!
^Kupujte
VOJNE BONinPI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
t^iVOLUME XXVI.—LETO XXVI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 14, 1943.
ŠTEVILKA' (NUMBER) 162
(KONEC BREZUSPEŠNE
NACIJSKE OFENZIVE
"j . _
jfiusi naznanjajo, da je nemška ofenziva na 8 mestu obtičala. — Nemci dolže zopet
"vreme"
HITLER JE ZOPET AKTIVNI POVELJNIK
vil sedanjega poveljnika Kluge-a na zadnji sedež.
von
•d ! stepena nemška arma- [ naznanjajo, da je na ruski fron-k s^' r	zdaj popolnoma u- J ti prevzel vrhovno poveljstvo
v svoji izmaličeni o- zopet Adolf Hitler, ki je posta-^zivi, ni v torek podvzela ni-^kega večjega napada v Orel-' sektorju, kjer je izgubi-tankov in 1,100 mož v
-	®vojem brezuspešnem navalu na /belgorodski okraj.
^ Spet je "reme" krivo
r Moskovski polnočni komuni-
-	f iiaznanja, da je pričela nem-
ofenziva na svoj deveti dan vojne vire. Celo ber-^ ski radio priznava, da je s a ofenziva v zastoj, čemer krivo to nesrečno "vre-
temveč Rusi so krivi!
popolnoma
Jovif^ pojasnilo o vzrokih izja-
kgv nemške ofenzive. Nam-
so Rusi uničili Nem-
teset ; t^kov, 1,787 letal in ^^set-tisoče mož.
^dolf Hitler — poveljnik
Verodosto
jna poročila dalje
Na glavni Orel-Kursk fronti niso podvzeli nacisti nobenih večjih napadov.
Blic je šel po vodi
Nemci so pri svojih dosedanjih ofenzivah predaleč raztegnili svoje črte, kar je imelo za posledico razredčen je armad in težavno zolaganje vojaštva. Zato so letos tvegali zgoščen in masiven napad na primeroma 'kratki, 160 milj dolgi črti, ki pa se jim je radi čudovite hrabrosti ruskega moštva zopet izjalovil.
Mnenje odličnega komentatorja
Raymond Gram Swing, eden najbolj uvaževanih ameriških radio-komentatorjev, je snočit dejal, da ni nobenega dvoma, da imajo Rusi boljše moštvo in boljše generale od Nemcev.
slovenskih katoličanov obsoja na-P^de na slovenskega duhovnika Mikuša
Gregorij Rozman je pod pritiskom belogardistov okupatorskih oblasti prepovedal duhovniku dr.
Bkof
Mik,
usu maševanje.
todna T	je radio Svo-
h Qdw "javil "v zvezi Ir p ljubljanskega škofa Rožmana, ki pre-ailjy rodoljubnemu duhov-
(ian-i^v J Metodu Mikušu oprav-'Vezi "^^vniških opravil, in v kekatA .	katere širijo
' lovo« ? P''°<^3.nci o plemenitem ušu duhovniku &. Mi-iške'	prvaki kato-
Osvobodilne fronte
^''«aece:
^	katoličanov
kti, ^^'^^^čne zavojevalne obla-zavedajo svojega ne-voja ^ konca, še stopnjujejo a&ein	One demagoško
ščitijo
'^Prot«°	ravnq
erkve P°"^žujejo slovenske
I	narodni izdajalci
/proti ^^®i^stvo, naperjeno proti oi	v splošnem, a
katoličanom še ' %tov t ^ pomočjo belogar-prisii:,' iiarodnih izdajalcev, Gregopi • ^"^y^"®kega škofa dr. Povedai^^ ^°^"^ana, da je pre-kušu ^^^Gvanje dr. Metodu sarne il- .an,u škofovske piski ' j® pridružil kot ver-Btaba	partizanskega
dilni fronti, z vsem spoštovanjem dvigamo svoj glas ter izjavljamo pred vsem svetom svoj gnev nad italijanskimi za-vojevalnimi oblastmi. Te oblasti ne samo, da preganjajo našo vero in skrunijo naše cerkve, temveč preganjajo in odstranjujejo tudi one duhovnike, ki so ostali verni sinovi svojega naroda ter se junaško upirajo fašističnim zavojevalcem.
Obsodba izdajalskih Slovencev
"Istočasno obsojamo one Slovence, ki, pozabljajoč na svoje dolžnosti in po ukazu okupatorskih oblasti črnijo najplemeni-tejše slovenske svečenike."
Podpisniki izjave
Gornjo izjavo so podpisali v imenu vodstva katoličanov v Osvobodilni fronti slovenskega naroda — dr. Bogdan Brecel, zdravnik in uvaževani katoliški prvak; dr. Marijan Brecel; Tone Fajfar, odvetnik; Franc Lesnik, tajnik katoliške sindikalne zveze Jugoslavije; Edward Bo-kek, bataljonski komandant o-svobodilne armade: profesor Štefan Pavlič, pisatelj in urednik katoliškega lista "Dejanje", jdilr^.^Gtam narodne Osvobo" Helena Puhar, tajnica "Mladih ; ^''onte.
zlocinec
Na sliki je trinajst let stari Edward S. Dow, ki je bil obsojen v ječo od 14 do 20 let, ker je s kladivom ubil neko 72 let staro žensko.
"OKAY, JOE!"
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 13. julija. — Ameriški častsiki, ki so se vTnili iz Sicilije nazaj v Afriko, sporočajo, da je ljudstvo Sicilije "jako prijazno" z Amerikanci in o-stalimi zavezniki.
Zlasti naglo so se znašli v situaciji sicilski otroci, ki so se že naučili ameriškega žargona. Tako slišite na primer skupine otrok vzklikati: "Okay, Joe" in dvigajo kvišku dvoje prstov: V za Victory."
Letalo z nemškim maršalom Rom-melom sestreljeno?
Odziv je dober
Jugoslovanska vlada dovolila kralju ženitev
Premier Trifunovič mu je izročil v petek tozadevni dokument z uradnim dovoljenjem.
LONDON, 12. julija. — Jugoslovanska zamejna vlada v liondonu je sklenila daU svoj oficijelni blagoslov bodoči poroki 19-letnega kralja Petra in njegove 23 let stare izvoljenke, grške princese Aleksandre, kakor naznanjajo zadnja poročila.
Premier Miloš Trifunovič bo tekom 48 ur formalno objavil zaroko kralja Petra in Aleksandre, ki sta neoficijelno zaročena že nad leto dni.
Premier Trifunovič je v petek obvestil kralja o tem odloku vlade, nakar mu je čestital k zaroki, nato pa mu izročil pismen dokument, vsebujoč dovoljenje vlade.
NOV GROB
Ij ^ Mikuševa krivda?
jI j® v	Metoda Mikuša
dolžn,
v tem	"iCLuua jviiKusa
slednji zaveda proti	i proti Bogu i
in ker v svojih u ? zločine zavoje-^ačih tudi izdajskih do-^logardistov.
^»"otest katolikov
predstavniki katolikov v Osvobo-
krščanskih delavcev", učitelj Janez Stanovnik in dr. Franc Skerl, predstavnik slovenskega katoliškega študentovskega u-druženja "Zora".
MADAME ČIANGKAJŠEK BURNO POZDRAVLJENA
CUNGKING, 12. julija.—Madame Ciangkajšek je bila snoči deležna najbolj entuziastične dobrodošlice, kar jih je bilo še kdaj v Cungkingu, ko je govo
Po kratki bolezni je v torek popoldne ob 4. uri preminil v St. Vincent's Charity bolnišnici dobro poznani društveni in narodni delavec Frank Kokotec, star 65 let. Bil je mirnega značaja, priljubljen in spoštovan povsod.
Pokojni je bil doma iz vasi Topolovec, fara Boštanj ob Savi na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 35. leti. Bil je član društva Slava št. 173 S. N. P. J., društva Bled št. 20 SDZ, samostojnega društva sv. Antona in pevskega društva Zvon. "Družina je več let živela na Prince Ave., v Newburghu. Pred 10. meseci je umrla soproga Antonia, katero je pokojni zelo pogrešal. Zadnje štiri mesece je stanoval pri sinu Franku na 19300 Naumann Ave. Pole^ žalujočega sina Franka, zapušča tudi sina Stankota in vnuke.
Pogreb se bo vršil iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v petek zjutraj ob 8:30 uri.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje!
Na naš apel, da bi se rojaki odzvali z prispevki in darili za naše primorske vojne ujetnike, katerim bo mogoče nudili takojšnjo pomoč, so se včeraj zopet odzvali sledeči:
Mr. John Smuk, 1184 Nor-,wood Rd., je izročil $5.00. Rekel je: "Čeravno nisem doma s Primorskega (on je iz Belokra-jine), čutim s temi fanti, kajti jaz sam sem okusil fašistovski bič. Ko me ne bil bil fašizem tako preganjal leta 1938—39, me morda ne bi bilo v Ameriki. Vesel sem, da sem tu, in veseli me, da so bili ti fantje tako srečni, da so postali naši ujetniki."
Koj za njim je prišla Mrs. George Mertel, 6004 Olive Ct., :primorska Slovenka. Izročila je dva paketa (kartuna) cigaret. Strinjala se je, da ae fantom na ta način pomaga.
Po telefonu se je prvi iz Col-linwooda oglasil Mr. Anton Dol-'gan, kraška korenina, ki je vedno med prvimi v prizadevanju •za izboljšanje položaja naših rojakov. Rekel je: "Tu imam\$5 \Za fond, ki ga zbirate za primorske ujetnike. Rad prispevam za kaj tako dobrega. Prosim, da bi se kdo tu oglasil, da mu vsoto izročim". Mr. Dolgan vodi trgovino z železnino in razftimi električnimi predmeti, pečmi, itd., na 15617 Waterloo Road.
Danes zjutraj smo pa prejeli kuverto, v kateri smo našli majhno notico, ki pa je bila vsega upoštevanja vredna. Glasila se je: "Ker mi veleva moja dolžnost, da tudi jaz prispevam za vojne ujetnike iz Primorja, vam pošiljam $3.00 v ta namen." Podpisan je bil K. Stokel, stanujoč na 6622 Bonna Ave., čigar delo na društvenem in narodneni polju je poznano širom naselbine.
Vsem prispevateljem se toplo zahvaljujemo in želeti je, da bi se prijavili tudi ostali, katerim je kaj na tem, da se u-jetnikom pomaga!
ZAVEZNIKI IZKRCUJEJO
ŽIVILA ZA SICILIJANCE
rk^g'a 'prd\ri°|V oblasti zaveznikov je že šestnajst mest. -' Atlantic." — Ameriško vojaštvo porazilo Goeringovo
divizijo
Tako poroča sveasKi ust pu vesteh nemškega podtalnega radia '"Atlantic." — Maršal je bil na potu na Sicilijo.
LONDON, 13. julija. — Nepotrjeno poročilo naznanja, da je bilo v torek sestreljeno iz zraka transportno letalo osišča, v katerem se je nahajal nemški maršal Rommel, ki je bil na svojem potu v Sicilijo.
Tozadevno poročilo je prišlo preko nemškega podtalnega radia "Atlantic," nakar ga je objavil švedski časopis "Svenska Dagbladet." V London pa je poslal to poročilo Reuterjev ko-respondent.
Glasom tega poročila, je Rommel potoval v Sicilijo z velikim letalom, katerega je spremljala močna skupina bojnih letal. Rommela so spremljali general Siegfried Westfals, podpolkovnik Kiehl in trije italijanski štabni častniki.
Iz zavezniških virov poročajo, da je bilo res sestreljeno iz I spremljajoče ga skupine Veliko I potniško letalo, toda zavezniki ne vedo, kdo je bil v njem.
STRAH, OSUPNJENE IN GROZA MED VOJAKI
OSIŠČA
Nelson izjavlja, da obleka ne bo racionirana
Vlada bo izdala prebivalstvu navodila, kako je postopati z obleko, da bo dlje trpela.
rila na nekem ogromnem ljudskem shodu.
Prvo damo nove Kitajske je prišlo poslušat zastopstvo 84 organizacij v Cungkingu in .100,-000 ljudi.
SESTANEK KROŽKA št. 1 PROG. SLOV.
Članice Progresivnih Slovenk krožka št. 1 se opozarja, da se bo v četrtek večer ob osmi uri vršil sestanek v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., na katerega so vabljene vse članice. Članice, ki so obljubile darovati kaj za nedeljski semenj, so prošene, da ob ljubljeno darilo prinesejo seboj na sestanek. V nedeljo je zadnji čas za vrniti listke za na grade, torej, da ne bo nobena pozabila istih oddati.
WASHINGTON, 13. julija. Donald M. Nelson, načelnik vojnega produkcijskega urada, je danes naznanil, da je bil zasnovan program, čigar skrb bo, da se tekom vojnega časa ne bo racioniralo obleke.
"V Zedinjenih državah ne bo nobene potrebe po racioniranju obleke," je izjavil Nelson. "V deželi je dovolj tekstilnega in drugega blaga za obleko civilnega prebivalstva kakor tudi vojnih sil. Glavno je, da se poskrbi za pravilno distribucijo tega blaga."
Donald M. Nelson je tudi izjavil, da bo vlada v kratkem izdala navodila, kako je postopati z obleko, da bo dlje trpela, hkratu pa bo tudi apelirala na vse tekstilne naprave in velike krojačnice, da se požurijo pri svojem delu, da ne bo zmanjkalo oblačil.
Vse govorice o racioniranju obleke so brez podlage in svetovati je, da jih publika enostavno presliši in prezre.
I
Zavezniške čete so včeraj zavzele sicilska mesta Augusto, Raguso in Palazzolo, nakar so pričele naglo prodirati proti o-srčju Sicilije.
Izkrčavanje živil
Zavezniške tovorne ladje so že izkrcale živila in druge potrebščine za civilno prebivalstvo. Predvsem bodo razdeljena živila in cigarete, kar je bilo vse drastično racionirano pod osi-ščem.
Zlom Goeringove divizije
Elitna Herman Goeringova divizija si je zaman obupno prizadevala, zaustaviti prodiranje ameriškega vojaštva na levem boku zavezniških sil.
Včeraj so zavzeli zavezniki šest nadaljnih krajev, s čemer je doseglo število zavzetih krajev 16. Včeraj pa padla v o-blast Angležev in Kanadcev, ki so se združili z Amerikanci, mesta Florida, Palazzolo in Modi-ca.
Prodiranje proti Cataniji
Angleška osma armada prodira naravnost naprej od Avguste proti Cataniji.
Amerikanci so uničili deset nemških tankov, ki jih je vrgla Goeringova divizija proti njim.
Nad 6,000 ujetnikov
Doslej je bilo zajetih že nad šest tisoč vojakov osišča. K zavezniškim četam so prišli tudi štirje podpolkovniki, ki so se predali. Med zajetimi visokimi častniki je tudi general Achilles d'Avet, polkovnik 206. italijanske divizije. To je prvi italijanski general, ki je bil zajet, odkar so zavezniki vdrli v soboto na Sicilijo.
Kraj za krajem pada
Poročevalci naznanjajo: Kraj za krajem pada v oblast zaveznikov. Pomanjkanje odpora in obrambe je naravnost presenetljivo. Pehota napreduje z neverjetno naglico, tako da jo je komaj dohajati."
Naglo prodiranje
Zavezniški glavni stan, 13. julija. — Naše armade prodirajo z neverjetno naglico. Tekon^ prvih ur našega napada se je primerilo več čudovitih epizod. Nekateri Italijani so se hrabro uprli, dočim so bili drugi po o-gromnosti in organizaciji naše ekspedicije kakor od strele zadeti ter so se obnašali kakor ljudje, ki hodijo v spanju okoli.
Teror med Italijani
Trije Italijani so sedeli pri svoji strojnici deset ur neopa-ženi, ne da bi sestrelili en sam strel. Končno so dvignili belo zastavo ter v grozi povedali, da jih je moč zavezniške invazije osupnila.
Zajeti Nemci se obnašajo vojaško in dostojanstveno, toda nobenega dvoma ni, da je tudi nanje naredila izreden vtis naša invazija s svojimi tanki in težkimi topovi.
Zbegano osišče
LONDON, sreda, 14. julija. — Angleška zračna sila pušča osišče v dvomih, kje bodo padli prihodnji udarci, ker neprestano menjava svoje tarče. Pred-snočnjo noč so napadli angleški bombniki Turin, snoči pa so bili zopet nad Nemčijo.
Napad na Turin so izvedli težki angleški bombniki s svojih baz v Angliji.
Akcije osišča na Balkanu, kjer je pričakovati skorajšnji udar zaveznikov
Mussolini se skriva za kralja, kateremu doslej ni dal besede.—Milijonska armada zaveznikov v Siriji. — Mrzlična delavnost osišča v Grčiji.
Naši
fantje-vojaki ★ ★
Mr. in Mrs. Joseph Skocaj, 1024 East 171 St., sta dobila poročilo, da je bil njih sin Joseph V. Skocaj promoviran za korporala Technican 5th grade. Nahaja se nekje v Texasu na .manevrih.
★ ★
Albert J. Ivnik, sin Mrs. Uršule Ivnik, se nahaja sedaj na počitnicah. Njegov naslov je: Pfc. A. J. Ivnik, 22nd Airdrome Army Air Base, Topeka, Kansas.
ISTANBUL, Turčija. 12. julija. — Z izkrcavanjem zavezniških čet v Siciliji je pričelo osišče naglo prevažati svoje čete in vojne zaloge južno skozi Balkan, kjer je nevarnost nadaljne zavezniške invazije.
Neki okraj Grčije, ki je bil pred mesecem dni samo neznatno zaseden po italijanskih četah, je zdaj silno utrjen in v njem se nahaja ena nemška motorizirana divizija,
Italijanske garnlzije pod nemškim poveljstvom Italijanske garnizije so bile pod poveljstvom nemških častnikov premeščene na nove strateške pozicije ob južni obali Grčije.
MADRID, 11. julija. — Poročila z meje naznanjajo, da so bile čete osišča premeščene na nove obrambne linije vse od Li-onskega zaliva v bližini Španije, do Italije.
Milijon mož v Siriji LONDON, 11. julija. — O-
siščni radio je nocoj naznanil, da imajo zavezniki koncentriranih v Siriji armado, ki šteje milijon mož.
Iz tega je sklepati, da nameravajo podvzeti invazijo Dode-kaneškega otočja, Krete in samega Balkana. Te čete so prišle s severnoafriških baz.
Mussolini v škripcih BERN, Švica, 11. julija. — Poročila iz Italije naznanjajo, da je Mussolini predsedoval tajni kabinetni seji, dočim se še vedno vrši čiščenje v fašistični stranki. Mussolini se zaveda, da njegova beseda nič več ne pomeni, zato je prosil kralja Viktorja Emanuela, naj govori narodu po radiu in naj mu da svoj manifest.
Zarota proti Mussoliniju LONDON, 12. julija. — Ruska agentura Tass poroča, da so bile v Taranto provinci masne aretacije članov fašistične stranke, ko je bila odkrita tam zarota proti premierju Mussoliniju.
«TRAN 2.
E N A K O P R
14. julija, 19^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
IfENAKOPRAVNOST"
__Owned and Published by
THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays ' SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
iPo raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)________________
Por Half Year — (Za pol leta)________________________________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _______________________________________________
$6.50 , 3.50 . 2.00
By Mall In Cleveland, Canada ahd Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)___
Por Half Year — (Za pol leta)____
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _
..$7.50 _ 4.00 _ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Coimtrlei:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemake drtave):
Poi" Ona Year — (Za celo leto)____________$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ............................................................4^0
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
g^^^104
MADŽARSKA MED DVEMA OGNJEMA
Slovenija pod jarmom Hitlerja in Mussolinija
I
Rusko časopisje poroča, da si madžarski režim na vse kriplje prizadeva, ubirati srednjo pot, ako taka pot za ta režim sploh eksistira.
Analizirajoč zadnje radio-oddaje admirala Horthy-ja, njegovega sina in premierja Kallayja, pravi časopisje, da si madžarski reakcionarji prizadevajo, dokazati zaveznikom, da se oddaljujejo od Hitlerja, toda istočasno pa so v resnici trdno privezani nanj ter si ne drznejo pretrgati teh vezi.
Ton madžarske reakcije se je izpremenil, odkar je bila tako silno poražena madžarska druga honvedska divizija pri Voronježu, pravi rusko časopisje. To ni bil namreč samo vojaški, temveč tudi politični poraz prve vrste. Madžarsko vojaštvo se je pričelo rajši predajati, kakor da bi se borilo. Dalje se zdi, da vse madžarsko vojaštvo mrzi Nemce.
Nesramno obnašanje reakcionarnih častnikov, teh izrazitih reprezentantov fašizma, je postalo kmalu znano v Madžarski, kakor tudi brutalne odredbe, ki so jih pričeli izvajati SS' krvniki napram madžarskim dezerterjem. Pod temi okoliščinami je postalo nemogoče, da bi mogla Madžarska še nadalje oskrbovati Hitlerja s "kanon-fut-rom."
Vojnim in armadnim problemom se pridružujejo še * pereči problemi prehrane domačega prebivalstva. V Madžarski, ki je izrazita pridelovalka žita, znaša racija kruha 160 gramov za osebo, to je manj, kakor pa v Nemčiji, kjer peko kruh iz madžarske pšenice ...
Situacija v Madžarski je takšna, da je bil premier Kallay nedavno prisiljen, dovoliti nekaj koncesij. Ker pa pomeni vsaka madžarska koncesija odklonitev nemških zahtev, zato je moral biti v svojem delu jako previden.
Hrvatska reakcija se je danes znašla v položaju, ko se boji, odtrgati se od Hitlerja, istočasno pa bi rada dokazala bodočim zmagovalcem, da se oddaljuje od njega. Zato ti najnovejši manevri madžarske vlade.
Ker so izgubili sleherno upanje na fašistično zmago in ker se zavedajo, da je njihova politika popolnoma bankrotirala, si režimovci prizadevajo najti pot, ki bi jih privedla zdrave iz te zagate. To pa nikakor ni lahko.
Madžarski reakcionarji nimajo nobene volje in veselja, pogrezniti se s Hitlerjem vred, toda istočasno se boje'javno prelomiti z njim. Danes bi se ladi na kak način približali jutrišnjim zmagovalcem. Zato so priprav-
D. GUSTINČIC
(Nadaljevanje)
3. Narodni pokret pri Slovencih
po., prvi imperijalistični
svetovni vojni
Konec prve imperijalistične vojne ni prinesel Slovencem tega, .kar so pričakovali, namreč združenje vseh Slovencev v eni nacijonalni državi, v Ujedinjeni Sloveniji. Namesto tega pa se je slovenski narod znašel po St. Germainskem miru razkosan na tri dele, in razdeljen med tri države, in sicer, v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, (poznejšo Jugoslavijo), Italijo in Avstrijo. In celo v Jugoslaviji, kamor je pripadla večina Slovencev, več kot en milijon, ne samo, da niso dobili avtonomije, nego so bili razdeljeni na podlagi centralistične ustave na dve upravi. Slovenske reakcijo-narne buržoazne stranke so pokorno sprejele hegemonijo srbske buržoazije.
Za pravilno razumevanje položaja Slovencev po vojni, je treba imeti na vidiku dve okol-nosti. Prvič, ozemlje, na katerem živijo Sloveaci, gledano iz strateškega vidika, je ena najvažnejših točk v Centralni Evropi. Ono je ključ k Italiji z vzhoda. Kdor ima v svojih rokah slovenske gore, to je Julijske Alpe, njihove visoke planinske prelaze in kraško planoto, ta ogroža domala celo severno Italijo. Kakor je znano iz zgodovine, so se vsi osvojevalci I-talije, ki so prišli z vzhoda,
spuščali v Italijo čez te slovenske prelaze. Tod so prisil Goti,
Kimbri, Tevtoni, Langobardi in drugi narodi starega veka. Po tem potu so pozneje prodirali v Italijo tudi Avstrijci.
4. O kulturi Slovencev
Da bi bilo mogoče pravilno . Slovenci pa nimajo le zname-pojmiti vse to nečloveško in ^^te lirike, ampak tudi prekras-zverinsko postopanje fašistov
proti slovenskemu narodu, se je treba seznaniti, četudi le v splošnih potezah, s stanjem kulture tega malega naroda, ki
Ivan Cankar slovi kot proletar-ski pisatelj in goreč socialističen zagovornik, katerega umotvori so prevedeni v skoro vse svetovne jezike. Ti umotvori se
predvajajo tudi po sovjetskem 1 četku 19. stoletja so se pojavili radiju.	s svojimi znamenitimi deli u-
metniki Slovenci, Langus, Wolf in Germlein in v drugi polovici
letju svoje likovne umetnike. Skoz vsa poznejša stoletja najdemo v slovenskih cerkvah u-motvore slovenskih mojstrov. Koncem 18. stoletja in v za-
panogi eposa so se posebno odlikovali v drugi polovici XIX. stoletja, Franc Levstik, vnet
izredno težkih razmerah [ ^^volucijonar in tribun narod-
ZlVl v narodnega tlačenja.-
Slovenci in njihova slovanska kultura živita že od davnih časov v stiku Z romansko in germansko kulturo. Slovenci imajo najstarejši spomenik pisane slovanske besede, takoimenova-ni "Brežinski Spomenik", iz koncem desetega stoletja, in druge. Literarno delovanje Slovencev se je začelo že sredi XVI. stoletja. Močan val reformacije, ki je tedaj zajel celo srednjo in zapadno Evropo, je seveda zajel tudi Slovence. Ta velika doba je dala Slovencem prve nositelje prosvete in goreče pridigarje, ki so v svojem revolucijonarnem delovanju u-porabljali svoj narodni jezik. E-den največjih prosvetiteljev iz te dobe je bil Primož Trubar, ki je leta 1551 sestavil prvi slovenski abecednik, a njegov po-bornik, A. Bohorič, je dal Slo-
nega preporoda Slovencev, m Anton Aškerc, eden izmed najboljših in znamenitih slovenskih pesnikov sploh, in navdušen borec proti katoliško - klerikalnemu mračnemu nazad-njaštvu.
V panogi povestne literature in romanopisja v drugi polovici minulega stoletja je treba posebno omeniti znamenite realiste in romantike, Josipa Jurčiča, Ivana Kerstnika, Trdina, Mencingerja, in Podlimbarske-ga. V našem stoletju so se posebno odlikovali, Ivan Cankar, Alojz Kraigher, M. Pugelj, Ivo Šorli, Prežel j, Meško, Kranjc, Franc Finžgar in mnogi drugi.
Po prvi svetovni vojni se je pojavila med Slovenci cela vrsta mladih, nadarjenih in naprednih pesnikov in pisateljev, ali politični teror, in posebno fašistični teror ter nacijonalno zatiranje ni dalo razmaha njih vencem leta 1584 prvi slovar} razvoju. V skupino sodobnih li-slovenskega jezika. Že v istem teratov napredne struje se mo-letu je izdal Dalmatin prevod | re uvrstiti: M. Klopčiča, Fr. Al-biblije v slovenskem jeziku. Od brechta, brata Kozak, E. Koc-
tega časa literatura v slovenskem jeziku ni nehala biti sredstvo ideološke borbe malega kmečkega naroda Slovencev za svoje narodno osvobojenje. ' V začetku XVIII. stoletja so začeli izdajati čitanke slovenskega jezika in tiskan je bil prvi zbornik posvetnih pesmi v slovenščini. Slovenski pisatelji
so se združili v krožek, ki je po-Drugič, z zapada slovensko stal v resnici nekakšna prva ozemlje služi kot ključ k Donav- slovenska akademija znanosti, ski nižini in k Balkanu. Čez te ^ Koncem XVIII. veka se je po-prehode so prodirali na vzhod j javil prvi bolj značilni sloven-Karel Veliki in Napoleon, in po | ski pesnik, Valentin Vodnik, ki isti poti se skuša sedaj riniti v seje proslavil po svojih nacijo-Dalmacijo, k Donavi in na Bal-; nalno - revolucijonarnih pesnih kan italijanski fašizem, razume (v dobi kraljestva Ilirije). V i-se, v kolikor mu to dopušča' sti dobi se je ustanovilo v germanski fašizem.	, Ljubljani literarno in znanstve-
se na
beka, pok. S. Kosovela, Grudna, pesnico Vido Taufer, B. Voduš-ka, L. Mrzela in druge.
Za kulturno nivo Slovencev je karakteristična primerno na široko razširjena pismenost. Do prve svetovne vojne pri Slovencih skoro ni bilo nepismenosti. Jugozapadne slovenske pokrajine, ki so sedaj pod jarmom fašistične Italije, so se odlikovale v obči pismenosti. Ko so se v Italiji polastili vlade fašisti, je ostal mladi prirastek nepismen ali le malo pismen. Zato pa je zadnja leta pred vojno diktaturo (7929) v jugoslovanskem delu Slovenije, ki je štela vsega en milijon in stoti-soč prebivalcev, bila tiskana e-na tretjina
ni epos, imenitno leposlovno li-.|l9. stoletja pa bratje Ivan in teraturo in odlično dramo. V Jurij gubic.
Ob koncu minulega in v začetku sedanjega stoletja se je povzpela likovna umetnost pri Slovencih na visoko stopnjo. Med najboljše slovenske umetnike se more šteti predvsem Antona Ažbe, ki je ustanovil v Monakovem svojo šolo, in Fer dinanda Vesela. Prvi je vzgojil celo generacijo slovenskih slikarjev od katerih se posebno odhkujejo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, M. Jama, in S. Strnen. Leta 1900 so ti otvonli na Dunaju svojo prvo razstavo umetniških del, ki je imela velik u-speh. Pozneje so slovenski slikarji in kiparji izložili svoja dela v raznih evropskih mestih. Od slovenskih kiparjev je treba posebno omeniti F. Bernekerja in L. Dolinarja.
Po prvi svetovni vojni se je vzgojila v jugoslovanskem delu 1 Slovenije mnogoštevilna mlada generacija slovenskih slikarjev in kiparjev, ali politični teror, ' narodno zatiranje in ekonomska kriza niso pospeševali razvijanja mladih talentov .
Slovenci imajo vidne predstavnike tudi v arhitekturi, kot na primer Fabijanina in Plečnika. Prvi je bil profesor v višji tehnični šoli na Dunaju, drugi pa profesor na Dunaju in v Pragi ter je začel po ustanovitvi Jugoslavije poučevati na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, glavnem mestu Slovencev, kjer se mu je posrečilo v dobi ,20 let vzgojiti celo vrsto slovenskih arhitektov.
Na podlagi lirično narodne pesmi se je začela pri Slovencih že zgodaj razvijati glasba. Sredi minulega stoletja je nastopila v slovenski glasbi doba narodne romantike, ki je rodila več nadarjenih skladateljev, od katerih so najbolj znani sledeči: Foerster, Ipavec, D. Jenko, Fr. Gerbič, Volarič, Vilhar, Sattner in drugi. Skladatelji novejše
magala. Kar bodo krožki F dali na bazarju, bo preosti^ šel vsakemu krožku v blagaj Vsaka članica Progresivnih ? venk je gotovo prejela knjii" listkov za dobitke, in vsa Sivina, ki bo prišla potom * knjižic bo darovana v prid S venskemu Ameriškemu NaP nemu Svetu.
Vabimo'vse naše prijatelje znance, da nas gotovo obišt" na ta dan.
Torej, na svidenje v nedel.
Cecilia Sul>
In končno se na slovenski no središče okrog slovenskega | tiskovne produkcije. V Ljub-zemlji vrezu je globoko v evrop- j mecena Žiga Zoisa, ki se je tru- j Ijani, glavnem mestu Slovenije, ski ■ kontinent Jadransko morje, dil, da bi ustvaril slovenski tea-j je izhajalo po prvi svetovni voj-ob katerem ležita prav pri sr-' ter.	ni več literarnih revij, od kate-
cu Evrope dve prelepi pristani-1 Razvitje literarnega delova-šči. Trst in Reka, ki omogočata nja med Slovenci, je rodilo v zvezo velikih trgovskih in indu-, prvi polovici XIX, veka znan-strijskih centrov Srednje Evro- i stvenike in kulturne delavce pe s Sredozemskim morjem.' svetovnega pomena, kot na pri-Radi tega je ozemlje Slovencev, mer: obče znanih slavistov,
vedno mikalo osvojevatelje Jerneja Kopitarja in Franca Srednje Evrope, in v sedanjem Miklošiča, in največjega sloven-času mika Mussolinija in Hit- J skegji klasičnega pesnika, Fran-
Ijeni, zateči se h kakišnta koli manevrom. Toda vsi nji-	^	, »vojlh ro-ije
hovi manevri SO zaman. Madžarski reakcionarji bodo mo-j kah važne alpske prelaze ali vropske jezike. Akademik rali plačati polno ceno zato, ker so priklicali katastrofo i prehode, ki vodijo k Donavski: Korš je prevedel Prešerna v nad svojo deželo.	j nižini in k Balkanu, je imperia-1 ruski jezik v letu 1900.
Dilemo, v kateri se je zdaj znašel Hortliyjev režim, ! listična Italija vključila v svoj v literaturi se Slovenci od-so povzročili v glavnem uspehi sovjetskih armad nad Hit- j ^Slovencev in likujejo po svoji znameniti li-lerjevimibanditi Madžarske	100,000%%«%':'%^^^^^
sovražijo Nemce terse zelepiedatl Rusom,kar sevmno-lbivši Avstriji. Usoda Slovencev, drugih slovanskih narodih kakor na primer slovitima-
glh slučajih tudi dogaja. Prav tako pa sovraži Hitlerja < ki so pripadli Italiji, katera je sto naravno je, da je ona ustva- i tematik 18. stoletja, Jurij Ve-tudi madžarsko ljudstvo doma, ki ga na desni in levijj^malu po prvi svetovni vojm ^ rila ugodno podlago za pojav I	znanih logaritmičnih ta-
okrajajo in izžemajo Nemci in domaČi kvizlingi.	j (1922) postala fašistična, kot; znamenitih lirikov v slovenski	Kranjc, kartograf
Sedanji kočljiv položaj Madžarske je dobro znan tu-	/^tali pod Avstrijo literaturi, kakor na primer, ob ^^^^^n, prej omenjen slavi-
in ki sb sedaj pod jarmom fa- ^ koncu 19. stoletja Simona Gre- ^ Kopitar in Miklošič, in dru-! šistične Nemčije, je izredno tež- j gorčica, v začetku XX. stoletja '	Prvi ■ svetonii vojni so
, ka-	I pa občudovanja vredno četvori-, "Stanovih v Ljubljani prvo uni-
I Tako ostaja vprašanje osvo-: co predstavnikov sodobne slo-:	višjo tehniško šolo,
bojenja in ujedinjenja Sloven- venske poezije —■ Otona Zupan-'	delala vrata znanstveni-
/.o,.	današnjega čiča, Ivana Cankarja, Dragoti-	dela so bila deloma
vse jugoslovanske glasbe so: G. Krek, A. Lajevič, E. Adamič, Parma in drugi.
rih so bile najvažnejše: "Ljubljanski zvon", liberalne smeri, "Dom in Svet", katoliške smeri, "Sodobnost", organ napredne inteligence, proletarska Književnost in druge.
Slovenci imajo celo vrsto zadružnih tiskaren, kot na primer "Nova Založba", "Tiskovna Zadruga", "Akademslta Zalorba", Slovenska Matica in druge.
Slovenci imajo tudi odličnih predstavnikov znanosti. Čeravno so si slovenski znanstveniki morali iskati pred prvo svetovno vojno gostoljubnosti \ tujini, imajo vendar celo vrsto
(Dalje prihodnjič)
Urednikova pošta
Progresivne Slovenke in SANS
di ameriški vladi in kongresu, zato je senator Pepper nedavno izjavil: "Madžarsko ljudstvo danes ve, da je zmaga zaveznikov edino njihovo upanje za svobodno življenje, pravico in prosperiteto. Madžarsko ljudstvo bi lahko pospešilo zmago zaveznikov, če bi sabotiralo nemška vojna prizadevanja."
Admiral Horthy si prizadeva, jahati na dveh konjih
cev nerešeno do dne.
na Ketteja in Murna. Od
ruski je-
.	.	— —----1—> *■<»	knjiga o
podpn ali zavezniki. Na ta način bi madžarski fašisti zma- j trnnsformatorjih, delo v tej pa-hkrati: zmagati s Hitlerjem, če bi bil on zmagalec, in jgali, ne glede na to, kdo izvojuje to vojno: Hitler ali za- !"°&i svetovno znanega profe-
zmagati z zavezniki, če bi bili slednji zmagalci.
Madžarskemu režimu je zdaj predvsem na tem, da najde pripravno osebo, ki bi nastopala kot "liberalec" in ki bi ga dali zavezniki kot madžarskiega Darlana madžarskemu ljudstvu. Takšna oseba bi lahko vladala pod isto staro fašistično kliko ter bi imela to prednost, da bi jo
1 vezniki.
Med temi darlanskimi kandidati so
svetovno sorja VidnAarja. V Ljubljani je Otto Habsburg, " '"'"'J'''' znanstvenih revij Tibort Eekhai-dt in grof Bethlen. Stvar bi bila smešna,
ne b. bilo v našem državnem depai tmentu v Washingto-j zelo zgodaj =« je razvila pri nu ljudi, ki bi bih pripravljeni, sklepati kupčije s temi Slovencih likovna umetnost. — kamuflažiranimi fašisti.
Cleveland, Ohio. — Ena največjih priredb Progresivnih Slovenk v letu 1943 bo vrtni bazar, ki bo prirejen na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., v Euclidu, Vršil se bo prihodnjo nedeljo, dne 18. julija.
Ta bazar bodo priredili vsi clevelandski krožki. Vsak krožek bo imel svoj štant. Članice krožka št. 2 bodo imele razna xočna dela v prodaji. Krasne prevleke za blazine, robce s krasnimi čipkami, držaje za lonce in vsakovrstne in raznobarvne predpasnike.
Tako lepi so ti predpasniki, da bo vsaka žena srečna ako bo lastovala enega.
Krožek št. 1 bo pa imel va-rijetne stvari, med njimi tudi konzervirane jedi, krožek št. 3 v Euclidu se bo pa postavil z raznim pecivom.
Tam boste dobili beli kruh, črni kruh, potice, štrudelne in vsakovrstno pecivo.
Članice krožka št. 7 bodo raz-I stavile največ ročno delane o-j blekce za deteta. Dekleta krož-1 Slovenci so imeli že v 15. sto-1 ka št. 6 bodo pa nam tudi po-
Progresivne Slovenke v«' jo na bazar
Clev. land, Ohio. — Cenj® mu občinstvu naznanjamo, priredimo Progresivne Slov®^ \clik bazar v nedeljo, 18. J", na prostorih Slovenskega ' itvenega doma na Recher ^ v Euclidu.
Prav prijazno se pripo^; mo, da nas prihodnjo ne^ posetite.
Naprodaj bomo imele vrstne stvari, ročna dela, Tudi za lačne in žejne bo df preskrbljeno. Vstopnine se bo računalo. Vsakdo bo ^ prost vstop na naš bazar, naprej se pa vam pove, d«, šel dobiček tega bazarja bre namene.	j
Torej, upamo, da nas v -j nem številu posetite in da j prinesete tudi vi vaš del ^ plemenit namen.
Na svidenje!
Frances
teh i prestavljena --j zik, kot na
tudi v primer
Prijatelji odhajajo
L. S.
Cleveland, Ohio. — življenje našega je kratka.
Prvi prijatelj, ki sem ga'_ 5al. v novem svetu, ki seiflj kot sedaj, v duhu in stvaru"! sto pri njemu, je odšel . . -
Poštenjak, zaveden SloV^'. Marljiv delavec. Ustan"*^ podpornih društev. Vedno drega obraza, a značajen,' je kot hrast. Edino le je bila v stanu zlomiti.
Akoravno si odšel k sem v duhu pri tebi. Sediv' verandi in poslušam tvoj« ^ jetno kramljanje. In taW vsemi spomini te hranim ^ hu, ter nisem dopustil, smrt pokvari sliko živega P**; telja. Naj ostane v mojein * minu živ Mr. Lovrenc Pct* šek.	:
In zopet je smrt zamahO^ koso. Zgodaj si okusil sad ; znanja, ko te je usoda ga pognala v svet. Življ®"', izkušnje so te izklesale, ^ bil med vrstami, ki hrepei^^j slogi in bratstvu. Ljubil t je in glasbo. Bil prvi nik si "Slavčkov" nade(% mladini, ki te bo z mano hranila v trajnem spomin'*'i kulturo vedno vnet Mr. ^ Godnjavec.
Premlad, premlad si ods^' debudni mladenič. Vidim igrah. Te vidim med pevci^ dane volje, kot sonce po0^^ si bil. Mirno počivaj, naiA gi Lojze Stopar.
Prijatelj moj Mr. M. je predsedoval pred desitii^^^ ti devetim pevskim zborom-/ dil in bodril na pevskem ^ valu, ves vnet za slovensko' sem in napredek je sestro ^ bil. Mrs. Jereb—odšla je čitku.	i
Da grenka bo kupa pol^N vrha . . . Turobna novica: A Lojze je mrtev, ki spremU^f sestro je svojo k počitku.
Med pevskimi vrstam' znan. Marljiv delavec na PL kulture. Miroljuben in družabnik Tony Ravnikar večni sen.	j
Vam vsem ostalim moj« / žalje! Nesrečen ni, kdor v f. bu leži.

t:
julija, 1943.
ENAKOPRAVNOST
<5TRSN 9,
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
(Nadaljevanje)
Marjanica je bila začela vikati, ko je zagledala kri. Ko-ji je Anica dopovedala, da ^aj bo tiho in naj ne budi spečih. Marjanica pa očividno ni Kocoj cula na desno uho, zakaj še glasneje je vprašala, so ga li z nožem ali s sekiro, na kar je Lipe odvrnil, da z zobmi in je Marjanica skoro od strahu pobegnila, meneč, da je rekel z 1 ogrni," katere nosi, kar vemo po naši pameti in veri, samo zloba. Streznila jo je stoprav Nežina srajca ,katero je bila ^ko neusmiljeno zrezala, o-Pravljaje vneto lepo delo usmi-jenosti. Videča, da za njo ni 'lobenega opravka več, je molče odšla "počivat." Počivala je si-slabo, ker se ji je sanjalo samo od srajc. Rezala je in re-zala, in venomer je tekla kri. Se nikoli takih sanj, da bi srajce krvavele.
Anica je bila Lipetu obvezala ® se ozrla. Marjanice ni ' ® nikjer. Ozrla se je kakor ^ zadregi na Lipeta. Izraz ve-ja in odkrite možate dobre ^0 je mu je ozarjal lijce. Ne, je Pomislila Anica, v njem ni sla-P misli. Dvignil se je bil in pristopil k nji ter jo prijel za roko:
Anica, tako pa lepa hvala srečne praznike!"
Tudi tebi. Lipe!" je.odvr-^ Rahlo je bila vznemirjena, 1 njemu se je zdelo, da ni re-a se nikoli nikjer nobena žena ? ® Presrčno besede "Lipe," in Prinioran je bil, se mu je "o'	kakšno.
_ ^0 pa naj ostane mej na-sem prepričan', da namenjeno meni. Naj *^^ne, je bolje tako!"
ip	misliš!" Stisnila mu
loko. Nobene slabe misli ni šp?,^ ^j®j- Mislila je na svoje bil	dete, in kako bi mu
s rah škodoval, in kako jo je
''h Takes Both"
s
a Romeo and a
scene	famous love
•• • • Bond, .nd
*ry over the
f- S. 'J reasury Deparlmcnl
Lipe otel, in da mu mora biti za to hvaležna.
V hipu pa se ji je pokrilo lice z bledostjo, rahlo je vzdrh-tela in strmela nema v okno; tam je iskrilo iz teme na dvorišču dvoje oči. čudovite oči: strah in žalost, jeza in zlob-nost so se mešale v strastno razpaljenih zenicah. Te zenice so kot tat in izdajavec strmele v sobo na njo, ki je bila tu z Lipetom. Lipe je opazil na Aničnem licu, obrnil se naglo. V hipu je prešel izraz sreče in miru z njegovega lica.
"Tomaž!" je zasikal porogljivo, "kaj ne spi pijanec, mu ne da vest miru?" In odšel je naglo iz sobe, in Anica je še čula iz dvorišča polagoma iz-gubivše se korake in odhitela gori v sobo, ko da se podi za njo pol pekla. Našla je moža bedečega in mu šepetajoč povedala dogodek s psom, in da jo je samo Lipe otel velike nevarnosti, in je pripomnila, ko da išče pomoči in zaslombe pri možu, da je to že preveč, kar si Tomaž dovoljuje, da ta človek ne zasluži več, da ga trpijo na Peči. Juri je molčal trdovratno. Pričakovala je, da ji bo stegnil roko in jo potolažil ter ji voščil srečne praznike. Ne! Pač pa se je nekako nevoljno nasmehnil.
ces:
t"
"Lipe ni napačen človek, ni!
Zazdehalo se mu je, ko da je zaspan. Anica pa je videla, da ne mara govoriti, in poslovila se je od njega s komaj slišnim pozdravom "lahko noč." To jo je vznemirilo še bolj in dolgo ni mogl a zaspati. Pa tudi J uri ni spal. Nevolja in dvom sta mu jemala spanec in mir. Hotel in želel si je od žene nekako nežno oskrbo,- vsiljivo dvorlji-vošt, hotel je biti od nje negovan ,tolažen, mir jen —; pri tem je pa pozabil, da je sam proti nji zadirljiv in siten in zakrito zvijačen. In potem mu je bilo hudo, in ker mu je bilo hudo, je obračal vso jezo na Anico in tolmačil njeno obnašanje, češ, " da je nemarna lah-koživka in brez srca," in da ima prav mati, če to trdi, in da je gotovo res tudi ono o Lipetu. čemu bi jo sicer fant čakal in spremljal? In ona, seveda, napravi iz vsega tega vse tako naravno, da bi živ človek ne mogel misliti slabega. Ne misliti slabega! Saj bi ne! je mislil Juri dalje, če pa vsa znamenja govore, da bo menda res za vso preprostostjo Aničino grda, gnusna laž, preračun j ena reč. In vsi vejo to, vsi, je skoro škripal od bolesti, in samo jaz ne smem vedeti tega, ne smem
WORLD SERIES AWARD
Racijski koledar
^SO, SIR, itd.—Rdeče znamke P, Q, in R, knjižice št. 2, so sedaj v veljavi; S, 18. julija, vse poteče j o 31. julija.
^^cesirana jedila—Modre znamke N, P in Q so ^'eljavne do 7. avgusta.
VLJI Knjižica št. 1, znamka 18 veljavna do 31. oktobra.
^adkor—Knjižica št. 1, znamka št. 13 veljavna za 5 untov sladkorja do 15. avgusta; znamki 15 in 16 ve-JHvni za 5 funtov vsaka za domače konzerviranje.
^Knjižica št. 1, znamka 21, veljavna za en funt kave ® 21. julija. Znamka št. 22 veljavna za en funt kave do 11. avgusta.
6 "A" kuponov je veljavna za štiri galone
^^RIVO—5 kuponov lanskega leto so veljavni o 0. septembra. Prošnje za prihodnjo .sezono so sedaj
\ ®ku. Kuponi v novi knjižici za 1. peri j odo so sedaj ^ *
bodo na raciji v avgustu.
■~~Druga perijoda racioniranja se konča 24. julija, o tedaj si posameznik lahko nabavi en nakup dveh ntov, kvarta ali petinko (fifth) steklenico žganja v ^ erikoli državni prodajalni žganja.

Billy Southivcrth, manager of the St. Louis Cardinals, is presented with a diamond ring by Baseball Czar Kenesaiv M. Landis, as a reward for winning the world series last year.
sko politiko, ki prevladuje nad nacionalno politiko sredi vojne, v kateri se je narod Jugoslavije pokazal tako neizmerno večjega od svojih predstavnikov v izgnanstvu.
*
Iz švedske poročajo, da so Nemci začeli sprevidevati, da upora v Jugoslaviji sploh nikdar ne bodo mogli popolnoma zatreti. Stockholmski časopis Social Demokraten pravi ,da osišče nekoliko tudi s tem računa, da bo zavezniška zmaga v severni Afriki partizanske sile ojačila, ker bo omogočila zaveznikom, da pomore j o hrabrim gerilcem v jugoslovanskih planinah.
C ari graj ski dopisnik švedskega lista NY Dag citira od osi-šča kontrolirani Hrvatski Narod, ki priznava, da so Nemci imeli v zadnjih bojih z gerilci "zelo velike izgube." Nacisti so morali privesti na pomoč oddelke tankov in celo letala, predno jim je uspelo prisiliti jugoslovanske patriote, da se umaknejo.
*
FIND THE MAN WITH THE MOST WAR BONDS
misliti tega. In ne morem govoriti ž njo o tem. 2akaj ne morem, zakaj? In zgodilo se je, da Juri ni vedel, odgovora. Kako naj vendar ve bolnik, kakšno bolezen .ima. On ve komaj, da je bolan. Juri pa niti tega ni vedel, toliko manj, da je otro-| lijanskega kralja.
van, in so te misli znaki otro-i
vanja in smrti.	I Tako nam slika razmere za-
In kakor dete je plakal v|upno poročilo, ki je prišlo v ro-
Dolgotrajni boj med nemškim in italijanskim vplivom na Hrvaškem se zdaj zaključuje z nemško zmago, akoravno ima dežela na papirju še vedno ita-
blazino od jeze, kljubovalnosti in bridkosti, kakor dete neutolažljivo in kujajoče se. In bil je Juri dete, nesrečno dete brez ljubezni in brez matere.
Rano zjutraj je bil vstal Lipe in odšel in se vrnil na Peč
ke jugoslovanskim krogom londonske vlad« v izgnanstvu.
Nedavna zamenjava zunanjega ministra v marijonetni hr-I vaški vladi je bila odločna zma-
ga nemškega vpliva. Novi minister, po imenu Budak, je bil šele popoldne. Kmalu za njimi P^ej hrvaški poslanik v Ber
je prišel na Peč orožnik z nasajenim bajonetom. Marjanica se ga je grozno ustrašila.
(Dalje 'prihodnjič)
POROČILA O ZADEVAH JUGOSLAVIJE
linu. Sprejel je takoj pogoj, da Gestapo nadzoruje hrvaško upravo in da se hrvaška milica "ustaši" vključi v nemško SS.
Nemški pritisk je potisnil v ozadje tudi Italijanom naklonjenega finančnega ministra, Vladimira Košaka.
Postopoma se Italijani umikajo iz mnogih predetov ozemlja in požigajo vse one kraje,
Oasniška agencija Overseas New Agency^v New Yorku nam je pretekli teden poslala slede- katere zapuščajo. Od požarov ča poročila, tikajoča se zadev' strahovito opustošeni kraji, go Jugoslavije:	poleg drugih Otočac, Brinje in
"Glasom naših vesti iz Londo- 'vsa reška okolica. Italijanski na so angleški prijatelji Jugo-: naseljenci, ki so se naselili v slavije obupani nad strankar-i okraju Zadar v Dalmaciji za
je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj
LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu.
U. s. Treasury Degt. WSS 722A
Courtesy Syracuse Post»Standard
Časa okupacije, so morali te kraje zopet zapustiti in se vrniti v Italijo.
Vzdolž vse hrvaške obale so prevzeli boj proti gerilcem ter ustanovili oporišča. Na otoku Krku so Italijani postavili topove in jih naperili na mesto Sinj.j
Nemški oddelki, ki stoje v bo-j ju proti patriotom, požigajo va-I si in more njih prebivalstvo, tu-j di žene in otroke, Srbe in Hr-j vate.
Partizani so popolnoma uničili izredno važno železniško progo, edino, ki veže Bosno z Jadranskim morjem. Podrti mostovi in porušeni gorski tuneli morda leta in leta ne bodo popravljeni.
Nemci so organizirali posebne muslimanske S S oddelke in tudi četniško tolpo pod komando nekega Dobrivoja Jevdjevi-ča, ki z njimi sodeluje.
V mesecu maju so hrvaški gerilci v teku dveh napadov, izvršenih s številčno močnimi četami, zasedli železniške postaje Misulinovac in Vir oviti ca in ob tej priliki pobili večje število nemških vojakov in uničili en vlak. Nedavno so Nemci v različnih mestih postrelili večje število šolskih otrok v nadi, da bodo mladino prestrašili in preprečili njen vstop v vrgte geril-cev.
■THAT LITTLE QAIVIE"-

-J
I JyST tittEwr ONe.— I Got An E\eHT SPOT.
AM Eight spot, SEE That i Tost (aH i-ocx,-(v/oyJSEE. (F I'D STMEt>	MY
Foua-STtiAlSHT,
OPEN THE MIDDLE, »'D
BEAT JlMS "WlNG "TRAPS'-
Too Bad I LETS PuAY THAT PART OF IT Os/Efl AGAIN .
LAY OFF"
IM iN HAfiD LvcK MYSELF y-T'S AGOMV
CA.lrm^U "fO
Cut OOT TyE
Post MORlEMb
AMD i-ETS HA\J£ THEN\ C(Csa,OS.--CI* (A O K - »
fEuv. \T TO ■DOG OJVTH TdS ^UuSH E/HC2S V
-P-
-1
6wE HIM SOMP\N' fO
FoaeeT -fHTJ PP6T AMD foTuaE, ■Too,
SQUIRE EDGEGATE -a New Line of Argument
■A
I V« /AV iuc«'- TW
'5 <yl?fiBOi>t(-
/) fJtjP «A<C> ^OtV ' C4Nf
oer //-( vc see TW
' /-/4/5 4 //cCi/Y e dition
OF
3o^K
/)GE>rT fi)Crfyn-I KY/^/f/fED TH A/or
To iET 4/VoRYf?
a/VE. THl?0LlOH
BY LOUIS RICHARD
^r'ic ^-oY /Ai :5O/YI'^ ^v>>V /'//I XrfORn Ou-f 0y 7V/5 "P^r^BPC. t &OOK' e)C£n rs — / 5/AiP5ty C^HT THI^K OF hrOf?JPS>
Ti-IEn ■! 'Y4 Tusr yvni)t vciJ NE-ISO-fi I2)S.' model vicrc^kf^
TX)i M ffi (r <3 t. C—
rWE Ch4ai<a y^of?i>5

/
i
STRAH &
ENAKOPRAVNOST
14. julija, 194&
!1!

PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
SVEJKA
v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK
(Nadaljevanje)
"Popolnoma preprosto: jaz grem k svojemu regimentu, ga iščem in ne bežim od njega," je povedal Švejk. "Ze čisto nervozen sem, ko pomislim, kako name čaka ves regiment. Gospod stražmojster v Putimu mi je kazal na karti, da leže Budjejo-vice na jugu, a namesto tja me je poslal na sever."
"Vi torej ne morete najti svojega polka?" je vprašal ritmoj-ster. "Kod ste ga pa iskali?"
In Švejk je pojasnil vso situacijo ter imenoval od Tabora vse kraje, koder je hodil v Budjejo-vice. Ritmojster je poslušal in mehanično risal s svinčnikom na papirju mrtvi krog, iz katerega se ni mogel rešiti dobri vojak Švejk, ko se je bil odpravil k svojemu polku . . .
Pot iz Piska do Budjejovic v vlaku je minila Švejku hitro.
Spremljal ga je mlad orožnik,
novinec, ki je imel silen strah,
da bi mu Švejk ne ušel in ga zato ni izpustil izpred oči. Tako sta dospela v budjejoviško vojašnico, kjer je imel že drugi dan službo nadporočnik Lukaš.
Ničesar sluteč, je sedel Lukaš v pisarni za mizo, ko so mu privedli Švejka s papirji.
"Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem zopet tu-|kaj!" je salutiral Švejk in delal slovesen obraz.
Nadporočnik je poskočil, se zgrabil za glavo in padel zopet vznak na stol. Precej časa se ni mogel zavedeti, a medtem je Švejk neprestano salutiral in po-i navijal: "Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem zopet tukaj!"
Ves bled in tresočih se rok je vzel nadporočnik Lukaš papirje, ki 30 se tikali Švejka, jih podpisal, nato pa prosil vse prisotne, naj ga puste s Švejkom samega.
Švejk in Lukaš sta se gledala oči v oči. Nadporočnikove so se svetile strašno, grozno in obupno, a Švejk je gledal nadporoč-nika nežno, ljubezni polno kakor izgubljeno in zopet najdeno ljubico.
Končno je iz nadporočnika bruhnilo v jedki ironiji: "Dobrodošli, Švejk! Kdor naj bo obe-
; w i
i #
i
sen, se ne utopi. Za vami so že poslali tiralico, in jutri ste na regimentsraportu. Jaz se z vami ne bom togotil nič več. Moje potrpežljivosti je konec."
Začel je letati po pisarni: "Ne, to je grozno! Zdaj se le čudim, da vas nisem ustrelil. Kaj bi se mi pa zgodilo? Nič. Oproščen bi bil. Verjamete?"
"Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da popolnoma verjamem."
"Zdaj je z vami amen!" je dejal nadporočnik, si radostno pomel roki, napisal listek, poklical tagšarža in mu naročil, naj odvede Švejka k profosu ter odda listek.
Švejka so odvedli preko dvorišča, in nadporočnik je z npzata-jevano radostjo opazoval, kako odklepa prof os "Regimentsar-rest" in kako je Švejk izginil za tistimi vratci.
"Hvala Bogu," je pomislil nadporočnik glasno. "Je že tam."
Tako se je zaključila Švejko-va budjejoviška anabaza.
XVII.
Švejk se vozi v Bruck-Kiredy-Hido.
V temnem zaporu je Švejka prisrčno sprejel debeluhast enoletni prostovoljec Marek, ki se je valjal po slamnici in se sam dolgočasil že drugi dan. Pomotoma je pijan oklofutal ponoči nekega topničarskega poročnika, ki je stal pod arkadami in menda čakal kako prostitutko.
Bil je okrenjen k njemu s hrbtom in zdelo se mu je, da je njegov tovariš, enoletnik Ma-terna František.
"Ta je prav tak fantek," je pripovedoval Švejku, "in zato sem se lepo od zadaj priplazil, mu vrgel čepico na tla in rekel: Servus, Franci! Tepec pa je takoj začel žvižgati patroli, in ta me je odvedla."
"Saj je mogoče," je priznaval enoletni dobrovoljec, "da je med ruvanjem padlo tudi par zaušnic, ali vse skupaj je bila pomota. On sam priznava, da sem
Oglašajte v - - • Enakopravnosti
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdloott 0983
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo, COLLINWOODBKl URAD:
452 East 152nd Street	Tel: KEnmore 3118
Drawing Shades Eases Transport Burden
53,000
TANK CARS EACH TRAVELII>^&
704'miles
160,000 COAL CARS EACH TRAVELING ^o a hues
It takes this many cars
to haul the 10% of fuel we can save by pulling down wtnoow shades at night and in u/wsed rooms during the day

With war demands putting a gxovnng burden on the railvoads, sry car mile saved helps bring victorjjjnearer. American families can cooperate by saving heat and fuel. For extimple, the easy trick
fevery car mile saved helps bring victorvmearer. American families
of pulling down window shades at night and in unoccupied rooms daring the day saves up to 10 per cent of fuel—releasing llp,OQO,000 pw milme el rail ahinning.
je bilo ime Anton. To je torej čisto jasno. Škodilo bi mi lahko rekel 'Servus, Franci,' a njemu samo to, da sem ušel iz bolnišnice in če se razkrije, kar sem počel z bolniško knjigo . .
"Ko sem namreč 'ajnrukal,' " je pripovedoval dalje, "sem si najprej najel sobo v mestu in sem se trudil, da bi si priskrbel revmatizem. Trikrat zapored sem se namazal ter sem legel za mestom v jarek, ko je deževalo, in sem si sezul čevlje. A nič ni pomagalo. Potlej sem se v mrazu ponoči kopal v Malši ves teden, a dosegel sem prav nasprotni uspeh. Prijatelj, tako sem se utrdil, da sem lahko vzdržal vso noč leže na snegu na dvorišču hiše, kjer sem stanoval, in noge sem imel zjutraj, ko so me domači ljudje prebudili, tako tople, kakor bi bil v copatah. Če bi bil dobil vsaj angino, toda še zmeraj ni bilo nič. Da, niti bedaste kapavke nisem mogel dobiti. Vsak dan sem hodil v "Port Artur," nekateri kolegi so imeli že vnetje mod, operirali -so jih, a jaz sem bil zmeraj imun. Smola, kamerad, nekrščanska. Enkrat sem se "Pri roži" sezhanil z invalidom iz Globokega. Ta mi je rekel, da naj pridem v nedeljo k njemu in drugi-dan bom že imel noge kakor stebre. Imel je namreč iglo in brizgalko, in res sem šel k njemu. Ni me varala tista zlata duša. Tako sem končno vendar imel svoj revmatizem v sklepih. Takoj v bolnišnico—in imenitno se mi je godilo. A imel sem še večjo srečo. V Budjejovice je bil premeščen moj sorodnik dr. Masak, kateremu se moram zahvaliti, da sem se držal v bolnišnici tako dolgo. Jaz bi bil vlekel to do suberarbitacije, ako bi si ne bil vsega pokvaril s tistimi bolniškimi bukvami. Ideja je bila dobra, znamenita. Omislil sem si veliko knjigo, nalepil nanjo ščitek in nanj naslikal Kranken-buch des 91. Reg. Rubrike in vse je bilo v redu. Zapisoval sem vanjo fingirana imena, stopinje vročine, bolezni in vsak daa popoldne po viziti sem šel smelo s knjigo pod pazduho v mesto. Ob vratih so stražili domobranci, tako da sem bil pojim knjigo, in oni so mi celo salutiraJi. Nato sem šel k znan-su, uradniku davčnega urada, kjer sem se preoblekel v civil ter šel v gostilno v veselo druž-
'bo. Potem sem postal že tako j predrzen, da se nisem niti pre-' oblekel več in sem hodil v uniformi po mestnih krčmah. Vračal sem se v bolnišnico šele za-rana, in ako me je ponoči ustavila patrola, sem ji pokazal svoj 'krankenbuch,' in nihče več me ni izpreševal. Ob vratih bolnišnice sem zopet molče pokazal knjigo in vselej sem srečno dospel v postelj. Tako je naraščala moja predrznost, da sem mislil, da mi ne more nihče ničesar, dokler se ni zgodila tista pomota na trgu. Nobeno drevo ne priraste do neba, kamerad. Kdor je drzovit, ima kratek vid. Vsaka slava je poljska trava. Ikarus si je osmodil krila. Človek bi hotel biti gigant, a je govno, kamerad. Po bakhanali-jah in orgijah prihaja vselej moralni maček. Tak je zakon prirode, dragi prijatelj. Ako pomislim, da sem si pokazil super-arbitracijo, da bi bil felddien-stunfahig . . . Imel sem takšno ogromno protekcijo. Lahko bi se nahajal kje v pisarni na dopolnjujočem poveljstvu, a moja neprevidnost mi je podstavila nogo!"
Svojo izpoved je zaključil enoletnik slavnostno:
Prišlo je tudi na Kartago, iz Niniv so naredili razvaline, dragi prijatelj, toda kvišku glavo! Nikar naj ne mislijo, ako me pošljejo na fronto, da kdaj ustrelim! Regimentsraport! Iz-ključenje iz šole! Živel c. in kr. kretenizem! Ne bom se mučil v šoli in delal izpita. Kadet, fahnrich, lajtnant, oberlajtnant! Naj me pišejo—Himmelherr-gott, nobene cigarete nimam! Ali nočete, da vas naučim pljuvati v strop? Glejte, to se dela takole. Pri tem si mislite kaj, in vaša želja se izpolni . . . Ali profos je baraba. Predvčerajšnjim sem mu dal pet kron, naj bi mi kupil cigaret, ali ta pro-palica mi je rekel davi, da se tu ne sme kaditi, da bi imel zato
otepanja in da mi tistih pet kron vrne, kadar dobi lenungo. Da, kamerad, danes ne verjamem že nikomur ničesar. Najlepša gesla so postavljena na glavo. Jetnike okrajati! In ta lump še prepeva ves dan: Wo man singt, da leg' dich nieder, bije Leute haben keine Lieder! Nrčvrednež, izdajalec!''
(Dalje prihodnjič)
Q. Are "Baby Bonds" stili available?
A. No. They have been succeeded by Series E War Bonds, the terms of which are substantially the same.
Q. In what denominations are Series E Bonds available? A. They are issued in denominations of $25, $50, $100, $500, and $1,000 (m a t u r i t y value).
Q. How may I keep Stamps while I am accumulating them?.
By Gib Crockett.
A. An album is given free upon request with the first Stamp you buy. Spaces are provided for mounting the Stamps.
Q. Is it permissible to name both coowner and a beneficiary on a War Savings Bond?
A. No. Either a coowner or a beneficiary may be named, tut not both,
Q. When a woman who owns Bonds gets married, should she have the Bonds reissued in her married name?,
A. The Bonds will be so r^ issued, if she desires. It is not necessary, how«
Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become,
wss tm
V. S; Trtanut Dept.
ALI JE TREBA VAŠO STREHO NANOVO POKRITI?
Naša tvrdka je poznana kot ena najboljših v tem oziru, in delo, ki |}
ga izvršimo je prvovrstno in zadovoljivo v vsakem oziru. POKLIČITE NAS, ČE RABITE NOVO STREHO. DALI VAM BOMO PRORAČUN BREZPLAČNO
Universal Roofing Service
1515 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: CH.8376-8377 — Ob večerih: ME. 4767
i
5 *
i i A i 1 (
JI I LI
I Ako ištete delo?
X

Ako Iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU ISCEJO... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti

I
Mali oglasi
Mali oglasi
1
NEDRŽAVLJANI
Ali ste 50 let stari? Vi niste prestari za delo pri nas.
HOTEL STATLER
ima delo za sledeče:
BUSMEN—da pomagajo strežajem— izvrstna prilika za promoviranje; hrana, uniforme, plača, dobra napitnina.
OSKRBNIKE—dobra plača.
POMIVAČE POSODE—da pomagajo pri strojih za pomivanje posode— plača na teden.
NOČNE LOBBY SNA2ILCE—da pobrišejo mramornat hodnik—hrana, uniforme, tedenska plača.
PORTERS—da pomagajo z prenašanjem prtljage, uniforme, tedenska plača, dobra napitnina.
NEDKZAVLJANKE:
KUHARICO - UČENKO—izkušnja ni potrebna. Ob nedeljah je prosta, hrana, tedenska plača. Povišanje plače po zaslugi. 8-4.30 pop.
KUHARICO - pomočnico—izkušena za splošno pripravo jedil; hrana, uniforme, tedenska plača in povišanje po zaslugi.
POMIVALKO POSODE—da bi pomagala pri stroju za pomivanje posode; tedenska plača, hrana, in uniforme.
COUNTER DEKLETA—KAFETERIA —da pomagajo pripraviti salads, zelenjavo, in servirati. 8.30 do 5.30. Hrana in uniforme.
Zglasite se v PERSONNEL OFFICE, soba 335, med 9. in 5. uro.
Ženske ali dekleta
izurjena za splošna dela v pe-rilnici. 45 ur dela tedensko. -— Dobra tedenska plača. Zglasite se pri
HALLE BROS. CO.
1228 Euclid Ave.
ŽENSKE!
dobijo delo za snažen je, od 3:31 ure zjutraj do pOldne. 46 ur la na teden. Tedenska plača. Nj važno, da ste državljanka. DO'j bro delo in plača. Zglasite ^ pri ij
HALLE BROS. CO.
1228 Euclid Ave.
Strežajka
dobi delo. Prosta ob nedeljal^^ Zelo dobra plača in hrana. Prednost ima ženska ali dekli v starosti od 21. do 45. leta. Zglasite se pri JOS. WOli 13828 St. Clair Ave.	1
Rad bi dobil j
seznanje s Slovenko ali Hrvati' CO, v starosti od 30 do 45. leM v svrho ženitve. Jaz delam no v tovarni in sem 45 let sW Katero veseli, naj povpraša ^ naslov v uradu "Enakopravni sti."
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730
SLIKE NA VRTU
V sredo večer 14. julija bo prirejena prva slikovna predstava na vrtu med Gornikovo in Modicovo hišo E. 62 in St. Clair Ave. s prijaznostjo firme A. Grdina in Sinovi. Cas kazanja se začne ko se malo zmrači. — Slike bodo vseh vrst, največ nove in barvene. Program bo trajal uro in četrt. — Za sedeže je treba plačati po 10 centov. — Nobene vstopnine, pridite obilno, prostora je dovolj.

Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Farmers Poultry Market
Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, FURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe.
Don'tGambkHlXK Cuts, Scratches, Burns
Be wise.Guard asainst infections which may "lay you up." Cleanie wound Inutantly. Then apply effective, inhibitory antiseptic 0IL-0-S0L.U»ed for over 40 years in thousands of faaturiet, Rarages, industrial first aid stations, fire departments and homes. Pleat^ni to use. Combats infection; quickly helps relieve pain. Only 50c at your druggist's. Must satisfy you or your money back. Get Moigo'ft OIL-O-SOL today.
NAPRODAJ
IMAM SLEDEČE HIŠE:
$4,700, blizu St. Clair in h 156 St., hiša za eno družinO; sob, garaža.
$4,700, blizu 140. ulice, hii za eno družino, 6 sob.
$5,500, blizu 140. ulice,
hiši na eni loti, ena ima 'j; druga 4, sobe, klet in furnezi-j;
$5,800, blizu 140. ulice, hi| za dve družini, 8 sob. *!
$5,600, blizu Holmes Ave.,'•I; ša za dve družini, 9 sob. J
$5,900, blizu 140 ulice, hiŠa eno družino, 7 sob, parna g®' kota.
$6,000, blizu Grovewood AV® hiša za eno družino, 9 sob.
$7,000, blizu 200. ulice, Ej did, hiša za eno družino, 6 sor
$7,500, blizu 140. ulice, hii za dve družini, 10 sob.
$10,000, blizu Grovewood Euclid Beach, hiša za dve drj žini, 10 šob.
MATT PETROVICH J
Real Estate & Insurance 595 E. 140 St. KB. 2641 ali GL.
Moški ali ženska
dobi delo za pomivanje poso|^ Dobra plača in hrana. Pro®* ob nedeljah. — Vpraša se Pj JOS. WOLF, 13828 St. CI«" Ave.
Hiša naprodaj
za dve družini, vsako stano^' nje po 5 sob; vse nanovo del''! rirano in beneški zastori. zve se pri lastniku na 1132 66th St.
PILES
orr sntoi
RELIEF FRO*j ITCH AND »V#'
THEN WALK AND SIT IN COMF^
Use Poslam—the CONCENTBAT0)| ointment — as thousands hav«« The oily base HOLDS Poslam"' medication on'the smarting ski* to cpol and soothe that agonlziof ^ Itch and burn. Sold.from coast ** coast for 35 years. Ask youf doctor. Only 60o, all drug storey
POSLAM
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanski®, zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
King VMturM 8yndli«t« Ali SUrhUilM«rv*'< .
HOW QUINTUKETS
) r«ll«v* coughing of J
CHESTGOLD^
Whenever the Quintuplets catch col^ their chests, throats ana backs are rubl% with Musterole. So Musterole must ? just about the best cold-relief you can b^
Musterole helps break up local cestion in upper bronchial tract, breathing easier, promptly relieves couK ing and tight, sore, aching chest musc^ duo to colds. In 3 Strengths: ChUdr®® \ Mild, Regular, and Extra Strong.
MUSTEROI[