OGLASA Trgovina BLAGOVICA, KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Trgovina MORAVCE, Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT ZEMLJA ZA RASTLINE SAJENJE IN ZA ZA LEPO UREDITEV GROBOV JESEN CENA ŽE OD 2,19 € (10 l zemlja) Jesenske rastline za posode in gredice – Ciklame, jesenske rese (Callune), macehe, krizanteme, … VSE ZA VZDRŽEVANJE IN OBNOVO DOMA DOMACE DOBROTE v naši trgovini: suhe mesnine (salame, klobase, narezki, zaseka, ocvirki), raznovrstni domaci siri, domaci Anjini štruklji, testenine (makaroni, rezanci, ribana kaša, mlinci), moke, kaše, zdrob, … UVODNE BESEDE Spoštovane bralke in bralci glasila Rokov­njac! Oglašam se vam v vlogi zacasne od­govorne urednice glasila. Pocutim se kot prvošolka, ki vstopa v hram znanja, vendar z zavedanjem, da je treba v glasilu zbrati in razvrstiti lepo število novic, ki jih vestno po­šiljate na naslov uredništva. Septembrska številka predstavlja osrednjo prireditev ob obcinskem prazniku, 4. sep­tembru, rojstnem dnevu našega rojaka Jan­ka Kersnika. Na prireditvi so bila podeljena priznanja Obcine Lukovica in županje. Po skoraj 20 letih je bilo tretjic v zgodovini Ob­cine Lukovica podeljeno priznanje in plake­ta castna obcanka Obcine Lukovica gospe Veri Beguš iz Krašnje, ki predstavlja srce kulture, ohranjanja kulturne dedišcine ter je odlicen vir informacij in znanja. Iskrene ce-stitke! Cestitke tudi vsem ostalim prejemni­kom obcinskih priznanj! September je tudi mesec, v katerem se zvrsti kar nekaj dogodkov ob praznovanju obcin­skega praznika. Verjamem, da ste marsikate­rega tudi obiskali in prav je tako! Prvi september je bil poseben dan za vse pr-vošolke in prvošolcke, ki ste z lahkotnostjo prestopili šolski prag. Naj vam vedoželjnosti po znanju nikoli ne zmanjka! V tokratni številki vas vabim k branju repor­taže nekdanje urednice glasila Alenke Lene Klopcic, ki je prehodila pot od Doba do Bo-hinja. Reportaža vas kar pritegne k branju in v nadaljevanju spodbudi h gibanju v naravi, ki jo ponuja naša bližnja okolica. Vse bralke in bralce ob koncu vabim, da ob raziskovanju naše obcine v svoje telefone ujamete kak razgled, motiv ali panoramo ter fotografijo s pripisom imena in priimka avtorja posredujete na elektronski naslov uredništva. Najboljšo bomo objavili na na­slovnici naslednje številke. KatKa Bohinc Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 21. oktobra 2021; rok za oddajo clankov je 11. oktober 2021, do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za vec informacij pošljite sporocilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. VSEBINA Uvodnik županje Osrednja prireditev ob prazniku Obcine LukovicaIntervju: Barbara Koval Nelson, castna konzulka ZDA za Slovenijo 110-letnica PGD Trojane »3D kranjica« predstavljena javnosti Društva v poletnih mesecih Prvi šolski dan 4 7 10 12 15 18 23 Drugi dan slovenskega športa in naša odlicna lokostrelca 24 Hoja – pot k sebi ali kako sem se 'sprehodila' do Bohinja 26 Mednarodni dan gluhih 28 Vabila, obvestila 30 Križanka 33 Politika 34 Zahvale 35 ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasna odgovorna urednica: Katka Bohinc, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Cokl, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; pro-dukcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.116 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 9,5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno precišceno besedilo s spremembami). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lekto­rirani. Na naslovnici: Prejemniki obcinskih priznanj 2021, foto: Rok Majhenic. Ob prazniku obcine, kako neusmiljeno bežijo dnevi, se zavem vsakic, ko pišem uvodnik za naslednjo številko našega glasila. Vcasih se mi zdi, da sem komaj napo­vedala nek dogodek in praznovanje, pa je ta že za nami in pripravljamo se na novega. Obcina nadaljuje z zacetimi projekti in si prizadeva za pridobitev financnih sredstev za izvedbo novih investicij. Šolska vrata so na stežaj odprla pot novim znanjem. V prvih šolskih dneh smo naše ucence skupaj pospremili z dobrimi željami za njihovo varnost. Kot vsako leto so pri tem pomagali prostovoljci in policija, kot županja pa sem sodelovala v ozavešcevalni akciji »še 365 dni«, ki jo or-ganizira AMD Lukovica. Za prvošolce pa je prvi šolski dan prav poseben dan, zato smo pred Vrtcem Medo na Prevojah in na podružnicnih šolah v Krašnji in Blagovici pripravili poseben sprejem skupaj z ravnateljico dr. Anjo Podlesnik Fetih in predsednikom sveta staršev Antonom Me-denom. Praznik Obcine Lukovica smo obeležili že šestindvajsetic. V Soncni dvo­rani na Brdu se je zbralo veliko ljudi. Mnogi ste prišli zaradi naših leto­šnjih prejemnikov obcinskih priznanj, ki so dokaz, da so naši kraji polni življenja in prizadevanj za dobre stvari, ki v življenju štejejo. Ponosna sem na te ljudi, ki so polni delovnega elana, entuziazma in pozitivnega pogleda na svet in našo družbo. Ljudi, ki združujejo in povezujejo in ki ne znajo reci ne. V nadaljevanju objavljamo moj nagovor ob letošnjem obcinskem pra­zniku. Spoštovane obcanke in spoštovani obcani, dragi gostje, obcinski praznik že drugo leto poteka v prelomnem casu, ko se svet z vsakim dnem nagiba v negotovost in kaoticne dogodke. Vendar življe­nje tece naprej in za izhod iz vedno novih ovir in dnevnih prilagajanj smo zavezani vsi, ki na razlicnih ravneh zagotavljamo ljudem normalen življenjski utrip in optimisticno orientacijo za krizno preživetje in razvoj za prihodnost. Vsem tistim, ki v casu epidemije prispevate mnogo vec kot gre v danih okolišcinah pricakovati, izrekam posebno zahvalo. Kar me še posebej navdaja z upanjem, je dejstvo, da nas epidemija pove­zuje, ko delamo za skupno dobro. A obcinski praznik ostaja naš in ga praznujemo s spominom na preteklost, z navdihom iz sedanjosti in usmerjeno v še boljšo prihodnost. Kakor se je naša država rojevala iz domovinske narodne zavesti, z ne­ustavljivo energijo, ki je ne bi zaustavil noben zid in noben jez, tako se je korak za korakom pred 26 leti oblikovala Obcina Lukovica. Z zagrize­nim, požrtvovalnim in predanim delom številnih entuziastov in pošte­njakov, z enim samim ciljem: služiti ljudem in postaviti novo Obcino na dostojno mesto v mreži slovenskih obcin. Tudi danes vlagamo velike napore v skupni napredek – ne glede na velike administrativne in fi­nancne prepreke korak za korakom ustvarjamo nove zgodbe. Potem, ko smo s številnimi dogodki dostojno proslavili 30-letnico sa­mostojnosti države Slovenije, nas jesenski meseci usmerjajo v izvajanje obcinskih nalog na gospodarskem, kmetijskem, ekološkem, kultur­nem, športnem in socialnem podrocju. Za razvoj podeželja in ohranja­nje kulturne krajine in naravnih virov, za zdrav nacin življenja, za razvoj malega gospodarstva in inovativnih pobud, za turisticno prepoznav­nost obcine in promocijo naših kulturnih in zgodovinskih znamenito­sti, za možnosti izpopolnjevanja vseh generacij v dobi digitalizacije. Za dostojno in kakovostno starost, za naš duhovni in kulturni obraz. Dovolite mi, da ob današnji slovesnosti predstavim nekaj pomembnej­ših del, ki smo jih zakljucili v zadnjem letu. Po uspešno zakljucenih in-vesticijah, zacetih v predhodnih letih, med katerimi so: društveni dom v Krašnji, gasilski dom v Blagovici, mrliška vežica v Blagovici, pa tudi investicije na podrocju komunalne in cestne infrastrukture, smo nada­ljevali z zacrtanim delom. Najvecja investicija, ki smo jo zaceli v letošnjem letu, je prav gotovo rekonstrukcija obstojece telovadnice na OŠ Janko Kersnik Brdo za pri­dobitev dodatnih 9 ucilnic. V nove ucilnice bodo ucenci 1. triade lahko sedli v zacetku naslednjega šolskega leta. Zgrajen je bil locen sistem odvajanja odpadne komunalne in padavin­ske vode v delu naselja Prevoje pri Šentvidu (v Zaborštu), s katerim smo nadomestili obstojeci mešani sistem kanalizacije. V izvajanju je rekonstrukcija dela lokalne ceste na odseku Brdo–Ceplje in bo zakljucena v tem mesecu. Izvedli smo investicijsko vzdrževanje najbolj nevarnih odsekov obcinskih cest (v naseljih Vranke, Hribi, Pre­serje pri Zlatem Polju in Bršlenovici ...). Enako nacrtujemo tudi na dru­gih kriticnih odsekih v jesenskem casu. Trenutno potekajo tudi obnovitvena dela na javnem vodovodnem omrežju na Maroltovi ulici, Mlakarjevi ulici in Šolski poti v Lukovici. Po zakljucku obnove vodovoda bo izvedena rekonstrukcija Šolske poti z ureditvijo javne razsvetljave in ostale infrastrukture. Nadaljevali bomo z izboljšavami na vodovodnih sistemih. Dokoncali smo 1. fazo zunanje ureditve pred mrliško vežico v Krašnji, vgradili hidroforno postajo v Trnjavi, obnovili vodovodno opremo na crpališcu v Trnjavi in vgradili UV dezinfekcije vode v vodohranih Tater-man in Žirovše. V vecinskem deležu smo soinvestirali nabavo gasilskega vozila za PGD Trojane, v letošnjem letu je v postopku nabave tudi gasilsko vozilo za prevoz moštva PGD Blagovica. V tem mesecu bomo zaceli z rekonstrukcijo lokalne ceste Ceplje–Zno­jilo ter z izgradnjo enostranskega plocnika ob regionalni cesti na Pre­vojah. Po izgradnji plocnika bo Direkcija za infrastrukturo v tem delu preplastila obstojeco regionalno cesto, v centru Lukovice pa je to že postorila. Trenutno potekajo aktivnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture na obmocju turisticne cone Drtijšcica nad Gradiškim jezerom za potrebe realizacije tega obmocja, na katerem se nacrtuje izgradnja Nacionalne­ga lovskega centra in objektov za turisticno dejavnost. Obnovili bomo tudi igrišce v Šentvidu pri Lukovici in na Brdu pri Lukovici. S predstavniki Direkcije za infrastrukturo smo se dogovorili o priorite­tnih nalogah za vecjo varnost ob regionalni cesti z izvedbo križišca v Lukovici in Trnjavi, ureditvijo avtobusnih postajališc v Sp. Petelinjku z ureditvijo plocnikov. Država je kolesarsko povezavo od Želodnika do Trojan umestila v državno kolesarsko mrežo, s pristojnim ministrstvom smo na zadnjem sestanku zacrtali možno kolesarsko traso vzdolž Ra-domlje. Intenzivno potekajo razgovori s Stanovanjskim skladom RS za gradnjo dveh vecstanovanjskih objektov v Lukovici, med avtocesto in regional-no cesto. Za ta namen je obcina pristopila k nacrtovanju izgradnje ko­munalne opreme za to poslovno stanovanjsko cono. V centru Lukovice smo zaceli s projektiranjem križišca na regionalni cesti, kjer je predvi-den dostop v to cono. Investicijo bomo izvedli v sodelovanju z državo. Predvideni so tudi nacrti za oživitev Pungartnikove hiše. V obcini v zadnjih letih uspešno delujejo in se razvijajo tudi dejavnosti, ki za našo dolino pomenijo veliko dodano vrednost. Slovensko cebelar­sko središce na Brdu prepoznavno in inovativno sprejema nove izzive in privablja vrhunske strokovnjake s priznanjem državnega vrha. Ja, tudi zaradi kranjske cebele smo poznani dalec naokrog. Vse to so pokazatelji, da življenje zmaguje, da kraji živijo, da ima dolina Crnega grabna prihodnost. In najpomembnejše: da ima delavne, trdo­žive ljudi, ki jim je mar za to zemljo, za tradicijo in bogato dedišcino prednikov. To je najmocnejša gonilna sila, ki bo pisala novo zgodovino. Kajti samo ljudje smo ustvarjalci svojega casa. Vsak obcinski praznik nam na novo kaže našo lastno podobo in uspe­šnost delovanja. Nismo vedno zadovoljni z realnim stanjem, a takšne Investicije v izvajanju Izvedena je bila rekonstrukcija lokalne ceste LC235011 na odseku Brdo–Ceplje. V postopku javnega narocila male vrednosti je bil izbran izvajalec del Resal d.o.o., pogodbena vrednost del s podaljšanjem od­seka rekonstrukcije ceste do drevoreda je znašala 303.849,80 € z DDV. Prav tako je bila izvedena rekonstrukcija dela ceste v Suši. V postopku evidencnega narocila je bil izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o., pogod­bena vrednost del je znašala 56.843,45 € z DDV. Zakljucena je bila obnova poškodovanega vozišca v Žirovšah. V po­stopku evidencnega narocila je bil izbran izvajalec del GP Hribar d.o.o., pogodbena vrednost del je znašala 20.574,91 € z DDV. V izvajanju je rekonstrukcija ceste Šolska pot v Lukovici z ureditvijo meteornega odvodnjavanja, preureditvijo javne razsvetljave ter ostale komunalne infrastrukture. ugotovitve morajo mobilizirati naše najboljše moci in intelektualne po­tenciale. Te pa imamo in nikoli nismo v zadregi, kje jih poiskati. Dnevno so dejavno vpeti v delo za skupnost, za delo, ki ni placano in ne šteje ur požrtvovalnosti. Razdajajo se v številnih interesnih dejavnostih in na podrocjih družbenega življenja. Dolžni smo jim izkazati priznanje in za­hvalo, saj so nenadomestljivi, njihove zasluge za skupnost so kamencki gradniki za dolgi rok. Nocoj bomo pozdravili naše letošnje prejemnike obcinskih priznanj, na katere smo zelo ponosni. Spoštovane obcanke in spoštovani obcani, sprejmite moje iskrene cestitke ob prazniku Obcine Lukovica! Naj nas navdihuje in prežarja s ponosom in zavestjo, da smo kot posamezniki in kot družba skupaj odgovorni za naš vsakdanjik, za našo prihodnost, za naš ugled in pre­poznavnost v veliki skupnosti slovenskih obcin. Prizadevajmo si za naj­boljše rešitve in za dostojno mesto v oblikovanju prihodnosti s pravimi odlocitvami na izzive nove stvarnosti. Nadaljujmo skupno kroniko, s prilagajanjem in novimi izzivi, kajti cas se vrti z bliskovitimi dnevnimi spremembami, ki jim težko sledimo. So izsek našega casa, ki ga mora-mo izkoristiti z vsemi prednostmi in slabostmi. Vsem želim lepo praznovanje našega praznika. Naj naša Soncna dvora­na tudi nocoj v polnosti zažari in nas združuje v najboljših hotenjih. Že-lim vam zdrave in optimisticne jesenske dneve, vsem mladim pa srecno in uspešno v novem šolskem letu. Vaša županja Izvedena je bila rekonstrukcija dela lokalne ceste Bršlenovica z ure­ditvijo meteornega odvodnjavanja. Pogodbena vrednost del znaša 72.793,13 € z DDV. Izgradnja enostranskega plocnika ob regionalni cesti R2-447, odsek 292 (Trojane–Želodnik) je v izvajanju. Predviden zakljucek del je v za-cetku meseca oktobra 2021. Pred Osnovno šolo Janka Kersnika na Brdu ter Podružnicnima šolama v Krašnji in Blagovici je bila izvedena obnova talnih oznacb. Prav tako je bila v vecjem obsegu obnovljena talna signalizacija na lokalnih ce­stah ter ostalih javnih površinah. V postopku evidencnega narocila je bil izbran izvajalec del SIGNA d.o.o., pogodbena vrednost del znaša 13.420,00 € z DDV. Preureditev stare telovadnice v šolske ucilnice na OŠ Janka Kersnika Brdo napreduje po terminskem planu. Objavljeno je javno narocilo za izbiro dobavitelja notranje opreme (opreme ucilnic, garderob …). Besedilo in foto: oBcinsKa upraVa OBCINSKA UPRAVA, OGLAS ELEKTRICNA VOZILA PEUGEOT Že za 23.990 €* Peugeot je v Sloveniji clan skupine Emil Frey peugeot.si *Primer informativnega izracuna financnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot e-208 (Active 50 KWh) - mesecno odplacevanje; maloprodajna cena z DDV in vkljucenim bonusom (v ceni je obracunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesecne dobe financiranja) je 28.490 EUR (v izracunu ni upoštevana subvencija Eko Sklada , ki je znaša, na dan 28.4., 4.500 EUR); mesecni obrok je 313 EUR pri pologu v višini 30% in rocnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na rocnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obracunan v obrokih; EOM na dan 28.04.2021 znaša 8,48% in se spremeni, ce se spremenijo elementi izracuna; izracun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesecni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 19.943 EUR; skupni znesek za placilo 34.236 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vkljucuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba elektricne energije (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183; izpusti CO2 pri kombinirani vožnji (g/km): 0. Brez izpustov CO2 med vožnjo. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31.8.2021. 102,5 BREZPLACNA DOMACA POLNILNA POSTAJA KASKO ZA 1 € RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si Osrednja prireditev ob prazniku Obcine Lukovica Letošnja osrednja prireditev ob prazniku Obcine Lukovica, ki je bila že 26. po vrsti, odkar je Obcina Lukovica samostojna lokalna skupnost, je potekala 3. septembra 2021, v Soncni dvorani na Brdu pri Lukovici. Letos mineva 169 let, odkar se je 4. septembra na Brdu pri Lukovici rodil pisatelj, pesnik, politik in narodni buditelj Janko Kersnik. Na svoj do­maci kraj je bil zelo navezan. Ljubil je dolino Crnega grabna. Okolje, v katerem je odrašcal, zlasti Brdo z okolico, ga je preželo, zasvojilo, zazna­movalo za vse življenje s svojo barvitostjo, lepoto in toplino. Zato sko­rajda ni njegovega leposlovnega dela, v katerem ne bi bilo vsaj pridiha naravnih lepot ter bolj ali manj še danes prepoznavnih opisov okolja, kjer je živel in delal. Zato je bilo kar samoumevno, da je novonastala Obcina Lukovica pred 26 leti 4. september, rojstni dan Janka Kersnika, izbrala za svoj praznik. Pred prireditvijo so županja mag. Olga Vrankar, podžupan Vincenc Dra-gar in predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter obcin-ska priznanja Bogdan Capuder položili venec ter prižgali sveco na grobu Janka Kersnika, ki je pokopan na pokopališcu na Brdu pri Lukovici. Po polaganju venca na grob Janka Kersnika se je v Soncni dvorani Lukovica odvila osrednja obcinska prireditev, ki jo je z izbranimi orisi življenja in dela pisatelja vodila Helena Urbanija. Za praznicno razpolo­ženje je že pred pricetkom prireditve poskrbela Godba Lukovica, nepo­grešljiva stalnica kulturnega dogajanja v Obcini Lukovica. Slovenski himni, tokrat v izvedbi Godbe Lukovica, je sledil slavnostni govor županje Obcine Lukovica mag. Olge Vrankar. V svojem govoru je podala nekaj podatkov o delovanju obcine, o investicijah ter tudi o ko­ronavirusu, ki nam že vec kot leto in pol kroji življenje. »Naj nas praznik navdihuje in prežarja s ponosom in zavestjo, da smo kot posamezniki in kot družba skupaj odgovorni za naš vsakdanjik, za našo prihodnost, za naš ugled in prepoznavnost v veliki skupnosti slovenskih obcin. Pri­zadevajmo si za najboljše rešitve in za dostojno mesto v oblikovanju prihodnosti s pravimi odlocitvami na izzive nove stvarnosti. Nadaljuj-mo skupno kroniko, s prilagajanjem in novimi izzivi, kajti cas se vrti z bliskovitimi dnevnimi spremembami, ki jim težko sledimo. So izsek na­šega casa, ki ga moramo izkoristiti z vsemi prednostmi in slabostmi,« je med drugim v svojem govoru dejala županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar. Po dveh letih je Obcinski svet Obcine Lukovica ob obcinskem prazni­ku ponovno podelil najvišja obcinska priznanja. Priznanja Obcine Lu-kovica se podeljujejo za dosežke, ki so prispevali k boljšemu življenju obcanov in imajo pomen za razvoj in ugled obcine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravo­varstvenem podrocju in na drugih podrocjih. Najvišje priznanje Obcine Lukovica – naziv castni obcan je prejela Vera Beguš, plakete Obcine Lukovica pa so prejeli: Vladimir Andrejka, Špela in Matevž Kink, Drago Markuš, Bojan Gasior, Športno društvo Krašnja. Vera Beguš Obcina Lukovica podeljuje naziv castna obcanka Obcine Lukovica VERI BEGUŠ za izjemen prispevek na podrocju kulturnega in druž­benega življenja in dela v Obcini Lukovica. Vera Beguš je oseba in osebnost, ki s srcem in dušo živi za kulturo. Z delom, ki ga je že opravila do sedaj, pušca sled v prostoru in ljudeh Obcine Lukovica. Rodni Krašnji je ostala zvesta vse življenje. Po koncani osnovni šoli je opravila šolanje na uciteljišcu in na pedagoški akademiji. Svojo poklicno pot je zacela kot uciteljica razre­dnega pouka na Osnovni šoli v Šentgotardu, jo nato nada­ljevala na OŠ Janka Kersnika na Brdu in potem na podružnicni šoli v Krašnji, kjer je ostala vse do upokojitve. Že med šola­njem na uciteljišcu je sodelo­vala na literarnih krožkih in v lutkovni skupini, s cimer se je zacelo njeno udejstvovanje na kulturnem podrocju, kateremu je ostala zvesta do danes. Ko je bilo konec leta 1954 v Krašnji ustanovljeno Kulturno prosve­tno društvo Krašnja, ki se je ka­sneje preimenovalo v KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, je bilo samoumevno, da je Vera Beguš postala njegova clanica. Razen ne­kaj zacetnih let je bila vseskozi predsednica društva. To funkcijo opra­vlja še danes. Njeno delo v šolstvu in kulturi se je vseskozi prepletalo. Od leta 1976 do leta 1978 je bila clanica gradbenega odbora za izgradnjo nove šole v Krašnji. Tudi in predvsem po njeni zaslugi je šola dobila podobo pro-stora, kjer so se srecevali otroci, starši, krajani in društva. Šola je postala središce kulturnega dogajanja v Krašnji. Z ucenci PŠ Krašnja je izvedla odmevni projekt »Vodna ucna pot v Krašnji«. Svoje veselje in entuzi­azem za delo na kulturnem podrocju je Vera Beguš prenesla tako na ucence kot tudi na clane kulturnega društva. Rezultat tega so številne prireditve, proslave, likovne razstave, literarni veceri, knjige, lutkovne predstave, gledališke predstave, predstave na prostem. Vera Beguš je glavna gonilna sila kulturno-umetniškega ustvarjanja v Krašnji, ki se mu od upokojitve posveca še bolj kot prej. Sadovi njenega dela so vidni pri vseh aktivnostih, ki jih izvaja društvo. Zaradi izredno velikega obse­ga je težko našteti vsa njena dela, pa naj bodo to literarna, dramska, gledališka ali založniška. V knjigah, ki jih je uredila in izdala, raziskuje zgodovino in etnologijo kraja ter ljudi preteklega obdobja Krašnje in okolice. Vera Beguš je s svojo požrtvovalnostjo, entuziazmom, števil­nimi urami prostovoljnega dela v in izven kulturnega društva bistveno pripomogla k razvoju kulturnega življenja in dela v Obcini Lukovica in tudi širše. S svojim delom je poskrbela, da je kulturna dejavnost v Krašnji postala tradicija, ki združuje in povezuje vse generacije. Njeno delo na podrocju kulture za Obcino Lukovica pomeni veliko dodano vrednost, saj gre za trajne dosežke in osebni pecat, ki ostaja naslednjim generacijam. Gospa Vera Beguš se prireditve žal ni mogla udeležiti, zato je priznanje prevzela hcerka Mojca Beguš Tic. Vladimir Andrejka Obcina Lukovica podeljuje plaketo Obcine Lukovica VLADIMIRJU ANDREJKI za dolgoletno prizadevno delo na športnem podrocju ter njegov prispevek k razvoju športa v Obcini Lukovica. Vladimir Andrejka je že vec kot 45 let vpet v športno in rekre­ativno dogajanje v Obcini Lu-kovica. Leta 1976 je kot clan AMD Lukovica zacel nastopati na dirkah za državno in repu­bliško prvenstvo v motokrosu. V sezoni 1979 je osvojil naslov prvaka v takratni Jugoslaviji v kategoriji motorjev do 250 ccm – druga liga. Barve društva je uspešno zastopal še nasle­dnjih 6 let. Kot športni funkci­onar je aktivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi številnih prireditev v izvedbi društva. V letu 1995 je bil imenovan na mesto tajnika društva in to nalogo uspešno opravlja še danes. Vladimir Andrejka je go-nilna sila društva, pobudnik in glavni organizator številnih ak­ tivnosti, kot so: organizacija dirk za državno prvenstvo v panogah Trial in Cestno hitrostni motociklizem, mednarodne dirke starodobnikov za pokal Alpe Adria. Svoj prosti cas namenja tudi razlicnim društvenim aktivnostim na podrocju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Je nepogrešljiv akter pri varovanju cestnih prehodov ob zacetku šolskega leta. AMD društvo že vrsto let prav po zaslugi Vladimirja Andrejke opra­vlja pomembno vlogo v društvenem življenju Obcine Lukovica in njeni prepoznavnosti v državi. Špela in Matevž Kink Obcina Lukovica podeljuje plaketo Obcine Lukovica ŠPELI KINK in MATEVŽU KINKU za prizadevno delo na podrocju kulturnega in družbenega življenja in dela v Obcini Lukovica. Zakonca Kink, zborovodji MePZ (mešanega pevskega zbora) Šentviški zvon, s svojim vidnim, požrtvovalnim in predanim delom, z izrednim posluhom za potrebe in možnosti podeželja že vrsto let oblikujeta in usmerjata kulturni utrip naše obcine. Že šesto leto uspešno nadgraju­jeta delo umetniških vodij zbora, ki deluje že tri desetletja. Špela, dipl. medicinska sestra, dela v zdravstvu, svoj prosti cas pa v veliki meri posveca kulturi in glasbi. Matevž, univ. dipl. zgodovinar in akademski glasbeni pevec, pa je zavezan glasbi tako poklicno kot tudi v zasebnem življenju. Kot solist v Zboru slovenske filharmonije je znan tudi širše v republiškem merilu. Vse od leta 2000, ko je postal obcan Obcine Luko­vica, je nepogrešljiv pri vseh kulturnih dogodkih. Zakonca Kink sta od leta 2003 do leta 2015 vodila cerkveni pevski zbor pri cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici, od leta 2015 pa združeni župnijski zbor Brdo, kjer Špela kot organistka daje temeljni pecat številnim aktivnostim v doma-ci župniji. Oba zakonca sta clana Župnijskega pastoralnega sveta. Sta organizatorja številnih kulturnih dogodkov, koncertov in predavanj. Sta uspešna povezovalca razlicnih skupin, pevskih zborov ter društev pri odmevnih skupnih projektih, sta pobudnika sv. maše za domovi-no in kresovanja ob prazniku dneva državnosti. Njuno delo je vseskozi prepleteno, saj se medsebojno uspešno dopolnjujeta. Oba sta vpeta v krajevne družbene in kulturne dogodke. Sta ustanovna clana leta 2011 ustanovljenega Turisticnega društva Sv. Vid, od leta 2017 pa tudi clana njegovega upravnega odbora. Matevž Kink je osem let opravljal funkcijo clana obcinskega sveta. Kot predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter obcinska priznanja je organiziral obcinske proslave in druge odmevne prireditve. Zakonca Kink kot odgovorna starša štirih otrok sooblikujeta tudi družbeno podobo OŠ Janka Kersni­ka Brdo. Kot clana sveta šole in sveta staršev vec mandatov prispevata k odlicni podobi naše šole. Mešanemu pevskemu zboru Šentviški zvon sta predana z vsem srcem, nista le zborovodji, sta tudi njegova gonilna sila, ki vlece vse niti uspešnega muziciranja. Ohranjata nepretrgano nit zborovskega petja in z njim identiteto in kulturni obraz ljudi v dolini Crnega grabna. Drago Markuš Obcina Lukovica podelju­je plaketo Obcine Lukovica DRAGU MARKUŠU za 50 let duhovništva in za njegov pri­spevek k civilizacijskemu in duhovnemu napredku obca­nov Obcine Lukovica. Drago Markuš se je rodil leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, v kmecki družini v Hribih nad Trojanami. Otroška leta je preživljal v domaci župniji Šentgotard. Kot bister otrok, ucenec šole v Šentgotardu, je kmalu zaslišal Božji klic, ki ga je vodil v šolanje teologije. Za du­hovnika je bil posvecen na novi maši, 4. julija 1971. Pota gospo­dova so ga vodila po razlicnih župnijah, kjer je služboval naj-prej kot kaplan, nato duhovni upravitelj in veroucitelj. Zelo rad je po­uceval verouk, njegova strast pa je bila tudi glasba, lepa peta beseda. S svojim dolgoletnim službovanjem po razlicnih župnijah je bil zgled predanega in zvestega duhovnika, vedno zazrtega v prihodnost v do-brobit ljudstva. Drago Markuš ni samo duhovnik in župnik, ampak tudi clovek, ki se je razdajal za ljudstvo in prostor, kjerkoli je deloval. Drago Markuš je duhovnik, ki trenutno vodi kar tri župnije, to so Blagovica, Šentožbolt in Šentgotard. Vsako nedeljo daruje po tri maše, bogoslužja pa obogati s svojim mocnim glasom. Še vedno poucuje verouk, otroke in mlade pripravlja na prejem svetih zakramentov ter jih tudi podeljuje. Aktivno sodeluje s clani župnijskih pastoralnih svetov in krajevnih or-ganizacij v Blagovici, Šentožboltu in Šentgotardu. V mesecu juliju je v vseh treh župnijah slovesno obeležil zlato mašo. Bojan Gasior Obcina Lukovica podeljuje plaketo Obcine Lukovica BOJANU GA­SIORJU za dolgoletno in prizadevno vodenje Gostinskega podje­tja Trojane ter nesebicno pomoc organizacijam na obmocju Obci­ne Lukovica. Bojan Gasior se je rodil v kna­povski družini v Kandršah, v sosednji Obcini Zagorje. Ce­prav že vrsto let živi v Dobu pri Domžalah, je njegovo življenje vpeto v naše kraje, saj se je že leta 1978 zaposlil v Gostinskem podjetju Trojane oz. takrat bolj znani Gostilni Konšek. Že po treh letih dela je postal direk-tor gostišca. Veliko je naredil za njegovo prepoznavnost. Je uspešen zaposlovalec lokalne­ga prebivalstva. Družbeno ozavešcen rad po­maga društvom, posamezni­kom in prisluhne posameznim pobudam v lokalnem okolju. Bojan Gasior velik del življenja preživi na delovnem mestu, med zaposlenimi in gosti, ki se vedno znova radi vracajo na Trojane. Zelo veliko je pripo­ mogel k razpoznavnosti trojanskega krofa tako doma kot v tujini. Le malokatero gostišce v Sloveniji se lahko ponaša s takšnim obiskom kot GP Trojane, kar gre pripisati vrhunskemu vodenju podjetja – gostišca s tradicijo, ki ima castitljivo letnico 1849. Bojan Gasior s svojo nesebicno pripravljenostjo pomagati cloveku, po­samezniku ali društvu vedno priskoci na pomoc. Pomaga društvom iz celotne Obcine Lukovica, še posebej pa društvom iz obmocja KS Troja­ne. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trojane nudi tako materialno kot tudi financno pomoc. Za potrebe prireditve miklavževanja odstopi prostor, prispeva sredstva za obdarovanje starejših krajanov. Kot dona-tor sodeluje tudi z Lovsko družino Trojane in Športnim društvom Tro­jane. Prispeva za infrastrukturo na obmocju Trojan; znatno donacijo je prispeval k izgradnji športnega igrišca na Trojanah. Športno društvo Krašnja Obcina Lukovica podeljuje plaketo Obcine Lukovica ŠPORTNEMU DRUŠTVU KRAŠNJA za 50-letnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju športa v Obcini Lukovica. Zacetek organiziranih športno-rekreativnih aktivnosti v Krašnji je bila ustanovitev NK Napredek leta 1971. Klub je deloval do leta 1980, ko je bil preimenovan v Športno društvo Krašnja. Kmalu se je izkazalo, da je bila ustanovitev društva dobra zamisel, saj so zacetne aktivnosti dru­štva postale priložnost za povezovanje krajanov na športno-rekreativ­nem podrocju. Društvo je tesno sodelovalo s podružnicno šolo. Ljubiteljske volje za delo prizadevnim clanom društva ni manjkalo. Izleti in pohodništvo, igranje malega nogometa in namiznega tenisa so bile dolgo casa najbolj priljubljene in pre­poznavne aktivnosti. Clanstvo v društvu se je iz leta v leto vecalo, razvejana dru­štvena dejavnost je privabljala tudi ljudi iz širše okolice. Iz leta v leto so Krašnjani postajali uspešnejši in tudi kadrovsko in strokovno bolj podkovani, pa tudi organizacijsko vedno bolj korajžni, kar jim je omogocilo nadaljevati z delom in uvajati številne nove programe. Leta 1987 so zaceli s prire­ditvijo »Pohod po nagelj na Limbarsko goro«, sledili so zacetki še dveh velikih priredi­tev: pohoda za krof, kasneje še Krofkovega teka in Šraufovega spominskega pohoda. Dru-štvo je izvajalo tudi številne druge aktivnosti, s katerimi je nenehno uresnicevalo primarno željo po množicnem druženju krajanov vseh generacij: igre brez meja, ori­entacijski pohodi, plesni tecaji, predavanja na teme vrhunskega alpi­nizma, šahovski turnirji, metanje varpe, kopalni avtobus … Društvo tesno sodeluje s KS Krašnja in vsemi društvi in organizacijami v vasi, z Župnijo Krašnja, Obcino Lukovica, na državni ravni pa tudi s Športno unijo Slovenije. Vsekakor je društvo doseglo osnovni namen delova­nja s povezovanjem ljudi na zdrav in prijateljski nacin. Pomembno vlogo pri delovanju Športnega društva Krašnja ima njegov dolgoletni clan in predsednik Marjan Štrukelj. Lanskoletna situacija v zvezi z boleznijo Covid-19 je preprecila podeli­tev županjinega priznanja za naj prostovoljca leta 2019/2020. Tako je bilo priznanje županje za naj prostovoljca leta 2019/2020 podeljeno na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku 2021. Naj prostovoljec leta 2019/2020 je postal Lenart Gercar. Lenart Gercar Lenart Gercar je prostovoljec, ki rad pomaga in ne zna reci ne. Aktiven je na razlicnih po­drocjih in njegov slogan »nikoli ni tako težko, da ne bi moglo biti še težje« mu zagotovo po­maga pri ohranjanju dobrega razpoloženja in prispevanju k dobremu v skupnosti. Po poklicu je lesarski tehnik in je zaposlen v domacem pod-jetju, mizarstvu Gercar. Lansko leto je opravil preko 400 ur pro-stovoljnega dela v naši obcini. Sodeloval je pri izvedbi Orato­rija, ki je v zadnjih letih prerasel v odmevno tedensko dogaja­nje, ki se ga udeleži preko 100 otrok. Je nepogrešljiv clen župnijske skupnosti na Brdu, organizira postavlja­nje jaslic, izvedbo miklavževanja, sodeluje pri srecanju starostnikov. Je tudi aktiven clan Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje in Mo-škega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. V prostem casu je njegova prijateljica harmonika, s katero razveseljuje ljudi dobrega srca dalec naokoli. Uradnemu delu prireditve je sledil družabni vecer, obarvan s sloven-sko glasbo. Tokrat je bila v gosteh znana slovenska pevka Manca Špik s svojim bendom, ki je predstavila svoje melodije za dušo in srce. Nasto­pu Mance Špik se je pridružila še Skupina Gadi, moška trio zasedba iz okolice Ljubljane, ki je popestrila glasbeni program z narodnozabavno glasbo in poskrbela za praznicno vzdušje v dvorani. Besedilo: oBcinsKa upraVa, foto: roK Majhenic, doMžalec.si Castna konzulka ZDA za Slovenijo ima pradedka pri Anžicu iz Rafolc Intervju ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije in prevzemu vodenja sveta EU s castno konzulko za Slovenijo go. Barbaro Koval Nelson. Prosim za kratko predstavitev. Sem novinarka in medijska delavka, ki živi v Kansas Cityju na srednjem zahodu ZDA. Odrašcala sem v Pittsburghu v Pensilvaniji v veliki, tesno povezani družini s slovenskimi in slovaškimi koreninami. Obiskovala sem državno univerzo v Pennsylvaniji in poleti sem bila stevardesa na mednarodnih letih v vecino evropskih prestolnic. Po koncanem študiju sem se pridružila newyorški založbi McGraw Hill Publishing kot novinarka in pisateljica, kjer sem vec let delovala v Pittsburghu, Londonu, Dallasu in Kansas Cityju. Pisala sem kolumno za londonsko borzo kovin (London Metals Exchange). Izvoljena sem bila za clana Londonskega združenja za tisk v tujini (London Foreign Press Asso­ciation). Porocila sem se z Billom Nelsonom in rodila tri sinove, zdaj imam šest vnukov. Dolga leta sem vodila radijski program, v katerem sem intervjuvala vodje lokalnih podjetij in delala kot samostojna pi-sateljica. Aktivna sem bila v številnih prostovoljnih dejavnostih in po­stala prva ženska predsednica javne televizije KCPT v Kansas Cityju. Delala sem v komisiji za šport mesta Kansas City, v pisarni za kongre­sno dejavnost, bila sem clanica upravnega odbora gledališca Starli­ght Theatre ter vodila odbor otroškega centra za slabovidne. Od leta 2009 sem izvoljena v mestni svet City of Mission Hills in sem clanica razlicnih vladnih odborov. Slovenijo že nekaj let zastopam kot castna konzulka na srednjem zahodu ZDA. Pridobila sem tudi precej nagrad, med drugim castni doktorat s kolidža St. Mary, nagrado za ugledno državno službo univerze Baker, medaljo William Jewell College Yates, nagrado Gillis Center Spirit, nagrado Kreamer za delo v skupnosti, na­grado Ingramove revije Women of Character Selection in v letu 2019 sem prejela priznanje Univerze v Kansasu za uspeh programa vode­nja poslovnih šol »Študij za tujce v Sloveniji«. Zasedali ste pomembne položaje v ameriški vladni upravi. Kdaj in katere naloge ste opravljali? Že v casu zgodnjega šolanja sem bila izvoljena za razlicne funkcije. Moje glavno podrocje študija je bilo vlada in pred-zakonodajni po­stopki. Po koncanem študiju sem bila med vec kot 3 tisoc kandidati izbrana kot ena izmed 30 najboljših študentk. Z možem Billom sva organizirala kampanje v Kansasu za guvernerja Billa Gravesa in Kat­hleen Seblius ter lokalno za župana Carola Marinovicha in kongre­snika Dennisa Moora. V Missouriju sva pomagala pri kampanjah za senatorko Claire McCaskill, Boba Holdena, Jaya Nixona in Mela Car-nahana. Imenovana sem bila v delovno skupino guvernerja zvezne države Kansas za boj proti lakoti otrok in v županov odbor za mestne železnice. Aktivno sem delala za oživitev centra mesta Kansas City in gradnjo nove arene v središcu mesta. Kakšna je osnovna razlika v politicnih sistemih v Sloveniji in ZDA? Združene države so kombinacija številnih ljudstev in religij, ki so od leta 1776 povezane z Deklaracijo o neodvisnosti, ki pravi, da so vsi ustvarjeni ljudje enaki. Ko so ZDA porazile Britance, so ameriške koloni­je napisale svojo ustavo, ki opisuje obliko vlade s tremi razlicnimi deli: izvoljeno predsedniško vejo, zakonodajno vejo z dvema senatoma, imenovano predstavniški dom in senat ter vrhovno sodišce, ki je bilo ustanovljeno za odlocanje o nesoglasjih, ki jih v sistemu nižja sodišca niso rešila. Ta sistem obvladovanja in ravnovesja vseh enot, ki imajo vso moc, je dobro deloval skozi stoletja. Skoraj vsi Americani so v Ameriko prišli zaradi boljšega življenja. Priselilo se je zelo malo plemstva ali bo­gatih. Združenim državam nikoli ni vladal nihce drug, medtem ko so Sloveniji vecino njene zgodovine vladali tuji narodi. Bistvenega pomena so tudi razlike v velikosti, raznolikosti in bogastvu teh dveh držav. Slovenija ima veliko politicnih strank, zato so njeni ljudje, ne glede na to, kako majhen je del volivcev, lahko zastopani. V ZDA se to ne dogaja. Pri samo dveh politicnih strankah imajo velika vprašanja prednost pred majhnimi. Veliko pa je prepušceno odlocanju vlad zveznih držav. Države so izredno mocne in imajo pogosto gospodarstva in pre­bivalstvo vecje od mnogih zunanjih držav. Americani svojo svobodo je­mljejo kot samoumevno in mnogi še vedno ne volijo. Volitve so v torek in ljudje ne odidejo z dela. To je držalo višji razred na oblasti vec kot stoletje. Šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja je delavski razred uporabil moc, ki jim jo je dal glas na volitvah. Slovenci ste izkusili prevlado drugih naro­dov, katastrofe prve in druge svetovne vojne ter komunizem. Francoski filozof Alexis de Tocqueville je sredi 1800 o ZDA dejal: "Americani nimajo filozofije in se ne trudijo izobraževati, mar jim je le njihovo materialno bogastvo". To opažamo tudi zdaj. Odgovornost za ohranjanje miru in bla­ginje ter še vedno sprejemanje priseljencev je velik problem, ki si ga ZDA delijo z vsemi razvitimi državami, vkljucno s Slovenijo. To bo pomemben del naše politike v obeh državah. Kako ste spremljali dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, zlasti neod­visno pot Slovenije? Zaradi svoje slovenske dedišcine sem bila seznanjena, da je v nekdanji Jugoslaviji veliko narodnosti in da bo po maršalu Titu enotnost Balkana izginila. Nisem pa mogla predvideti, kako hitro se bo to zgodilo. Ameri-cani so se v tistem casu veliko bolj zavedali združitve Nemcije in unice­nja berlinskega zidu ter seveda grozodejstev, ki so jih zagrešili v Jugo­slaviji. Zlo, ki ga naredijo vojaki, vedno dobi vec publicitete kot dobro. Kaj menite o 30. obletnici samostojnosti v Sloveniji? Trideset let je cudovit mejnik za Slovenijo. Obcudujem velik napredek, ki je bil dosežen v tem casu. Slovenci ste dobro izobraženi in ste pokazali svojo sposobnost prehitevanja ekonomskih valov demokraticnega kapi­talizma. Z vsako novo generacijo spomini na preteklost zbledijo in otroci se zdaj poznajo le kot Slovenci, ki imajo nadzor nad svojo usodo. Starejši Slovenci veste, kako krhka je lahko ta svoboda. Zaupanje v prihodnost je pomembno in Slovenci morate biti ponosni na svoj dosežek. Kako bi ZDA lahko pomagale Sloveniji? Iskreno, ZDA se trenutno veliko ukvarjajo s svojo notranjo politiko. Štiri leta nesposobnega in nepoštenega predsednika je bila skoraj katastro-fa. Upajmo, da bo Slovenija dobila naložbe ameriških podjetij in po­vecanje deleža ameriških turistov. Pred kratkim sem prebrala zapis o državah z najmanjšo obalo, med katerimi je tudi Slovenija. Clanek je navduševal o lepotah Pirana, Portoroža in Kopra, govoril je o srednje­veških cerkvah, cudovitih plažah in dobri hrani. Ko bo pandemija pod nadzorom, menim, da bodo zaradi slovesa in lepote postala še bolj za­želena mesta za obisk. Vaši predniki prihajajo iz Slovenije. Povejte nam vec o tem. Moji stari starši po mamini strani, Roza Cevec (iz Vasenega pri Snoviku) in Andrej Bitenc (Anžicev iz Rafolc) so leta 1912 zapustili Slovenijo in se naselili v zelo slovenskem delu Pittsburga v Pensilvaniji. Takrat so bile cerkve, casopisi in zavarovalnice, ki so služile slovenski skupnosti v slovenskem jeziku. Življenje ni bilo lahko. Moja babica je v pande­miji leta 1918 izgubila otroka. Na koncu je imela družina šest hcera in enega sina. Moj dedek je delal v rudnikih zunaj Pittsburgha. Pri delu ni užival, saj je prišel iz kmecke družine. Ko je moja babica pri 40 letih umrla, ni mogel vzdrževati družine, zato so jo razpršili k sorodnikom in v rejništvo. Moja mama je bila odlocena, da bo spet združila svojo dru­žino. Ko sem odrašcala, sem poleg naše družine, štirih deklet in fanta, živela z dvema tetama in stricem. Mislim, da so velike družine cudovite. Moja mama je bila moc družine. Vse njene sestre so se porocile in imele uspešne družine. Bili smo si zelo blizu, mnoge od 22 sestricen so meni­le, da je moja mama njihova babica. Nikoli ni pozabila na rojstni dan ali obletnico in je bila vedno pripravljena svetovati. Cerkev, narodna slo­venska hrana in tradicija ter glasba, polka in valcek, so bili del mojega domacega življenja. Zdelo se mi je idealno. Moj oce je delal v jeklarni v Pittsburghu, tako kot njegov oce pred njim. Imeli smo sreco, da smo se dobro izobrazili in smo vsi hodili na fakulteto. Izobraževanje je bilo konec 20. stoletja kljuc do uspeha v Ameriki. Kako se pridružujete slovenskim združenjem v Ameriki? Moja mama je imela zavarovalne police za vsakega izmed nas s SNPJ, nacionalnim programom zavarovanja, ki je bil edina varnostna mreža za družine priseljencev. Imeli so in še imajo cudovite piknike in zabave s polkami. Mislim, da se ti dogodki še vedno odvijajo v mestih, kot sta Pittsburgh in Cleveland z veliko slovenske populacije. Poslušali smo tudi slovenske oddaje na radiu. Kaj pa mlada generacija potomcev Slovencev v Ameriki? Združene države Amerike z razlogom imenujejo talilni lonec. Moji otroci imajo zelo mešano ozadje, ki poleg slovaškega in slovenskega vkljucuje še škotsko, angleško in portugalsko poreklo. Pocutijo se ameriško, ljubi­jo pa slovenske tradicije, vkljucno s potico, jabolcnim zavitkom, polko in velikonocnim zajtrkom. Vkljucevanje mlajših družin v razlicna združenja Slovencev v tujini je in bo še vedno težko. Ko so družine napredovale, so postale bolj "ameriške" brez potrebe po jeziku ali družbah "stare" države. Potovanja v Slovenijo bodo pomagala obnoviti te vezi. Kako praznujete 30. obletnico neodvisnosti Slovenije v Ameriki? S slovensko zastavo in slovensko glasbo. Kaj si v prihodnje želite za svojce in vse Slovence? Želim, da so moji sorodniki na varnem in živijo v miru in blaginji. So prijazni in cudoviti ljudje. Ko bom lahko, bi rada, da bi moji otroci in vnuki obiskali Slovenijo in se sami prepricali, od kod so prišli njihovi predniki. Pod klopjo na družinski kmetiji v Rafolcah je cudovita stara škatla, popisana z datumom 1800. Ta škatla me vedno spominja, da so clani moje družine že dolgo živeli na tej zemlji. To je dedišcina, zaradi katere sem zelo ponosna in ponižna. Najlepša hvala za odgovore, veliko uspeha in da se še veckrat vidimo v Sloveniji. Besedilo: ViKtor jeMec, foto: oseBni arhiV BarBare KoVal nelson 90 let Ivane Pestotnik! V soboto, 21. avgusta, je dopolnila castitljivih 90 let Ivana Pesto-tnik iz Zlatenka pri Blagovici. V nedeljo se je rojstnega dne veselila v krogu svojih sorodnikov, ne­kaj dni kasneje pa so jo z obiskom razveselile županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar s šopkom rož in predstavnice odbora Rdecega križa Blagovica, ki so ji podarile »košarico zdravja«. Ob cestitkah in darilih je bila opazna ganjenost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom pocastile njen visoki življenjski jubilej. Za bogato oblo­ženo mizo, za katero je poskrbel necak Franc z ženo Ivanko, smo slišali marsikaj zanimivega o njenem pestrem življenju. Pisalo se je leto 1931, ko se je Ivana kot drugi od štirih otrok rodila mami Marjeti in ocetu Alojzu. Odrašcala je na kmetiji in že od otroštva je bila vajena trdega dela, skromnosti ter poštenosti, kar jo je spremljalo na poti skozi vse življenje. Osnovno šolo je obiskovala v Blagovici, njeno mladost pa je zaznamovalo vojno obdobje. Ob prijetnem pogovoru so Ivani prihajali na dan spomini na preteklost, ko je bila še mlada in pri moceh. V Študi je deset let v družini Banko cuvala otroke, potem pa se je zaposlila v nekdanji tovarni cevljev Mojca v Lukovici in se pri 60 letih upokojila. Skrbela je za bolnega oceta vse do njegove smrti, nato pa je sestri Francki pomagala skrbeti za nepokre­tno teto. Po tetini smrti je zbolela sestra Francka in skrb zanjo je padla na Ivanina ramena. Naša slavljenka se ni nikoli porocila. Svoja materinska custva je razda­jala in izživela v skrbi za druge. Pravi, da ne obžaluje, ker ni nikoli imela svoje družine in še doda: »Okoli sebe imam zlate necake in necakinjo, 110-letnica PGD Trojane Zavedajoc se pomembnosti varovanja pred ognjem, saj so številni po­žari povzrocali veliko škode, so se predniki odlocili in organizirali po­žarno brambo. Ona je dala trdne korenine, iz katerih raste in bo raslo gasilstvo na Trojanah. Leta 1911 so se v takratni Obcini Trojane Šent­gotard odlocili postaviti požarno brambo in naslednje leto za potrebe le-te zgradili lesen hram. Leta 1930 so zaceli zidati gasilski dom in ga naslednje leto že blagoslovili. V tem casu je kot zanimivost dejstvo, da so denarna sredstva pridobili na osnovi oporok umrlih clanov in clanic. V okviru gasilskega društva sta leta 1939 delovala še dramski odsek in citalnica, kar je poživilo utrip v kraju in še bolj povezalo ljudi. Potrebe gasilstva pa so prerasle uporabnost gasilskega doma in tako so se ga­silci in gasilke leta 1965 lotili izgradnje novega na prostoru nekdanje žage, kjer se nahaja še danes. Tako kot vse stavbe je treba vzdrževati tudi gasilski dom in tako je leta 1996 dobil novo fasado z upodobitvijo zavetnika gasilcev na njej. Nato so se leta 2005 lotili obnovitve dvora­ne, ki je postala pomemben del družabne in izobraževalne dejavnosti v kraju. Priprava na praznovanje 110-letnice je stekla v letu 2019 z izgra­dnjo dodatne garaže za novo vozilo, ki jo je kot vse ovirala epidemija. A gasilci in gasilke PGD Trojane se niso dali in so delo koncali, kot je bilo ki lepo poskrbijo zame. Slavka mi pomaga pri osebni negi in poskrbi za red in cistoco v hiši, Franc in Ivanka pa me vozita na preglede k zdrav­niku v Domžale in Ljubljano ter mi pripeljeta vse potrebno iz trgovine.« Zadnja leta Ivani nekoliko nagaja zdravje in kljub tegobam, ki se poja­vljajo z leti, se ne da in je prava borka, polna optimizma. Kljub devetim križem še vsak dan skuha kosilo zase in za necaka Zdravka. Ta jo obišce vsak dan, ji prinese drva in ji s svojo družbo krajša urice. Slavljenki Ivani želimo še enkrat vse najboljše in še na mnoga leta! Besedilo in foto: Malci leVec predvideno. In ko so bili že ravno pri izgradnji nove garaže, so posto­rili še nekaj malenkosti na obstojecem objektu. Ureditev elektricnih in vodovodnih inštalacij in stopnic, zamenjava ostrešja in kritine so le del tega. Pri ostrešju so naredili kot pred 100 leti in les zbrali od vašcanov, ki so radi darovali za gasilce, saj nikoli ne veš, kdaj boš potreboval njihovo pomoc. Obicajno je, da si po velikem in dobro opravljenem delu malce odpociješ, a gasilci in gasilke PGD Trojane ne bodo zaspali na lovorikah, saj se že ozirajo v leto, ki je pred nami in nacrtujejo izgradnjo oziroma dokoncanje spominske sobe, v kateri bo prikazana bogata zgodovina društva in obenem spomin na vse, ki so to zgodovino pisali tako z de­lom kot z dejanji. Tako nekako je predsednik PGD Trojane orisal pot, ki jo je društvo prehodilo v teh 110 letih od prvih korakov do danes na slovesnosti ob 110-letnici PGD Trojane. Slovesnost, ki se je odvijala v so-boto, 4. septembra, pred gasilskim domom na Trojanah, ni bila takšna, kakršna bi bila, ce bi bili drugacni casi, a moramo se držati predpisov, da ne bo še slabše, je še naglasil. Kot rdeca nit se vsa leta obstoja dru­štva vlece odprtost krajanov za pomoc gasilcem in gasilkam in tako se sedaj lahko pohvalijo z novim vozilom GCGP-1 in prizidkom h gasilske-mu domu. Saj je dobro poznan rek: »Najprej štal'ca, pol pa krav'ca« in sedaj imajo oboje. Zbrane so nagovorili še županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, poveljnik GZ Lukovica Gašper Mav in clan upravne­ga odbora GZ Slovenije Franc Bradeško. Poveljnik GZ Lukovica Gašper Mav je zbranim razložil, da sicer po tipizaciji PGD Trojane ne pripada takšno vozilo, vendar je pri planu nabave gasilskih vozil GZ Lukovica prevladoval zdrav razum in pregled razmer, tako da so dobili to vozilo. Ob tem ni mogel mimo zahvale obcini, ki je omogocila nabavo oz. pla-cala levji delež sredstev zanj. Vsi so se strinjali, da vozilo GCGP1, ki ga prevzemajo, ne bo služilo samo za požare, ampak še za veliko vec. Želja vseh je bila, naj bo cim manj intervencij, ce pa že, naj se vsi srecno vr­nejo nazaj v gasilski dom. Kljuce novega vozila je od županje mag. Olge Vrankar sprejel poveljnik Ivo Mikša, ta pa jih je predal vozniku Primožu Smerkolju. Ob prisotnosti številnih domacih gasilcev in gasilk ter pod-mladka in clanov ter clanic drugih gasilskih društev in praporšcakov je vozilo in prostore blagoslovil župnik Drago Markuš. Poleg gasilcev in gasilk sosednjih društev so se slovesnosti udeležili še podžupan Vin-cencij Dragar, poveljnik CZ Lukovice Milan Dernulovec, predsednik KS Trojane Borut Smerkolj ter mnogi drugi. Preden so si vsi prisotni lahko ogledali nove pridobitve PGD Trojane, je besedo prevzela Petra Do-beršek, kajti predsednik je poleg besed zahvale vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da ima društvo novo vozilo in prizidek k gasilskemu domu, podelil tudi zahvalo. Nato so si zbrani ogledali nove prostore, obno­vljene stare prostore gasilskega doma in vozilo z opremo in bili deležni številnih podatkov o zmogljivosti in karakteristikah novega vozila. Besedilo in foto: drago juteršeK Grof in grofica vabita v Preddvor Prav je, da smo ponosni na ljudi, ki prihajajo iz naših krajev in uspešno delujejo tudi izven naše obcine. Zato smo v Rokovnjacu že pisali o Florijanu Sušniku in Tanji Šubelj, ki ju širna Slovenija pozna kot Grofa in Grofico. Nekdanjo gostilno Rus v Šentvidu sta spremenila v Dvorec Rus z luksuznimi suitami, propadajoci dvorec Štatenberg v Makolah v priljubljeno lokacijo za turisticni obisk ali praznovanje po­roke, letos pa sta skupaj s svojo ekipo prijateljev in ostalih prostovoljcev v življenje obudila še grad Dvor v Preddvoru. In ta že dobra dva meseca vabi na obisk, prav tako kot je velicastno uradno odprtje dvorca privabilo številne pomembne goste in nakljucne obiskovalce. Beneška soba in stara lekarna v ozadju. Tako so na otvoritvi 10. julija vse zbrane nagovorili župan Preddvora Rok Roblek, poslanec v Evropskem parlamentu dr. Milan Brglez, sve­tovalka predsednika Republike Slovenije in nekdanja varuhinja clove­kovih pravic Vlasta Nussdorfer, Irena Vesel iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije in Ernesta Koprivc, direktorica Zavoda za turizem Preddvor. V tesnem sodelovanju s slednjima dvema organizacijama sta Grof in Grofica tudi zacela obnovo prej zelo dotra­jane stavbe v središcu Preddvora. In po šestih mesecih vztrajnega dela, ko smo ju tudi nekateri Lukovcani obiskali na otvoritvi, nekateri pa so že pred tem pridno pomagali pri obnovi, lahko iz prve roke povem, da imajo kaj pokazati! Da je dvorec, v katerem sta trenutno obnovljena in opremljena pritlicje in del prvega nadstropja (preostali dve nadstropji prideta za obnovo na vrsto zelo kmalu), res vreden obiska, brez dvomov potrdimo vsi, ki smo si ga že ogledali. Ce ste zamudili samo otvoritev, ste sicer zamudili tudi zanimiv kulturni program, ki ga je z izbrano besedo in v opravi Jo-sipine Turnograjske odlicno povezovala igralka in pevka Lara Jankovic. Ta se je do grašcine pripeljala kar v cudoviti beli kociji (mimogrede, to lahko tudi najamete za poroke, razlicna slavja ali le romanticno vožnjo z izbrancem), spremljal jo je zvok citer, katerih strune je ubirala Franc-ka Šavs. S slovensko himno je program uradno zacela gimnazijka Tina Nunar, glasbeni del pa so nadaljevali pojoce sestrice Arh, violinistka Inga Ulokina, priznana pevka Regina, kantavtor Janez Ogris in plesalca Slavica Štrukelj Kokoravec in Vojko Kokoravec, pa tudi pevski zborcek Grofa in Grofice iz Lukovice. Tanja in Cveto sta na prireditvi simbolic­no prejela kljuc dvorca, nato pa vse prisotne povabila na voden ogled skrbno obnovljenih in cudovito opremljenih soban. Po njih so se spre­hajale grofice v razkošnih oblekah, v vinski kleti ste si lahko zapecatili svojo steklenico grajskega vina, v grajski tiskarni Janeza Rozmana, ki ga mnogi poznate iz stare tiskarne na blejskem gradu, pa natisnili spomin­sko podobo dvorca. Mnoge so navdušile tudi »trgovina po starem«, ki marsikoga popelje v cas otroštva, stara lekarna in carovnicin koticek. Prav nic manj obcudovanja vredna nista grajski park in vrt, ki je že dobil ime Vrt prijateljstva, saj je v njem grajska vrtnarka Vera Borlak s pomoc­niki zasadila na desetine vrtnic, ki so jih donirali prijatelji grofovskega para. Na dan otvoritve je v parku potekala tudi grajska tržnica z izdelki rokodelcev, portrete je risal grajski slikar Franci Gucek – Guci, obisko­valce pa so navduševali clani razlicnih društev ljubiteljev zgodovine, ki so s svojimi opravami in tabori poskrbeli za spoznavanje minulih obdo­bij: Šaleška in Ojstriška gospoda, Društvo Baron, Janez Kamniški in KUD Klati Vitez. Pripravili so plesne delavnice, pri njih ste se lahko preizkusili Voditeljica Lara Jankovic izroca kljuc dvorca Grofu in Grofici. v streljanju z lokom in kovanju denarja. Clana viteškega reda templjar­jev OSMTH sta navdušenim obiskovalcem predstavila življenje vitezov templjarjev in njihov nacin bojevanja ter srednjeveško orožje. Nastopajoci na odprtju se bodo prav gotovo še vrnili na katero od prireditev, poimenovanih Grajski dan, ki se bodo obcasno odvijale na gradu Dvor (ne spreglejte objav na spletu in družabnih omrežjih!), vsekakor pa ste k obisku dvorca vabljeni tudi sicer, velik del opisanega lahko obcudujete kadarkoli, seveda pa je zelo priporocljiva najava oz. dogovor. Grof in Grofica vas bosta vesela! Besedilo: andreja coKl, foto: ZaVod Za turiZeM preddVor Moto dirke za VELIKO NAGRADO LUKOVICE 2021 Clani AMD Lukovica in MK Rokovnjaci so v nedeljo, 29. avgusta 2021, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem organizirali dirke z motorji za »VELIKO NAGRADO LUKOVICE 2021«. po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI pri placilu z gotovino. Možnost placila tudi na obroke. Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! pregledu nastopov na vseh sekcijah so sodniki za zmagovalca razgla­sili mladega Al Hiasata, ki se je po poškodbi vrnil na tekmovališca. Med mladinci je zmagal Jernej Žvan iz AMD Radovljica, med najmlaj­šimi pa Lovro Setnikar iz AMTK Koper pred Davidom Pevcem iz AMD Lukovica. Na asfaltnem poligonu AMZS Centra varne vožnje na Vranskem so se pomerili vozniki v cestno-hitrostnem motociklizmu. V uradnem odprtju dirke in po intoniranju slovenske himne je žu­panja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar voznikom zaželela veliko športne srece, organizatorjem uspešno izvedbo tekmovanja, vsem spremljevalcem in navzocim pa obilo užitka pri spremljanju dirk. Prvic so se v Sloveniji predstavili tudi mladi dirkaci mednarodne FIM Mini GP Alpe Adria serije, ki se potegujejo za tri mesta, ki vodijo na dirko svetovnega finala v Valencijo, potekala bo v sklopu Moto GP dir­ke. V dveh vožnjah, ki ju je AMD Lukovica organiziralo v sodelovanju z AMD Domžale, so se pomerili mladi vozniki s Ceške, Madžarske, Italije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Gledalci so lahko uživali v troboju dveh Italijanov in Ceha. Po tesnem razpletu – Italijan Samuele Baldi je v drugi vožnji rojaka Mattea Masilija prehitel za vsega 71 tisocink, Ceh Viktor Cech pa je zaostal manj kot pol sekunde – se je skupne zmage veselil prav Baldi, Masili je bil skupno drugi in Cech tretji. Slovenec Enej Krševan je bil v prvi vožnji cetrti, dva kroga pred koncem druge vožnje pa je zaradi okvare motorja moral odstopiti. V nadaljevanju so sledile še dirka za državno prvenstvo Slovenije za skuterje, minimoto in mini GP 10, dirka za državno prvenstvo Hrvaške za minimoto, dirka pokalnega tekmovanja Slovenije za skuter open in supermoto asfalt in promocijski nastop Promo minimoto otroci. Voznikom in organizatorjem je nagajalo muhasto vreme. Zaradi obca­snega dežja so morali tekmovanje nekajkrat prekiniti, a se je na koncu vse srecno izteklo. Zbrani ob stezi so lahko uživali v drznih vožnjah in spretnih prehitevanjih voznikov. Za pravo dirkaško vzdušje so poskr­beli vozniki v kategoriji Minimoto otroci, ki so s hitrostjo preko 100 km/h drveli po zaviti tekmovalni stezi in dokazali pravo mojstrstvo obvladovanja motorja in hitrosti. Prireditev so omogocili: AMZS, Obcina Lukovica, Avto Kveder Lukovi-ca in Avto Cerar Kamnik. Posnetke s tekmovanja si lahko ogledate na spletu, ce v iskalnik vpi­šete IDEALNA LINIJA. Besedilo: toMaž andrejKa, foto: toMaž ahcin in doMen Kalin Nov visokotehnološki cebelarski dosežek »3D kranjica« predstavljena javnosti V petek, 27. avgusta 2021, sta v Cebelarskem centru Slovenije predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Cebelarske zveze Slovenije Boštjan Noc razgrnila 3D kranjico. Dogodek predstavlja prispevek Cebelarske zveze Slovenije ob predsedovanju Repu­blike Slovenije Svetu Evropske unije. Na dogodku razgrnitve je sodelovalo vec govornikov. Dr. Jože PODGORŠEK, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no, je poudaril, da v Sloveniji cebelarstvu dajemo zelo velik pomen. Na MKPG izvajajo razlicne ukrepe za podporo cebelarskemu sektorju ter zašcito cebel. V Sloveniji smo bili prvi, ki smo prepovedali neonikotino­ide, cemur je nekaj let kasneje sledila vsa Evropa. V casu ministrovanja je veckrat sodeloval s Cebelarsko zvezo Slovenije in je pohvalil številne dobre zamisli njenega predsednika Boštjana Noca. Navsezadnje tudi ideje za prenos znanja na podrocju cebelarstva, kot je projekt 3D kranji-ca. Kot zanimivost je omenil še, da je ta projekt tako kot številni drugi, ki jih izvaja CZS v okviru ukrepov na podrocju cebelarstva, po mnenju placilnega organa ARSKTP izpeljan v celoti in z najmanj napakami. Boštjan NOC, predsednik CZS in avtor idejne zasnove za 3D kranjico, je povedal, da ga navdaja hvaležnost, da Cebelarski center Slovenije stoji na eni najlepših lokacij z najlepšim razgledom v Sloveniji in da danes dobiva center novo atrakcijo, 3D kranjico. Izrazil je tudi hvaležnost za svetovni dan cebel, pri katerem se je pokazalo, kaj lahko Slovenci do-sežemo, ko gledamo v isto smer. Posegamo lahko v svetovni vrh. 3D kranjica je plod slovenskega znanja, pri izvedbi projekta je CZS sodelo­vala s slovenskim podjetjem Intri in rezultat je vrhunski. Napovedal je tudi skorajšnje dokoncanje izgradnje Hiše kranjske cebele v Višnji Gori ter ob tej priložnosti županu Obcine Ivancna Gorica Dušanu Strnadu izrocil 20 cm model cebele. Prof. dr. Janez BOGATAJ, etnolog in ambasador Evropske gastronom­ske regije Slovenija, je v nagovoru z naslovom Ali se še zgledujemo po cebelah? Kranjska sivka med cebelarsko dedišcino in sodobnostjo na­vedel vec starinskih cebelarskih pregovorov, ki krasijo procelja panjev še danes, kot sta Po bucelah se vižej! ter Tle se špeglejte lenuhi, pri tej mali, marni muhi! Zgled delavnosti cebel je razlog, da so si jo za svoj emblem izbrali ustanovitelji Akademije delavnih (operozov), ki je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1693 in je predhodnica današnje Sloven-ske akademije znanosti in umetnosti. Danes si cebele premalo jemlje-mo za zgled in bi se morali vrniti k vrednotam, ki jih predstavlja. 3D kranjica predstavlja dober ucni pripomocek, ki bo k zgledu, ki ga dajejo cebele, usmerjal predvsem mladino. Marko BORKO, vodja izobraževanja in usposabljanja in vodja projekta 3D kranjica, je opisal model, ki ima vec kot 90% morfološko podobnost z resnicno cebelo delavko. 3D kranjica je v razmerju 1:100 povecan fi­zicni model cebele delavke Apis mellifera carnica, torej naše avtohtone kranjske cebele. V dolžino meri 170 cm in je edinstven didakticni pripo­mocek, namenjen poucevanju in promociji. Razgrnitve so se udeležili številni visoki gosti, veleposlaniki oz. njihovi namestniki iz Ceške, Indije, Irske, Japonske, Kosova, Madžarske in Rusi­je, nekateri evropski poslanci in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, županje in župani oz. podžupani slovenskih obcin, predstav­niki organizacij in podjetij, s katerimi odlicno sodelujemo. Z nami so bili tudi clani nadzornega in upravnega odbora Cebelarske zveze Slo­venije, vodstvo in zaposleni na Cebelarski zvezi Slovenije ter številni predsedniki cebelarskih društev, cebelarji in cebelarke ter predstavniki medijev. Za realizacijo projekta 3D kranjica gre zahvala in cestitka avtorju idejne zasnove Boštjanu Nocu, izvrstni ekipi podjetja Intri ter zaposlenim na Cebelarski zvezi Slovenije in prof. dr. Janku Božicu iz Biotehniške fakul­tete za strokovno pomoc in usmerjanje. 3D kranjica je stalno na ogled v Cebelarskem centru Slovenije. Ogled animacij je v okviru cebelarskih usposabljanj in predstavitev Cebelar­ske zveze Slovenije brezplacen. Za splošno javnost je ogled animacij možen z nakupom žetona v delovnem casu Gostišca pri Cebelici. Besedilo in foto: ceBelarsKa ZVeZa sloVenije, foto: MarKo BorKo in nataša lileK Opis 3D kranjice 3D kranjica je fizicni model cebele delavke Apis mellifera carnica, torej naše avtohtone kranjske cebele. Maketa je izdelana v raz­merju 1:100, tako v dolžino meri 170 cm in je edinstven didakticni pripomocek, namenjen poucevanju in promociji. Postavljena je na vrteci se platformi, vgrajeni v repliko cebelnjaka. Izdelava mode-la 3D kranjice z vec kot 90% morfološko podobnostjo z resnicno cebelo delavko je bila kompleksna tako v umetniškem kot v teh­nološkem smislu, kar so omogocile najsodobnejše tehnologije. Za osnovo je služila resnicna kranjska cebela, slikana z Micro CT na­pravo do mikrona natancno. Iz tega sestavljen digitalni model ce­bele je služil izdelavi fizicnega modela s pomocjo 3D tiska. Model vsebuje gibljive dele telesa, devet poucnih animacij v slovenskem in angleškem jeziku ter taktilni didakticni pripomocek – model cebele v velikosti 20 cm za slepe in slabovidne, ki ga bodo lahko obcutili v rokah. Muzej Kvedrova "tišlerija" Se še spomnite pesmice, ki pravi: »Moj oce je tišlar, oj tišlar sem jaz.« In pri Kvedrovih v Rafolcah je že ata tišlaril, zato ta pesmica kar velja, saj gre obrt iz roda v rod. Na tokratni otvoritvi muzeja Kvedrova tišle­rija v soboto, 11. septembra, ki jo je besedno oblikovala Ana Kveder, je zbranim spregovoril tudi Marko Kveder. V svojem nagovoru je de­jal, da nima vsak takšne popotnice od staršev, kot sta jo dobila onad­va z bratom in ravno zato je odprl vrata muzej Kvedrova tišlerija. Oba z mamo sta morala trdo delati, da sta ustvarila to, kar imajo sedaj in iz tega njunega dela in zgleda rastejo vsi Kvedrovi. Razstava se deli na vec delov in v njej je na ogled marsikaj, od starega mizarskega orod­ja – med njim je razstavljen tudi sekular, ki ga je ata izdelal kar sam – in vse do velikega Markovega projekta, lesenega Forda T. Seveda Tretji vaški piknik Žirovše 2021 Tudi letos smo se Žirovšani zbrali na že tretjem tradicionalnem pikniku. nas pogled zanese tudi na njegove sakralne in posvetne izdelke, ki krasijo cerkve in zakristije. A pogled se vedno ustavi na lesenem avtu Ford T, ki je narejen po originalnih nacrtih z letnico 1919. Že pogled na številne šablone, ki so bile potrebne pri izdelavi vozila, pove svoje, še vec pa Marko sam. Preden smo izvedeli še kakšno zgodbo in ne­zgodo iz porok in predstavitev, seveda takrat, ko je bil Ford T poleg, je Marko vsem, ki so mu pri delu pomagali, podaril še zlate, srebrne in bronaste plakete, ki so tudi nekaj posebnega. In ce vas zanima, kako je nastajal priljubljeni model Forda, ki je bil tudi utemeljitelj serijske izdelave na tekocem traku, ali le kako se je tišlarilo vcasih, potem je Kvedrova tišlerija v Rafolcah pravi naslov. Besedilo in foto: drago juteršeK PovsemnoviNissanQashqai Vrhunski crossover, elektrificiranz blagim hibridnim pogonom za 229 €/mesec* 5 let jamstva* KRULC d.o.o. Cesta heroja Vasje 8, 1251 MoravceDelovni cas 08-18, sobota 08-12.Tel: 01 723 12 00 www.nissan-krulc.si Kombinirana poraba goriva: 7,35–6,25 l/100 km. Emisije CO2: 166–141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0167–0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008–0,00035 g/km. Št. delcev (x1011): 0,17–0,53. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanjukakovostizunanjegazraka. Prispevajo zlastikcezmernopovišanimkoncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Informativni izracun je narejen na dan 24. 8. 2021 za novi Nissan Qashqai 1,3 DIG-T 140 N-CONNECTA. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 27.190,00 €. Informativni izracun za skupni znesek kredita v višini 7.489,37 € je narejen za dobo odplacila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,49 % in polog v višini 7.709,84 €. EOM = 6,86 % se lahko spremeni, ce se spremeni katerikoli element v izracunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesecnih obrokih v višini 229,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 11.990,79 €. Skupna financna obveznost z že vplacanim pologom, ki ga mora odplacati kreditojemalec, znaša 23.640,94 €, od tega znašata zavarovalna premija 268,54 € in strošek odobritve kredita 389,60 €. V financiranje je vkljuceno brezplacno 5-letno podaljšano jamstvo, ki obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto oz. 160.000 km, karkoli se zgodi prej, po programu »As new«. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej dolocenih pogojih. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eniizmed slovenskih zavarovalnic. Pridržujemo sipravico do napak. Velja preko Nissan Financiranja. Akcija velja do 31. 10. 2021. Nissan si pridružuje pravico, da akcijo predcasno zakljuci ali jo podaljša. Slike so simbolicne. Pooblašceni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Vec na nissan.si Zopet so zavihteli kose Že osemnajsto leto mineva, odkar smo se prvic odzvali povabilu vašcana Janeza Pogacarja iz Trnovc pri Zlatem Polju, da skupaj rocno pokosimo hribovit del travnika na njegovi domaciji. Tudi tokrat smo se odzvali njegovemu povabilu in si pripravili kose – tokrat mi jo je sklepal kar Janezov brat Milan, ki je že od nekdaj vešc takšnemu kmeckemu delu. Kosci dobro vedo, da je košnja ob jutranji rosi vedno veliko bolj pri­jetna kakor v poznopopoldanskem casu, ko je trava suha in se veliko bolj nerada reže. Razvrstili smo se po pobocju, drug za drugim vihteli kose, za nami pa je ostajalo pokošeno seno, ki so ga ženske in otroci sproti razstirali. Seveda je bil ta del popoldneva namenjen tudi prijetnemu druženju, katerega je v sedanjem casu, casu epidemije, vse manj in manj. Kot že vsa predhodna leta smo se tudi letos po koncani košnji posedli ob rob travnika okoli žarecega ognja in si ob osvežujoci pijaci privošcili vabljivo dišece pecene klobase, ki jih je pripravil nepogrešljiv prijatelj Viktor. Hvala Janezu in Brigiti za povabilo in obilno malico, hvala, da smo se zopet lahko poveselili ob košnji sena kot nekoc. Besedilo: tone haBjanic, foto: priMož pogacar Veroucno leto je pred vrati Preden so se podali na pot pridobivanja novih veroucnih znanj, je župnik Bernard Rožman na izlet v slovensko Istro povabil tiste sodelavce, ki so v preteklem letu, kolikor so pac dopušcale razmere, sodelovali pri svetih mašah in ostalih dejavnostih v župniji. Tako so se na pot z Brda odpravili ministranti in pevci otroškega zbora Župnije Brdo. Mladim iz Župnije Brdo so se pridružili še mladi sodelavci iz župnij Zlato Polje in Cešnjice. Pot jih je vodila mimo zelene Ljubljane po avtocesti do Strunjana. Tokratno roma­nje je bilo romanje od Marije k Mariji, od brdske k strunjanski. Tam so si ogledali cerkev in okolico in ker je cerkev le cerkev, je dobro o njej kaj vec vedeti, ceravno to kar hitro pozabimo. In o zgodovini svetišca ter o slikah jim je razložil župnik Bojan Ravbar, za kar so mu zelo hvaležni. In ce so že pri morju, bi bil res greh, ce ne bi še skocili vanj in tudi so. In ne le to, župnik jih je popeljal še na sladoled in blagoslov torb v nedeljo je tako minil veliko manj stresno. Upajmo, da bo tudi veroucno in šolsko leto takšno. Kam jih bo popeljal prihodnje leto, se še ne ve, a zagotovo bodo šli zraven tudi kakšni novi, ki bodo k pevcem ali ministrantom pristopili to šolsko in ve­roucno leto ter se z njimi podali novim dogodivšcinam naproti. O vtisih pa najvec povedo besede mladih pevcev, ki so na avtobusu veselo prepevali: »Veš, mel smo se kul, zelo luštno in sploh super.« Besedilo in foto: drago juteršeK One2clean Inovativna cistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski Lovilci olj in mašcob proracun in okolje. Visok ucinek cišcenja, v rezervoarju Enostavnejši, ucinkovitejši in bolj Uporaba povsod, kjer se v iztocnih ni elektricnih komponent. Praznje -kompaktni sistemi, ki nadomešcajo nje le enkrat na tri leta, nizka poraba navrtane betonske cevi in kamnita olja. energije in minimalno vzdrževanje. nasutja. Sestavite poljubno velikost Rezervoar je povozen. ponikalnice. Vse v povozni izvedbi. www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivancna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192 Aktivnosti ob obcinskem prazniku Planinsko društvo Blagovica je ob obcinskem prazniku povabilo svoje clane na razlicne aktivnosti in tako prispevalo svoj kamencek v mozaik dogodkov. Vsem aktivnostim je bil skupen cilj osvojiti najvišji vrh obcine, ki se na­haja severno od Blagovice. Z gozdom porasel 956 m visok vrh Špilk pod krošnjami skriva manjši bivak in vsako leto privabi vse vec planinskih navdušencev. Tokrat je 5. septembra v prijetni senci gostil 25 planincev iz PD Blagovica in tri razigrane pasje ljubljence. Zjutraj so se pred planinskim kozolckom v središcu Blagovice zbrali vodniki in clani vodniško-izletniškega odseka, mladinskega odseka in gorsko-kolesarskega odseka. Kolesarski navdušenci so svojo pot zacr-tali preko Rakitovca, mladinci in odrasli planinci pa so se skupaj podali na pešpot do Senožet. Tik pod vznožjem Špilka so se jim na travniku s cudovitim pogledom na Menino planino pridružili še najmlajši planinci in zadnji del poti so tako prehodili skupaj. Po premaganih 550 metrih nadmorske višine (po poti) so vodniki prijetno presenetili s trojanskimi krofi in osrecili brboncice planincev. Pri spustu z vrha pa so najmlajši mladinci in z njimi »najpocasnejši« pla­ninci ugotovili, da najvišji vrh v Obcini Lukovica ocitno privabi tudi zna­ne obraze stand-up komedije, saj so srecali Gašperja Berganta v družbi pripadnice nežnejšega spola. Vodniki se zahvaljujemo našim zvestim clanom društva, ki s svojo pri­sotnostjo vsako leto polepšajo ta dan. Jaz pa bi se rada zahvalila tudi vsem našim vodnikom za organizacijo in varno vodenje. Besedilo in foto: petra trdin Avgust in september pri upokojencih Clani DU Lukovica smo bili v poletnih mesecih precej aktivni. Pohodniška sekcija je opravila tri pohode, dva od teh sta bila medgenera­cijska, saj so se nam pridružili vnuki. V zacetku avgusta smo se z vlakom odpeljali do Celja in obiskali Celjsko koco. Do koce vodi veliko stopnic, ki so jih otroci z lahkoto prehodili, ostali pa smo se po njih povzpeli letom primerno. Z zanimivostmi teh krajev nas je seznanila lokalna vodicka. Na drugi pohod smo se odpravili konec avgusta. Z avtobusom smo se odpeljali do Tolminskih korit. Tudi tokrat so bili z nami vnuki. Tolminska korita so najlepša vstopna tocka v Triglavski narodni park in biser med slovenskimi naravnimi lepotami. Ležijo ob sotocju Tolminke in Zadla-šcice, ki sta v skale izdolbli cudovita korita s kristalno cisto vodo. Po ogledu smo se odpeljali proti Vršicu in se ustavili pri Ruski kapelici. V Kranjski Gori pa smo naredili krajši pocitek pri jezeru Jasna, kjer so otro­ci z veseljem cofotali po ledeno mrzli vodi. Tretji pohod je bil na Talež. Zaceli smo v slikoviti vasici Bodešce in od tam krenili cez Bodenski most proti Lovski koci na Taležu. Tam nas je prevzel prekrasen razgled na Blejsko jezero, Koritno, Lesce in Žirovnico ter Karavanke. Avgusta smo kolesarili po trasi, ki jo bomo vozili na prireditvi E-eno­stavno na kolo. Septembra smo sodelovali pri snemanju filma, ki ga bo pripravil Jani Pogacar. Predstavil bo varno vožnjo na križišcih, krožišcih, po cestah in kolesarskih stezah. Rocnodelske delavnice so potekale po programu. Clanice so pripra-vile delavnico za slepe na Taboru slepih na Mohorju pri Moravcah. Z udeleženci tabora so izdelovale nosilne vrecke iz papirja in cvetove iz lickanja. To je bilo posebno doživetje, polno topline in delovne vztraj­nosti, pa tudi spoznanja »ce hoceš – zmoreš vse«. Naši clani so slepim in slabovidnim razkazali Lukovico in njene znamenitosti ter Cebelarski center Brdo. Seveda pa smo v teh mesecih tudi balinali pri Bevcu. Prijetno druženje poteka tudi malo v tekmovalnem duhu – oranžni proti zelenim. Takšne so naše pohodniške majice in nam pridejo prav tudi pri balinanju. Veliko se nam dogaja in veseli bomo, ce se nam boste pridružili. Besedilo: danica osolniK, foto: silVo Maselj Moški pevski zbor Janko Kersnik zapel na Mali planini Tradicionalno, letos že 28. druženje planincev in planink PD Domžale pri Domžalskem domu na Mali planini na zadnjo soboto v avgustu ne mine brez clanov Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. Zacetek in konec kulturnega dela srecanja vedno pripada njim in tudi letos je bilo tako. Po prvi zapeti pesmi je zbrane nagovorila predsednica PD Domžale Helena Kermauner, ki je spomnila, da je v preteklem letu zaradi epidemije srecanje odpadlo ter zaželela prijetno druženje vsem planincem in planinkam ter gostom, podžupanji Obcine Domžale Renati Kosec, podžupanu Obcine Kamnik Bogdanu Pogacarju, castnemu pod-predsedniku Petru Primožicu ter clanom in clanicam PD Bajtar in PD Ka­mnik. Na planini še posebno prija dobra domaca hrana na žlico, zato gre zahvala tudi Alenki in Lojzetu Ovijacu, ki skrbita, da je vse tako, kot mora biti in da planinci in planinke na pot ne odhajajo lacni in žejni. Gospodar Jernej Grad nam je natresel nekaj zanimivosti o zgodovini doma in sre-canj ter o težavah z vzdrževanjem, ki je zahtevno tako po organizacijski kot financni plati. V zadnjih desetih letih se je mnogo postorilo in še kaj bo potrebno, je še dejal. Ob tem je navrgel še dve domislici, in sicer da je vesel, da je prvic srecanje obiskal predstavnik Obcine Kamnik in zato upa, da bo tudi ob tem kaj kanilo. Sicer ima najemnik prostorov srecno roko pri izbiri deklet za strežbo, saj so prikupne in urne in pri njih se za šankom kar malce dlje zadržijo predvsem moški. Spregovorila sta še podžupan Kamnika Bogdan Pogacar in podžupanja Obcine Domžale, ki je na koncu izrekla stavek Pojdimo v hribe, pojdimo se družit ter omenila, da je Covid marsikaj ušpicil, tudi to, da Domžalcani nismo mogli do svojega doma. Beseda je nanesla tudi na sredstva, ki jih namenja obcina in ki niso viso­ka, a jih planinci in planinke PD Domžale znajo bogato oplemenititi. Na koncu je spregovorila predsednica društva Helena Kermauner in orisala še nekaj podrobnosti iz utripa društva v casu epidemije. Društvo je v so-delovanju z obcinama Domžale in Kamnik pripravilo in izdalo dva nova zemljevida domžalske in kamniške okolice, kar ni enostavno. Veseli so, da gostijo že drugi družinski tabor in to v domu, ki že 68 let nudi zavetišce in zatocišce planincem in planinkam, k jih pot zanese mimo. Še pesem moškega pevskega zbora, nato pa je vajeti prevzel Ansambel Gregorja Kobala in ker pot do doma ni prevec zahtevna, so se mnogi še zavrteli ob zvokih polk in valckov. Besedilo in foto: drago juteršeK Obcni zbor Šahovskega društva Crni graben in turnir posameznikov V petek, 16. junija 2021, smo se ob 18. uri po sprostitvi ukrepov proti koronavirusu v Brunarici ŠTD Rafolce zbrali šahisti ŠD Crni graben. V tem obdobju smo se poleg igranja šaha po internetu ali proti šahovskim programom izobraževali še preko zastonj webi­narjev ali na posebnih straneh za ucenje na daljavo. Bolj zahtevne vsebine so pa seveda placljive. Predsednik ŠD Crni graben Viktor Jemec je porocal, da so bili v nekaj terminih izvedeni mesecni turnirji (nekaj jih je odpadlo zaradi korone) med domacimi igralci, tekmovalo se je v obeh ligah, kjer smo zasedli zlato sredino. Izvedena je bila simultanka ob dnevu šaha in poletna šola z mladimi. Blagajnik društva Martin Andrejka je podal porocilo o financnem po­slovanju društva v letu 2020. Stanje je pozitivno, delujemo s skromnimi sredstvi in se zahvaljujemo obcini za pomoc. Sprejet je bil program dela, ki predvideva organiziranje mesecnih turnirjev (vsak 3. petek v mesecu), povezavo s šahisti v Zlatem Polju, Gradišcu, Blagovici, Šmartnem, Dobu …, sodelovanje v II. Šahovski ligi, Obljubljanski ligi ali 74. Osrednji ligi, turnir posameznikov ob ob­cinskem prazniku 17. septembra 2021, ob 17. uri (obcinsko prvenstvo), obeležitev dneva šaha in poletno šahovsko šolo za mlade, izobraže­vanje novega šahovskega sodnika (Nejc Dolinšek), nastop V. Jemca v dopisnem šahu na bolgarskem in nemškem turnirju, na dvoboju ZDA – Slovenija, na polfinalnem turnirju za svetovnega prvaka. Za stalno napredovanje šahistov je potrebno stalno izobraževanje, kar se danes vse vec izvaja z racunalniškimi tecaji na DVD, s pretakanjem z interneta ali preko webinarjev. Šahisti pa potrebujejo tudi najnovejše baze otvoritev, koncnic, taktike in strategije, ki pa seveda niso zastonj. Turnirske partije. Rabili bi mocnejši racunalnik z mocnim diskom (SSD 10TB), ustreznimi softwarji, printer … Na zadnjem mesecnem turnirju je zmagal Bojan Marincek 4,5t, 2. je bil Boris Skok 3,5t, 3. Janez Hribar 3,5, 4.–5. Viktor Jemec in Milan Vidergar 2,5t, sledili so še Marko Krulej, Marjan Dolinšek, Alojz Cijan in Martin Andrejka. Šahistom želimo uspešno delo tudi v teh oteženih casih. Besedilo in foto: ViKtor jeMec Poletni zgodbi Koncale so se pocitnice, ucilnice so zopet zamenjale igrišca in na ra­menih naših najmlajših oziroma malo starejši otrok in najstnikov so se znašle šolske torbe. Eni bolj, drugi malo manj veseli so se z nasmehi in zgodbami odpravili v šolske klopi. Tudi Športno društvo Zlato Polje je cez dolgo in vroce poletje na­pisalo kar nekaj veselih in zanimivih zgodb. Ena od teh zgodb je pohod na planino Kofce, kamor se nas je odpravilo zavidljivo šte­vilo pohodnikov, predvsem mnogo mlajših nadobudnih in zagretih planincev. Po kaki uri hoda, mogoce malo vec, smo zagledali dom na Kofcah, kjer je že v zraku dišalo po znamenitih štrukljih. Privo-šcili smo si dobrote in tudi nekaj za pogasiti žejo. Pogled v dolino je bil res za spociti si oci kljub malo slabšemu vremenu, ki nam je namenilo tudi malo osvežitve ali planinskega žegna. Previdno smo se po razmoceni poti spustili v dolino, kjer nas je pot popeljala do Žirovnice obiskat cisto pravo medvedko po imenu Metka. Otroci so jo z navdušenjem opazovali in tudi ona je z negotovostjo strmela v naše najmlajše in si Bog ve kaj mislila. Streljaj po poti navzgor pa nas je pricakalo jezero Završnica, ki nam je ponudilo lep in cudovit sprehod in tako se je ta zgodba koncala. Dodali in doživeli smo tudi zgodbo o napihljivih igralih, ki se je zgodi-la prvo soboto v mesecu septembru. Otroci, polni poletne energije, so si dali duška na igralih, ki so ob le­pem soncnem vremenu cakala, da se predajo otroški razposajenosti. Živ žav je trajal pozno v vecerne ure in tudi odrasli krajani ter clani smo prišli na svoj racun pri nekaterih stvareh. Bilo je še kar nekaj zgodb, a o teh kdaj drugic. Besedilo in foto: janKo Kuhar Poletne aktivnosti Združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje« Že drugo leto ni nic tako, kot smo vajeni. Tako smo v ZEKZŽ letos najvecje projekte umestili na poletni cas. Ekskurzija na Primorsko in oljcni nasad. Obcni zbor se je sredi avgusta odvijal Pr. Vrhac, na kmetiji našega clana Staneta Homarja v Dupeljnah pri Lukovici. Poleg clanov, ki prihajajo iz vec obcin osrednje Slovenije, so bili povabljeni tudi župani oz. predstavniki teh obcin. Predsednik Janez Ocepek je na kratko predstavil porocilo o delu, najprej še za leto 2019, ki je potekalo predvsem v znamenju naše­ga 20-letnega delovanja, katerega smo obeležili s praznovanjem in novinarsko konferenco na Razgledih z Vrha, ter izdajo zbornika, ki še vedno žanje pohvale. V letu 2020 je bila zaradi epidemije izved­ba projektov zelo okrnjena. Uspelo pa nam je v poletnem casu izve­sti strokovno ekskurzijo s kar precejšnjo udeležbo in takrat smo se našemu predsedniku zahvalili za njegovo dvajsetletno zanesljivo in odgovorno vodenje. Razveseljivo je dejstvo, da je okopalnik Glaser, katerega izposojo Združenje omogoca, bil kar veliko v uporabi. Torej je koristen. Letos je bilo kar nekaj projektov že izvedenih. To so razna strokovna predavanja, ki so zaradi razmer potekala preko spleta in nekateri so s tem nacinom zelo zadovoljni. Planirane so strokovne ekskurzije, pa tudi nakup sejalnice in sadilnice sadik. Edini od predstavnikov obcin, gospod Stane Ravnikar, je v imenu moravške obcine pohvalil naše delo in povabil vse, da lahko ponudi­jo pridelke tudi na tržnici v Moravcah. Lukoviška županja mag. Olga Vrankar je svoj napovedan obisk tik pred zdajci morala žal odpoveda-ti, je pa preko Pavle Pirnat posredovala besede vzpodbude, zahvale in ponosa do nas ekoloških kmetov. Po zakljucku je potekala še predstavitev projekta iz programa razvo­ ja podeželja, kjer sta poleg Združenja projektna partnerja še kmetija Homar in Vrtec Antona Medveda Kamnik. Ob okusnih dobrotah, ki so jih pripravili Homarjevi, smo se nato pre­pustili sprošcenemu druženju. Teden dni kasneje je bila v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana izvedena ekskurzija na Primorsko. V kar hladnem jutru smo se podali proti Izoli do ekološke družinske kmetije Olea v Jagodjah. Mlada prevzemnica Martina Veršnik nas je popeljala v oljcni nasad starih sort, kjer nam je podrobno razložila vse o kmetiji, na kateri poleg oljk gojijo tudi fige, cešnje ter zelišca. Tisto pac, kar pritice tej pokrajini. Zvedeli smo tudi vse o predelavi oljk, o vseh hitrih in natancnih postopkih, da potem pridelajo res kakovo­stno ekstra deviško oljcno olje, ki dobiva mnoga visoka priznanja za kakovost. In prav kakovost je tista, po kateri so prepoznavni in brez težav prodajo vse. Razložila je o prevarah, ki se dogajajo in z mamo sta veckrat poudarili, naj pazimo, kaj kupujemo v trgovinah. Predsta­vili sta tudi svojo izkušnjo pri prenosu lastništva kmetije in obenem glede tega ponudili pomoc z nasveti. Kar tam smo se lahko posladkali z božansko okusnimi figami, nato pa imeli vodeno degustacijo razlicnega oljcnega olja in vloženih oliv na nacin profesionalnih okuševalcev. Vse to smo si potem lahko po želji še kupili tako malo za razvajanje sebe in domacih. Nato smo se podali preko Ajdovšcine proti Colu, do kmetije v Žlebicu, v vasi Kovk. Ce je ob morju pihala tista blaga burja, ki jo je znosno naredilo vroce sonce, pa je tukaj vlekla tista, ki je že dišala po zimi, vsaj za nas, ki je ni­smo vajeni. Treba se je bilo kar dobro obleci, medtem ko nam je mladi lastnik Kristijan Vidmar predstavljal kmetijo in še drugo dejavnost, turizem. Pred leti so na Sinjem vrhu kupili zapušceno posestvo, kjer so odprli penzion. Ker jim ta vzame res veliko casa, so krave molznice zamenjali za škotsko govedo, ki je manj zahtevno in posledicno terja manj dela. Ker so že prej izdelovali sir, tudi tega niso želeli opustiti, zato mleko zdaj odkupujejo od soseda. Izdelujejo pa buticne sire za restavracije višjega kakovostnega razreda in seveda tudi za ponudbo svojim gostom. Kristijanu pri sirjenju pomaga prijatelj, ki je po po­klicu oblikovalec, umetnik, a prav ta umetniška žilica mu pomaga pri izdelavi teh cisto posebnih sirov, ki jih pred zorenjem oblece v surov bombaž. Opira se predvsem na svoje obcutke. Od tu smo se potem podali še na Sinji vrh, del poti kar peš, od koder se je odprl cudovit razgled na Vipavsko dolino. Tu so nam pripravili zelo okusno kosilo iz izdelkov z njihove kmetije. Za konec pa nas je Kristijan popeljal še v zanimive jame, kjer je bil v preteklosti za po­trebe vojske zgrajen vodovod. Notri se temperatura poleti in pozimi giblje okrog 10 stopinj in razmere so idealne za zorenje nekaterih vrst sirov, zato imajo tudi to že v prihodnjem planu. Naš plan pa je bil varno vrniti se domov, seveda v prijetnem medse­bojnem klepetu, izmenjavi izkušenj ter v pricakovanju novega skoraj­šnjega srecanja. Besedilo: francKa toMan, foto: jože ocepeK in lucija sušniK V znamenju okroglih Dogajanje v Moto klubu Rokovnjaci se je tudi v letošnji sezoni spopri­jelo z vsem znanimi ukrepi. Kljub temu nam je uspelo izpeljati kar nekaj skupinskih podvigov. Zacetka sezone letos nismo uspeli obeležiti s skupinsko vožnjo, nas je pa v mesecu maju gostila naša Ivi, saj je imela tavel'ko torto. Kot se za tak dogodek spodobi, se nas je skupina clanov, opremljenih z dobro voljo, podala k cerkvi sv. Andreja, kjer nas je pricakala slavljenka. Ob obujanju skupnih trenutkov smo nazdravili še na mnogo zabavnih in zdravih let. Prav tako je v maju štiridesetica ujela našega web mojstra Orehka – sicer je njegova šarmantno siva pojava marsikoga zavedla, ampak še vedno je mlad po srcu. S smreko na prtljažniku, v koloni motorjev in avtov nas je srce vodilo do Spodnjih Praprec. Tam je bilo treba najprej postaviti mlaj, po skupinski fotki pa nas je Miha prijazno povabil za obloženo mizo. Po zacrtanem voznem redu se nas je skupina clanov 4. junija podala v Ljubljano na Zavod za transfuzijsko medicino z namenom darovanja krvi v okviru akcije Motorist za življenje. Še isti dan se je zacela letošnja strokovna vikend ekskurzija. Podali smo se kampirat ob Kolpo, v simpaticno vasico Damelj v simpaticno opremljen kamp v retro stilu. Poleg dobre hrane in nadvse superiorne družbe nas je v soboto razvedril ogled krajinskega parka Lahinja, v ka­terem smo si najprej ogledali 250 let staro Plavcevo domacijo, nato pa smo se sprehodili do izvira Krnice – to je kraški izvir, ki je nekdaj služil kot glavni vir pitne vode za oskrbo bližnje vasi. Na koncu smo prišli do izvira Lahinje, ki se napaja s podzemnimi vodami in je osrednji belo­kranjski vodotok. Zvecer je sledilo prijetno druženje ob ognju, za ka­terega so poskrbeli naši nadobudni otroci, seveda pod našim budnim nadzorom. V nedeljo smo hiteli pospravljati kamp prostor, ker so se pri­bliževale dežne plohe, najpogumnejši pa so cas izkoristili še za kopanje in spust po Kolpi. Vikend je seveda spet minil prehitro. Ker je v našem moto klubu tudi veliko podmladka oziroma otrok z željo po vožnji z motorji, smo v ta namen organizirali moto tabor za otroke. Potekal je dva dni na poligonu v Vrbi. Udeležencem smo nudili kampi­ranje in vodeno uporabo poligona. Socasno je na prizorišcu potekala cistilna oziroma delovna akcija. Porabljeno energijo smo hitro nado­mestili z dobrotami z žara, za zakljucek pa nas je Furman presenetil z družinskimi picami. Nocna vožnja v sredini julija je bila dolga ovinkastih 100 km. Traso Lukovica, Moravce, Kandrše, Izlake, Zagorje, Trbovlje, »prelaz« Marija Reka, Prebold, Trojane in Lukovica smo prevozili v slabih dveh urah (vkljucno s postankom). Zbrali smo se ob 19. uri pred Gostilno Furman, od koder je kolona clanov in simpatizerjev pod taktirko Micota krenila v noc. Sama vožnja je potekala izredno dinamicno, z veliko zavoji in poletno vecernih mušic na vezirjih. Vožnja se je zakljucila na startnem prostoru pri Gostilni Furman, ne pa tudi druženje. Ob lepem vecernem vetrcu in sprošcenem pogovoru smo si privošcili pico in osvežilno pi­jaco. Poletne nevihte so nam letos prizanesle, še vedno pa tli ideja o uresnicitvi vožnje skozi celo noc do soncnega vzhoda. Mogoce jo orga­niziramo ob naši 20. obletnici v letu 2023. V avgustu smo, kot vsako leto, na pomoc priskocili maticnemu društvu AMD Lukovica, ki je v AMZS centru varne vožnje Vransko organiziralo dirko za VN Lukovice. Prijavljeni so se pomerili v kategorijah monimo-to, mini GP, supermoto, skuter in na terenskem poligonu trial. Prvo soboto v septembru se je v Vrbi odvijal moto piknik, na katerem so se udeleženci lahko pomerili v moto igrah (met gume, moped spre­tnostna vožnja) in si prislužili slane in sladke nagrade. Najmlajši so igre vzeli zelo resno, zato je bila udeležba z njihove strani zares množicna. Pridni clani so poskrbeli, da nihce ni ostal lacen dobrot Mesarstva Do-bravec in Pekarne Srcek oziroma žejen ohlajene pijace iz Gostilne Fur-man, komarje je preganjal kres, katerega je omogocil EkoArt. Logisticni podvigi so bili pod okriljem AVene & Mizarstva Stupica, za pomoc se zahvaljujemo tudi PGD Krašce in Betonarni Pucko. Kljub temu da nas na novi lokaciji dež pusti na miru, je bil dogodek izredno sprošcen in zabaven. Vsem udeležencem in sodelujocim se lepo zahvaljujemo za nesebicno pomoc in dobro voljo. Prvo nedeljo v oktobru pripravljamo še skupinsko zakljucno vožnjo. Dobimo se ob 10h zjutraj pri Furmanu v Lukovici, od koder bomo kre­nili na cca 3-urno vožnjo. Lepo vabljeni. Besedilo in foto: Moto KluB roKoVnjaci Prvi šolski dan V sredo, 1. 9. 2021, je skozi šolska vrata OŠ Janka Kersnika Brdo prvic vstopilo 77 ucencev. Ucence in njihove starše so pred PŠ Blagovica, PŠ Krašnja in Vrtcem Medo toplo sprejeli gospa ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih, gospa županja mag. Olga Vrankar in predsednik sveta staršev gospod Anton Meden. Naši prvošolci so se razveselili cepic, nahrbtnikov in rutic, ki so jih pode- Varno v prometu S 1. septembrom se zacne pouk in ucenci ter ucenke bolj ali manj ve­selo vstopajo v hram ucenosti. Po poletnih pocitnicah, ko je bil vrvež otrok na cesti in ob njej manjši, se s 1. septembrom poveca tudi število otrok v prometu. Tako na ta dan in že nekaj dni prej na prehodih za pešce zasledimo tiste, ki skrbijo, da je njihova pot varna tako v šolo kot domov. Tokrat so za vecjo preventivno akcijo na prvi šolski dan Anja in Janko, maskoti AMZS, clani AMD Lukovica, policista in policistka iz PP Domžale ter županja Obcine Lukovica Olga Vrankar izbrali Blagovico in se skupaj z ucenci 3. razreda podali na cesto. Prometno varnost, torej varno pot v šolo in nazaj, preckanje glavne ceste in hojo ob njej ter še mnogo o prometu so ucencem in ucenkam skupaj z uciteljico razložili policist in policistka PP Domžale, podpredsednik AMD Lukovica, pred­stavnica AMZS, ki jim je podarila še odsevnike za boljšo vidnost, in žu­panja Olga Vrankar, ki je ucencem in ucenkam poleg varne poti zaželela tudi veliko uspeha v šoli. Ker je teorija eno, praksa pa nekaj drugega, so pridobljena znanja tudi preizkusili. Priznati jim je treba, da sta jim šla tako teorija kot praksa vec kot odlicno in upajmo, da bo tako ostalo še kar lep cas. Naj bo pot v šolo in nazaj varna, zato vozniki, pozor, otroci so ponovno na cesti. Spoštujmo prometne predpise za svojo varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. Besedilo in foto: drago juteršeK lili ravnateljica, županja in ucitelji. Po sprejemu so ucenci obiskali svoje ucilnice, kjer so se pobliže spoznali s svojimi ucitelji, sošolci in vzgojite­ljicami ter se posladkali s sladkim presenecenjem. Dragi prvošolci, želimo vam, da se boste v šoli dobro pocutili in se veli­ko zanimivega naucili! Besedilo: uciteljice in ucitelj 1. raZredoV, foto: arhiV oš janKa KersniKa Brdo Ucenci 1.d. razreda Podružnicne šole Blagovica. Drugi dan slovenskega športa in naša odlicna lokostrelca Dan slovenskega športa smo lansko leto na današnji dan praznovali prvic. V naši obcini imamo veliko odlicnih športnikov, tistih aktivnih in tistih, ki so svojo kariero že zamenjali za kaj drugega. Poleg registriranih imamo tudi veliko rekreativnih športnikov, ki svojo strast do športa gojijo na razlicne nacine, bodisi z organizacijo vaških lig ali z udejstvovanjem na tekmovanjih/druženjih, kjer je v ospredju telesna aktivnost. Na mestu je, da na ta športni praznik izpostavimo naša odlicna lokostrelca, brata Miha in Matija Rožic s Prevoj pri Šentvidu. Miha je dvajsetletni študent strojništva na Fakulteti v Ljubljani, Matija pa osemnajstletni dijak srednje šole za elektrotehniko v Šiški. Miha in Matija Rožic, prevojska Robin Hooda Ko razmislita o samem zacetku, kdo vaju je navdušil za lokostrelstvo? Ne bi rekel, da naju je kdo navdušil nad lokostrelstvom (zelo malo mogoce kakšen film o Robin Hoodu). Miha: Moja želja je bila streljanje s puško. Svoj talent sem veckrat pri­ložnostno pokazal s streljanjem na tarce v zabavišcnem parku (haha). Iskali smo šport zame, za izpolnjevanje mojih želja po streljanju. Takrat sem skupaj s svojimi starši prišel na idejo o loku. Takoj me je navdušilo in že po osnovnem tecaju v Lokostrelskem klubu Kamnik sem se pod vodstvom takratnega trenerja Dena Habjana zacel udeleževati šolskih in državnih tekmovanj. Bilo je odlicno in veselje do tega športa se je z leti samo stopnjevalo. Za Matija pa je bilo malo drugace. Jaz sem hodil po državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, medtem ko se je Matija ukvarjal z drugimi športi (košarko in tenisom). Vsa leta pa je bil tesno po­vezan tudi z mojim športom. Poznal je tekme, poznal je ljudi, poznal je tudi pritisk, ki pride s tem športom. Na nek nacin je bil zelo rad del tega življenja, vendar mu moj lok ni odgovarjal. Compaund lok je bolj zanimiv, bolj atraktiven za veliko lokostrelcev. To je bila njegova želja in leta 2018 se je na tekmovanju (svetovno prvenstvo v Nimesu – Francija) odlocil, da se poda v ta šport. Kako se je zacela vajina pot med lokostrelci? (Sta se že prej ukvarjala s kakšnim drugim športom? Koliko sta bila stara, ko sta zacela s trenin­gi lokostrelstva/koliko let trenirata?) Miha: Ko sem zacel trenirati, sem bil star 10 let, torej treniram že 10 let. Prej se nisem resno ukvarjal z nobenim športom, samo s tistim, kar je bilo v šoli (košarka, nogomet, odbojka …). Matija: Lokostrelstvo treniram 3 leta, ko sem zacel, sem bil star 15 let. Prej sem se ukvarjal s košarko in malo dlje s tenisom. Tenis sem treniral dobri dve sezoni in svoj talent pilil v teniškem klubu Z Sport v Fužinah. Talentiran sem za športe, ki vkljucujejo žogo, zato sem si nekako želel najti primeren šport zase. Vajin domaci klub je Lokostrelski klub Kamnik. Sta že ves cas clana istega kluba? Kdo je vajin trener? Ja, že ves cas sva clana istega kluba in najin trener, ki je tudi selektor mla­dinske državne reprezentance, je Matej Zupanc, nekaj let nazaj tudi sam odlicen lokostrelec in sedaj velik poznavalec tako lokostrelstva kot športni­kove psihološke pripravljenosti. Je profesor športne vzgoje in lokostrelski trener že vrsto let tudi v našem maticnem klubu Kamnik. V katerih disciplinah tekmujeta? Miha: Ukrivljeni lok (poznan tudi kot olimpijski lok, saj se z njim strelja na olimpijskih igrah). Tekmujem najvec v dveh disciplinah: v tarcnem loko­strelstvu, pri cemer streljam eno tarco z razdalje 70 m (tarca ima premer 122 cm) in arrowhead, pri cemer streljam 24 tarc na terenu (torej gor in dol po hribu, pri cemer je za 12 tarc razdalja znana, za 12 tarc pa razdalje ne poznaš). Matija: Sestavljeni lok (neke vrste lok na škripce, pri katerem so vecje moci in boljša stabilnost, ni pa olimpijska disciplina). Tekmujem v enakih discipli­nah kot Miha, edina razlika pri tekmovanjih je v tem, da je pri zunanji sezo­ni moja tarca postavljena na 50 m (podlaga tarce pa v premer meri 60 cm). Kakšne so lastnosti dobrega lokostrelca? Užitek v streljanju in potrpežljivost, koncentracija in sposobnost obdržati to zbranost ves cas tekmovanja so lastnosti dobrega lokostrelca. Pri tem športu ni hiperaktivnih oseb. No, ce pa so, jih pa šport z vztrajnostjo zelo pomiri in lahko samo izboljša njihovo psihološko pripravljenost. Kaj razmišljate, ko merite v tarco, preden izstrelite pušcico? Misli moraš imeti prazne, da te nobena zunanja stvar ne zmoti. Zaupati moraš v strel, ki ga izvajaš, in tako najbolje zadeneš. Moraš pa razlikovati med treningi in tekmami, saj je trening cas izboljšav in intenzivno vadbo mnogih strelov. Tekma pa zahteva koncentracijo, mirnost in rutino. Koliko stane oprema, jo je treba menjavati? Oprema je zelo draga in jo je treba menjati, saj se s casom ves ta material utrudi in izgubi svoj namen. Pri vsej opremi je le rocaj tisti, ki ga lahko upo­rabljaš od 4 do 5 let. Ce pa gledamo pušcice, tetiva in krake loka, pa je dru­gacna zgodba. Nekateri lokostrelci, tudi midva, menjavajo pušcice glede na sezono (notranja in zunanja). Za notranjo sezono uporabljava debelejše pušcice, saj je tarca veliko manjša (sredina tarce, oznacena s številko 10, je namrec v velikosti žogice za namizni tenis). Za zunanjo sezono pa upora­bljava tanjše, saj so razdalje daljše. Miha: Za predstavo uporabljam pušcice x10, od katerih 1 sama pušcica stane 50 €, potrebujem pa približno 24 pušcic. Dosežki, na katere sta najbolj ponosna: Miha: Veckratni državni prvak, 17. posamicno in 5. ekipno letos v avgustu na svetovnem prvenstvu na Poljskem (Wroclav), srednjeevropski prvak prav tako v tej sezoni 2021, 33. na svetovnem prvenstvu v Nimesu (Fran-cija). Matija: Top 5 na mladinskem svetovnem ekipnem prvenstvu letos na Polj­skem (Wroclav), srednjeevropski prvak 2021 in 27. mesto na svetovnem tekmovanju, izvedenem preko spleta. Ogromno je odlicnih uvrstitev, na katere sva lahko oba zelo ponosna. Je pa še veliko zelo produktivnih let pred nama in verjamem, da nama bo uspel še kakšen odlicen uspeh. Koliko treningov na teden opravita, koliko casa traja en trening? Trenirava 4–6 x na teden po približno 3h, zraven pa potrebujeva še trening v fitnesu, ki ga opraviva 3 x tedensko in traja 1,5h. Torej nama treningi na tedenski ravni nanesejo približno 22 ur. Kaj rada pocneta v prostem casu? Oba se v prostem casu ukvarjava z ribolovom. Na zadnjem državnem prvenstvu sta postala mladinski prvak in pod-prvak. Opišita vtise s tekmovanja. Miha: Meni je bil užitek streljati. Bili so odlicni pogoji, dobro vreme, ki nam je omogocilo, da se skoncentriramo na vsak strel posebej. Streljal sem odlicno, kar se je kasneje pokazalo tudi na rezultatu. Kar 20 krogov sem bil pred drugouvršcenim kolegom iz mladinske reprezentance. Streljal sem tudi na clanskem državnem prvenstvu in se po izlocilnih bojih zadovoljil s 4. mestom, saj me je v malem finalu premagal letošnji olimpijec in moj dober kolega Žiga Ravnikar. Veliko tekmovanj je bilo odpovedanih ali pa so imela zelo stroge ukrepe proti koroni (testiranje, nošenje mask, varnostna razdalja, deljenje tek­movalcev na vec tarc …). Da sva lahko cim vec trenirala, sva si na doma-cem zemljišcu na Sveti Trojici postavila dve tarci z razlicnimi dolžinami. Bilo bi veliko lažje, ce bi imela strelišce tudi kje v bližini, saj bi tako lahko še vec trenirala in bi bila logistika lažja in hitrejša. Teh možnosti pri nas v obcini žal nimamo. Se pripravljata na kakšno tekmovanje v tujini? Kakšni so nacrti za naprej? Državno prvenstvo je bilo zadnje tekmovanje v letošnji zunanji sezoni. Pocasi se zacenjamo pripravljati na notranjo sezono, vendar zaradi vse slabših razmer glede virusa ni jasno, kako bo vse skupaj potekalo. Upa-mo na najboljše in da nas to ne bo prevec omejevalo. Lansko leto je bilo svetovno prvenstvo izvedeno preko spleta, prav tako slovensko tekmo­vanje, pri katerem smo sodelovali vsi lokostrelci. Izgledalo je tako, da si poslal svoj rezultat in slikal tarco. Mogoce se bo to ponovilo. Tudi pri tem Hoja – pot k sebi ali kako sem se 'sprehodila' do Bohinja »Hoja ni le najbolj osnovna ali naravna oblika gibanja, niti ni le nacin skrbi za zdravo telo. Hoja je priložnost za notranji dialog in za samospoznavanje, za doživljanje edinstvenega potovanja, ki ga ne more ponuditi še tako privlacna svetovna destinacija. (In te besede pišem nekdanja ljubiteljica potovanj in avtorica treh potopisnih knjig.) Potovanja, ki je tako lahko ponovljivo, a se kljub temu marsikdo ne odloci zanj. Ker je lahko tudi naporno. A dlje kot z necim odlašamo, težje to lahko postane. Kajti hoja je tudi zdravilo za um, ce oz. ko je to potrebno. Ko smo na to pripravljeni. Zreli. Hoja je, po lastnih izkušnjah, tudi eliksir za dušo. Dišec, barvit, poln eliksir, po zaužitju katerega je clovek brez bogastva – bogat. Zelo bogat. Tako bogat, da lahko postane tudi neustrašen. Pa ne naivno neustrašen, da se ne bi umaknil na primer proti njemu brzecemu tovornjaku, ne – neustrašen v smislu, da se znebi notranjih strahov, ki morda tam ždijo že tako dolgo kot katodni televizor v sosedovi kleti. Ko postane resnicno svoboden. Ko je koncno sposoben zajeti vonj letnega casa, pa vonj iglavca, ki ga pricaka za naslednjim ovinkom, ter svežino recice, ob kateri neumorno pojejo škržati. Ko pac stvarnost postane ne le veliko vecja kot je bila, ampak tudi veliko globlja in polnejša. To se zgodi, ko clovek najde pot k sebi. S hojo.« Dih jemajoca Selška dolina. Dani zapis sem pripravila za Francija, dolgoletnega znanca iz ener­getike, ki objavlja svoje (foto)zgodbe na spletnem mestu https:// f1.exposure.co/. Ker imava oba s Francijem zelo rada hojo. On hodi po svojih koncih, jaz ubiram svoje poti. Ena teh me je sredi julija vodila iz Doba pri Domžalah (natancneje, od Hiše na travniku, kjer zelo rada spijem kapucino) do Bohinjskega jezera. Prvi koraki dobrih 80 kilometrov Pot sem zacela ob natanko 7:20 zjutraj (casovnica ni bila tako zelo tem­pirana, ceprav se je izkazalo, da sem naslednji dan nadaljevala ob pov­sem isti uri), odlocila pa sem se, da jo mahnem skozi Radomlje do Men-gša, pa naprej do Vodic in do Zbiljskega jezera, kjer sem preživela nekaj svojih mladih let, ko sem 'na pol' živela še z mamo in sestro, 'na pol' pa pri Tomaževih. In ko že omenjam moža (Tomaža), sem bila že na poti hvaležna, da premoreva to razumevanje do interesov eden drugega – on razume in podpira moje želje po solo vandranju, jaz razumem in podpiram njegove solo kolesarsko-gozdne podvige. Že po vprašanjih nekaterih znancev (še iz predkoronskih casov mojih pogostejših pote­panj po svetu), kako to, da grem kar sama na pot, mi je bilo jasno, da ta­kšno razumevanje ni prisotno v vsakem partnerstvu. Pa saj morda tudi potreb in želja po takšnih podvigih ni … No, tudi takšne misli se podijo po glavi nekoga, ki se spravi na 80-kilometrsko (2-dnevno) pešpot. Zbilje so se mi torej zdele primeren kraj za krajšo postojanko in tako sem v kavarni ob jezeru spila svojo prvo (in edino) kavo tisti dan ter si privošcila kepico crno-cokoladnega sladoleda. Da se okrepcam. Do-besedno. Imela sem sreco, da je bilo poletno sonce zelo prizanesljivo vse tam do poldneva in tako sem se pocutila polna energije še, ko sem prispela v Škofjo Loko, kar je bilo 13 kilometrov pred mojim ciljem tisti dan. Še tisto jutro, ko me je na poti v Ljubljano na delo Tomaž odložil v Dobu, sva se smejala, da ce me bo zmanjkalo do Loke, bom pac vzela taksi in si priznala, da danes pac ni moj dan. Res ga je namrec »bogatila« migrena. Tista sitna obiskovalka, ki se že vec let zapored oglasi prav vsak mesec za cela dva dneva. In ce ne taksi prevoz, je rekel Tomaž, poklici Uroša, da te zapelje tistih 13 kilometrov. »Razen, ce ni spet kje na kakšnem Mavriciju ali pa pac na kakšnem drugem koncu planeta!« »United colors of ice cream«? Zakaj pa ne? In kaj se je zgodilo? Ko sem sedela v prijetni senci dreves znane loške kavarne Homan in cakala na še dve kepici sladoleda (prijateljica Saša mi je, ko sem ji poslala fotko barvitih okusov maline, jagode in man­ga – vse s 100-odstotnim sadnim deležem in domace proizvodnje –, odgovorila, da ce se grem na tokratni solo pešpoti »united colors of ice cream« al'kaj?), se je mimo mene sprehodil – Uroš! Potoval je že maja, še dobro, da mi nekako deluje notranji kompas!), je bilo, kot da bi me pa nekaj bo še malo kasneje poleti, zdaj pa je kar doma, je smeje po-pozdravil rohnec tovornjak Gozdnega gospodarstva Bled, gozd pa se vedal, ko sem mu povedala za najin jutranji dialog s Tomažem. Pa sva je zdel, ko sem se približevala obmocju Bohinjske Bistrice, vedno bolj izkoristila srecanje za podaljšek moje postaje v Loki za slabo urico, nato izcrpan. Bolj izropan. Ja, gozd je res izjemno bogastvo, razlika je le, kako pa sem jo mahnila naprej proti Železnikom. si ljudje to bogastvo tolmacimo. »Huh, to imaš pa še kar dalec,« je rekel Uroš, ko sva se poslavljala in me je vprašal, kaj je moja ciljna tocka tistega dne. Naj bi bilo kakšnih 17 ki­lometrov, je dejal, preden sva preverila to na Googlovem zemljevidu, a se je k sreci izkazalo, da imam do zadane lokacije res le še 13 kilometrov (in ja, na poti, ko narediš 40 km v kosu, ti je še kako pomemben vsak ki­lometer, celo meter!), saj sem imela rezervacijo v gostišcu Pri Zalogarju v Dolenji vasi, kar pa je še kar nekaj kilometrov pred Železniki. Na pot brez 'Googlovega radarja' No, na koncu pa v Železnike same sploh nisem prišla, saj mi je gostilni-car (imenovala ga bom kar gospod Zalogar) povedal, da vodi lepa pot do Bohinjske Bistrice cez Dražgoše in Jelovico. Še dobro, da se takole, ko si sam, raje zgodi, da se zaklepetaš in tako sva z gospodom Zalogar­jem med tem, ko je prevzel moje narocilo jedi in do same vecerje, na hitro poklepetala o moji poti iz Doba pri Domžalah do Dolenje vasi in potlej naprej do Bohinja. Ker mi je Googlov zemljevid prikazoval vec možnih poti, sem ga vprašala, katero bi mi svetoval kot domacin, pa mi je torej povedal za omenjeno in poudaril, naj me ne zmede, da bom, ce jo torej uberem skozi Dražgoše, hodila kar kakšnih 17 kilometrov po makadamski poti. A ni mi žal, da sem mu zaupala in se podala prav na to pot, ki je »vsevedni Google« ni vkljuceval. Tudi na sami poti sem ostala ne le brez vrisane poti, ampak tudi brez signala. A gremo lepo po vrsti. Naslednji dan sem, ko sem po zajtrku za­prla za seboj vrata gostišca, videla, da je ura zopet natanko 7.20, obetal pa se mi je soncen dan, ki ga je šele na drugi strani Jelovice za kratek cas nadomestilo dežno kapljanje. Tako sem že v breg, ki me je vodil vse do Dražgoš in na dobrih 800 metrov višine, kar dobro zakuhala in še dobro, da je bil prav sredi razpotegnjene vasi vodni vir, da sem si dotocila svežo vodo. O Dražgošah tisti hip še nisem prav dosti vedela, le za Dražgoško bitko sem slišala. In ko me je pot vodila mimo vec par-tizanskih spomenikov (ob zadnjem, ki sem ga opazila s hvalo padlima partizankama, pa me je bilo že prav malo sram lastnega neznanja), sem vedela, da bom še isti vecer našla ctivo o dogajanju, ki je zaznamovalo tisti kraj v casu druge svetovne vojne. Ce bi diplomsko o Dražgoški bitki, ki sem jo zacela brati še isti vecer v hotelski postelji, dokoncala pa ob zajtrku, prebrala že prej, bi stopa-la tam po dražgoški poti še z vecjim poklonom in ponosom. Sem pa prepricana, da ne bom nikoli pozabila kmeta, ki me je res nadprijazno pozdravil s traktorja, ko sem šla proti makadamski poti, za katero ver­jetno tam vsi vedo, da pelje res daaaaaleeeec … In ja, res, dolga je bila. Cudovita, krasna, dolga. Ampak moja pot. Ta me je vodila po jelovški planoti, kjer je kar buhtelo od kisika, prije-ten vetric pa je pogosto prinesel prav omamen vonj iglavcev in tudi samega lesa. Ko sem namrec po že kakšnih desetih kilometrih stopila spet na makadamsko pot iz rastja, v katerem sem se znašla po Googlovi navigaciji, nato pa je kar naenkrat odrezalo pot (virtualno in dejansko; Od jagodne zmrzline do štrudla Na tej 'jelovški poti', za katero se mi zdi, da je morala na koncu obsegat blizu dvajset kilometrov, sem srecala le omenjen tovornjak, eno vespo in tri avtomobile. Prav cuden obcutek, ker dvajset kilometrov kar dolgo hodiš in si ob taki statistiki vozil – no, precej sam. Kar je dobesedno nenavadno. V svetu, ko vse okoli nas nori in bezlja, ko nam vlada in nas žene (vse prepogosto) tudi neka umetna panika, ko se ljudje na novo ucimo tehnik dihanja in sprošcanja, da uspemo obvladovati stre­sni vsakdan – je to le preprosto nenavadno. Ampak lepo in absolutno vredno vsega casa. In tudi kakšnega žuljcka, ceprav na letošnji poti (za razliko od lanske, ki me je vodila od Ljubljane do Pirana v treh dneh) ni bilo krize. Od omenjenih treh osebnih vozil mi je eno ustavilo, v njem pa sta se za­dovoljno smejali gospe Mihela in Andreja, saj sta nabrali za celo košaro gozdnih jagod. Jaz sem na tisti poti, ki to ni bila, naletela le na par teh, ki pa so se zato zelo prilegle. Kasneje sem zobala posušene listice jabolk in aronije, ki sem jih narocila pri ekokmetiji Vodnjov, kjer s Tomažem re-dno kupujeva sok in prah aronije, za tokratni podvig pa sem si narocila tudi njihove z medom obogatene sadne tablice. In ko sta mi Andreja in Mihela ponudili prevoz do Bohinjske Bistrice, sem se jima prijazno zahvalila, rekoc, da sem na pohodu (kako znan stavek iz lanskega leta!), nato pa sta rekli, naj vzamem vsaj kakšno jagodo, sem jima v zameno ponudila svoje sušene sadne listice. In ko sem jima po kratkem povpra-ševanju, od kod hodim in kam, pa kako dolgo sem že na poti, povedala, da bom verjetno o pohodu napisala tudi reportažo za lokalno glasilo Rokovnjac, sta se mi takoj poimensko predstavili in mi hitro zaupali še, kaj bosta naredili s toliko gozdnih jagod – sladko zmrzlino. Res lepo izpadejo takšne spontane interakcije. Tople in prijazne. Prav tako, kot sem se pocutila ob prihodu v gostilnico Štrudl v Bohinjski Bi-strici, kjer sem narocila odlicen ricet in božanski 'štrudl' z jabolki, skuto in orehi. Je pa res, da se je verjetno obed tako zelo prilegel, ker sem imela za seboj dobrih 30 kilometrov, pa še kakšnega tisocakca višine! Ko sem se okrepcala, me je cakala še zadnja desetka – pa mislim, da je bilo na koncu vec, saj sem jo nekje vmes ubrala naprej kar po kolesarski poti, ki pelje malo stran od lokalne ceste, a ob slednji je bilo res manj mikavno hoditi. In ta zadnji del moje celotne (kot vidite kar malo sproti »organizirane«) trase me je vodil vse do jezera, v katerega sem, kljub temu, da sem bila brez kopalne brisace, z duškom zaplavala. Morda je bila sveža jezerska voda, morda pa naravnost fantasticna ma-saža, ki sem si jo že ob iskanju nastanitve rezervirala v Hotelu Jezero, »kriva« za to, da nisem imela po dveh dneh in opravljeni najmanj »80­ki« plus recimo da »tisocakcu« prav nobenega vnetja mišic. Migreno pa sem tudi pustila nekje v jelovških gozdovih. (Škoda le, da to reportažo pišem doma z zvitim gležnjem. Za njim pa ne stoji nobena daljša peš-pot, ampak le pasji sprehod. A tudi to bo minilo, pravijo.) Besedilo in foto: alenKa lena Klopcic Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in jezersko skledo (Bohinjsko jezero) na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Takole je Bohinj opisal Julius Kugy (slovenski pravnik, alpinist, castnik, pisatelj in humanist, oce alpinizma v Julijskih Alpah; 1858– 1944) v svojem delu Julijske Alpe v podobi: »Bohinjska dolina – dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, socnimi travniki z idilicnim carom, iz tihega miru pozdravljajoce prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdo­ve, v višavah na oblakih praznicni prestol Triglava.« (VIR: Wikipedija). Mednarodni dan gluhih Mednarodni dan gluhih vsi gluhi po svetu obeležujejo tretjo soboto v septembru. Ta dan je tudi najvecji praznik gluhe skupnosti v Sloveniji. Trenutno imamo po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije v Sloveniji 10 % gluhih oseb, vendar se bo število naglušnih oseb z leti povecevalo, saj se prebivalstvo stara in tako se bo sigurno vsak od nas kdaj srecal z gluho ali naglušno osebo, s katero je komunikacija, ki smo jo vajeni ljudje, ki slišimo, otežena. V takšni si­ tuaciji ne vemo, kaj bi, nam je nelagodno, zacnemo postopno poviševati ton glasu, da bi nas oseba slišala, vendar nas, v kolikor gre za gluho ose­bo ali osebo s težko naglušnostjo, zaradi višjega tona glasu seveda ne bo slišala. Osebe z okvaro sluha se med seboj sporazumevajo z znakovnim jezikom. Znakovni jezik je opredeljen z natancno dolocenim položajem in usmerjenostjo rok, gibanjem roke in prstov ter mimiko obraza. Nihce ne pricakuje, da bomo slišeci razumeli slovenski znakovni jezik in se vpisali na zahteven tecaj ucenja znakovnega jezika. Pricakovati pa gre, da smo do osebe z okvaro sluha razumevajoci, da jo spoštujemo in smo pri komuni­kaciji z njo pozorni na nekaj stvari, ki ji lahko zelo pomagajo. Na kaj je torej treba biti pozoren pri komunikaciji z osebo, ki ima okvaro sluha, opozarjajo iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: Pristop do osebe z okvaro sluha: Osebo prijazno opozorimo nase, tako da nežno položimo roko na njeno ramo ali pa ji pomahamo. Nikoli ne pristopamo za hrbtom, saj našega pri­hoda ne sliši in se lahko prestraši. RACUNOVODSKI SERVIS Našemu racunovodskemu servisu zaupa že vec kot 450 strank. 01 300 32 16 racunovodstvo@proevent.si Med komunikacijo: -vzdržujemo ocesni stik, ostanemo v vidnem polju gluhe ali naglušne osebe, razdalja med pogovorom pa naj bo od 1 do 2 metra; -naš obraz in usta morajo biti dobro vidna in dobro osvetljena, pri ce-mer si ustnic ne zakrivamo, ne nosimo kirurške maske in med pogovo­rom ne pogledujemo naokoli. Ne stojimo tako, da je za nami vir svetlo-be, saj tudi mi ne moremo dolgo casa gledati v sonce .; -govorimo razlocno in jasno; -govorimo z obicajno glasnostjo (razen ce nas oseba sama prosi, naj govorimo glasneje); -v kolikor v pogovoru sodeluje vec oseb, govori le ENA oseba hkrati (zelo pomembno tudi pri osebah, ki nosijo slušni aparat); -v skrajni sili krajši stavek zapišemo (na primer: ALI TE KAJ BOLI?). Ni nuj-no, da gluhe osebe razumejo zapisano besedo, saj je znakovni jezik njihov prvi jezik; -tvorimo kratke stavke in uporabljamo enostavne besede; -vzamemo si dovolj casa, smo potrpežljivi (tudi oni so potrpežljivi z nami, kljub temu da ne znamo njihovega znakovnega jezika). Besedilo: petra paVlic, Vir foto: prirocniK gluhi in naglušni (sVit), WiKipedia Rotary club Domžale sofinanciral šolske potrebšcine otrokom iz materialno šibkih družin V avgustu so v Rotary clubu Domžale po posvetu s strokovnimi de­lavci Centra za socialno delo OSV, Enote Domžale izpeljali donacijo sofinanciranja šolskih potrebšcin 13 otrokom iz družin, ki ta strošek težko zmorejo. Z njihovo pomocjo bodo otroci in starši nakupili vse za šolo v Mladinski knjigi Domžale, kjer so pomagali oceniti strošek za šolske potrebšcine brez delovnih zvezkov za šolarje in dijake. V imenu družin iskrena hvala. Besedilo: Marta toMec Zdravstveno vzgojni center Domžale se predstavi V zdravstvenem domu Domžale imamo vsi obcani možnost udeležbe na delavnicah, ki jih izvaja tim zdravstvenovzgojnega centra. Trije stro­kovnjaki razlicnih smeri vam ne svetujejo le, kaj bi bilo treba spremeniti glede življenjskega sloga, temvec tudi KAKO se lotiti spremembe in v njej vztrajati. Vsak od nas ima še kje možnost izboljšav, zato smo ZVC Domžale zaprosili, da se nam predstavi s svojimi delavnicami. Delavnice niso placljive, saj so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, prav tako obravnava v referencni ambulanti družinske medicine in pri osebnem izbranem zdravniku. Delavnice se delijo na tri sklope, pri cemer so uvodne kratke delavnice enkratno srecanje, pri daljših delavnicah in pri delavnicah za boljše duševno zdravje pa je srecanj vec. UVODNE KRATKE DELAVNICE (Za udeležbo ni potrebna napotnica) ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG Govorili bomo o pomenu zdravega življenjskega sloga (zdrave prehra­ne, telesne dejavnosti, nekajenja, opušcanja tveganega pitja alkohola, obvladovanja stresa) za krepitev zdravja ter preprecevanje in zdravlje­nje kronicnih bolezni. DEJAVNIKI TVEGANJA (ZVIŠAN KRVNI TLAK, ZVIŠANE MAŠCOBE V KRVI, ZVIŠAN KRVNI SLADKOR): Pridobili boste informacije o bioloških dejav­nikih tveganja, o njihovem vplivu na nastanek kronicnih bolezni in o njihovi povezanosti z zdravim življenjskim slogom. ALI SEM FIT? Delavnica obsega izvedbo preizkusa testa hoje na 2 km, 6-minutni pre­izkus hoje ali 2-minutni test sestopanja na mestu ter strokovno sveto­vanje o ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja, skladno z rezul­tatom in zdravstvenim stanjem udeleženca. TEHNIKE SPROŠCANJA Na delavnici boste spoznali osnovne znacilnosti sprošcanja in preizku­sili tri razlicne tehnike sprošcanja (dihalne vaje, postopno mišicno spro-šcanje, vizualizacijo pomirjujocega dogodka). Spoznali boste njihove prednosti ter dobili navodila, da jih boste lahko izvajali tudi sami doma. Festival zdravja v Lukovici DVORANA KULTURNEGA DOMA ANTONA MARTINA SLOMŠKA Ponedeljek, 18. 10. 2021, ob 18. uri PROMOCIJA ZDRAVJA IN PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENO VZGOJNIH PROGRAMOV Heine Andreja, prof. zdr. vzg. Torek, 19. 10. 2021, 9.–11. ure TEHTANJE Z ANALIZO TELESNE MASE Sreda, 20. 10. 2021, 8.–12. ure BREZPLACNE MERITVE HOLESTEROLA, KRVNEGA SLADKORJA IN KRVNEGA TLAKA TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ALI SEM FIT? Cetrtek, 21. 10. 2021, 9.–11. ure TEHNIKE SPROŠCANJA, Heine Andreja, prof. zdr. zvg. ob 18. uri OSTEOPOROZA – KAKO JO PREPRECITI, Aljaž Železnik, dipl. fiziot. Petek, 22. 10. 2021, 9.–12. ure TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Z UPORABO AED Za udeležbo Festivala zdravje je potrebno izpolnjevanje pogojev PCT in uporaba zašcitne maske. V primeru bolezenskih znakov (vro-cina, kašelj, oteženo dihanje, sprememba vonja ali okusa, glavobol …) ostanite doma, izogibajte se stikom z drugimi ljudmi ter se po­svetujte s svojim izbranim osebnim zdravnikom. Lepo povabljeni! eKipa ZdraVstVeno VZgojnega centra Zd doMžale DALJŠE DELAVNICE (Za udeležbo potrebujemo napotnico osebnega zdravnika ali referenc­ne medicinske sestre) ZDRAVO JEM Udeleženci pridobijo najpomembnejša znanja o zdravi prehrani in nje­nem pomenu za zdravje ter vešcine za postopno uvajanje sprememb v svoje prehranjevanje (kako izbrati zdrava živila v pestri ponudbi na tr-govskih policah, kako sestaviti zdrav jedilnik na enostaven nacin, zdra­vo prehranjevanje v razlicnih življenjskih situacijah itd.). GIBAM SE Udeleženci pridobijo poglobljeno oceno lastne telesne pripravljenosti ter postopno po individualnem programu povecujejo kolicino telesne dejavnosti in spreminjajo gibalne navade. Pridobijo potrebna znanja in vešcine za samostojno izvajanje telesne vadbe, na podlagi meritev dobijo informacije o lastnem napredku v telesni dejavnosti, gibalnih navadah in telesni pripravljenosti. ZDRAVO HUJŠANJE Udeleženci prejmejo strokovno podporo in pomoc pri zdravem hujša­nju ter znanja in vešcine za spreminjanje prehranskih in gibalnih navad ter psihološko podporo v procesu hujšanja in vzdrževanja zdravega življenjskega sloga. SKUPINSKO IN INDIVIDUALNO SVETOVANJE ZA OPUŠCANJE KAJENJA Dobili boste kljucne informacije, strokovno podporo in pomoc pri opu-šcanju kajenja. Kadilci se lahko vkljucijo v tisto obliko svetovanja, ki jim bolj ustreza. DELAVNICE ZA BOLJŠE DUŠEVNO ZDRAVJE PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE STRESA - Osnovne znacilnosti doživljanja stresa, izgorelosti in travme, vzrok za­nje ter nacin njihovega obvladovanja. - Pridobivanje znanj in vešcin, s katerimi si lahko pomagamo sami in izboljšamo svoje pocutje. PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU Z DEPRESIJO - Namenjena je osebam z depresivnimi simptomi in osebam, pri katerih so prisotni simptomi depresije, ki še ne dosegajo kriterija za diagnozo depresije njihovim svojcem. - Potrebna je napotitev od izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra. - Spoznali boste osnovne znacilnosti depresije, vzroke zanjo ter potek in nacine zdravljenja. PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU Z ANKSIOZNOSTJO - Namenjena je osebam z diagnosticiranimi anksioznimi motnjami ali osebam, ki jih simptomi anksioznih motenj ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju. - Potrebna je napotitev od izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra. - Spoznali boste osnovne znacilnosti anksioznosti, vzroke zanjo ter po­tek in nacine zdravljenja. Na vsaki izmed delavnic boste pridobili znanja in vešcine, s katerimi si boste lahko pomagali sami in izboljšali svoje pocutje (tehnike sprošca­nja, tehnike preusmerjanja misli in custev, nacrtovanje odziva na stre­sne situacije, razvijanje custvenega zavedanja ipd.) ter z drugimi ude­leženci v skupini izmenjali svoje izkušnje in se medsebojno podpirali. Vabimo vas, da se udeležite preventivnega pregleda pri vašem izbra­nem osebnem zdravniku oziroma pri diplomirani medicinski sestri v referencni ambulanti družinske medicine, do katerega ste upraviceni iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po opravljenem preven­tivnem pregledu se glede na prisotne kronicne bolezni oziroma ugo­tovljene navade vkljucite v delavnice Zdravstveno vzgojnega centra. Prisrcno vabljeni, TIM ZVC Domžale. Besedilo: petra paVlic Clani Likovne sekcije DU Lukovica Vas vabimo na Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici vabi k udeležbi na 18. TEK OKOLI GRADIŠKEGA JEZERA, ki bo v nedeljo, 3. oktobra 2021. Sobota, 2. 10. 2021, od 9. do 13. ure Tema ustvarjanja: Brdo in Lukovica z okolico Zbrali se bomo med 8.30 in 9.00 v Gostilni pri Bevcu, Stari trg 10, Lukovica, obudili nekaj spominov na našega clana Draga Jermana, vsak udeleženec pa bo prejel 2 slikarski platni. Ob 13. uri bo tukaj tudi zakljucek s toplim obrokom in druženjem. Slikarski materiali Razen slikanja na platno so dovoljene tudi druge podlage do velikosti 50 x 60 cm. Zanje poskrbijo udeleženci sami, prav tako za ostale potrebšcine. Oddaja del za razstavo Vsak udeleženec lahko odda eno likovno delo, in sicer v petek, 8. 10. 2021, od 16. do 17. ure, v Pungartnikovi hiši, Stari trg 17, Lukovica, ali po dogovoru na telefonski številki 031 600 428. Na hrbtni strani morajo biti naslednji podatki: naslov slike, tehnika, naslov in telefonska številka avtorja. Likovna dela morajo biti primerno opremljena za razstavo, obvezno z obešali, po možnosti uokvirjena, ce so na platnu, lahko tudi brez okvirja, vendar s pobarvanim robom. Razstava Vsa dela bodo razstavljena v Pungartnikovi hiši, Stari trg 17, Lukovica. Vabljeni, da redno spremljate našo spletno oz. Facebook stran, kjer bomo sproti objavljali vse aktualne informacije v zvezi z izvedbo letošnjega teka okoli Gradiškega jezera. Clani Društva upokojencev Lukovica VABIMO na ogled razstave naših likovnih del. Clani Likovne sekcije razstavljamo likovna dela, ki so nastala v zadnjem obdobju in jih je izbral naš mentor akademski slikar Vinko Železnikar. Razstava del iz EX TEMPORA Memorial Draga Jermana Razstavljena bodo likovna dela, nastala na Ex temporu, ki smo ga posvetili v spomin na našega clana. Razstava rocnih del Clanice rokodelske sekcije bodo na razstavi pokazale raznovrstne izdelke, ki so sad njihovih spretnih rok. Otvoritev bo 15. 10. 2021 ob 18. uri. Ogled pa bo možen še 16. 10. 2021 od 9. do 18. ure in 17. 10. 2021 od 9. do 16. ure. Vsi razstavljavci prevzamejo svoja likovna dela 17. 10. 2021 po zakljucku razstave ali 18. 10. 2021 od 17. do 19. ure v Pungartnikovi hiši ali po dogovoru na številki 031 600 428. Prijava udeležencev Število udeležencev je omejeno na 20. Prijave sprejemamo po elektronski pošti na e-naslov lik.sek.lukovica@gmail.com ali na telefon 031 600 428 do 25. 9. 2021. Uživajte v ustvarjanju in ostanite zdravi ! Sponzorja prireditve sta: Gostilna pri Bevcu, Lukovica in JSKD IO, Domžale CICIBANOVE URICE bodo organizirane za otroke, ki niso vkljuceni v vrtec in so rojeni leta 2016, 2017 in v prvi polovici 2018. Otvoritev razstave s kratkim kulturnim programom bo v petek, Pricele se bodo v TOREK, 5. 10. 2021, ob 16.00, 15. 10. 2021, ob 18.00, v Pungartnikovi hiši, Stari trg 17, Lukovica. v enoti vrtca Medo Prevoje. Ogled bo možen še Vpis otrok in informativni sestanek bo v TOREK, 28. 9. 2021, ob 17.00, v soboto, 16. 10. 2021, od 9. do 18 ure in v VVE Medo na Prevojah. v nedeljo, 17. 10. 2021, od 9. do 16. ure. Z vašimi otroki bo JOLANDA KRESLIN, vzgojiteljica. Uživajte ob ogledu in ostanite zdravi! Vabljeni! Nagradite svoje izdelke z znakom kakovosti Srca Slovenije! Kakovost izdelkov danes ni vec le nakljucje ali želja ponudnika, pac pa je to potreba vsakega proizvajalca, rokodelca ali prehranskega ponudnika, ki želi biti konkurencen in uspešen. Kolektivna blagovna znamka Srce Slove­nije zagotavlja kakovost pridelkov, prehranskih in rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja z obmocja destinacije SRCE SLOVENIJE. Ce v Srcu Slovenije ustvarjate rokodelske izdelke oz. izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja ali pridelujete in predelujete prehranske iz­delke, vabljeni, da kakovost vaših izdelkov preverite s prijavo na razpis za uporabo Kolektivne blagovne znamke Srce Slovenije. Fizicne osebe z dejavnostjo, nosilci kmetijskih gospodarstev in podjetja iz obcin Kamnik, Litija, Lukovica in Mengeš se lahko na razpis prijavite brezplacno. Rok za prijavo je 5. oktober 2021, interes za prijavo pa sporocite že prej, nekje do zacetka septembra. Preverite razpisne pogoje na spletni strani http://www.srce-slovenije.si/ okolje. Dodatne informacije: rokodelski izdelki – Mija Bokal, 01 89 62 713, mija. bokal@razvoj.si; prehranski izdelki – Tina Pregel, 01 89 62 714, tina.pregel@ razvoj.si. S certifikatom Srca Slovenije se ponaša že 55 ponudnikov. Pridružite se nam tudi vi in skupaj z nami ustvarjajte uspešne zgodbe v Srcu Slovenije! Besedilo: tina pregel Knjiga DEMOS na Domžalskem Ob 30-letnici samostojnosti je skupina takrat delujocih v zdru­ženi opoziciji in javnih organih pripravila knjigo – zbornik. Va-bljeni na pogovor o zborniku in k nakupu knjige. Vaši odzivi in spomini na dogajanje slovenske pomladi konec 80 in v zacetku 90 let so prisrcno dobrodošli. Knjiga obsega: Uvodni prispevki (Igor Podbrežnik: Zgodbe o ljudeh, ki so soustvarjali nacionalna in globalna znamenja casa; Ljudmila Novak: Knjigi na pot; Aleš Hojs: Vrednote slovenske osamosvojitve); Demos na Domžalskem – dogodki in dokumenti (Demos Slovenije; Demos na Domžalskem; Slovenska demokratic­na zveza – SDZ Domžale; Slovenska kmecka zveza – SKZ Domžale); Pricevanja (Matjaž Brojan: Bitka v Trzinu; Erwin A. Schwarzbartl: Politiko delajo ljudje; Janez Stibric: V Domžalah Demos in ZSMS; Anton Tomažic: Prvi koraki v demokracijo; Janez Hribar: Vodil nas je cudovit cilj; Janez Škrlep: Prispevki za knjigo Demos na Dom-žalskem; Tomaž Štebe: Služil, skrbel, pomagal obcanom; Janez Gorše: Spomini na cas delovanja Demosa na Domžalskem). Zapis na zadnji strani knjige: »Zbornik Demos na Domžalskem posvecamo vsem, ki so prispevali svoje znanje in moci na oltar sa­mostojne Slovenije, in vsem, ki so pred tridesetimi leti na plebiscitu dali svoj glas za samostojno državo in s tem pooblastili koalicijo Demos, da je plebiscitarno voljo udejanjila.« Poglobljen zapis (morda) sledi po predstavitvi knjige in odzivih. Vabljeni na pogovor o zborniku in k nakupu knjige. Trem izžreba­nim kupcem knjig na pogovoru bom podaril še dodatno knjigo. Besedilo: Mag. toMaž šteBe (V iMenu sKupine) Na podlagi 17. clena Zakona o knjižnicarstvu (Uradni list RS, 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15), 35. clena Zakona o zavodih (Uradni list RS, 12/91, 45/94-odl. US, 8/96, in 56/08), 15. clena Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale (Uradni vestnik Obcine Domžale št. 3/05, 6/09, 8/17, Uradni vestnik Obcine Lukovica št. 3/04, 3/09, 3/17, Uradni vestnik Obcine Mengeš št. 7/07, 4/09, 9/17, Uradni vestnik Obcine Moravce št. 2/04, 3/09, 10/17, Uradni vestnik Obcine Trzin št. 2/04, 2/09, 10/17) razpisuje dela in naloge DIREKTORJA (m/ž) KNJIŽNICE DOMŽALE za mandatno dobo 5 let. Poleg splošnih pogojev, dolocenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - ima koncano VII. stopnjo družboslovne ali humanisticne smeri, - ima opravljen strokovni bibliotekarski izpit, - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v zavodu za kulturno dejavnost, od tega tri leta na vodstvenih delovnih mestih, - obvlada sistem COBISS, - ima organizacijske sposobnosti, - je državljan Republike Slovenije. Nastop dela bo 1. 3. 2022. Zaželeno je, da kandidat priloži tudi življenjepis in vizijo razvoja knjižnice v mandatu. Kandidati naj svoje prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 10 dni od dneva objave razpisa pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »Za razpis direktorja« na naslov Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, 1230 Domžale. Kandidati bodo o izbiri obvešceni v zakonskem roku. Svet Knjižnice Domžale ZAPOSLIMO SPREJEMNIKA VOZIL M/Ž TECAJI CPP-PRICETKI: 25.10. , 08.11., 29.11., 13.12.2021 TECAJ za izpit-TRAKTOR: Delovne izkušnje 3 leta, vozniški izpit B kategorije, dobro 22.11.2021 poznavanje sestave vozila, poznavanje angleškega jezika ali nemškega jezika (pasivno), komunikativen, Avto šola Loncar, d.o.o. Prijave: osrednjeslovenska regija Slamnikarska cesta 3b 031 / 209 – 501 ali 1230 Domžale avtosola.loncar@siol.net Kontaktna oseba: Milan Krulc 041640689, milan.krulc@avtohisa-krulc.si ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjac Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje trgovina TRIDIST, d.o.o. iz Ljubljane TRIDIST, d.o.o. bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjaceve križanke podarila fotoaparat Olympus trip AF 50. Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na Obcino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagrado bo prejel en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do ponedeljka, 4. oktobra 2021, na naslov: Uredništvo Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). Nagradna križanka junijske številke Geslo nagradne križanke: PAPIRNICA LIPA RADOMLJE. Nagrado prejme: Mira Konda in Zvonka Slapar. Za prevzem nagrade – darilnih bonov se prejemnici obrneta na Obcino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Tabor NSi v Žužemberku Cudovita soncna nedelja je 12. septembra kar sama vabila v naravo in na druženje. Clani in simpatizerji Nove Slovenije smo se po dveh dolgih letih spet srecali, poklepetali, se poveselili in v zanosu dobro opravljenega dela zacrtali pot naprej. V zavetju Krke, ob vznožju žu­žemberške cerkve sv. Mohorja in Fortunata, ki je doživela tragicno vojno usodo, smo zaploskali vodstvu NSi, ki v teh zmedenih casih kr­mari med ostrimi cermi. Kljub neštetim oviram, s katerimi se srecujejo naši trije ministri, je njihovo delo vidno na vseh resornih ministrstvih, ki jih vodijo. In ljudje to obcutimo. Tabor je bil organiziran po dveh letih; lansko leto ga je preprecil co­vid-19, letos pa je bil izveden ob spoštovanju pogoja PCT. Ker se za­vedamo svoje odgovornosti do sebe in do drugih, to ni bilo težko. Vsi udeleženci tabora, bilo jih je okrog 1000, je izpolnjevalo enega od pogojev. Nova Slovenija – kršcanski demokrati je stranka, ki zna povezovati, ki spoštuje kulturo dialoga in ima jasno vizijo, zapisano v svojem pro-gramu. Ta je bil že pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami v javno­sti prepoznan kot najboljši gospodarski program. Pa ne gre zgolj za gospodarske rešitve, temvec za udejanjanje vsega, kar kršcanski de­mokrati zagovarjamo. Na teh temeljih moramo graditi našo skupno prihodnost, za katero smo odgovorni še toliko bolj, ker smo vladna stranka, ki je dolžna delati za dobrobit vseh. Lahko recemo, da so naši ministri v tej vladi najboljši, saj to priznavajo tudi ljudje, ki niso naši clani, znajo pa kriticno in z jasnim pogledom oceniti opravljeno delo in ga primerjati z delom njihovih predhodnikov. Cas, ki je še ostal do rednih volitev, bo pester. Politicna kultura je v Sloveniji na tocki, ko lahko pricakujemo marsikaj, tudi laži in sprene­vedanja. Srcno upamo, da bo NSi prepoznana kot najboljša izbira, ki je ne le s programom, temvec z delom pokazala, da se da stvari pre­mikati naprej. oo nsi luKoVica Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju V zadnjem casu se na mnogih poteh pojavljajo ovire, ki preprecujejo vožnjo z razlicnimi motornimi prevoznimi sredstvi v naravi, ki je sicer prepovedana. Pandemija je naredila svoje in številni so se odlocili, da si nabavijo kolo ali motorno sredstvo, da se bodo lahko odpeljali malce stran od doma v naravo. A se ob tem obnašajo, kakor da je vse njihovo, da so kralji brezpotij in cest, da so sami na cesti in ob tem niti ne pomislijo, da vožnja le ni dovoljena vsepovsod. Uredba o prepove­di vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. list RS, št. 16/95) doloca, da je na obmocju Republike Slovenije v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Naravno okolje iz prejšnjega odstavka so vsa obmocja zunaj ureditvenih obmocij mest, vasi in drugih naselij, infrastrukturnih objektov republiške­ga ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so dolocena v skladu s predpisi o urejanju prostora, in zunaj nekate­goriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa. 2. clen uredbe pravi: Ne glede na dolocbo prvega odstavka prejšnjega cle­na je dovoljeno ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles v pasu 5 m izven vozišca, ce je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in ce temu ne nasprotuje lastnik zemljišca. 3. clen nam poda informacijo, kdo in kdaj se lahko vozi v naravnem oko­lju, torej izjeme. To so predvsem službe, ki vršijo inšpekcijske oglede ter zdravstvene, reševalne in veterinarske. V ta sklop sodijo še policija, vojska, preiskovalni sodniki in državni tožilci ter gasilci. Za njih prepoved iz 1. cle­na ne velja. Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim vozišcem v gozdnem prostoru ter na cestah v obmocjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vo­dni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) je prepo- Stanetu Jemcu v slovo »Radi bi doumeli skrivnost smrti. Toda kako jo boste našli, ce je ne išcete v srcu življenja?« je zapisal KAHLIL GIBRAN V PREROKU. Življenje je dragoceno in ko izgubimo nekoga, ki ga imamo radi, se zavemo, da je vsak dan darilo. Zato je prav, da si v življenju poišce­mo stvari, ki nam bodo polnile pljuca in risale nasmeh na obrazu. Tako, Stane, cutimo ob tvoji prerani smrti. Zavemo se pomena ple­menitosti cloveških in prijateljskih odnosov, kajti: »Prijatelji so tisti, ki ravnajo z nami, kot da smo najdragocenejši. Najbližji so nam, najbolj razumejo, kaj nam pomeni življenje. Do nas cutijo, kar cuti-mo sami. Z nami so povezani v zmagoslavju in nesreci. Premaguje­jo uroke naše osamljenosti.« (HENRI ALONZO MYERS) Stanetovo življenje je bilo pestro. Vsak izmed nas se ga bo spo­minjal po svoje. Tako je tudi Stane pristopal k vsakemu cloveku drugace in se mu posvecal z besedami in dejanji. V delu je crpal življenjsko energijo. V njegovi skromnosti mu je bilo najvecje pri­znanje obcutek, da je delo odgovorno in koristno opravil. Vedno je bil pripravljen na nove izzive, še posebej kadar je šlo za ohranjanje kulturno-zgodovinske dedišcine krajev Crnega grabna. Takrat je z nasmehom med ljudmi spletal vezi, ki se nikoli ne pretrgajo. V letu 1980 je Stane z ženo Franciško – Naniko prevzel delo v do­maci Gostilni pri Bevcu. Z ljubeznijo in vdanostjo sta gradila hišo svojih sanj, v kateri sta rasla vedno nasmejana sin Dušan in hcerka Urša. Novo veselje sta prinesla še vnuk Martin in zet Robert. Topli družinski odnosi so lajšali tudi bolezenske težave. Vedno sem obcudovala Stanetov pristop do gostov. Z nasmehom je pozorno pristopil k mizi, vcasih tudi malo posedel. Kratek, vlju-den pogovor in že je odhitel dalje. Že zelo zgodaj je spoznal, da le kozarcek dobrega vina in domace specialitete niso dovolj za dobro vaško gostilno z dvestoletno tradicijo. Nepozabni ostajajo kulturni dogodki ob topli peci v kmecki hiši, športna tekmovanja pod ko­zolcem in humanitarna srecanja ljudi z razlicnimi boleznimi. Da, Stane, res si znal vsakemu novemu dnevu reci: »Dober dan, to je moj dan!« Ob mnogih prepoznavnih dejavnostih nam zdaj, ko se poslavljamo od tebe, zatrjuješ: »Vse se zmore, ce se le hoce!« Stane, nate nas vežejo spomini in custva. Plemenit spomin, ki osta­ne za vekomaj. Pocivaj v miru. Besedilo: Marijana in stana (društVo upoKojenceV luKoVica) vedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe, nam sporoca 4. clen. Ce nam 5. clen govori o tem, kdo opravlja kontrolo v naravnem okolju, nam 6. in 7. clen dajeta ja­sno vedeti, kakšne so kazni za vožnjo v naravnem okolju. Zavedati se namrec moramo, da z vožnjo po gozdnih cestah in travnikih unicujemo ne samo travno rušo, ampak tudi ves ekosistem, da hrup moti prostoživece živali ni treba posebej poudarjati. Lastniki zemljišc svoje ime­tje zavarujejo po svoje, na nas samih pa je, da njihovo lastnino spoštujemo in je ne unicujemo z neodgovornim ravnanjem. Besedilo in foto: drago juteršeK Ce bi lahko ti pomagali, ne bi zdaj ob tvojem grobu stali. Ne ljubezen, ne solze, tebe, oce, vec ne prebude. Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 77. letu sklenil naš dragi mož, oce, deda, tast, brat, stric, bratranec in prijatelj STANE JEMEC, Bevcev Stane iz Lukovice. Ob boleci izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sosedi Tatjani in patronažnima sestrama Irmi in Mateji za vse obiske. Hvala vsem za izražene besede tolažbe, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, clanom Godbe Lukovica, gasilcem, konjerejcem, turisticnemu društvu, cebelarjem, AMD, ASC Mustang, balinarjem, praporšcakom. Hvaležni smo g. Mateju Kotniku za tako lepe in cutne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA 30. julija nas je v 78. letu starosti po kruti in težki bolezni zapustil naš predragi mož, oce, dedek, brat in stric PETER JANCAR iz Imovice. Ob boleci izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sovašcanom, prijateljem in vsem, ki ste našega ata pospremili k vecnemu pocitku. HVALA za vsa izrecena sožalja, besede tolažbe, vso pomoc, darovane svece, svete maše in prispevke za cerkev sv. Vida. HVALA gospodu župniku Bernardu Rožmanu za lep pogrebni obred, pevcem g. Matevža Kinka, ki so ga s pesmijo pospremili k vecnemu pocitku, pogrebnemu zavodu Vrbancic za organizacijo pogreba in Cvetlicarni Nuša za prelepo cvetje. Hvala vsem, ki se ga tudi danes spominjate v svojih molitvah in ga ohranjate v lepem spominu. Žena Vera in hci Mateja z družino Vsi bomo enkrat zaspali, v miru pocivali vsi, delo za vselej koncali, v hišo ocetovo šli. Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. (T. Pavcek) ZAHVALA V 78. letu nas je prezgodaj za vedno zapustil naš dragi oce, ata, brat in stric GREGOR BARLIC iz Blagovice. Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece, svete maše in pomoc ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo PGD Blagovica za spremstvo na pogrebu, g. Matjažu Markovšku za ganljive besede ob zadnjem slovesu, pogrebni službi Vrbancic in njihovim pevcem ter g. župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu je za vedno zaspala naša draga žena, mama, tašca, babica, prababica, sestra in teta JELKA DRCAR, rojena Maselj iz Gradišca. Od nje smo se poslovili 7. septembra 2021. Z njenim odhodom je nastala neskoncna praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli v njeni bližini. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ste v njen spomin darovali cvetje in svece in za vsa izrecena sožalja. Iskrena hvala tudi sokrajanom vasi Gradišce za izkazano pozornost in pomoc. Hvala tudi patronažnima sestrama Irmi in Mateji. Hvala g. župniku Bernardu Rožmanu, pogrebni službi Vrbancic in pevcem za lep poslovilni obred. Vsi njeni