ŠTEVILKA 65 MENGŠAN OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 06 1 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236 TRZIN KURILNO OUE VEDNO NAJUGODNEJSE CENE KURILNEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom. ... in zeblo vas ne bo ... 0 zaključna dela v gradbeništvu O instalacije za vodovod in kanalizacijo 0 gradbcnih parccl s povrSino 500 do 1000 m2. liodoč cgraclitcljc v lem območju vabimo, da se vkljiifijo v snovanje lefja dokumenta h: v /afclni fa/i izdelave idejno zas- nove uredilve obmo^j.i. Predamo: Kolover - hišo, fir.ijcno v alpskom stilu, .100 n\2 skupno površino, /^rdjeno do podalj^anc III. ^radbene fazo. - K,idomljo, v nep. blizini Volf jcg.i polnka in (jolf ijjrišra vef dvoji'kov s povrSino (p+m) I H) m2, nri |)arc:elah do .175 m2 /o z^raj(.'no do podh Iiiši Topole Ihb. 7 MENGŠAN OBCINSKI SVET OBCINE MENGES ■ Občinski svet je svoje podopustniško delo začel z izredno sejo občinskega sveta 20.9.1999, da bi potrdil sklep korespondenčne seje. Občinski svet je namreč 13.9.1999 korespondenčno potrdil prerazpored- itev proračunskih sredstev, kar je bilo potrebno za izvedbo investicij na Prelovškovi ulici, Kersnikovi ulici in Ulici za Pšato. V skladu s poslovnikom občinskega sveta je moral občinski svet korespondenčno odločitev potrditi oz. razveljaviti na izredni seji. Ker za polrditev sklepa ni glasovalo zadostno število članov oz. je bilo glasovanje nesklepčno, je bil sklep razveljavljen. V razpravi so bile podane pripombe na sam postopek sprejemanja prerazporeditve proračunskih sredstev, ki se naj ne bi urejala preko korespondenčne seje, ravno tako pa so bili podani pomisleki o smiselnosti polaganja plinskih vodov v posameznih ulicah, doklcr ni jasna plinifikacija celotnega Mengša. ■ Občinski svet Občine Mengeš je imel 29. septembra letos že svojo 8. sejo, na kateri je poleg stalnih točk, obravnave zapisnika prejšnje seje in pobud in vprašanj, obravnaval naslednje tematike: » Stališča do pripomb iz javne razprave predloga sprememb in dopol- nitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986- 1990, za območje občine Mengeš, dopolnitev 1999 Občinskemu svetu so bila v obravnavo posredovana strokovna stališča do pripomb, ki so bile posredovane v času javne razgrnitve, ki je polekala v mesecu avgustu. Svet je v večini podprl slrokovna stališča, delno pa je upošteval stališča odbora za okolje in prostor. (Sprejeta stališča so nave- dena v Uradnem vestniku Občine Megeš, ki je priloga tega glasila.) « Poročilo o realizaciji proračuna Občine Mengeš v obdobju I. - VI./99 : Občinskemu svetu je bilo posredovano poročilo o realizaciji proračuna Občine Mengeš v prvi polovici tega leta. V razpravi je bilo med člani svela izraženo nezadovoljstvo nad nizko realizacijo investicijskih postavk, kar je po zagotovilu župana posledica dolgotrajnih postopkov za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo investicije. Člani sveta so poročilo polrdili soglasno. « Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 1999: K predloženemu Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mengeš, ki ni zajemal globalnih sprememb na prihodkovni in odhod- kovni strani, pač pa le notranje prerazporeditve, je bilo na seji predloženih 6 dopolnil, ki jih je občinski svet obravnaval in tuđi sprejel. Svetniške skupine ZLSD, LDS in SLS so posredovale dva amadmaja k tekstualnemu delu spre- memb odloka in amandma, ki je predlagal prerazporeditev 9.936.000,00 SIT na postavko Športni park - ploščad - Mengeš, in sicer iz postavk Ulice za Pšato, Kersnikova ulica, Prelovškova ulica. Postavke za navedene ulice so zmanjšane za sredstva, ki so predviđena za plin in se prerazporedijo na postavko, od koder so bila odvzeta (športna ploščad). Gospod lože Rožman (ZLSD) je vložil dopolnilo, s kalerim je predlagal prerazporeditev 213.000,00 SIT iz postavke povračila za opravljanje funkcije člana občinskega sveta na postavko Rdeči križ Slovenije. Prerazporejeni znesek predstavlja bruto plačo oz. nagrado za delo v občinskem svetu od 31.8.1999, katere se je gospod Rožman odpovedal. Gospod Mirjan Trampuž (ZLSD) je predlagal dodelitev sponzorske stipendije Nini Kompare za šolanje na glasbenem konzervatoriju v Birminghamu za naslednja tri šolska leta. V lelošjem letu se 480.000,00 SIT zagotovi iz postavke nova društva in Občinski praznik 29. maj, če pa so ta sredstva že porabljena, se v ta namen uporabijo sponzorska sredstva in sredstva za promocijo občine. Župan mag. Tomaž Štebe pa je glede na pripombe iz razprave predla- gal sprejem amandmaja, da se proračunska postavka dopolni lako, da se glasi: socialna, neprofitna, nevladna društva, skupine, združenja in organizacije ter drugo. Kot že rečeno, so bila vsa dopolnila sprejela. » Odlok o ustanovitvi posvetovalnih delovnih teles Občinskega sveta Občine Mengeš Svetniška skupina SKD je predložila v obravnavo predlog Odloka o ustanovitvi posvetovalnih teles Občinskega svela Občine Mengeš, na podlagi katerega se bodo lahko ustanovili krajevni, vaški in četrtni odbori. Svet je sprejel odlok v I. obravnavi skupaj s pripombo, da se preuči ludi možnosl uslanavljanja četrlnih skupnosti v Mengšu. « Mnenje k predlogu slišnosti Radia Tivoli v Občini Mengeš Občini Megeš je podjelje Max-invest iz Ljubljane poslalo vlogo za pri- dobitev mnenja k predlogu, da se slišnost Radia Tivoli omogoči ludi na področju občine Mengeš, saj mora za pridobitev radijske frekvence investitor predhodno pridobiti mnenje lokalne skupnosti. Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da da pozitivno mnenje k pred- logu slišnosti Radia Tivoli na področju občine Mengeš. ■ Oktobrska seja, je bila sklicana za 13. oktober 1999 Na tej seji je občinski svet potrdil devni red s 15-timi ločkami, med kalcri- mi naj predstavimo nekatere: • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročncga plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjencga 1988 in prostorskih seslavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Mengeš, dopolitev 1999: Občinskemu svetu je bil posredovan v obravnavo in polrditev predmelni odlok, ki je bil z namenom dopolnitve dokumentacije in postopka ponovno predhod- no pripravljen v obliki osnutka, javno razgrnjen, na podlagi sprejetih stališč do pripomb na prejšnji seji pa je bil pripravljen predlog. Občinski svet ni obsežno razpravljal o predlaganem odloku in ga sprc:- jel s potrebno večino glasov. Dodatno je bil sprejet tuđi sklep, naj pripravljalec pred objavo odloka ponovno preveri številke parcel in navede pravilno ime naselja Loka pri Mengšu. » Odlok o občinskih cestah Občiski svel je brez daljše razprave sprejel odlok o občinskih cestah, ki določa občinske ceste na območju občine Mengeš in postopek njihove kategorizacije; upravljanje, vzdrževanje, varstvo občinskih čest in OBČINSKI SVET 8 MENGŠAN OBČINSKI SVET promela na njih; način izvajanja vzdrževanja občinskih ccsl kol obvezne gospodarske javne službe; inspekcijsko nadzorslvo nad občinskimi čest a - mi in sankcioniranje kršitve tega odloka. K predlogu je svet sprcjel ludi dve dopolnili, ki ju je na predlog Odbora za okolje in prostor vložil župan, in sicer dopolnili, s katerima se odlok dopolni; da je predlagatelj popolne zapore ceste dolžan objaviti začelek izvajanja zapore ceste v javnih občilih vsaj tri dni pred začetkom izvedbe zapore ceste in dopolnilo, da je potrebno ob popolni zapori polog drugih uredilev ludi vrisali pol intervencijske poli. * Izvajaje gospodarjenja s slavbnimi zemljišči Občinski svet je polrdil, da javno gospodarsko službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči na območju občine Mengeš opravlja režijski obrat, ki je organiziran kot samostojna nolranja organizacijska enota v okviru občinske uprave. Nakup, prodajo, menjavo, oddajo v najem in zakup izvaja režijski obrat v skladu s cenami stavbnih zemljišč na območju občine Mengeš. V primeru javnega interesa in za izvedbo v proračunu določenih postavk režijski obrat izvaja nakup, prodajo in menjavo zomljiSč brez soglasja sveta občine, ki ni določena s cenami slavbnih zem-ljišč, po cenah, ki so izpoga- jane med ceno sodno zaprise-ženega proračuna občine, za katerega je obvezen javni ra/pis. Režijski obrat predloži Občinskcmu svetu Občine Mengeš letni program s finančnim nacrtom ob sprejemanju proračuna ter poročilo o poslovanju in zaključni račun ob predložilvi realizacije proračuna izvajanja javne službe. ■ Naslednja seja - 9. seja sveta bo 10. novembra 1999. Hrtom! fetam Jtagtš Slovenska 30, Mengeš malice Uosila jebi po naronlu DELOVNI ČAS; BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL. 737-237 113 POLICIJA september 1999 Kronika dogodkov ■ Vlom v osebni avtomebil 1.9.1999 ob 8.30 uri Je občan f.m. Iz Ljubljane obvestll PP Domžale o vlomu v osebni avtomobll, ki ga Je Imel parkiranega na Levčevl ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovlli, daje neznanec poškodoval ključavnl- co na vratlh In Iz vozila odesel avtoradio in police z vgrajenlml zvočnlki. Policisti za nezancem še polzvedujejo. ■ Prometna neireia 3.9.1999 ob 8.00 uri se Je na krlžišču Kolodvorske In Aljaževe ulice v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla J. A. In voznik osebnega avtomoblla P. A. Do nesreće je prišlo, ker vozlk J. A. ni upošteval prometnega znaka. Policisti so mu Izdali plaćllnl nalog. ■ Ponarejen bankovec 3.9.1999 ob 16.10 uri so uslužbencl LB Banke Domžale, Ekspozitura Mengeš obvestili pp Domžale, da so prejell ponarejen bankovec za 10.000,00 SIT. Policisti so ugotovlli, da Je bankovec vnovćil kupee kot plaćilo kupnine za vozilo. Policisti so bankovec z oznako AA0485995 zasegli In poslali v prels- kavo v Banko Slovenije. Z vpleteniml so policisti opravili razgovore in zađe- vo predali v postopek Okrožnemu tožllstvu. ■ Intervencija 4.9.1999 ob 1.05 uri so bili policisti obvešćenl o pretepu pred gostilno Pavovec v Mengšu. Ob prihodu na kraj so našli M. M., M. S. in M. B., kl so med seboj fizlćno obračunavali. Zoper vse bodo policisti podali predlog sodnlku za prekrške. ■ Vlomi v vozila 4.9.1999 ob 3.10 uri je občan o. I. Iz Mengša obvestll PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil, ki ga je Imel parkiranega na Svetčevi ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je neznanec razbil steklo na vratlh, vendar Iz avtomoblla ni ničesar odnesel. Policisti za nezancem še poizvedujejo. 4.9.1999 ob 3.30 uri Je občan R. A. Iz Mengša obvestll PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil, ki ga Je Imel parkiranega na Čopovi ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da Je neznanec razbil steklo na vratlh in Iz avtomoblla odnesel denarnlco z dokumenti. Policisti za neznancem še polzvedujejo. 4.9.1999 ob 7.00 uri je občan D. S. Iz Mengša obvestll PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil. Parkiranega je Imel na Detelovi ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovlli, da Je neznanec razbil steklo na vratih in odnesel denarnlco. Za nezancem še polzvedujejo. 4.9.1999 ob 8.00 uri je občan K. s. iz Mengša obvestil pp Domžale o vlomu v osebni avtomobil, kl ga Je Imel parkiranega na Dragarjevl ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da Je neznanec razbil steklo na vratih In iz avtomobila odnesel denarnico z dokumeti. Policisti za neznancem še poizvedujejo. 4.9.1999 ob 8.40 uri je občanka B. M. Iz Mengša obvestila PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil, kl ga je imela parkiranega na Flnžgarjevl ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je neznanec razbil steklo na vratlh In iz vozila odnesel denarnico z dokumenti. Policisti za nez- nancem še poizvedujejo. 4.9.1999 ob 14.30 uri Je občanka J. T. iz Mengša obvestila PP Domžale o vlomu v osebni avtomobll, kl ga Je Imela parkiranega na Janševi ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovlli, da je neznanec razbil steklo na vratih in Iz avtomobila odnesel denarnico z dokumeti. Policisti za nez- nancem še poizvedujejo. 9 MENGŠAN A,l 3 POLICIJA ■ Vlem v vozile 5.9.1999 ob 15.15 uri je občan z. M. iz Mengša obvestil pp Domžale o vlomu v osebni avtomobil, ki ga je imel parkiranega na Detelovi ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja ugotovlll, da je neznanec razbil steklo na vratih, vendar iz avtomobila ni ničesar odnesel. Policisti za nez- nancem še poizvedujejo. ■ Ni platoi goriva 9.9.1999 ob 10.00 uri so delavcl BS Petrol Mengeš obvestili PP Domžale o voznlku, ki ni plačal gori- va, ki ga je natočil v vozilo. Policisti so ugotovlli, da je neznanec natočil gorivo, nato ga ni plačal in obljubil, da bo znesek naknadno poravnal. Ker tovrstno početje ni edino, bodo neznanca, ki so mu policisti na sledi, ovadlli okrožnemu tožilstvu. ■ Poikodovanfe tu|e »tvari 11 9.1999 ob 8.30 uri so zaposleni v OŠ Mengeš obvestili PP Domžale o razbltem steklu. Policisti so z ogledom ugotovili, da je neznanec v nočl Iz 10.9.1999 na 119.1999 z neugotovljenim predme- tom razbil steklo na oknu. Policisti za neznancem še poizvedujejo. ■ Vlom 14.9.1999 ob 6.00 uri se Je sprožlla alarmna napra- va v trgovini zora v Mengšu. Policisti so skupaj z vamostnlki odšli na kraj in izsledili Š. B. i K. H., kl sta prerezala žično ograjo, prišla v objekt in si pripravila 4 kolute bakrene žice. Zoper oba bodo policisti podali kazensko ovadbo okrožnemu tožilstvu. ■ Prometna nesreća 17.9.1999 ob 6.50 uri se je na križišču Kamnlške ceste in veselovega nabrežja v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena vozik osebnega avtomobila S. S. in voznica oseb- nega avtomobila T. J. Do nesreče je prišlo, ker voznica ni upoštevala prometnega znaka. Policisti soji Izdali plačilni nalog. ■ Intervencija 17.9.1999 ob 18.20 uri so na OKC PU Ljubljana pre- jeli klic o družinskem nasilju v Mengšu. Policisti so v razgovorih ugotovlli, da je prišlo do spora med zakoncema P. p. In P. M., med katerim je P. M. udaril p. p. zoper p. M. bodo policisti podali predlog sodniku za prekrške. ■ Prometa nesreća 19.9.1999 ob 15.40 uri se Je na Slamnlkarski ulici v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznika osebnega avtomobila P. S. in L. C. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje po levi strani obeh voznikov. Policisti so Jima Izdali plačllna naloga. ■ Tatvina kolosa z motorfom 21.9.1999 ob 14.15 uri je H. A. iz Mengša obvestil PP Domžale o tatvini kolesa z motorjem. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je neznanec od meseca JulIJa do avgusta iz kolesarnice odpeljal kolo z motorjem, znamke Tomos avtomatlc 3 SL, kovinske srebrne barve, št. motorja In okvlrja 752056 z vso prlpadajočo opremo. Policisti za nez- nancem še poizvedujejo. ■ Ponarejan bankovoc 24.9.1999 ob 14.15 uri so uslužbenci LB Banke Domžale, Ekspozitura Mengeš obvestili PP Dom- žale, da so prejeli ponarejen bankovec za 100 DEM. Policisti so ugotovili, da je bankovec prine- sel med drugimi bankovci občan O. M. kot polog na hranilno knjižico. Policisti so bankovec z oznako AC 771947270 zasegll in poslali v preiskavo v Banko Slovenije. Z vpletenlmi so policisti opravili razgovore in zadevo predali v postopek okrož- nemu tožilstvu. ■ Poikodovanje tufe stvari in groinje 26.9.1999 ob 11.25 uri Je D. t Iz Mengša obvestil PP Domžale, da so mu znane osebe poškodovale vhodna vrata. Na kraju so policisti ugotovili, da so k dolžniku D. Ž. prišli upniki, mu grozili in razbili steklo na vhodnlh vratih. Policisti bodo zoper nasilneže podali kazensko ovadbo okrožnemu tožilstvu. ■ Poikodovanje tuje stvari 29.9.1999 ob 7.40 uri so zaposleni v OŠ Mengeš ob- vestili PP Domžale o razbltem steklu. Policisti so z ogledom ugotovili, da je neznanec v noči iz 28. 9.1999 na 29.9.1999 z neugotovljenim predmetom razbil steklo na oknu. Policisti za neznancem še poizvedujejo. ■ Prometna nesreća 29.9.1999 ob 17.45 uri se je na regionalni cesti Mengeš-Kamnlk Izven naselja Mengeš zgodila prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi voz- nik tovornega avtomobila K. K., voznlk osebega avtomobila P. S. In voznica osebnega avtomobila K. M. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje na pre- kratki varnostni razđalji voznika K. K. Policisti so mu Izdali plačilni nalog. Policijska pisama v Oasilske godbenent domu MENGE& je odprta: ponedel|ek od 8. de 11. ure ireda od 15. da 18. ura prvo nedel|e v metecu od 8. do 11. ura Zaradi povečaja štcvila vlomov v oscbna vo- zila policisti prcdlagajo, naj vozniki, ko zapustijo vozilo, oblačila, torbice in druge predmete shra- nijo v prtljazni prostor in jih ne puščajo na vid- nih mestih v vozilu, saj se storilci tovrstnih de- janj odločajo za vlome na podlagi predhodnega pregleda vozila. Vozniki, ki imajo vgrajen avto- radio s snemljivo ploSčo, naj le-to odstranijo in spravijo, saj vlomov v tovrstna vozila ne bele- žimo. Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj informacije sporo- čijo na PP Domžale, tel. št. 721 218 ali na ano- nimni brezplačni telefon 080 1200. Policisti PP Domžale AKTUALNA RAZMIŠLJANJA MODERNIZACIJA Kersnikove in Prelovškove ulice ter Ulice za Pšato S tem sestavkom želim kot član Ob- činskega sveta Občine Mengeš prebi- valcem navedenih ulic in tuđi druge občane seznaniti s pravim stanjem stvari v zvezi z modernizacijo teh ulic. I. Kronologija dogodkov IObčinski svet je n;i seji dne 21. A. 1999 na županov predlog sprejel I proračun Občine Mengeš za leto 1999, ki je bil objavljen v Uradnem vesl- niku stevilka 3/99 z dne 4.5.1999. Na področju komunalnih krajevnih investicij proračun vsebuje tuđi naslednje tri pos- tavke: - C. 1.1.2.3.2. Kersnikova ulica 20.000.000,00 SIT, -C. 1.1.2.3.3. Prelovškova ulica 8.000.000,00 SIT, -C. 1.1.2.2.3. Ulica za Pšato 4.000.000,00 SIT. C\ V prcdlogu proračuna, kar je raz- J~ vidno iz gradiva za 4. sejo Občin- !%F|skega svta, je župan v opisu posamezne postavke specificiraj" takole: • Kersnikova ulica: obnova vodovoda 1.500.000*00 SIT, izgradnja kanalizacije 6,000.000,00 SIT, izgradnja cestišča in pločnika 8.000.000,00 SIT, javna razsvetljava 2.500.000,00 SIT in kanali omrežja 500.000,00 SIT (skupaj torej 18.500.000,00 SIT, 10 MENGŠAN pri čemer razlika do 20.000.000,00 SIT, to je 1.500.000,00 SIT, verjetno predstav- lja rezervo za eventualna odstopanja med dejanskimi in planiranimi stroški). • Prelovškova ulica: izgradnja dela kanalizacije 1.500.000 SIT, izgradnja cestišča s pločnikom 5.000.000,00 SIT, javna razsvetljava 1.500.000,00 SIT (skupaj torej 8.000.000,00 SIT). • Ulica za Pšato: asfaltiranje, kanalizacija, javna razsvetljava, plin, kanali omrežja (specifikacija za posamezne komunalije pri tej ulici ni bila podana). I/, navcdenega izhaja, da plinifikacija Kersnikove in Prelovškove ulice ni bila vsebovana niti v županovem predlogu proračuna niti ne v proračunu, ki ga je občinski svet sprejel. Plinifikacija je nave- dena Ie pri opisu modernizacije Ulice za Pšato, vendar brez zneska. Sicer pa je župan za plinifikacijo v predlogu pro- računa predlagal, občinski svet pa sprejel postavko plin (Cl.1.1.2.) v visini 500.000,00 SIT. £\ 13. septembra 1999 je župan ^\ izvedel tako imenovano korespo- V-/|ndečno sejo z glasovanjem po telefonu. Predlagal je naslednje zvišanje posta vk: - Kersnikova ulica od 20.000.000,00 SIT na 40.000.000,00 SIT, - Prelovškova ulica od 8.000.000,00 SIT na 15.000.000,00 SIT - Ulica za Pšato od 4.000.000,00 SIT na 11.000.000,00 SIT. Seštevek predlaganega povečanja teli postavk znaša 34.000.000,00 SIT, kar predstavlja 5,5% celotnega proračuna oziroma 17,5% vseh proračunskih sred- AKTUALNA RAZMIŠLJANJA stev, namenjenih za investicije in moder- nizacije. Povečanje teh postavk je župan predla- gal na račun zmanjšanja naslednjih pos- tavk: Most čez Pšato, Grobeljska cesta, Športni park, odkupi zemljišč in spre- membe namembnosti in prekategorizaci- je kmetijskih zemljišč. Kot razlog za ta ukrep je navedel nenatančnost pri plani- ranju ter uvedbo davka na dodano vred- nost. Slednji razlog je neverodostojen, saj je bil zakon o davku na dodano vrednost skupaj z davčnimi stopnjami sprejet in objavljen že v letu 1998, torej mnogo pred sprejemom proračuna. Pri tem tele- fonskem glasovanju je osem članov občinskega sveta glasovalo ZA, in sicer: Franc Mribar (SKD), Viljem Hribar in Andrej Škrlep (Mladi za Mengeš...), Marko Jerič, Alojz Milavčič, Franc Roje in Zlata Zebec (SDS) ter Mirjam Trampuž (ZLSD). PROTI pa smo glasovali Robert Ručigaj (SKD), Peter Gubanc in Kostja Modec (LDS), Jane/. Per, Jožica Komatar in Franc Jerič (SLS) in jaz. Svojega glasu nišo oddali Ludvik Prelovšek (SDS) ter Roman Kalušnik in Branko Lipar (LDS). Mateja Jemec (Mladi za Mengeš...) pa ni bila dosegljiva. Ob izvedbi telefonskega glasovanja sem župana izrecno opozoril na nespre- jemljivost odločanja o tako velikem pre- razporejanju sredstev s telefonskim skle- pom. Opozoril sem ga, da je tuđi za tovrstno odločanje potrebno izpeljati celotni postopek, kot ga določa poslov- nik. Menil sem, da je to potrebno storiti z odlokom o spremembi odloka o prora- čunu Občine Mengeš za leto 1999. Pre- dlagal sem mu primernejšo rešitev, in sicer sklic izredne ali redne seje, na kateri bi Občinski svet Občine Mengeš obravnaval spremembo odloka. Pri tem sem ga opozoril tuđi na določilo 42. člena poslovnika, ki določa, da je pozi- tivna odločitev pri telefonskem glasovan- ju veljavna Ie, če jo potrdi občinski svet, za kar je potrebno sklicati izredno sejo. Izkazalo se je, da je bila korespondenčna seja Ie nepotrebno izgubljanje časa, ker je morala biti odločitev tako ali tako sprejeta na sami seji občinskega sveta in ne po telefonu. 4 Glede na zgoraj navedeni izid tele- fonskega glasovanja je župan (rad I ali nerad) moral sklicati izredno sejo občinskega sveta, kar je storil 20.9.1999. Na izredni seji Občinski svet Občine Mengeš korespondenčnega sklepa ni potrdil, ker je devet svetnikov glasovalo ZA potrditev korespondenčega sklepa, devet pa PROTI, en član (Ludvik Pre- lovšek) pa se seje ni udeležil. Vsi, ki so glasovali na korespondenčni seji, so ena- ko glasovali tuđi na izredni seji. Svoji odločitvi sta spremenila Ie Robert Ručigaj (SKD) in Mirjan Trampuž (ZLSD). Mateja Jemec (Mladi za Mengeš...), ki zaradi nedosegljivosti po telefonu ni glasovala, je na izredni seji glasovala ZA potrditev sklepa. Roman Kalušnik in Branko Lipar (LDS), ki pri telefonskem glasovanju ništa oddala glasu, pa sta glasovala PROTI potrditvi sklepa korespondenčne seje. Člani občinskega sveta, ki smo glaso- vali PROTI potrditvi korespondenčnega sklepa, smo to storili na podlagi argu- mentov, ki smo jih tuđi predstavili. Pro- ceduralna razloga sta bila naslednja: 1. Tako obsežne prerazporeditve sredstev je potrebno sprejeti s spremembo odloka o proračunu in ne z navadnim sklepom. 2. 11 MENGŠAN AKTUALNA RAZMIŠLJANJA Pred odločanjem je potrebno pridobiti mnenja vseh pristojnih odborov Občin- skega sveta Občine Mengeš. O vlogi od- borov občinskega sveta je imel naš župan ne tako dolgo nazaj popolnoma drugačna stališča. Navajam iz članka To- maža Štebeta v 54. številki Mengšana Cseptember 199«) na 30. strani: "... Žal izkušnje kažejo, da sedanji svet pravilo- ma ni dobivat strokovno pripravljenih gradiv od uprave niti od komisij... Že skoraj dva meseca ni možno sklicati izredne seje, ker nišo pripravljena gradi- va in ni mnenja komisij. Neverjetno!" Res neverjeten miselni preobrat. Glede vsebine smo župana opozorili na nepravilni pristop, ki je kar naenkrat v modernizacijo ulic vključil tuđi plin- ifikacijo, kar pri sprejemanju proračuna še ni bilo predviđeno. Opozorili smo, da nimamo celovitih projektov za plinifika- cijo Mengša in da bo zaradi tega pola- ganje cevi za plin na pamet v posamez- nih ulicah stran vr/.en denar. Na izredni seji smo županu predlagali kompromisni predlog v tem smislu, da se odpravijo vse proceduralne in vsebinske pomajkljivosti. Predlagali smo, da bi v proračunu združili postavke, ki se nana- šajo na modernizacijo omcnjenih ulic. V tem primeru bi lahko župan v okviru raz- položljivih sredstev izvedel predviđena dela glede na dejanske projekte in dovol- jenja, ki jih ima oziroma bi jih še izposlo- val. Če pa bi v nadaljevanju sredstev zmanjkalo, bi v rednem postopku rebal- ansa predlagal prepotrebne prerazpored- itve. Ko župan pri glasovanju ni uspel s svojim predlogom, kompromisnega pred- loga ni hotel dati na glasovanje (čeprav bi ga po poslovniku moral!). V nasprotju s poslovnikom je zaključil sejo z naved- bo, da se modernizacija navedenih ulic pač ne bo izvedla. Moram še pojasniti, da so bili za kompromisni predlog zain- teresirani tuđi drugi člani občinskega sveta in bi bil vsekakor sprejet, če bi le župan za to pokazal vsaj minimalni inte- res. Ker pa ni obveljala njegova odlo- čitev, je samovoljno zapustil sejo in pri tem grobo kršil poslovnik s tem, ko ni dovolil odločanja o predlaganem sklepu. To ni bil prvi primer, ko župan ni hotel dati na glasovanje podancga predloga. 5 Po izredni seji je župan sklical prizadete občane Kersnikove in I Prelovškove ulice ter Ulice za Pšato in jim neresnicoljubno prikazoval stanje stvari. Zanimivo pa je, da ni sklical ali obvestil tistih občanov, društev ipd., ki bi bili zainteresirani za realizacijo postavk, iz katerih je denar prerazporedil (Grobeljska cesta, Most čez Pšato, Šport- ni park). Zakaj občanom Grobeljske ceste na primer ni povedal, da jim je čr- tal gradnjo predvidenega pločnika. Dose- daj pa tuđi občani drugih ulic, katerih postavke so ostale nedotaknjene, nišo dobili pojasnila, zakaj bo v letu 1999 ostala "nedotaknjena" tuđi izvedba teh postavk. 6 Župan je na dnevni red sedme rede seje, ki je bila 29-9.1999, I vključil tuđi odlok o spremembi odloka o proračunu Občinc Mengeš za leto 1999, kar smo mu predhodo že predlagali. Predmet sprememb so bile poleg modernizacije navedenih ulic tuđi nekatere druge pomembne spremembe. Pri tem je potrebno poudariti, da je občinski svet ta odlok sprejel soglasno oziroma smo zanj glasovali vsi, ki smo bili prisotni na seji. Odsotna sta bila le I.udvik Prelovšek in Zlata Zebec fSDS). K predloženemu odloku pa smo vložili amandma, ki ga je občinski svel z deveti- mi glasovi ZA in osmimi PROTI tuđi sprejel. ZA smo glasovali vsi člani občin- skega sveta iz strank LDS, SLS in ZLSD, PROTI pa so glasovali vsi člani občin- skega sveta iz strank SKD in SDS (ražen Ludvika Prelovška in Zlate Zcbec) ter Mladi za Mengeš... Bistvo sprejetega amandmaja je v tem, da so se za vse ulice postavke zvišale v visini, kot je to predlagal župan, ražen v visini sredstev, ki naj bi bila potrebna za plinifikacijo. Pred glasovanjem smo opozorili, da je tuđi za polaganje cevi za plin potrebno gradbeno dovoljenje, sicer bi šio za crno gradnjo. Jasno je, da si občina niti slučajno ne more privoščiti gradbenega posega brez ustreznega dovoljenja. Na sami seji se je tuđi ugotovilo, da dejan- sko ni gradbenega dovoljenja. Župan je na konkretno vprašanje o tem izjavit: "Gradbenega dovoljenja za plin nimamo in ga tuđi nismo iskali." Na seji prisotni predsednik nadzomega odbora Marjan Trobec je pojasnil predpise, ki se nanašajo na gradbeno dovoljenje in v tem pogledu strokovno podkrepil naša stališča. Opozorili smo tuđi na določilo druge- ga odstavka 12. člena Odloka o prora- čunu Občine Mengeš za leto 1999, ki določa: "Uporabniki ne smejo na račun proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo s proračunom določena sredst- va za posamezne namene." Pri tako velikih spremembah postavk (za 100% in več) !o pomeni, da je potrebno posa- mezne postavke v proračunu spremeniti. V zvezi s tem je župan predložil mnenje Službe za lokalno samoupravo z dne 29- 9. 1999, ki pravi: "Prerazporejanje sred- stev med proračunskimi postavkami zno- traj posamezne dejavnost i lahko med letom opravi župan... ni pa v nasprotju z zakonom, če prerazporejanje opravlja občinski svet." Ravno zgoraj citirano določilo odloka o proračunu Občine Megeš je podlaga, ki občinskemu svetu daje pristojnost za odločanje o preraz- poreditvah in ne županu, ki je pristojen za izvrševanje proračuna v okviru spre- jetega proračuna. Na podlagi sprejetega amandmaja so za organizacije posameznih ulic zagotovl- jena zvišana denarna sredstva, in sicer: - za Kersikovo ulico v visini 35.589.000,00 SIT, - za Prelovškovo ulico v visini 12.879.000,00 SIT in - za Ulico za Pšato v visini 8.596.000,00 SIT. Skupna sredstva za modernizacijo treh ulic torej znašajo 57.064.000,00 SIT (v 12 MENGSAN proračunu je bilo predviđenih 32 Mio SIT, v županovem predlogu rebalansa pa je bilo predlaganih 66.000.000,00 SIT). Skupno zmanjšaje županovega predloga na račun plinifikacije za vse ulice skupaj torej znaša 8.936.000,00 SIT. Toliko bi bilo stran vrženega denarja, če z amand- majem ne bi uspeli oziroma, če župan ne bo spoštoval odločitve občinskega sveta. 7. 6.10.1999 je župan z obvestilom nekorektne vsebine ponovnosklical stanovnice Kersnikove in I'rclov- škove ter Ulice za Pšato. Mnenja stanoval- cev glede plinifikacije so bila deljena, nedeljena pa so bila njihova mnenja glede želje, da se čimprej ulice asfaltirajo in zaključijo druga predviđena dela. Zani- mivo je, da na razgovor tuđi lokral nišo bili povabljeni občani, ki stanujejo v ulic- ah, pri katerih je župan predlagal in realiziral zmanjšanje proračunskih postavk (na primer Grobeljske ceste). Na ta scs- tanek nismo bili povabljeni niti o njem obveščeni člani občinskega sveta, ki smo imeli drugačno stališče kot župan. Na sa- mem sestanku pa se je izkazalo, da župan zelo slabo pozna proračun, katerega pred- lagatelj je bil sam. Tako je sele po vpogle- du v opis postavk Cl. 1.2.3.2. in Cl • 1.2.3.3- priznal, da plinifikacije v Kersni- kovi in Prelovškovi ulici niti ni planiral. /cio me je zbodla tuđi županova navedba v obvestilu, s katerim je sklical stanovala:. Župan navaja: "Prepričan sem, da borno tako vgrajene cevi prodali po precej višji ceni, kot so naši stroški, koncesionar pa jih bo kupil po nižji ceni, če upoštevamo težave s soglasji in stroške s prekopavanjem." To stališče kaže na nerazumevanje vloge in značaja javnih fi- nanc. Za investiranje v cevi zaradi bodo- čega (in negotovega) dobička ne morejo biti namenjena proračunska sredstva, ker se namesto dobička lahko kaj hitro poka- že izguba. Gre za podjetniško tveganje, ki v sferi javnih financ ni dopustno. Vlaganje iz razloga, da bo koncesionar lahko cevi odkupil po nižji ceni, pa je z vidika javnih financ še toliko bolj nedopustno. II. Kako iz zagate? Preprosto! V okviru zvišanih sredstev v proračunu je potrebno čim prej izvesti mod- ernizacijo ulic. Pri leh ulicah plinifikacija ni možna sočasno z izvedbo ostalih komunalij, ker gradbena dovoljenja pač še nišo pri- dobljena. Ni nepomembno tuđi vprašanje, zakaj se je občinska uprava sele septembra lotila izvedbe del, če je bil proračun sprejet žc aprila. Začetek gradbenih del jeseni je res pozen, a upam, da ne prepozen. Brez vsakega dvoma pa za to ne more biti kriva opozicija v občinskem svetu, ki nima nobe- nega vpliva na hitrost dela občinske uprave in izvajanje proračuna. Kar pa se same plinifikacije tiče, je potreb- no pripraviti celovite rešitve, sprejeti odlok o plinifikaciji, pridobiti dovoljenja, razpisati koncesijo in storili tuđi vse drugo, kar je še potrebno za uspešno izvedbo tako velikega projekta. Ta hip pa je za občane prizadetih ulic najpomembneje, da dobijo asfalt, ob- novljen vodovod, kanalizacijo, javno raz- velljavo in pločnik. Ideja o enkratnem razko- pavanju je dobra, a žal v tem primeru neu- resničljiva. III. Post scriptum Zdi se, da je ravnanje opozicije v tem primeru bolj podobno boju z mlini na veler. Kljub vsem argumentom, sklepom, ugovorom in podobno so v Ulici za Pšato cevi za plin položene. Odgovornost za to? Prazna bese- da! Kaj ko bi glasovalci in izvajalci takih in podobnih del namesto besednega jamče- vanja izstavili vsak po eno bianco menico... ali pa vsaj do visine svoje županske oziroma svetniške plače...? Jože Rožman PODJETNIŠTVO PZM, Podjetniško združenje Mengeš in Gasilsko društvo Mengeš se za izredno uspešno izvedbo kulturno-zabavne prireditve ob dnevu državnosti, 25.6.1999, zahvaljujeta vsem, ki so po svojih močeh prispevali k dobremu in veselemu razpo- loženju već kot 4000 obiskovalcev. l'osebna zahvala velja glavnomu medijskomu sponzorju Radiu Hit in voditelju Peču, ki je enkratno napovedoval. Veličasten ognjcmel je sponzoriral Jelen Mengeš. Hvala ludi dr. Mušicu za zdravniško dežurstvo in gospodu Petru Koscu za postavitev odra. Velika zahvala velja županu Občine Mengeš, g. Tomažu Štebetu. Prirodilov je popestril bogat srečelov, katerega izkupiček je že šel v roke Gasilskemu društvu za nakup novega vozila. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali dobitke: Občina Mengeš tlektroset KLP d.o.o. Svilea d.o.o. Avtokozmetika Hit Artline d.o.o. Mi Amigo Avto Zorman Stil graf Timola d.o.o. Slikoplcskarstvo Stopar Bon piato Aviopralnica Karin Cokle Bele Frido Cokli JanCigaj Vrba market Avtošola |crm,in Marjan Hidravlične cevi lelen Avtoličarstvo Veselić Zavese Sršen Svcčarstvo Pire )anez Mohorić Frema d.o.o. Taubi center d.o.o. Avto Car Akrol Kosec Edigs Gostilna Pavovec Kovinotehna Pletilstvo Novak Foto Bobnar Hani Foto RepanSek Claso Cvetličarna Sršen Cvetličarna Marjeta Šuštar Sadje Franci Ravnikar Vivat Mizarstvo Ipavec Pišek Slavko mlajši Vendo d.o.o. Trak Filc Lek Gostišče Trdinova klet Trgovina Burnik Trgovina Karo Trgovina Tehmax Mizarstvo Purkart Dekors d.o.o. Semesadike Limato Trgovina Vodovod - elektrika Tvitex - servis šivalnih strojev Medic - servis Canon Tone Kosec, tesarstvo Pasarstvo Dolinšek Costilna Fani Harmonika Župan Megatronik Trgovina Crimi Stoli Gostišče Mengeška koča Trgovina Emona Trgovina Tobak Bife Monika Tesarstvo Peter Kosec Petrol Starman d.o.o. Škofja Inka Bayer Pharma Ljubljana Gostila Pire Rovan Belinka Črnuće Belinka Kemostik Kamnik Mibel Komenda S - graf Preserje Avtopralnica Glavan Lesnina Kranj Neostik Kamnik Orpal Domžale Krtače Horsi Frizerstvo Meta Loka Vistra d.o.o., Domžale Ginko trgovina Domžale luhant Moste Svilait Kamik Salon lepote Moretti Ljubljana Igma Ljubljana Oljarna Količevo Eta Kamnik Vodoterm Radomlje Avizo As Domžale Picerija Damatia Napredek Domžale Studio Šik Gorenjske mlekarne Kranj Svit Kamnik El. plin Domžale Trgovina Damles Domžale Mlin Osolin JarSe Pivnica - pivovarna Adam Ravbar Rodica Oblikovina biro line d.o.o. Jarše Žito Vir Tosama Vir Plastenka Radomlje Induplati )arže LIP Radomlje jata Duplica Kubija Leben Topole Gostila Rufigaj Dobeno Gostilna Premk Dobeno Biotehnična fakulte- ta Groblje Željama Ručigaj Loka Brumec d.o.o. Loka Gostilna Pri Jakov Met Trzin Kimi Trzin Bome d.o.o. Mengeš Ku-ku Domiale AKTUALNA RAZMIŠLJANJA 13 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Okrogla miza SLS- podružnice Mengeš V okviru tabora Slovenske ljudske stranke je bila 20. septembra v Mengšu organizirana okrogla miza na temo: Problemi in uspehi pri spodbu- janju mladih za organizirane aktivnosti. Pogovor je vodila prof. Metka Zevnik, predsednica Odbora za šolstvo pri SLS, sodc- lovala pa sta še gospa Dada Strnad, pod- predsednica mladih pri SLS in gospod Viko Kobal, duhovnik, znan voditelj mladih. Pogovor je začel gospod Janez Per, predsednik SLS podružnice Mengeš, ki je vse prisotne v imenu SLS lepo pozdravil, zaželel uspešno delo in poudaril, da je tema zanimi- va in aktualna tuđi v našem kraju. V nadaljevanju so voditeljica prof. Metka Zevnik in sodelujoča v pogovoru gospa Dada Strnad in gospod Vinko Kobal, prikazali svoj pogled na obravnavano temo, kako te prob- leme rešujejo v okviru svojega dela in kakšne uspehe pri tem dosegajo. Poudarili so, da morajo pri oblikovanju mlađega človeka sodelovati vsi, ki so za to odgovorni in pokli- cani, predvsem pa starši, šola, cerkev in druge neformalne skupine, ki jih vodijo prizadevni posamezniki. V pogovoru so sodelovali tuđi prisotni s svojimi vprašanji in mnenji, prikazali pa so tuđi svoje konkretno delo z mladimi. Pogovor se je konćal z mislijo, da je insti- tucionalno za mlade še kar poskrbljeno in da lahko sodelujejo vsi, ki to želijo in so pripravljeni prispevati tuđi čas in denar, več pa je potrebno narediti na področju samoor- ganiziranih neformalnih skupin, ki bi lahko delovale enostavneje in bistveno ceneje. Pogovor je zaključil gospod Janez Per in se zahvalil vsem, ki so na okrogli mizi sodelo- vali in s svojimi razpravami osvetlili prob- lematiko organiziranja mladih. tSLS SLS Podružnica Megeš Alojzij Janežič DRUŠTVA Tehnično reševalna vaja Dobeno 99 Vaja je bila v organizaciji PGD Loka izvedena v četrtek, 7. oktobra, v popoldanskih urah. izurjenost Je najblstveneJSa prvlna vsa- kega gasilca oziroma gasilskega društva, po njej pać merlmo našo uspešnost. in kako jo doseći? Poznamo več načlnov pri- dobivanja znanja, toda prav praktična vaja najbolj Izpostavlja našo prlpravljenost. Le dobro usposobljeni gasilcl smo lahko kos mnogim neviečnostim, kl jih Ijudje doživi- Jamo ob nesrečah. Prav želja loških gasllcev po novem znanju In stalnem dokazovanju je pripeljala našega člana Braneta Malusa do ideje, da v mesecu požarne varnosti pripravi vajo, ki bo drugačna od vaj klaslčnega gašenja požara. Omlslil si je reševanje v obsežni, hudl prometni nesreći dveri osebnih avtomobilov na najnevamejšem delu ceste Loka-Dobeno (pri studencu) in pripravil zelo zahteven nacrt. Ker je vaja zajemala več dejavnosti (gašenje avtomoblla, reševanje ukleščenega ponesrečenca iz avtomobila in reševanje ponesrečenca po vrvnl žičnicl iz doline, njuna imobilizacija v bolnišnlco ter gašenje gozdne površine nad gorečim vozilom), je povabil k sodelovaju še sosednja društva: pgd Mengeš, pcd Topole, pcd Trzin ter cpv Količevo in Zdravstveni dom Domžale. vsi akterji so se lotili dela zelo zavzeto in skrajno resno ter dokazali, da se z močno voljo in vzajemnostjo da opraviti še tako zahtevno nalogo. Po mnenju poveljnika CZ Mengeš gospoda Janeza Koncilije, kl si je vse pažljivo ogledal, je bila vaja Izvedena dovolj kakovosto in strokovno, po organizacijski In po operativni strani, spodrsljaji so bili zgolj manjši; s tako oceno sta se strinjala tuđi poveljnik štaba CZ Občine Megeš gospod Franc Hrlbar in poveljnik cz Domžale gospod Janez Breceljnik. Motiv za izvedbo vaje: nesreća se je zgodila, ko je voznik vozila B s sopotnikom z nepri- lagojeno hitrosto pripeljal iz smeri Dobena. v desnem ovinku pri studencu ga je zaneslo na levi vozni pas, po katerem se je prlbliževalo vozilo c, to pa zaradi ozkega cestišča ni moglo preprečiti trčenja. Slednje je bilo tako silovito, da je vozilo B odbilo s cestišča na desno stran pobočja, tam pa se je ustavilo v koreninah podrtega drevja. vozilo C se je po trku vžgalo. voznik Iz vozila b je ostal ukleščen v avtomobiiu, medtem ko je njegovega sopotnlka A vrglo skozl vetrobransko steklo In je težko poškodovan obležal kakšin deset metrov niže. Voznik iz vozila C seje iz gorečega avta še pravočasno rešll, ogenj pa se je razširil na podrast gozdne površine nad vozilom D. Jože Brojan 14 MENGŠAN DRUŠTVA Gasilci PGD Loka letos še uspešnejši kot prejšnja leta Kot že vrsto let smo loške gasilke in gasilci tuđi letošjo se- zono končali z imenitnimi dosežki. Plod vestnega dela tek- movalcev in mentorjev čez leto je 33 pokalov, ki smo jih osvojili in prinesli domov z vseh koncev Slovenije. Tako naše vitrine krasijo že 204 pokali. Mislim, da je to svo- jevrsten fenomen, saj se s takšnim uspehom lahko pohvali le malokatero društvo. Nikakor ga ne gre prezreti, vendar pa je tuđi obveza več za naše prihodnje delo. Veselimo se vsakega dosežka, vendar p,i imnjo rezultati občinskega in regijskega prvenstva svojo te/o in ta so zaz- namovala zlasti lelošnjo sezono. Začelo se je na junijskem tek- movanju GZ Megeš, ko se je kar 8 od 9 loških ekip uvrstilo naprej na regijsko tekmovanje Ljubljana III (Kamnik-Domžale-Litija). Na njem smo uspehom iz preteklosti dodali največjega doslej: 4 ekipe, ženske A in B, mladinke s prvim mostom in mladici z drugim mestom, so se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo prihod- nje leto. Tuđi druge naše 4 ekipe - moški A1 in A2, pionirke in pionirji - zaslužijo vse čestitke za vidne uvrstitve (4., 6. in 13. mesto), vendar jim je za las ušlo najvišje tekmovanje. Vsem v danem trenutku pač ne uspe, bodo pa izkoristili svojo priložnost v nasled- njih letih. Njihova mladost in zagnanost sta porok za to. lože Brojan Članice B že drugič na državnem prvenstvu. Pred 3 leti so v Celju med 38 ekipami zasedle 9. mesto. Kako bo tokrat? Casilska zveza Mengeš Gasilski izlet v Logarsko dolino Mladinska komisija casllske zveze Mengeš je sklenila. da bo ob začetku šolskega leta mlade tekmovalce popeljala na zabavno- Mladi Kašiki pod slapom Rinka v Lofrirski dolini. poučni Izlet na Štajerski konec naše dežele. Povabljenl so bili mladi člani loškega, topol- skega In mengeškega gasilskega društva, ki so v juniju tekmovall za pokal Casilske zveze Mengeš in dosegli nadvse dobre re- zultate ter se uvrstili na regijsko tekmova- nje, kl je bilo sredi septembra organizirano v Kamniku. Udeležencl izleta In njihovi spremljevalci smo napoinlll kar dva avtobusa in čeprav smo bili malce zaskrbljeni zaradi vremena, je kaj kmalu prevladala dobra volja. Odhod iz Mengša je bil ob osmi uri zjutraj in treba je reći, da smo bili spremljevalci še najbolj zas- pani med živahnlmi otroki, kl so se zabavan ob vožnji. Malo po deseti uri smo prispell v megleno Logarsko dolino in si najprej privezan duše s sendviči in ledenim čajem, potem pa se podali do slapa Rlnke. Prav tlsti dan Je bil organiziran tuđi tradicionalni maraton v Logarsko dolino, kjer so si tekmovalci sami Izbran dolžino proge. Najvztrajnejši so namreč pretekli tuđi več kot 50 kilometrov. veliko tekačev se Je to soboto podalo na pot, nekaterl so tik pred cil- jem le še hodili, nekateri pa so na cilju delo- vali, kot da bi Jim prav prijalo še kake pol ure teka. Ćelo zmagovalca v eni izmed kategorij smo vzeli na avtobus, koje "štopal" ob cesti in ga popeljali kos poti do doma. Potem pa smo se seveda odpravili na kosilo in zatem v velenje. Tam nas Je v zasebem gasilskem muzeju pričakal živahni Miha valenci in nam razkazal svoj gasilski muzej. Prve razstavne predmete je začel zblratl že pred več kot tridesetim! leti in v začetku devetdesetih je svojo bogato zbirko uredil tako, da si jo lahko ogleda vsak, ki ga pot zanese v velenje. Na koncu nam je zaigral še z baritonom, v katerem pa se je skrival majhen radio in tako razvedril vse prlsotne. Naša naslednja postaja pa je bilo še velen- jsko gasllsko društvo, kjer pa so poleg otrok uživali tudl starejši gasilci, saj so nam pred- stavili svojo tehniko In pa gasilski dom. žal smo se morali poslovlti in odpraviti proti domu, saj nas je priganjala ura, ko so svoje mlade gasilce doma pričakovali njihovi staršl. Na poti domov sta se po avtobusu razlegala smeh In pesem In mnogim seje zdelo, da smo se prekmalu vrnlll. Pa nlč zato, borno šll pa še kdaj. ----------------------------------Matejajemec ■a MENGŠAN DRUŠTVA VIDEO soba v Mengšu Kulturno društvo Mavrica iz Rado- melj, ki se ukvarja s foto-, kino- in video dejavnostjo, je pridobilo v Men- gšu nov delovni prostor in domovanje video sekcije. V petek, 15. oktobra 1999 se je okrog 17. ure na naslovu Antona Mijllerja na Slovenski cesti 78 v Mengšu zbrala družba ljudi, da so prisostvovali odprtju video sobe v Mengšu, med njimi tuđi naš župan mag. Tomaž Štebe. Kulturi program sta začeli s Paganinni- jevo sonato za violino in kitaro mladi glas- benici Katarina Marin in Polona Šinko. Nato je dolgoletni član Mavrice in povez- ovalec Igor Lipovšek na kratko predstavi I delovanje kluba, ki praznuje 30. obletnico obstoja in 35. obletnico foto in filmske dejavnosti. Video dejavnost se je v klubu začela pred dobrimi desetimi leti z naku- pom prve video kamere. Člani video sekci- je so si že od začetka prizadevali snemati in montirati čim boljše izdelke, ker pa nišo imeli primernega prostora, so aparature vozili vsak na svoj dom, kjer so v miru delali, žal pa so se pri tem aparature tuđi poškodovale. Zato je ideja o video sobi zorela že veliko let. Predsednik video sekcije Tone Muller je nato povedal, da se je Mavrica že dodobra uveljavila ne samo v domžalskem okolišu, ampak tuđi širom po Sloveniji. Video sek- cija je v zadjem času poleg snemanja z eno video kamero uvedla zapleten sistem snemanja s Iremi kamerami, ki je zelo podoben snemanju velikih televizijskih postaj. Opremili so se z digitalnimi kam- erami, ki dajejo zares kvalitetne posnetke in na ta način posneli nekaj pomembnih dogodkov, kot je recimo 4. obletnica Radia Ognjišče v Cankarjcvem domu, novoletni koncert simfoničnega orkestra Domžale- Kamnik in godbe Domžale, Pozdrav po- letju Radia Hit na Prešernovem trgu v Ljubljani itd. Video sekcija Mavrice dobro sodeluje s Kulturnim društvom Miran Jare iz Škoc- jana, kjer so posneli večino njihovih gledaliških predstav. S snemanjem prvih obhajil, birm in novih maš sodelujejo z mnogimi župnijami po Sloveniji. Pomem- bne dogodke posredujejo tuđi video arhivu knjižnice Domžale. Pred kratkim so pres- topili meje Republike Slovenije in v itali- janski Gorici posneli dve pomembni cerkveni slovesnosli zamejskih Slovencev, pred nekaj dnevi pa so jih Goričani, očitno zadovoljni s posnetki, ponovno povabili na snemanje operele. Člani sekcije so žrtvovali veliko prosto- voljnih delovnih ur, da bi za video sobo porabili čim manj finančnih sreclstev, ki jih potrebujejo za nakup digitalne opreme, ki jim še manjka. Upajo, da jim bo pri lem pomagala tuđi Občina Mengeš in Zveza kulturnih društev. Sledili so pozdravni govori predsednika Kulturnega društva Mavrica Janeza Kosma- ča, ki je sekciji podaril bronast kipec pesni- ka Franceta Prešerna - delo kiparja Mihe Kaca. Zbrane je pozdravil predsednik kul- turnih društev Lojze Stražar, ki je poudaril pomen dela video sekcije za kasnejše rodove. Župan mag. Tomaž Štebe pa je izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega povezovanja domžalske in mengeške ob- čine. Župan je tuđi povedal, da v Mengšu gradimo plinovodno napeljavo, polagamo pa tuđi cevi za bodoče informacijsko omrežje ter obljubil, da bo občina finan- cirala vse slroške različnih medijev, ki bodo zabeležili dogodke v občini Mengeš. Kulturnemu društvu Mavrica je ponudil možnost skupne nabave tehnologije, saj se ta lako hitro razvija in zastareva, da se izplača le, če jo intenzivno uporabljamo. Župan mag. Tomaž Štebe je izrazil ludi upanje, da video delovna soba v Mengšu pomen i zamelek bodoče mengeške tele- vizije, člane video sekcije kluba Mavrica pa je že zdaj povabil k sodelovanju, ko bo informacijsko omrežje zgrajeno. Najmlajša člana sekcije lima in Jure sta poskrbela za uradno odprlje video sobe. Ema je držala blazinico s škarjami, dobri dve leti star Jure pa je z očkovo pomočjo prerezal trak. Sledil je ogled video sobe in zakuska, medlem ko so se na monilorjih vrleli uspešni dokumentarni posnelkTod tu in tam. Matjaž Koncilja 16 MENGŠAN DRUŠTVA Na obisku pri oskrbovanki Francki Vehovar v Domu pocitka 21. 9. 1999, prav na njen 90. rojst- ni dan, sva gospo Francko obiskali članici OO RK Mengeš Draga Bevk in Zdenka Ilič. Gospa Francka je bila rojena v Mo- ravčah, kjer je tuđi živela do odhocla v mengeški Dom počitka. V mladosti je delala po raznih kmctijah. Kcr je bila pogosto bolna, je v državno služ- bo nišo nikjer sprejeli. Iz istega razlo- ga se tuđi ni poročila, tako da ima sedaj samo dva brata, ki pa sta tuđi onemogla in bolna. Občasno jo v domu obiščejo nečaki. Z doinsko oskrbo je zelo zadovoljna in hvaležna za vse, kar ji nudijo. V postelji je sedaj že štiri leta nepre- mična in kar rada bi že umrla. Svoje pokojnine nima in zanjo vseskozi plačuje občina. V domu je že polnih 18 let. Našega obiska je bila zelo vesela. Tuđi 00 RK Mengeš se je iz srca Zahvalila za darilo in vsem skupaj Zaželela veliko zdravja in uspešnega dela. Draga Bevk K U L T U R A 'Je treba delat, ne pa srat,' nam je 1. oktobra zvečer prepeval Adi Smolar v Mengšu. V Gorenjskem glasu je bilo tišti teden zastavljeno nagradno vprašanje, kateri koncert po vrsti bo to za Adija Smolarja v Mengšu. Pravilni odgovor se je glasil peti, ko pa sem to vprašanje zastavila trenutno najbolj popularnemu kan- tavtorju, se je samo nasmehnil in dodal, da je po njegovem štetju to četrti koncert, pa bo že držalo tisto, kar so napisali časopisi. Pravzaprav je težko najti človeka, ki v zadnjem času ne bi slišal za Adija Smolarja in malo je ljudi, ki v množici njegovih pesmi ne bi našli vsaj ene, ki jim je zlezla pod kožo. Prav zato so tuđi njegovi koncerti zelo obiskani. Tišti večer so se v preddverju začeli zbirati najprej otroci. Nekateri so prišli sami, drugi s svojimi starši, starimi starši, ali pa že kako in ko je Adi po tonski vaji stopil med mlade in manj mlade poslušalce ter jim začel razdeljevati svoje fotografije, so ga takoj obstopili, on pa jim je z dobro voljo odgovarjal na zastavljena vprašanja in se fotografiral z njimi. Dvorana je bila tišti večer premajhna za vse, ki bi ga radi poslušali, zato so si mnogi poiskali sedišče kar na tleh, neka- teri pa so si pomagali z udobnimi slam- natimi stoli, ki so stali ob mizicah v baru Teater. Potem pa se je začelo, Adi se je udobno namestil na stolu, "poštimal" kitaro ter nagovoril vse zbrane. Kar takoj je povedal, da se je začel podpisovati že pred koncertom zato, da ga bo žena bolj vesela, ko bo po zaključku lahko prej prišel domov. Med pesmimi se je vedno obmil na poslušalce in enkrat bolj v šali, drugič pa bolj zares napovedal, o čem govori nje- gova naslednja pesem. Z njimi želi opo- Adi Smoli zoriti in razvedriti tuđi druge, a vedno začne pri sebi, pa to prav zato, je poudaril, da ne bi imel kdo občutka, da mu želi soliti pamet. Tuđi pesmi so bile ene zelo vesele in radožive, druge lx)lj resne, toda tuđi prve so v sebi skri- vale tisto, zaradi česar Adi piše vedno nove pesmi. S sporočili pesmi bi rad vzpodbujal mlade. Pa snovi za pesmi mu še dolgo ne bo zmanjkalo, je poudaril, saj piše o življenjskih temah, o težavah in veselju, ki jih pozna vsak človek in nišo odmaknjene ter skrite daleč stran v drugih dežalah. Prav zato jih Ijudje sprej- mejo za svoje. Nekatere pesmi so napisane v pogovornem jeziku, druge v zborni slovenščini in tuđi to je odvisno od snovi, o kateri pesem govori. "Kajti težko je nasmejati ljudi v knjižni sloven- ščini," se je nasmehnil Adi v krajšem pogovoru po koncertu. Dodal je še, da sam v zasebnem življenju uporablja pre- cej bolj praviien jezik, kot ga najdemo v kateri njegovih pesmi. Ze prva pesem je nekatere tako ogrela, da bi najraje pritegnili zraven, toda kmalu nas je Adi podučil, kdaj naj (nadaljevanje na 18. strani) 17 MENGŠAN KULTURA ploskamo, kclaj naj pojemo, kdaj naj se "majemo" in vsak je bil tišti večer srečen, da je tam. Vsak je bil sproščen in vesel, da je tisto, o čemer pojejo pesmi, del njega, pa naj je štel dobrih pet ali pa kakih dvajset let već. Dve uri sta seveda minili prehitro in ko so nekateri začeli govoriti, da se je komaj začelo, se jim je dolgolasec s kitaro in dolgimi nohti nasmejall, da naj gredo enkrat v dežju dve uri prezgodaj čakat avtobus, pa bodo videli, kako dolgi bosta ti dve uri. Adi Smolar nastopa že već kot 19 let in zato pozna publiko. Pravi, da ima najrajši tak.šne koncerte, v dvoranah, ko igra v živo, ko ga Ijudje poslušajo, ko otroci in odrasli poznajo njegova besedila. Zato mu je bil tuđi koncert v Mengšu všeč. In Ijudje ga imajo radi. Jože Blažej iz Dobena in Katja Megušar iz Kranja sta bila oba prvič na koncertu Adija Smolarja, vendar ga velikokrat poslušati po radiu. Čeprav ne več osnovnošolca, sta tuđi onadva z veseljem pristopila in počakala na sliko s podpisom, pred kon- certom sta rekla, da pričakujeta dobro glasbo in razvedrilo in sodeč po njunih obrazih, ko sta zapuščala dvorano, sta dobila več, kot sta pričakovala. In vendar Adi ne priđe v Mengeš samo zaigrat na koncerte, ampak je v Mengšu tuđi njegov mojster, ki izdeluje kitare, to je Ignac Zaletel. Sicer pa se je čas poto- vanja iz Koroške na Kranjsko, natančneje v Mengcš, po Adijevih besedah tako ali tako zmajšal. Včasih bi s konjem ali volom potovali dva dneva, danes pa za isto pot porabimo dve uri, zatorej je nje- govo vprašanje več kot na mestu: "Kje je potem tišti prosti čas, ki smo ga s tem pridobili?" Mateja Jemec ^mcftfe) m ©oddđ®® Prvo oktobrsko nedeljo je v Mengšu že tretjič gostovalo Mestno gledališče ljubljan- sko s predstavo Žurka za punce. Že sam naslov je privabil bolj žensko kot moško publiko, čeprav je kar nekaj "pune" s seboj pripeljalo tuđi svoje spremljevalce. Veliko mladih se je zbralo v predverju mengeškega kulturnega doma že pred osmo uro, zaradi seminarja, ki je potekal popoldne, pa je bilo skorajda nemogoče parkirati vozilo v nepo- sredi blizini dvorane. Kol se za nedeljo /.vučci spodobi, so se Ijudje oblekli pražnje in polrpežljivo čakali v dolgi vrsti pred blagajno, kjer so imeli rezervirane vslop- nice, nekaleri pa so upali, da bodo morda v zad- njem trenutku le dobili še kak dober sedež. Konrno je le naslopila poldeveta večerna ura, ko smo se vsi udobno namestili na svojih scđežih in na odru opazovali žensko, ki je ležala na manjšem dvosedu, njene noge pa so počivale na mizid. Potem pa so v dvorani ugasnile vse luči, zaslišala pa se je dokaj glasna glasba, pred ogledalom pa je močan reflektor osvellil Tonija, slokega in svetlolasega fanta v poznih dvajsetih, ki si želi v svoje življenje vnesli nekaj več pestrosli, zato je s precej nerodnimi in nenavad- nimi gibi skušal osvojili plesno točko poklienih slačifantov. Dvorana ga je začela vzpodbujati... Zgodba govori o predporočnem večeru Jane, ki ji leta pripravlja prav posebno zabavo - obisk v klubu, kjer plešejo fanlje. lana je 1\ Iclnic a, ki se po nekaj kozarcih pijace začne spraševali, će je korak, ki ga bo naredila naslednji dan, pravi. Njeno pravo nasprolje je prijateljica Niki, ki s svojo preprostostjo in naivnosljo na cni sirani ter trdno odločenosljo ter premišljenostjo načrtuje svojo poroko in življcjc s Tonijcm, s katerim je zaročena že tri leta. Seveda je več kol oćilno, da se bodo srečali. Toni in punce seveda, ki so prišle na žurko. Toda izkaže se, da ni le Toni tisli, ki ga deklela pozna- jo, temveč: da je vsakdo izmed postavnih plesal- ccv že nekako povezan z eno od udeleženk Janinega zadnjega samskega večera. In igralci se seveda slačijo, plešejo, igralke na odru so navdušene, prav lako pa ludi gledalke v dvorani, ki glasno vzpodbujajo nastopajoče. Kako se konca? Najbolje, da si predstavo ogle- date sami. Skoraj vsak je iz dvorane odšel široko nasmejan, tisli bolj pogumni so se hahljali, većje družbe so obnavljale prizore, ki so jim najbolj ugajali in tuđi igralci so morali kar nekajkral prili na oder. Sicer pa bosle listi, ki še niste utegnili videli predstave, pa bi si lo želeli, imeli priložnosl slori- li to vsak mesec enkrat, ko bo predstava gosto- vala v Mengšu. Še vodno pa bo na mengeškem odru oslal Dan norosli, predstava, ki je doživela /e več kot osemdeset ponovilev. V Mengeš pridejo Ijujo gledat komedije, nam je povedal Franc Jarić, ki ima sedaj na začetku sezone veliko dela, ko si ogleduje premiere in polem izbira predstave in gledališča, ki bodo goslovala v Mengšu. Poleg Meslnega gledališča Ijubljanskega gostuje v Mengšu še Primorsko gledališče, pa Moje gledališče iz Kulturnoga hrama Moste in seveda še negledališki gostje, torej pevci, druge skupine, ki prav tako napolnijo dvorano. Mesečno je v mengeški dvorani od sedem do osem predslav, vendar ludi sicer dvorana ni praz- na, saj v njej polekajo seminarji, predslavitve, pa seveda zabavni in narodnozabavni konceili. Predvorje je čez dan in zvećer Teater bar, občasno se spremeni ludi v priredilveni prostor, sicer pa je to ludi prostor za razslave. V obdobju enega lola je navadno okoli 5 različnih in zani- mivih razstav. 16. oktobra pa je bil premierno uprizorjen lialkanski špijon Dušana Kovačeviča (zopcl veliko smeha). Pa se lahko franc lerič sploh sprosti in uživa zgolj kol gledalec v predstavi, ko pa mora uskla- jevali toliko različnih stvari, d,i je lahko predsta- va uspešna? "Seveda," nam je zagolovil, "sicer lega sploh ne bi počel." Mateja jemec 18 MENGSAN KULTURA KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ Oilloriio soohlikovanjc svojega časa Zbiranje, nabiranje likovnih cici, umet- nin je ob koncu stoletja pri nas splošno razširjen pojav, brez njih si življenje lc težko zamišljamo. Umetnine starejšili ob- dobij so tucli naložba, ki je v domaćem prošlom, omejenih tržnih razmerah še zelo zanesljiva, zlasti pa pomemben ses- tavni del dragocene slovenske kulturne dediščine. Likovni izdelki sedanjosli, so- dobna umctnosl, so seveda tuđi že del zgodovine, v kateri odseva današnji tre- nutek, in tako še v mnogo večji izziv. Čc odmislimo vojni čas, ki je s povećanim trgovanjem bolj ali maj vedno povezan z vabljivo donosnimi špekulacijami, izraza kupovanje umelnin in zanimanje žanje predvsem neko stopnjo blaginje in umir- jenosti. Umctosl je s svojo vcčplaslnosljo neizo- giben del naše vsakdanjosti, glede na nujnost posedovanja žc potrošni predmet. Približno takšen občutck spremlja sem in tja tuđi umetnike, kadar z likovnirni izdel- ki v nekakšni blagovni izmenjavi "kom- penzirajo" določene usluge in storilve. Vse češće so namreč ispostavljeni raznim akci- jam; vedno znova jih presenečajo, saj jih družba tako enači s podjetniki in direktor- ji, od katerih nenehno pričakuje, pogosto pa tuđi dobi vsaj del zaprošenega. Zivljenjska praksa kaže, da se "dobro- deina darežljivost" enim in drugim vrača z dobrim, llmelnik je s podarjenim delom Zastopan in tako stalno prisoten v nekem kraju in prostoru (tuđi ob nadomestilu za razstavni prostor ali za sodelovanje na slikarski oziroma kiparski koloniji). Zato je zelo pomembno, da je predstavljen z dob- rim delom, saj mu odmerja ugled, tržno gledano pa tuđi nenehno oglašuje njegovo ustvarjalnost. Da so prodajne razstave v razne namene zbranih del privlačne in zani- mive posebno za galeriste in nasploh pre- prodajalce umetnin, dokazuje dejstvo, da so največkrat prav ti "poslovneži" najštevilnejši obiskovalci tovrstnih umetniških prireditev. Če je žanje poceni, pohitijo in lakoj kupijo, vedno pa se pomembno obogatijo z infor- macijami. V razne dmžabne in dobrodelne namene so umetniki že vseskozi poklanjali svoja dela, med drugim tuđi slovenski impresion- isti. Sama namembnost nekdanjega zbiranja je zanimiva le še s kulturološkoga stališča, kot poseben zgodovinski utrinek. Umelnine pa ostajajo in z njimi spomin na njihove avtorje, vse bolj pa se luščijo iz pozabe tuđi imena kupčev, dobrotnikov, mecenov in lju- biteljev umetnosti kot nosilcev pozitivnega in vere v življenje - spomin na vse tište, ki so odločno sooblikovali svoj čas. Tako z umetnostjo v lokratni akciji mladih Mengša- nov "Za kulturo življenja" posegamo tuđi v današji, človeka dostojni čas. Mirko Juteršek Komentar prof. dr. Mirka Juterška, umetnostnega zgodovinarja, kritika, sodnega izvedenca za področje likov- ne umetnosti in uradnega cenilca likovih del, strokovnega sodelavca in komisarja dobrodelne likovne raz- stave Za kulturo življenja, ki je bila na pobudo kroga Mladih za Mengeš, To- pole, Loko, Dobeno, svet, in v orga- nizaciji Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš od 21. avgusta do 4. septembra 1999 v Galeriji Mežnariji v Mengšu. Janez Škrlep IIiiIiiiiiIi'IiiiisI in uini'liiiii.i Človekovo dobro delo je kot umet- niško delo: takoj ko je opravljeno, pridobiva na vrednosti. Tuđi umet- nina je takoj, ko jo odkupimo, vred- na več, kot smo po umetnostnih in tržnih merilih odšteli zanjo. To pa ne velja vedno za siceršnje statusne simbole naše družbe in mnoštvo izdelkov, ki nam jih ponuja trg. r-.....■"' ustanovili Organizacijo združenih J '^ ~-'* narodov (OZN). Vsi narodi so upali, da bodo živeli v novem svetu, v miru, sodelovanju, enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. Nekaj teh sklepov so ures- ničili. Pozneje so sprejeli tuđi konvencijo o pravicah vseh otrok na svetu. Vsi otroci na svetu so enakopravni, ne glede na narodnost ali na kakršo koli prepričanje. Vzgajajmo jih v miru in prijateljstvu, poštenosti, Ijubezni do učenja in dela. Saj sovraštvo rodi nesrečne vojne, v katerih najbolj trpijo otroci, ki nišo ničesar krivi. Koliko otrok po svetu je brez staršev, brez topline in doma. Pomagajmo jim! Vsem otrokom želim prisrčno sproščeno otroštvo, brez gro- bosti in nasilja. Otroke vzgajajmo v Ijubezni in prijateljstvu! Danica Zidarič Šport nam da energijo za odločitve ob pisalni mizi ali na raziifnih sestankih. du, kako drugačna je od današnjih, čarovniki in lutke imajo v domišljiji naših malčkov posebno kamrico, ki jo moramo kdaj pa kdaj odpreti. imeti tako srečo, da živiš skupaj s prabablco, ki zna igrati tako poskočne melodije na harmoniko, pa je dano le malokateremu sodobnemu "vrtičkarju". vse prababice imajo veliko srce, zato je žigova in Leonova prababica z lahkoto sprejela vaše vse vrtčevske malčke, ki so ob zvokih, ki so prihajali Iz njene harmonike, veselo zapeli In zaplesali, še nekaj časa se bodo v mislih Mengeških vrtičkarjev prelivali doživljaji iz Tedna otroka, nato pa jim bodo sledili drugačni, mogoče močnejši, vsekakor bodo verjetno najbolj povezani z željami, ki naj Jih otrokom vsako leto znova izpoinijo skrivnostni darovalci adventnega časa. Upati, verovati, in prlčakovatl so glagoli, ki jih odrasli vedno redkeje uporabljamo, zato dovollmo našim otrokom, da jih izgovarjajo neštetokrat, kajti le tako bodo lahko dosegli tudl naša ušesa. M. Kavka 23 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SE STAVI N DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986 - 2000, DOPOLNJENEGA 1988 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986 -1990, ZA OBMOČJE OBČINE MENGEŠ, DOPOLNITEV 1999 NAMENSKA RABA PROSTORA IN NAČINI UREJANJA LEGENDA: KMETMSTVO (obmo£|a Izfcljućna raba) PRVO OBMOČJE KMETUSKIH ZEMLJISČ DRUGO OBMOČJE KMETUSKIH ZEMUISC OOZDAR8TVO ( otomoč)« Izfcljućn* raba) LESNO PROIZVODNI GOZD GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM VODOTOK ZAVAROVANO OBMOtJE KULTURNE DEDIŠČINE MEJA OBMOČJA SPORTNO REKREACIJSKEGA CENTRA POSELJTEV (obrnoCfa tzključn* ratM) STANOVANJSKA OBMOCJA OBMOCJA POSL., STORITVENIH IN DRUŽB. DEJAVNOSTI OBMOCJA PROIZVODNIH IN SERVISNIH DEJAVNOSTI OBMOCJA ZA PROMET IN ZVEZE OBMOCJA NAMENENA ŠPORTU IN REKREACIJI OBMOCJA RAZPRŠENE GRADNJE OBMOCJA INTENZIVNE KMETUSKE PROIZVODNJE OBMOCJE NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ Urađitvtna območja: OBMOČJE URBANISTIČKE ZASNOVE NASELJA UREDITVENA OBMOČJA DRUGIH NASELU OBMOČJA RAZPRŠENE GRADNJE DRUGO UREDITVENO OBMOČJE: IP - INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA KP - INTENZIVNA KMETUSKA PROIZVODNJA SR- ŠPORT IN REKREACIJA M - MESTOSLUŽNE DEJAVNOSTI NAČINI UREJANJA UREtMTVENIH OBMOĆU S PIA ZAZIDALNI NACRT UREDITVENI NACRT LOKACUSKI NACRT PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI (POP) 1 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN OOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986 - 2000, DOPOLNJENEGA 1988 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986 -1990, ZA OBMOČJE OBČINE MENGEŠ, DOPOLNITEV 1999 UZ MENGEŠ NAMENSKA RABA PROSTORA IN NAČINI UREJANJA LEGENDA: | | MEJA URBANISTIČKE ZASNOVE: NAMENSKA RABA PROSTORA: [ ] OBMOČJA ZA STANOVANJA £ J OBMOĆJA POSLOVNIH, STORITVENIH IN ORU2BENIH DEJAVNOSTI OBMOĆJA PROIZVODNIH IN SERVISNIH DEJAVNOSTI | | OBMOĆJA ZA PROMET IN ZVEZE I ] OBMOČJA VEĆJIH KOMUNALNIH OBJEKTOV OBMOĆJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO VODOTOK OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ: S OBMOĆJA ZA STANOVANJA D OBMOĆJA ZA DRUZBENE, OSKRBNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI ST OBMOĆJA STORITVENIH DEJAVNOSTI IP OBMOĆJA ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI ŠR OBMOĆJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO TER DRUGE ZELENE POVRŠINE I OBMOĆJA VEČJIH POVRŠIN INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV NAČINI UREJANJA S PIN: >O(V LOKACUSKI NACRT S^\^ UREDITVENI NACRT OV ZAZIDALNI NACRT I_______I PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI MENGŠAN NAŠ VRTE Prosti čas, se gak daj bojimo? V Čarobna beseda, ki pomeni, da lahko počnemo tisto, kar delamo najraje. Čeprav beseda čas ni vedno dobrodošla. Imeti čas, imeti dovolj časa, vprašanje, ki ne da vedno dobre- ga odgovora. Nekateri ljudje nimajo nikoli časa, kaj sele prostega časa. Mogoče je žanje čas, ki bi ga namenili sebi, nepomemben, nepotreben, nadležen. Zakaj? Smo že kdaj pomislili, da se sami sebe bojimo, da ne vemo, kaj bi počeli, če bi se morali ukvarjati sami s seboj. Bi ugotovili, da si nismo všeč in zato od besede prosti čas bežimo? Ljudje, ki imamo družino, moža ali ženo, otroke, imamo najverjetneje besedo prosti čas neizmerno radi. Tuđi naši otroci so veseli našega prostega časa, saj vedo, da borno takrat počeli nekaj takega, da bodo tuđi oni lahko sodelovali. Človek je v svojem razvoju vedno nekaj odkrival, raziskoval, se odkritja razveselil ali pa se je ob njem "opekel". V davnih časih prostega časa kar ni bilo, saj je delo za preživetje zapolnilo ves dan. Stroji za pomoč pri opravljanju različnih del so bili tako preprosti, da so pri njihovi uporabi že lahko sodelovali tuđi odraščajoči otro- ci. Čas, ki so ga ljudje takrat porabili, da so prešli določene razdalje, je bil neprimero daljši, da so opravili naročeno delo, hkrati pa sta ti dve komponenti onemogočali Ijudem tuđi medsebojno prijetno druženje. Novi energenti in stroji so opravili svoje. Ljudem so zagotovili možnost koriščenja prostega časa. Vsak pos- meznik ga koristi po svoji želji. Tu pa se lahko vprašamo. "Ali res samo po svoji želji ali pa nezavedno izkoriščamo svoj prosti čas tako, kot so nas tega v našem otroštvu naučili izkoriščati naši starši." Ste se že kdaj, spoštovani bralci in bralke, vprašali, zakaj se ukvarjate s planinarjenjem, nogometom, kolesar- jenjem, branjem, plesom, košarko, orodno telovadbo, atletiko, tenisom, plavanjem, peko dobrih piškotov, pletenjem. Če se še niste, se mogoče boste, ko boste prebrali moje misli, ki vas bodo popeljale v vaše otroštvo, k vašim staršem in njihovemu načinu preživljanja prostega časa, počitnic, skratka k preživljanju veselih uric. Rada hodim po gozdu, pašniku, lepih planinskih poteh, ne preveč zahtevnih, ker nimam več toliko kondicije, kot sem jo imela takrat, ko sem "male šolarje" ob vsakem vremenu najmaj za eno uro peljala prav v.sak dan v gozd. Kakšna sreča, če imaš službo ob gozdu! Opazovali smo naravo, jo poslušali, jo dihali in živcli /. njo. Zakaj sem to lahko počela? Verjetno zato, ker me je z lepoto narave napolnila že moja mama, ko sem bila še čisto majhna. Vedno ji je uspelo, da smo zacrtan cilj peš izleta dosegli, kako je to naredila, ne vem. Vem samo, da si tuđi sedaj postavljam take cilje, ki me zanimajo. Zakaj je izbrala hojo? Prav gotovo zato, da je imela v tistem času čas, da se je z menoj in bratom pogovarjala, nama pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva, o psu Doganu, ki je znal jesti kruh tako, da ga je drža! s prednjima tacama, pa še kakšna zanimivost bi se našla. Zakaj radi hodijo tuđi moji vnuki? Nikoli se ne kujajo, zakaj gremo peš; vedo, da se takrat držimo za roke, se grejemo in pogovarjamo. Za tako preživljanje prostega časa ni potrebno imeti veliko denarja, treba pa je imeti voljo, ljubezen in čas. Otroci nam zrastejo, iz vrtca odidejo v solo in naprej v življenje. Če bodo vedeli, da smo imeli čas žanje že v njihovi rosni mladosti, se bodo k nam obraćali tuđi, ko bodo v različnih življenjskih stiskah, ne bodo iskali pomoći v alkoholu in drugih drogah, v svojo družino bodo prenašali pozitiven vzorec preživljanja prostega časa. Lepo je tuđi, če otroka vključimo v kakšno drugo prostočasno dejavnost in ga pri tem spremljamo, ga spodbujamo, sodelujemo s strokov- njakom, če je potrebno. S takim načinom sobivanja z našim otrokom bo otrok imel občutek varnosti in zaželenosti, pridnost in dober učni uspeh ne bosta izostala. Prav je, da se tuđi širša družbena skupnost ukvarja z mislijo o kvalitet- nem preživljaju prostega časa prebival- cev, dober zgled staršev pa je otroku tisto zrcalo, ki ga zvabi na pot, ki zago- tavlja kvaliteto življenja tuđi v njegovi prihodnosti, vrtec in različne sole ter društva pa so tu lahko otrokovi in družinski strokovni pomočniki. M Kavka 24 MENGŠAN PROMET OBČINSKIM SVETOM ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Predlog za sodelovanje v akciji Stopite iz teme Pešci so med najbolj ogroženimi skup- inami udeležencev v prometu. Pogosto so žrtve zaradi neustreznega ravnanja vozni kov motornih vozil, vendar ne smcmo zanemariti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročajo sami. Od leta 1980 je na naših cestah umrlo kar 2064 pešcev, kar je 22,2 odstotkov vseh mrtvih oziroma drugače - skoraj Vs^ika četna smrtna žrtev je pešec. Uto Skupno. 51. mrtvih v prom. nesrečah 5t. mrtvih peScev % mrivih pe5cev Jj)80_ 558 145 26,0 565 142 25,1 1902 569 157 27,6 J9O3_ 527 148 28,1 1984 492 119 24,2 1985 464 112 24,1 504 106 21,0 558 140 25,1 J_988_ 551 117 21,3 J%9_ 554 103 18,6 -1290^ 517 108 20,9 1991 462 89 19,3 J-992_ 492 117 23,8 J993^ 493 111 22,5 199£ 505 99 19,6 J995_ ——UJL 83 20,0 I—____389_ 62 15,9 J_997^ i998_ —____355__ ———110 52 14,6 54 17,4 ^H!li___9280_ 2064 22,2 v eklv 19^7 «-' je število mrtvih pešcev l^'njšab in je bilo najnižje v zadnjih 25 etlh> v letu 1998 pa jc ostalo kljub siceršnjem zmanjšanju števila mrtvih prak- tično enako. Rezultati ureditve pločnikov v naseljih, prehodov za pcšce, omejitev hitrosti, osvetlitev prehodov za pešce in rezultati preventivnih in vzgojnih akcij, ukrepov policije in drugih prizadevanj, ki potekajo v Sloveniji, se kažejo tuđi v zmanjšanju števila mrtvih pešcev, med katerimi je bilo v letu 1970 kar 224 žrtev, v letu 1997 pa 52 oziroma v letu 1998 54. Še vedno pa je to daleč od želenega cilja, da bi se še bolj zmanjšalo število mrtvih v prometu, še posebej pri najšibkejših udeležencih. Med pešci so zlasti ogroženi starejši od 65 let, med katerimi je bistveno več smrtih žrtev, kot med drugimi starostni- mi skupinami. V zadnjih štirih letih je bilo kar 42,2 odstotka pešcev, ki so izgubili življen- je zaradi posledic prometnih nesreč, starejših od 65 let. Med vsemi prebi- valci Slovenije pa je starejših od 65 let le nekaj nad 13 odstotkov, kar kaže na veliko ogroženost te starostne sku- pine. Starejši pešci so pogoste žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov in svojih napak. V naseljih povzročijo pešci 29 % nesreč s smrtnim izidom, izven naselij pa 38 %. Većina nesreč, ki jih povzročijo starejši s svojimi napakami, so posledica slabšanja psi- hofizičnih sposobnosti (ožanje vidnega polja, problemi s kratkotrajnim spomi- nom, slabšanje sposobnosti za oceno hitrosti in oddeljenosti vozil), neustrezne barve oblači!, neuporabe odsojnih izdelkov. Do mnogih nesreč, ki jih povz- ročijo starejši pešci v naseljih, priđe zara- di alkoholiziranosti pešca. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu AKCIJA STOPIMO IZ TEME v okviru letoSnje akcije stopimo iz teme, katere pobudnik je Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, je tuđi Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Občine Men- gei organizlral nekaj akcij na to temo. da bi zmanJSall itevllo nesreč peScev vseh starosti v prometu. Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu je organizlral obisk v ustanovah, kot so inče in Dom počltka v Mengšu na temo vidnostl pešcev. v osnovi soli v Mengšu je organiziral akcije, s katerimi bodo učencl vldnejšl. Na to temo je skupaj z osnovno solo Mengeš organizlral pisanje prostih splsov učencev od 3. do 8. razre- dov na temo Stopimo Iz teme in nasploh o prometni varnostl. Možno je tuđi likovno Izražanje učencev na to temo. Ker Je predlog o sodelovanju v akciji stopimo iz teme zanimiv širšemu krogu bralcev, ga objavljamo. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Srećko Hribar Med poškodovanimi pešci pa je v letih 1991-1997 najbolj ogrožena starostna skupina osnovnošolskih otrok. Otroci so torej zelo pogosto udeleženi v nesrečah in poškodbah. V predlogu nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je zato za dosego večje varnosti pešcev opredel- jen minimalni cilj: Zmanjšanje števila mrtvih pešcev za naj ma nj 50% glede na leto 1995, to je največ 41 mrtvih pešcev v letu 2003 in nič mrtvih otrok - pešcev. Ne glede na to, da program še ni sprejet, je potrebno za varnost pešcev, zlasti otrok in najstarejših, načrto delati naprej. 25 MENGŠAN V prometu je nadvse pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero. Nadvse pomembna je dobra vidnost vsakega udeleženca, saj je manj možnosti, da bi ga drugi spregledali. Prav zaradi slabe vidnosti starejših pešcev se je v zadnjih dveh letih zgodila vrsta nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Starej.ši so običajno oblečeni v temna oblačila (pogosto ćelo v crna), ne uporabljajo kresničk ali drugih izdelkov z odsojnimi lastnostmi in jih vozniki bistve- no kasne je opazi jo. Voznik opazi pešca s kresničko že na razdalji 136 m, svetio oblečenega pešca na razdalji 36 m, temno oblečenega pešca pa sele na razdalji 26 m. Avto se lahko pri hitrosti 50 km/h ustavi sele po 30 m, kar je že preveč, da bi lahko voznik še ustavil in preprečil nesrećo, če opazi temno oblečenega pešca tik pred vozilom. Starejši pogosto ne upoštevajo temeljnega pravila, da morajo na cestah, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani ceste, da vidijo vozilo, ki jim prihaja nasproti. Le tako se lahko pešec pravo- časno umakne in prepreci napako vozni- ka, tuđi če ga ta spregleda. Da bi otroke in starejše opozorili na napake, ki jih delajo najpogosteje, smo skupaj s sodelavci Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za notranje zadeve zasnovali posebno akcijo Stopite iz teme. Z akcija- mi smo začeli v tednu prometne varnosti, v letu 1999 od 4. do 10. oktobra, saj se takrat začne izredno hitro krajšati svetli del dneva in je uporaba kresničk in drugih odsojnih materialov že nujna. Akcija je zasnovana v več smereh: 1. Akcije v šolah. • Kresnička in odsojni materiali za prvošolce. Z akcijo želimo zagotoviti, da učenci sprejmejo kresničko in druge odsoj- ne izdelke kot nujen predpogoj za varno PROMET sodelovanje v prometu. Otroci, ki nalan- čno veclo, kaj pomeni kresnička z vidika varnosti in kako jih varuje, jo bodo sprejeli in uporabljali. • Razglednica Stopimo iz teme je akcija, ki je namenjena tretješolcem, saj imajo v učnem programu pisanje sporočil. Z raz- glednico, ki opozarja na uporabo kresničk, zagotovimo, da v Irctjem razredu v Soli ponovijo vse, kar naj bi učenci vedeli o kresnički, se o tem pogovarjajo s starši in pošljejo sporočilo svojim dedkom in babi- cam, ki so najbolj ogrožena starostna skupina. Razglednice bo izdal naš svet in jih borno brezplačno, skupaj s plačano poštnino, zagotovili v nakladi 50.000 izvo- dov, kar pomeni dve razglednici za vsake- ga učenca. Poleg razglednice borno izdali tuđi plakat Stopimo iz teme, ki ga namen- jamo predvsem šolam in želimo, da bi ga na ustreznem meslu imeli obešenega vse do sporni adi. • V šolskem letu 1999 smo podprli priza- devanje dveh podjetij (Jutranjka Sevnica in Toko Domžale), ki sta svoje izdelke (otroške bunde in šolske torbice) opremili z ustreznimi odsojnimi materiali, ki zagotav- Ijajo večjo vidnost otrok v pogojih slabše vidljivosti. 2. Akcije v lokalnih skupnostih • Predlagamo, da občinski sveti /a preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelo- vanju s policijo pripravijo posebne akcije, v kalerih bi s pomočjo lokalnih sredstev obveščanja opozarjali na nujnost uporabe kresničk in drugih odsojnih materialov (nalepk, Irakov), organizirali posebne akci- je za starejše občane, z obiski domov starejših občanov in akcijami na terenu. • Policija bo v skladu s svojim programom dela posvečala v tem času večjo pozornost preventivnomu in represivnomu delu, da bi bili pešci ustrezno opremljeni. • Tako kol v letu 199f! borno zagotovili ludi ustrezne odsojne nalepke za opremo izdelkov, ki jih Ijudje pogosto uporabljajo (posode za mleko, vozovi...). • S pomočjo AMZS d.d. smo dobili ponud- nika za posebne trakove, ki opravljajo enako vlogo kot kresničke. To so elastični trakovi z odsojnimi materiali, ki jih lahko namesti pešec na roko ali kam drugam in so zlasti primerni za starejše, ki jih moti, da kresnička niha in se vrti ter se zadeva v noge. Ker nimamo rešenega sistema poslo- vanja po uveljavitvi DDV (obračunavanja vhodnih davkov pri nadaljnji prodaji) in bi morali plačati DDV dvakrat, vas prosimo, da v primeru, da vas to zanima, trakove kupite neposredo pri uvozniku. Cena traku brez DDV je 550,00 tolarjev. Natančne informacije dobile pri podjetju Signaco, Jemčeva 21 b, 12.56 Trzin (lel./fax 061 373 202, GSM 041 69H 357). Predlagamo, da bi se v akcijo Stopimo iz teme v letu 1999 aktivno vključil tuđi vaš svet in bi poleg akcij, ki bodo potekale na šolah in ki jih bo izvajala policija, pripravili tuđi posebne akcije. IZ PRETEKLOSTI Ogrinova ali po domaće Templavova kapelica Sanacijska dela na Ogrinovl kapelici na Cobavicl bodo potekala še ves oktober. Bila je v zelo slabem stanju, ker ni imela ustreznih temeljev In je bila skoraj za 10 cm nag- njena In razpokana. Na podlagi opisa nekdanjega videza kapelice, kot sta povedall Tončka Hren in zinka Tomžin ter na podlagi sondažnih razlskav zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dedlščine iz Kranja, sta nacrte za obno- vo Izdelala Rok Benda In Mina Skok, absolventa Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Podrobnejšl zapis borno oprav- ili po zaključku del. za Muzej Mengeš Janez škrlep 26 MENGŠAN IZ PRETEKLOSTI MUZEJ MENGEŠ Odkrit nov Jelovškov avtoportret? //... Kje so torej brezštevilni umetnostni zgodovinarji in kaj delajo?..." (Vinko Železnikar) Največji baročni slikar na Slovcnskem, Mengšan Franc Jclov.šek, je še neraziskan. Že leta 1992 srno dali pobudo, da slovenska umetnostnozgodovinska stroka Jelovška vključi v nacionalni program. Pobudo so z navdušenjem sprejeli v Narodni galeriji Slovenije, kot se za Jelovška spodobi. Predlagali smo večletni program, po katerem naj bi več avtorjev obdelalo celoten znan in morda tuđi še neznan Jelovškov opus. Pri tem smo mislili na Jelovška kot Mengšana, kot uglednega Ijubljanskega meščana, kot mojstra grafike, mojstra izdelave kulis za različne pomembne prireditve, arhitekta in oblikovalca notranje opreme cerkva in morda tuđi gradov in meščanskih hiš, kot slikarja in freskanta, kjer v mojstrstvu iluzionizma z matematično dovršenostjo potencira ali ćelo ustvarja fantastično arhitekturo v širino in globino, predvsem pa tuđi v visino pros- tora do neba in do nebes! V tem slovenskem nacionalnem projektu smo mislili na Franca Jelovška tuđi kot mojstra instalacije, kot pravi akademski slikar Vinko Železnikar. Jelovšek namreč ne poslikava le platna in lesa, pač pa izdela nacrte za oltarje, kipe, prižnico in morda tuđi drugo opremo cerkva, kar pa po njegovih načrtih izdelajo drugi. Njegovo obširno delo bi zaslužilo poglobljeno raziskavo, ki naj bi pripcljala do simpozija o njem in njegovem sinu Andreju, ki je bil tuđi odličen baročni slikar (cerkev sv. Katarine v Zagrebu z avtoportretom in podpisom). V program smo zajeli postopno restavriranje vseh Jelovškovih del, kar seveda vključuje tuđi dobršen del sanacije med številnimi cerkvenimi objekti tuđi gradove, med katerimi je tuđi Jabeljski grad. Posebno v grajskih objektih so freske zelo poškodovane in jih je potrebno nemudoma sanirati. Predvideli smo več razstav o Jelovšku v Galeriji Mežnariji in osrednjo slovesnost ob 300. obletnici njegovega rojstva leta 2000. Osrednje dejanje bi naj gotovo bila razstava v Narodni galeriji Slovenije, katalog ob razstavi in monografija o Jelovšku, ki naj hi bila rezultat predhodnega simpozija. Ker je Jelovšek ustvarjal 1;'ko rekoč po vsej Sloveniji, bi veljalo oblikovati vodič po Jelovškovih poteh, kar bi predstavljalo svojevrsten način uve- 'j'ivljanja slovenske kulturne dediščine. Tako smelo zastavljen projekt bi ne pokazal le veličine naše kulturne dediščine, pač pa tuđi veličino tistih, ki bi se ga lotili in uresničili. Žal je trenuten žar v Narodni galeriji ugasnil. Do uresničitve programa ni prišlo. Edinstvena priložnost je zapravl- jena, delo bo pa vseeno treba opraviti. Kdo ga bo? Verjetno ni bilo težko postaviti Diirerja, težko bo postaviti Jelovška. Upravičeno se torej sprašujemo na pragu 300. obletnice rojstva Franca Jelovška, ali je slovenska kulturna politika in stroka že dorasla temu projektu? Pobude še naprej prihajajo iz Mengša. Od leta 1992 do danes je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš, odkrili smo spominsko ploščo z Jelovškovo upo- dobitvijo na mestu, kjer je stala njegova rojstna hiša - stara mengeška Mežnarija nasproti cerkve sv. Mihaela. Ustanovili smo Galerijo Mežnarijo, postavili smo razstavo fotografij fresk z gradu Jablje, postavili smo razstavo večidel ohranjenih Jelov- škovih slik na platnu in lesu, postavili smo razstavo njegovih avtoportretov, razstavo oblačil iz 18. stoletja, ki so bila narejena po upodobitvah na Jelovškovih freskah na Sladki gori. Letos pa smo organizirali predavanja akademskega slikarja Vinka Želez- nikarja, ki je pri tem, ko je svoji hčeri pomagal pri seminarski nalogi o Francu Jelovšku, odkril in spoznal veličino baroka, ki v svojem času zajame vse sloje ljudi, kar se odraza v videzu kmečkih in mestnih hiš in njihovi opremi, do poslikav in oprem cerkva in gradov. V tem kontekstu pa seveda tuđi genialnost Jelovška, ki dosega svoj vrh kot iluzionist, pa tuđi kot portretist. Kdo so portretiranci na njegovih freskah in portreta, ki ju tu vidimo, ali ništa izredna in ali ni osrednja figura slikarjev avto- ' portret?! Ob tvojem rojstem dnevu in godu, 4. oktobra se klanjamo tebi in tvojemu geniju, France Jelovšek. Janez Škrlep l'rvii lii/ii olmnvilvt1 SI MIT0,1 gratlll n,i Ul>,m< i Večidel razvalin Starega gradu sta prekrili zemlja in grmovje, tako da nestrokovnjakom grad s številnimi objekti ni več viđen. Le na skrajnem vzhodnem obronku hriba štrli na živo skalo oprt zid. Zid je bil do nedavna že zaraščen in vedno manj in manj ga je bilo. To je zidovje grajske kapele sv. Lovrenca. Ne da bi tako načrtovali, smo ravno na god sv. Lovrenca, 11. avgusta letos, po dolgih pripravah začeli z obnovo. Ciščenje delno ohranjenega zidovja, predvsem pa odstranje- vanje do 30 cm ruševinskega sloja, smo opravili natančno in po arheološki metodi. Našli smo številne kose skrilja, s kate- rim je bilo nekoč pokrito ostrešje kapele, žeblje, koščke r-r~— 27 MENGŠAN JZ PRETEKLO STI Foto: P. ŠKRLEP Stanje pred sanacijo. poslikanega ometa, kose svetio rjave in rdeče opeke in en kos zeleno glazirane keramike. Izkop do žive skale v območju do enega metra od zidov, nam je razkril natančne sledove temeljev delno še ohranjenega zidu, ki je obdajal skalnat vrh in ga izravnaval v pravokotnik dimenzij 4,90 x 4,3,40 m. Ta pravokotnik predstavlja temelj nadgrajenega objekta. Najvišji ohranjeni del tega zidu je sov- padal z visino žive skale, na kateri stoji zidovje kapele v stilizi- rani obliki dvojnega ipsilona. Na podlagi skromno ohranjenega jugozahodnega dela zidovja, vsekov v živo skalo ali vidnih sle- dov malte, smo ugotovili, da je bil jugozahodni del zidovja enak severovzhodnemu, še dokaj ohranjenemu deki. Po temeljitem čišćenju objekta in tal do raščene osnove, smo opravili potrebno fotografsko in risarsko dokumentacijo ter določili nadaljnje sanacijske postopke. Prvi zunanji zid, ki oklepa skalnati vrh, smo nadzidali do najvi.šje ohranjene visine. Opazili smo, da je bila od te visine dalje nadgrajena kapela. Ohranjena vogala zidov na severni in vzhodni strani sta omogočala, da se najprej rekonstruira severovzhodna fasada. Očitno simetričen tloris pa, da se taka fasada prezrcali na jugoz- ahodno stran in se tako rekonstruira celoten tloris objekta. Ohranjeno krono zidu kapele smo nadzidali do najvi.šje ohran- jene visine. V dozidani del smo vgradili armiranobetonsko vez, ki bo vnaprej preprečevala, da objekt razpade. Vrzel v srednjem zidu, ki je nastala verjetno zaradi preperele podlage, smo zazi- dali. Površino med zidovjem kapele in obodnim zidom, ki predstavlja temelje, pa izravnali. Mejo med starim zidom in nad- grajenim smo označili z zaobljenimi kamni, fuge zidovja pa zapolnili z betonsko malto. Za sanacijo grajske kapelice sv. Lovrenca smo uporabili skale iz razvalin stare Emone, deloma pa tuđi skale iz ruševinskega sloja gradu. Sanacija predstavlja ponovno vzpostavitev monumentalnosti starega menge.škega gradu na Gobavici. Na podlagi dokumentacije, novih ugotovitev in arheoloških raziskav, bo potrebno izdelati idejno skico rekonstrukcije Po obnovitvenih delih. objekta, z variantami prekritja, ki pa ne bo smelo zmanjšati ugo- tovljene monumentalnosti. Potrebno bo nadaljevati raziskavo tlorisov gradu, lako v tem kot tuđi v centralnem grajskem območju, z razkritjem in osvetlitvijo vsaj dela gradu na Gobavici, ki je kot krona nad Mengeškim poljem. Vcč kot en tolar je to vredno in več kot dva nam bo koristilo. Zahvaljujemo se Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja in gospodu Milanu Sagadinu za sodelovanje in strokovni nadzor. Prvo fazo sanacije Starega gradu je omo- gočila Občina Mengeš. Janez Škrlep MengeSki Stari grad - legenda uli le zastrti) resim most? "Vsak kraj ima svojo zgodovino, nima pa vsak tuđi svoje legende." Ure in ure smo kot otroci preživeli na mengeškem hribu, na Gobavici, na Starem gradu. Vse, česar nismo izvedeli o Starem gradu doma (v soli so nam o tem povedali le bore malo), smo otroci v medsebojnih pogovorih s svojo bujno domišljijo podoživljali tam gori ali v podzemnih rovih ali na komaj še ohranjenem grajskem obzidju. Legendi, ki ju je zapisal Janez Trdina o vitezu Mengu in o grajski hčeri, ki je, kot pravi zgodba, sebe s silnimi Turki vred vrgla v zrak (v grajsko shrambo s smodnikom je vrgla gorečo baklo in s tem resila Mengeš pred turskim nasiljem), vse to je živelo v naših srcih. Grad smo poz- nali. Hrib za nas ni bil poraščen, tako kot do konca prejšnjega stoletja v resnici ni bil. Vse poti na grad so nam bile znane. Vedeli smo za glavni in za številne stranske vhode, vedeli za skrivne rove, za obrambne stolpe; lahko je bilo skriti se in načrtovati najprijetnej.se stvari, pa tuđi številne vojne ali le občasne bitke. Obrambni okopi in jarki - jasna stvar, da so morali biti, in še vedno so! Prepričan sem, da dobršnega dela 28 MENGŠAN IZ P R E T E K L 9^14 gotovo zelo porncmbnc mengeške zgodovine ne poznamo. Bogata material- na kultura preteklih obdohij je uničena ali k sreći skrita pod sloji zemlje. Ljudje smo kot na lestvi preveč zazrti v klin, za katercga se držimo in premalo v tistega, na katerem stojimo. Naša zgodovina, naša kulturna dediščina je naša podlaga, naša podstat, je utemeljenost našega nar- oda v tem prostoru. Ali borno to našo dediščino odložili med kosovne odpad- ke, jo borno porušili ali pa borno baran- tali z njo? Risal Mislav Bcncs v 2. pol. 19. stoletja. Muzej Mengeš z vso odgovomostjo skrbi za kulturno dediščino. Zahvalju- jemo se vsem, ki nam posredujete nez- 'lalne ali pa ludi velike dragocenosti "ašc kulturne preteklosti v trajno hram- ''o. Zahvaljujemo se že sedaj tuđi v imenu bodočih rodov. Ja, Mengeš ima legendo in ta je v pe- sniški obliki zapisana zgodovina Mengša, kot je, če smemo primerjati, tuđi zgodov- 'na Troje je zapisana s Homerjcvo Iliado. Janez Škrlep MUZEJ MENGEŠ Najden kamniti Mengov' portret 20. septembra letos se je pri meni oglasil gospod Milan Tomšič iz Prešer- nove ulice 17 iz Mengša in ponudil Muzeju Megeš kamnito glavo, in sicer obrazni del moškega z bogato frizuro, močnimi koničasto oblikovanimi brki in brado. Glava je verjeto del večjega kipa ali reliefa - morda pokrova sarkofaga ali nagrobnika, morda enega prvih mengeških plemenitašev. Milan Tomšič je to kamnilo glavo našel leta 1971 približo 1 meter od tal v sev- crnem zidu, ko je obnavljal domačo hišo. Glava je bila vzidana z obraznim delom v zid. "Pri pregledovanju ostalih ruševin zidu nisem odkril drugih oblikovanih kosov kamna," se spominja Milan Tomšič. Še istega dne sem v imenu Muzeja Mengeš s kulturno in umetnostno zgodo- vinskega gledišča dragoceno najdbo prevzel in od sedaj jo hrani Muzej Mengeš, ki pripravlja strokovno obdelavo in presojo najdbe, ki bo objavljena v enem prihodnjih Mengšanov in strokovni literaturi, vredna pa je takorekoč samostojne razstave. Zahvaljujem se družini Tomšič, ki je od leta 1971 skrbno varovala kamniti, morda ćelo Mengov portret, in ker se je odlučila, da ga izroči Muzeju Mengeš - torej široki in javnosti. Veseli smo, da dosedanje delovanje Muzeja Mengeš tako pomembno in odločilno vpliva na odnos do kullurne dediščine v mengeškem prostoru. Število darovaleev in zunanjih sodelavcev muzeja se stalno povečuje, zato pa tuđi muzejske zbirke, ki nišo le zgodovinske od prazgodovine do danes, pač pa oblikujemo tuđi zbirke o dejavnostih in osebnostih, ki so zaznamovale naš prostor. Direktor muzeja, Janez Škrlep mlajSa kamena doba - neolitik Mezolltlku je sledilo prazgodovisko obdobje - mlajSa kamena doba ali neolitik. V Evropi traja od 7. do 3. tisočletja pr. Kr, pri nas pa od 6. do konca 5. tisočletja pr. Kr. Značilnosti tega obdobja so poljedelstvo, živinoreja, stalne naselbine, lončarstvo, izmenjava dragocenih predmetov mpr. nekatere vrste školjk, obsidi- ana - trda, steklu podobna vulkanska kamni- na, navadno crne barve, iz njega so Izdelovali orodje In nakit) ozlroma zametki trgovine, v tem času so imeli pomembo vlogo tuđi lov, ribolov in nabiralništvo. Najstarejše neolitske naselbine v Sloveniji so bile zvečlne v jamah In spodmollh. Najbolj znane so Trhlovca, Mala Trlgiavca in Podmol pri Kasteicu na divaškem in petrinjskem Krasu, iz tega obdobja poznamo tudl naselblno na prostem pri sermlnu pri Kopru, vse, ki smojih imenovali, časovno uvrščamo v drugo polovi- co 6. in v 5. tlsočletje pr. Kr. Pri izkopavanju neolitskih najdišć na Krasu so arheologl našli veliko ostankov grobe lon- čenlne za vsakdanjo rabo, medtem ko so manj številne lepo okrašene primerke uporabijall v posebne, verjetno kultne namene. Sem spa- dajo odlomkl kultnih posod - rhvtoov, iz Male Trlgiavce In Sermlna. Tudl kameno orodje In živalske kosti nam povedo veliko, predvsem o prehrani in ekonomiji takratnlh ljudi. Do- mneva se, da so živell na Krasu pastlrjl, kl so se skupaj z drobnlco In živino selili iz kraja v kraj. rrr- 29 MENGSAN JZ P R E TE KL O ST I v osrednji in vzhodni Sloveniji se je neolitsko obdobje pričelo nekoliko pozeje, in sicer v 5. tisočietju pr. Kr. nekateri strokovnjaki dom- nevajo, da je mlajšekamenodobni človek prišel na to območje z vzhoda oziroma jugovzhoda in zato najprej poselil vzhodno in jugovzhod- no Slovenijo (Prekmurje, Krška kotlina, Bela Krajina). Neolitske najdbe iz Moverne vaši v Beli krajini razkrivajo, da se je ukvarjal s pol- jedelstvom, lovom in najbrž z živinorejo (za slednjo imamo veliko neposredih dokazov, saj se kosti zaradi kislosti tal nišo ohranile). Neolitski človek je sam izdeloval kakovostno lončenino. Med keramičniml najdbami so najbolj prepoznavne sklede na nogi, prebar- vane z rdečo barvo. BAKRENA DOBA - ENEOLITIK Bakrena doba ali eneolitik je prazgodovinsko obdobje, v katerem prvič zasledimo izdelke iz bakra in ki traja do začetka uporabe brona, to je ćasovno od 5. do konca 3. tisoćletja pr.Kr. v primerjavi z neolitsko poselitvijo Slovenije je eneolitska bolj poznana. to lahko rečemo predvsem za vzhodno Slovenijo, Dolenjsko in corenjsko. v zgodnjem eneolitiku nastanejo številne visinske, naravno zavarovane nasel- bine in tuđi nižlske na naravno zavarovanih krajlh ob rekah; ena takšnih Je bila najbrž pri Dragomlju. Naslednji naselbinski tip, ki se pri nas pojavi sele v eneolitiku, so kollšča. Požarno jih z Ljubljanskega barja, denimo Resnikov prekop, Maharski prekop in Dežmanova kolišča pri igu. Pri naštevanju eneolitskih tipov naselbin ne smemo pozabiti na jame, ki so jih še vedno uporabljali za bivališča in ponekod za grobišča - lep primer je Ajdovska jama pri Nemški vaši blizu Krškega. Tam so arheologl našli kostne ostanke 29 ljudi (6 moških, 7 žensk in 16 otrok). umrle so polagali na jamska tla, za popotnico pa so jim pridali lončene posode In dobrote, kl so jih uživali za življenja ter okrasne predmete. Eneolitsko gospodarstvo je še vedo slonelo na poljedelstvu, živinoreji, ribolovu, lovu in nabiralištvu. v bakreni dobi so izdelovall lončeno posod- je. Na začetku eneolitika je bilo po obliki in marslkdaj tuđi po okrasu podobno zgodnejši neolitski lončenini. za pozno bakreno dobo pa je značilna temna, z vrezi bogato okrašena belo inkrustirana keramika, često zastopana v koliščarskih naselbinah na Ljubljanskem barju. Naslednja eneolitska začllnost, ki je dala obdobju ime "bakrena doba", je začetek uporabe bakrenih predmetov. Po najnovejših ugotovitvah naj bi se to pri nas zgodilo proti kocu 5. tisočletja pr. Kr., ko so, kot domneva- mo, predvsem štajersko, Dolenjsko in Corenjsko poselili iskalcl bakrove rude. Na ozemlju današnje Slovenije so si postavljali naselblne na dominantnih, običajno naravno zavarovanih krajih. Domnevo potrjujejo najstarejši pri nas najdeni bakreni predmeti s konca 5. in začetka 4. tisočletja pr. Kr. večinoma gre za bakrene sekire - podobne so Izdelovali tuđi na območjih vzhodno od tod. če je omenjena hipoteza o prihodu iskalcev bakra dokaj verjetna, nam najdba odlomka talilne posode z Maharskega prekopa z ohran- jeno sledjo bakra dokazuje, da so na ozemlju današje Slovenije ullvali kovinske predmete že najkasneje od sredine 4. tisočletja pr. Kr. za Dežmanova kolišča, ki so iz 3. tisočletja pr. Kr, pa se tako ali tako predvideva, da so bila najpomembnejše metalurško središče v Jugovzhodnih Alpah v poznem eneolitiku. MLAJŠA KAMENA DOBA - EOLITIK IN BAKRENA DOBA - ENEOLITIK NA PODROČJU MENGEŠKEGA POLJA sele ob koncu 5. tisočletja pr. Kr. so po dosedajem vedeju in poznavanju arheoloških najdb, obstajale tri visinske naselbie, ki so bile naravno zavarovane z dveh ali ćelo treh strani: Kriški grad, Homec in naselbia nad Spodnjim Dobenom. Najditelji so bili prizade- vni ijubiteljski arheologi Miran Bremšak, Franci stele in Tone cevc, etnolog po pokliču, ćetrto visinsko naselbino bi verjetno našli v šumberku pri Domžalah, kjer je bila najdena kamena kladivasta sekira iz serpetina. Pri lomljenju kamna v tamkajšnjem kamnolomu pa so v ilovnatem podom naleteli na kre- menčevo strgalo, dva kosa tarilnih kamnov za žrmlje in živalske zobe. Leta 1997 so arheologi z Oddelka za arhe- ologijo Filozofske fakultete v LJublJal odkrlll pri izkopavaju v Dragomlju naselblske struk- ture in najdbe iz obdobja 4800-3800 pr. Kr. najdišče je pomembno, ker gre za prvo nizinsko naselbino na tem območju. zaradi blizine Pšate lahko domnevamo, da je ležala ob potoku - mogoče na kakšnem jezičastem pomolu, ki ga je ustvaril v pradavnim. To je seveda zgolj domneva in prlhodnje raziskave na tem obetavnem najdišču jo morajo še Slika 1 (fosku*T«fl prizadevanje, da je pred našo stav- ko urejeno cestišče. Še enkrat hvala v "lojem in v imenu moje družine, da *nate prisluhniti Ijudem in njihovim Problemom. Za pomoč se zahvaljujem tuđi gospe Marti Kuret. Zelini vam še naprej uspešno vođenje naše občine in vas prav lepo pozdravl- jam! Olga Samsa z družino ŽIVLJENJE V OBČINI Javna tribuna v Mengšu ZLATA LETA - težave in radosti NaSa življenjska doba Je vse daljia. zaradi napredka medicine ni bilo Se nlkoll doslej v človeskl zgodovlnl toliko ljudi starih 60 let In več. v zadnjih petdesetih letlh se Je živl- jenjska doba povprečnega zemljana podal- JSala za dvajset let In tako bo prlhodnje leto na zemlji 550 mllijonov ljudi, starih nad 60 let. A starost ni vedo lepa, saj Imajo starejšl veliko težav predvsem z zdravjem, s preživ- IJanJem prostega časa in vključevanjem v družbene procese. Prav v zvezi s starostnlkl Je bila v Mengšu 14. septembra javna tribuna z naslovom "Zlata leta - težave in radosti", vodila jo je gospa Zora Tomič iz Socialne zbornice Slovenije. Poudarila je, da je letošje leto starejših potekalo pod geslom "Na potl k družbi za vse starosti", vsako življenjsko obdobje ima neko vrednost. Samo jesti, piti in jezik za zobmi držati, danes ne bi smelo več veljati. starost ni izolirano obdobje, je proces, dialog med gen- eracljami pa ni dovolj razvit. Gospod Janko Kušar, mlnister za koordlacljo socialnlh resorjev, je povedal, da Imamo v Sloveniji 456.000 upokojencev. Demografske spremembe v Sloveniji so izredne, zato so tudl reforme na pokojninskem področju nujne (individualno odločanje 0 času upoko- jitve, vdovska pokojnina, vzajemnost in soli- darnost). opozoril je tuđi na človekove pravice v starosti, na možnostl vključevanja v kulturne, sporte in izobraževalne dejavnosti. vendar je potrebno na tem področju še veliko narediti. iz centra za socialno delo Domžale se je javne tribune udeležlla gospa Majda Hrovat. Povedala je, da na področju mengeške občine živi 664 ljudi, starejših od 65 let, približno 10 % prebivalstva. Center za socialno delo ima razvite številne oblike pomoči In programe za izboljšanje kvalitete življenja ostarelih (pomoč pri reševanju vsakdanjih težav, pomoč na domu, skrbištvo, razne oblike materlalne pomoči, denarni dodatki, plačilo domskega varstva). Tuđi gospa Rika Binter, kl je bila prisotna na javni tribuni, je povedala, da Občina Mengeš sodeluje s Centrom za socialno delo in skrbi za socialno pomoč ter pripravlja programe za izboljšanje kvalitete življenja starejših (klubska soba, debatni krožki itd.) na področju naše občine. Dr. Tomaž Mušič Je razložil, kako kot zdravnlk gleda na tretje življenjsko obdobje. Pri starejših so bolezni večinoma kronične, oziroma se seštevajo. Ljudje potrebujejo zdravila za lajšanje težav. večkrat ostanejo odvisni od pomoči (doma, zdravstva, socialna služba). Obrambni mehanizmi postanejo oslabljeni, vse več je pljućnic, sladkorne bolezni, bolezni gibalnega sistema, osteo- poroze. Pogosto se pojavijajo tuđi depresije zaradi osamljenostl ali ovdovelostl. Gospod Lađo coričan, direktor mengeškega Doma počltka, je v uvodu nanizal nekaj podatkov. Mengeški dom Je drugi najstarejši dom v Sloveniji. Druga leta bodo proslavili 80 let delovanja. Letno sprejmejo okoll 50 oskr- bovancev, dobijo pa desetkrat toliko prošenj. Svoje storitve bogatijo iz leta v leto. Pozornost namenjajo viziji za prlhodnost - gerontološkl center na enem mestu. zgradlli 33 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI bi ga radi na prostoru nekdanjih tovarn Ete in starega Traku. Tu bi lahko deloval center za pomoč na domu, zgradili pa bi tuđi varovana stanovanja z različnimi storitvami za starejše ljudi. Gospa Silva Mlzerlt iz društva Lipa je pred- stavila program izobraževanja za tretje živl- jenjsko obdobje. Njihov program vsebuje tečaje tujih jezikov, literarne delavnice, slikarsko delavnico, umetnostno zgodovino, računalništvo itd.). Gospa Anica Kvas iz Društva diabetikov Domžale nas je seznanila s težavami, s kateri- mi se srečujejo sladkoml bolniki. v akcijah društva si prizadevajo za izobraževanje, družabnost, in lajšanje težav. Za konec pa Je svoja razmišljanja o "Zlatlh letih" predstavila tuđi gospa Stefka Mlakar. Njeno razmišljanje z naslovom "življenje Je resnićnost tudl v pokoju" objavljamo v celotl. Ma]đa Trobec Življenje je resničnost tuđi v pokoju Človeštvo pa že tisočletja išče sredstva, kako bi postalo gospodar vseh poti, ki vodijo to njegovo življenje. Iščejo nekaj novega, dodajajo in odvzemajo - vse v upanju, da obvladajo dogajanje okoli sebe. Kaj kmalu pa eno odkritje zamenja drugo in začenja se nov boj na posameznih področjih. Ta so splet raziskovanj, dokaz- ovanj, poizkusov in dograjevanj življen- jskega okolja. Človek je del tega okolja. Vsakdo pa mora v njem in v svojem živl- jenju hoditi svojo določeno pot, ki mu je zacrtana, si jo načrtuje sam in jo oblikuje z določenimi pravili resnic. Teh je veliko! Naj bi jih upoštevali vsi in za vse naj bi bile enake. A kaj? V času, ko živimo, ni človeškega bilja, ki ne bi bilo izpostavljeno številnim težavam. Na svetu je neizmerno veliko trpljenja. Življenje je velika drama o Ijudeh, ki so zabredli na svoji poti, drama žrtev rasnih razlik, drama zapuščenih, drama starčev, polno je trpljenja osovraženih in kar je najhujše, drama takih starčev, ki so še mladi, a so stari zaradi okoliščin - so brez dela in zaslužka. Vendar naše osebne težave zbledijo, če jih primerjamo z zmešnjavo v svetu, z grožnjami, ki lebdijo nad vsem človešt- vom. So grožnje, na katere človek ne more vplivati, in so grožnje, ki se kot temni, gosti oblaki, polni negativnih misli, plazijo nad in med nami. Take grožje kaj lahko pov- zroči človek, povzročim jih lahko jaz, povzročiš jih lahko ti! Ob tej trditvi takoj pogledam vaše in si rečem: je res tako? Ne! Meni je lepo. Lepo! Je to beseda, je to pojem, je to doživetje ali lastnost nekega pojava. Ne! V tem je globoko sožitje čustev, ki sprejemajo in oddajajo energijo, voljo in moč premagati ovire, ki so kot oštri jezovi na življenjski poti. Če z rojstvom stopimo na to pot. S seboj pa vsakdo prinese gene sposobnosti dojemanja vsega, kar nas obdaja; dom, okolje, narava in Ijudje. Vse se prepleta med seboj in v ta splet so vtkana dobra in zla dejanja, dobre in zle lastnosti člove- kovega značaja. Še zlasti so nevarne dolge iti nevoščljivosti, neodkritosti in nepošte- nosti, ki v svojo past ujamejo vsakogar, ki se ne zna upreti. Upreti se! Biti človek, ki zna ujeti žarek lepote, jo vsrkati vaše in z njo živeti. Živeti življenje, ki je resničnost! Sama sem to resničnost razdelila v tri obdobja: • Obdobje otroštva in odrastanja • Obdobje dozorevanja in ustvarjanja • Obdobje sprostitve in duhovne bogatitve Zlasti tesno sta povezani zadnji obdobji. Vsako delo, ves čas službovanja, zahteva celega človeka. Del slehernega je povezan Se z domom in družino. Čas pa neizmerno hitro beži in ne ujamemo trenutka za raz- mišljanje o prehodu v tretje obdobje. Čas za pripravo na prehod je zelo pomemben. Življenje je resničnost enega samega trenutka! Življenje je spomin na davne dni, ki živi v nas! In živeti življenje je pesem resničnosti, ki se prepleta med rojstvom in smrtjo! Najprej se mora vsakdo, če to dočaka, zavedati tega tretjega obdobja. Nihče ni nenadomestljiv, delo povsod teče naprej, pridejo drugi in prav je tako. Pravočasno zavedanje tega, omiliti prestop iz drugega v to tretje obdobje. Iz vsakodnevnih obveznosti naj bi vsakdo izluščil tisto, za kar čuti, da bo zapolnjevalo nov časovno drugače razporejen dan. Gotovo se pojavi več notranjih skritih hotenj, samo pravilno jih je potrebno usmerili. Že v pripravljal- nem obdobju za odhod iz službeno delovnih obveznosti v pokoj se naj ne bi zapirali vaše. Pogovarjati se je treba s sodelavci in Ijudmi v življenjskem okolju. Iz pogovorov bi bilo prav gotovo možo izluščiti področje, kjcr vsakdo lahko najde svoj kotiček, svoj trenutek sproslitve. In tu izpostavljam vprašanje. |e bilo s pripravo tako, je lako, bo lako? Za časa mojega službovanja se nismo pogovarjali prav veliko o obdobju upokojitve, a so bili sodelavci tišti, ki so v svoj program vključili nekaj vsebin moje dejavnosti. Še nekaj let so me vabili k sodelovanju. Prav gotovo je bil lo doprinos k umerjeni spros- titvi in prilagoditvi drugačnosli. Menim, da povsod ni bilo tako, saj sem se srečevala m se še srečujem z Ijudmi, ki so slrti, melan- holični in z občulkom odrinjenosti. Je zdaj drugače ali bo drugače? Oblikujmo v letošjem letu, letu starejših misel "O starejših in o obdobju upokojitve se je treba pogovarjati, jo vzeti za življen- jsko nujo, ji s spoštljivostjo pripisati tretje obdobje še za časa službenih in delovnih obveznosti, ko v delovno okolje prihajajo 34 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI mladi". Tako bo prihod načrtovan in i pričakovan. In lak naj bi bil povsod in za j vsc, kar pa danes še ne morcmo reci, ker je i ponekod upokojilev prav nasila. Če se o I lem pogovarjamo samo starejši in upoko- j jonci, je to prepozno za oblikovanje prave- j ga sožitja. K pravemu sožitju sodijo še i mnoge druge vrednote, zlasti spoštovanje i drug drugega, spoštovanje drugačnosti in i medsebojna pomoč. Pri medsebojni po- I moči je velikokrat dovolj že kratek po- i govor ob srečanju, ki razbije morebitno i monotonost. Ni dobro, če so pojavi monot- i onosli prepogosti. Nevaro je, če človek i napade v melanholijo, dobi občutek, da je i nopotreben, da je vse, kar dela, narobe, da i so zapira vaše ali pa, da po nepotrebnem j sitnari. To pa so pojavi, ki otežijo življenje j slehernemu posamezniku in ludi okolici. ! Srečujem ljudi in rada se pogovarjam z i njimi. Vsnk pogovor mi obogati dan. Moje j razmišljanje je še lepše. Šc lažje pogledam ! vaše. In zopel vprašanje, misel, teza - kdaj i ('ogledali vaše, kdaj in kako prisluhniti i svoji notranjosti? Že v mladosti, že v dobi i dozorevanja in ustvarjanja, že v pripravi- I jalni dobi pred odhodom v pokoj ali pa j danesć Nikoli ni prepozno! Samo poudar- i jati je to treba povsod in ves čas. Treba je i znati vzgajati samega sebe. Turobno in i lemno razmišljaje posebno slabo vpliva na i razvoj našega čustvenega življenja. Začno i st! razvijali negalivo misli in rustva. Ob i '('m postaja vsc okrog nas bolj lemno, i hudo in grdo. Padec je vse globlji, kajti j sam in drugi problemi lake osebe in prob- i 'crni nasploh so temni in hladni kot sence I mogočnih hrastov. Tako razmišljanje povz- i r()ča hudc notranje bolečine, ki so kako i dobra podlaga za strese in razvoj raznih i "olezi. Ta tako priđe sama od sebe. i Samovzgoja je ležkn. Iskali je Ireba i 'Znod iz brezna crnih misli, se vzpeli, i kropiti duhovno notranje življenje, širiti j °bzorja duha in s tem razvijati sposobnost i '°čiti zrno od plevela, krepiti svoj notranji i Ja*. Vzpon iz brezna senc bo hilrejši ob i sP<«nanju, kaj naj človek počne in kje. i sak zase je idividuum, osebnost, vsak i 2ase naj spozna točke in načine sprostitve, i ——___ dejavnosli in uslvarjanja, ki je v upoko- jenskem obdobju še kako mogoče in plod- no, pa vendar drugačno. Vsak tak človek, ki se dvigne, postane še kako prijeten za okolje; rad zapoje, se sproščeno pogovarja in večkrat pošali. Danes je to še kako potrebno. Mladi, med kalcrimi smo, živijo še pod večjimi pritiski, v večji negotovosti in s pogostejšimi stresi. Tuđi zaradi njih je potrebno še bolj poskrbeli za svojo ohran- itev, tako duševno kot telesno. K temu pripomore rekreacija. Vsak jo kroji posvo- je. V okolju JO možnosti veliko in najlepše je, ko človek ugolovi, kaj ga sprošča, kaj bogati notranji mir. Ljudje, s katerimi živimo, bodo radi z nami delili starostne ležave, če borno znali čim dlje vzdrževali samega sebe in skrbeti zase. Tega pa ne zmorejo vsi. Bolezen je tista, ki zmanjšuje še lako trdno voljo po samoudejstvovanju. Takih ni malo in poskrbeti je Ireba, da dobimo pomoč in ostanejo čim dlje v domaćem okolju. Neprestano se je treba Iruditi, da sprejemamo odgovornost zase in za svoje delo. Naučimo se mislili ludi v starosti, mislili modro in pametno ter tako krepili svoj notranji jaz. Spoznavajmo razsežnosli veselja, valove življenja, val- ove sroče. In kaj je sreča? Vsakokral, ko nam upade pogum, nam pojema tuđi življenjska sila. Upanje pa daje polet in sprošča naše sile. Šc danes se torej oprimimo upanja in občutili borno znatno povečanje notranjega delovanja. Postavljamo si cilje, pa čeprav skromne, majhne, drobne. Za dosego le teh pa je potrebno delati in v okviru možnosti to počnimo. V takem razpoloženju nas ne more doleteti nič neprijetnega, privlačili borno srečo. So ljudje, ki bi sicer radi bili srečni, pa se težko prepustijo tem valovom. Morda ne vedo, da je sreča lahko že pogled na lepo rožo, pa ludi posebno postavljen in oblikovan kamen. Morda trpi- jo? Človeško trpljenje pa je huda stvar in nič ni težjega kot vzbujati srečo tištim, ki jih je življeje udarilo in ki jih še naprej tepe. Kaj jim lahko dajemo, če ničesar nimamo. • Želimo zdravja vsem, čeprav ga sami nimamo. • Čeprav smo revni, želimo Ijudem obilje. • Če nas ne Ijubijo, vsem posvetimo dobrohotne misli. • Nenehno oddajajmo valove miru, veselja in ubranosti. Prizadevajmo si že danes, jutri in ves čas, da bi z željami in mislimi dajali vse, kar manjka Ijudem, kar jih osrečuje. S taki- mi željami, s tako pozitivnim razmišljajem bodo ob srečanju z Ijudmi besede bolj čiste in prisrčne. Štefka Mlakar Obveščamo vas. da borno izvajali akcijo obvezne deratizacije v občini Mengeš od 2.11. do a 11 1999 Za zastrupljanje vab borno uporabili antikoagulante. Na vidnem mestu v vsaki zgradbl bo nekaj dni pred deratizacijo objavljen datum deratizacije na posebnem lepaku. ki vsebuje tuđi vsa naJnuJnejSa navodila v zvezl z akcijo. V akciji bodo sodelovale 3 delovne ekipe pod vodstvom sanitarnih tehnikov. Celotno akcijo bo vodil zdravnik specialist. Koordinator akcije je Vera Ovsenek, višji sanitarni tehnlk. V kolikor boste pri zdravstvenem Inšpekcijskem nadzoru med akcijo naleteli na kakšne nepravilnosti, prosimo, da takoj opozorite vodje ekip in obvestlte naš zavod. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANA 35 MENGŠAN jmO B V »tfcpgfe i&Kzilm&aatzABJi v moč glasbe* moč humanosti Na Rdećern križu Slovenije naru j<; lanika lato u»p«lo i prija/no" pomočjo izvajalcev, založnikov ir> sponzorjev, v okviru akciJR "Nikoli sami 1998", izdati zgošćenko in kaseti z naslovom "Kadar boli življenje" z namr?norn, đa bi v okviru svojih programov pomagali najmlajšim. V letošnjem letu začeto delo nadaljujemo z glasbenim projektom Moč glasbe - moć humanosti, pri katerern nam je priskočila na pomoč agencija Ovum. K sodelovanjusmo namreč povabili nominirance in nagrajence Zlatega petelina 1999, torej tište avtorje in izvajalce, ki v slovenskem prostoru pomembno vplivajo na glasbeno dogajanje. S ponosort)4ahko pavemo, da se je odzvala većina glasbenikov in njihovih založb tako, da nam je uspelo izdati resnično vrhunsko zgoščenko'in kaseto. Izšla je v okviru akcije "Nikoli sami 1999" inje izborcsemnajstih pesmi različnih glasbenih izvajalcev. Ogledate si jih lahko na zadnji strani te zloženke. Izkupićek od prodaje zgošćenk in kaset borno na Rdećern križu /Slovenije namenili slovenskim otrokom! Moč glasbe in moč humanosti sta neizmerni. Blizu sta tako odraslim kak.or.tudi otrokom. Prisluhnite glasbi in se ob njej razvedrite. Moč humanosti pa lahko izkažete z nakupom tega fonograma!/lskrer»a. hvola v imenu slovenskih otrok. r I Tri dnevni seminar I o ekološlcem kmetovanju * Kmetijsko svetovalna služba Slovenije ' organizira seminar o i EKOLOSKEM KMETOVANJU. i ki bo potekal od 10. do 12. novembra 1999, , vsak dan od 9. do 17. ure. \ Tečaj obsega 25 ur predavanj in 1 dan praktičnega dcla i (ekskurzija). | Iz vsebine: ,. - možnosti in smernice za ekološko kmetovaje v Sloveniji, i - preusmcritcv kmctijc iz konvencionalne v ekološko pridelavo, I - vođenje evidenc in kontrola na ekološki kmetiji ter organiziranje kontrole, i - trženje pridelkov. Potrdilo o opravljenem tečaju je pogoj za vključitev v ekološko kontrolo in pridobivanje državnih denarnih podpor • za ekološko kmetovanje. Prijave sprejemamo vsak dan na sedežih KSS Kamnik, Komenda, teL: 817 533 in 842 250. A-S DOM2ALE CMiD Audi Servis in trgovina, cl.<>.<>. SLO - 1230 Domžalc, Ljubljanska c. I, Slovenija OBVESTILO POLLETNI TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV, STAREJŠIH OD 1 2 LET PETEK, 5.11.1999 OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM. PONEDELJEK, 8.11. 1999 OD X.(X) DO 10.30 URE VTRZINU PRED PISARNO KRAJBVNE SKUPNOSTI. PONEDELJEK, 8.11. 1999 OD 12.00 DO 15.0O URE V MENGŠU V JAMI SCT DRUŽHENA PREHRANA LEHAN TOPOM-. RDEČIKBllŽ SLOVENIJE NAROČILNICA ime in priimek / naziv organizacije ali podjetjo naslov poštna števiika in kraj Nepreklicno naročom: zgoscenk "moc glasbe - moč humanosti" cena 3.000 SIT kaset "mot glasbe - moć humanosti" ceno$.50aSIT\ datum podpis / žig orgonizacije afi podjetjo 1 RK SLOVENIJE, tet.:O61/ 126 12 00; faks: 061/ 125 21 42 e-pcštj rdeci.kriz-slo@guest.ames.si \ Rdeči križ Slovenije Mirje 19 1000 Ijubljana .-^ LASTNIKE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV OPOZARJAMO, NAJ S SEBOJ PRINESEJO PROMETNO DOVOLJENJE, ZAVAROVALNO POLICO IN VEUAVNIOSEBNI DOKUMENT 0ISTOVETNOSTILASTNDCA. 36 MENGSAN MIHAELOV SEJEM 7. Mihaelov sejem v Mengšu je "pod streho". Vreme, ki nam na pragu jeseni rado zagode, je komaj zad- rževalo svoj meh in ga odprlo sele pri zadnji sejemski prireditvi, podelitvi priznanj in zahval. Zaključek je bil torej moker na veselje gostilničarja in organizatorjev, saj se sele ob koncu konca skrb za organizatorja. Manj so bili dcžja veseli stojničarji in gasil- t:i, kor imajo več dcla s sušenjem slojnic. Najlepšo in vsebinsko bogato stojnico je prc*clst;ivilo Turislično društvo Trzin. Pred- stavili so zdravo in ocem prijetno doma pridelano hrano, za kar so zaslužili priz- nanje. Za sodelovanje na sejmu je prejela zahvalo Cirila Ules, Mengšanom dobro poznana izdelovalkn opreme za narodne nose in lutke. Zahvalili smo se še godbam in pihnlnim orkestrom ter gostom iz Stona. Pod vodstvom umetniške voditeljice, naše bivše učiteljice glasbe v osnovni soli Mengeš, Tadeje Harovič - rojene Čepon, smo poslušala doživeli nepozabne Ironulke. Zapele so s takim žarom in 'jubeznijo do petja ter domačega kraja, da smo se v mislih za dobri dve uri preselili v Poleini rns na obale |)relepe Dalmacije. Tokrnt naš namen ni na dolgo in široko Pisati o sejmu, saj si je, kdor je imel željo, scjemske prireditve ogledal v živo. Kulturni lri zabavni program je bil dobro obiskan in pesler, lorej za vsakega nekaj. Glede na lovilo obiskovalcev, lahko rečemo, da je "'I sejom uspešen, saj jih v nasprotem primeru ne bi bilo. Naš namen je tokrat ? AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengeš Tel.t 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 V mesecu oktobru in za 1. november vam Vrtnarstvo Hubat nudi pestro izbiro mačeh ter lončnih krizantem in krizantem za rezanje. V najkrajšem času in po konkurentnih cenah pa vam brezplačno dostavimo tuđi kurilno olje. Zaposlimo kljuiavnttarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. Tel.: 061 738 - 488 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stmnjc I A, STAIIOVICA TEL.: 061 827 0.30, 827 035 FAX: 061 827 045 e-mciil: st@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakouska 4b, DOMŽALB TEL.: N.C. 061 720 020 TRGOVINA: 061 720.560 FAX: 061 713 288 e-mail: dom@sam.si hup://www.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO PO JESENSKIH AKCIJSKIH CENAH VAM NUDIMO: • STREŠNIKE BRAMAC • HIDRO IN TERMO IZOLACIJE TIM-a, IZOLIRKE in FRAGMATA • APNO, CEMENT • PROIZVODE BAUMITA • OPEKO VVIENERBERGER OPEKARNE ORMOŽ • TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA ISKORISTITE AKCIJSKE CENE, Kl SO NEKATERE ĆELO NIŽJE KOT PRED UVEDBO DAVKA NA DODANO VREDNOST Vsak torek od 1 7. do 19. ure brezplačno svetovanje! NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM Vtrgovinab vas pričakujemo vsak dan od 7. ■ 1% ure, ob sobolahpa od 7. ■ 13- ure. VSAMU NISI NIKOLI SAM • Internet: WWW.SAM.SI 42 it-LlrliVU^lARJA PESTRA IZBIRA OBLAČIL, PERILA IN NOGAVIC ZA VSO DRUŽINO TER POSTELJNEGA PERILA, ODEJ, BLAZIN IN BRISAČ. Moške bunde WAMPUM že za gfffiEfc Ženske pižame že za Moške pižame HUBERžeza Brisače SVILANU 100x50 cm samo Oblačila za prosti čas za vse generacije Moške in ženske trenirke DUNLOP 8,900 M Ženske pižame unco i JEDp Tgovina Zarja, Slovenska cesta 30, Mengeš, tel.: 061/737-044 _______Pelovni čas: od 8:00 do 19:30, ob sobotah od 7:30 do 13:00________ PRENOVLJENI IN POVEĆANI^OVJiJJ V h\WA[ MARKET NAPREDEK V 1. fazi prenove smo povećali prodajne površine, delno prenovili tla, povećali število blagajn in jih zamenjali z računalniškimi, tako da bodo vaši nakupi čim lažji in hitrejši. V naslednji fazi bomo obnovili še del trgovine s prodajo mesa, delikatesnih izdelkov in kruha. SRB Market Napredek, Kolodvorska 2, Mengeš ^™* Oefovni čas: od 7:30 do 19:30, sobota od 7:00 do 13:00 in nedelja od 7:30 do 11:30 TRGOVINO UGODNE PRODAJE smo povečali, saj smo pridobili prostor, kjer je bila trafika. Sedaj je trgovina bolj prostorna in omogoča lažje vsakodnevne nakupe. ■HHB Ugodne prodaje, Slovenska cesta 67, Mengeš VHQHHIHH| _^^^^^^^^Delovni čas: od 7:00 do 22:00 ure vsak dan, ražen nedelie '■HHi NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale ^NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI kOćna Trgovsko podjetje d.d. KAMNIK • Ekslerjeva 8 Na voljo vam je ženska in moška jesensko zimska kolekcija 99/2000 priznanih slovenskih proizvajalcev. MODNA HIŠA Medvedova 1/a, KAMNIK Telefon: 061 831 404