Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 3310Ó Udine TASSA RISCOSSA Itaiy St. 30 (920) Čedad, četrtek, 30. julija 1998 Od petka 24. do nedieje 26. je biu na Liesah 23. Senjam beneške piesmi Ta parva je “Iti an prit” Chiara je dobila s pesmijo, ki jo je napisu Hlodal Za besiede “Spomin”, za glasbo “Le tajšan pajac” La nuova poesia slovena in un libro Il volume curato e tradotto da Michele Obit poesia slovena “Nuova poesia slovena”, un’antologia comprendente opere di poeti sloveni delle nuove generazioni, è stata presentata sabato al Mittelfest, a conclusione della rappresentazione dedicata al poeta carinziano di lingua slovena Gustav Januš. Il libro, edito dalla ZTT di Trieste, è curato e tradotto da Michele 0-bit e contiene un saggio di Miran Košuta sull’evoluzione della poesia in Slovenia dal dopoguerra ad oggi. I poeti tradotti sono Aleš Debeljak, Alojz Ihan, Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, Peter Semolič, Aleš Steger e Uroš Zupan. leggi a pagina 7 tednik Slovencev videmske pokrajine An del publika, ki je v nediejo slediu “Senjam". Tle z dol, Chiara, ki je letos zmagala Senjam beneške piesmi je biu tudi lietos živ praznik beneške glasbe an mladine. 2e 23 liet nimar glih an nimar nuov. Saj se na njem “staro prepleta z novim, srečujemo se s starimi znanci, ki pritegnejo k sodelovanju nove mlade moči v želji po ohranitvi našega domačega jezika”, kot pravi predsednica kulturnega društva Rečan Nuša Danijelič Canalaz. An vsako lieto imamo potardi-lo, doložemo mi, de bo Senjam še dugo Ziveu. Zak jubezen do svojega jezika an zemlje v sarcih mladih le napriej cvede. An le na-priej se tudi piesmi rode. “Ce idejo imaš, in če ti resno igraš, življenje bo tvo- je, to ti resno poje” je napisu v njega liepi piesmi Veselje Mirco Sturma, (jn) beri na strani 3 Zgodilo se je v saboto 25. zvičer Močan vietar an po naših dolinah Zgodilo se je v saboto 25. zvičer. 2e cieu tiedan smo tarpiel za veliko ico, sapa je parmanjkuvala vsi-em nam: troštal smo se, de ponoč pade kaka kapja daža za de čez dan bo buj frišno. Na koncu daž je paršu. Močan daž an močan vietar, takuo močna, de an okna zaparte nieso par kajšnim kraju pomagale an uodà se je ulila po hišah. beri na strani 12 Mittelfest, interruzione e coda con polemiche Finale pirotecnico, al Mittelfest. Sabato sera la tromba d’aria che ha colpito buona parte del Friuli ha interessato anche il festival di Cividale, che stava vivendo la sua penultima serata. In programma c’era, tra le altre cose, il concerto del cantautore Vinicio Ca-possela assieme alla Kocani Orchestra. L’evento è stato dirottato in una prima fase da piazza del Duomo alla chiesa di S. Francesco, poi è stato interrotto dalle forze dell’ordine perché il numero di persone all’interno della chiesa sarebbe stato superiore alla capienza concessa. Il tutto ha pro- vocato, nei giorni successivi, attriti tra la direzione del Mittelfest e il vicesin-daco del Comune di Civi-dale, Bruno Mollicone. A parte questo, il festival ha fatto registrare, secondo le stime degli organizzatori, quasi 21 mila presenze alle varie manifestazioni, compresa la rassegna dedicata alle marionette ed ai burattini, che si è svolta nelle Valli del Nati-sone. A questo proposito, domenica a S. Pietro è stato assegnato il premio “Marionetta d’oro”, andato ad una compagnia di Varese. servizi a pagina 6 e 7 Romanje v Bovcu Verniki iz videmske, celovške, ljubljanske in koprske škofije se bodo letos srečali v Bovcu na tradicionalnem romanju treh narodov. Srečanje bo 22. avgusta, Bovec pa je bil izbran kot kraj, ki je po letošnjem velikonočnem potresu doživel hud udarec in je torej najbolj potreben solidarnosti. beri na strani 8 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Že v petek nova deželna vlada? Bomo v petek dobili novo deželno vlado? Težko je verjeti, da se bo kaj takšnega zgodilo, saj v štiridesetih dneh - toliko časa je namreč minilo od volilne preizkušnje do danes - ni na obzorju noben resen predlog o možni vladni koaliciji. Forza Italia, ki je doslej pogajanja, je pokazala določeno enosmernost in trmasto vztrajala pri koaliciji Pol - Severna liga, ki pa je že od vsega začetka na trhli podlagi. Po drugi strani pa so Berlusconijevi varovanci iskali alternativo v povezovanju s centrom za reforme, ki pa je izraz Oljke. Skratka, na ponedeljkovi seji deželnega sveta so Berlusconijevi predstavniki priznali, da niso našli primerne rešitve in zaprosili še za štiri dni premora. Za petkovo srečanje so se opredelili predstavniki Forza Italije, Nacionalnega zavezništva, Centra za reforme in zeleni-socialisti, kar je skupno znašlo 33 glasov. Nekateri so v tem videli bodočo koalicjo, čeravno so predstavniki Ljudske stranke že napovedali, da ne bodo sedeli skupaj s Fi-nijevimi postfašisti. Desno-sredinske stranke za sedaj ne govorijo o možnosti široke, istitucionalne vlade, ki naj bi kot primarno nalogo imela skrb, da bi uredila nekatere potrebne reforme, začenši z volilno. Kaj se bo zgodilo v petek? Ce ne bo Forza Italiji uspelo prepričati Ljudske stranke, da vstopi skupaj z Nacionalnim zavezništvom v vlado, bo seja neproduktivna. Ce pa bo Ljudska stranka le privolila v takšno rešitev (možnost je, da bi Finijeva stranka podprla vlado od zunaj in v zameno dobila predsedniško mesto deželne skupščine), pa bo nosila odgovornost, da je razbila koalicijo Oljke, kar bo imelo določene posledice tako na krajevni kot tudi na državni ravni. Težko si je namreč zamisliti, da bi na Deželi sedele skupaj v vladi stranke, ki so si bile nasproti v volilni kampanji in ki zagovarjajo precej različne programe, (r.p.) beri na strani 2 Četrtek, 30. julija 1998 2 Iniziativa del Comitato unitario spontaneo per la difesa dell’ospedale Nuova protesta a Trieste Un gruppo di cittadini per una settimana si è adoperato per informare sulla situazione del nosocomio - La manifestazione prevista in Regione Ci sarà una nuova manifestazione, davanti alla sede della Regione, a Trieste, contro la chiusura dell’ospedale di Cividale. L’iniziativa verrà presa al momento dell’insediamento della nuova giunta regionale. Questa è perlomeno l’intenzione di un gruppo di cittadini, riuniti nel Comitato unitario spontaneo per la difesa dell’ospedale, che durante la scorsa settimana ha predisposto, in largo Boiani, una tenda come centro di informazione e mobilitazione sul problema. Accanto, uno striscione bene in vista affermava che “la chiusura dell’ospedale è stata una mascalzonata”. I rappresentanti del co- mitato hanno anche distribuito dei volantini in cui affermavano “la chiusura non è supportata da ragioni eco-nomico-amministrative, ma esclusivamente da ragioni politiche di parte. I posti letto che spettano a questo territorio si sono voluti trasportare altrove compiendo un furto ai danni della nostra gente”. L’iniziativa rappresenta uno scatto d’orgoglio dopo le tante occasioni perse. La risposta tocca ora alla gente di Cividale e delle Valli del Natisone. Intanto anche i commercianti della cittadina ducale hanno preso un’iniziativa: mercoledì per protesta hanno aperto i negozi, nel pomeriggio, con un’ora di ritardo, (m.o.) Bomo že v petek dobili novo deželno vlado? s prve strani Sicer v Italiji smo navajeni na marsikatera sprenevedanja in tudi na določene politične akrobatske skoke. Predstavniki Levih demokratov so po ponedeljkovi seji sklicali tiskovno konferenco, na kateri so posebej izpostavili nesposobnost Forza Italije, da bi vodila pogajanja. Berlusconijeva stranka pa se ne ukvarja samo s temi vprašanj. Znotraj stranke obstajajo velike napetosti in to predvsem, kar zadeva ime možnega predsednika vlade. Nekateri ugotavljajo, da ta funkcija “zgodovinsko” pripada Furlanu, kar pomeni, da Antonione ne mora računati na to mesto. Sicer tudi znotraj furlanskih predstavnikov FI ne gre vse v redu, saj se za funkcijo predsednika borijo kar trije svetovalci: Ferruccio Saro, Giorgio Venier Romano in Renzo Tondo. Prvi in tretji sta bila do pred časom izraz socialistične stranke, (r.p.) PisiTLO iz Rima Stojan Spetič Bill Clinton je največji mogočnik sveta. Odkar ni več SZ iz Bele hiše odloča o usodi človeštva. Njegove čete, tehniki in vojaški izvedenci delujejo v 166 državah. Ni ga bilo v zgodovini takega imperija, ki bi se raztezal tako široko in nadzoroval ves planet. In vendar je tudi Bill Clinton ranljiv, kakor izmed slehernikov. Všeč so mu Zenske, predvsem mlade. Pravijo, daje bilo neizogibno, ob Zeni, ki je v postelji puritanka, v življenju pa stremi le za kariero in ugled. Bill Clinton naj bi se v Beli hiši zapletel v nedovoljeno spolno razmerje z mlado stažistko Monico Levinski, ki je bila nora nanj in pripravljena storiti vse za svojega junaka. Morda je bila pripravljena tudi lagati, da z Billom ni imela nič. Pri nas je to nekaj normalnega. Kdo pa bi priznal tako razmerje? V Ameriki pa lahko državni poglavar ukaze bombardiranje Iraka in embargo Kube, lahko povzroči smrt stotisočev ljudi, pa ga bodo spoštovali in hvalili. Le da na laže. Za puritance in kalviniste.je to nedopu- sten greh. Za ameriški politični sistem, ki temelji na zaupanju, pa kršitev prvega pravila, da mora vladar ljudstvu govoriti resnico (-ali ga vsaj prepričati, da ne laze). Pa se je našel sodnik Kenneth Starr, ki Ze nekaj let Billu Clintinu in njegovi družini sledi za petami, vohlja za vsakim prekrškom, išče dokaze upravnih in finančnih malverzacji. Za pregon predsednika ZDA je potrošil Ze 15 milijard lir javnega denarja in računajo, da ga bo vsaj še enkrat toliko. Aparat Bele hiše mu mora pomagati, Bill Clinton bo prej ali slej moral k Starru na zaslišanje. In če ga bo zalotil na laži, bo po njem, saj ga lahko odstranijo in zavržejo v sramoten kot, kakor pred njim Ze Nixona. Clintonove peripetije so nov dokaz, da je z Italijo nekaj narobe, nekaj zelo gnilega. Najbogatejši Italijan je Silvio Berlusconi, človek, ki je v slabih petnajstih letih ustvaril osebno bogastvo 12 tisoč milijard lir, takore-koč iz niča, saj je prepeval v nočnih barih na Iadijah, ki so križarile po Sredozemlju. Ko je njegov pokrovitelj in prijatel Bettino Craxi izgubil oblast, so milanski sodniki začeli raziskovati dokaj drzne načine upravlja- nja njegovih podjetij. Prišli so na sled sistematičnemu podkupovanju davčne policije, ustvarjanju črnih skladov, davčnim utajam in drugim malverzacijam. Da bi se jih rešil, je Berlusconi stopil v politično areno, sedem mesecev vodil desničarsko vlado, izgubil oblast in je sedaj šef opozicije. Po tretji obsodbi se ni umaknil, pač pa vrešči, da ga vsi preganjajo. Tudi španski sodniki, katerim mora odgovarjati za davčno utajo 80 milijard lir. Obenem opravlja ankete javnega mnenja in ugotavlja, da uživa simpatijo italijanske javnosti, za katero njegovo početje sploh ni vredno sodnega pregona. Kot je svoj čas ugotavljal predsednik republike Scalfaro manjka Italijanom “smisel zakonitosti”. Ce le morejo, goljufajo državo, davkarijo, ne plačujejo glob in varajo oblast, kakor je oblast njih varala skozi stoletja. Zato se ne čudimo, če Clintona nemoteno preganja strog neizprosen sodnik, medtem ko bo Berlusconi, če mu bo vrnjena oblast ali omogočeno, da piše pravila igre, prej ali slej dosegel, da mu bodo sodili na “Forumu”, kjer predseduje sodnik Santi Licheri, žirijo pa sestavlja nalašč izbrana in plačana publika. Pred izrekom, kajpak oprostilne razsodbe, bomo morali posrkati še nekaj minut reklame, da zabava ne bo zastonj. O Drobniču razprava v parlamentu Primer Drobnič je ponovno v ospredju. O generalnem javnem tožilcu Antonu Drobniču, ki se je ob Dnevu upora žaljivo izrazil o narodnoosvobodilnem gibanju in dodal, da so bili partizani navadni kriminalci, je stekla razprava v slovenskem parlamentu. Na njej so obravnavali poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča, ki je zahteval razrešitev generalnega državnega tožilca. Parlament ni ugodil Jelinčičevi zahtevi in tudi kakšnih posebnih sklepov ni sprejel, čeravno so se štiri poslanske skupine (SNS, Desus, ZLSD in LDS) zavzele za Drobničevo razrešitev še pred iztekom njegovega mandata, ki poteče septembra letos. Sama vlada je zavzela svoje “salomonsko” stališče okoli tega vprašanja. Ugotovila je, da so izjave Antona Drobniča take vrste, teže in narave, da ne sodijo v današnje čase, saj so zaradi njih lahko prizadeti številni državljani, ki Dan upora praznujejo ne le kot državni, ampak tudi kot svéj praznik. Vlada meni, da so te izjave v celoti neprimerne in da ne prispevajo k ugledu slovenskega tožilstva oziroma pravosodja nasploh. Pobudo Zmaga Jelinčiča za razrešitev generalnega državnega tožilca pa je vlada zavrnila, saj je pri tem upoštevala dejstvo, da se mu jeseni izteče osemletni mandat ter da postopek razrešitve do takrat verjetno sploh ne bo dokončan. Tako vlada kot parlament sta ubrala “srednjo” pot v zadevi Drobnič in to v logiki, da bi se znotraj vladnih partnerjev ne poslabšalo itak načeto dogovarjanje. Načelnost je v bistvu prepustila mesto pragmatičnosti, kar bo pomenilo, da bo državni tožilec odšel normalne poti v pokoj in da za žalitvene izjave ne bo nosil nikakršne odgovornosti. * * * Ljubljanski Dnevnik je pred dnevi objavil javnomnenjsko anketo o priljubljenosti vladne koalicije in strank v Sloveniji. Tokratni rezultati so zanimivi predvsem zaradi nekaterih podatkov, ki zadevajo stranke oziroma njihovo priljubljenost. Ko bi bile danes v Sloveniji volitve, bi največ podpore dobili liberalni demokrati (21,1 odstotka). Kar pa preseneča, je vrstni red in odstotek podpore strankam od drugega do petega mesta. Po Dnevnikovi anketi bi drugo mesto zasedli Janševi socialdemokrati (8,4), tretje Pahorjeva združena lista (6,7), komaj četrti pa bi bila Podobnikova .Ljudska strankà (5,3), ki je na zadnjih volitvah zbrala skoraj 20 odstotkov glasov. Pri tej anketi preseneča tretje mesto Združene liste, ki prav v tem času preživlja nekaj notranjih napetosti zaradi različnih pogledov svojih članov glede opredelitve do preteklosti. Po drugi strani pa predstavlja presenečenje zelo nizka podpora, ki jo uživa Ljudska stranka, ki je očitno izgubila tisto priljubljenost med volilci, ki jo je imela do pred kratkim. Nekatere afere, ki so vpletle tudi Podobnikovo stranko, so očitno opravile svoje in v očeh ljudi ta stranka ne predstavlja več zagovornika poštenosti in premočrtnosti, ki je bila ena glavnih pozitvnih značilnosti SLS. R.P. Alto Isonzo, inizio ricostruzione Alto Isonzo, si avvia la ricostruzione Sono passati oltre tre mesi dal terremoto che ha colpito l’Alto Isonzo, provocando danni a circa 4 mila edifici dichiarati inagibili, e finalmente i lavori di ricostruzione sono al via. Dall’inizio di questa settimana si procede al risanamento delle case meno danneggiate, che potranno essere riconsegnate ai proprietari entro l’inverno, anche se la scadenza viene considerata troppo ottimistica. Per la costruzione di nuovi edifici si dovrà invece attendere l’autunno. Corsa folle Potrebbero venire incriminati di strage plurima e inosservanza delle norme del nuovo codice stradale gli organizzatori ed i responsabili del servizio di sicurezza della corsa automobilistica che una decina di giorni fa, presso Postu-mia, si è conclusa tragicamente. Un’auto partecipan- te alla competizione ha infatti investito un gruppo di spettatori causando la morte di uno di essi ed il ferimento di 22 persone. Tra queste ultime, anche tre di nazionalità italiana. La canicola uccide Il gran caldo fa vittime anche in Slovenia. A fare le spese dell’afa è stato un povero barbone ritrovato nei giorni scorsi, in una località a pochi chilometri da Capodistria, purtroppo senza vita. L’uomo, senza fissa dimora nè occupazione, viveva di espedienti. Dopo che il corpo è stato sottoposto all’autopsia è stato accertato che l’uomo sarebbe morto per un arresto cardiaco dovuto al caldo eccessivo. Turisti in calo E’ in leggero calo il numero di turisti che decidono di trascorrere il proprio tempo libero in Slovenia. Lo dicono i dati per i primi sei mesi dell’anno raccolti dall’istituto sloveno di statistica. Nella prima metà dell’anno sono stati registrati circa 758 mila turisti, l’l% in meno rispetto allo stesso periodo dello scorso anno. Tra i turisti stranieri al primo posto ci sono gli i-taliani, che rappresentano il 24% del totale, seguiti da tedeschi, croati, ungheresi, bosniaci, russi e britannici. A difesa dei Lipizzani “I cavalli di Lipica sono una razza autoctona slovena”. Sono le parole del ministro sloveno per l’agricoltura e la forestazione Ciril Smrkolj dopo che il tema deH’origine dei pregiati cavalli ha raggiunto la commissione agricoltura dell’Unione europea. Secondo il ministro la Slovenia sta pensando ad una tutela aggiuntiva nei confronti dei Lipizzani, e in particolare alla luce dell’origine geografica della razza. jr j novi matajur Q KUltUra Četrtek, 30. julija 1998 J Kulturna delavnica v Občini Kobarid Kulturna delavnica, katere organizator je letos Občina Kobarid, bo potekala od 17. do 21.8.1998 v Domu - Most na Nadiži pri Breginju. Delavnice se bodo udeležili učenci Zavoda za slovensko izobraževanje iz Spetra (Italija), učenci OS Vladimirja Nazorja iz Bovca, učenci OS Simona Gregorčiča iz Kobarida in učenci ene izmed dvojezičnih Sol s Slo- venske koroške. Udeleženci delavnice bodo prebivali v domu, vendar priporočamo, da imajo s seboj primerne stvari. Program Kulturne delavnice vsebuje nadaljevanje lanskega uvajanja v gledališko delo, spoznavanje kraja s proučevanjem vsakdanjega življenja, ogled etnografskega muzeja v Breginju, ogled Kobariškega muzeja in še kopanje v Nadiži in družabne igre. Ce bomo imeli čas in voljo, se bomo poizkušali povzpeti na enega izmed bližnjih vrhov ali na planino Bošco. Bilancio più che soddisfacente per il festival di musica etnica Folkest, successo di qualità e pubblico Oltre 300 musicisti coinvolti, 56 concerti in 41 località della regione, un totale di 50 mila spettatori per una edizione di Folkest che non solo ha confermato le attese, ma è andata oltre le più rosee previsioni. Per il direttore artistico Andrea Del Favero “il Folkest può essere considerato, a tutti gli effetti, u-no degli eventi musicali e-stivi di maggior spessore europeo”. Nelle sue venti edizioni, in effetti, l’iniziativa ha lasciato il segno. “Molti dei più apprezzati gruppi del momento - dice ancora Del Favero - hanno avuto nella nostra regione la prima consacrazione all'interno di un importante festival. Ma questa opportunità l’hanno avuta e l’avranno anche molti gruppi regionali”. “Livek”. Besiede za njo je napisu pravi pesnik, Leopold Šekli an z, njim se je parvič Senjam razšieru tudi čez mejo an vključu v tolo beneško prireditev naše sosiede an prijatelje iz Livka. Glasba je od Davida Klodič. Sladka piesam “Ponočne misli”, ki jo' je napisu an zapieu Checco, je paršla pa na tretje mesto. Takuo so zbral ljudje, ki so v petak, saboto an nediejo bli na sejmu. Posebna žirija pa, ku po navadi, je dala še dvie nagrade: za narlieuše besedilo Lucianu Feletig, ki je napisu piesam “Spomin”, Mara Floreancig je pietà “Spomin”, Daniele Capra pa “Le tajšan pajac" zapiela jo je pa Mara, za narlieušo glasbo pa kan-tavtorju Danielu Capra za piesam “Le tajšan pajac”. Poslušali smo še: “Za-ke ti maš strah”, piesam Igorja Cerna v terskem dialektu; Michele Obit z njega piesmijo “Iz mojega okna”, “Tel dan” od Mas-similiana Cernoia, “Beneška lunca“ od Guida Qualizze an še piesmi “Po Spomin Tiha vičer vse kresove pogasne, konac j’ veselice, ne maram spominov. V oknu sej’ luč počas ugasnila za nimar zad za Zivljenjam. V tišini počaso moje oči odkrijem, ne bom vič jokala, če resje, de Bog svoje skrivnosti brane v nebu, še bliede barve v dnevu, k’ se zori, vse slabe misli pokrijo. Tiha vičer pokriva zvezdico an moje prazno sarce; pred mano podoba kot sanja, ki teče, ki je šele moja, ki v cvetu oživi. Luciano Feletig Mi pa z vesejam videmo, de iz naših korit an studencu, takuo v rečanski ko v nadiški dolini an tudi v vznožju Muzcev, v Bardu, odkoder parhaja mlad Igor, šele teče čista an fri-šna uodica. Mladi pieuci, mladi (malomanj vsi, nu) avtorji, v glavnem kantavtorji, pa vsi že “stari mački” na sejmu. Samuo dva sta bla ries nova, prežentatorja, an trieba je reč, de sta njih delo pred mikrofonam opravla vič ku dobro. On je Maurizio Trusgnach, ona pa Emanuela Cicigoi. Ko vsake lieto je kulturno društvo Rečan na-pravlo kaseto s telimi 12 novimi piesmi. Za njo an sevieda tudi na Sejmu so imiel narvič diela godci: Kekko (kitare), Mauro Osgnach (bas), Nino Bracciale (bobne) an Davide Klodič (klavjatu-re). Na koncu vse pru an dobro? Ja. Jest mislim pa, de vsi si žele poslušat an uživat na Sejmu v pravem prestoru za glasuove, luči, Scene... brez vietra al pa peklenskega sonca nad glavo... an de pride hitro cajt ko pade zid med publiko an pieuci, ko zgine tista mrieža, ki nas je vse spravla v nieke sorte štije. (jn) O razstavi Černigoja Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z Muzejem Revoltella pripravlja spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Želimo se, da bi bila razstava čimbolj popolna s pregledom vseh del, ki so v zamejstvu. Zato naprošamo lastnike Černigojevih del, da nas informirajo in da nam dela posodijo za razstavo. Za informacije pokličite na številki 048 1 /5 3 1 445 , 0481/533177, fax 0481/534549. An lietos an liep Senjam, s prve strani .M. Cr ' Kot vsak festival an ti- 1 1 J 1 ® ses pa drug krat., brez mneze prit”. Napisu jo je Hlodal, » 7 7. • • r 7 • •• 7 avtor, ki sodeluje na Sej- Mladi pieuci, mladi avtorji an dva nova prežentatorija mu že od začetka an ga imajo poslušauci zlo radi, saj je že vičkrat zmagu. Tle na desni nova Piesam je pru lepuo zapie- prežentatorja, Maurizio an Emanuela. la Chiara. Na drugem me- ' Tle zdol pa gostje od nedieje: stu je Ljuba s piesmijo ansambel “Briški odmev"z Jano iz Steverjana uojski”, ki jo je napisu Giovannino Specogna an jo zapieu Marco, an “Vprašanje” Davida Klodič, ki jo je piela Cristina. Nimar glih an nimar nov je tel Senjam smo jal, takuo ki so nimar glih an novi ljubezan an žalost, veselje an spomini. Lietos pa se nam zdi, de so vsi avtorji še buj ku lan an lieta priet poskarbi-el za dobro glasbo an še posebno za dobra besedila, kjer vidimo, kuo vičkrat izik parhaja na pomu-oč dialektu. Saj dialekt, je napisu ankrat Dorič, je ščurak vode na koritu, ki genja teč, če usahne studenac. četrtek, 30. julija 1998 4 Un ufficio al servizio degli extracomunitari Istituito presso la sede dell’Unione emigranti sloveni I dati statistici ci dicono che l’immigrazione nel nostro Paese diventa sempre di più un fenomeno di assoluto rilievo da un punto di vista quantitativo, ma soprattutto essenziale per l’economia i-taliana. Il Friuli - Venezia Giulia è, in valore percentuali, secondo solo al Lazio per quanto riguarda la presenza di immigrati con regolare permesso di soggiorno, questo anche se la loro “visibilità” è di gran lunga inferiore a quella che si riscontra in altre zone del Paese. Questo trova la sua spiegazione nella particolare composizione degli immigrati nella nostra Regione: molti di essi infatti sono militari americani con le loro famiglie, ricercatori e studiosi presso le istituzioni scientifiche regionali e ancora coniugi stranieri di cittadini della Regione. La parte più consistente è comunque costituita dai lavoratori che provengono dalla Slovenia e dalle altre repubbliche dell’ex Jugoslavia. Superata la fase di emergenza, con interventi mirati a far fronte alle necessità più immediate, si apre ora un nuovo periodo nel quale sono necessarie azioni positive allo scopo di sostenere l’integrazione dei lavoratori Superata l’emergenza dei profughi ora si lavora per integrare gli immigrati nella società immigrati e delle loro famiglie nella società locale. Non più quindi assistenza materiale, ma supporto per districarsi nel mondo del lavoro, della scuola, dell’assistenza sanitaria e così via. In altre parole si tratta di agevolare il cammino verso una piena “cittadinanza” degli immigrati i quali vanno aiutati a fruire pienamente dei loro diritti e a rispettare integralmente i doveri connessi con la residenza nel nostro Paese. A questo scopo l’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia - Slovenci po svetu, su incarico e con il sostegno finanziario dell’Ermi, ha attivato presso la sua sede di Cividale del Friuli, via IX Agosto 8, tel. 0432-732231, fax 0432-700817, un centro di informazioni e interpretariato per gli immigrati extracomunitari. Il servizio sarà curato da due operatrici: Romina Cencig e Virginia Radule-scu. Tenendo conto della collocazione geografica della nostra area e della provenienza della maggioranza degli utilizzatori, il centro offre i suoi servizi, oltreché in quella italiana, nelle lingue: slovena, serbocroata, romena e francese. Il servizio è completamente gratuito ed è aperto ad ogni immigrato, ente o amministrazione locale che necessiti di supporto e di informazioni. L’orario nel quale il servizio è attivo è il seguente: lunedì dalle ore 17.00 alle ore 19.00 Romina Cencig; martedì dalle 9.00 alle 11.00 Romina Cencig; mercoledì dalle 17.00 alle 19.00 Romina Cencig; giovedì dalle 16.00 alle 20.00 Virginia Radulescu; venerdì dalle 16.30 alle 19.00 Romina Cencig; sabato dalle 9.00 alle 13.00 Romina Cencig. ZELENI LISTI I Ace Mennoljci Slovenska kultura in sosedi V Sloveniji se v medijih v presledkih pojavi mnenje, da so slovenske manjšine izven meja Slovenije premalo vitalne, da bi lahko promovirale slovensko kulturo v državah, kjer živijo, in Sirom po svetu. To vlogo naj bi si prevzela slovenska država. Mnenje bi želel pokomentirati z nekaterimi dejstvi. Res je, da na primer slovenske institucije v Italiji (te pač poznam), naredijo premalo zato, da bi same sebe in svoje proizvode promovirale vsaj v ožjem kulturnem krogu 'sosedov, v naSem primeru Italijanov. Prav tako pa je dejstvo, da obstaja vendarle določeno Število akcij (zadnja je npr. Obitov prevod mlajših slovenskih pesnikov v italijanščino), ki imajo vlogo promocije. Del italijanskega občinstva z zanimanjem sledi tem pobudam. Težko trdimo, da je ita- lijanska kultura v deželi Furlaniji - Julijski krajini povsem zaprta do slovenske. Zdi se mi, da se zanimanje zanjo veča. Zal Slovenija, točneje Ljubljana, gleda na sosednje države in dežele podcenjevalno. Tudi v Avstriji beležimo določen prodor slovenske književnosti in kulture v nemški svet, očitno pa se to zdi malo ali nič. Ljubljana sanja prodor v velike kulturne tokove, kjer poje drugačna muzika. Vsi vemo, da so za promocijo potrebni ljudje, ideje in sredstva. Obmejni stiki se danes ustvarjajo v krogih, ki razpolagajo s skromnimi vsotami denarja, vendar se kljub temu ozračje ugodno spreminja. Delo mravelj ustx’arja nove steze in poti. V osrednjem slovenskem tisku in po osrednji televiziji boste s težavo zasledili kako vest o tem dogajanju. To pomeni, Abiti e tessuti di Resia da venerdì in mostra Venerdì 31 luglio alle 2030 presso la Casa della cultura resiana a Prato si svolgerà la presentazione della mostra etnografica “Abbigliamento e tessitura in vai Resia”, realizzata dal circolo culturale Rozajanski dum, dall’Associazione culturale “Museo delle genti della Val Resia” e dalla ZSKD. La mostra rimarrà a-perta fino al 30 agosto con orario: 9 -12; 15 -18. da česar ni v Ljubljani, zi tamkajšnjega Slovenca ni ni v Trstu in ne v Celovcu ali na Dunaju. Slovenija si želi velikihì mednarodnih tokov: Lon-J don, Pariz, Berlin, Nevi\ York. Prihod na to sceno za- j hteva primerne proizvode in velika investicijska sredstva. Iluzija, da lahko to opravi država s svojimi subvencijami ali ambasadami, diši še po socializmu. Za veliko promocijo je treba najti pot do velikih založb, gledaliških in opernih hiš, do fdm-ske distribucije itd. Ob tem je treba najti odmev v vsedržavnem tisku in po televizijah. Tudi to ni nemogoče in \ manjšine bi lahko opravile svoje delo. Treba pa je po-1 vedati, da sama Slovenija zvrača na manjšine svoje notranje zdrahe. Z njimi na-glašuje spore glede tega, če je bodočnost v odprtosti ali zaprtosti. Dejstvo je, da slovenska kultura ne bo prišla nikamor, če bodo Slovenci obujali demone sosedov in videli v manjšinah ali jabolko spora ali pa enklavo, ki naj ostane zaprta za nacionalističnimi pregradami. Skratka, kako naj bodo manjšine kulturni posredniki, če jih matica ignorira ali pa zapira. Slovenska kultura bi morala vedeti, da z zapiranjem in nacionalističnimi držami ne bo prišla nikamor. Nima smisla, da sanja o nobelovih nagradah, istočasno pa ustvarja strahove pred sosedi, ali pa išče pomoč v slovenskih ambasadah, ki ne bodo nikoli prodajale knjig ali gledaliških predstav. Tudi podcenjevanje manjšin je slepo kot kura, le da ne najde zrna. I Il Presidente della Comunità Montana Valli del Natisone Giuseppe Marinig ha risposto sul periodico del 2 luglio alla mia lettera che invitava l’ente montano a percorrere la strada dei fatti, sostenendo tra l’altro: 1. che i 40 progetti per interventi pubblici riguardanti l’Obiettivo 5B sono stati elaborati dai Comuni e non dalla Comunità Montana e che quindi il mancato loro accoglimento, corrispondente a mancati finanziamenti per 21 miliardi di lire, non è da addebitare alla Comunità Montana,-ma altrove; 2. che la Comunità Montana da tempo opera sulla strada dei fatti basata sulla cooperazione transfrontaliera e sulla valorizzazione della lingua e cultura locali; 3. che parte delle mozioni e ordini del giorno non sono stati votati dallo scrivente. Rispondo brevemente ai tre punti: a. Presentazione progetti pubblici 5B. Dal verbale dell’Assemblea della Comunità montana del 24.4.1996 risulta che i Comuni avevano incaricato la Comunità montana “alla Mattelig insiste: “La Comunità non ha saputo sfruttare i 5B” predisposizione dei progetti pubblici” mediante proprio personale o mediante incarichi esterni e avevano, sempre i Comuni, “delegato la Comunità montana delle Valli del Natisone allo svolgimento dell’iter tecnico-amministrativo per l’ottenimento dei finanziamenti”. Quindi incarico e delega alla Comunità montana che non si prestano ad alcun dubbio. E’ perciò incredibile la tesi del Presidente che scarica la responsabilità altrove. Infine è da precisare che è documentato che per i sette progetti per interventi pubblici accolti, il finanziamento complessivo è stato di 1.693.000.000 e non di 8.968.000.000; b. La Comunità montana opera sulla strada dei fatti di cooperazione transfrontaliera e valorizzazione della lingua e cultura locali. Il Presidente Marinig nel programma politico-ammini- strativo 1995-1999 ha promesso che “nulla sarà tralasciato per lo sviluppo della cooperazione transfrontaliera anche con la istituzione di zone franche agevolate a cavallo del confine ita-io-sloveno”. Si tratta ora, a distanza di tre anni da quella promessa, di quantificare i progetti operativi realizzati e quindi valutare la bravura dei proponenti. Nello stesso programma politico-amministrativo il Presidente ha promesso per la tutela delle lingue e culture slovena e friulana, al primo posto, la “Tutela, difesa e valorizzazione della locale lingua slovena e delle inflessioni territoriali”, facendo sottintendere un diffuso uso a livello locale della lingua slovena che non trova riscontro nella realtà e nemmeno negli statuti dei singoli comuni associati alla Comunità. Tale impostazione di programma, sul quale la Comunità montana pone particolare impegno, coinvolge chiaramente l’Ente in una politica filo-slovena che lo scrivente contesta perchè non la ritiene rispettosa della realtà storica delle genti delle Valli del Natisone che non si sentono slovene. Per lo stesso motivo contesto anche le tabelle bilingui italo-slovene e l’intestazione della Comunità montana con il nome “Gorska skupnost NediSkih dolin” che sono i-niziative definite illegittime dal Ministero dell’Interno perchè non competono nè al Comune nè alla Comunità Montana che così spendono denaro pubblico. Il Presidente Marinig dice che la mia contestazione è dovuta alla preoccupazione del panslavismo. Non è così. Semplicemente, quale consigliere del Comune e della Comunità Montana e-letto nella lista Insieme per San Pietro, mi sento in primo luogo di chiedere a chi amministra il rispetto della legittimità degli atti e poi di mantenere da parte mia le promesse fatte in quel settore alla vigilia delle elezioni del 1995 che sono state di difesa del nostro dialetto; c. Mancata approvazione di parte delle mozioni. Ho sempre votato, anche perchè sono stato sempre presente, secondo coscienza premettendo gli interessi delle Valli e dei suoi abitanti. Il mio voto comunque non ha mai compromesso alcun progetto socio-economico. Ho votato anche a favore del “Progetto integrato” riguardante il 5B che la Comunità Montana doveva meglio predisporre. Rimane oggi l’amarezza nel constatare che quel voto favorevole, come altri, non è servito a realizzare progetti che con il dovuto impegno potevano risanare le Valli del Natisone. Circa le gratuite accuse di degrado e spopolamento delle Valli del Natisone rivolte dal Presidente Marinig agli amministratori comunali precedenti è da dire solo che trattasi del solito stile del Presidente che continua a parlare di “genocidio”, “et-nocidio”, “diritti civili negati” e così via. I valligiani sanno chi, dopo il citato 1945, ha realizzato le opere pubbliche riguardanti le strade, la luce, l’acqua, i trasporti, i servizi pubblici, la zona industriale delle Valli del Natisone e di posti di lavoro. Aiuta a chiarire il quadro a questo punto la domanda iniziale: quale è la verità sull’Obiettivo 5B? La risposta mia è che l’attuale Comunità Montana non ha saputo predisporre e curare, nel rispetto dei bandi di accesso ai finanziamenti, i progetti che i singoli comuni le avevano delegato. E’ successo grosso modo così anche per un altro programma comunitario, il Leader II, per il quale la Comunità Montana non ha saputo sfruttare i finanziamenti previsti ammontanti a otto miliardi di lire. Sergio Mattelig membro dell'Assemblea della Comunità Montana Aktualno četrtek, 30. julija 1998 Piti:. Tarbijske, zad za Gorenjim Tarbjam: tudi dieto na telim puoju je dalo pametno idejo agriturizma mladi Eriki Kuraža od Erike Balus je dobro učilo za vse nas “Kar san bla Sele majhana, moja tetà Gilda me je učila runat gubanco, Strukje, tajadeje, Zličnjake. Potlè moja tetà Tonina mi je pustila hišo an sviet. Moja mama an muoj tata že od nimar so učil mene an mojga brata Mattea ljubit našo vas, kjer oni so ostal an če malomanj vsi nas vasnjani an parjatelji so jo tele zadnje lieta zapustil za iti živet v dolino. Srečanje s te mladimi od Beneških koranin so mi storli še lieuš zastopit, de sam hči tele zemje. Hodit na Univerzo v Vidam, kjer san srečala puno drugih mladih, mi je tudi pomagalo zastopit kako bogatijo imamo ži-viet tle... kuo san mogla zatajit vse tele stvari? Pustit kar je “našega” za iti di-elat v kako fabriko, v kajšan uficih? Vse tuole se je lepuo zmešalo kupe an ■kar je paršlo uon je... tel agrittirizem. ” Takuo, v par besiedah, kar nam je jala Erika Balus (tata je Sergio Mačkinu, mama pa Liliana Fejcjova, obadva iz Gorenjega Tarbjà), ki v saboto 18. je inaugurala nov agriturizem v Gorenjim Tarbju. “Čem dokazat, de tle par nas se more še živiet, se more še dielat an pru zavojo tegà na inauguracjonu niesam puno guorila: moje dielo store zastopit vič ku taužint besied ” nam je še jala Erika, ki, čeglih je zlo mlada čeča, ima jasne ideje an vie lepuo, kar če an ka’ jo čaka, pa tudi kakuo vepejat na-pri stvari. Za tuole ji bo pomagu tudi brat Matteo. Ka’ nam bo ponujala Erika v nje hiši,. ki jo je odparla vsiem nam? Kar ona pardiela an kar ona skuha: naše sadje, v parvi varsti jabuke, zelenjavo, ko-mpjerje, riepo. Kuhala bo, kar so ji nona an tetà navadle. Za pit bo ponujala uodò, vino an sokove (succhi di frutta). Vsakoantarkaj organiza kake kulturna srečanja, nam ponudi naše pi-esmi, naše navade... V nje agriturizmu je že puno bukvi, ki guore o naših kraju, o naših navadah... Tisti, ki puode gor h nji za kiek sniest bo mu zapoznat od blizu naše življenje, našo zemljo, našo kulturo... Potlè bo še dielo nje brata, ki bi rad daržu konje, bi rad očedu stazice tle okuole za de tisti, ki pridejo tle h nam bojo mogli odkrit naše lepote, ki so seda skrite pod arbido. Erika, ti hodeS tudi na Univerzo, v Videm... Ja, seda bom skarbiela an par miescu za moje novuo dielo, za ga spejat napri, potlè setemberja bom spet šla napri z mojimi študijami, kar bom imiela cajt bom še piela z Beneškimi koreninami... Če bom mogla, bi rada postrojila še drug kos hiše za narest tudi kako kambro za tiste, ki bi tiel preži-viet tle par nas kak dan... Smo Sigurni, de od Erike an od nje brata Mattea bomo Cul še guorit! Mi iz sarca jim želmo, de kar imajo v pamet bomo an dan mogli vsi videt. Zelje mlade beneške slavistke “Anito Bergnach lahko vzamemo kot maskoto letošnjih Primorskih slovenističnih dnevov, ker spada med najmlajSe udeležence, predvsem pa ker v sebi povezuje Slovenijo in Beneško Slovenijo, saj je njena mati iz Postojne, oče pa iz dreSke občine". Tako je prof. Živa Gruden predstavila mlado slavistko, ki je na aprilskem srečanju v Spetru predavala o literarnem ustvarjanju v BeneSki Sloveniji, torej na temo, ki jo je podrobno obdelala za svojo diplomsko nalogo pod mentorstvom prof. Lojzke Bratuževe. In prav to delo, ki je bilo v javnosti predstavljeno in dobro ocenjeno tudi v kulturnem središču v Cedadii, ob prisotnosti Številnih sodobnih beneških ustvarjalcev, je bilo spodbuda za pogovor z Anito, ki sem jo sicer spoznala že v njenih otroških letih, ko je prihajala na Brieg na počitnice k noni Matildi. Benečija in Slovenija se v njej res prepletata. O starših smo že rekli. Otroštvo je preživela v Sloveniji, tudi zaradi tega, ker je mama želela, da bi obiskovala slovensko Solo. Vendar je do 14. leta imela samo italijansko dr- Anita Bergnach žavljanstvo. Sele takrat, po končani osnovni Soli je dobila tudi slovensko. Anita je končala srednjo turistično Solo v Izoli. Nato se je njena usoda obrnila tako, da se je zaljubila v beneškega fanta, zdravnika Giorgia Brevinija in ga poročila. Preselila se je v Videm in se tu vpisala na univerzo, kjer je doštudirala slovenščino in hrvaščino kot drugi jezik. Preprosta in lepa zgodba z lepim koncem, na prvi pogled. Vendar v pogovoru z Anito prihajajo na dan tudi manjši in večji Soki, Številna razočaranja, ki jih je doživela v Benečiji in odkar živi v Vidmu. Prve stiske je občutila že v prvih letih življenja, ko je kot otrok čutila (in zaradi tega tudi trpela) nerazumevanje in celo nasprotovanje očetove družine do Slovenije, ki jo je marsikdo v Benečiji takrat videl kot leglo vsega zlega. S težkimi problemi se je morala spoprijeti tudi ko se je poročila v Videm. Čutila se je kot tujka, čeprav se je poročila v narodnostno meSano, na pol be- neško družino. V glavnem je beneški ambient v Vidmu precej zaprt, pravi Anita, kulturno omejenem, vendar je agresiven in ima celo žaljiv odnos do Slovenije, njenega jezika in kulture, pa čeprav gre za ljudi, ki med sabo praviloma govorijo slovenski dialekt. “Prva leta nisem razumela zakaj. V bistvu pa nisem poznala zgodovine, saj v Sloveniji se o Benečiji, njeni zgodovinski in siceršnji realnosti govori malo ali nič. Sele mons. Birtig mi je nekoč obrazložil, kje so bili razlogi za vse to sovraštvo. S poznavanjem politične in kulturne zgodovine beneške Slovenije sem si naredila jasnejšo sliko. Razumela sem, zakaj tako, vendar me je in me Se da- nes boli". Treba je reč, da je Anita precej dinamično in aktivno dekle, ki se je postopoma lepo vključila v naš ambient. Ze nekaj let vodi tečaje slovenščine, ki jih prireja kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu in kjer se srečuje z ljudmi, ki se brez predsodkov, nasprotno, z velikim zanimanjem približujejo slovenskemu jeziku. Slovenščino poučuje tudi na Univerzi tretje dobe v Vidmu. Z velikim veseljem se ukvarja s Študijem, Se posebno jo zanima jezikoslovno področje. In prav rada bi nadaljevala svoje raziskovalno delo v tej smeri, mi je zaupala. Drugo njeno upanje je, da bi lahko poučevala slovenščino na nižji srednji Soli. Tu pa se njene sanje srečujejo in spajajo z nasi-mi. Ko ji bo to uspelo bo namreč pomenilo, da je slovenščina prestopila prag državne nižje srednje Sole, oziroma, da se je dvojezično šolsko središče v Spetru v tolikšni meri okrepilo, da je bila ob vrtcu in osnovni Soli ustanovljena Se dvojezična nižja srednja Sola. Kaj reči? Upajmo, da se njene in naSe skupne želje čimprej uresničijo, (jn) 5 Corridoio verso l’Est La tesi di laurea di Luigia Bonini Nella seconda metà di a-prile, come ricorderete, si è tenuto a Trieste un importante vertice della Trilaterale a cui hanno dato vita Italia, Slovenia e Ungheria. Prodi, Drnovšek e Hom, oltre a sottolineare i “soliti” valori dell’amicizia e della collaborazione, hanno affrontato questioni molto concrete e di grande interesse economico per i tre paesi. Uno dei temi fonda-mentali è senz’altro il progetto del Corridoio europeo numero 5 per la cui realizzazione è stata proposta, p-roprio nell’incontro di Trie- compreso come competitività economica faccia rima con percorribilità. La diminuzione delle distanze fisiche e geografiche attenua i-noltre le differenze sociali ed economiche, facilitando la comunicazione e rafforzando la coesione economica e sociale anche nelle a-ree periferiche. Il cambiamento dello scenario politico nei paesi dell’Europa centro-orientale che tendono all’integrazione europea ha fatto poi maturare la convinzione che il network trasportistico debba avere carattere transeuropeo. Luigia Bonini ste, la costituzione di un fondo iniziale comune di 30 milioni di dollari. Ma che cos’è il corridoio numero 5 e quale ruolo ha nel sistema di trasporti ed economico europeo? Oltre ad essere un argomento di grandissima attualità é un progetto ancora in fase di realizzazione. Se ne è occupata nella sua interessante tesi di laurea Luigia Bonini, laureatasi in primavera presso la Facoltà di Economia e Commercio di Trieste con il prof. Giacomo Borru-so. “Il Corridoio n. 5: il suo ruolo nell’ambito del Trans-European network”, questo il titolo della sua tesi. La premessa è che una buona rete di trasporti, articolata, veloce ed efficiente è indispensabile all’economia, ne favorisce lo sviluppo e, tramite uno sviluppo equilibrato che coinvolge anche le aree marginali e periferiche, influisce positivamente anche sulla società. Non solo, il futuro stesso dei sistemi economici si gioca sulla dotazione, la qualità e l’efficienza delle reti infrastrutturali. L’Europa con i suoi mercati e la sua economia è impegnata a costruire una rete, un network trasportistico che arrivi a concretizzare collegamenti veloci su tutto il territorio, avvicinando i luoghi di produzione ai luoghi di smercio, osserva Luigia Bonini. Tutti gli stati membri dell’UE hanno ir ■B Il lavoro di Luigia Bonini, arricchito da utili grafici, cartine e tabelle, documenta la politica dei Trasporti della Comunità europea a partire dal trattato di Roma per arrivare al trattato di Maastricht (1992) che prevede la realizzazione delle reti di trasporto transeuropee, attraverso un coordinamento tra i vari paesi e con la progressiva integrazione su scala comunitaria delle reti stradali, ferroviarie, vie navigabili e aero-portuali. Alla presentazione del Trans-european Transport network, alla descrizione dei progetti selezionati e delle forme di finanziamento, segue nella tesi l’analisi delle relazioni dell’Unione europea con i paesi del centro - Europa e dei problemi infrastrutturali nel settore dei trasporti, compresi i ritardi italiani. Gli ultimi due capitoli del lavoro focalizzano l’attenzione sul Corridoio n.5 che si inserisce nella più ampia trasversale est-ovest di collegamento tra le realtà economiche iberica, francese e sud alpina e dei paesi orientali. Un corridoio che collega la dinamica realtà economica del Nord-est dell’Italia con i nuovi mercati del centro Europa, partendo da Trieste per raggiungere Kiev, attraverso Lubiana, Budapest e L-vov/Leopoli. Il corridoio n. 5 poi è presentato in relazione con altri corridoi plu-rimodali paneuropei, (jn) 6 novi mata jur___________________________________________ , ,. ^ četrtek, 30.julija 1998 JVllttCltCSt D festival chiude con una polemica Toni accesi dopo la sospensione di un concerto mazioni, che ne è risultato intimidito, sulla scelta dei Paesi ospiti del Mittelfest. Osservazioni fatte non alla direzione, “che avrebbe volentieri discusso e risposto” conclude l’organizzatrice, che alla fine ammette “di aver imparato, e spero che tutti impariamo, da questa vicenda”. Nel frattempo l’ufficio stampa del Mittelfest ha provveduto a rendere noti alcuni dati sull’edizione che si è conclusa domenica. Sono state quasi 21 mila le presenze alle varie manifestazioni di Mittelfest e della rassegna “Marionette e burattini nelle Valli del Natisone”. Si tratta di un notevole aumento di presenze e degli incassi (che ammontano a 108 milioni) rispetto all’edizione precedente, che già aveva fatto segnare un incremento sul 1996. Insomma il Mittelfest si va sempre più imponendo come manifestazione di prestigio e in grado, con la grande varietà di proposte, di venire incontro ai diversi gusti del pubblico. Nel dettaglio gli spettacoli a pagamento (compresa la festa notturna in piazza Diacono) sono stati 38 con 9.815 presenze. Undici gli spettacoli gratuiti (teatro di strada, di figura, concerti nelle chiese), una mostra, sei incontri internazionali e incontri pubblici con almeno quattromila 500 presenze, per un totale di 56 iniziative. A questi dati vanno aggiunti quelli relativi a “Marionette e burattini nelle Valli del Natisone”: 36 spettacoli in una ventina di centri delle Valli con circa 6 mila 500 presenze. E’ facile calcolare che o-gni giorno, per nove giorni, su Cividale e le Valli hanno gravitato circa 2 mila persone. Ad esse vanno aggiunti anche gli “addetti ai lavori”, con una ricaduta economica evidente ed interessante per gli operatori. M.O. Si chiude con una polemica il Mittelfest di quest’anno, che ha vissuto un’edizione tutto sommato positiva, almeno secondo i dati di affluenza raccolti prontamente dagli organizzatori. Ad alzare la temperatura è stata, paradossalmente, la tromba d’aria di sabato sera, che ha costretto l’organizzazione prima a spostare il concerto di Vinicio Capossela e della Kocani orchestra da piaz- za Duomo alla chiesa di S. Francesco, poi ad interrompere il concerto su e-spresso ordine delle forze dell’ordine e del vicesin-daco di Cividale, Bruno Mollicone. Dal secondo piano del centro civico, nei giorni scorsi, in attesa di commenti ufficiali sono arrivate alcune valutazioni soggettive che rispondono a quanto Mollicone ha dichiarato alla stampa, e cioè che “gli organizzatori, hanno fatto affluire centinaia di persone nella chiesa senza fornire alcuna comunicazione preventiva al Comune e alle autorità di pubblica sicurezza”. L’associazione Mittelfest si riserva di chiarire le questioni riguardanti l’autorizzazione all’effettuazione degli spettacoli e all’utilizzo degli spazi. Intanto Mimma Gallina, componente della direzione del festival, spiega il suo punto di vista, del tutto personale: “La scelta di interrompere il concerto - dice - mi ha lasciato allibita, come le interviste che ho successivamente letto, anche alla luce di precedenti esperienze del sione di interrompere il concerto mi è sembrata grave. Credo che il vice-sindaco non abbia dimostrato obiettività nel valutare la situazione, a meno che non abbia in qualche modo voluto mostrare i muscoli”. Poi le conside- A sinistra un momento de “La via tzigana”, sotto il musicista Roberto Fabbriciani razioni più dure: “Forse per giovinezza ed entusiasmo, pur confermando la partecipazione e la collaborazione che il Comune ha sempre offerto alla manifestazione, il vicesinda-co aveva dato altri segni di insensibilità e disinformazione”. Gallina cita alcuni episodi. Uno per tutti: le osservazioni che Mollicone avrebbe espresso pubblicamente all’ufficio infor- ? “Marionetta d’oro” a Broggini In nove giorni seimila spettatori Mittelfest”. C’erano tutte le premesse, invece, per un grande evento: “La risposta del pubblico alla proposta di Capossela e della Kocani Orchestra è stata estremamente positiva, probabilmente l’affluenza più alta nella storia del festival, e questo mi sembra confermi la crescita di popolarità del Mittelfest ed anche la necessità di strutture idonee per rispondere alle aspettative e far fronte alle esi- Comico, illusionista e poeta, Bustric è stata una delle sorprese positive del Mittelfest to tracce un po’ dappertutto, anche negli animi. “Abbiamo in effetti fatto entrare nella chiesa - afferma Gallina - alcune de- genze come quella derivata dall’imprevisto di sabato”. La tromba d’aria, decisamente inaspettata, ha sconvolto i piani e lascia- cine di persone in piedi oltre le 438 consentite, ma la situazione era disciplinata, le uscite e i corridoi erano tenuti sgombri dalla Protezione civile. La deci- E’ stata la compagnia varesina di Walter Broggini ad aggiudicarsi quest’anno la “Marionetta d’oro”, premio assegnato domenica dai Comune di S. Pietro al Natisone alle compagnie che hanno preso parte alla rassegna inserita nel Mittelfest, La commissione che ha aggiudicato il premio ha anche segnalato la compagnia “Mani-nalto” di Viterbo e la “Tindipic” di Praga e Firenze. Il pubblico che ha partecipato alle votazioni a conclusione degli spettacoli ha invece preferito la coproduzione italo-romena tra Teatro del drago e Jon periodo cada il decimo anniversario della prima mozione con cui si propose l’idea progettuale del Mittelfest, “i-dea allora non condivisa da tutti e che oggi rappresenta una realtà importante”. Anche quest’anno gli spettacoli, organizzati sotto la direzione artistica di Roberto Piaggio, sono stati seguiti da un pubblico numeroso, circa 6 mila persone. In molti casi, nei vari paesi, è stata anche l’occasione per organizzare una degustazione dei prodotti tipici locali. Tra gli spettatori anche molte persone provenienti dalla Carnia c da fuori regione. Successo per i burattini nelle Valli del Natisone Ladarescu Company, assieme alla compagnia Karromato, proveniente dalla Repubblica Ceca. Il premio è finanziato per buona parte dalla Provincia di Udine, il cui presidente Giovanni Pe- lizzo ha assicurato l’impegno per le prossime e-dizioni. Da parte sua il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig, che è anche sindaco di S, Pietro, ha ricordato come in questo Predzadnji dan Mittelfe-sta je bil minulo soboto spet v dobri meri posvečen Poeziji, tokrat slovenski iz zamejstva in Slovenije. Zelo lepemu recitalu pesmi koroškega rojaka Gustava Januša, ki je potekal v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini, je sledila predstavitev dolgo Pričakovane antologije novih slovenskih pesnikov. Antologijo je uredil in prevedel v italijanščino pesnik in naš delovni kolega Miha Obit (na kar smo lahko še posebej ponosni), izšla je pri Založbi tržaškega tiska, spremni esej je zanjo prispeval književnik Miran Košuta, grafično pa je knjigo opremil likovnik Marko Jagodic. Antologija je zelo pomemben dosežek za našo kulturno ustvarjalnost, saj gre za prvo v italijanščino prevedeno zbirko mlajših slovenskih pesnikov. Nedvomno pa je za nas velikega pomena tudi dejstvo, da je to zahtevno nalogo opravil Slovenec iz Benečije- Take antologije dejansko še niso uspeli narediti niti v Sloveniji, kar daje knjigi še dodatno vrednost. Na dvorišču Corte del duomo je pred številno publiko spregovoril avtor Miha Obit, ki je knjigo predstavil tudi v imenu založbe. Dejal je, da je to delo nastalo predvsem iz želje, da se ustvarjajo priložnosti za srečanja med slovensko in italijansko kulturo. Njegovo delo je bilo olajšano ob dejstvu, da sedem mladih pesnikov iz Slovenije, ki so predstavljeni v knjigi, osebno pozna že več let. Večkrat so že gostovali na različnih kulturnih prireditvah v naši deželi, avtor Na levi slovenska pesnica Taja Kramberger, na desni zgoraj Miha Obit in Cesare Tomasetig, spodaj koroški pesnik Gustav Januš pa je izrazil prepričanje, da ta pobuda, ni ne prva ne zadnja. Opaziti je namreč povečano zanimanje za poezijo, kar je bilo videti tudi po dobro obiskanih pesniških večerih na Mittelfestu. Obit je o vsakem izmed pesnikov podal kratek profil, po eno pesem vsakogar pa so učinkovito recitirali Luca della Bianca, Eva Mauri in Andrea Zuccolo, ki so malo prej izvedli tudi recital pesmi Gustava Januša. Prisotna je bila tudi pesnica Taja Kramberger, ki je svoje pesmi brala sama. To je bil res imeniten večer, le škoda, da je prišlo tik pred koncem do prekinitve, kajti nad Čedadom se je nenadoma zdivjala nevihta, ki je v soboto okrnila tudi ostale predstave Mittelfesta. Ha incontrato favore la rappresentazione del Mladinsko gledališče di Lubiana Si potrebbe definire un elogio della lentezza e delia fisicità la rappresentazione dello Slovensko mladinsko gledališče di Lubiana presentata venerdì al teatro Ristori di Cividale nell’ambito del Mittelfest. Lo spettacolo diretto da Vito Taufer “Silence, silence, silence” è basato unicamente sui lenti movimenti degli attori ed è senza parole anche se non per questo rinuncia al suono. Il silenzio, insomma, come forma più pura di comunicazione, l’unica capace di restituirci ancora emozioni e passioni. Sono stati anche altri i momenti importanti del Mittelfest, alternati a proposte meno felici. Poche volte si sono sentiti a Cividale tanti applausi quanti ne hanno ricevuti da una parte Bustric, comico, illusionista, clown reduce dal film di Benigni “La vita è bella", dall’altra i musicisti romeni, indiani e andalusi che hanno dato vita a "La via musicale zigana". Sono stati segnali interessanti anche quelli lanciati dalla presenza della cultura albanese, definito un paese in transizione e Silence, elogio della lentezza Tra gli spettacoli più applauditi quello di Bustric e il concerto di musica tzigana ‘Maisons de pays’ manjšinska mreta Mittelfest je nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker nam ponuja priložnost se srečati z zanimivimi ljudmi, ki prihajo iz različnih krajev Evrope. Tako je bil prejšnji teden na obisku v naši redakciji prof. Marcel Meaufront s soprogo. Gre za dinamičnega profesorja v pokoju, Okcitanca iz Francije, precej aktivnega na področju valorizacije in zaščite manjšinskih jezikov in kultur. Prof. Meaufront je med ustanovitelji Evropske federacije “Maisons de pays”, ali vaških hiš in je v Čedadu iskal stike s predstavniki slovenske in furlanske manjšine, da bi jih spodbudil k odprtju tudi v naši deželi podobnih kulturnih centrov, ki bi se postopno vključili v evropsko federacijo. Manjšine potrebujejo lastne informacijske in kulturne centre, nam je razlagal prof. Meaufront, kjer lahko sprejemajo goste in jih seznanjajo z značilnosti in delovanjem posameznih manjšin. Taka središča pa bi morala skrbeti tudi za revitalizacijo jezika, kulture in seveda tudi za oživitev tradicionalnih gospodarskih dejavnosti. Obenem pa Evropska federacija “Maisons de pays” bi morala delovati kot mreža med vsemi evropskimi manjšinami, glas katerih bi postal močnejši in prodornejši. Prihodnje leto pa prof. Meaufront namerava objaviti Evropski priročnik o manjšinah, v katerem se bo vsaka manjšina posebej predstavila. Prišel je v Čedad, da bi se srečal z dolgoletnimi prijatelji, pripadniki rusin-ske manjšinske skupnosti na Slovaškem, ki se je predstavila na Mittelfestu s predstavo Neprebudeny. Prešov, mesto odkoder je prišlo gledališče Alexandra Duhnovčja, je postalo glavno kulturno središče za Rusine, ki so razdeljeni med Slovaško, Ukrajino, Romunijo, Poljsko, Madžarsko in Jugoslavijo. Naš gost je z velkim navdušenjem govoril o preporodu rusinske manjšine, beseda je seveda tekla tudi o Okcitancih, ki so sodeč po številkah močna manjšina v Franciji, saj pokrivajo eno tretjino francoskega teritorja, pol milijona ljudi razume okcitanski jezik, kakih 100 tisoč ga govori. V resnici pa je Francija precej zaprto do manjšinskega vprašanja. Sele predkratkim se je prvič ustanovila v parlamentu skupina 70. poslancev vseh skupin, ki bodo začeli obravnavati vprašanje regionalnih jezikov, kot jih imenuje uradna Francija. Neokoliko boljši so odnosi s deželnimi oblastmi, vendar za vsako stvar se je treba boriti, pravi okcitanski profesor. Težava pa je v tem, da je naš jezik razširjen predvsem med starejšimi ljudmi, toda če ne bo našel poti do državnih šol, pravi prof. Meaufront, bo v teku ene generacije izumrl, (jn) quindi in perfetta linea con il titolo dell’edizione di quest'anno del festival. Forse è un successo senza precedenti anche quello rappresentato dagli spettacoli dedicati alla poesia e in particolare ai poeti Paul Celan, Wislawa Szymbor-ska e Gustav Januš, che hanno richiamato centinaia di persone. Accanto alle note positive ce ne sono state anche alcune negative, che sono state accentuate dal brutto “spettacolo" offerto sabato sera (ne parliamo a pagina 6). Gli eventi legati alla figura dello scrittore Elias Canetti sono stati forse al di sotto delle aspettative, alcune rappresentazioni (ad esempio il “Giobbe” di Joseph Roth) non hanno convinto molti spettatori. E’ Sembrava venire soprattutto a mancare una spinta innovativa, nelle proposte, che aveva contraddistinto invece le ultime edizioni. Forse il Mittelfest a questo punto ha bisogno, dal punto di vista artistico, di voltare pagina e di porsi in modo più deciso al centro della cultura e della ricerca a cui aspirano i Paesi della Mitteleuropa. (m.o.) , j p novi matajur MlttCljCSt četrtek, 30. julija !998 / Predstavili antologijo novih slovenskih pesnikov, ki jo je uredil in prevedel Michele Obit Slovenska poezija na Mittelfestu Knjiga je pomembna pridobitev za spoznavanje slovenske poezije v italijanskem kulturnem svetu Četrtek, 30. julija 1998 8 Srečanje bo v soboto, 22. avgusta na bovškem športnem letališču Romarji obmejnih dežel se letos zberejo v Bovcu D regalo di Julia L’azione teatrale ‘Bernardo Topolò Po dolgih letih je tudi koča sv. Jožefa v Zabnicah končno obnovljena. Delovni prijatelji tega lepega središča so v minulih tednih posodobili osnovne napeljave, ki bodo omogočale članom naših organiza-cij prijetnejše bivanje v tem priljubljenem gorskem letovišču. Po opravljenem delu, ki je trajalo približno mesec dni, bomo v soboto, 1. avgusta, ob 16. uri, obnovljene prostore blagoslovili in predali namenu. Srečanje se bodo udeležili tudi študentje iz Amerike, ki so te dni na obisku v zamejstvu. Verniki iz videmske, celovške, ljubljanske in koprske škofije se bodo letos srecali v Bovcu na tradicionalnem romanju treh narodov. Srečanje bo 22. avgusta, Bovec pa je bil izbran kot kraj, ki je po letošnjem velikonočnem potresu doživel hud udarec in je torej najbolj potreben solidarnosti. Program srečanja predvideva verski obred, ki se bo odvijal v soboto, 22. avgusta na ravnini krajevnega turističnega letališča, zraven cerkvice, ki je posvečena Mariji in jo je potres hudo poškodoval. Cerkvica je bila sicer že enkrat skoraj porušena med prvo svetovno vojno, saj je bila fronta tedaj oddaljena od nje le slabih 500 metrov. Pred dvema letoma je bila skoraj povsem obnovljena, po potresnem sunku iz 12. aprila pa je spet potrebna temeljite obnove. Zaradi tega je postala za bovške vernike nekakšen simbol, ki jih spodbuja k vztrajanju in volji po obstanku. Na slovesnosti bodo skupaj maševali videmski nadškof Alfredo Battisti, ljubljanski metropolit Franc Rode in celovški škof Egon Kappellari, geslo letošnjega srečanja pa bo "Dajmo življenju novo upanje" in se nanaša na potrebo po rekonstrukciji gornjega Posočja in široki solidarnosti, ki jo prizadeti ljude potrebujejo. To je dodatna tematika letošnjega srečanja, skupna romanja Furlanov Slovencev in Nemcev pa potekajo vsako leto avgusta že od leta 1982. Gre za pomemben trenutek poudarjanja skupne volje po premošCanju zgodovinskih in kulturnih sporov, ki so med tremi narodi na tem območju v preteklosti povzročali medsebojno oddaljenost, prezir in tudi krvava obračunavanja, kot sta dokazali dve svetovni vojni. Prva je bila v Posočju, kot je znano, še posebej krvava in je v teku veC let trajajoče fronte terjala stoti-soCe življenj. Verniki bodo imeli na dan srečanja tudi priložnost, da obiščejo znamenite spominske kraje v soški dolini, ki so posvečeni prvi svetovni vojni. Med te spada še zlasti visoko cenjeni kobariški muzej, ki po učinkovitosti prikaza dogodkov med prvo svetovno vojno najbrž ni- kjer nima para. Možno bo tudi obiskati kobariško kostnico padlim italijanskim vojakom, veC pokopališč avstrijskih vojakov in druge spomenike. Vsekakor pa bodo imeli udeleženci sreCanja tudi priložnost videti kraje, ki so znani po uspešnem poletnem in zimskem turizmu. Se zlasti je v gornji Soški dolini razširjeno planinstvo, ob njem pa tudi vse športne dejavnosti, ki so vezane na reko SoCo, kot naprimer ra-fting, kajakaštvo in športni ribolov. Zelja domačinov je, da se posledice potresa Cim-prej odpravijo in da se pogoji za uspešen turizem spet izboljšajo. Ancora una volta a vincere è stato il paese, Topolò, la straordinaria disponibilità dei suoi abitanti, la capacità di accogliere mondi lontani e così diversi tra loro. Mentre a Topolò in case, fienili e tende gente, bella gente, dall’Oceania, dalla Germania, dal Brasile, dall’Olanda, dalla Slovenia, dalla Ceca e da molti altri luoghi viveva insieme ai “topolouCani” l’esperienza della Postaja, in un comune limitrofo i carabinieri venivano chiamati per allontanare dei tranquilli visitatori che volevano vedere cosa c’è fuori Topolò. Gli stessi militi, gentilissimi, dovevano spiegare loro che l’ospitalità e l’apertura di Topolò e dintorni non sono valori comuni a tutta l’area, ribadendo così il concetto già espresso, in altro modo, dai 5B... Una prova ulteriore ce l’hanno data Julia Pascale e altri protagonisti di “Bernardo Topolò”, un’azione teatrale recitata, cantata, danzata e musicata dalla regista brasi- liana e da molti abitanti di Topolò e dintorni. C’erano i cori, le fisarmoniche di Davide e Si-mone, le campane di Gino, Lino, Aldo e Vittorio, i bambini nell’happening finale e un grande Alfonso Trusgnach, per Julia “uno dei tre o quattro più bravi ballerini incontrati in vent’anni di danza. Lui sa perfettamente cosa stai per fare”. “Bernardo Topolò” è nato dall’osservazione di alcuni particolari che Julia ha notato in paese, da brani di conversazione (“La città puzza di città”), da sogni avuti proprio a Topolò. Julia ha operato vent’anni in Brasile, Cina, Giappone e Stati Uniti. Il suo lavoro è rivolto alla gestualità e a) mito, discipline che apprende nelle grandi metropoli come tra le tribù dell’Amazzonia e che insegna nelle università brasiliane e nei centri teatrali di tutto il mondo. A Topolò ha donato ed ha ricevuto, come è nello spirito della Postaja, e il ricordo reciproco sarà difficile da cancellare. Anche Barnas trova spazio in un volume Sabato sera, 25 luglio, alla Taverna fiorita a Vemasso, l’Associazione culturale Insieme per Vemasso, ha presentato il libro “Vemasso - Bamas”. Il libro, scritto da Renato Qual izza, è, come ha asserito il sindaco e presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig, un ulteriore volume per la realizzazione di una vera e propria enciclopedia delle Valli del Natisone ed unito a quello di “Topolò-Topolove”, “Clastra”, “Hostne - Costne”, ecc., vero strumento di salvaguardia della nostra cultura e delle nostre tradizioni. “Vernasso - Barnas, il territorio, la gente” che, come annunciato da Eliseo Dorbolò, portavoce dell’associazione Insieme per Vemasso, sarà distribuito gratuitamente a tutte le famiglie del paese, è stato giudicato dall’assessore comunale alla cultura Bruna Dorbolò un prezioso regalo per i Vemassini e per tutti coloro che si sentono vicini a questo paese e alla sua gente, perchè sarà il pretesto per riaprire, anche con i giovani, istintivamente curiosi, quel discorso fatto nelle nostre case di generazione in generazione per seco- li e che s’è interrotto in quest’ultimo trentennio, col rischio di farci perdere il nostro patrimonio culturale. Questa lettura ci spronerà a reinventare l’uso del nostro territorio, per curarlo ed amarlo come quando la vita del paese si dilatava naturalmente sul territorio circostante ed ogni angolo aveva il suo nome. Riferendosi proprio all’etimologia di toponomi e microtoponimi, l’autore ha espresso la propria soddisfazione per il riscontro positivo della sua ricerca su alcuni di questi e nel libro ne troviamo la derivazione ed il significato. Il numeroso pubblico presente ha dimostrato grande interesse per lo studio del dottor Qualizza e curiosità per la ri-spolverata, passata vita sociale di Vernasso e dei suoi personaggi. H cameraro, figura storica ancora presente in Val Resia Nel nuovo Zanichelli “camerario” è così descritto: “Nel Medioevo, custode e amministratore dei beni del sovrano, di una comunità religiosa o civile e sim.”. Analoga e più approfondita descrizione si ritrova nell’enciclopedia Garzanti. Una figura quindi del Medioevo, e probabilmente molto diffusa a quel tempo. A Resia, con documenti già del 14° secolo è testimoniata la presenza di camerari il cui compito era di provvedere alle necessità materiali della chiesa madre di Prato, dedicata a Santa Maria Assunta. Da allora ad oggi, nonostante i secoli che sono trascorsi e l’evoluzione sociale ed economica della società, questa figura a Resia è rimasta immutata e si rinnova di anno in anno in ogni parrocchia. Ricoprire la carica di cameraro, più che un onere, è sentito come un onore e viene svolto con grande dedizione e serietà. Il cameraro, dal momento in cui prende l’incarico, ha a disposizione delle ri- correnze precise durante le quali può effettuare la raccolta degli oboli. Sono giornate che coincidono con le festività principali: la festa della dedicazione, tutti i Santi, Natale, Capodanno, ecc. E’ tradizione che il cameraro raccolga le offerte di casa in casa e generalmente le famiglie lo accolgono con un bicchierino o una tazzina di caffè in segno di riconosci- mento per l’impegno assunto. Cameraro poteva esserlo solo un uomo, le donne potevano aiutarlo nel caso fossero state mogli o parenti stretti. Questa consuetudine da diversi anni si è persa e anche le donne possono essere incaricate senza per questo provocare scandalo. Durante la sua carica, al cameraro viene assegnato il cestino delle offerte e la scatola d’argento che contiene il tabacco ed ha l’effige del santo, patrono della chiesa, sul coperchio. Il tabacco viene offerto in cambio dell’obolo. Alla sua scadenza consegna tutto il denaro raccolto alla chiesa e con esso si provvederà ai lavori ed urgenze necessari. A Stolvizza la consegna avviene in occasione della festa di S. Anna, l’ultima domenica di luglio. In quella giornata effettua il suo ultimo giro in tutte le case del paese, partecipa alla Messa solenne e subito dopo, davanti alla folla che si raccoglie sul sagrato, viene contato il denaro. La cifra viene annunciata con giubilo dei presenti e subito dopo viene rivelato il nome del nuovo cameraro, la cui identità resta ignota fino a quel momento. Con l’incoraggiamento degli affettuosi applausi del pubblico, il nuovo incaricato riceve la preziosa scatola e il cestino per effettuare il suo primo giro. E la tradizione continua, (l.n.) četrtek, 30. julija 1998 Pičica pozdravja vse nje te drage doma an po sviete “Arianna, veseje naše družine” Tle z dol, s čeparne roke so nona Norma, bižnoni Ernesta, ki varje Arianno, Rosa an E vari sto, an nona Pia. Na drugi fotografiji Arianna je kupe z mamo an s tatam “Ufff, kaka ica je tan uonè... pa ist stojim takuo dobro tle v moji ... pišini! An niesan pru nič vesela, kar mama me vzame uon!” Takuo nam prave mala an liepa, zlo liepa Arianna Skarb za rojstno vas Liep prikaz nam parhaja iz Ješičjega Al sta šli kadà skuoze Ješičje, v podutanskem kamunu? Je ’na luštna vas, kjer hiše so lepuo po-strojene an kjer se vide, de kadar so jih strojil so se potrudil daržat živo našo domačo arhitekturo. Va-snjani pa na študierajo sa-muo na njih hišo an duor: so nimar parpravljeni die-lat kupe za očet an lepuo daržat vso vas. Takuo se je zgodilo an po zadnjim velikim dažu, ki se je na-liu na naše doline an je Smo se ustavii samuo za fotografijo narest! napravu puno škode. Tle v Ješičjem, pru za-vojo telega daža, na majha-na pot v gorenjim kraju vasi je bla vsa verità. Ki narest? Se obamit na oblasti an čakat njih pomuoč... st zamudi previe časa, takuo brez zamujat cajta so se ušafal kupe nekateri vasnjani, so se zavihnili rokave, so polo-žli močno mriežo, napravli mauto an jo nalil an takuo pot je bla hitro postrojena. So pru navezani na njih vas an tuole se vide tudi v dru- gih diel, ki so jih napravli: majhano športno igrišče (campetto di calcio), na pla-cu vasi so položli ’no podobo presvetega sarea... so mi-nene stvari, ki pa dokažejo, kakuo ljubejo njih vas an kakuo gredo vsi dakordo. iz Blazina, ki se je rodila otuberja lanskega lieta. Nje tata je Carlo Crainich, nje mama je pa Monica Manente. Arianna je zlo srečna, niema samuo mamo an tata, ki jo varjejo, ima tudi none an bižnone, ki so se vsi kupe zbral tisti dan, ki so jo karstil. Bluo je 4. obrila lietos. Za telo veselo parložnost se je zbrala vsa družina od Moniche, an tuole nie lahko, sa’ adni žive tle v Italiji, drugi pa v Zviceri. Paršla je an vsa družina od Carla, v parvi varsti nona Norma, ki jo vsi lepuo poznamo, sa’ darži že puno liet oštarijo v Sauodnji. Norma, ki je mama od Carla, je Matjonova go miz Kraja, v dreškem kamunu. Potlè so še noni Pia an Danilo (mama an tata od Moniche). Oni žive v Zviceri, pa se vračajo pogostu tle h Blažinu, kjer Pia je preživiela nje mlade lieta. Pia ima nje kornine na Tarčmunu: nje mama je bla Go na koncu tih, tata pa Gu štengah tih iz tele vasi. , Drugi bižnoni od Arianne so Rosa an Evaristo,. ki sta iz Oderzo (Treviso), odkod je tudi tata od Moniche, Danilo. Na varh tegà, Arianna ima še druge strice, tetè an parjatelje, ki jo imajo zlo zlo radi. An kuo bi se ne moglo iiniet radi tako čičico? Kar jo srečaš po pot ti nimar šenka an liep nasmieh an te lepuo pozdravi z ročico. Arianna, de bi ti rasla srečna an zdrava ti vsi iz sarca želmo. In mountain bike per scoprire... I partecipanti alla 1. Maratonbike Beneške doline svoltasi nel corso della Festa dello sport organizzata dall’Audace San Leonardo, hanno sì percorso vecchi sentieri e mulattiere, ripuliti e resi accessibili per l’occasione, scoprendo siti panoramici di rara bellezza, ma, lungo quel tragitto, sono emerse testimonianze di un passato che ci raccontano, in parte, come e con quali mezzi le nostre genti affrontavano il gravoso vivere quotidiano. A Tribil di sotto, nel comune di Stregna, per e-sempio, a circa cinquecento metri dall’abitato, in località “Korita” e “Pod li- po”, si trovano alcune vasche, con annessa sorgente, di monolito di pietra datate 1850 con dimensioni 220x100x60 circa, natu- ralmente scolpite a mano. Due di queste vasche erano adibite per l’abbeveraggio del bestiame, mentre dalla terza si attingeva l’acqua per uso domestico e, sui lati opportunamente sagomati, le donne del paese facevano il bucato. Proseguendo, nei pressi di Raune, sempre in comune di Stregna, a pochissimi metri dal tracciato, si possono ammirare due fornaci a forma conica per la preparazione della calce calcare. Questi manufatti, in ottimo stato di conservazione, ci consentono di conoscere come la produzione della calce, con procedimenti più o meno complessi e dal ciclo all’ordine di 6-7 giorni, e-ra possibile ottenere in loco. Si potrebbe continuare nell’elenco delle località da scoprire e valorizzare e senza dubbio le sorprese non mancherebbero aprendo altri itinerari. Una tabella informativa nei pressi di queste “testimonianze” gioverebbe culturalmente e valorizzerebbe le località in cui esse si trovano. Chissà se l’assessore della Comunità montana competente trova opportuno intervenire sulla base di queste considerazioni; si pensa di sì, trattandosi poi di aggiungere un altro tassello destinato ad arricchire il patrimonio culturale in nostro possesso e contribuendo ad aprire altre porte per la sua crescita. Beppe Qua'vza Tudi na Liesah za Senjam Beneške Pie-smi imamo tri klane: “Clodig”, “Crainich” an “Bergnach”. An duo je udobiu? Poslušajta: Na parvo mesto je paršla piesem “Iti an prit”. Besiede: Hlodal (pseudonim od Hlo-dič Aldo); glasba: Hlodal; poje: Chiara; orkestra: Kekko, Davide (mi od Nover-ga Maatajura dolože-mo, de so bli tudi Nino an Mauro). Na drugo mesto je paršla piesam “Livek”. Glasba: David Klodič (mi doložemo, kar Guidac je poza-bu: besiede: Leopold Šekli); poje Ljuba; orkestra: Kekko an Davide (še ankrat Guidac je pozabu reč, de so godli tudi Nino an Mauro). Na trečje mesto je paršla piesam “Ponočne misli”; besiede: Kekko; poje: Kekko; orkestra: Kekko an Davide (Guidac, pju ti na gre tu glavo, de v orkestri so bli tudi Mauro an Nino). An reč, de lietos je bluo dost liepih pie-smi, ki so imiele puno aplauzu, pošibil de Senjam je takuo na-štiman, de potlè naši judje votajo samuo piesmi od tistih treh klanu? Tudi lansko lieto sta udobila Kekko an Chiara, besiede le Hlodal, te drugo lieto pa Ljuba, an nazaj Chiara, an nazaj Ljuba, an še nazaj Kekko. An ti drugi, ki ni-emajo klanu, ki hode-jo dielat na Liesa? Mi se zdi, de za druge lieto, če na kambjajo sistema od votacjone, bomo mu-orli iti na Livek za vi-edet če bo imeu še kajšan Ponočne misli za Iti an prit v Senjam na Liesah. More bit de za Tel dan bo še kajšno Vprašanje an še kajšan Spomin za viedet kam je šlo tiste Veselje, ki smo imiel na Liesah Po vojski, an kadar bo svetila Beneška lunca, bom Iz mojega onka gledu Zake ti maš strah de na bo vič Le tajšan pajac de ga bojo Hlodal! - Minimatajur “Za vičerjo smo vsako večer imiel idrik...” 10 novi mata]ur četrtek, 30. julija 1998 Domenica i premi a Bordano Lo avevamo già scritto, ma lo riscriviamo con piacere: i bambini della scuola materna bilingue di San Pietro hanno vinto anche quest’anno il primo premio “Sulle ali delle farfalle” organizzato a Bordano. A loro si sono aggiunti quest’anno anche quelli più grandicelli che^frequentano la prima e la seconda elementare bilingue e che si sono presentati al concorso con due lavori, uno in italiano ed uno in sloveno. Uno ha vinto il primo premio e l’altro ha merita- to la menzione. Ed ora ci saranno le premiazioni. L’appuntamento è per domenica 2 agosto a Bordano dove alle 10.30 presso la sala consiliare ci sarà una tavola rotonda sul tema “Sulle ali delle farfalle: la fiaba negli albi illustrati per la prima infanzia”. Nell’occasione verranno svolte analisi e commenti degli elaborati partecipanti alla seconda edizione del concorso con la partecipazione degli autori e degli illustratori premiati. Alle 12, presso il centro scolastico ci sarà l’inaugurazione delle mostre delle illustrazioni originali e dei progetti libro delle fiabe vincitrici il 2- concorso “Sulle ali delle farfalle” - sezione adulti e sezione ragazzi. Alle 16.30 ci sarà la cerimonia di premiazione della sezione ragazzi a cui seguirà la premiazione per la sezione adulti. Per i bambini ed i genitori (ma anche per gli insegnanti) della scuola bilingue sarà senz’altro grande festa! Gli insediamenti protostorici fortificati sulle alture triestine Fra le imponenti muraglie dei castellieri sul Carso Tratto di cinta muraria di un castelliere carsico La principale tipologia abitativa del Carso triestino dell’età del bronzo furono i castellieri, villaggi fortificati su alture difesi da grosse cinte murarie. Nell’area linguistica slovena al termine castelliere corrispondono le derivazioni da grad, gradisce, gradec, zagrad, gradina, eccetera, che sono introdotte anche nella toponomastica friulana: Gradisca, Gradina, Gradiscutta, Belgrado, eccetera (G.Frau). 1 villaggi fortificati su alture non sono presenti e-sclusivamente sul Carso e in Istria, ma in un vasto spazio europeo, dalla penisola balcanica e dalle regioni mediterranee a quelle centroeuropee, Dalmazia, Slovenia, Croazia, Serbia, Bulgaria, Romania, Russia meridionale, Tran-silvania, Ungheria, Stiria, Austria, Moravia, Boemia, Germania, Danimarca (C.Marchesetti, 1903). Si ricordano, per fare qualche esempio, città fortificate come Troia, Micene, e la stessa Acropoli di Atene. Del resto conosciamo abitati fortificati su alture fin dal neolitico egeo. La vasta letteratura sugli insediamenti carsici tratta la struttura dei castellieri, i motivi che provocarono questo tipo di costruzione, le culture che parteciparono alla fioritura dei castellieri, l’appartenenza etnica dei costruttori e infine le ragioni del declino dei villaggi fortificati. Dalla letteratura sui castellieri prendiamo solo-qualche spunto essenziale alla conoscenza di questo tipo di insediamento che caratterizza la protostoria della regione alpina adria-tica. Primo fra tutti merita la nostra attenzione il lavoro di Carlo Marchesetti (1850-1926). Il suo lavoro «I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia», pubblicato a Trieste nel 1903, rappresentò un apporto fondamentale alla conoscenza dei castellieri, meta di numerose delle sue esplorazioni. L’opera di Marchesetti offre una lettura precisa, dettagliata e gradevole sulla presenza dei resti di oltre 400 castellieri carsici ed istriani. È un lavoro pregevole anche per l’accurata documentazione grafica a corredo dell’esposizione: 88 disegni di piante e prospetti di castellieri, 180 disegni di reperti archeologici dell’epoca e 10 fotografie. Marchesetti svolse la sua attività quando Trieste e la Regione Giulia erano sotto la sovranità dell’Austria. Per la sensibilità nei riguardi della ricerca lo studioso formulò giudizi molto lusinghieri sull’amministrazione austriaca. Citò in termini positivi le scoperte archeologiche in Croazia e in Bosnia-Erze-govina, allora austriache, e le relative pubblicazioni che ne uscirono. La ri- stampa del volume di Marchesetti del 1981 porta anche un sostanzioso capitolo di «Note di aggiornamento» di Dante Canna-rella, studioso del Carso triestino, ad illustrazione degli studi più recenti. Sui castellieri del Carso si trovano dati essenziali nel volume «Il Friuli, Trieste e l’Istria dalla Preistoria alla caduta del Patriarcato di Aquileia» di G. G. Corbanese, pubblicato nel 1983: nella cartina sono localizzati una sessantina di castellieri del tipo carsico, con l’avvertenza che sono 500 i soli castellieri istriani. Dal canto suo V. Dreosto (1994), analizzando i castellieri carsici nel libro «Millenni di Storia e Protostoria nel Friuli-Venezia Giulia», ne ha indicato, in una cartina, 31 nell’area triestina e 9 nell’area isontina fra Mon-falcone e attorno a Do-berdò del Lago. Dreosto offre comunque una lettura sintetica sulla complessità del fenomeno nelle sue articolazioni culturali. Nel volume «I castellie- ri della Provincia di Trieste», pubblicato anche in sloveno con il titolo «Prazgodovinska gradisca Tržaške pokrajine», pubblicati nel 1993, S. Flego e L. Rupel espongono un inquadramento archeologi-co, con. fotografie d’epoca e moderne, carte topografiche e grafici degli insediamenti, con la localizzazione aggiornata di 34 castellieri accertati e di una decina-di incerti. I due splendidi volumi danno un’informazione esauriente sulla protostoria del Carso triestino e sul significato culturale dei siti archeologici fortificati. Vediamo ora la struttura dei castellieri ed una essenziale ricostruzione degli insediamenti. Nel paesaggio carsico i castellieri oggi sono evidenziati da imponenti rovine di mura che si presentano in cima alle alture come ammassi di pietre, che rivelano tratti di opere murarie. La pianta delle cinte dei castellieri carsici ha uno svolgimento subcircolare con uno sviluppo perimetrale da poche decine di metri fino ai 1500 metri del castelliere di Monrupi-no, in media di circa 600 metri. In diversi casi i castelliere erano muniti di una seconda e di una terza cinta, si suppone in conseguenza della crescita dell’insediamento. Le mura erano costruite a secco con grosse pietre fino a raggiungere lo spessore di oltre due metri. In altri casi con due paramenti laterali riempiti di pietrame amorfo per uno spessore totale di tre metri, ma lo spessore poteva essere anche maggiore. (Archeologia, 33) Paolo Petricig (drugi del) Kruh so ga speklè marne tan doma. An tan doma za viCerjo potlè... Pried ku veCerja je bla južna, tu sa-nožet so sniedli nazaj nomalo siera, nomalo kruha, kajšno fleto salama an potlè so popil nimar kako taco vina, tiste nie mankalo mai. Potlè zvičer so šli jest viCerjo če damu, an za viCerjo go par nas je biu nimar idrik, vsako viCer. Otroc ga nieso masa badai, però te velie so ga nimar sniedli; no fleto salama al pa kajšan toc, je biu petelin, so ga diel kuhat, al pa so tenfal zajca, so miei tan doma. So miei puno Zvine, prašCica, krave, teleta an konje tud. An konji so po-mal an tu sanažet. Ka’ so dielal konji? Ga-spodar al pa dielovac je na-basu go na vlakò senuo, kar je blo deleč, an konj je pejù tolo vlakò s sienan blizu kopè. An Ce je bluo star-muo, so’pa nosil po nomalo sena vsi, z žbrinčo, so vzel tolo žbrinCo, so jo nabasal lepuo an so nesli Ce h kopi. Opudan, kar so sniedli, so šli počivat nomalo, zak so bli trudni. So šli počivat Ce pod kostanje, tu sienco, so nomalo poleZal an potlè so bli nazaj močni za iti di-elat. A van povien, kuo so ru-nal kopò? Adan je metu gor na kopò an an drug moZ je biu gor na kopi, je peštu senuo an kopà je ra-tavala nimar buj velika, buj vesokà. Kar so paršli gor v konac, de so vargli gor vse senuo, so ji diel an liep kla-bučiC, naret s peram od kostanja, za de ne pusti uodic iti notar. An tist moZ je parpeu varcò go na tist pai an potlè se je dol spustu. Tista kopà je ostala ta v sanažet. So runal kopè, zak nieso miei prestora ta v senike. An kar nie bluo vic sena ta doma, so šli pa po dno kopò. TenCas so miei an vlakè, so jo lepuo nabasal an so jo pejal Ca damu. An takuo so krave imiele nimar senuo za jest, an konji, zajci, ucè. Kar so ble magie, kar nie bluo jasno, so gledal, kar Matajur je imeu ’no maglico gor na varh, je tie-lo reC, de pride daž. Vsi smo poskarbiel na muoč, zak Ce ne daž je biu zmoCu senuo, ki je bluo suhuo. An otroc so miei pa za past dindjote, zak tu sanažet lietajo an love kobilce. Dost krat teli dindjot so utekli, an zak otroc so se ri-tal, so nardil pingule. So vzel no dugo varcò an so jo vargli gor na an varh debeu od kostanja, potlè so jo zavezal, so lozli an hlod al no kalanco an atu so se pingu-lal. An kar so pasli dindjote otroc, a vesta, de je paršu kajšankrat sakù, an jih je nesu. An kar smo paršli da- mu an smo poviedal mame, ka’ je ratalo, a vesta, ka je nardila? Je vzela ’no uišCo an nan jih je dala go po nogah, takuo je šCapielo! Pa teli dindjoti, kar so ratal velie, mama jih je neslà dol na targ v Čedad, jih je nesla predajat. An tekrat je blo malo su-du, an za tiste sudice, ki je ušafala, nan je kupila kikji-ce, an je kupila tud, kar je korlo za hišo. Kar so finii travo sieC, so nardil no veliko fešto, li-kof se je klicala, je bla na viCerja dobrà an so nardil za vičerjo zajca, petelina, an so nardil puno drugih reCi, an so sniedli an so piel an so bli vsi vesel... So miei ramoniko an so godli, so plesal. So bli vsi kupe, so bli vsi dan par drugin, so si pomal. Sadalè diela vsak sam za se an se na interesà za te druge. Nona Carmelina od Emanuela ■jOčcli illiU Karting a Clenia, prime “evoluzioni” - novi matajur \ \ uDOrt četrtek, 30. julija 1998 X 1 Cambio della guardia alla guida della formazione sanpietrina impegnata in Prima categoria Immagini dal torneo di calcetto e gare ai più alti livelli. Oltre a questo, la pista Alberone sarà messa a disposizione per attività di interesse sociale quali l’educazione stradale, corsi di guida sicura e speciali prove di guida karting per i disabili. All’inaugurazione sono intervenute autorità locali, tra le quali il presidente della Provincia Giovanni Pelizzo e quello della Comunità montana Giuseppe Marinig. Dal pomeriggio sono i-niziate le “evoluzioni” sulla nuova pista degli sportivi che hanno potuto dare sfogo alla loro passione. V e Liessa, premio ai più sportivi Ancora due immagini delle premiazioni del riuscito torneo di calcetto di Liessa. Sopra il capitano dell’Apicoltura Cantoni, Oton Zabreszach, riceve ii trofeo dal rappresentante della Filpa. Sotto i simpatici e sportivi ragazzi di Vernassino della formazione Scania 143 brindano con il premio a loro riservato dagli organizzatori. E’ stata inaugurata sabato mattina a Clenia la pista di karting realizzata dall’associazione Alberone karting club. Questa si è costituita nel 1993 con una decina di soci che hanno affidato all’architetto Giulio Pan-zani, principale sostenitore di quest’idea, la progettazione della pista che si sviluppa per una lunghezza di 820 metri con yna larghezza di 8. E’ in grado di ospitare allenamenti Valnatisone, il mister Gli Juniores affidati a Fulvio Degrassi, gli Allievi ad Armellini In terza categoria sulla panchina della Savognese ci sarà Chiacig Cumin Si stanno completando le iscrizioni ai campionati dilettanti ed Amatori. Questa settimana prenderemo in esame le formazioni dei dilettanti valligiane che prenderanno il via nell’imminente campionato 1998/99. Alla Prima categoria si è iscritta la Valnatisone del presidente Andrea Corre- dig. I sanpietrini hanno cambiato la guida tecnica: al pósto di Giorgio Coperti è stato chiamato il tecnico udinese Rodolfo Cumin. Cambio della guardia an- che negli Juniores. Dopo due campionati conclusi al secondo posto con il tecnico Claudio Moratti, la squadra sarà guidata la prossima stagione da Fulvio Degrassi. Conclusa un’annata di transizione ritorna la squadra degli Allievi che sarà guidata dal tecnico faedese Giancarlo Armellini, che da alcuni anni opera nel settore giovanile. In Terza categoria sarà al via la Savognese, rimasta l’unica superstite valligiana nei dilettanti assieme ai sanpietrini. I gial-loblu saranno guidati dall’ex giocatore Flavio Chiacig, subentrato al civi-dalese Giorgio Mesaglio. A San Leonardo il settore giovanile sarà rappresentato da Pulcini, Esordienti e Giovanissimi. Lo sforzo per la società del presidente Claudio Duriavig è notevole, viene auspicata una maggiore collaborazione ed un maggiore coinvolgimento da parte dei genitori dei ragazzi alla vita societaria. Condizione, questa, indispensabile per potere continuare questa meritoria attività che non viene del tutto riconosciuta nel modo giusto da chi di dovere. L’addio a Bruno Qualizza, anima gialloblu Slovenija izgubila proti Jugoslaviji Evropsko mladinsko prvenstvo v košarki Un’immagine recente di Bruno Qualizza, sempre presente sul campo accanto alla sua squadra La formazione della Savognese 1972/73, con Bruno Qualizza capitano V Trapaniju se je zaključilo evropsko mladinsko prvenstvo v košarki. Pravzaprav ne bi mogli reči, da je bilo prav mladinsko, saj so na njem lahko nastopali igralci do 22 let. Finalna tekma je bila za mnoge poznavalce Se kar presenetljiva, saj sta se za evropski naslov pomerili ekipi Jugoslavije in Slovenije. Zmagala je jugoslovanska ekipa, ki je bila na predvečer tekme tudi favorit in je lahko računala na neustavljivega Rakočeviča (37 točk). Končni rezultat je bil 92-75 za Jugoslavijo, drugo mesto pa je za Slovensko ekipo vsekakor velik uspeh. V boju za tretje mesto je zmagala Španija proti Turčiji, Italija pa je na koncu turnirja dosegla 6. mesto, približno tako, kot je bilo predvideno. Slovenska reprezentanca je na prvenstvu v Trapaniju pravzaprav pripravila prijetno presenečenje, saj ni bilo pričakovati, da bo prišla v finale brez svojih dveh asov, ki igrata v prvenstvu NBA, Marka Miliča in Rada Nestero-viča. Ta rezultat obenem tudi zanika govorice, po kateri naj bi slovenska košarka doživljala krizo. Več mlajših igralcev se je namreč na tem turnirju zelo dobro odrezalo, med temi naj omenimo Brez-ca, ki je doma iz Sežane. Slovenija je po oceni poznavalcev pokazala na prvenstvu presenetljivo dobro igro. Bila je solidna v vseh njenih elementih, tak^v napadu kot v obrambi, ki je bila se zlasti dobro organizirana. Ancora una volta un grave lutto ha colpito il piccolo mondo del calcio valligiano. Venerdì 24 luglio è mancato, a soli 52 anni d’età, il presidente dell’Unione Sportiva Sa- vognese Bruno Qualizza, colpito da un male che non lascia speranza. Una notizia, questa, che ha lasciato nello sconforto familiari, dirigenti, giocatori e gli spor- tivi della società gialloblu e la grande schiera di a-mici che Bruno aveva sia nel Cividalese che nelle Valli del Natisone, ma anche oltre confine. Bruno era conosciuto e stimato nel mondo calcistico. Negli anni Sessanta aveva giocato per alcune stagioni nelle file dell’Unione Sportiva Valnatisone ai tempi della presidenza di monsignor Francesco Venuti. Lasciò momentaneamente il calcio per un infortunio. Quando nel 1970 nacque la Savognese con alla presidenza Giovanni Pagon, Bruno per alcune stagioni rimise le scarpe bullonate guidando la squadra con la fascia di capitano. Terminata l’avventura agonistica venne eletto alla presidenza, una carica che ha ricoperto fino alla sua dipartita. Con questo impegnativo compito ha ottenuto risultati lusinghieri in ambito regionale, con i ragazzi gialloblu che si sono affacciati al palcoscenico della Seconda categoria dilettanti. Sabato pomeriggio a Savogna c’erano tutti i suoi ragazzi per dargli l’ultimo saluto. Ai familiari vadano le più sentite condoglianze da parte della nostra redazione. Četrtek, 30. julija 1998 mm SOVODNJE Jeronišče Se je rodila Elena Takuo an Beppino Oballa an Mariuccia Dorbolò iz JeroniSCa sta ratala nona. Za tuole se muorejo zahvalit sinu Michèlnu, ki kupe z ženo Lorello, jim je Šenku ’no navuodo. Čičica se je rodila v Tolmeču, kjer Michele an Lorella sta se zapoznala an kjer živta potlè, ki sta se oženila, v sriedo 22. luja. Diel soji ime Elena. Samuo za ’no rieč se nam huduo zdi, de Elena na bo Ziviela tle v naši mikeni vasici. TroStamo pa se, de mama an tata jo bojo pogostu uozil tle da-mu. CiCici želmo vse nar-buojše v nje življenju. Sauodnja Zbuogam Bruno Se nam na pari ries, pa na žalost je takuo: na bomo vic videli Bruna. Za nimar nas je zapustu v pe-tak 24. luja zjutra v Cedaj-skem Spitale, kamar so ga bli pejal tisti dan priet. Bruno Qualizza je biu tle s Sauodnje an je imeu samuo 52 liet. Za njim joCejo Zena Ines, hci Stefania an sin Filippo, sestre Maria Grazia an Liliana, tasca, ku-njadi, navuodi an žlahta. Bruno pa na bo manjku samuo njim, manjku bo vsiem nam. Biu je zlo po- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotoslavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Se2ana Štev, 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% znan po vsieh dolinah, posebno v Športnem am-bientu, sa’ kar je biu mlad puob je igru na balon an potlè je biu puno liet pre-sident od Savognese. Poznan je biu tudi, ker je kupe s taSCo an Z ženo daržu butigo v Sauodnji. Njega življenje je mierno teklo v objemu svoje družine, je biu pridan oCa za njega otrokè, vljudan, gentil je biu z vsiem an ki dost je biu spoštovan se je vidlo na njega pogrebu, ki je biu v saboto 25. popu-dan v Sauodnji. Riedko kadà se vide tarkaj ljudi na pogrebu. Za mu dat zadnji pozdrav so parSli iz vsieh naSih dolin, bli so puobje an možje, ki so igral al pa Sele igrajo v Savognese, pa tudi v drugih ekipah, Skuadrah naših dolin, parSli so vsi tisti, ki priet al potlè so srecai Bruna na njih pot. Vsiem ostane an spomin barkega moža. SPETER Muost Diamantna poroka Velik senjam v družini Rossi go par Muoste. Irma an Mario, ki je tudi kavalier, sta praznovala diamantno poroko. Poročila sta se 2. luja lieta 1938... Šestdeset liet od tegà! Za telo veselo parlo-žnost so se zbrali z njim njih trije otroc, neviesta, zeta an navuodi. Irma an Mario sta mama an tata od Vannija Rossi, ki je oženu Eldo KatinCno iz Lies an tle živta kupe s si-nuovama Stefano an Cristian. Klenje Žalostna iz naše vasi Za nimar nas je zapustu nas vasnjan Attilio Carlig. Imeu je 70 liet. Umaru je v videmskem Spitale v saboto 25. luja. Attilio je dielu puno liet v belgijanskih minierah. Kar se je varnu damu, Ce-glih je biu zaslužu penzion, je le napri dielo. Z njega smartjo je v žalost pustu Zeno Dino, hCere Elso an Lucijo, zete Franca an Enza, majhane navuode Deboro, Saman-tho an Stefana, brata, sestre an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 27. popudan v Klenji. SVET LENART Skrutove Smart parlietne Zene V videmskem Spitale je umarla Amalia Bledig, uduova Gariup. Buog ji je dau uCakat zaries lepo starost, 94 liet. Nà telim svietu je zapustila hCere, sestro, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto.. VenCni mier bo počiva- la v Podutani, kjer je biu nje pogreb v saboto 25. luja zjutra. TIPAN.A wm Prosnid Žalostna novica Se mlada pa po dolgi bolezni nas je zapustila Valentina Cernetig Elide iz Prosnida. PoroCena je bila v Bergamu, kjer je tudi živela. Tukaj je dosti let je uCila v srednji Soli. Čeprav v svojih mladih letih je bilo težko ali greh govoriti slovensko, Študirala je v dijaškem domu v Gorici kjer je imela dosti prijatelju, ki za njo vedno vprašujejo. Pogreb je biu v Bergamu 19. lulija. Zapustila je v žalost moža, dva sina, mamo, bratre in sestre in vse tiste, ki sojo poznali. Naj v mieru počiva. NEDISKE DOLINE Kaka vičer! Zgodilo se je v saboto 25. viCer. Ze cieu tiedan smo tarpiel za veliko ico, sapa je parmanjkuvala v-si- em nam: troštal smo se, de ponoC pade kaka kapja da-ža za de Cez dan bo buj frisno. Na koncu daž je paršu. Tu par minut je za-Ceu pihat tajšan moCan vietar, de je vse neslo pred njim, potlè Se debele, zlo debele kapje daža. MoCan daž an moCan vietar, takuo moCan, de an okna za-parte nieso par kajšnim kraju pomagale an uodà se je ulila po hišah. Kar se je vse pomerilo, tam uonè je bluo, ku de bi paršu tudi tle h nam kaj-San “uragano”. Po ciestah drievja an kamani, po du-orih od hiS vse kar gaspo-dinje an gaspodarji so pustil tam uonè je bluo ar-zmetano okuole an okuo-le. Iz pajuolih an okni so padli na tla težki važi z rožami, par kajšnim kraju je verilo mlade drievja. Kaj-Snemu so padli an korci iz striehe.V Čedadu na Mit-telfestu so padle scenografije. V Dreki, kjer so gledali marionete, so muorli vsi uteC. Smo se troštal, de vse tuole pamese za sabo an kiek dobrega, de bo nomalo buj hladnuo, pa takuo nie Slo. V nediejo an pandiejak nas je spet velika ica tlaCla. m Tle na varh Enrico an Danilo Talotti iz Spietra gledajo njih smrieko potlè, ki jo je močan vietar zlomù. Tle par kraj drevuo, ki je padlo na muostu za iti v Barnas Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. VOSTA Sauodnja tel. 714206 ODI. DO 7. VOSTA Čedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Podboniesac: do 9. vošta Čedad (Fomasaro): do 13. vosta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in zìi ponoC se more klicat samuo, Ce riccta ima napisano »urgente«. H m pmk w m m m Miedihi v Benečiji DREKA doh. Daniela Marinigh Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponočje »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litori na 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 \ 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, T6.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad.... 731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL ..............167-845097 ACI Cedad 731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281