NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani ,Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste,
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, II. septembra 1911.
C. kr. poštne hran. št. 61.846 Kr. onrske „ „ „ 18.648
Vsebina : Izpopolnujmo naše zadružništvo. Uradna tajnost v zadrugah. Nekaj o posojilih in o poroštvu. Kaj je storiti sedaj, ko preti pomanjkanje krme? IV. redna skupština Zveze srpskih zadrug v Dalmaciji Ruske zadruge. Načelstvo pri hranilnicah in posojilnicah. Stanje angležkega zadružništva. Vestnik Zadružne Zveze. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance.
Izpopolnujmo naše zadružništvo.
Ako pomislimo na slabe razmere, v katerih se je nahajal prejsne čase naš kmet, tedaj moramo z veseljem pozdraviti lepo razvito zadružništvo pri nas in hiti iz srca hvaležni onim, ki so si za to pridobili zaslug. Nekdaj teptani in na vse mogoče načine izkoriščani kmet je dandanes samsvoj gospod, kateremu se godi, če že ne ravno izvrstno, pa vsaj precej dobro v primeri z drugimi stanovi. In kdo ga je postavil na noge? Temu so pripomogle zadruge sploh, osobito rajfajznovke. Kadar je prejšne čase, ko še ni bilo rajfajznovk, rabil kmet posojilo, obrniti se je moral do bogatina, ki je bil navadno velik skopuh. Ta je zahteval velike obresti, ki jih je kmet težko plačeval; vsled tega je iskal posojilo le v največji sili. Na kako izboljšanje polja ali na kaj drugega koristnega tedaj torej ni bilo misliti. Danes dobi cenen kredit in mu je vsled tega mogoče v njegovem gospodarstvu marsikaj izboljšati. Resnica je sicer, da zadnje čase tudi država in dežela po zaslugi naših poslancev mnogo bolj podpirata kmečki stan, vendar dejstvo je in ostane, da je zadružna,
posebno kreditna organizacija k njegovemu izboljšanju največ pripomogla.
Kar se tiče podeljevanja posojil, so rajfajznovke naše največje dobrotnice, toda iste so nam tudi omogočile naše s trudom prislužene groše plodonosno nalagati. S kakimi težavami je bilo poprej združeno varčevanje? Nikjer v bližini na kmetih ni bilo nobenega zavoda, kamor bi se varno in plodonosno naložili prihranki. Ali pa se je dostikrat izplačalo nositi majhno svotico denarja v mestni denarni zavod, ko je bilo vsled neugodnih prometnih sredstev tudi potovanje dražje in težavnejše? Pri takih razmerah ti ni preostalo drugega nego izročiti svoje žulje loncu ali nogavici in jih zapreti v skrinjo ali kak drug skriven kotiček svojega doma. Tu so ležali neplodo-nosno, večkrat izpostavljeni ognju, tatovom in so čakali trenutka, ko te nekega lepega dne obide želja in vse skupaj zapraviš. Daues ko je skoraj v vsaki župniji hranilnica in posojilnica, se lahko vsak odvišen krajcar plodonosno naloži.
Pomen naših rajfajznovk je gotovo neizmeren, Vsled tega naj bode naša skrb, da
— 254 -
ohranimo njih poslovanje v lepem redu in tam, kjer je še kaj pomanjkljivega, izboljšamo. V naslednjem podamo par misli, na kaj je posebno treba paziti pri zadrugah.
Pri svoji izvolitvi so člani načelstva in nadzorstva prevzeli težko odgovornost brigati se za prospeh zadruge. To svojo nalogo morajo vedno vestno izpolnjevati, drugače pade na nje krivda, če ni vse v redu. Posebno je treba paziti, da se krediti dovoljujejo samo v načelstvenih sejah. To stvar smo že često povdarjali, toda zdi se nam tako važna, da jo moramo zopet in zopet pribiti. Posojila naj se dajejo samo onim, ki so zmožni in vredni kredita. Da je posojilo povsem varno, dati nam mora posojilojemalec dovoljno jamstvo, bodisi da preskrbi dobre poroke ali da njegove zastave dosegajo vrednost posojila. Toda pri dajanju posojil naj se rajfajznovke ne ozirajo samo na kredita zmožne ljudi, marveč one morajo gledati tudi na to, da dovoljujejo posojila samo onim, ki so kredita v resnici tudi vredni. To leži v bistvu rajfajznovk. Ako izpuste to točko iz svojega programa, nehajo biti prave rajfajznovke, kajti one se pregreše v tem, da podpirajo lahkomišljeno zadolževanje. To je napaka nekaterih naših posojilnic, ki se mora temeljito odpraviti, ako se hočejo imenovati v resnici vzorne.
Dalje se morajo člani načelstva za to brigati, da se posojila ob določenem času vračajo in da ne trpi posojilnica na zaostankih obrestij. Za zadrugo je gotovo velike vrednosti, ako more z gotovostjo računati, da bode ob tem in tem času dobila toliko in toliko plačanih obrestij in toliko vrnjenih posojil. Nasprotno je pa za njo jako neprijetno in težavno, ako da posojilo, potem pa ne ve kdaj in kje bo morala loviti obresti in vračilo. Končno pa tudi dolžniku s tem, da se zavlačuje posojilo ni Bog ve koliko pomagano. S tem se ga razvadi, da marsikdaj, ko bi lahko plačal, ne plača. Seveda potem imata škodo oba, posojilnica kakor
tudi dolžnik. Iz tega se vidi, kako nespametno je pri izterjavanju posojil in obresti preveč popustljiv biti.
Nadzorstvo je pri vsaki zadrugi jako važen organ in njegovi člani bi se morali vedno zavedati velike odgovornosti, ki jo imajo. Zalibog se je v tem oziru do sedaj mnogo grešilo. V bodoče se mora tudi v tem pogledu obrniti na bolje. Nadzorstvo mora večkrat pregledati poslovne knjige in primerjati ali so vknjižbe pravilne ali se strinjajo s stanjem blagajne in ali se strinjajo posamezne knjige med seboj. Pregledati mora tudi zadolžnice ali so pravilno izpolnjene in podpisane. Preiskati mora ali je varnost posojil zadostna ali ne. Ker nalaga opravilo nadzorstvu toliko odgovornosti, morali bi se vanj voliti samo razumni, vestni in pošteni možje, ki imajo oči in jezik na pravem mestu. Načelstvo naj se pa potrudi, da od nadzorstva konštatirane napake odpravi, potem se mu ne bo treba bati zvezine revizije.
Našteli smo, kaj bodi naloga načelstva in nadzorstva; ozrimo se še in poglejmo kakšne dolžnosti imajo posamezni člani zadruge. Nje mora prešinjati misel edinosti in solidarnosti. Zavedati se morajo, da so posamezni člani zadruge udje enega telesa. Kot taki morajo storiti vse, da se celokupnemu organizmu dobro godi. Radi tega mora vsak svoje dolžnosti natančno izpolnjevati. Pred vsem mora vsak gledati na koristi zadruge, ne pa samo na svojo lastno korist. Za egoiste naj ne bo prostora v zadrugah Rajfajznovega ustroja, kajti to bi bilo proti načelom tega velikega mojstra. Kako lepa je misel zadružništva, ako se piav izpolnjuje! Tista bahavost bogatina, ki je včasih mislil, da on zmore vse, a drugi nič, mine; na drugi strani pa tudi revež dobi pogum, ker je prepričan, da pri skupni zadružni stvari tudi on nekaj pomenja. Tako, bi rekel, se zravna bogastvo in revščina in teža poslednje se tako bridko ne občuti.
Da se doseže tako razumevanje zadružništva, je pa potrebno pouka. Pred vsem je treba pridno posečati zadružne skupščine, pridno citati zadružno časopisje in drugo zadružno berivo, udeleževati se predavanj ki jih prirejajo zadružni strokovnjaki in uriti se v zadružnem poslovanju na tečajih, ki jih prireja zveza.
Oe se bode pravilno poslovalo in bodo člani zadrug prešinjeni res s pravim zadružnim duhom, ni dvoma, da bodo nase zadruge trdne in bodo lahko klubovale morebitnim nezgodam. Kot take bodo res prava sreča ljudstvu.
Naj bode zadosti. Z veseljem se smemo ozreti na lepo število naših zadrug. Kmalu bode naša domovina zadosti preprežena z njimi Potem nam bo treba gledati, da obdržimo te zadruge, da njihovo poslovanje izpopolnimo in poglobimo zadružno misel med člani.
Uradna tajnost v zadrugah.
Namenili smo se o tej velevažni stvari spregovoriti par besedi, ker se često dogaja, da člani načelstva premalo pazijo na svoj jezik. V naslednjem hočemo podati nekaj napak, ki se v tem oziru le prepogosto d°gajaj0 Pri naših zadrugah, in pa način, kako te napake odstraniti.
Pred vsem je treba povdariti, da je sveta dolžnost članov načelstva kakor tudi uradnikov zadruge strogo molčati o vseh uradnih zadevah. Kdor pa svojih dolžnosti ne izpolnuje, s tem je treba čimprej iz odbora. Človek ki vse izblebeta, ni mož in kot tak ne zasluži, da sedi v odboru. Kavno tako ne smejo priti v načelstvo ali nadzorstvo možje, katerih žene ne morejo molčati in imajo vrhu tega še to napako, da znajo vsako tajnost iz moža izvleči. Ni treba dalje razpraljati o tej stvari, omenjamo le, da bi bilo bolje, da bi bila seja javna,
kakor pa, da pride kaj o njej na uho taki klepetulji. Stvar bi ostala namreč taka, kakor je v resnici, ko gre od ust do ust se pa popolnoma zavije in popači.
Paziti je treba tudi na to, da je prostor, kjer se vrše seje tak, da se v njegovo bližino ne more priplaziti kaka nepoklicana oseba, ki bi pri vratih prisluškovala. Tak slučaj se je že pripetil, ko se je vršila seja v gostilni. V sosednji sobi so bili gostje, ki so lahko posvetovanje poslušali in potem celo stvar raznesli. Ako vstopi med sejo sluga ali kaka druga oseba po opravilu v sobo, treba je sejo za toliko časa prekiniti, da se navedeni odstrani. Drugače namreč lahko kako besedo ujame in potem s posebnim veseljem okrog pripoveduje. Ko seja mine, se ne sme knjiga, kamor se zapisujejo sejni zapisniki, pod nobenim pogojem pustiti v posvetovalnici, nego jo mora takoj tajnik ali blagajnik zapreti v blagajno. Kjer pa načelnik zadruge ali kak član nadzorstva shranjuje sejne zapisnike, mora dobro paziti, da ne pridejo njegovi družini pod roke; radi tega jih mora skrbno zapirati! Jako neumestno je tudi, da se odborniki pogovarjajo o stanju posojilnice v javnih lokalih, na cesti ali v gostilni. Zadnji kraj je v tem oziru gotovo najbolj neprimeren. Toda človek je že tak, da težko molči, ko ga dobi malo pod kapo. Radi tega je treba paziti, da pridejo v odbor trezni in solidni ljudje, ne pa pijanci.
Molčati je treba o vseh uradnih stvareh. Niti vlagatelju, niti dolžniku ni ljubo, da bi drugi vedeli, koliko ima on naloženega oziroma izposojenega. Posojilnici, katere vodstvo greši v tem pogledu, se ni nič dobrega nadejati. Vsakdo se bo namreč v potrebi ali kadar bo imel kaj denarja, da ga naloži, obrnil na zavod, o katerem je prepričan, da drži uradno tajnost. Ako pa nima posojilnica niti vlagateljev niti posojilojemalcev, je jasno, da se ne more razviti in uspešno delovati. Taka posojilnica je podobna
jetičnemu bolniku, ki nekaj časa životari, potem pa popolnoma ugasne.
Rekli smo, da je treba molčati o vseh uradnih stvareh, posebno o vlagateljih in dolžnikih in njihovem razmerju do posojilnice. V še večjo nevarnost se lahko spravi posojilnico ali tudi drugo zadrugo, ako se raznesejo morebitne napake, ki jih zasledi nadzorstvo ali jih naznani zveza načelstvu. Marsikdo je tako nepreviden, da razodene napake sorodniku ali prijatelju, ki mu leži posebno na srcu, da ga opozori na pretečo nevarnost. Tak človek ne pomisli, da je s tem vso stvar še desetkrat poslabšal. Stvar pride v javnost in zadruga izgubi zaupanje pri ljudeh. Gorje pa zadrugi, ki izgubi zaupanje ljudstva! Ako človek izgubi dober glas, slabo zanj, ker težko si ga bode zopet pridobil; še slabše je za zadrugo, ki pride ob dobro ime. Usoda take zadruge je zapečatena.
Pri sejah ima vsak član načelstva ne samo pravico, nego celo dolžnost, popolnoma slobodno izraziti svoje mnenje. Žalostno je pa, da se včasih dogodi, da član, ki ni prodrl s svojim predlogom, v svoji jezi in užaljenosti pripoveduje stvar nepoklicanim osebam. Na tak način kazati svojo ogorčenost nad kako stvarjo ni lepo in tega nikdar ne bo naredil pravi mož.
Vsi člani načelstva morajo strogo držati uradno tajnost, v prvi vrsti je pa to dolžnost blagajnika. Nikakor ni dopustno, da bi blagajnikova družina med uradnimi urami hodila v posojilnično pisarno. Tega ljudje ne morejo mirno prenašati. Ko minejo uradne ure je treba knjige skrbno zapreti, da kak član blagajnikove družine ali oseba, ki pospravlja po sobi, ne dobi vpogleda v nje. Potrebno je tudi, da je v vsaki posojilnici ograja, ki ne pusti, da bi ljudje prišli med uradnimi urami do knjig in blagajne.
Ob sklepu še enkrat opozarjamo na veliko potrebo molčečnosti v uradnih stvareh in na neizmerno škodo, ki lahko nastane
za zadrugo, ako se ta dolžnost ne izpolnjuje. Večkrat ima zadruga malo prijateljev, toda veliko sovražnikov, ki željno čakajo, da bi kje kaj zagrabili in potem udarili po zadrugi. Mi jim ne smemo dati povoda za to. Potem pa naj le udrihajo, brez vzroka se bodo kmalu naveličali in osramočeni bodo morali utihniti.
Nekaj o posojilih in o poroštvu.
Posojila dovoljuje načelstvo. Do višine zneska, do katerega sme načelstvo dovoljevati posojila določi občni zbor. Lahko se dovoli tudi večje posojilo, toda v tem slučaju mora dovoliti tudi nadzorstvo. Ako načelstvo privoli večje posojilo in nadzorstvo odreče, potem je sklep načelstva neveljaven.
Pri rajfajznovkah se dajo posojila na krajšo dobo, nikdar čez štiri leta.
Posojila se smejo dajati samo članom. Dovoljenje posojil nečlanom je prekoračenje § 1. zadr. zak. z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70 in se kaznuje načelstvo z globo K 600, ob enem izgubi zadruga pristojbinske in davčne olajšave.
Zato naj se posojilojemalca sprejme v seji za člana, vpiše njegov pristop v knjigo članov in naj podpiše pristopnico, posojilo se mu izplača šele potem ko je bilo dovoljeno v seji načelstva. Kadar prosi član načelstva, oziroma nadzorstva za posojilo, ali je bil naprošen za poroka, naj dotičnik ne bo navzoč pri seji, pri kateri se sklepa o dovoljenju posojila, ali o njegovem poroštvu, temveč naj se za tisti čas odstrani od seje.
V kake namene naj se dovoljujejo p o s oj il a?
Po § 2. pravil smejo zadruge dovoljevati svojim članom samo taka posojila, ki služijo v njihovem gospodarstvu. Posojila naj bi se dovoljevala samo v takih slučajih, pri katerih je zagotovljeno, da se bodo kmalu vrnila. V prvi vrsti naj bi se dovoljevala
- 257 —
posojila za nakup živine, semen, gnojil, poljedelskih strojev, za popravila gospodarskih poslopij, v pokritje stroškov pri bolezni in smrti, za zboljšanje posestev, pri nesrečah (po ognju, toči, slabi letini i. t. d.).
Občina je lahko član zadruge, in kot taka lahko dobi posojilo, seveda mora imeti dovoljenje deželnega odbora, da sme vzeti posojilo. Za izdano zadolžnico si mora zadruga preskrbeti po občini privoljenje deželnega odbora.
Deželam, občinam in drugim autonomnim oblastem se je dovolilo pri posojilih, ki služijo v izvedbo javnih naprav ali pri konverziji dolgov s postavo z dne 25. marca 1902 drž. zak. št. 70 oproščenje kolkovnih in neposrednih pristojbin.
Oproščenje se razteza posebno na izdane zadolžnice itd. Preje označene autonomne oblasti, katere imajo navedene olajšave, morajo pri pristojni finančni oblasti dobiti priznanje teh zakonitih ugodnosti.
Ognjegasna in kmetijska društva lahko kot juridične osebe pristopijo k zadrugi in kot take lahko dobe posojilo. Ker pa imajo navadno taka društva zelo male letne dohodke, zato se, mora pri dovoljevanju posojil takim društvam posebno paziti na zadostno poroštvo. Poroke se mora opozoriti, da jamčijo s svojim premoženjem, in da morajo ves dolg z obrestmi in stroški vred sami plačati, ako se ne more preskrbeti pokritja od strani društva, kateremu porokujejo.
Kot najbolj važna naloga zadrug je dovoljevanje posojil. Načelstvo mora skrbeti, da so posojila zadosti varna, in da posojilnica ne pospešuje lahkomiselnega zapravljanja.
Vsak posojilojemalec mora preskrbeti potrebno poroštvo.
Poroku ni treba, da bi bil član zadruge. Porokove premoženjske razmere morajo biti načelstvu, kakor tudi nadzorstvu popolnoma znane, da lahko jamstveno vsoto z obrestmi
vred plača, ako ni mogoče dobiti od dolžnika izposojene vsote.
Pri večjih posojilih, ali pri poroku, pri katerem se domneva, da ne bi zmogel plačati vsote, treba je dveh ali več porokov.
Nedoletne ali pod varstvom ali v kon-kurzu nahajajoče se osebe ne morejo biti poroki. Paziti se pa mora tudi, da ena oseba ni prevečkrat porok, ali pa da porok ni sam dolžnik zadruge, ker takega ni vzeti za poroka.
Vsi poroki jamčijo nerazdeljno, t. j. od vsakega poroka, ki je podpisan na zadolžnici lahko zadruga zahteva, da plača ves dolg z obrestmi vred. Izjema je samo v tem slučaju, ako je na zadolžnici izrecno navedeno, za kateri znesek jamči vsak porok.
Poroštvo ugasne z dnevom, ko se je ves dolg poplačal, ali ko je zadruga poroku izrecno naznanila, da je prost poroštva; to pa more skleniti načelstvo samo tedaj, ko se je preskrbelo drugo zadostno jamstvo. Pri posojilih, ki so se dovolila skupno z nadzorstvom, mora tudi nadzorstvo dovoliti odstop poroku, seveda če se izposojena vsota zavaruje po drugem poroku.
v
Ce se odplačuje dolg delno, potem ugasne poroštvo za tisti znesek, ki se je že vrnil. Torej ni dopustno, da se da n. pr. po odplačilu K 100 dolžniku na isto zadolžnico zopet novo posojilo do prešnje vsote, ampak se mora izdati nova zadolžnica na kateri mora biti zopet poroštvena izjava.
Po preteku časa, v katerem bi imel plačati dolžnik svoj dolg, ne ugasne še porokova obveza, tudi tedaj ne, ako ni zadruga zahtevala od dožnika povračilo dolga. Seveda, če zadruga zapadlega dolga ne iztirja, odgovorna je poroku, to pa samo v tem slučaju, ako more porok dokazati, da je takrat, ko je posojilo zapadlo, imel dolžnik še zadosti premoženja, da plača svoj dolg, zadruga pa vslcd svoje malomarnosti ni zahtevala pravočasno povračila.
Porok jamči tudi za obresti, samo skrbeti se mora, da ne zastarajo.
Poroštvo pa ugasne, ako je porok umrl — tri leta po njegovi smrti, ako ni upnik v tem času terjal dedičev bodisi sodnijsko, bodisi izven sodnijsko; ako pa se je bil umrli porok obvezal kot porok in plačnik jamčijo dediči v tem slučaju se 30 let kot poroki.
Ako pride porok pod varstvo ali v k o n k u r z , naj si dolžnik dobi poroka, oziroma naj posojilnica dolg izterja. Dobro je tudi v takem slučaju naznaniti poroka varstveni ali konkurzni sodniji.
Kaj treba storiti, kadar dolg zapade?
Dolg zapade v času, ki je označen na zadolžnici. Ako je dolg zapadel, dolžnik pa še v dobrih premoženjskih razmerah, potem se lahko doba podaljša, seveda samo tedaj, če je porok s tem zadovoljen, drugače se pa mora dolg izterjati. Ako dolžnik ne plača, potem se zahteva povračilo od poroka.
Kedaj kak dolg zapade, o tem naj se vodi posebna knjiga, v katero naj se vpisujejo zapadli roki. Knjiga naj bo pregledna.
Najboljše je, če sta samo dva plačilna roka in sicer 30. junij in 31. december.
Ge je opomin za plačilo dolga ali obresti brezuspešen in to pri dolžniku in poroku, naj se pri pristojni c. kr. sodniji vloži tozadevno tožbo. Redno se mora najprvo tožiti dolžnika, potem šele če je ta tožba brezuspešna, poroka. Vendar je zadruga upravičena, ako se porok ne zmeni za plačilo dolga, tožiti istočasna dolžnika in poroka.
Sodnijske stroške nosi dolžnik oziroma porok.
V slučaju, da se dolžnika izključi iz zadruge, ali če zapadlih obresti redno ne plačuje, ali če kažejo razmere, da kasneje dolžnik ne bi mogel plačati dolga, tedaj se naj ne čaka toliko časa, da dolg zapade,
ampak naj se takoj odpove. V vsaki zadolžnici je namreč jasno povedano, da čas izterjanja izbere posojilnica sama, da ima torej pravico dolg vsak čas odpovedati.
Dolg se naj odpove tudi tedaj, če do-dosedanji porok (poroki) ne nudi več zadostnega jamstva in če dolžnik ne preskrbi dru-zega dobrega poroka. Odpove naj se posojilo tudi, če porok naznani, da ne nosi več jamstva in če dolžnik ne preskrbi drugega poroka. Dokler ni dolžnik preskrbel druzega poroka, jamči vedno še stari porok.
v
Ge dolžnik umrje tedaj preneha njegovo članstvo, preide lahko dolg na njegove dediče, če so odrasli. Seveda morajo izpolniti vse pogoje, da postanejo člani zadruge in da dajo zadostno poroštvo. Prenos je smatrati kot novo posojilo, ki mora biti dovoljeno v načelstveni seji. Zadolžnica mora
v
biti nova. Ge dediči ne prevzamejo pod navedenimi pogoji dolga, naj se dolg prijavi zapuščinski sodniji.
Kiij je storiti sedaj, ko preti pomanjkanje krme?
O tem predmetu piše v nekem kmetijskem listu učitelj poljedelstva sledeče: Pridelalo se je letos dovolj in obenem dobrega sena, ter obneslo se je tudi žito dobro; sicer smo tudi z množino pridelane slame lahko precej zadovoljni, le vsled suše osmojeni travniki in deteljišča, usahnjena turščica ter revni krompirjevi nasadi in repine setve nam delajo resne skrbi. Ker je suša mnogo poljskih pridelkov oziroma krme pokvarila ali celo uničila, zato bo moral poskrbeti vsak kmetovalec že sedaj za to, da mu krme za živino ne primanjka. V tem slučaju bo najbolje, da se posluži kmetovalec v prvi vrsti starega sredstva, katero ne igra nikjer tako ugodnih uspehov kakor ravno v kmetijstvu. To sredstvo je
varčnost. Vsak naj skrbi kolikor mogoče za to, da bo s krmo varčil.
Da se pa ne bo krma tratila, naj se urede jasli tako, da ne pojde prav nič krme v zgubo, a pazi naj se obenem, da se bo varčilo tudi z nastiljno slamo. Takšna krma, ki jo živina rada žre in tudi ona, za katero živina posebno ne mara, naj se podelajo v rezanico in druga z drugo zmeša, kajti če se dolga krma in nastiljna slama razreže, se pribrani mnogo ene in druge. Razen tega naj poskrbi vsak kmetovalec čim preje mogoče, da spravi pod streho, kar je za krmo porabljivega, kakor po gozdu rastočo travo, ako mu je to dovoljeno, poruva naj plevel po njivah in ga porabi za krmo, sicer pa omenim to le mimogrede.
Pomanjkanju krme pa se odpomore lahko tudi še na drug način. Kakor hitro pade izdaten dež — in nadejam se, da ta ne izostane dolgo, dasiravno ga ni bilo že več časa — naj se goni živina čim mogoče dolgo na travnike na pašo, a poskrbi naj se obenem, da se pridela še to jesen in prihodnjo spomlad primerno množino zelene krme.
Za pridelovanje jesenske zelene krme je najbolj pripravna bela goršica ali ženof. i'a rastlina se razvija v boljših zemljah Prav naglo, tako da da že šest tednov po setvi lepo košnjo. Da se bo goršica hitro razvijala, pognoji naj se njiva s čilskim solitrom in sicer naj se vzame na ha po 42 kg solitra in ga raztrosi po goršični setvi, kakor hitro je seme izkalilo. Za ha se potrebuje 24—32 kg semena. Ko se je njiva Preorala, naj se seme kar po vrhu poseje 111 njiva nato z valjem povalja. Pokosi naj se goršica preden razcvete in sicer precej visoko od tal. Ker živini okus po goršičnem °lju nič kaj posebno ne ugaja, zato je najbolje, da se poklada mešana z drugo krmo.
Za bolj puste in lahke zemlje se priporoča vzeti zmes, obstoječo iz 32 kg gorice in 42 kg ajde.
Ker goršica prehitro odreveni, zato je je najboljše, če se seje v večjem, da se ne poseje vsa h kratu, ampak najmanj v dveh presledkih in sicer naj se poseje druga polovica 14 dni za prvo.
Posebno važno je letos da se poseje tudi strnišna repa. Za ha se potrebuje 4 kg semena.
Prav dobra jesenska krma se dobi, ako se poseje zmes, obstoječa iz 120 kg graščice, 32 kg ovsa, 32 kg boba in 42 kg graha na ha. Kdor semena ene ali druge tu navedenih rastlin nima, naj vzame pa od onih rastlin več semena, ki ga ima na razpolago. Za sejanje te zmesi je pa malo več časa; kakor hitro ne pade dež v kratkem, se mora sejanje te zmesi opustiti. Tudi za to mešanico je treba njivo pognojiti, ako se hoče pridelati še letos kaj krme. Za vsak ha naj se vzame 240 kg superfosfata in 55 kg čilskega solitra.
Za vse prej navedene rastline, posebno pa za goršico, ajdo in strnišno repo se uporabi lahko tudi gnojnica.
Ako se poskrbi na ta način za to, da se krma v shrambah čim mogoče štedi, potreba je poskrbeti zopet na drugi strani, kakor je bilo že zgoraj rečeno, da se pridela tudi zgodaj spomladi zelena krma. Za pridelovanje zgodnje zelene krme je najbolj sposobna zmes kuštraste graščice ali katere druge vrste zimskih graščic z ržjo. Najbolja za to je ivanjska rž, kajti ta se lahko že letos pokosi ali pa popase, kar ji prav nič ne škoduje. Kdor nima te vrste rži, uporabi lahko navadno rž. Ako se poseje zmes, obstoječa iz 120 kg rži in 40 kg graščice na ravnokar preorano njivo in sicer na ha prostora in pognoji obenem s 3 kv superfosfata in 3 kv kajnita, dobi se zelene krme mnogo in tako zgodaj, da se posadijo lahko še pravočasno okopavine na ono mesto, kjer ta raste. Tudi zimski grah se lahko doda tej zmesi, ali pa se zmeša lahko samo z ržjo, seveda pa le v gorkih krajih. Kakor
hitro začnejo te setve spomladi poganjati, naj se raztrosi kar po vrhu na vsak ha 40—80 kg čilskega solitra.
Končno naj omenim tu še drugo rastlino, ki da zgodnjo pomladansko krmo, t. j. inkarnatnica ali laska detelja. Tudi to seme naj se poseje na preorano njivo za prvim dežjem, ki pride. Očiščenega semena se potrebuje za ha 20 kg, neočiščene ali v plavali pa 32 kg. Obenem naj se raztrosi na ha 3 kv superfosfata in 1 */2 kv kajnita. Inkarnatnica se začne kositi lahko že maja in ko se je pokosila, obseje ali obsadi se njiva potem z drugimi rastlinami.
IV. redna glavna skupština Zveze srpskih zadrug v Dalmaciji.
Dne 8. avgusta t. 1. vršila se je v Dubrovniku pod predsedstvom Zvezinega predsednika Luka Marquis-a de Bona IV. redna glavna skupščina Zveze srpskih privrednih zadrug. Po običajni otvoritvi skupščine nagovoril je predsednik zborovalce. V svojem govoru je pojasnjeval delovanje Zveze od njene ustanovitve, zlasti pa njeno delovanje v pretečenem poslovnem letu. Iz poročila povzamemo, da je ta mlada Zveza tudi v pretečenem letu dosegla lepe uspehe. Sicer ne opazimo nobenega posebnega prirasa zadrug kot članic, toda v notranji organizaciji Zveze kakor tudi članic imamo zaznamovati lep napredek.
Koncem poslovnega leta 1910/11 (ki se prične 1. julija, neha pa 30 junija) je bilo pri Zvezi včlanjenih 45 zadrug, in sicer 33 rajfajznovk, 9 drugih posojilnic, 2 oljarski in 1 ribarska zadruga. Od teh zadrug jih je 37 poslalo zvezi poročilo o svojem delovanju.
Koncem leta 1910 so štele te zadruge (ki so poslale poročila) 4627 zadružnikov z 8328 poslovnimi deleži. Hranilnih vlog izkazujejo K 2,905.693,16. Stanje danih po-
sojil pa znaša 700.318 87. Zadružnih deležev odpade povprečno na vsako rajfajznovko K 1593*— na posojilnico pa K 62.275T3 in na ribarsko zadrugo K 2300'—; hranilnih vlog odpade na vsako rajfajznovko kron 7002.46, na posojilnico pa K 386.090.23 in posojil na vsako rajfajznovko K 8955‘— na posojilnico pa K 61.867-80. Da bolje razumemo gospodarski položaj ljudstva v zvezinem področju, je dobro, da navedemo, čemu so se dala posojila. Največ jih je bilo danih za amortizacijo drugih dolgov, kajti v to svrho se je dalo posojilo v 475 slučajih v znesku K 114.820-73, nato sledi 189 posojil, danih za nakup živil v znesku K 24.532-87, 91 posojil za nakup, živin v znesku K 19.227.41, 96 posojil za nakup zemljišč v znesku K 32.845-75 in 7 posojil za nabavo orodja v znesku K 5910.
Zadruge so se bavile v preteklem poslovnem letu tudi z nakupovanjem poljedelskih potrebščin in sicer znaša vrednost vseh nakupljenih stvari K 18.920-89.
Rezervni zakladi so dosegli višino kron 119.553-13; od tega zneska odpade na raj-fajznovke K 12.889.32, na posojilnice kron 97.742-59 in na ribarsko zadrugo K 8921-22. čisti dobiček je znašal K 71.489-49. Od tega dobička odpade na 19 rajfajznovk kron 2508-37, na 7 posojilnic K 67.936-17 in na ribarsko zadrugo K 1044-95. 10 rajfajznovk je imelo K 1147-90 zgube.
Žalostno je pa, da je komaj 50°/0 zadružnikov veščih branja in pisanja, vsled česar se pri prirejanju kurzov naleti na velike težkoče. Leta 1910 sta se priredila 2 tečaja za tajnike, ki sta pokazala povoljno udeležbo. — K okrepitvi in razširjanju zadružne misli so mnogo pripomogli zadružni sestanki s predavanji; skupno pa seje priredilo 43 takih sestankov. Zadružne biblioteke so koncem poslovnega leta imeli 2096 strokovnih knjig in 108 časopisov, od katerih je bilo izposojenih 483 knjig in 58 časopisov. S prirejanjem tečajev za analfabete
se je skušalo dvigniti kulturno stanje zadružnikov. Na tem polju čaka zadruge se mnogo posla, ki bo pa pri vstrajnem delu vendar lepe sadove rodilo.
V	zvezi združenih 45 zadrug je imelo od Zveze 68 poslovnih deležev v znesku K 2840-— kar da pri petkratnem v pravilih določenem jamčenju K 14.200'— skupnega jamstva. Zveza je imela državno in deželno podporo, razven tega ji je podelilo več občin K 600'— srpska hranilnica v Zadru K 50'— in razne osebe skupaj kron
Zadružni zaklad je vsled podelitve podpor in darov koncem poslovnega leta narastel na K 13.359 61. Na predlog zve-zinega predsednika je glavna skupština sklenila, da se ustanovi zaklad iz katerega se nagradi blagajnike in tajnike. V ta namen se je vzelo iz zadružnega zaklada K 2201'77, dalje se je v ta zaklad dobilo za K 312 podpor. Rezervni zaklad Zvezin je znašal K 2136'50. Poslovno leto je končalo z kron 157’84 izgube, ki se pokrijejo iz zadružnega fonda.
V	poslovnem letu je bilo izvršenih skupno 15 obligatoričnih in 26 izvanrednih revizij.
Ker je potekla doba sedanjemu načelstvu so se vršile nove volitve, pri katerih so bili zopet izvoljeni dosedanji funkcijonarji.
Istega dne popoldne je imela 1. 1908 ustanovljena Centralna blagajna srpskih gospodarskih in pridobitnih zadrug za Dalmacijo svoj 3 občni zbor. Ta centrala skrbi za denarno sporavnavo zveze. Tudi tej centrali stoji na čelu Luka Marquis de Bona. Koncem poslovnega leta je štela centralna blagajna 41 zadrug z 49 deleži za svoje članice. Svota vplačanih deležev znaša kron 24.500'—, v pravilih določeno jamstvo kron 245.100’—. Stanje vlog članov in nečlanov K 208.969•—-, stanje kreditov K 182.560, skupni denarni promet K 1,259.432'—, rezervni zaklad K 556'27. Poslovno leto se je završilo z K 2638.02 čistega dobička.
Zveza je šele na početku svojega delovanja, vendar more s ponosom gledati na svoje uspešno delovanje.
Ruske zadruge.
V celi Rusiji se nahaja okrog 5000 konsumnih društev, od katerih jih 829 odpade na Poljake. Samo v letu 1910 se je ustanovilo okrog 800 novih zadrug. Število članov bo kmalo znašalo 1 milijon, od teh jih odpade 90 0/0 na kmečko prebivalstvo. Največ konsumnih društev ima kijevski gu-bernat, ki jih šteje 565, potem sledi podolski gubernat s 306 konsumnimi društvi gubernat Perun jih ima 219 in Poltava 217. Zveze so štiri (velike nakupne centrale) v Kijevu, Peterburgu, Varšavi in Moskovi; najstarejša in najvažnješa od vseh je moskovska. Njen denarni promet je znašal v polovici tega leta 1,151.108 rubljev.
Kmetijskih društev, ki imajo večinoma kot namen nakupovanje kmetijskih potrebščin, strojev, semenj in umetnih gnojil, je okrog 2500. S prodajo žita se pečajo le malokateri od teh. (-lanov štejejo okrog 300.000. Največ jih je v gubernatu Poltava. Kmetijske nakupovalne zadruge tvorijo štiri zveze, od teh sta najznamenitejši v Rigi in Petrogradu. Zveza v Rigi je leta 1909 prodala za 1,438.154 rubljev poljedeljskih strojev, orodja, gnojil in semenj. Bilanca peterbur-ške zveze pa izkazuje v tej točki pol milijona rubljev ; pri njej niso nakupovale samo poljedeljske zadruge, nego tudi nekatera kmetijska konsumna društva v peterburškem gubernatu.
Razven tega se v Rusiji nahaja tudi okrog 1600 zadrug za izdelovanje surovega masla, od katerih jih je 1400 v Sibiriji. Sibirska zveza v Kurganu ima letnega prometa okrog 3 milijone rubljev. Ima več prodajaln za surovo maslo v Rusiji in eno v Berolinu. Velika množina surovega masla
se proda na Angležko. Zveza kupuje za svoje članice razno blago, deloma tudi poljedeljsko orodje in stroje. Te vrste zadruge (za surovo maslo) so često združene s kon-sumnimi društvi.
1.	januarja 1911 je bilo 4096 rajfaj-znovk in 1901 šulcedeličovka, ki so skupno okrog 3 milijone članov štele. Rajfajznovke so imele 3,127.744 rubljev lastne ustanove glavnice, 7,250.079 rubljev izposojene glavnice, 1,423.573 rubljev rezervnih zakladov, 1,247.474 rubljev kapitala v socialne svrhe: za nakup poljedeljskih potrebščin, strojev, semenj, gnojil in konsumnega blaga. Vloge članov so znašale (1. jan. 1911.) 42,197.697 rubljev. Posojila, ki jih je dala državna banka zadrugam pri njih ustanovitvi, so štela 1 1,362.445 rubljev, izposojila od drugih zavodov in zasebnikov pa 6,635.078. Pisti dobiček za leto 1910 je znašal 3,802.993 rubljev. Vsota članom danih posojil pa 66,823.426 rubljev.
Načelstvo pri hranilnicah in posojilnicah.
Načelstvo navadno obstoji iz 5, 7 ali tudi več članov. Večje število odbornikov je tam potrebno, kjer je zadružni okoliš velik. Načelnik in vsak odbornik mora biti zmožen pisanja in branja. Vse zadeve tičoče se hranilnice in posojilnice se rešujejo v rednih sejah. Sklepa se z absolutno večino glasov, pri ednakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. Sklepi se morajo vpisovati v poseben zapisnik, katerega podpišejo koncem seje vsi navzoči odborniki. Svoje sklepe razglašuje načelstvo po potrebi z oznanili v uradnici nabitimi.
Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje postava in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta načelnik in odbornik pod zadružno tvrdko.
Dolžnosti načelstva so:
1.	Skrbeti, da se vse potrebne knjige in listine vodijo po predpisih trgovskega zakona.
2.	Da se vpišejo nanovo izvoljeni odborniki v zadružni register.
3.	Sprejemati nove člane in izključevati nevredne člane. Sprejem in izključenje članov se mora zabeležiti v sejni zapisnik in zadružni imenik.
4.	Da se skrbno shranijo vsi uradni dopisi, vse odstopnice itd.
5.	Da se pravilno vodi sejni zapisnik.
6.	Da se popiše ves inventar.
7.	Da se skliče v prvi polovici vsakega leta občni zbor, ter da se predloži na občnemu zboru računski zaključek v potrditev.
8.	Da se po občnem zboru v 8 dneh letni zaključek pošlje v dveh iztisih na c. kr. okrajno glavarstvo ter prepis zapisnika o občnem zboru.
9.	Da se pošlje računski zaključek na Zvezo v dveh izvodih ter prepis zapisnika o občnem zboru.
10.	Da se napravi zapisnik o sklepih občnega zbora in da se ti sklepi pravilno sestavijo in potem izvrše.
11.	Da se občni zbori pravilno vodijo v okvirju, ki jim je določen.
12.	Da se napravijo vse zadolžnice dolžnikov in da se iste skrbno shranijo.
13.	Da se nakupijo vse potrebne poslovne knjige in tiskovine.
14.	Da zastopa zadrugo sodno in izvensodno in da vodi pravde.
Dolžnosti načelnika so:
1.	Sklicevati seje. Seje naj bodo gotovo redne, n. pr. vsako nedeljo. Ako je potrebno, se skliče izredna seja.
2.	Da podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza.
3 Da ima skupno z blagajnikom ključe od blagajne.
4. Da predseduje sejam, sklicuje izredne seje in občni zbor in imenuje zapisni-
v
karja sejam in občnemu zboru. Ce je načelnik zadržan, ga nadomestuje pod-načelnik.
Prav je, ako se odborniki, ki so zadržani priti k seji, opravičijo, zakaj so izostali. Pri seji naj se določi globa, ki jo mora plačati oni odbornik, ki neopravičeno izostane.
Vsi odborniki se morajo strogo zavezati, da hočejo skrbno braniti sejne tajnosti. Prav je, ako občni zbor določi kazen za tistega odbornika, ki bi ne znal molčati in bi izdal zadružne tajnosti.
Anton Mrkun.
Stanje angležkega zadružništva.
Leta 1909. je bilo na Angležkem skupno 2233 zadrug, od katerih je bilo dobiti natančnejših podatkov. Število članov je znašalo 2,597.229, to je 9’7 odstotkov vseh prebivalcev, ki so nad 20 let stari. Vse zadruge so razpolagale z obratno glavnico 1.008,815.761 mark. To obratno glavnico tvorijo deleži, izposojila in rezervni zakladi. Od teh zadrug jih je bilo 1430 konsumnih društev z 2,469.396 članov. Obratna glavnica teh konsumnih društev je znašala 768,511 554 mark. V poštev je treba vzeti, da pri konsumnih društvih izposojila tvorijo le majhen del obratne glavnice, med tem ko od vsili poslovnih deležev v znesku 693,867.319 mark samo na konsumna društva odpade 628,623.511 mark. Iz teh podatkov se vidi, da na Angležkem med vsemi vrstami zadrug prevladujejo konsumna društva. Kmetijsko društvo je sicer še v povojih, toda v zadnjem času kaže tudi lep napredek.
Statistika angležke zadružne zveze izkazuje 5157 zadrug, med tem ko jih je bilo leta 1909. samo 1561. 1555 zadrug, ki so priobčila svoja poročila v tej statistiki, je
imelo 2,661.799 članov, leta 1909. pa 2,585.293 članov. Stanje deležev je pa od prešnjega leta 1909 naraslo od 696,373.665 mark na 715,470.330 mark. Promet se je povečal od 2.221,810.185 mark na 2.276,288.691 mark.
Tudi čisti dobiček je od prejšnjega leta narastel in sicer od 245,026.909 mark na 245,306.246 mark.
V 1260 zadrugah se je izdalo za 417,568.926 mark blaga. Skupno je bilo v obrtno-proizvajalnih zadrugah zaposlenih 48.738 oseb. Med temi delavci jih je bilo 27.611 možkih, 13.786 žensk in 7.341 mladoletnih obojega spola, ki še niso dopolnili 18. leta. Plača delavcemje znašala 53,721.747 mark. V vseh zadrugah (torej ne samo produktivnih) je bilo pa zaposlenih 122.991 oseb, ki so dobili za plačilo 145,518.279 mark. Od 245,306.247 mark čistega dobička se je izplačala 30,076.239 mark kot obresti na zadružne deleže, 1,534 059 se je izplačala delavcem kot nagrada. Razven tega seje izdalo: v vzgojevalne namene 1,866.885 mark, v druge občekoristne namene 1,152,008 mark. Zadružni zvezi se je plačalo 219.830 mark uradnih prispevkov.
To so podatki o stanju angležkega zadružništva leta 1910. Iz njih je razvidno, da ogromno večino angležkih zadrug tvorijo konsumna društva. To je pa tudi razumljivo, kajti Anglija je po večini industrijska država in obilno število delavcev, ki so zaposleni po tovarnah, je združenih v konsumnih društvih.
Vestnik Zadružne zveze.
Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete:
Šent Peter pri Novem mestu, kmetijsko društvo.
Hrenovice, kmetijsko društvo.
Stari Kot, živinorejska zadruga.
Loški potok, živinorejska zadruga.
Gospodarske drobtine.
Kako dobimo več mleka? „Hlev mora biti zračen in svetel. Preskrbljen mora biti z dobro pitno vodo. V hlevu mora vladati mir.“ Tako pravi neki kmetovalec, ki je sam poskusil na ta način in dobil je pri kravi po 2 1 mleka na dan več. In od 20 krav imel je do K 1400 več dobička kot poprej, ko ni še skrbel tako na te stvari. Seveda je treba snažiti in snažiti in treba tudi koga najeti, da pomaga snažiti. Krava pa mora dobivati redno svojo hrano. Treba malo pridnosti, pa se veliko doseže.
Gospodarske in gozdarske šole v Avstriji. Število vseh gospodarskih in gozdarskih učilišč v Avstriji je znašalo v šolskem letu 1910./11. 219. Prirastek na novih učiljišcih obsega predvsem poljedelske šole v Wolfsbergu na Koroškem. v Dulcowki in v Chelmiec v Galiciji ter v Ćrnovicah, nadalje deželne gospodinjske šole v Tiichernu na Štajerskem, v Großmeseritsch-u, v Bahovicah in Szynwaldu v Galiciji. V ozir pridejo še: gospodarska deželna šola v Grnovicah zimska gospodarska šola v Tegoborcah in gospodinjska šola v Kolomeji na Gališkem. Od 219 učilišč so bile: 3 visoke šole oziroma visokošolski oddelki (Dunaj, Praga in Krakovo) 3 gospodarske akademije, 8 gospodarskih in 5 gozdarskih srednjih šol, 2 strokovni srednji šoli za vinarstvo in vrtnarstvo, 42 poljedelskih šol in sicer nižje poljedelske šole z celoletno učno dobo, 88 gospodarskih zimskih šol, 11 nižjih gozdarskih šol, 24 mlekarskih in gospodinjskih šol, 28 Specijalnih šol za vrtnarstvo, hmeljarstvo, travništvo in čebelarstvo. Od učilišč nižje stopnje je bilo 114 z internati v zvezi. Podučevalo je na teh učiliščih 592 lastnih učnih moči in 936 pomožnih učiteljev. Začetkom marca je znašalo skupno število učencev 6615.
Učilišča se razdele po posameznih deželah na sledeči način: Nižja Avstrijska 21, Gornje Avstrijska 2, Salcburška 1, Tirolska 5, Vorarl-berška 1, Štajerska 10, Koroška 8, Kranjska 3, Goriška in Gradiška 3, Istrija 2, Dalmacija 1, češka 24 in Bukovina 3.
Vsem višjim in nižjim učiliščem je bilo v omenjenem letu priklopljenih mnogo Specijalnih kurzov.
Izboljšanje travnikov. Ker je bilo vsled neredno dohajajočih prošenj za nasvete v svrho melioracij travnikov redno poslovanje otežko-čeno, sklenil je deželni odbor, da je prošnje za
nasvete o izboljšanju travnikov vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani le od 1. novembra do 21. januarja vsakega leta. Nasvete dobijo prosilci brezplačno po vrsti, kakor bo deželni strokovni organ imel zato časa na razpolago.
Velikanski štrajk na Angleškem, gospodarski boj, ki mu ni kmalu dobiti para, je končan. Ko je ustavilo delo 25.000 pristaniških delavcev, je bil London, orjaško mesto s 7 milijoni ljudi, že blizu lakote, ker se morajo vsa živila dovažati iz tujine in došlega blaga ni bilo mogoče izkrcati. Ako bi na Angleškem imeli svoj kmetijski stan, ki bi mesta zalagala z živili ne odvisno od inozemstva, bi taka katastrofa ne bila mogoča. Ti dogodki so resen opomin vsaki vladi, da ne dopusti, da bi kmetski stan prišel na rob propada. Nevarno je, se postaviti na stran onih, ki vidijo vso narodovo srečo le v razviti industriji. Gotovo, industrija in trgovina naj uspevati, toda v družbi s kmetijskim stanom in ne na njega stroške. Le tedaj stoji država na trdni podlagi in more kljubovati vsem viharjem. Ako pa kmetijski stan propade, pride v dotični državi vsa človeška družba v velike stiske.
Sortirajte za prodaj namenjeno sadje!
Ge hočeš dobiti za sadje mnogo več, nego dobiš navadno, je treba, da sadje, preden ga neseš na trg, skrbno sortiraš. Toraj deni v košare vsako vrsto zase, ter nikar ne stavi raznih vrst skupaj, kajti za mešanico raznih vrst dobiš bore malo. Razim tega razvrsti sadje natančno po velikosti in lepoti.
Kako se ima ravnati z namiznim grozdjem. Ko namizno grozdje trgaš, primi vsak grozd le za pecelj in položi ga nato na rahlo v jerbas. Ko si nabral dovolj grozdja, ga pre-trebi ali očisti. Kadar grozdje čistiš, primi in drži vsak grozd v roki le za pecelj, sicer se moka z jagod obriše in takšno grozdje nima prave veljave. Z grozda odstrani skrbno z majhnimi škarjami vse zelene, drobne, gnile in spokane jagode in ga položi nato zopet na rahlo v jerbas.
N cim naj se zamažejo sodi, če puščajo. Raztopi v kozici nad žrjavico 60 delov prešičje masti, 33 delov belega voska in dodaj temu 40 delov navadne soli. Ko se je vse raztopilo dodaj raztopini med neprestanim mešanjem 40 delov presejanega pepela. S tem mazilom, dokler je še gorko, zamaži sod ali drugo leseno posodo povsod, kjer veš, da pušča. Preden puščajoča
— 265 -
mesta zamažeš, ga najprej dobro posuši. Najbolje storiš, ee zamažeš posodo, ko je še suha. Kadar se mazilo strdi, zamaši razpoklino tako, da niti zrak ne more prodirati skozi njo.
Za razpošiljanje namiznega grozdja najbolj pripravne so okrogle, le kakih 15 cm visoke, po 8—9 kg držeče košarice brez povraza. Na dno take košarice deni najprej tenko plast lesne volne ali rezljalnice, vrh nje polo pivnika in obdaj potem košarico od znotraj krog in krog z belim papirjem tako, da bo štrlel papir iz košarice. Nato naloži v košarico plast grozdja tako, da bo grozd pri grozdu prav na tesnem; za prvo plastjo vloži drugo in kvečem, če je še prostora, tretjo plast. Ko si košarico tako napolnil, da moli gornja plast iz nje, pogrni grozdje s papirjem, ki sega čez rob košarice. Na vrh tega papirja deni končno tako plast lesne rezljalnice, da se košarica na tesnem zapre. Ko je to dovišeno, zapri košarico in priveži pokrov na več krajih trdno z vrvico. Ge je grozdje dovolj na tesnem, se ne sme premikati, ko vzameš zaprt in zavezan koš v roko in ga streseš.
Koliko hrane porabi človek na leto?
—• To je posneti iz na mednarodni razstavi v Draždanih razstavljenih količin raznih jedi. Tu vidiš: 600 A# tekočine (vode, vina, piva), 175^ krompirja, 250 leg pšenice, 20 kg sladkorja, 30 kg sočivja, 100 kg zelenjave, 259 l mleka, 25 kg toasti, 7 in pol kg soli in samo 50 kg mesa. Neverjetno se človeku zdi, ako vidi teh 675 kg jedi in 850 l pijače nabranih, da potrebuje en človek toliko na leto.
Evropski gozdovi. V celi Evropi je okoli ^00 milijonov hektarov. Največ gozdov ima Rusija, namreč okoli 210 milijonov hektarov, to je več nego dve tretjini vseh evropskih gozdov. Takoj za njo ima največ gozdov Avstrija (18 bilijonov ha), kateri slede: Nemčija (145 mili--Jonov ha), Španija (10'5 milijonov ha), Norveška »n Švedska (7-5 milijonov ha), Francoska (9 milijonov ha), dočim se ostanek porazdeli na ostale države.
Kako se spozna, kako staro je jajce. Raztopi v ‘Z* 1 2 3 4 5 1 vode 145 g kuhinjske soli in deni v to raztopino jajce, ki ga hočeš preskusiti.
je jajce bilo neseno istega dne, se bode P°greznilo do dna; ako je staro 1 dan, bode ostalo nekoliko višje, ako je še starejše, bode
plavalo na raztopini, in čim starejše, tem več ga bo molelo nad vodo.
Sol za živino. Tisto množino soli, ki je potrebna za prehranitev, dobe živali v krmskih rastlinah. Vendar je prav dobro, da se živalim še posebej daje sol. S tem se močno pospešuje prebavljanje, in sol povzroči, da postane malo prebavljiva krma bolj prebavljiva. Sol stori sploh pri vseh živalih, da rajše jedo. Najmanj potrebujejo soli konji. To se da razlagati na ta način, da ostane pri konju prememba snovi in prebavljanja na normalni stopinji že vsled gibanja, dela i. t. d. Najbolj prilično je konjem dajati sol v obliki solne kepe, ki se pritrdi na steno, da jo konji ližejo. Kravam mlekaricam se daje po zimi vsak dan po vsakem polaganju krme približno 15 gramov živinske soli: poleti pa to odpade, če se živali krmijo z deteljo. Prascem je pomešati vsak dan med pičo okoli 5 gramov soli. Ravno toliko je dajati ovcam in kozam.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Horjulu,
reg. zadr. z neoni, zav
ki se bo vršil dne 24. septembra 1911 ob 8. uri dopoldne v zadružni hiši št. 94.
Dnevni red:
1.	Volitev načelstva
2.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor.
Živinorejske zadruge v Dobrcpoljah,
reg. zadr. z orn. zav.
ki se bo vršil dne 1. vinotoka 1911 ob pol 4. uri popoldne v prostorih kmetijskega društva na Vidmu.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
3.	Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
- 266 —
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
mi Blokah,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila		415.77P96
Inventar premični .	.	.	242'43
Inventar nepremični .	.	4 105 98
Zaostale obresti posojil	14 560 58
Delež pri „Zadružni zvezi*	1.000'—
Delež pri‘„Ljudski posoj.“	4*—
Gotovina 31. grudna 1910	2.020 97
Skupaj . .	437.705 92
Pasiva.	K
Deleži		736'—
Hranilne vlode z kap. obr.	327.114-51
Tekoči račun z zvezo .	.	93 298 —
Predplačane obresti posojil	417-33
Rezervni zaklad .	.	.	.	12.915 52
Cisti dobiček		3.224 56
Skupaj . .	437.705 92
Denarni promet ... K	356.532-45
Stanje članov začetkom 1.	1910 .	365
Prirastlo		
Odpadlo		...	4
Stanje koncem 1. 1910	... 368
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
na Dobravi pri Kropi,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični . .	. Vrednost tiskovin .	.	. Delež pri „Zadružni zvezi* Gotovina 31. decemb. 1910	5.160- — 49 051-25 196 67 178-20 600"— 4.175-96
Skupaj . .	59 362 08
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi.	.	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obr..	. čisti dobiček		78-— 59.183-63 2014 61 35 18 96
Skupaj . .	59.362 08
Denarni promet ... K	69 118-82
Število članov začetkom 1.	1910 .	31
Prirastlo		. . . 8
Odpadlo ...... Stanje koncem 1. 1910	. . .	39
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Hinjah,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila		26667-67
Tekoči račun z zvezo .	51.128—
Inventar premični . . .	239.60
Zaostale obresti posojil	14276
Vrednost tiskovin .	.	.	47-60
Vrednost kolekov . . .	6 85
Delež pri „Zadružni zvezi“	1 000—
Gotovina 31. dec. 1910	70012
Skupaj .	.	79 932 60
Pasiva.	K
Deleži		122—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	79.378 48
Predplačane obresti posojil	1376
Rezervni zaklad “.	.	.	.	184-13
čisti dobiček		234 23
Skupaj .	.	79.932 60
Denarni promet ... K	106.159*92
Stanje članov začetkom 1.	1910 .	42
Prirastlo 			...	19
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	... 61
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
na Gozdu,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva	K
1'osojila............... 30 319' —
Tekoči račun z zvezo . .	8.259'—
Inventar premični	.	.	.	118	4-5
Zaostale obresti posojil .	719)7
Vrednost tiskovin....	20'—
Delež pri „Zadružni zvezi* 1000' — Delež pri „Ljudski	posoj.“	4	—
Prehodnji........ 2.727'Oti
Gotovina 31. decem. 1910	527.72
Skupaj . .	43.694-40
Pasiva.	K
Deleži.................146'—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . .	43.359 23
Preplačane obresti posojil	140	—
Čisti dobiček..................... 48	37
Skupaj . .	43.694*40
Denarni promet ... K 87.393*— Stanje članov začetkom 1. 1910 .	69
Prirastlo............................ 7
Odpadlo ............................. 3
Stanje koncem 1. 1910	....	73
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Dragi,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910
Aktiva.	K
Posojila		173.829-28
Inventar premični . .	.	412 19
Zaostale obresti posojil	895-77
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000 —
Gotovina 31. decembra 1910	3 645-26
Skupaj .	.	179.782*50
Pasiva.	K
Deleži		262-
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	169.897 16
Tekoči račun z zvezo .	.	5.061 —
Rezervni zaklad .	.	.	.	3 611-01
čisti dobiček		951 33
Skupaj . .	179.782-50
Denarni promet ... K	34.238-48
Stanje članov začetkom 1	1910 .	114
Prirastlo .....	... 22
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	. . 131
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
pri Sv. Jakobu ob Savi,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Inventar nepremični .	. Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi* Deleš pri „Ljudski posoj.“ Tekoči račun s člani .	. Prehodnji zneski .... Gotovina 31. decem 1910	91.139— 57.934'— 98-26 400 — 593'99 1 000— 4— 14 235-15 4.483— 137-02
Skupaj . .	170.02442
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi	 Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček		408— 165.120-7? 3o-75 3.670 5j isojl
Skupaj . .	170.024 42
Denarni promet ... K 212.751 ^ Stanje članov začetkom 1. 1910 .
Prirastlo........................ j!
Odpadlo.......................... 1
Stanje koncem 1. 1910	....
Bilanca
Hranilnice in posojilnice na Črnučah.
reg. zađr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti od posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decembra 1910	33 300 — 59 897 — 268-61 53-60 113 12 200'— 44.65
Skupaj . .	93.876-98
Pasiva.	K
Deleži		76-—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	93.152-37
Predplač. obr. posojil . .	22602
Cisti dobiček		422-59
Skupaj .	93.876-98
Denarni promet ... K	272 14007
Stanje članov začetkom 1 1910 .	—	
Prirastlo		
Odpadlo		. . 	
Stanje koncem 1. 1910	.	. .	39
Bilanca	- .
Posojilnice in hranilnice	
v Črnem vrhu nad Idrijo,	
reg. zadr. z neomej. zavezo.	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila..................
Inventar premični . .
„ nepremični Zaostale obresti posojil Zaostala najemnina . . pelnica pri Unionu .	.
helež pri „Zadružni zvezi .p*?ž Pr' Kmet. društvu r{,erjatev na gozdih .	.
*erjatev na drvih . . naložen denar .	.	.
Ootovina 31. decem. 1910
221.983-55 441-95 26.095-73 3.52901 171-98 500 — 1.000 — 4 — 1.526-75 33-60 4.000-— 4.580-98
Skupaj
263.867-55
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
na Gori nad Idrijo,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva	K
Posojila		59.934-—
Inventar premični .	.	.	117-66
Zaostale obresti posojil	796 44
Vrednost tiskovin .	.	.	65-80
Vrednost kolekov . . .	3-21
Delež pri Zadružni zvezi . Gotovina 31. decem. 1910	1.000 —
	1 812-31
Skupaj . .	63 729-42
Pasiva.	K
Deleži		158 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	60.653 19
Tekoči račun z zvezo .	.	1.814—
Predplačane obresti posojil	8403
Rezervni zaklad z obrestmi	807 95
Cisti dobiček		212-25
Skupaj . .	63 729 42
Denarni promet ... K	141.539-59
Stanje članov začetkom 1.	1910 .	77
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	...	79
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Hrenovicah,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva	K
Posojila		237.040-11
Inventar premični .	. .	765-79
Zaostale obresti posojil	3.298-12
Delež pri Zadruž. zvezi	1 000 —
Delež pri Ljudski posojiln.	4 —
Stalna vloga		2 000—
Naložen denar (rez. zaklad)	6.639 55
Terjatev na blagu .	.	.	68 30
Gotovina 31. decem. 1910	974-91
Skupaj . .	251 790-78
r a s i v a.
Deleži.....................
hranilne vloge s kapitali r., z°vanimi obrestmi ./koči račun z zvezo . .
fedplačane obresti posojil ./edplačana najemnina A.eservni zaklad ^lsh dobiček .
Skupaj
263.867-55
Denarni promet ... K 302339-90 pl»nje članov začetkom I. 1910	. 230
o3K? ; ; ; ; ; ; ; ; ; 'I
Stanje koncem 1. 1910	.... 235
Pasi va.	K
Deleži 		2 015—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	145.147-72
Tekoči račun z zvezo .	.	95.773—
Predplačene obr. posojil .	258-54
Rezervni zaklad z obr. .	.	6.639-55
Cisti dobiček		1.956 97
Skupaj . .	251.790 78
Denarni promet ... K	296.176-67
Stanje članov začetkom 1	1910 . 391
Prirastlo		... 21
Odpadlo		...	9
Stanje koncem 1. 1910	... 403
Bilanca
Hsanilnice in posojilnice
y Dohrun jah,
registrovane zadruge s neograničenim jamčenjem,
s koncem meseca decembra 1910
Akti va. Zajmovi	 Inventar pomični .... Zaostale kamate zajmova . Dio kod „Zadružne sveze“ Gotovina koncem god 1910	K 69.040-— 80-— 1.071 12 1.000— 2.355 44
Skupa . .	73.546-56
Pasiva.	K
Djelovi	 Ulošci na štednju s kapi-	260’—
talizovanim kamatama .	30.338-17
Tekući račun s svezom	42.879-27
Predpl. kamate zajmova .	69 12
Skupa , . .	73.546-56
Novčani promet . . K	101.352 28
Stanje članov začetkom g.	1910 .	109
Pristupilo		...	23
Izstupilo		... 2
Stanje koncem g. 1910 .	... 130
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Komendi,	
reg. zadr. z neomej. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		102.329-21
Tekoči račun z zvezo .	.	251.013'—
Inventar premični . . .	220 47
Zaostale obresti posojil	576-17
Vrednost tiskovin .	.	.	40—
Delež pri „Zadružni zvezi“	1.000—
Naložen rez. zaklad z obr.	2 503-80
Delež pri kitarski zadrugi	
v Domžalah		100 —
Naložen denar ....	2 000-—
Gotovina koncem leta 1910	709-48
Skupaj . .	360 492 13
Pasiva.	K
Deleži		368—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	355.727-79
Predplačane obresti posojil	625 04
Rezervni zaklad z obr . .	2.503-80
Cisti dobiček		1.267-50
Skupaj . .	360.492 13
Denarni promet... K 602 449 48 Stanje članov začetkom 1. 1910 .	168
Drirastlo.....................16
Odpadlo.......................—
Stanje koncem 1. 1910	. . . .	184
Bilanca
Hranilnice in posojilnice T Hotedršici,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z Zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin .	.	. Delež pri .Zadružni zvezi“ Gotovina 3i. decembra 1910	10.694-— 16.933-— 213-84 46-71 79-30 600 — 1.529 26
Skupaj .	.	30.096-11
Pasiva.	K
Deleži 	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad . .	. . Cisti dobiček		98-— 29.807-98 82-76 30-33 77-04
Skupaj .	.	30.096-11
Denarni promet ... K	72 858 66
Stanje članov začetkom 1.	1910 .	37
Prirastlo		. . . 12
Odpadlo	 Stanje koncem 1. 1910	...	49
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice
v Št. Jurju pri Kranju,
registr. zadruga z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični I.	.	. Inventar nepremični	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri .Zadružni zvezi“ Delež pri Ljudski posojiln. Stalna vloga pri Z. Z. . . Inventar premični II	.	. Začasna posojila . .	.	. Gotovina 31. dec. 1910	287.000 92 113.362 — 29338 18.144-61 2.47705 1.000 — 4-— 3000 — 235-14 1.239-70 9 782-90
Skupaj . .	436.539-70
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kap. obr. Predplač. obresti posojil . Rezervni zaklad .	. .	. Čisti dobiček		802-— 427.848-60 793-97 5 872-41 1.162 72
Skupaj . .	436.53970
Denarni promet ... K	571.814 08
Stanje članov začetkom 1.	1910 . 393
Prirastlo		
Odpadlo	 Stanje koncem 1. 1910	... 431
Bilanca
Hranilnice in posojilnice t Izlakah,
reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910.
Aktiva.	K
Posojila		209.860-—
Tekoči račun z zvezo .	.	195.672 —
Inventar premični . . .	215-32
Zaostale obresti posojil	4.844 91
Delež pri .Zadružni zvezi“	1.000-—
Delež pri .Ljudski posojil.“	4 —
Zguba 		197.35
Gotovina 31. dec. 1910	14.35984
Skupaj .	.	426.153-42
Pasiva.	K
Deleži 		496—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	421.291-39
Predplačane obresti posojil	565.38
Rezervni zaklad ....	3.800.65
Skupaj . .	426.153-42
Denarni promet ... K	621.822-68
Stanje članov začetkom 1.	1910 . 224
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1910	... 248
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice
v Št. Janžu,
reg. zadr. z neomej. poroštvom, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila..................... 53.291-95
Tekoči račun z zvezo .	.	6,287	—
Inventar premični .	.	.	179-39
Zaostale obresti posojil .	370 61
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Delež pri Ljudski posojilu.	4	—
Zaloga žvepla............ 52'—
Gotovina 31. decemb. 1910______2.272-56
Skupaj	.	.	63.457-51
Pasiva,	K
Deleži ............................ 348	—
Hranilne vloge s zapitali-zovanimi	obrestmi	.	.	60.256-79
Predplačane obresti posojil	307"42
Rezervni zaklad ....	2.117-76
Cisti dobiček . . ■ .	.	427	54
Skupaj	.	.	63.457-51
Denarni promet ... K	130.745-—
Stanje članov začetkom 1. 1909	162
Prirastlo............................19
Odpadlo.............................. 7
Stanje koncem 1. 1909	.... 174
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Kropi,
registr. zadruge z neom.	zavezo,
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila		27.323-97
Tekoči račun z zvezo .	.	44.568 70
Inventar premični . .	.	216-—
Zaostale obresti posojil	3-99
Vrednost tiskovin . . .	52 —
Delež pri Zadružni zvezi .	1000 —
Tekoči račun s člani .	.	5.652 06
Gotovina 31 dec. 1910. .	2.274-97
Skupaj .	.	81.091-69
Pasiva.	K
Deleži		2.100 —
Hranilne vloge s kapitali	
zovanimi obrestmi .	.	78.144-91
Predplačane obresti posojil	54-49
Dolžne obresti deležev .	.	168-33
Rezervni zaklad z obr.	312 72
Čisti dobiček		311-24
Skupaj . .	81.091-69
Denarni promet ... K	170.639 05
Stanje članov začetkom 1. 1910	.	35	
Pristopilo		. .	3
Izstopilo		. . 1
Stanje koncem 1. 1910	. .	. .	37
Bilanca	
Hranilnibe in posojilnice	
t Lukovici,	
registr. zadruge z neom	zavezo,
z dnem 31. decembra	1910.
Aktiva.	K
Posojila .......	156.829 —
Inventar premični .	.	.	369-05
Zaostale obresti posojil	3.453 13
Vrednost tiskovin . .	11-24
Vrednost kolekov .	.	.	40—
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000—
Gotovina 31. decem. 1910	736 51
Skupaj . .	162.338-93
Pasiva.	K
Deleži		760—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi	151.675—
Tekoč1 račun z zvezo .	.	6.475—
Predplačane obresti posojil	93 84
Rezervni zaklad ....	2.532-62
Č'sti dobiček . .	.	•	.	802-47
Skupaj . .	162.338-93
Denarni promet ... K	232.825-87
Stanje članov začetkom 1. 1910	.	H>5	
Pristopilo . • • .	. .	25
Izstopilo		
Stanje koncem 1. 1909	. 190
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze«
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.