Požgan plot.                          '
5^@Hašpar si je na paši zančtil ogenj poleg svoje črede. Lehko bi v bližnji >feP gozdič Sel po osušene iferi in preperele veje. A ni se mu ljubilo; ¦'^praje je podkuril z oplcStom od plota in  nnfcladal  prestice na ogenj.
Mislil si je:  rLeto osoiej ae bodem služil pri Možiuu niti t& lilapca aiti z»
pastirja.
A
Ker ne bodem pasel, ne bode mi ohajala živioa skozi pretrgani plot; ker ne bodem hlapčeva]. ne bode mi treba graditi tega plota. Vidi pa me zdaj tndi nlbče gospodarjevih ne."    Tak6 je govoril in paiil plot nadalje.
PriSel je sv. Jorij in Gašpar bi imel iti od Možioa profi. A njegov ofie se je z Možiaom užž popraj pog6dil, da mu bode Gašp&r služil še jedao leto. Pastiril ni več, pad pa hlapSeraL
Necega deiievnega vzpomlMnega dne mu reče gospod&r, naj gre zagradit, kar je plota pretrgaDega doli ob pašniku, čeL, druzega dela ti zdaj nitnam dati. In Gašpar je moral popraTljati nprav 6ni plot, ki ga je lani jeseni sam požgal. A to je bilo kaj sitno in težavno delo. Iz megle je rosilo, ob mokrem robidovji, rastočem tu in tam ob plotu, zapeojala se mu je obleka in trgala,   a prfetice in prdtje je moral  nositi od daleč po bregu navkreber.
Ko je takisto žilil se tam s Ustim plotom, pai' si je mislil: nČlovek dostibat raisli druzemu narediti kvaro, pa jo napravi le samemu sebi."
Jos. Gradčan.