Dopisi. Iz Braslovč. (Pevsko društvo) v Braslovčah priredilo je dne 4. svečana t. 1. veselico s tombolo in glediščno igro »Ubogi Alojzij« v gostilni g. Fr. Br. kjer se je gledalcev in sploh gostov vdeležilo mnogobrojno število. Zahvaliti moram v prvi vrstijako izurjene igralce, kateri so tako vrlo in natančno brez pogreška vsak svojo nalogo izvedli. Potem zahvaljujem tudi naše vrle pevce, ki so nas s težkimi, a krasnirai pesmami pod vodstvom g. V. Rojnika razveseljevali. Ali s tem še moja zahvala ni končana. Posebej mi je še dolžnost zahvaliti Castite goste iz sosednih župnij, in sicer gg. iz Vranskega, zlasti c. kr. sodnika, potem vrle Št. Pavlane z g. Kocuvanom, tajnikom bralnega društva v Št. Pavlu, kateri nas je v krepkem govoru pozdravil v imenu predsednika g. J. V. Hvala tudi došlim gostom iz Polzele. Vsem častitim gostom pa splošna zahvala, da so se vdeležili s tem blagim namenom, da v zajemni ljubezni podpirate velevažna slovenska društva, katera ves svoj trud obračajo na blagostanje slovenskega naroda. — Le prehitro so nam potekle vesele urice, da smo se morali napotiti vsak na svoj dom, podavši si prijateljske roke na veselo svidenje. Predsednik. Iz Brezja pri Studenicah. (Občinske volitve.) Gastno ime je, »Gemeindevorsteher« biti, pa še boljše je poleg tega častnega imena tudi dobro plačilo; to je vedel in čutil dosedanji naš občinski predstojnik Jožef Košir. Mislil se je držati tega častnega imena in službe, češ, kaj mi mari za sitnosti, katere napravljara slovenskim volilcem in okoličanom. Ali joj! Temu častnemu imenu se je dan nagnil in zvonček odklenkal. Ze 18 mesecev je preteklo, kar so se veršile pri nas občinske volitve; toda z njimi ni bil zadovoljon župan, čeprav nas je pri hišnih številkah motil; še pritožil se je na namestništvo v Gradcu, zato ker je videl, da je na cedilu. Namestništvo zaukaže drugo volitev, ki se je vršila 20. malega srpana pretečenega leta, in zdaj se mu je še večja rana veepila, ker je jednega odbornika zgubil in spet se je pritožil na namestništvo. Pa iz Gradca je došel žalosten odgovor. J. Kožir je lahko stokal: kaj mi bo zdaj moj zvesti podpornik Baumann v Peklu rekel? Nov predstojnik more biti izvoljen! 4. dan tega meseca je bil zanj otožen dan, ker je moral službo in častno ime oddati. — Izvolili smo verlega narodnjaka Jurija Špeca: upamo zdaj, da bodo zginile tožbe in sovraštvo ter božji mir med nami prebival. Zanaprej narodno uradovanje! To si novo predstojništvo srčno želi. jlz Braslovč. (Pevsko društvo) imelo je dne 7. prosinca svoj II. občni zbor v gostilni g. Brišnika. Zbralo se je dokaj gostov domačih in tujih. Zborovanje pričelo se je s prisrčnim pozdravom predsednika, sledilo je vpisovanje novih udov, kojih je ta dan 13 pristopilo, toraj naše pevske društvo šteje danes 66 udov in sicer 36 izvršujočih, 30 podpornih z enim ustanovnikom. Zatem je sledila volitev novega odbora za društveno leto 1894. Vč. g. M. Stoklas so predlagali, naj se voli prejšnji odbor: enoglasno izvoljen je za predsednika g. F. Sporn, podpredsednika g. J. Pauer, denarničarja č. g. kaplan F. Pečnik, tajnika in kapelnika g. Vinko Rojnik ter odbornika J. Strnad in F. Rojnik. Vsi odborniki so volitev sprejeli in ob enem obljubili vedno delovati za blagor društva. Potem se je vršila vesela igra »Mutec«, ki se je v pohvalo in ploskanje gledalcev končala, kajti vsi igralci so svojo nalogo dobro izvršili. Sedaj so nastopili pevci, mešani in moški zbor, ter so nas tudi s svojimi lepimi, narodnimi pesmami lepo rasveseljevali, in mislim, da ni človeka, kateremu še količkaj srce bije, da bi mu lepo vglajeno petje ne ganilo srca; lepe cerkvene in narodne pesmi, katere zdaj slišiš v Braslovčah, te kar kvišku vzdigujejo. Če pomisliš, kako je bilo in kako je zdaj: kakor po noči postane dan in za mrzlo zimo lepa spomlad, tako se je v Braslovčah spremenilo petje. Res, dragi pevci, mnogo vas je, ki se od daleč trudite v mrzlih in temnih noččh, pa pomislite, da vaš trud ni zastonj, kajti se vam bode trud stoterokrat poplačal, če ravno ne v denarjih, pa v hvaležnih srcih; saj ne bodete nikdar pozabljeni, tedaj le tako naprej in v to pomozi Bog! Iz Rogaškega okraja. (Zguba nad zgubo.) Da pri zadnjih volitvah nismo dosegli večine v okrajnem zastopu, je nezgoda, vendar bolj vznemirja celi okraj to, da zgubimo svojega blagega g. dekana. — Ko se je goreči škof, sv. Martin, selil v nebesa, stali so njegovi učenci žalostni krog njega ter so z enim glasom tožili: »Oče, zakaj nas zapuščaš, ali komu nas potrte prepuščaš? Napadali bodo tvojo čredo zgrabljivi volkovi, kdo nas bo branil njih žrela« ? Tako se sliši sedaj tudi tukaj od vseh stranij dekanije enoglasno toževanje: »Oče, zakaj nas zapuščaš, ali komu nas potrte prepuščaS«? Gospod dekan ko bili zares v polnem poraenu »dobri pastir«, ne le svoji nadžupniji, temveč celemu okraju. Branili so čredo zgrabljivih volkov tako v cerkvi, kakor v javnosti. Koliko dobrega sadii je prinesel le samo sv. misijon; kako lepo se razcveta bratovščina sv. rožnega venca; oboje trud njihove gorečnosti. Kaj pa naj rečem o njihovem delovanju za gospodarstven in narodni prospeh Ijudstva? Kjerkoli je šlo za te njegove koristi, tam si jih videl in slišal. Sami med zgrabljivimi volkovi so brez strahu branili pravico vernega naroda svojega in ga obranili marsikatere krivice. Ia sedaj — v sredi med bojem: »Komu nas potrte prepuščaš!« Tu mi pridejo na pamet besede papeževe iz pogovora z nekim belgijskim škofom. Hvalili so sv. Oče belgijsko duhovništvo, kako se je pogumno borilo zoper pogubni liberalizem ter na koncu pristavili z živahnim glasom: »Da, so rekli, sv. Frančišek Ksav. je zahteval misijonarjev od sv. Ignacija; ni pa pisal: pošlji mi Španjolcev, Francozov; pisal je: daj mi Belgov! In jaz pravim, v tem boju zoper socijalizem: Dajte mi belgijskih duhovnikov, ki se žrtvujejo za narod, ki gredo med ljudstvo!« Kaj pa ti praviš rogaška dekanija? Enoglasno: »Dajte mi — g. Tombaha!« Iz Negove. (Raznoterosti.) Dne 15. avgusta leta 1893 obhajali so Negovci primicijo preč. g. novomašnika Jak. Kozar-ja. V cerkvi primerno slovesno, v utiei vse v najboljšem krščanskem in slovensko narodnem duhu. Slava! Negovčani so določili svoj prvi sv. misijon obhajati letos in precej v že določenera času : od angeljske nedelje naprej. Priprave so vže v cerkvi, v župnišču; tudi za misijonski križ negovska mladina hvalevredno prinaša in vlaga svoje milodare. Čast! Časniki raznašajo neko neresnično vest ali razglas: da se pre Negovska šola razširjuje v šulferajnsko? Tej vesti podpisani v imenu vseh Negovcev odločno ugovarja: »Šola Negovska še je naša, ona še je krščanska in slovenska, ona je dovolj prostorna za naše otroke ter ni treba, da bi jo razširjal »šulverein«. Ako pa si to znabiti prizadeva zdajni šolski vodja s pomoejo katerega uda šolskega krajnega sveta Negovskega in s pomočjo nekaterih nebodijihtreba Osečanov itd. — njerau in vsem tistim tukaj oeitno in odločno pravim: da zidajo hišo na pesek. Postavno všolana šolska mladina Negovska ima dovolj prostora. — Bela žena pokosila nam je letos tudi veleblagorodno gospa Vilhelmino Steinbrenner, soprogo gospoda Vinc. Steinbrennerja, direktorja Negovske grajščine. Naj počiva v miru! Alojzij Šijanec. Iz Prihove. (Ropar Krivec vjet.) Dne 9. t. m. mi je pravilnekdo: »Zdaj se ni treba več bati Krivc-a; prašam, zakaj ne. »Vlovili so ga in ga prignali v Konjice k sodniji. Ljudje so kar trli za njim k sodniji; nekateri so ga tudi poznali. Sodnijo so zaprli in niso pustili ljudij noter.« Mož nadaljuje: »Jaz sem se hotel popolnoma prepričati in sem prašal moža, ki je iz Zg. Polskave, in ta mi je pripovedoval tako: Na Zg. Polskavi so ga dobili pri nekem črevljarju, h kateremu je Krivec zahajal, da mu je obutalo popravljal; zadnjič pa mu je črevlje šival. Preden pa je črevlje zgotovil, bil je tako pošton, da je žendarjem naznanil, kdaj bode Krivec prišel po nje. Tisti dan so žendarji prišli k črevljarju patrolirat, toda Krivca ni bilo po črevlje. Dva žendarja pa sta baje 3 dni in noči stala v hiši, vsak na eni strani vrat. Tretjo večer jo prišel Krivec in rahlo potrkal na vrata. Grevljar mu je odprl in ko je Krivec vstopil v sobo, popadla sta ga žendarja vsak za eno roko in ga držala tako dolgo, da je črevljar nažgal luč, in potem sta ga vklenila in odpeljala v Maribor; od ondod pa so ga dne 9. t. m. trije žendarji pr pcljali v Konjice, jeden žendar je šel pred njim, dva pa za njim. Tcga ptiča so doigo lovdi. Dotna je v Ugove.h, Čadramske župnije in klatil se je najvee po' Kfbelju, Čadrainu, po Prihovi in še bližnjih župnijah, kjer je povsod imd zaveznikov dovolj, kateri so ga skrtvali. Ti zavezniki so bolj ubogi Ijudje in jim je »žpnkaval« denar in šo menda pr nesel kako pečenko in še kaj več, in to jo bilo dovolj tem, da so ga jeniali pod streho ter ga skrivali. Tudi je neki zahajal v Konjiee, in kjer je pil, dejal je pod čašo pndpis: *Tukaj je pil danes Krivec«. Oblačil se je vsak čas drugače, zd;y kot gospod, ždaj kot kmet m spet zdaj kot kak capin, da ga nisino mogli spoznati. Ko so ga v teh krajih žendarji priduo zasledovali, skrival se jim je po lesu; kedar pa je bilo nevarno, šel ju na Dunaj ali pa v kako drugo raesLo. Njegovih tovarišev so »lepo« število že polovili. Zdaj bo menda mir.« Ljudslvo govori: Koga le gošposka ne bi več izpustila na svetlo, ampak da bi ga dala ne v pošojilnico, ampak v posilnico, ker je nevaren človeški družbi, posebno nevaren bi bil tistemu črevljarju za življenje, ki ga je izdal. Krivec je tat in -ropar, ker je marsikomu že pretil s smrtjo, če mu ni dal denarjev. Tako pripovedujejo, da je storil z nckim Pohorc-em, ki je prodal vole. V sobi je terjal od njega in žene denarja in kazal no?, samokres itd. Zdaj, ko so ga dobili, imel jc pri sebi dva revolverja in neki samo en novčie. Iz Slov. goric. (Marsikaj.) Sl.šimo, da pojde nckdaj žflezniea po veselih Slovenskih goricah. Marsikdo se oziroma na obilne stroške pri nas tega boji; vendar ta slrah ni opravičen; saj železniea bi Slov. goi-icam mnogo koristila in delala čast temu krasnemu delu mile slovenske domovine, tudi glede na mnoge tnjce. ki bi semkaj prihajali to in on¦• kupovat. Ker se bo žflfznica, mislim<>. gniovo •.'radila, hilo bi vsem možem svotuvati, da bod" v tem prevdni; no odobr.ivain pa mislij g. Koserja pri riv. Lovrencu, naj bi hla|ion drčal od Radinec na Ptuj, to bi pač ne bila ravna črta od Dunaja na Krapino! — G. V. Zonnan, zastopnik Concordi.jp« je postal že tak gospod, da na semnjih kakeinu židu pomaga hvaliti — židovsko robo ! — K Sv. Benediktu so dobili za župnika preč. g. Franceta Zmazka, dosedaj župnika pri Sv. Ur-banu blizu Ptnja. Poštenim faranom Sv. Benedikta prav iz s; ca česlitamo, da dobijo v osebi novega župnika za vge dobro vnetega duhovnika; naj bi prišleca spoštovali in mu delali veselje do smrti! — Nekje v Zrjavcih se nahaja zopet drug zakoten pisač, nekdanji učilelj Vrbanič. Svetoval bi mu, da s svojo zakotno pisarijo ne jezi slovenskih rodoljubov, ker ne najde odmeva pri c. kr. sodniji! Iz Ptujskega okraja. (Zahvala LurSki Mariji.) Jaz Jurij Ziher, posestnik na Mejah. sem b,l vsled prehlajenja silno zbolel lako, da sem bil v smrtni nevarnosti. V tem položaju sem sieer rab 1 različna zdraSila, kar pa vse nič ni pomagalo in se je bolezen huj»la vcdno bolj. tako, da nisem več irncl npanja, da še ozdravim. V tej sili se sporanim na LurSko Marijo v Ptuju pri Sv. Petru in Pavlu. Njpj se s srčnim zaupaDjem priporočim, naj bi mi ona sprosila od Boga ljubo zdravje, ako je božja volja. Na bolniški postelji sem se njej zaobljubil, da ako boin po njeni priprošnji zopet ozdravcl, da brž ko mogoče, bodem šel na Ptuj in bom naročil pred njeniin oltarjem sv. mašo darovati v čast Vsemogočnemu in njej, brezmadpžni Di'vici; potem bom Pa naznanil pobožnemu obuinstvu njeno čudodelno mou in pomoč. Bil sem uslisan. Hvala usiniljonemu Bogu in Lurški Materi božji! V kratkem sem do dobrega ozdrayel in sem spolnil svojo obljubo v Pl.uju pri LurSki "»riji. Zdaj pa še prosim Vas, g. urodnik, da blagovolite i^ vrstice priobčiti v »Slov. Gospodarju«, da se spolni moja zaobljuba in da se tudi drugi v enaki sili in potrebi gotovo sinejo z zaupanjein zatcči k Lurški Mariji v Ptuju pri Sv. Petru in Pavlu.