreben porazgovor med vodilnimi državniki, da se posvetujejo o enotnosti in učinkovitosti onih ukrepov in da tudi sklenejo ukrepe, ki usposobijo o-srednii vlasti in njeni zaveznici za prema-ganje skupnega navala vseh sovražnikov. Vedno više valove valovi tega navala, vedno težji postaja boj na vseh črtah, ker naj b! te bilke, ki naj bi se debojevale dotlej, ko se začne drevje obletavati, odločile o usodi evropskih narodov, o zadobitvi sveta. Kdor vidi nemškega kancelarja, moža z globoko razbrazdanim licem in mir itimi očmi. v preprosti sivi vojaški uniformi, izpreleti vsakogar čuden občutek. — Koliko se pač za tem čelom, ki ga obkrožajo košati sivi lasje, skriva misli in načrtov, od katerih je odvisna usoda milijonov ljudi za desetletja, morda stoletja! Govori z mirnim, čistim glasom, prijazno in ljubeznivo, da se komaj čuti trdi severo-nemški zvok. Čutijo se skrbi, toda ve se, da jih obvladuje in da se mora končno vse končati dobro. Neko čudovito ozračje miru in varnosti izhaja od njega in dobrc-dejno vpliva v mestu nervoznosti. v mestu merJajočega se razpoloženja. Gospoda pl. Bethmann - Holhvcga je sprejel cesar. V teh urah padajo kocke, se morda izpre-obrne useda borečih se in žrtvujočih narodov. (Tu je par vrst zasegla cenzura.) Da je postala potrebna izmenitev mnenj in ugotovitev odločitev, vidi tudi lajik, ki ne ve ničesar o stvareh, ki se vrše za zaklenjenimi vrati v porazgovorih državnikov, da se napravi popolna jasnost v nujnih vprašanjih, da se zatre vsak poizkus poraza osrednjih viastL (Konec je zopet Črtan) Romunske stvar?. Kakor poročajo iz Ženeve, meni pariški »Temps«, da mora ponovno opozarjati Romunsko, da se ne sme več obotavljati gkde vstopa v vojno, če hoče računati na to, da jej če-tverezaveza prizna njene zahteve. Sedanii položaj se zdi * Tempsu« jziedno ugoden za to. Mogočen nemški napor da je še moeoč, lahek pa ne. Nikakor pa da ta nen.sk i napor ne rmc cbroditi usedov lanjske vojne proti Rusom, ker bi Francoska. Angleška in J a'ija nikakor ne d, i puščale, da bi Nemčija jemala svoje rezerve z drugih front in jih premeščala na vzhodno fronto. »Ce torej,« nadaljuje list, orijentski narodi hočejo izkoristiti sedanji položaj, je trenotek sedaj za to. Intervencija nove vojne stranke more sedaj pridobiti veliavo, ker bi pospešila potek dogodkov. V šestih tednih pa bi taka intervencija, ki bi jo zavezniki mogli pogrešati. imela le še malo pomena.« — Neki odličen romunski državnik je dopisniku j>Niewe Rotterdamsche Couranta« tako-Ie opisal položaj na Romunskem: Rusija nas je najprej s silo hotela spraviti na svojo stran. Zadrževala je vse nam namenjeno blago iz četverozaveznih in prekomorskih dežela, ki je moglo priti k nam samo preko Rusije. Ko ti ukrepi niso učinkovali, so hoteli v Petrogradu poizkušati z dobroto in prijaznostjo. Dobili smo konje za našo artiljerijo in municijo, ki smo jo že pred leti naročili v Arrcriki. Tri tedne jc tudi že zopet odprt prekinjeni promet z Bcsa-rabiio in ruske obmejne oblasti v južni Bukovini se skušajo na vse načine zbližati z našimi. Mi se pa ne damo zvabiti niti na ta niti na oni način s svojega stališča. Z osrednjima državama sklenjene pogodbe izpolnjujemo redno. 250.000 vagonov žita in drugega blaga je že odšlo iz Romunske v Nemčijo in Avstrijo in se vrnilo s stvarmi, ki jih potrebujemo mi. Angležem se ne posreči nikdar, da bi izvoz žita za osrednji državi preprečili z nakupovanjem vsega preostaiajočega žita, ker ga ne morejo izvažati in na Romunskem m prostora, da bi se shranilo po predpisih. Da se pa zavaruje proti nepostavneinu pritiskanju Angležev, da bi se ublažile te določbe, je določil Bratianu, da je do ugotovitve letošnje letine, torej do konca avgusta, vsaka predaja preostajajočega žita v inozemstvo prepovedana. Bratianu hoče in mora predvsem počakati in videti, kako se razvijejo stvari. Jasno je, da se dotlej, dokler more Rusija še vedno postavljati nove armade, Romunska, ki je na vzhodni strani popolnoma odprla, ne more nikdar obrniti proti teinu mogočnemu sovražniku. Na drugi strani se Romunska ne nahaja v tako neugodnem položaju; Karpati in sedmograške Alpe tvore naravne branike. Odločitev Romunske za poseg v vojno bo vedno morala biti pod vplivom Strateških ozirov. Poljsko vprašanje. Neki odličen poljski politik je izjavil v pogovoru z dopisnikom lista »Gazeta \Vieczorna«, da so zadnja posvetovanja v poljskem klubu in njega politični komisiji v gotovih krogih poljske družbe izzvala razočaranje, ker so pričakovali kake poprejšnje odločitve v poljskem vprašanju. Njemu pa se vendar zdi, da so se razmere Poljakov v zadnjih časih izdatno zboljšale in da je beležiti velikih napredkov. In to toliko v avstro-ogrskem, kolikor v nemškem okupacijskem območju kraljestva Poljskega. V dokaz za to navaja, da se je helmska pokrajina zopet združila s kraljestvom Poljskim, da se prebivalci v tem ne smatrajo več kot ruski podaniki, da se mestom v poljskem ozemlju dovoli avtonomija, da se šolstvo in sodstvo preuredi v smislu želje poljskega prebivalstva. Skoro vsak dan — je menil oni politik — prinaša Poljakom kako pridobitev in znameniti dogodki v Varšavi, da navdajajo poljsko srce z radostjo in zaupanjem, posebno pa, ovacije, ki so jih prirejali poljskim legijam, katerih hrabrost priznava sedaj tudi vrhovno nemško ar-madno poveljstvo. Glede na razočaranje v nekaterih poljskih krogih, ki je omenja uvodoma, pov-darja oni politik, da se za rešitev važnih kompliciranih vprašani ne more določati gotovega termina. Preuredba razmer, da se vendar ne more vršiti po kakem poljubno sestavljenem kalendarju. To poslednjo izjavo poljskega politika podčrtu-jemo, ker je nekako v soglasju s tem, kar smo rekli mi te dni, aa za rešitev tako važnega problema za vso evropsko politiko dogodki še niso dovolj dozoreli, da se more sedaj pač intenzivno razpravljati o bodoči uredbi poljskih razmer, ali za končno definitivno rešitev da treba še odločilnih dogodkov na bojiščih._ llouoaustrllsKa politika. »Karlsbader Tagblatt« priobčuje pod tem naslovom članek, ki je simptomatičen za sedanje politično vrvenje med češkimi Nemci — znak, da so sedanji veliki dogodki tudi med njimi začeli orati brazde v njivo njihove dosedanje, tradicijonelne politike napram slovanskemu vprašanju. Zdi se, da se je vsaj v nekaterih nemških glavah začelo svitati in prodirati izpozna-nje, kako kriva in zgrešena je bila ta njihova dosedanja politika da slovanskega vprašanja niti razumeli niso. Izvajanja v omenjenem članku kulminirajo v pri-poznanju, da niso znali razlikovati med tistim meglenim panslavizmom in aspira-cijami in cilji posameznih slovanskih plemen. Članek se glasi: Šeststoletna obaonavska država, ki je preživela izpremembe turških vojen, 30-letno voino, boje z Friderikom Velikim in Napoleonom, kakor tudi vojno leto 1866, se je sedaj rama ob rami, tesno združena z nekdanjim nasprotnikom, v dveletni svetovni vojni zmagonosno vzdržala ne glede na razne pripetljaje. Avstrijska državna ideja, čustvo skupne pripadnosti vseh narodov k ob donavski državi je na kljubaj vsem pesimistom inozemstva in tuzemstva slavila svoje zo-petno vstajenje. In sedaj je na vseh narodih države, posebno pa na avstrijskih Nemcih, da se orijentirajo na novo — in to tembolj, ker si ti poslednji prisvajajo vodstvo v habsburški monarhiji. Ne gre samo za vprašanje organizacije bodočih izvoljencev nemškega naroda v Avstriji, torej za podstavo za nove volitve v avstrijsko poslansko zbornico, marveč za resnično modern nemški ljudski program — za skupno avstrijski državni program. Ker bivajo Nemci raztreseni po vseh delih habsburške države, more njihovim resničnim narodnim interesom odgovarjati le tak program, ki ob varovanju respek-tivnega ojačenja državne enotnosti^ stremi po ustavni reformi, ki bo tudi njihove manjšine ščitila pred raznarodovanjem, ki bo zagotovljala svoboden naroden razvoj Nemcev kakor tudi vseh drugih narodov v državii Narodno zaokroiSenje, ustvaritev narodnih katastrov, uvedba proporcionalnega volilnega zistema; udejstvovanje narodne avtonomije v narodno kulturelnem pogledu v gotovih mejah: vse to ni še, vsako samo za-se, recept za rešitev skupnega narodnostnega vprašanja monarhije, ali v svojem sestavu (sintezi), v svoji skupnosti je jako primerno, da pripomore k ublaženju . narodnih sporov med posameznimi plemeni. Naroden sporazum pa ni potreben samo na Češkem, marveč ie neizogibno potreben v vseh Jezikovno mešaniti območjih skupne monarhije, je to najvažneja državna zahteva, vrlini predpogoj vsakega političnega in gospodarskega napredka v Avstriji. Nezmerni narodnostni in plemenski boj brez ciljev, ki je skozi desetletja preprečal vsako gospodarsko politiko za povzdigo blagostanja (in take politike bodo bolj nego kdaj zahtevali po vojni vsi sioji prebivalstva, ki producirajo), ne bo smel v bodočnosti zopet ovirati vseh zakonodajnih zastopov. Da se ta boj vseh proti vsem v bodočnosti prepreči, treba odslej do sklepa miru z besedo in pismom delati na to, da naša skupna notranja politika zapusti poti starega praznega frak-cijskega prerekanja in da se navede na pot velikopotezne ljudske in državne politike. V času nastajanja srednjeevropske državne zveze, ko čaka monarhije nova naloga na Balkanu, se mora obzorje zakonodajalcev in državnikov razširiti, se mora končno v vseh narodnih taborih na tej in oni stran! Litve izpoznatf zveza narodnostnih vprašani v obeh državnih polovicah med seboj in z balkanskimi. V časih politike svetovnega gospodarstva ni več prostora za politiko po okrajih, za tesno-srčno provincijalno perspektivo, za negativen nacijonalizem. Stare stranke vseh avstrijskih narodov morajo svoje programe prilagoditi novemu času ali pa umakniti se novim možem, ki so se kaj naučili iz te svetovne vojne. • * * Glavni nauk iz te vojne pa je, da naj-srditeji sovražnik skupnega nemškega naroda, naše monarhije in evropske kulture je — paurusizem. Proti temu in ne proti posameznim slovanskim narodom se mi borimo v svetovni vojni — to razglaša že nekoliko časa cela vrsta razumnih politikov v nemški državi. In v tem boju ne moremo pogrešati protirusikih elementov v zapadnih in južnih Slovanih kot zaveznikov. Zato je treba stremiti po taki rešitvi ne le poljskega, ampak tudi maloruskega in južnoslovan-skega vprašanja, ki odtegne tla ruskemu rovarskemu delovanju na vzhodu in na jugovzhodu naše monarhije, v Galiciji, v Poljski in na Balkanu, in ki politično in gospodarsko pozicijo našie monarhije in njenih zaveznikov napravi nepremagljivo. To pa se posreči le tedaj, če bodo v vsej naši monarhiji končno razumeli, da se po tej svetovni vojni ne bo moglo nc na tej, ne na oni strani Litve raznarodo-vati* celih narodov, in da treba marveč vsakemu poedinemu dajati možnost svobodnega razvoja do tiste mere, da ne bo trpela državna skupnost Le tak program odgovarja življenskim interesom skupnega nemškega naroda, novim nalogam skupne monarhije na vzhodu in južnem vzhodu ter ustvarja potrebne predpogoje za trajen notranji in vnanji mir, kakor tudi za velikopotezno gospodarsko, politiko. Novus Austriacus. Aprsuszacilsits u RIBE. Na račun občine so došle na ribji trg velike množine raznovrstnih rib, ki se po nizkih cenah prodajajo danes dopoldne. Domač? nest!. Naš prestolonaslednik. Že neka} dni sem smo čitali v poročilih našega generalnega štaba ime našega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa kot poveljnika desnega krila naše fronte proti Rusom. Prestolonaslednik je imel vojaško Šaržo podmaršala. Včeraj pa smo javili, da je bil povišan v generala konjice in obenem tudi od podadmirala v admirala. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil rojen 17. avgusta leta 1887. kot najstarejši sin nadvojvode Otona in njegove soproge nad vojvod in j 3 Marije Jožefe, rojene prin-cezinje Saksonske, in bo tako jutri praznoval svoj trideseti rojstni dan, dopolnu-joč 29. let svoje starosti. Svojo vojaško karijero je pričel nadvojvoda v nekem lovskem bataljonu in je bil potem to poročnik premeščen k 1. ulanskemu polku. Z enako šaržo je nato prestopil k 7. dra-gonskemu polku, kateremu je pripadal od leta 1905. do 1913. Leta 1906. je posta! nadporočnik, 1911. pa ritmojster. Majnika leta 1913. je bil premeščen k 39. pešpolku, čigar polkovnik - imejitelj je načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik Conrad pl. llotzendorf. Kot major je poveljeval bataljonu tega polka in je bil kot bataljonski poveljnik majnika 1. 1914. povišan v podpolkovnika. 23. julija 1. 1914., kot prestolonaslednik, tik pred mobilizacijo, je bil imenovan za polkovnika in premeščen k 1. huzarskemu polku. Kmalu nato je bil dodeljen vrhovnemu armadnemu povelj-ništvu. Kot tak je posečal čete na bojiščih in podpiral vrhovnega poveljnika nadvojvodo Friderika v njegovih posiih. Pri načelniku generalnega štaba, Conradu pl. liotzendorfu, se je tu praktično vežbal v poslih generaištabnega častnika. 16. julija leta 1915. je bil imenovan za generalnega majorja in kontreadmirala, 18. marca leta 1916. pa za podmaršala in podadmirala. Nekaj dni pozneje je prestolonaslednik odšel na italijansko fronto m je v naši ofenzivi na Tirolskem poveljeval svojo armado. Po izpremembi načrtov za nadalj-no vojno delovanje na italijanski fronti je prestolonaslednik oddal poveljmstvo na tirolski bojni črti in prejel poveljmstvo skrajnega desnega krila zveznih čet na ruski fronti, dočim se je poveljmstvo v središču in na levem krilu poverilo generalnemu vojnemu maršalu pl. Hindenbur-gu. Sedaj je bil imenovan prestolonaslednik za generala konjice, pač zato, ker je večji del voiaškega službovanja preživel pri konjici. Nadvojvodo Karla Franca Jožefa smo tržaški Slovenci poznali kot prisrčnega otroka, ki se je veselo igral v mi-ramarskem parku, kot ljubeznivega mladeniča, ki je prav rad pokramljal z našim preprostim slovenskim okoličanom, kot srečnega novoporočenca v družbi njegove ljubke .soproge, a sedaj ga poznamo kot krepkega resnega moža, ki mu je določena krona staroslavne naše Avstrije in izročena v veliki meri najbližja usoda narodov naše monarhije. Prepričani, da izrekamo tako najsrčnejšo željo vsega našega najzvesteje mu vdanega slovenskega naroda, pravimo: Naj bi Mu k jutrišnjemu Njegovemu rojstnemu dnevu podelil Vsevišnji, da obrani našo domovino sovražne nevarnosti, jo ohrani Sebi in nam ter nam vsem čim preje pribori oni srečni mir, po katerem hrepeni ves svet! 70.000 K dobi družba sv. Cirila in Metoda po pokojnem aru. Ivanu Banjavčiću. Kakor znano, je ta goreči hrvatski rodoljub in politik vse svoje imetje — izvzemši neka majhna volila sorodnikom — zapustil »Matic: Hrvatski« in družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Iz te zapuščine so te dni prodali pokojnikove hiše v Zagrebu za svoto 13S.000 K. Naša družba dobi torej okolo 70.000 K. Potres. Na c. kr. mornariški opazovalnici *so zaznamovali seismografični inštrumenti včeraj dopoldne pet bližnjih streslja-jev, med njimi tri močnejše, z enako oddaljenostjo središča kakih 230 km. Prvi se je pričel ob 9 uri, 31 minut, 13 sekund, največje valovenje tal 0'03 rnm ob 9 uri, 32 minut, 2 sekundi, konec ob 9 in % dopoldne. Priče tek drugega stresi jaja ob 9 uri, 49 minut, 14 sekund, največje valovenje tal 0'03 mm ob 9 uri, 49 minut in 43 sekund, konec ob 10 in a/4 dopoldne. Tretji, najmočnejši stresljaj, ki so ga tudi v mestu občutile nekatere osebe, se je pričel ob 11 uri, 18 minut in 24 sekund, je dosegel največje valovenje tal 0*05 mm ob 11 uri, 20 minut in 8 sekund ter se je končal ob 11 in % dopoldne. — Obadva slabejša stresljaja sta se pričela ob 10 in poi in ob 10 uri in 33 minut dopoldne. Pozdrav. Imel sem navado, da sem se vsako toliko oglasil v »Balkanu«, da sem videl in pozdravil svoje stare znance, rojake in prijatelje iz mladih dni »stare garde«. Vedno bolj se redči vrsta mož. po katerih mi sreč žaluje. Zdaj me ne vidite že nekaj časa. Ne morem: bolan sem, silno, mučno, grozno, že peti mesec v postelji. Grozno je človek prizadet z družino v teh hudih časih — posebno pa Še, če je bolezen v hiši. Prosim torej, sprejmite vsaj tem potom srčen pozdrav! — Ohranimo si blag spomin! — B......stari »Dixi«. Mestna zastavljalnica. Jutri, 17. t. m., od 9 dop. do o. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke, in sicer od štev. 81.400. do štev. 82.300. CUDje» volno, bombaž, volnena in l\ti[/fc!jw*ll vatirana pokrivala in volnene pleteno srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontano štev. 45. ~ 4GS C* »C.T1 C— ~-A O —I ul itTasa »aosm S3 (P? B ftlcva K— JS^j Jftabtf trgovina, Trst. ul. violin pic-• dLUPkil} colo 10. Na drobno iu debelo. f^TfilsrfRffO • Umetniške, vošČilne, po-KUi.šIgU!lilt. krajinske, vojne, ljubiin-ske, glave, mornarske, cvetličac itd. od 3.— naprej za 100' kosov. — Tržaške po K 2.30 naprej za i00 kosov. Pisemski papir r^^M po K 1 50 naprej najrazličnejših oblik in barv. Nfffp?! za civiliste in vojake, od najvad-llU2.w£l nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. Solne dopisnice £2žsr& SiK lenkaste: dobre po K 2.50, boljše po Iv 3.— fice p K 3.50 najfinejše po K 7.50 za tisoč kosov. ^5'FHfn^I * nav:idni °d 2G vin. naprei £VUfiUUi\l • ducet. kopi ni tintui K 1.5'*) ducet. „Mephisto- K 2. ducet, „Penjala", „Hiirdtmut", ,.Koh i Nohr" po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kako\ usti in barv. najboljše vrste vseh barv in veli-Uitiiu kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stampilije vseh barv. P&anBke potrebščine: matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itdt itd. TrgousKe Knjige, likosti, mehko i-» trdo vezane. vizitke, račune, trgovske tiskovine, knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točuo po naročilu. • Slovarje, slovnice, s'ovenske in itEijfi^U • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za m adino iz kavčuka in kovine, za občine, urade, pisarne, prhatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah. ^ffftfli'O * Cesarske in narodne v vseh velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu. iŠFSlnO KCrfS nemške T^'ogrek