LETO XXIX., $T. 42
PTUJ, 21. oktobra 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
Predlog za uvedbo postopka za spremembo
in dopohitve statuta občine Pti^
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE PTUJ JE NA SVOJI
ZADNJI SEJI MED DRUGIM OBRAVNAVALO TUDI
PREDLOG ZA UVEDBO POSTOPKA ZA SPREMEMBO IN
DOPOLNITEV STATUTA OBČINE PTUJ NI SLUČAJ, DA
JE O TEM PREDLOGU RAZPRAVLJAL TUDI IZVRŠNI
SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ NA SVOJI JUBILEJNI
STOTI SEJI NA PODLAGI SKLEPOV OBEH ORGANOV JE
PRIPRA VLJEN PREDLOG, KI JE ŽE POSLAN SKUPAJ Z
OSTALIM GRADIVOM V RAZPRAVO TEMELJNIM DELE-
GACIJAM ZA SKUPŠČINSKI SISTEM V TOZD IN KRA-
JEVNIH SKUPNOSTIH PRIDAN JE TUDI PREDLOG
KOMISIJE ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROV-
SKEGA VPRAŠANJA O USTANOVITVI KOMISIJE ZA
PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA. O
TEM BODO ODLOČALI DELEGATI VSEH TREH ZBOROV
OBČINSKE SKUPŠČINE NA DRUGEM SKUPNEM
ZASEDANJU, 3. NOVEMBRA 1976.
Za kaj dejansko gre?
Zaradi uveljavitve novega ustav-
nega sistema in volitev občinske
ski^ščine je bil predlog statuta
občine Ptuj pripravljen in dan v
javno razpravo že 21. februaria
1974, torej še prg, preden je buo
določeno dokončno novo bese-
dilo ustave SR Slovenije.ki je bila
raz^ašena šele 28.februaija 1974,
Zaradi tega tudi ni bilo možno pri
sestavi osvutka statuta upoštevati
vseh sprememb in dopolnitev, ki
so nastajale ob oblikovanju
dokončnega novega besedila usta-
ve SR Slovenije. Posledica tega je,
da določbe statuta v nekaterih
zadevah ne izraž^o dovolj
funkcije občine v našem družbe-
no-političnem sistemu.
Po mnenju predlagateljev bi bilo
potrebno spremeniti in dopolniti
občinski statut zlasti v naslednjih
določbah:
Določbe o družbenem plani-
ranju je potrebno uskladiti z
novimi predpisi o temeljih sistema
družbenega planiranja,, bolj na-
tančno določiti nosilce družbene-
^ planiranja, usklajevai^e planov
in programov družfenega razvoja,
pripravo in sprejemanje družbenih
planov v občini.
Zagotoviti bo potrebno širši
družbeni vpliv na dejavnost
posebnega družbenega pomena,
predvsem po delegatih uporab-
nikov storitev v skupsčinah
samoupravnih interesnih skup-
nosti. Določiti način uresni-
čevanja posebnih družbenih inte-
resov v OZ D, ki opravljajo
dejavnost posebnega družbenega
pomena in uveljavljanje tega skozi
samoupravne sporazume m druž-
bene dogovore. Povezano s tem
določiti vsebino samoupravnega
sporazuma in družbenega dogo-
vora, njihovo registracijo in način
njihovega objavljarga v občinskem
uradnem ^asilu. Prav tako pa
določiti možnost poseganja občin-
ske skupščine v delo SIS na
področjih posebnega družbenega
pomena.
P<^ayje vzgoje in izobraževanja
bi bilo potrebno dopolniti v tem
smislu, da občina v skladu s
programom ustanavlja osnovne in
posebne šole, vzgojno-varstvene
ustanove in sr^ige šole.
Posebno občutljivo je poglavje
o krajevnih skupnostmi, kjer bi
bHo treba zapisati določila o
načinu financiranja krajevnih
skupnosti, ddočiti kdo so lahko
pobudniki za ustanovitev krajevne
skupnosti, določiti kvorum za
sprejem statuta krajevne skupnosti
na zborih občanov, opredeliti
določilo, da morajo SIS in OZD
urediti v svojih statutih odnose s
krajevno skupnostjo in podobno.
Delno bo potrebno spremeniti
in dopolniti navedene oblike
samoupravljanja, podrobneje do-
ločiti naloge občinske skupščine v
^udski obrambi in ddočila
dopolniti v smislu novega zakona
o ljudski obrambi.
V nekaterih točkah bo potreb-
no dopolniti in konkretneje
opredehti delegatdci sistem, bdje
in popolneje urediti delovno
področje zborov občinske skup-
ščine in ob tem posebej preučiti
pristojnost družbenopolitičnega
zbora; ponovno preveriti določbe
o pdozaju in pristdnosti izvršne-
ga sve^ občinske skupščine in o
njegovih odnosih do zborov
občinske skupščine; prav tako pa
podrobnje obdelati sodelovanje s
skupščino SR Slovenije.
Navedenih je le nekaj pripomb,
kaj bi bilo potrebno v statutu
občine Ptuj dopolniti in spre-
meniti. V delu komisije se bo prav
gotovo pojavilo še več vprašanj in
področij, zlasti pa še v javni
razpravi. Pri tem ni odveč
omeniti, da področje družbeno-in-
formacijskega sistema v občini kot
cdota prav tako zahteva ustrezno
statutarno ureditev, čeprav je
osnutek zakona o načinu obve-
ščaitia delavcev šele v pripravi.
ff
Prijateljski obisk
v vsaki družini
v naslednjih dneh ho Tednik s svojo posebno številko obiskal vsa-
ko družino na območju ptujske občine. Prinesel bo celovito informa-
cijo o vsem kar občani morajo vedeti, kar jim je potrebno vedeti v
zvezi z usmerjenim izobraŽevanjem, nujnosti gradnje srednješolskega
centra v Ptuju in šolskega prostora nasploh v občini, povezano s tem
pa tudi o virih financiranja. Prav pri denarju za gradnjo šolskega pro-
stora nastaja glavni problem, ki ga bo moč rešiti z neposrednim sode-
lovanjem vseh občanov in delovnih ljudi ptujske občine.
Gre za ogromno denarja, ki bi bil potreben, če hočemo uresničiti
smele, vendar stvarne načrte v obdobju naslednjih petih let. Samo za
srednješolski center v Ptuju bo potrebno čez 120 milijonov dinarjev.
Od tega bi, čeprav ne največji, prav gotovo pa najpomembnejši delež
prispevali občani in delovni ljudje ptujske občine. Gre za občinski
samoprispevek po merilih, ki so navedena v osnutku sklepa o razpisu
referenduma, ki je te dni v razpravi v temeljnih delegacijah za skup-
ščinski sistem in bodo o njem odločili delegati na zasedanjih posamez-
nih zborov skupščine občine Ptuj, 3. novembra.
Po merilih tega sklepa, če bodo občani in delovni ljudje ptujske
občine, na referendumu 21. novembra, tako odločili, bi zbrali okrog •
35 odstotkov vseh potrebnih sredstev, okrog 25 % bi prispevalo ptuj-
sko gospodarstvo in negospodarske dejavnosti; oboje pa je predpo-
goj, da nam bo širša družbena skupnost primaknila še ostalih 40 od-
stotkov, kar pomeni precej čez 56 milijonov dinarjev. To je ogromno
denarja, ki ga na naše območje ne bo, če sami ne bomo izrekli svoj
ZA na referendumu, da katastrofalnih posledic za našo mlado genera-
cijo in naš nadaljnji razvoj niti ne omenjam. Tega in predvsem tega se
moramo zavedati, ko bomo 21. novembra na svojih glasovalnih mes-
tih obkrožali na glasovnicah svoj odločilni ZA ali PROTI.
Prav zaradi tega prihaja TEDNIK na prijateljski obisk v vsako
družino, da bi vas podrobneje seznanil z vsem, kar je v pripravah na
referendum treba vedeti. Vsebinsko podrobno opisan in jasno prika-
zan bo program gradnje šolskega prostora in poseben pomen samo-
prispevka ob tem. Tako bo imel vsak občan in delovni človek
možnost, ne le seznaniti se s celotno tematiko, temveč se že v samih
pripravah zavestno opredeliti ZA napredek svojega kraja, občine in
širše družbene skupnosti, predvsem pa za boljše pogoje življenja in
dela svojih otrok. Tako bo na sam dan referenduma vsak ptujski ob-
čan le še na zunaj manifestiral svojo samoupravljalsko zavest socialis-
tične solidarnosti.
Čeprav je vsak ptujski občan že zdavnaj spoznal, kaj pomeni
samoprispevek, ne bo odveč, da nekatera dejstva ponovim. Na ob-
močju ptujske občine smo šli prvič v vseh krajevnih skupnostih, v prvi
polovici leta 1968, v priprave na referendume za krajevni samoprispe-
vek. Polovica so ga izglasovali še v naslednjih letih, od leta 1973 dalje
pa je večina krajevnih skupnosti že drugič izglasovala samoprispevek.
Danes v ptujski občini ni krajevne skupnosti, kjer ne bi s samopri-
spevkom urejali ceste, vodovode in druge nujne komunalne objekte.
Ni potrebno naštevati, kaj vse smo v ptujski občini zgradili in ure-
dili prav s samoprispevkom, ki je bil še pri tako velikih naložbah ved-
no trdna temeljna investicija. Ob vsem tem si danes lahko komaj
zamišljamo, kako bi izgledalo naše mesto, naselja in vasi, če se pred
več kot osmimi leti ne bi bili odločili za pot samoprispevka. Vsakemu,
vsaj malo objektivnemu ocenjevalcu mora biti jasno, da je bila edino
ta pot pravilna.
Razvoj naše samoupravne družbe, o katerem naši delovni ljudje in
občani odločajo vse bolj neposredno, teče nezadržno dalje. Pred nas
postavlja nove zahteve, nove napore, če hočemo hitreje naprej po poti
napredka, če se hočemo čimprej znebiti pečata manj razvitosti. Zato
smo morali zastaviti program nekoliko širše, iti v enotni občinski
samoprispevek.
O vsem tem vas želi TEDNIK, ki bo s svojo posebno številko obis-
kal vsako družino, podrobneje seznaniti. Na njegovih straneh pa vam
bodo svoja mnenja v besedi in risbi povedali neposredno tudi vaši o-
troci. Upamo, da ne bo družine, ki bi ta prijateljski obisk zavrnila!
FRANC FIDERŠEK
Ukrotiti Polskavo s pritoki
Na skupni seji občinskega od-
bora sindScata delavcev kmetijst-
va, živilske in tobačne industrije,
občinsk^a odbora sindikata de-
lavcev v trgovini in sveta za
družbeno-ekonomske odnose v
kmetijstvu pri OK SZDL Ptuj,ki
se je sestal prejši^i torek v Ptuju,
so med drugim poslušali tudi
informacgo o obsegu in karakte-
ristikah hidromdioiacgskega ob-
močja Polskava in o predlogu za
Zgraditev tega sistema, ki jo je
pripravila loTietgska zemljiška
skupnost občine Ptuj .
Polskava s pritola ima namreč
neposredni miv na vodni režim
na površini 7.492 ha, od tega v
občini Slov. Bistrica 3.223 ha, v
občini Ptuj 3.209 ha, ostalo pa v
občini Maribor. Pri presoji eko-
nomske upravičenosti ureditve
vodnega sistema Polskave so zlasti
pomembna poplavna in trajno
zamočvigena zemljišča. Zem-
^išče, ki ga občasno prizadevajo
poplave obsega 5.407 ha, od tega
je 2.997 ha trajno zamočviijemh
zemljišč (v bistriški občini 911 ha,
v ptujski pa 1.805 ha).
Načrti so pripravljeni, izvajali
pa bi jih po fazah. Prva predvideva
ureditev korita spodnjega tdca
Polskave, od Tržca do izhva
Framskega potoka, v ddžini
8,6 km m v predračunski vred-
nosti 21 milijonov dinaijev; na-
dalje od izliva Framskega potoka
do ceste Prasersko-Slov. Bistrica
v dolžini 11 km in v predračunski
vrednosti 23 mUijonov dinaijev.
Ureditev Framskega potoka V
dolžini 11 km bi veljala 15 mili-
jonov dinaijev, levih pritokov
Polskave vzhodno od železniške
proge Maribor-Celje v dolžini
15 km bi stalo 18,000.000 din in
potoka Devine v ddžini 10 km in
v predračunski vrednosti
14,000.000 din. K temu je treba
prišteti še izdatke za projektno
dokumentacijo v višini 4 milijone
din.
Tako bi po predračunski vred-
nosti vsi stroški r^ulacgskih del v
prvi fazi znašali 95 milijonov
dinaijev. Dela bi naj bila izvršena v
razdobju do leta 1980 in je
izdelana tudi konkretna konstruk-
cija dd in financiraiga po letih.
ff
Človek in tehnika v skupnem bcju za pridobivanje novih
kmetijskih zemljišč v zamočviijeni Pesniški ddini.
Foto: J. Slodnjak
S	1/TEKSTILNI
.(I INDUSTRIJI
V sredo 13. oktobra je bila
na obisku v ptujski občini
Vera MARIN, sekretarka
republiškega odbora sindikata
delavcev tekstilne in usnjarske
industrije Slovenije. Po krat-
kem razgovoru na občinskem
svetu ZSS Ptuj, s podpred-
sednikom Francem Klemenči-
čem in sekretarjem Jožetom
Kaučevičem, je v njunem
spremstvu obiskala Tovarno
volnenih izdelkov Majšperk in
Konusov TOZD „Konfekcijo"
Majšperk.
Vero Marin je zanimal predvsem
trenutni položaj obeh delovnih
organizacij in njihov bodoči
razvoj. V TVI M^šperk so ji
predstavniki delovne organizacije
v kratkem razložili trenutno
situacijo. Vemo, da je ta ddovna
organizacija poslovala v letošnjem
prvem polle^u z več milijonsko
izgubo. Vzroki so predvsem v
prenasičenosti trga s tekstilom,
zaradi česar so morali prodajo
znanega ,/najšperskega kamgarna"
popolnoma ustaviti, tovarna pa je
tu^ kadrovsko slabo zasedena,
kajti kadrov kratko malo ne
dobijo, seveda pa je delček krivde
ne^tivnega poslovanja tudi na
delovni organizaciji sami.
Zaradi vsega te^a, so se v TVI
Majšperk že v zace&u letošnjega
leta odločili, da se v najkrajšem
času združijo z močnejšim
partneijem. Prišli so do prepriča-
nja, da je najbolje, če se združijo v
delovno organizacijo Merinka v
sestavljeni organizaciji združenega
dda Maribor3:;e tekstilne tovarne,
kajti obe ddovni organizaciji
imata skoraj enak proizvodni
program. V obeh ddovnih
organizacijah so pogovori v
polnem teku, določen pa je tudi
datum za referendum o združitvi v
TVI Majšperk, ki bo 29. oktobra
1976. Delovna organizacija Merin-
ka v SOZD MTT, je namreč
odprtega tipa, zato tam referen-
dum ni potreben, kajti njihova
samoupravna orraniziranost omo-
goča iugim kolektivom sorodne
— tekstilne smeri, da se tesneje
povezujejo z njimi. Ce bo
omenjeni referendum uspd, bo
postal TVI Majšperk TOZD
delovne organizacge Merinka v
SOZD Mariborske tekstilne tovar-
ne.
Po obisku v TVI, se je Vera
Marin razgovaijala še v Konusu
TOZD - „Konfekcga". Tudi ta
delovni kdektiv je zajda splošna
kriza usnjarske industrge. Vodilni
delavci so ji povedali, da so zaradi
nenehnega pomanjkanja osnovnih
surovin - usnja morali že 2 krat
delavce poslati na neplačani
kolektivni dopust. Obstajajo še
drugi problemi, zato jim je
sekretarka repubUškega odbora
sindikata delavcev prelagala, da
se v najkrajšem časupreusmergo v
drugo, maig kritično panogo.
Morda, bi bilo najbdje, da se
preusmerijo naz^ na proizvodnjo
„zaščite". Kompletna delovna
organizacija KONUS si je že
zadala nalogo, da se v dveh letih
popolnoma preusmeri. Glavni
vzrdc temu pa je treba iskati v
pomanjkargu osnovne surovine —
živalskih kož, kajti domačih je
bore malo. Sovjetska zveza, ki je
bila do se^j največji, izvoznik te
surovine, pa je svoj izvoz
popolnoma ustavila, tako, daje ta
5reusmeritev usnjarske industrije
e logična posledica, starga na
tržišču in ukrep, da ne pride
kdektiv še v večjo krizo.
Vera Marin je nato svcg obisk
nadaljevala še v mariborski občini,
M. OZMEC
Na razgovoru s predstavniki TVI v M^špeiku
Foto: Ozmec
Uspela akcija vpisa
v ptujski občini
Posojilo za ceste
Občinski šlab /a i/vedbo ja>neKa posojila za
wste v pliijski občini je na svoji /adnji seji poročal o
Uspešnosti i/\edhe akcije >pisa javnega posojila /a
lesle na območju ptujske občine. V oceni je bilo med
drugim rečeno, da je akcija \pisa posojila po finančni
plati \eč kot /ado\olji\a. vendar je ponekod zatajila
množičnost udeležbe pri vpisu.
Po zadnjih p<»datkih je v ptujski občini vpisanih
"a naslov posojila 30,582.811 dinarjev; znesek, ki
predstavlja 153,4 odstotke do republiške obveze in
'22,3 odstotkov do občinske obveze.
V akciji za vpis posojila so zatajile nekatere
^<^lovne sredine, kakor tudi krajevne skupnosti,
''redvsem velja to za delovne organizacije A(;iS,
Pleskar, l es, r(;A (za TO/.I) Aluminij in TOZD
Promet) in za krajevne skupnosti Dolena, Ilajdina,
Vlarkovci, Ptujska j;ora in Trnovska vas. Stab je zato
zadolžil olKinski svet zveze sindikatov občine Ptuj,
da s politično akcijo vzpodbudi navedene delovne
sredine, da svojo obvezo izpolnijo; v krajevnih
skupnostih pa bodo akcijo vodile organizacije /k,
socialistične zveze in zveze socialistične mladine.
štab se je v akciji vpisa za izvedbo javnega poso-
jila za ceste, v polni meri angažiral; poleg tega, da je
delal na akciji vpisa, je omogočil oz. zagotovil vpla-
čilo pos<»jila. /a njegovo uspešno del(» mu je na
zadnji seji izrekel vso pohvalo tudi izvršni odbor
predsedstva občinske konference S/I)I, Ptuj.
MG
2. stran
TEDNIK - četrtek, 21. oktobra 1976
Druga faza GTC v Ptuju zgrajena
Minula kopalna sezona, čeprav v polnem razmahu
samo dober mesec, je bila najbolja dokaz, da bo
dobffih 65 milijonov dinarjev, kdikor bosta veljali
obe fazi gradnje GTC v Ptuju, koristno naloženih in
da lahko Ptuj od te investicge tudi v prihodnje
veliko pričakuje.
Pred nedavnim smo obiskali ptujski gostinsko-
turistični center - toplice, kjer delavci „Gradisa',
skupaj s svojimi kooperanti in drugimi izv^alci,
po^e^o gradijo pokrito kopališče in druge
objekte med katere sodijo: zimski plavalni bazen v
izmeri 25 x 12 metrov, otroški bazen 12x6 metrov
in okrog^ bazen za podvodno masažo s premerom
šestih metrov.
Med pomembne objekte druge faze gradnje na^ih
toplic sodijo tudi savne in solati ter gostinski
ol^ekti s kuhinjo, restavracijskimi prostori, snack
bar s teraso in plesiščem; vzporedno pa bodo gradili
tudi potrebne rekreacij sko-športne naprave z igrišči
za tenis, mini golf in druge naprave, Id sodijo v to
zvrst.
Ob otvoritvi II. faze Gostinsko turističnega
centra, bodo izročili svojemu namenu tudi naprave
za fizioter^ijo. Skupaj s ptujskim zdravstvenim
centrom namera vcg o tudi strokovno preveriti
zdravilni učinek naše mineralne vode, tako dob^eni
rezultati pa bodo nato najboljši dokaz za
upravičenost ff&dvje III. faze ptujslah toplic, ki bo
z jemala predvsem objekte in naprave za zdraviliški
turizem.
Delavci kmetijskega kombinata Ptuj, ki so tudi
nosilci te naše, trenutno največje investicije, so že
doslej v celoti opravičili zaupanje naše družbene
skupnosti, ki jim je s to nalogo dala ne samo veliko
družbeno odgovornost, temveč tudi priznanje, na
katerega so lahko upravičeno ponosni.
Vrednost obeh gradbenih vdz bo nekaj več kot 65
milijonov dinaijev, sredstva pa smo prispevali občani
v obliki samoprispevka, nekateri obrtniki kot
dotacijo, predvsem pa ptujska gospodarska in
negospo^rska dejavnost ter dajalci laeditov.
Dolgoletna želja se tako razmeroma hitro
uresničuje, ,gradisovi" delavci se v celoti držijo
dogovorjenih rokov, vrtina ptujske mineralne vode
že dolgo ni več samo blatna mlaka ob kateri se
zbirajo radovedneži in v njq zdravijo svoje obdele
ude,jpostala bo vsakoletno zbirališče več sto ^ave
množice, pomemben gospodarski vir, ki ga bomo
morali samo pravilno in slibno aktivirati.
šm ...
PRED GRADNJO TOVARNE
SLADKORJA V ORMOŽU
V petek dopoldan je bilo v sejni
sobi delavske univerze v Ormo-
škem gradu posvetovanje o pro-
gramu raziskav in študij za kom-
pleks proizvodnje in predelave
sladkorne pese v Ormožu.
Prisotni so bili predstavniki
kmetijskega inštituta Slovenije,
Ljubljanske Biotehniške fakultete.
Višje agronomske šole in Tehniške
kmetijske šole iz Maribora, ter
predstavniki kmetijskega kombi-
nata Gornje Radgone, KIK Po-
murka, kmetijskih zadrug Lenarta
in Lendave, Slovina iz Ormoža ter
predstavniki Kmetijskega kombi-
nata in Živinorejsko veterinarske-
ga zavoda iz Ptuja.
Zbrani strokovnjaki $o se dogo-
varjali o enotnem projektu razi-
skav in študij za kompleks proiz-
vodnje sladkorne pese na našem
področju in celotnem severovzhod-
nem delu Slovenije, saj bodo pose-
jane površine s sladkorno peso
predvidoma na območju Slovenske
Bistrice, Lenarta, Maribora, Mur-
ske Sobote, Ljutomera, Lendave,
Ormoža in Ptuja. V vseh teh me-
stih občinske raziskovalne skupno-
sti že temeljito razglabljajo o pri-
pravah in primernosti zemljišča za
sladkorno peso.
Po tem, ko je ing. Vinko §te-
fančič, direktor tovarne sladkorja
v izgradnji, podal predlog raziskav
in študij za kompleks proizvodnje
sladkorne pese, so strokovnjaki
razpravljali o njegovi vsebini.
Tako so se dogovarjali o tehnolo-
giji proizvodnje pese, o mehaniza-
ciji zanjo, o organizaciji proiz-
vodnih skupnosti, o uporabi stran-
skih proizvodov v živinoreji, o
proučevanju tehnologije predelave
sladkorne pese, govorili pa so tudi
o strokovni informatiki na tem
področju.
Predstavniki kmetijskih de-
lovnih organizacij, ter strokovnja-
ki iz različnih področij kmetijstva
so imeli naporno nalogo, saj so na
omenjeno študijo dajali več
predlogov in dopolnil, tako, da
lahko upravičeno pričakujemo, da
so izbrali najbolj racionalno in
ekonomsko skupno pot.
M. OZMEC
Srednjeročni razvojni načrt
modernizacije magistralnih in
regionalnih cest v ptujski občini
Boljšo in kvalitetnejšo cestno
povezavo bomo v naslednjem
obdobju zagotovili z asfaltiranjem
številnih makadamskih cest in z
utrditvgo že obstdečih asfaltira-
nih vozišč — s tako imenovano
drugo plašno; ki spadajo v okvir
magistralnih in regionalnih cest ali
repubUških kot jih radi imenuje-
mo.
2e v letu 1977 bo sedanji
leseni borlski most zamenjal novi
iz želez o-betona; vrednost inve-
sticijske naložbe je 35 milijonov
dinaijev. Na cesti Majšperic-Ptui,
ki je bila v proaamu za leto 1977,
so z deU pričeli že v letošnjem
letu; pričetek del je zagotovil
kredit KB Maribor, podružnice
Ptuj; finančna konstrukcija znaša
8 milijonov dinagev. Z deli na
odseku iste ceste Hajdina-Kidri-
čevo se bo pričelo v letu 1980,
predvidena investicija naj bi
znašala 8^ milijona dinarjev.
Vrednost del na cesti Ptuj-Senar-
ska v letu 1977 bo 11 milijonov
dinaijev, v letu 1979 pa nada^njih
12,7 milnona dinaijev. Za cesto
Žihlava-Ptuj se v letu 1977
predvideva poraba sredstev v višini
7,9 milijona dinaijev. V letu 1980
načrtovana modernizacja ceste
Gr^enaGr^enščak bo predvi-
doma znašala 3,6 miijona
dinaijev. Navedene ceste so
makadamske in bodo v okviru
srednjeročnega načrta dobile
asfaltno preobleko.
Srednjeročni razvcgni {dan
vsebuje se utijevai^e že obstoječih
asfaltiranih cest: Slovenska Bi-
stricaHajdina v letu 1980 v višini
5,5 milijona dinagev; z urgaigem
križišča v Kidričevem pa so bo
pričelo že v letošnjem letu. Druga
plast na cesti Ptiu—Spuh^a iz
načrta za leto 1977 bo tegala
sredstva v viSni 5,1 milijona
dinagev; Spuhlja-Ormož v letu
1978 4,6 milijona dinaqev in v
letu 1980 bodo dda na isti cesti
zahtevala dodatnih 12,4 mSijona
dinaijev.
MG
Samo novi boriski most bo stal S miijonov več kot je Ulo v
ptujski občini vpisanega posojila, čeprav smo plan dose]^ s
153,4%.	FotoR
Varstvo
predšolskih
otrok
V organizirano otroško varstvo
je v ptujski občini trenutno zajetih
940 otrok ali 10,8 % od vseh pred-
šolskih otrok. V letošnjem letu so
bile zmogljivosti povečane za 72
otrok. Skupnost otroškega varstva
je sofinancirala tudi ureditev otro-
ških igrišč ob vrtcih in pri novi os-
novni šoli Vinka Jurančiča v Vito-
marcih ter pri obnovljeni šoli v
Hajdini. Organizirali so tudi po-
čitniško letovanje za 427 otrok. šm
S 1. oktobrom letos je stopil v
veljavo nov pravilnik o stanovanj-
skih posojilih občanom na podlagi
vezave domače in tuje valute.
Osrednje, kar lahko izluščimo iz
tega pravilnika je, da je z njim di-
nar izenačen s tujo valuto glede
pridobivanja stanovanjskega kre-
dita.
Iz pravilnika med drugim izhaja,
da pogojuje vezavo dinarja ali tuje
valute. Pri tem je pomembno, da
razlikujemo vezavo od varčevanja.
Prednost namenske vezave sred-
stev je v tem, da je možno takoj
dobiti stanovanjski kredit pod po-
gojem, da je nekdo bil predhodno
že 6 mesecev komitent banke v
kakršnikoli obliki. Na podlagi var-
čevanja dobiti kredit pomeni, daje
nekdo varčeval 2 leti; privarčevana
vsota denarja pa je osnova za pri-
dobitev določenega odstotka kre-
dita. Za vse, ki bi radi kar najhi-
treje postavili svoje domove pa je
pridobitna pravica do stano-
vanjskega kredita na podlagi veza-
ve ugodnejša.
Naj povemo tudi to, da tisti, ki
se je odločil prodati tujo valuto in
potem vezati njeno dinarsko proti-
vrednost, dobi stanovanjski kredit
v višini 320 odstotkov osnove ve-
zave valute.; za navadno dinarsko
vezavo pa velja 250 odstotni kredh
glede na vezani znesek. Rok vezave
pa je vedno za leto daljši kot je
vračilo kredha.
Navedli smo le bistvene novosti
iz novega pravilnika, podrobne
informacije pa lahko dobite v vseh
likvidaturah banke, kakor tudi v
vseh poslovnih enotah, KB Mari-
bor, podružnica Ptuj.
MG
Ormož-prenizek odstotek zaposlovanja
V zavodu za zaposlovanje v ob-
čini Ormož ugotavljajo, da je rast
zaposlovanja zelo nizka. Zaposle-
nost v občini primerjajo celo z
zaposlenostjo na Kosovem. Torej
se v občini ukvarjajo prej s proble-
mom nezaposlenosti kot pa zapo-
slenosti. 17 odstotkov zaposlenih
prikazuje akutno rano za vso go-
spodarstvo in negospodarstvo or-
moške občine. Vzroke za nezapo-
slenost je potrebno iskati tako v
slabi in neorganizirani kadrovski
politiki kot v šibki ormoški indu-
striji.
Prek zavoda za zaposlovanje se
je v letošnjem letu zaposlilo 251
delavcev, od tega samo 40 v obči-
ni, ostali delavci pa so zaposlitev
našli v ljubljanski in mariborski
regiji. Prav te dni je ZTP Ljublja-
na zaposlila še 17 delavcev, vendar
kljub vsemu ostaja še 420 neza-
poslenih delavcev v občini.
V srednjeročnem načrtu zapo-
slovanja je zapisano, da bo zapo-
slenost rasla po stopnji 6 odstot-
kov, vendar ta rast ne bo doseže-
na, če primerjamo letošnjih novih
40 delovnih mest, torej bo zaposle-
nost rastla za 2 odstotka ne pa po
stopnji 6 Predvideva se, da bo
do leta 1980 precej novih delovnih
mest.
S pravilnim kadrovskim progra-
mom in štipendijsko politiko bi v
Ormožu nekako rešili ta problem.
Vendar naloga ni na ramenih za-
voda za zaposlovanje, temveč so
za to odgovorne vse organizacije
združenega dela, ki bi v srednje-
ročnem programu razvoja morale
upoštevati tudi kadrovske potrebe.
Zal ugotavljajo, da je malo de-
lovnih organizacij resno pristopilo
h kadrovskemu načrtovanju.
Sladkorna tovarna bo sicer
zaposlila nove delavce, vendar ne
toliko, da bi stopnja rasti lahko
porasla iz dosedanjih 2 odstotkov
na 6 odstotkov. In kje pravzaprav
rabijo delovno silo? Največ v ko-
vinski industriji in sicer po vsej
Sloveniji, manj v lesni in oblačilni
industriji. V Ormožu je največ
nezaposlenih trgovskih pomočnic
in frizerk. Slednje sedaj usmerjajo
v tovarno Optyl.	zk
Pri obratu Kooperacije ,/oie Lacko*' Kmetijskega kombinata Ptuj, že dobro šesto
k to deluje kmetijska pospeševalna služba, ki jo vodi dipl. ing. Stanko Korenjak, na področju
šestn(^siih proizvodnih okdišev v ptujski občini in na enem v sosednji Hrvatski pa opravlja
dda kmetijskega pospeševalca II ImetijsMh tehnikov in inženirjev.
Kmetijski pospeševalec, pomem-
ben dejaml( v proizvodnji hrane
Pospeševalno službo smo na
območju ptujske občine usta-
novili predvsem zato, da bi lahko
v okviru obrata „Kooperacija"
vključevah zasebne Imete v
organizirano kmetijsko proizvod-
njo in pri kooperantih načrtno
uvajali novo tehnologijo in stroje
ter kreditirali zasebno kmetijsko
proizvodnjo prek hranilno kredit-
ne službe Kmetijskega kombinata
Ptuj, nam je med drugim dejal
tehnični vodja te službe inž.
Korenjak in nadaljeval: „Našim
kmetom-kooperantom dajemo
predvsem kredite za gradnjo
hlevov in silosov, za različne
biološke investicije kot so obnove
vinogradov in drugih nasadov
tr^ne vrednosti, posebno pozor-
nost pa posvečamo tudi kr^itira-
nju nakupov plemenske živine, pri
nabavi salobne mehanizacije in s
tem v zvezi formirargu proizvod-
nih kmetijskih skupnosti. Po-
membno investirai^e je tudi
melioracga zemljišč in vsestransko
samoupravno sodelovalne kme-
tov-kooperantov v delu svetov
kooperantov na posameznih proiz-
vodnih cJcdiših prek pospeševalne
službe in s tem pospešev^e
celotne kmetigske proizvodnje v
omenjenih panogah in področjih."
V letih 1971/72 se je razši^o
delovanje pospeševalne službe
predvsem s povečanjem krediti-
rai^a zasebnega kmetijstva, ko
smo tudi v ptujski občini začeli
vlagati več denaija v kreditiranje
preusmegarga zasebnih kmetoj,
tako da je v letu 1973 delalo v tq
službi osem kmetijskih strokov-
njakov, danes pa ze 12 ter pet
stalnih in en občasni molzni
kontrolor, ki so prav tako sestavni
del pospeševalne službe.
Posamezni proizvodni cdcoliši
z^emajo precejšnja območja
krgevnih skupnosti, en pospeše-
valec pa dela tudi na treh. Za sedaj
je financiranje te službe še
neurdeno tako v občinskem kot
regijskem merilu, ker se sredstva
stdcajo iz ostalih proizvodnih
dejavnosti pri obratu kooperacija
v Ptuju.
Zelo slabo je bilo do nedavnega
zasedeno obmo^e Haloz, k^er
sploh ni bilo posebnega pospeše-
valca, danes pa je tudi tam ta
služba okrepljena z ustreznimi
kadri; vehka obremenitev delavcev
pa je še na obmoqu Slovenskih
goric, kjer tudi sami proizvodni
pogoji ne prenašajo večjih
dopolnitev.
Inženir Korenjak je med drugim
tudi dejal, da bi moralo biti delo
kmetijskega pospeševalca pred-
vsem usmerjeno v stalno spremlja-
nje proizvodnje na preusmerjenih
kmetyah, kjer bi moral vsaj enkrat
mesečno s pravilnimi nasveti in
načrtovanjem ter posvetovanjem s
proizvajalcem stremeti za čimbolj-
šo proizvodnjo.
Pomembna dejavnost je tudi
stalna kontrola mleka v kateri dela
šest ljudi, saj je vargo vključenih
kar 89 zbiralnic mleka, od katerih
je polovica sodobno opremljenih s
jotrebnimi hladilnimi napravami,
etos jih bo to opremo dobilo še
devet
Stalni stiki z zasebnimi
kme^skimi proizvajalci so zelo
obsežni. Veliko težav imqo
predvsem pri uvajanju novem
načina uporabe strojev, kjer še
vedno naletijo na odpor pri
organizirai^u vaških skupnosti v
olwiru katerih bi potrebne stroje
kupovali in jih nato tudi
racionalno in stalno uporabljali vsi
člani takih skupnosti. Kmetje še
vedno kupujejo stroje margših
zmogljivosti, ker nočejo sprgeti
predvidene skupinske uporabe.
Razmere pri obnovitvenih priza-
devar^ih se že izboljšujejo in
rezultati samem dela dajejo mdi
za prihodnje Teto ugodne napo-
vedi. N^ omenim še melioracijo
zemljišč, je dejal tovariš Korenjak,
kjer končno le spoznavamo, da
lahko na tako pridobljenih
kmetijskih površinah pridelamo
veliko več ia boljše. Vse te stvari
so bile doslej bolj zaviralne kot
pospeševalne narave.
M. Šnebeiger
DOBRA NALOŽBA
- SE BOGATO
OBRESTUJE
Banke na različne načine
vzpodbujajo k varčevanju; skupek
vseh prizadevanj pa je običajno
odločen za mesec oktober vsako
leto.
Kreditna banka Maribor,
podružnica Ptuj je za teden varče-
vanja pripravila bogat program, v
katerega je vključila ponazoritev
vseh svojih aktivnosti. Za svoje
zveste varčevalce je pripravila
vrsto presenečenj, med njimi velja
omeniti koncert komornega mo-
škega pevskega zbora in tambu-
raškega orkestra DPD Svoboda
Ptuj, ki bo 29. oktobra ob 19!
URI V Narodnem domu v Ptuju.
MG
PROGRAM DELA
DRFD Ptuj-Ormož po X. rednem zboru
Na desetem rednem zboru društva, 3. oktobra 1975 na Borlu,
smo po predhodni ocenitvi uspešnosti delovanja društva, zasnovali in
sprgeli program dela za nadaljni dve leti.
Pri snovargu programa smo izh^ali predvsem iz ugotovitev
analize trenutne gospodarske situacge, sprejetih zaključkov in
smernic na deveti skupščini Združenja RFD SR Slovenije, 15. in 16.
maja 1975 v Brežicah.
Program nalega dda je naslednji:
1.	Društvo sprejema smernice in zaključke IX. redne skupščine
Združenja računovodskih in finančnih delavcev SR Slovenije, kije
bila maja tJ. v Brežicah.
2.	Še naprg naj bo za celotno društveno delo prva skrb
usmeritev in dvig strokovne izobrazbe računovodskih in finančnih
delavcev. Zato bo društvo priredilo vsako tromesečje po 1 — 2
predavaig oz. posvetovara iz stroke in drugih sorodnih področij. Pri
tem se bo predvsem nadonilo na obstoječi predavateljski kader pri
združenju kot tudi pri ostalih specializiranih organizacgah. Poglobiti
se mora sodelovaige s strdcovmmi šolami, ki vzgajajo kader za našo
stroko.
3.	Društvo se mora aktivneje vključiti v družbeno akcijo
varčevanja. Stren\eti moramo za tem, da bo sleherna delovna
organizacga imela v okviru svojega letnega plana kot stalen sestavni
del program ukrepov za stabUizacgo gospodarstva, zlasti pa:
-	program štednje pri poslovaigu z materialnimi sredstvi in
drugimi stroški
-	program ukrepov za doseganje optimalne likvidnosti
-	programi iderepov za rast produktivnosti z uv^anjem
vzpodbudnejših oblik nagrajevanja, kar naj privede do dejanskega
plačila po rezultatih dela.
Vsi naši člani morajo biti na svojih delovnih mestih in v delovnih
organizacgah nosilci akcge varčevanja.
4.	Zavzemati se, da bo dejansko zaživela notrai^a samoupravna
kontrola kot sredstvo preventivnega delovala, ki naj prq)reči
nepravilnost pri materialnem in finančnem poslovargu in nesociali-
sticne pojave.
5.	Boriti se, da bo vsaka delovna organizacga čimprg imela
izdelan svoj sistem delitve dohodka tako, da bo dohodek
obračunavan kot družbena kategorga in pri tem upoštevati rezultate
minulega in tekočega leta.
6.	Ne samo vodstveni kader, ampak vsi člani, se moramo
vztr^no truditi za dosledno izvajanje načel gospodarske politike, za
pravilno uporabo predpisov in priporočil.
7.	Preganjati zelo razširjeno miselnost, da SS in DD niso zakoni
in jih zato ni potrebno dosledno spoštovati. Doseči to, da bomo
spoštovali dogovor enako kot zakon.
8.	Opozoriti občinske in druge organe, da je naše društvo
strokovna organizacija, ki želi biti vključena v pripravo lokalnih
predpisov, DD in SS.
9.	Nadaljevati s sodelovalnem z drugimi društvi v dosedanji
obliki. Navezati tudi stike z društvi podravslah občin.
10.	Povečati število naročnikov na našo stalno literaturo IKS.
Od združenja zahtevati, da bodo ti priročniki kvahtetnejši.
11.	Številčno še okrepiti društvo. Stremeti je potrebno, da bomo
vključevali še absolvente ekonomskih, višjih in visokih šol, zlasti zato,
ker na tem podroqu ni društva ekonomistov.
V	tej mandatni dobi je potrebno povečati članstvo na 700.
12.	Za dda po posameznih področjih je potrebno predvideti
komisije, ki bi vkyučevale čimvečje število aktivnih članov društva.
13.	Računovodski in fmančni delavci mor^o skrbeti za
uveljavitev kodeksa poklicne etike računovodje in kodeksa poklicne
etike finančne^ delavca ter kodeksov računovodskih in finančnih
načel OZD.
14.	Skrbeti za rekreacgo in razvedrilo svojih članov z
organizacijo izletov po domovini in izven.
Še nadalje organizirati kulturno-zabavne prireditve kot je
tradicionalni bilančm ples in podobno.
15.	Finančno in materialno okrniti društvo, predvsem iz
dohodkov od organizacge seminarjev in publicistične dgavnosti.
Članarina naj ostane le simbolična.
V	eni nadednjih številk bomo podali informacge o izv^ar^u
zastavljenega programa dda.
F. Lukman
TEDNIK - četrtek, 21. oktobra 1976
3. stran
Dom SZDL na Turnišču pri
Ptuju je v teh dneh pravo
mravljišče ljudi in gradbenih stro-
jev, njihov težko pričakovani
skupni prostor pa že dobiva nove
oblike. Pravijo, da bi radi z delom
končali do 20. novembra ter
naslednji dan v njem že slovesno
pripravili glasovalno mesto za refe-
rendum /a šolski prostor.
Pri krajevni konferenci SZDf.
— 12 teren na Turnišču pri Ptuju so
že hekaj let nazaj razmišljali, kako
bi prišli do potrebnega denarja in v
najkrajšem času na novo zgradili
ali adaptirali dom SZDL ter dobili
nujno potrebni prostor za zbore
občanov, /a potrebe mladih,
skratka za delo političnih in druž-
benih organizacij v tem predelu
ptujske krajevne skupnosti. V
svojem akcijskem načrtu so si za-
dali dve glavni nalogi: zgraditev
otroškega vrtca in novogradnjo ali
adaptacijo doma SZDL. Ker se je
teren hitro širil so že pred leti začu-
tili potrebo po prostoru, v katerem
bi lahko občani obravnavali skupne
probleme in nakazovali reševanje
le-teh. Tudi družabno življenje je
zaradi pomanjkanja primernega
prostora povsem zamrlo.
Odločili so se, da bodo del sred-
stev iz krajevnega samoprispevka
usmerili prav v to akcijo. Tako so
letos po večkratnih zborih občanov
in razširjenih sejah izvršnega
odbora SZDL — terena Turnišče,
odločili, da bodo obnovili stari
dom, ki je bil doslej neuporaben.
Vendar samo sklep za obnovitev
doma ni bil dovolj, saj je nastalo
vprašanje dodatnega denarja, ki ga
bodo morali primakniti k samopri-
spevku.
Predračun adaptacije doma, ki
ga je izdelalo gradbeno podjetje
Gradiš TOZD Gradnje Ptuj, je bil
okrog 43 milijonov starih dinarjev,
ki pa jih krajevna skupnost Ptuj v
te namene ni imela. Vendar jim je
uspelo, da so dobili tudi kratkoro-
čni kredit pri izvajalcu del, sami pa
bi morali zbrati še okrog 70 tisoč
dinarjev, da bi lahko z gradnjo za-
čeli v sredini septembra kot so se
dogovorili.
Ponovno so se začeli z občani do-
govarjati, kako zbrali manjkajoča
sredstva in se nazadnje odločili za
edino razumljivo rešitev: ,,Ta
sredstva bomo nadomestili s pro-
stovoljnim delom pri obnovi dvora-
ne," so si rekli in prešli od besed k
dejanjem. Pri svoji računici se tudi
tokrat niso zmotili, mladi in stari so
prijeli družno za lopate, organizi-
rali so obrtniške ekipe za
vtKlovodno in električno napeljavo,
kleparska in keramičarska dela ter
že uresničujejo predvideni načrt.
Spo/nali so, da je enotnost,
kadar je to potrebno, najboljši po-
rok /a uspeh akcije, ki je v interesu
vseh občanov na njihovem terenu.
Na lastno pest .so se tudi odločili,
da bodo zgradili še dodatne prosto-
re s sobo, ki bo namenjena druž-
benim organizacijam in društvom.
Tudi delovne organizacije, ki so jih
prosili za pomoč, so se nekatere že
odzvale in jim je uspelo, da so v
zelo kratkem času sami prizidali
novi del dvorane, ki ima 40 m2
uporabne površine in predstavlja
kar 1/3 dosedanjih prostorov v
dvorani. Vrednost opravljenih del
pa bo presegla 80 tisoč dinarjev.
,,Samo s takšno akcijo bomo
uspeli obnoviti dom SZDL na Tur-
nišču do 20. novembra letos in
bomo v njem lahko že imeli volišče
ob glasovanju za samoprispevek za
šolski prostor v ptujski občini," je
dejal predsednik krajevne konfe-
rence SZDL na Turnišču IVAN
SiC ter nadaljeval: ,,Menim, da je
tudi naša akcija primer, kako re-
ševati probleme skupnih potreb ob-
čanov takrat, ko zmanjka denarja.
Imamo še vedno veliko rezervo v
dobri volji in pripravljenosti vseh,
da žrtvujemo svoj prosti čas in si
tako na neposredni način tudi na
terenu izboljšamo svoj družbeni
standard."
Fcj misli predsednika KK SZDL
na Turnišču, se tudi mi
pridružujemo in menimo, da bodo
novi družbeni prostori na Turnišču
najlep.še darilo za letošnji praznik
Republike; referendum za šolski
prostor pa ob tako zastavljenem
Foto: Ozmec
programu novi preizkus solidarno-
sti in ugotovitve, da delamo zase,
za naš lepši jutri, za današnjo in
jutrišnjo mlado generacijo. . .
M. Sneberger
Gradbišče kulturne dv^ane na Tumišču pri Ptuju
Vinogradi dobro obrodili
Na našem območju je veliko površin zasejanih z
vinogradi, ki so letos dobro obrodili. Vinogradniki so
začeli s trgatvijo s 1. oktobrom, hkrati so pričeli tudi
z odkupom mošta. Za KK — TOZD Slovenske gorice
je to delo opravljal naš domačin Stanko Zelenko.
V prvih dneh odkupa je bilo pri prevzemu praz-
nih sodov velika gneča, ki pa je nastala zaradi
nekaterih nepravilnosti, ki so jih povzročali prodajal-
ci mošta, ki so prezgodaj vzeli posodo in jo hranili
doma, drugi pa je za sproti niso dobili. Napaka je bi-
la najbrž tudi v tem, da so vinogradniki hiteli s
trgatvijo in vsi hkrati navalili na prve dneve.
Mošt je po kakovosti boljši kot prejšnja leta in
tudi veC' so ga pridelali, za okrog 10 vagonov samo
pri odkupu v Juršincih. Cena mošta je bila po mne-
nju pridelovalcev v redu saj seje sukala okoli 12 din
po litru.
Na juršinskem območju je letos tudi veliko ja-
bolk, ki pa imajo zelo nizko odkupno ceno od 3 din
do 3,50. Zaradi tako nizke f-ene bo mnogo sadja spet
obležalo pod drevesi, naše zunanjetrgovinske
organizacije pa bodo po veliko višjih cenah kupovale
sadje v tujini. Potrebno bi bilo, da bi se trgovska
mreža za odkup kmetijskih pridelkov na območju
Slovenskih goric bolj organizirala in preprečila pro-
pad kmetij.	P. J.
kidriClvo
Delo taborniške organizacije v Kidričevem bo potrebno prilagoditi
delu celodnevne šole ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Večina tabornikov
namreč obiskuje celodnevno šolo in je zato aktivnost dela organizacije
postavljena na minimum. Najti bo potrebno skupni jezik s predstavniki
osnovne šole in z ravnateljem Francom Lačnom. Delo odreda ,,Boris
Kidrič" je namreč zaradi celodnevne šole zelo pasivno, ker so člani
aborniškega odreda v šoli ves dan in se tako ne morejo udeležiti akcij, ki
jih organizira vodstvo. Prav bi bilo, če bi dosedanjim učnim načrtom bilo
mesto za delovanje taborniške organizacije in tako tabornike vzpodbudilo
k aktivnejšemu delu izven šolskih klopi.
FM
RADENCI
Na nedavnem pogovoru s predstavniki izvršnega sveta SR Slovenije,
gospodarske zbornice in Pomurja so se pogovarjali po potrebah tovarne
škroba, ki jo želi tovarna HeMos zgraditi v Pomurju. Dokončnega
odgovora o gradnji tovarne škroba v Pomurju ni bilo, kajti za takšno po-
budo je marsikdo od udeležencev pogovora slišal prvič. Kot zagotavljajo
predstavniki Heliosa^ rabi tovarna samo krompir, tehnologijo pa nudi
sama. Krompirja je v Pomurju zadosti, zato v prihodnje morda nova
tovarna škroba.
zk
KIDRIČEVO
Delavci tovarne glinice in aluminija v Kidričevem so tudi v drugi
akciji zbiranja pomoči prizadetim ob potresu v Posočju dokazali svojo
humanost in solidarnost. Čeprav je osebni dohodek slehernega delavca že
obremenjen z raznimi prispevki, ni nihče pomislil na to, da ne bi pomagal
prizadetim. Nekateri delavci so prispevali tudi tri ali štiri enodnevne
osebne zaslužke. Brez dvoma zaslužijo pohvalo sindikalne organizacije,
ki so akcijo zbiranja pomoči prizadetim ob potresu uspešno izvedle ter
seveda ostalim družbenopolitičnim organizacijam.
FM
APACE:
Na zboru občanov so predlagali dopolnitev k osnutku programa raz-
voja krajevne skupnosti Kidričevo, ki obsega predvsem ureditev telefon-
ske zveze, ki je vas še nima in pa ureditev novega nogometnega igrišča.
FM
GOMILA:
Turistično društvo si prizadeva, da bi zainteresiralo sosednje krajevne
skupnosti in občine za nadaljevanje asfaltiranja ceste preko Gomile v
smer Moravski vrh do Bučkovcev. Predlagajo,dabi se naj ta cesta v bodo-
če preimenovala v ,,gomilsko vinsko cesto". Turistično društvo bo tudi
sodelovalo pri zgraditvi vaškega vodovoda, povezano s tem tudi postavi-
tev 10 do 15 metrov visokega vodnega stolpa z rezervoarjem. Ta stolp bi
naj obenem nadome.ščal sedanji že povsem dotrajani leseni turistični stolp
na 351 m visokem vrhu Gomile. Iz tega rezervoarja bi napajali z zdravo
pitno vodo naselja: Senčak, Trnovce, Sakušak, Bodkovci, Zagorci,
Kokolanjšak, Grabšinci, Moravski vrh in Novi vrh.
jursinci
Letos je v okolici bogato obrodilo sadno drevje, predvsem jablane in
hruške, nekoliko manj orehi; bogato je obrodil tudi žlahtni kostanj. Z
odkupom sadja pa Juršinčani niso zadovoljni. Lepa trgana jabolka jim
plačujejo le po 3 do 3,5 din, industrijskega sadja pa sploh ne odkupujejo.
Ljudje se sprašujejo, zakaj se v Ptuju ali v okolici Juršinec ne načrtuje
gradnja tovarne za predelavo sadja. To vprašanje je stalno prisotno pri
sadjarjih Slovenskih g^ric.
F. Holc
KIDRIČEVO:
V ponedeljek zvečer je bil izredni občni zbor društva prijateljev mladi-
ne, ki ga je sklical izvršni odbor krajevne konference SZDL. Na zboru so
sprejeli program dela, ki obsega nekatere nove oblike in izvolili novo vod-
stvo, saj je delo društva v pretekli mandatni dobi zamrlo prav zaradi pa-
sivnosti večine članov odbora.
FM
Pod predsedstvom Franca Klemenčiča se je v torek sestal zbor delega-
tov krajevne skupnosti in obravnaval več samoupravnih sporazumov,
med drugim o ustanovitvi in organizaciji interesne skupnosti za varstvo
človekovega okolja, o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav in o po-
trditvi samoupravne območne PTT skupnosti. Obravnavali so tudi neka-
tere zadeve s svoje pristojnosti, pritožbe v zvezi z dodelitvijo stanovanja,
last KS in podobno.
FM
MAJŠPERK:
Aktiv mladih delavcev v TVI Majšperk je sklenil izdajati svoje glasilo,
ki nosi naslov: ,,Mladi včeraj, danes, jutri". Za urednico so imenovali
Miro Karneža in upajo, da bo ob pomoči vseh mladih in tudi ostalih de-
lavcev uspešno urejala glasilo, ki bi naj izšlo štiri krat letno, prva številka
pa bi izšla letos pred dnevom republike.
OM
SI.OVENSKA BISTRICA:
Pred nedavnim je izšla dvojna številka glasila Metalurg za avgust in
september. Med pomembnejšimi prispevki tega glasila kolektiva IMPOL
so podatki o proizvodnji in realizaciji za mesec avgust, ocena razprave o
osnutku zakona o združenem delu, sklepi konference ZKS v Impolu, izra-
zi solidarnosti z našimi rojaki na Koroškem, sodelovanje s kolektivom
TGA v Kidričevem in še vrsto drugih zanimivih prispevkov tudi zunanjih
s(xlelavcev.	yh
Med trenutno najprivlačnejšimi športno-rekreativnimi dejavnostmi so
akcije Trim, nogomet, namizni tenis in odbojka. Vse te delujejo v okviru
novo-ustanovljenih občinskih športnih ligah, kjer tekmuje blizu 30 ekip.
Samo v letošnji trim akcijah je sodelovalo čez 1500 občanov, od tega pre-
ko 8(X) v trim hoji, prav toliko pa tudi v kolesarjenju in plavanju. Med
udeleženci je bilo veliko mladih pod 10 let in tudi starejših čez 60 let.
VH
PTUJ:
Prejšnji četrtek se je v Ptuju sestal svet mentorjev pionirskih hranilnic,
na katerem so se dogovorili o programu tedna varčevanja v osnovnih šo-
lah na območju ptujske občine. V tem programu je tudi izlet v Prekmur-
je, v Cankovo in nekatere druge kraje. Izlet prireja kb Maribor, Po-
družnica Ptuj 2ja pionirje, ki tekmujejo v okviru Strička Cvenka.
______MG
Za zgraditev Trim steze v Ptuju je občinska telesno-kulturna skupnost
vložila sredstva v višini 50.(XX) dinarjev. V razmeroma kratkem času pa so
objesineži stezo skoraj v celoti uničili. Telesno-kuhurna skupnost je skle-
nila stezo obnoviti, za kar bo potrebno nadaljnjih 20 novih tisočakov, v
upravljanje pa jo bodo dali krajevni skupnosti Ptuj.
l.k.
V tem tednu se je srečal z
Abrahamom dr. MRGOLE, direk-
tor, Splošne bolnišnice dr. Jožeta
Potrča in podpredsednik izvršnega
sveta SO Ptuj.
Rojen, 19. dctobra 1926 v
Ptuju je temu mestu zvest vse
življenje; le v času okupacge
deluje za NOV na Dolenjskem. Pq
osvoboditvi se z družino vrne v
Ptuj. Nadaljuje študije na gimna-
zgi in nato na medicinski fakul-
teti, 1. aprila 1953 pa kot mlad
zdravnik dobi službo v ptujski
splošni bdnišnici. Šest let lasneje
konča specializacijo iz interne
medicine.
Ko leta 1962 odide prim dr.
Kuhar v pokoj, je njemu zaiipano
vodstvo ptujske bcinišnice. Ze do
tedaj je bil dr. Mrgole aktiven na
mnogih področjih:'v sindikatu, v
občinskih organih in družbeao
pciitičnih ctganih bolnišnice.
Kasneje je slišati ngjegov glas tudi
v Socialnozdravstvenem zboru
skupščine SRS, na maribor^em
in posebej še ptujskem območju
pa brez njegovega sodelovalna
pride le malokdaj do pomemb-
nejših odločitev, predvsem na
zdravstvenem podroqu. Posebej
so njegova prizadevarga za izbdj-
šanje zdravst^renega varstva vidna v
bolnišnici, v času, ko jo vodi, se
ustanovijo nove strokovne enote,
obnavljajo in dograjujgo se stari
oddelki, delo v celotni bolnišnici
sledi zahtevam sodobne medicine.
Kljub temu, da je v sedanjem
mandatnem obdobju tudi na od-
govornem mestu podpredsednika
izvršnega sveta skupščine občine
Ptin, so njegova hotenja in njegovi
načrti nedvomno posvečeni zdrav-
stvu.
Njegovi prijatelji in dolgoletni
sodelavci mu ob življenjskem
jubileju iskreno čestitamo. Pa ne
samo za okroglih pedeset let,
ampak tudi za vse, kar je v tem
času za Ptuj storil: kot človek in
zdravnik!
Uspela solidarnostna akcija
v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa v Ptuju je bila v
ponedeljek, 11. oktobra akcija zbiranja starega papirja in embalaže. Ak-
cija je nadvse uspela, saj so se vanjo vključile delovne organizacije, gos-
podinjstva, predvsem pa učenci osnovnih in srednjih šol. Med njimi so bi-
li najbolj prizadevni učenci Šolskega centra za kovinsko stroko ,,Veljko
Vlahovič". Enako prizadevni pa so bili mladi tudi na Hajdini, v Kidriče-
vem in v Rogoznici.
Skupno so zbrali čez 12 ton papirja, izkupiček pa so v celoti namenili
po potresih prizadetemu prebivalstvu v Posočju, kjer prav v tem času s
pospešenimi napori gradijo nove domove, da jih zima ne bi presenetila v
šotorih in v drugih zasilnih bivališčih. Solidarnost naših občanov se je iz-
pričala tudi pri tej akciji.
mš. . .
Markovčani
so dobili telefon
Pred dnevi je bila v Markovcih
po laajši slovesnosti izročena
svojemu namenu na novo preure-
jena pošta z avtomatsko telefon-
sko centralo. Poštni uslužbenci v
Markovcih so končno zadihali
tako, kot so si že mnoga leta
želeli. Z veliko težavo si je pošta
priborila še en manjši dodatni
prostor, kjer si poštarji pred
odhodom na teren razdelijo pošto.
Tudi avtomatska telefonska
centrala je dobila šele na
intervencijo občanov svoj prostor
v zadružnem domu. Za sedaj je
baje na voljo le štirideset
naročniških številk, izgleda pa, da
jih bo še celo premalo za cdotno
poštno območje. Čudimo se, da
so prav tisti, ki so še do nedavnega
vpili na ves glas, da tdefonsto
centrala v Markovcih ni potrebna
in da je tdefon .^uksus", bfli med
prvimi, ki so si ga daU napdjati v
svoja stanovanja.
Vsi dobro vemo za razmere v
zadružnem domu in da nima
nihče od prizadetih ustreznih
prostorov, vemo pa tudi, da se da
z dobro voljo marsikaj urediti, V
tem primeru gre za razumevanje
,>Iercatoija" - TOZD Panonija
Ptuj, ki so v ta namen odstopih
poštnemu uradu v Markovcih
svojo majhno prkočno skladišče,
sami pa daU pobudo za zgraditev
nove^ prizidka.
Cas bi že bil, da bi v Markovcih
končno dobili upravljavca zadruž-
nega doma, predvsem takšne^, ki
bi skrbd za red in čistočo in
n^nujnejša popravila. Kulturni
dom ah drugače zadružna
dvorana, na katero smo bih pred
leti še zelo ponosni, je danes vse
kaj drugega.
Razveseljivo je, da je končno le
zmagala treznost, da je tdefon
sodobna potreba - tako mislijo
mnogi in tudi tisti Markovčani, ki
si v svojem kraju žehjo napredka
in lepšega jutrišnjega dne.
Ob koncu gre vso priznar^e in
zahvala PTT podjetju Maribor, ki
je pokazalo veliko razumevanja in
dobre volje ter vložilo v
Ereureditev poštnega urada v
[arkovcih veliko truda in
finančnih sredstev, nam Mar-
kovčanom pa odprio okno v svet.
F. K.
Pred dnevom je delovni kolektiv
Konstruktor, TOZD Granit Slov.
Bistrica opravil še eno iz vrst hu-
manih akcij pomoči ostarelim ob-
čanom. V obliki lastnega dela
zaposlenih in prispevanja v de-
narju so člani tega kolektiva po-
magali do prijetnejšega domovanja
mnogim ostarelim občanom. Tok-
rat so na pobudo bistriškega
sodnika Gasparina obnovili že
povsem dotrajano,, pred časom pa
tudi požgano domačijo Frančiške
Leva iz Okoške gore nad Oplotni-
co.
Referent za obrniška dela pri
organizaciji TOZD Granit Slov.
Bistrica, Jože Ajd, ki je obnovo
tudi vodil, je povedal, da so se pri
obnovi te domačije srečevali s pre-
cejšnjimi težavami. Zahtevala so
veliko mero prizadevnosti članov
kolektiva, kateri so razen prosto-
voljnega dela, prispevali tudi za
okoli 10.000 dinarjev namenjenih
za nabavo potrebnega materiala.
Pri obnovi Frančiškinega doma
so pomagali tudi člani aktiva
ZSMS Okoške gora, ki so opravili
Večje število prostovoljnih delov-
nih ur, predvsem pri prenašanju
gradbenega materiala in drugih
potrebnih stvari na gradbišče, do
katerega ni prevozne ceste, zato so
morali vse potrebno prenašati tudi
po več sto metrov daleč.
Vse to je bilo izvedeno predvsem
z veliko mero humanosti delovne-
ga kolektiva TOZD Granit, občin-
ske konference ZSMS Slov. Bistri-
ca in mladih iz naselja Okoška go-
ra. Frančiška Leva tako danes je-
senske dneve že preživlja v zapečju
svojega novega doma. Pri svojih
81 letih pa si kar ne more pred-
stavljati, da je vse to res, da je
družba tudi na stara leta ni poza-
bila in ji zgradila tako lepo domo-
vanje.
Besedilo in slika:
V. Horvat
l>om FrančiSke Leva pred obnovo v OkoSki gori.
4. stran
TEDNIK - četrtek, 21. oktobra 1976
NOGOMET
Drava-Hoče 5:2 (4:1)
Drava je v pokalni tekmi premagala v povprečni igri borbene goste.
V drugem delu so bile moči na igrišču izenačene, morda bi bila igra
zanimivejša, če ne bi pred tekmo igrišče razmočil naliv.
Sodnik Sčurič iz Ptuja je sodil dobro, ni pa imel težjega dela, saj sta
ekipi igrali v mgah dovoljenega. Zadetke so dosegli za Hoče Žvižaj in
Geiser; za Dravo pa Verdenik 3, Ogrizek in Hvaleč.
Jarenina - Aluminij 2:3 (1:3)
Nogometaši Aluminija so pod
vodstvom novega trenerja Ive
Krnica zaigrali odlično, čeprav pod
težkimi pogoji. Na kratkem in
ozkem igrišču, ki je bilo
poplavljeno so gostje povedli z
golom Marjana Vindiša, ki je na
prcdložek Martiča s strelom iz bli-
žine premagal domačega vratarja.
Tudi drugi in tretji zadetek je do-
segel razpoloženi Vindiš. Gostje so
v drugem polčasu malce popustili,
toda vodstvo iz prvega polčasa so
c>h ranili.
NK Aluminij je igral v naslednji
postavi: Krajnšek, Marjan Vindiš,
Hadicr, Panikvar, Dončec,
Muratoviš, Janko Vindiš, Vinklcr,
Skrajanec in Horvat.
Pred 100 glodalci je slabo sodil
l.cpojcvič iz Maribora.
D. Klajnšek
Slivnica-Drava 2:1 (0:1)
Nogometaši Drave so nastopili v Slivnici, kjer so tekmo izgubili po za-
slugi sodnika Damiša iz Maribora, ki je sodil zelo pristransko in kršil
pravila. Po vodstvu Dravašev v prvem polčasu, ki so Zaigrali zelo dobro in
borbeno je v nadaljevanju sodnik gostom razveljavil dva regularna gola.
To je nedvomno dalo domačinom poleta, dosegli so dva zadetka, saj so se z
vsemi sredstvi borili in imeli na svoji strani tudi sodnika. Gol za Dravo je
dosegel Hvaleč. Vodstvo ekipe Drave je po končani tekmi vložila protest.
anc
ROKOMET_
Drava-Kamnica 27:30 (13:15)
V prvenstveni tekmi v članski
kcaikurend so domačini izgubili s
tesnim rezultatom. Gos^e so vso
tekmo vodili z rahlo prednos^o,
domačini so v začetku drugega
polčasa uspeli izenačiti, toda v
nadaljevanju ponovno izgubili
nek^ žog, kar je nasprotnik
izkoristil in si ponovno zagotovil
prednost ter zmagal. Tekmo sta
pred 100 gledalci dobro vodila
Mušič in Kranjc iz Maribora. Za
Dravo so zadetke dosegli Kajzers-
berger 14, Bezjak 6, Debeljak 5,
Roge^ in Klajnšek po 1 gol, za
Kamnico pa Skof 12, Jugovec 9,
Odlak 6, Zadravec 2 in Kaučič 1
gol.
Drava - Ormož 10:22(2:7)
Mlajši mladina se niso mogh upreti razigranim mladincem iz Ormoža,
ki so z odhčno igro sovrstnike niiigrah. Zlasti so se odlikovali z odhčno
kolektivno igro in točnimi streli. Tekmo sta vodila Mušič in Krajnc, gole
pa so dosejli za Dravo Repec 3, Hameršek in Benčič po 2, Peldar,
Maljašič in Sarič po 1 gol; za Ormož pa Zabavnik 8, Krstič 4, TopUčar 3,
Stajnko 2, Vukan, Hebar, Štuhec in Erhatič pol gol.
Drava - Fužinar
18:18(9:11)
V slovenski mladinski %i so
domačini v zadnjih minutah igre
pO nepotrebnem izpustili zmago iz
rok. Ekipi sta prikazali dopadljivo
igro. Rezultat je bil skozi vso
tekmo tesen, gostje so uspeh
osemkrat rezultat izenačiti. Z
večjo prisebnos^o bi domačini
taktično rezultat obvarovah in
osvojiU obe točki.
Tekmo sta dobro vodila Krois in
Vogrin iz Maribora pred 50
gledalci. Uspešni so bili za Dravo
Branko Kumer 9, M^an Kumer
4, Ma^ašič in Gregorin 2, Sluga 1
gol za Fužinar Hrastnik 6,
Mrdavšnik in Žunec 4, Haber 3,
Kodela 1 gol.
MOTOKROS
Motokrosistl
na
Češkoslovaškem
Ptujski tekmovalci - moto-
krostisti člani AMD Ptuj so
nedavno nastopili v CSSR. V Novi
Paki je bila po treh vožnjah
dosežena nasledila uvrstitev:
Milko Vesenjak 16. mesto, SUvin
Vesenjak 24, Fras 25, Šegula 29.
Zmagal je Zdenek CSSR.
Naslednji dan je bil za Ptujčane
uspešnejši, zlasti za Šegulo, ki je
po odličnih vožnjah v Dalečinu
dosegel 8 mesto; ostali: Fras 12.,
Milko Vesenjak 18., Silvin
Vesenjak 29. mesto, Zma^ je
Baborovsky CSSR. Nastopilo je
41 tekmovalcev iz 9 držav med
njimi štige Jugoslovani - vsi iz
Ptuja-
Vstopnice in značke za dirko lahko
dobite v pisarni AMD Ptuj
anc
Drava - Slivnica
16:9(10:4)
Mladinke Drave so z odlično
igro prem^ale svoje sovrstnice v
konkurenci v slovenski ligi. Že v
prvem delu so si s hitro igro in
točnimi meti zagotovile prednost
in v nadaljevanju vseskozi domi-
nirale na igrišču. Gos^e se niso
mogle upirati. Uspešne so bile za
Dravo Krivec 9, Ceme 4, Mere 2
in Botolin 1; za goste paVodeb 4,
Ledinšek 3, Krajnc in Sluga po 1
gol. Tekmo sta dobro sodila
Magdalene in Štoeger iz Maribora.
anc
Delta tretja
v Novem mestu je bilo
tekmovanje v rokometu za ženske
v organizaciji tovarne Labod med
TOZD, ki im^o vsako leto široki
program športne dejavnosti.
Vodstvo tovarne je svojim delav-
kam omogočilo, da so pod
vodstvom trenegaMilana Zupanca
imele redne treninge in tako uspeh
ni izostal, saj so se borile za
čimboljši dosežek.
Nastopile so ekipe SKS-Novo
mesto, Ločna-Novo mesto, Lib-
na-Krško, Temenica—Trebnje in
Delta—Ptuj, izostala pa je ekipa
Tip-top Ljubljana. Turnirje trajal
6 ur v telovadnici osn. šole
Grm-Novo mesto. Ekipa Delte je
dosegla naslednje izide: Delta:
SKS 13:0, Delta: TJb na 1:12,
Delta:Ločna 5:7 in Delta:Teme-
nica 9:0.
Končni vrstni red je naslednji
Libna, Ločna, Delta, Temenica,
SKS. Najboljša strelka turniijaje
Curič-Libno 31 golov, Turk-
Ložna 28, Hojnik-Delta 20 itd.
Za ekipo Delte so nastopile Vajda,
Petek, Plošinjak, Vomn, Kirbiš,
Horvat, Krajnčič, stuhec, Z.
Hojnik, Gole, Zore in S. Hojnik.
Organizacija tekmovanja je bila
odhčna, vse tekme sta odhčno
sodila sodnika Koblašič in Erjavec
iz Novega mesta.
S tem dosežkom so si tekmoval-
ke priborile tudi točke za
zaključno tekmovanje, ki bo v
znanju in spretnosti. Seštevek
dosežkov v vseh športnih panogah
bo dal končnega zmagovalca.
Zaključna prireditev bo prihodnji
mesec v dvorani v Kidričevem.
V Ptuju 600 tekačev
nt občinskem krosu
V organizaciji društva pedago-
gov telesne kulture Ptuj in obč.
/ I K je sodelovalo na krosu preko
6(K) učencev in učenk šol in članov
špt)rlnih organizacij.
C e usmerimo še vsa predhodna
tekmovanja, potem je v akciji
,,Vsi tečemo" sodelovalo okoli
10.(KK) šoloobveznih otrok, kar je
v/podbudna udeležba in kaže za
pravilno zastavljen koncept mno-
žičnosii v atletiki.
Vrstni red posameznikov in ekip
je naslednji: Mlajši- pionirke: Joži
ca Matjašič, Juršinci, Kristina
Vindiš, l.eskovec, Danica Plohi,
Markovci; ekipno: 1 rane Osoj-
nik Ptuj, OS C irkulane, OS Jur-
šinci. Mlajši pionirji: Janko 1 i-
stravcc, Ciorišnica, Alojz lopolo-
vcc, l eskovec, Milan Kolednik,
Markovci; ekipno: OS Ione Zni-
darič, Ptuj, O^ Cirkulane, O^
I rane Osojnik. Starejši' pionirke:
Marija Tiii, ,,Iranc Osojnik",
Marinka Zebec, Osojnik, Vera
Bračko, Grajena; ekipno: 0§
I ranc ().sojnik, OS Cirkulane, 0§
J uršinci.
Starejši pionirji: Slavko Kolednik,
Cirkulane, Viktor Berlak, Juršinci,
Slavko Lah, ,,Iranc Osojnik"
Ptuj; ekipno: OŠ Cirkulane, OS
Franc Osojnik Ptuj, 0§ Tone Žni-
darič Ptuj.
PRSTECZMAGAL VDESETEROBOJU
v soboto in nedelo je bilo v Novi Gorici
repubhško prvenstvo v atletskih mnogobojih, ki so
se ga udeležili tekmovalci iz Ljubljane, Celja, Kranja,
Nove Gorice, Novega mesta, Kopra in Ptuja. Kot
gos^e pa so sodelovali tudi atleti iz Trsta.
v najtežji disciplini, v deseteroboju je zmagal
Miki Prstec, ki je zbral 6080 točk. Drug je bil
Kaštivnik iz Celja, bron pa je osvojil zopet Ptujčan
Milan Zohar s 5801 točko. Prstec je dosegel še
osebni rekord v teku na 110 m ovire s časom 17,1 in
v skoku v višino 181 cm. Tudi Žoliar je postavil več
osebnih rekordov. Tako je preskočil višino s 178 cm
in daljino s 649 cm.
Pri članicah, ki so tekmovale v peteroboju je
zmagala Milielčičeva iz ljubljanske Olimpije. Tatjana
Butolen je bila druga, tie^a pa Madja Horvat, ki ie
šele letos pričela tekmovat in je ena od zelo
perspektivnih adetinj Ptuja. Tudi ona je dosegla
osebni in ptujski rekord v skoku v daljino, s^ je
preskočila 536 cm. Dobro je tekmovala tudi Irena
Kolar, ki je pristala na četrtem mestu.
Med starejšimi mladinci je imel nigveč uspeha
domačin Piculin, Zlatko Marčič iz Ptuja pa je osvojil
dobro četrto mesto. Tudi on je postavil kar tri
osebne rekorde,
Z eno zlato in srebrno ter dvema bronastima
medaljama so atleti TVD Partizana Ptuj dostojno
proslavili zaključek atletske sezone. V nedeljo jih
čaka še republiško prvenstvo v krosu , JDELA", ki bo
v Murski Soboti, na katerem bodo sodelovah vsi
n^boljši iz občine kot občinska reprezentanca
Ptuja.
OP
ŠAH
Uspešen start ptujskih šahistov
Oktobra so bila odigrana tri
kola slovenske š^ovdte lige.
Moštvo ŠD ,Jzbira" Ptuj je
startalo izredno uspešno in
doseglo tri pomembne zmage.
Rezultati posameznih srečanj so
bili naslednji:
ZBIRA" Ptuj: ..RADENSKA"
Murska Sobota 6:4
Bohak-Kos 1:0, Podkr^šek-
Režonja remi, Majcenovič—JCovač
remi, Seruga—Golčič 0:1, Skaija-
-Gabor remi, Pernat-Kuhar 0:1,
Vaupotič—Murm^jer lemi, Raz-
lag-Cvetko 1:0, Polajžer-Kos
1:0, Gerenčer-Novak 1:0,
, J ZBIRA" Ptuj-JESENICE 7:3
Podkr^šek-Zorko 1:0, Bohak-
-Pavlin rerni, M^cenovič-Kr^-
nik 1:0, Skaija—Kmičar 1:0,
Šeruga—Ciuha remi, Pernat-
Tram te 1:0, Vaupotič-Pongrac
remi,, Razlag-Marusič 0:1, Polaj-
žer—Zeleznik remi, Gerenčer—
Rodman 1:0,
,JZBIRA" Ptuj-„3RANIK" Ma-
riborS,5:4,5
Podkrjgšek—šoštarič 1:0, Bo-
hak—Kukovec jemi. Majcenovič—
SlapnUi 1:0, Seruga—dr. Nemec
0:1, Skaija-Tomasič remi, Per-
nat—Segala 0:1, Vaupotič—Koren
0:1, Voda—Lipuš remi, Pol^žer-
Zupe 1:0, Gerenčar-Kolar 1:0,
Iz posameznih rezultatov je
razvidno, da so odUčno zaigr^
mladinci (Gerenčer 3 točkfe iz
treh partij, Polajžar 2,5 točke iz
treh partij) ter nekateri člani
(Podkr^šek in M^cenovič 2,5
točke iz treh partij, Bohak in
Skaija 2 točki iz treh partij), kar
je ob solidnih članicah zadosto-
valo za tri pomembne zmage.
Po tretjem kolu vodijo na
lestvKi Lesce z 21 točkami, pred
„Izbiro" Ptuj z 18,5 točke. Novim
mestom s 16,5 točke in
Jesenicami s 15 točkami itd.
Tekmovanje se bo nadaljevalo 7.
novembra, ko se bodo ptujski
šahisti pomerili z ,Jstro" iz
Lj ubrane.	4)j-
V nedeljo
v Zagreb
Avto moto društvo Zagreb je v
nedeljo organizator IV. dirke za
državno prvenstvo v kartingu. Dir-
ka bi morala biti že preteklo nede-
ljo, toda organizator je dirko
preložil, ker ni dokončal del na
novi tekmovalni stezi, ki jo pri-
pravlja na ploščadi nekdanjega le-
tališča. Ptujski tekmovalci, člani
AMD se za to dirko z vso vnemo
skrbno in prizadevno pripravljajo,
na kartodromu preizkušajo svoje
stroje in tako upamo, da bodo la
dirko pripravljeni.
Dosežki na tej dirki bodo ned-
vomno vplivali na končno uvrsti-
tev, saj je malo verjetno, da bi
Vrhnika in Nova Gorica še razpi-
sali v letošnjem letu tekmovanje.
Ptujčani imajo vse možnosti v
letošnjem letu poseči po lovorikah,
saj pri Juniorjih Lešnik (ki je tre-
nutno tretji) ima možnosti svojo
uvrstitev še popraviti. V kategoriji
1(X) ccm je Langerholc kandidat,
da osvoji naslov državnega prva-
ka. Prav tako pa v kategoriji
125 ccm Pislak, ki v prvenstvu vo-
di ima vse možnosti osvojitve dr-
žavnega prvenstva. Iste možnosti
imajo tudi ostali ptujski tekmoval-
ci, da svoje uvrstitve še izboljšajo
obenem pa pripomorejo, da tudi v
ekipnem tekmovanju osvojijo na-
slov državnega prvaka. Zato zaže-
limo v.sem čimboljše dosežke na
nedeljski dirki v Zagrebu. anc
KARTING
Zlati klopotec
KarHju Arharju
Med debitanti se je najbolje od-
rezala Meri Avsenak, ki je zapela
pesem Aleksandra Vlaja ,,Kmične
oči", revija ANTENA, ki je pode-
lila nagrado 1(X)() dinarjev. Za naj-
boljšo narečno besedilo je podelil
VFCER nagrado 3(KK) dinarjev,
prejela pa jo je Dragica Skerlavaj
za svoje besedilo ,,Na sejem vobi-
mo". Tretjo nagrado občinstva, v
višini 2000 dinarjev, ki jo je pode-
lil Mladinski biro Koper, je prejel
Jože Kreže, za pesem Vinska cejsta
zapel pa jo je Franc Rebernik.
Drugo nagrado občinstva, 3(XX)
din, ki\jo je podelila Istarska scena
iz Pule, je prejel Berti Rodošek za
pesem ,,Muzkontarji", Berti
Rodošek je prejel za svoje uspehe
pri komponiranju in sodelovanju
na vseh festivalih popevke Vesele
jeseni, posebno nagrado — veliko
kristalno vazo. Izročil mu jo je
predstavnik pokrovitelja Pivovar-
ne Laško.
Prvo nagrado občinstva iz dvo-
rane ter žirije poslušalcev iz radij-
skih postaj v Murski Soboti, Ptu-
ju, Slovenj Gradcu, Celju, Breži-
cah, Tržiču in Kopru ter žirije pri
reviji STOP v Ljubljani, ki je na-
grado 4(KX) din prispevala, pa je
prejel Dezider Cener za pesem
,,Roraš Karči". Zapel jo je Karli
Arhar, aranžiral pa Jani Golob.
Društvo glasbenih delavcev Har-
monija Maribor je tej, najbolj
vedri popevki podelilo še 50(X) din
denarne nagrade in pa seveda tri'
Zlate klopotce za skladatelja, av-
torja besedila in izvajalca popevke.
Ker je Dezider Cener hkrati avtor
Zlati kl(^otec Kailiju Ailiaiju.
Foto: Ozmec
besedila in skladatelj, zmagovalne
popevke je prejel kar dva Zlata
klopotca. Karli Arhar pa je prejel
Zlati klopotec za odlično interpre-
tacijo ,,prekmurskega dimnikar-
ja". Na oder je prišel ,,našemljen"
v dimnikarja in takole začel:
,,Karči mi je ime, sin prekmurski
san, tu san narodo se, tu djes mreti
ščem. . ." in ko je odpel ga je ob-
činstvo nagradilo z burnim aplav-
zom, ki še nekaj časa ni dal do be-
sede napovedovalcu. ,,Carli", kot
ga imenujejo prijatelji, je to pesem
ziipel tako enkratno, tako dožive-
to, da so ga pohvalili tudi vsi glas-
beni strokovnjaki.
Bojan Adamič meni: ,,Tole
šemljcnje na odru mi sicer ni pre-
več všeč, menim, da bi bilo prav,
če bi bile za vse propozicije enake,
torej ali vsi našemljeni ali pa nobe-
den. Menim pa, da je Karli Arhar
zelo lepo interpretiral Roraša Kar-
čija in da je, kot manj znan mari-
borski pevec, povsem upravičeno
dobil Zlati klopotec."
M. Ozmec
I	1
10. JUBILEJSKI FESTIVAL
„P()PFVKA VESELE JESENI
1976" ZLATI KLOPOTEC KAR-
LLIU ARHARJU
1_
V soboto zvečer je v dvorani B.
mariborskega sejmišča zazvenelo v
mestu pod Pohorjem 16 novih, iz-
ključno narečnih popevk. Kljub
dežju, ki je ves čas prireditve
močno ropotal po strehi, je v dvo-
rani našlo zavetje čez 15(K) obisko-
valcev, torej več kot jih zmore
dvorana. Veliko pa je bilo tudi'
takšnih vztrajnežev, ki so zunaj
ixid razprtimi dežniki na vsak na-
čin hoteli prisostvovali večeru.
Prireditelj letošnjega festivala
je bilo društvo glasbenih delavcev
Harmonija Maribor, pokrovitelj
pa Pivovarna Laško. Napovedova-
la sta domačina Metka Sišernik-
Volčič in Saša Veronik. Pevce je
spremljal revijski orkester RTV
Ljubljana, dirigent pa je bil znani
mariborski glasbeni strokovnjak
Edvard Holnthaner. V odmoru je
VEMA pripravila modno revijo.
POSEBNO OBVESTILO VSEM OBCANOM- PREBIVALCEM NA
OBMOČJU OBCINE PTUJ
Občinska volilna komisija Ptuj in oddelek za notrar^e zadeve
Skupščine občine Ptuj, pozivata vse občane občine Ptuj, zlasti pa še
občane na območju kr^evnih skupnosti Ptuj, Rogoznica in
Kždričevo, da zaradi predvidenega referenduma, ki bo v mesecu
novembru 1976, takoj prijavijo oz. odjavijo stalno ali začasno
prebivahšče in spremembo naslova stanovanja (tudi spremembo
stanovanja v isti ulici, naselju, krajevni skupnosti i. p.), če je prišlo do
takih sprememb v zadnjih letih in to:
-	občani na območju krajevnih skupnosti Ptuj in Rogoznica na
prijavnem uradu. Trg mladinskih brigad št. l/L - soba št. 6, vsak
delovni dan, razen sobote od 7,30 do 14.00 ure, ob sredah pa tudi od
15,00 do 16.30;
-	občani v naseljih izven območja krajevnih skupnosti Ptuj in
Rogoznica pa v pristojnih krajevnih uradih, v uradnih urah ob
delovnih dneh, razen sobote,
Prijav^anje in odjavljanje stalnega prebivahšča in prijavljanje
sprememb naslova stanovanja, (tudi sprememb v isti ulici ali naselju,
v isti krajevni skupnosti i. p,) je po zakonu o evidenci nastanitve
občanov in o registru prebivdstva (Uradni list SRS, št. 4-27/74),
obvezno za vse občane-prebivalce, v roku 8 dni, kadar se v
določenem kraju stalno nasehjo, spremenijo stalno prebivališče ah
spremenijo naslov v istem kraju.
Za lašitve in neizpolnjevarqe določil 5. člena citiranega zakona
so predvidene denarne kazni za pravne osebe od 2.500. — do 5.000.
- din, za dri^e odgovorne osebe pa od 500. - do 1.000. - din.
V	izogib takim neljubim posledicam
pozivamo
vse občane, ki prijavno-odjavnega statusa, vključno s spremembami
stanovanja nimajo urejenega, da to stanje vskladijo do vključno 1.
novembra 1976,
V	Ruju„ 30. septembra 1976
OBDNSKA VOLILNA KOMISIJA IN
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
SKUPŠČINE OBCINE
PTUJ
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI
Reprezentanca občine Ormož -
Polet 17:14(8:6)
v 7, kolu mladinske repubhške rokometne lige so mladi rokometaši
občine Ormož zopet dosegli zmago. Tokrat so bUi njihova žrtev
rokometaši Poleta iz Murske Sobote, Kljub tesni zmagi so bih domačini
ves čas tekme bo^ši nasprotniki. Sodnika Žvan in Bačnik iz Maribora sta
sobro opravila svojo nalogo.
PODRAVSKA ROKOM ETNA LIGA - ČLANI
Kovinar - Velika Nedelja 28:17 (10:8)
V nadaljevanju tekmovanja v podravski rokometni Ugi je ekipa
Velike Nedelje gostovala v Mariboru proti ekipi Kovinaija in izgubila s
precejšnjo razliko. Igralci Vehke Nedelje so v prvem polčasu igrah dobro
in ob polčasu je imel Kovinar minimalno prednost, V drugem polčasu pa
so domačini zaigrah dobro in zasluženo zm^ah. Pred maloštevilnimi
gledalci v deževnem vremenu sta z namjšimi napakami sodila Šteger in
V ogrne iz Maribora,
PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI
Kovinar - Velika Nedelja 25:11 (10:8)
Tudi mladinci Velike Nede^e so gostovah v Mariboru proti
Kovinarju, Iger so doživeli visok poraz. Igralci Velike Nedelje so nudili
odpor samo v prvem polčasu, V nada|evanju tekme pa so močno
popustili,
D,G.
Živahno
ob naboru
v pcmedeljek je bilo v
prostorih občine Ormož
precej živahno. Pred stroge
oči vojaške komisije so
prihajali fantje, zdaj še
nezreli, ki bodo kmalu oblekli
vojaško skupino. Nabora seje
udeležilo veliko število mla-
dincev, med njimi je bilo
n^več fantov, ki so se rodili
leta 1958. „Ne, žalostni pač
nismo," so govorili mladi, no,
pesmi pa tudi ni bilo
sUšati ...
zk
TEDNIK - četrtek, 21. oktobra 1976
5. stran
Dvigniti umetniško raven
gledališke kulture
KakSna je trenutna podoba
ptujskega ^edališča? Mislim,
predvsem na problem igralske
zasedbe in njegove umetniške
zmogljivosti ter njegova dramska
usmeijenost v prihodnji sezoni?
„Trenutni položaj ptujskega ^e-
dališča žal ni nič kaj rožnat. Ja,
upam si trditi, zelo zaskrbljujoč.
Zadnje čase je v naši gledališki hiši
zavladalo pravo rmtvilo; poštah
smo med ^edališkimi skupinami
sami skoraj anonimni. Ni več
predstav s katerimi smo še ne
dolgo tega žeh tako pri publiki,
kot pri vidnih slovenskih gleda-
liških ljudeh, laskava priznanja in
si prkiobiU ime, zaradi l^ah-
tetnega in resnega oblikovanja
gledališke omike v naši regiji. Ne
smemo pozabiti, da ima ptujsko
gledališče staro in bogato izročilo
m tdiko pozitivnega dela za sebq,
daje njegova morahia dolžnost, da
gre po tq poti naprej. Znano Je,
da je ptujsko ^ec^šče svoj cas
tudi izvirno pnspevalo k razvoju
odrske umetnosti pri nas."
Kako bi bHo po vašem mnenju
moč izboljšati te razmere, oz.
vrniti našemu ^edališču ugled, ki
ga je pred nedavnim, kakor
pravite, še imelo?
prvi vrsti se mora ansambel
našega ^edališča pomladiti. Vzgo-
jiti je treba nov, svež, teatrsko še
nepokvarjen, igrdsko nadaijen na-
raščaj, la bo sčasoma zmožen
prevzeti nase vso težo in odgovor-
nost, da bo tako pripomogel k
višji umetniški ravni in kvSiteti
našega ^edahšča. Brez novih mo-
či, rnladih, nadarjenih entuziastov
v ptujskem ^edališču, ne vidim
obetajoče prihodnosti. GedaMsko
vodstvo č^a torq odgovorno in
naporno delo, če hoče dvigniti
umetniško raven ^edahške kul-
ture pri nas."
Ah so izgledi za pomladitev
igralskega naraščaja?
»Vsekakor so! Med mladino
smo našh precg nadaijenih navdu-
šencev, ki imajo veliko veselje do
^edahškega udgstvovanja. Med
njimi je celo nekaj izrednih
tientov, posebno med dekleti.
Treba jim bo posvetiti veliko
pozornost in skrb za njihov
umetniški razvoj. Z vsega začetka
bo treba vzbuditi pri njih zavest
discipline, ljubezen do dela, ne-
sebično požrtvovalnost, a pred-
vsem duh resničnega tovarištva -
tega smo v zadnjem času prav
posebno pogrešah - kajti na-
vedene smerrace ustvaijajo idealno
delovno vzdušje, ki vodi h kvali-
tetni ravni predstav. V tej zvezi se
nujno zastavlja vprašanje sposob-
nega poklicnega režiseija — peda-
goga, ki bo resnično kos vsem tem
odgovornim nalogam, ki bi jih po
mgem in mdi po mnenju drugih
naših gledahščnikov moral opra-
viti najpoprej v domači gledališki
hiši - in sek potem prevzeti skrb
za umetniško rast amaterskih
^edahških prizadevanj na pode-
želju.
Na tem mestu bi opozoril na
eno osnovnih nalog, ki bi si jo vsi
odgovorni morali posebno vzeti k
srcu. Mishm na govoijeno besedo,
na govorno kulturo na odru.
Videti je namreč, da nam je
odrska slovenščina le malo m
zmeraj manj mar. Tako v poklic-
nih lukor tudi v amaterskih
gledališčih! Govoijeno besedo je
treba postaviti spet na prvo
mesto! Gledahšče mora biti L:^,
kjer se govori najbolj plemeniti in
n^bolj cisti jezik!"
Kakšno pa bo repertoarno na-
čelo v bodoče - in katera
dramska dela mislite uprizoriti v
prihodnji ^edališki sezoni?
„Vedno sem z^ovagal načelo,
da mora ^edališce človeka ple-
menititi, ga vzgajati in izobra-
ževati in hkrati tudi po svojih
močeh seznaniti publiko z novo-
dobnimi literarnimi, kakor odrski-
mi težnjami!
Zdaj pripravljamo — večinoma z
mladimi močmi - ob podpori
starejših, izkušenih igralcev —
dramatizacijo Jalnove povesti
„Ograd", katere dejanje se doga.ja
pred leti v bivši ženski kaznihuciv
Begunjah. Dramatizacijo je pri-
pravila Marija Kolednikova. Med
mladimi nastopajočimi je nekaj
resničnih talentov, ki vzbujajo
Prizor iz Marije Stuart v
ptujskem ^edališču
upanje za ponovno rast in dvig
umetniške ravni našega gledališča.
Dmgo delo, ki ga bomo še
uprizoriU v prihodnji sezoni, tre-
nutno še ni izbrano; katero bo to,
odvisi predvsem od odločitve
režiseija - gosta, s katerim se
dogovagamo. Vsekakor bomo na-
stopih s tem drugim dramskim
delom spomladi 1. 1977 na pod-
ročnem srečanju gledaliških sku-
pin naše regije. Moramo dokazati,
da še „živimo" in da tudi nekaj
veljamo! Le tako bo ptujsko
^edaUšče dobilo mesto in pomen,
kakršno je imelo že dolga leta."
šm ...
Peter Malec
Leta 1944 je boj proti vse bolj
nasilnemu okupatorju razvnel v
večji meri tudi na območju Haloz,
kajti tu se je v septembru tega leta
mudila Šerceijeva brigada. Prav
tako se je v tem času k Bolfenku
preselil okrožni komite KPS in
okrožni komite OF. Vse to pa je
zahtevalo dobro povezavo z
ostalim svetom in nujno je bilo
ustanoviti obveščevalni center.
Partizani so našh primeren
prostor v vasi Stogovce pod
Ptujsko goro in pn šupeijevi
domačiji so pod hstnjakom
izkopah bunker. 2e to je
zahtevalo precej dela, saj so sm^
kopati le ponoči, kajti nemških
orožnikov, ki so se čez dan
sprehajah po vaseh ni nikoli
zmanjkalo. Kljub temu so borci s
pomočjo vseh Šupeijevih uspeh v
Matkem času usposobiti bunker
za svoj namen. Priskrbeh so si
radijski sprejemnik ter dva
ciklostilna stroja in začeh z
delom. Štiqe partizani so delah
vse dneve, z mrakom pa so prišli
kuriiji in raznašah pomembna
sporočila.
Pri tem sta opravila zelo
pomembno nalogo tudi gospo-
dama - Šuper Marga in Franc.
Marga je skrbda za prehrano in za
ostalo oskrbo borcev, partizanski
pa je kljub temu, da je bil
slep skrbel za popolno varnost in
tignost tiskarne, ki je Wa v tistem
času še tako potrebna. Poleg tega
pa je večkrat šel na Ptujsko goro
m ker se prav nikomur ni zdel
sumljiv, so mu vsi zaupah razne
novice ter namene nemških
pdicistov, kar je lahko potem
spretno uporabil, tako da jih je
posredoval tiskanem, ki so
neprenehoma delah pod njegovem
hstrgakom. Tiskarna je tako
Spomenik pred listi^akom,
pod katerim je 8 mesecev
delovala „Šupeqeva tiskarna"
— Tehnika Lacko.
nemoteno delovala do osvobo-
ditve, kajti orožniki je kljub
večkratnim preiskavam na ce ot-
nem območju niso odkriU.
Beseduo in slika: B. Vodušek
Vdom kulture
šele prihodnje leto
Kulturna skupnost Omrož že dalj časa urejuje dom kulture. Vzrok za
to je prepočasno zbiranje denarja tako od same kulturne skupnosti, kakor
tudi od republiške kulturne skupnosti, ki v ta namen daje 50 odstotkov
sredstev. Dela v domu prehajajo v tretjo fazo obnove.
Tako bo potrebno v domu adaptirati strop, obnova je potrebna
zaradi boljše akustičnosti, napravili bodo nekaj novih lož, prav tako bodo
v dvorani nova tla, oder in izboljšana razsvetljava. Z deli bodo končali
prihodnje leto in takrat bodo dom kulture v Ormožu tudi predali svojemu
namenu.
Za obnovitvena dela denar zbirajo s samoprispevkom prek krajevne
skupnosti Ormož. Dosedanja dela so krajevni samoprispevek že
obremenila za 550 tisoč dinarjev, v letošnjem letu pa za 400 tisoč dinarji.
Dela v domu kulture izvaja stanovanjsko komunalno podjetje iz Ormoža,
ki bi z delom rado hitro končalo, kajti marsikdo v Ormožu je zaradi te
dolge gradnje že nestrpen.	zk
Vsi arhivi in arhivski delavci Slo-
venije smo izbrali 20. oktober za
dan arhivov. Leta 1943 na dan 20.
oktobra, je odsek za narodno
vzgojo in prosveto upravne komi-
sije za osvobojeno slovensko ozem-
lje naročil okrožnemu kuhurnemu
referentu v Velikih Laščah naj za-
varuje turjaški arhiv, ki obsega
izredno dragoceno gradivo za na-
rodno zgodovino. Ivo Pirkovič (ta-
krat v novomeških zaporih) je dal
pobudo za izdajo te okrožnice.
Okrožnica se danes nahaja v
Arhivu inštituta ža zgodovino de-
lavskega gibanja v Ljubljani.
Ohranjena je le kopija, ki ni pod-
pisana. Zaradi tega tudi ne vemo
avtorja. Morda je bil to Jožko
Zemljak, predsednik odseka za na-
rodno vzgojo, ali pa Bogdan
Osolnik, predsednik upravne komi-
sije za osvobojeno slovensko
ozemlje. Pojavlja se še, kot možni
avtor prof. Franc Zvvitter, ki je de-
lal v znanstvenem inštitutu, ustano-
vljenem 12. januarja 1944, v roških
gozdovih.
Okrožnica je napisana s toplino
in zavzetostjo za gradivo
turjaškega gospostva. Sestavljalec
ugotavlja, da bi uničenje tega gra-
diva pomenilo neprecenljivo
škodo, kajti to gradivo ni le doku-
ment graščakov, njihove moči in
oblasti, temveč vse to gradivo
govori tudi o naših ljudeh, ki so
živeli in delali na tej graščakovi
zemlji. Orumeneli listi govore tudi
o dajatvah naših ljudi, tlaki, o
upiranju, skratka o vsem kar tvori
osnovo za današnji dan.
Prizadevanja za zbiranje starega
gradiva in novo nastajajočega gra-
diva okupatorskih oblasti in seveda
dokumentacije novo nastajajoče
slovenske oblasti je pretrgala
nemška ofenziva proti osvoboje-
nemu ozemlju Dolenjske in
Notranjske. Ohranilo se je v
glavnem gradivo, ki sta ga skrila
Jarc in PirkoviC. To gradivo je pre-
potovalo Rog, Črnomelj, Gorski
Kotar, Vipavo in maja 1941
dospelo v Ljubljano.
Arhivski delavci Slovenije smo
izbrali 20. oktober za dan arhivov,
ker je na ta dan bila izdana
okrožnica, ki je videla v arhivskem
gradivu dragoceno ogledalo pretek-
losti, nepotvorjeno pričo takratnih
razmer in resnični vir za proučeva-
nje preteklosti. Spoštovanje in zav-
zetost za vso gradivo našega
prostora ne glede na provenijenco
je osnova dela tudi v naših arhivih.
Tako se osnovni cilji okrožnice in
splošne usmerjenosti arhivov
pokrivajo in potrjujejo previlnost
izbire dneva arhivov.
V članku je v glavnem govora o
prizadevanjih za ohranitev
arhivskega gradiva na osvoboje-
nem ozemlju med vojno. Zanimivo
bi bilo vedeti, ali so morda tudi na
območjih okupirane Slovenije bila
taka prizadevanja?
K temu je treba dodati, da so za
arhivsko gradivo skrbeli že prastari
narodi in potem tudi vsi narodi ev-
ropskega prostora in zgodovine,
sicer ne vedno z enako zavzetostjo.
Kajti drugače se nam sploh ne bi
ohranili dragoceni dokumenti stari
tudi po tisoč let.
Tudi Zgodovinski arhiv v Ptuju
opravlja varstvo in ureja arhivsko
gradivo, ki nastaja danes in seveda
čuva in ureja starejše arhivsko gra-
divo, ki ga je pred ustanovitvijo
Zgodovinskega arhiva Ptuj (leta
1955) zbiralo in hranilo Muzejsko
društvo. Zgodovinski arhiv v Ptuju
hrani in skrbi za dokumente
včerajšnjega dne iz katerega je
nastal današnji dan.
Kristina Samperl
Tako je izgledala selitev že
urejenega gradiva, povezanega v
fascikle na nove kovinske arhivske
police v Zgodovinskem arhivu
Ptuj.
Večer
s Tonetom Kuntnerjem
v petek, 22. oktobra, ob 19. uri
bo bral svoje pesmi znani mlajši
pesnik, gledališki in filmski igralec
Tone Kuntner. Umetnik je doma iz
Slovenskih goric in spada med
mlajšo protestno domačijsko gene-
racijo. Po večeru bo razgovor s
pesnikom. Večer je pripravila
Ljudska in študijska knjižnica ob
sodelovanju Kulturne skupnosti.
E. J.
Življenjski jubilej Franca Novaka
Te dni je 80-letnico rojstva
praznoval eden najstarejših turisti-
čnih delavcev v Severovzhodni
Sloveniji, znani organizator, ured-
nik, pisatelj in publicist Franjo
Novak. Je dolgoletni zaslužni ob-
čan mesta Maribora, častni občan
občine Šmarje in občine Omiš na
sinjem Jadranu; ima pa tudi več
visokih odlikovanj z najvišjega
mesta.
Ze od rane mladosti, od leta
1920. dalje, ko je v Rogaški Slatini
nastopil službo komercialnega
upravnika zdravilišča, se bavi z
izdajanjem in urejevanjem raznih
turističnih revij, turističnih vodni-
kov (tudi v več jezikih) in drugih
edicij z najsodobnejšo tematiko.
Tu izstopajo zlasti njegova literar-
na dela k. npr. JOVO OMISA-
NIN, GREMO V JERUZALEM
(1927 - 1930), MISTER JOHN,
SVEDINA SELMA, POROKA V
ZDRAVILIŠČU, USODA
IDEALISTA, KLIC GORA, NA-
ŠE VINSKE GORICE, SONCNA
JESEN V ROGAŠKI SLATINI,
SPOMINI, DEKLE, PODAJ MI
ROKO, DEKLIŠKE MUHE itd.
Ze prvo svetovno vojno je doži-
vljal v vseh njenih grozotah. Kot
velik rodoljub se je leta 1918/19 z
vso vnemo vključil v vrste
Maistrovih borcev in tako pomagal
rešiti Maribor in zaščititi našo
severno mejo. Tudi med zadnjo
svetovno vojno se je ob napotkih
svojega rojaka, Borisa Kidriča, ži-
vo vključil v OF v mestu in zaled-
ju, bil njen podpornik in agilen
obveščevalec. Se pred koncem voj-
ne je kot aktivist OF samostojno
..naskočil" nemški ,,Landrat" v
Mariboru. Proglasil se je za
,,komisarja" iz Reicha, postavil
stražarja, v7el v roke telefone in
/ačcl kot ,,Machthaber von
Untersteiermark" komandirati ter
dajati ukaze. Treba je bilo
nastopiti samozavestno in se po
dobri nemški navadi dreti in
rohneti v telefon, kar je naposled
tudi zaleglo. Tudi čas je takrat de-
lal za nas. Nemci so pobegnili,
mostovi, elektrarna in drugi
objekti pa so ostali — ne-
poškodovani... Novak je s svojo
svojevrstno ukano in strategijo
uspel, s čimer je rešil novi Jugosla-
viji vcčmilijardno vrednost.
In ta samozvani ,,komisar" z
nemškega okrožja je pozneje
postal šef notranje varnosti na
(X)OF. Toda ne za dolgo, spet ga
jc zamikal turizem, čeprav je tedaj
marsikdo rekel, da je ,,turizem
luksus"... Toda Franjo Novak ni
odnehal. Vedel je, da ima turizem
prihodnost. Dočakali smo in
priborili turizmu položaj pomemb-
ne gospodarske panoge v družbi.
Da, življenje 80-letnika Franja
Novaka je posvečena delu! Tako
radi opisujemo in slikamo
nenavadne ljudi, modne silhuete iz
popcvkarstva, mondenih športov,
lahkih filmov s površine življenja.
Prav je, če pišemo tudi o ljudeh, ki
vse življenje delajo in ustvarjajo.
L S.
6. stran
TEDNIK - četrtek, 21. oktobra 1976
Mladi OŠ Pohorski odred pri urejanju igrišča v naselju Zg. Bistrica
Mladi
za mlajše
Mladi člani pionirskega odreda
in mladinske organizacije osnovne
šole Pohorski odred Slov. Bistrica
se tudi v letošnjem šolskem letu
aktivno vključujejo v številne
izvenšolske dejavnosti, katere ure-
sničujejo po programu pionirske in
mladinske organizacije na šoli.
Pred dnevom so tako izkoristili
prosto sobotno popoldne za
udarniško delo pri urejanju otro-
škega igrišča v naselju Zg. Bistrice.
Obnovili so zapuščene poti, pe-
skovnike in očistili okolje. Njihovft
akcija pomeni tudi uvod v na-
daljnjo obnovo tega igrišča na ka-
terem vsakodnevno preživlja svoje
proste ure veliko število najmlajših
iz celega mesta.
Pričakovati je, da bodo v krat-
kem tukaj asfaltirali sprehajalne
poti, dokončno uredili peskovnike
ter druge potrebne rekvizite za igre
najmlajših. To je tudi največje
zbirališče otrok v Slov. Bistrici,
zato je potreba po dokončni ure-
ditvi igrišča 'oliko pomembnejša.
SLIKA IN BESEDILO:
V. Horvat
Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje
stanovanje s SCH/EDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako
ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov.
SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je
akumulacijsko toplotno telo, saj nf ';eno toploto
postopoma oddaja v prostor. Nuoimo vam doma
izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Po-
sebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem
izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih
materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem
izboljšavam je cena enaka in že več let nespreme-
njena.
Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke
kot poseben okras vašemu domu.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec,
Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov
Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah
gradbenih materialov.
Obrambni dan osnovne šole
v Cirkovcah
Šolski zvonec, zvok zavijajoče siiene in kroženje letala je za osnovno
šolo v Cirkovcah in za vse učence in učitelje pomenilo izredno stanje.
Vhodi A, B in C so bili v trenutku polni ia iz njih se je „valila" tMOŽica
šolarjev. Vsak je natančno vedel za svojo nalogo, zato panike ni bilo in je
v^a obrambe popcitioma umda. Šolajji so vqo vzeli resno in ni bilo
nepotrebnega prerekanja, stis^rija ter prerivanja.
Nižji razredi so stekU v bližnjo koruzno njivo, starejši proti gmajni,
pionirji in nekateri učitelji pa so se skrili za šolski hrib ter od tam
opazovali dogajanje. Naj omenimo, da je prvi v^i sodelovala osnovna
organizacga Rdečega kriza ter gasilsl^ društva iz Jablan, Šikol in Mihove.
Organizacija obrambnega dne je bila izredno dobro pripra\djena,
tudi vzdušje je bilo pravo, zato vso priznanje prizadevnim delavcem in
učiteljem osnovne šole Grkovce.
zk
Srečanje na Donački gori
Na pobudo Planinskega društva Ptuj so PD Kidričevo, M^šperk m
ptuj organizirale 17. oktobra 1976 na DonaOci gori planinsko srečanje.
Ob tej priliki je bil formiran meddruštveni (koordinacijski) odbor
PD ptujske občine in podeljenih 92 priznanj o uspešno končani planinski
šoh. V izredno slabem vremenu se je slavja udeležilo čez dvesto mladih
planincev.	l C
Nepričakovano smo zvedeli, da
je v boju s težko boleznijo izdihnil
naš sosed, dobri oče, zvesti mož
Jakob Novak iz Grlinc 2. Rodil se
je 20. julija 1922.
Po	poklicu je bil cestar.
Vse lepe in težke dni je preživel na
cesti, po opravljenem delu pa je
delal še doma na kmetiji. Ljubil je
domačo' zemljo in kljub
utrujenosti, ki jo je čutil po službi,
ni ostal gluh za domačo zemljo.
Skupaj z ženo in otroki jo je pridno
obdeloval. Tako je delal 25 let,
vendar mu je bolezen onemogočila,
da bi še naprej izpolnjeval vse dol-
žnosti, ki sta jih zahtevala cesta in
služba. Njegova fizična moč je
upadala. Upokojili so ga.
Kot družbenopolitičnega delavca
smo ga srečali že leta 1945 kot se-
kretarja odbora OF Dragovič,
pozneje pa kot aktivnega člana
SZDL v okraju. Sodeloval je pri
humani organizaciji Rdečega križa
in tudi tu bil aktiven kot krvoda-
jalec, saj je dal kri 25 krat in s tem
pomagal pri rešitvi mnogih življenj.
Zahvaljujemo se mu za njegovo
požrtvovalno delo, ki ga je opravil
za našo družbo. Ohranili ga bomo
v trajnem in lepem spominu kot
dobrega tovariša, prijatelja in pri-
zadevnega člana naše družbe.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga
spremili na njegovi zadnji poti in
mu izkazali hvaležnost. Sožalje
izrekamo ženi Antoniji, sinovoma
Jožetu in Ivanu ter hčerki Štefki.
P. J.
Majcenovičevi
mamici v slovo
SMRT, tista neizbežna usoda sle-
hernega izmed nas nam je v
minulem tednu vzela tudi
MAJCENOVICEVO mamico, ki je
s svojo družino stanovala na
ptujskem gracfu, v neposredni
bližini našega studia.
Vseh minulih 14 let odkar smo
postali sosedje, je bila Marija Maj-
cenovičeva, tista dobra, ljubeča in
skrbna MAMICA, pri kateri smo
ob vsakem trenutku dobili prijazno
besedo, skodelico pravkar skuhane
dišeče kave, nemalokrat pa tudi
malico ali celo kosilo. Da, kar
mamica smo ji rekli, ker je bila za
vse nas resnično tisto, kar ta lepa in
nežna beseda skriva v sebi. Skrbela
je za nas, nam urejevala službene
prostore in nas vedno prijazno
povabila v svoje stanovanje.
Danes Majcenovičeve mamice ni
več med nami, v studiu Radia Ptuj
ni več slišati njene besede. . . ostala
je praznina, ki je ne bomo nikoh
več mogli zapolniti. Ostala je njena
družina in mi radijski delavci, brez
svoje drage Majcenovičeve
mamice.
V starosti 79 let nas je 14.
oktobra 1976 za vedno zapustil
Franc KORPAR iz Vrazovega trga
v Ptuju. Pokojni je bil v predapnl-
ski Jugoslaviji v vrstah borcev za
pravice delavskega razreda.
Aktivno je sodeloval v delavski
politični, strokovni in kulturni
organizaciji SVOBODA m VZA-
JEMNOST. Pri srcu so mu bili
posebno pevci, zato ni čudno če
se je po upokojitvi takoj vključil k
PEVSKEMU DRUŠTVU UPO-
KOJENCEV PTUJ, kjer je pridno
hodil na vaje dokler ga bciezen ni
priklenila na posteljo. Pri odprtem
grobu so govorniki prikazat nje-
gov lik pridnega in zavednega
delavca in tovariša.
Lepa udeležba na pogrebu priča
o priljubljenosti dragega tovariša.
Njegovo delo in skromnost nam
bo ostala v lepem spominu. Naj
mu bo lahka domača zemlja!
2aIujoči vdovi, hčeiki in sinu
ter dnimam in sorodnikom izre-
kamo globoko sožalje.
V imenu starih Svobodašev
L D.
J. J	Dravi nasiov
! uGi KQ gre	za pospeševanje
ZG posojilo	gosoodarsk,h dejavnost,
•	^ '	občanov
Na podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš
varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju
gospodarskih dejavnosti občanov.
Posojilo lahko dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko
dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate
posvetiti kmečkemu turizmu:
—	za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih
poslopij
in poslovnih prostorov
—	za nakup kmetijskih strojev
—	za nakup plemenske živine
—	za nakup delovne opreme za obrtniško in gostinsko
dejavnost
—	za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično
dejavnost
Znesek posojila znaša 250 % namensko vezanih dinarskih ali de-
viznih sredstev. Ce občan proda konvertibilno valuto in veže dinar-
sko protivrednost, dobi kredit v višmi 320 % vezanih sredstev.
Najnižji znesek posojila znaša 10.000.- dinarjev, najvišji pa
400.000.- dinarjev.
Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od na-
mena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe
vezave sredstev.
Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo
zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo
bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti oseb-
no oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj
proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje va-
lih zahtev in želja.
ZAHVALA!
V inienu vseh učencev naše
šole se toplo zahval)U]enn
Leskovškini pionirjem in uči-
leljskemu kolektivu za prija-
tel|sko pomoč. Oni so namreč
(Iva dni prostega časa (sobo-
ta, nedelja) nabirali jabolka po
haloških hribih za našo
prelfrano v šolski kuhinji. K
zahvali se pridružuje tudi uči-
teljski zbor.
Leskovškim otrokom pa
želimo mnogo uspellOv v šol-
skih klopeh.
Lidija Svenšek, 8. b.
oŠ ,.Boris Kidrič"
Kidričevo
TEDNIK - četrtek, 21. oktobra 1976
7. stran
MEDOBČINSKO SODELOVANJE CENTROV
ZA SOCIALNO DELO
Na pobudo skupnosti socialnega
varstva v Cakovcu so se 12. okto-
bra 1976 sestali v Cakovcu delavci
čakovske in ptujske skupnosti so-
cialnega skrbstva. Srečanja se je
udeležil tudi podpredsednik i/vrš-
nega sveta občine Čakovec. I razi 1 je
zadovoljstvo nad sodelovanjem in
željo, da se taki odnosi gojijo še na-
prej. Poudaril je, da so v občini Ca-
kovec vidna prizadevanja skupno-
sti in njene strokovne službe — cen-
tra za socialno delo in tudi uspehi
teh prizadevanj.
Center za socialno delo Cakovec
je bil eden od dveh poskusnih cen-
trov v SR Hrvatski za uvedbo nove
evidence, ki jo sedaj uvajajo po
vsej Hrvatski. V primerjavi z našo
evidenco je ta bolj pregledna prak-
tična, pomeni pa tudi prihranek v
času delavcem v centru.
Povprečno obravnava center
manj socialnih problemov na leto
kot naša strokovna služba, vendar
je to posledica perečega pomanjka-
nja strokovnih delavcev. Kljub te-
žavam vlagajo velike napore v
izboljšanje pogojev varstva ostare-
lih. Tako so preuredili stari dom v
Orehovici in ga podaljšali še v novi
prizidek.
Med drugim velja omeniti, da se
absolventi posebne osnovne šole
poklicno usposabljajo v bližnji ti-
skarni — oddelku mariborske
tiskarne za knjigoveze in kartona-
žne delavce, v kovinski industriji pa
za ključavničarje in instalaterje.
Učenci so nameščeni največ pri
družinah in pa v samem mestu Ca-
kovec. To je posebno zanimivo
dejstvo, kajti v mestu Ptuju je zelo
težko najti družino, ki je priprav-
ljena sprejeti tujega otroka v oskr-
bo, četudi je zagotovljeno plačilo.
Zelo dobro je vpeljano sodelova-
nje med centrom za socialno delo in
humanitarnimi organizacijami, l.e
te imajo zagotovljene urejene po-
slovne prostore v skupni stavbi in
vse možnosti za delovanje s čimer
se v l'tuju ni mogoče pohvaliti. Te
organizacije sodelujejo s centrom
pri poklicnem usposabljanju inva-
lidnih oseb in kasneje tudi pri za-
poslovanju. lu se navadno
pojavijo težave, ker ni dovolj de-
lovnih mest za invalide. I o je pro-
blem tudi v 1'tuju in verjetno še kje.
C akovski gostitelji so radi sezna-
nili Ptujčane tudi z organizacijo
skupnosti socialnega varstva. V SR
Hrvatski namreč za področje, ki ga
v Sloveniji pojmujemo kot socialno
skrbstvo, imajo skupnosti socialne-
ga varstva. Širši pojem, morda
identičen z našim pojmom —
Socialno varstvo — je tam socialna
politika, ki združuje zdravstvo, so-
cialno varstvo (skrbstvo), šolstvo in
otroško varstvo, zaposlovanje, po-
kojninsko in invalidsko zavarova-
nje in stanovanjsko politiko.
Ik-luje pa le kot odbor.
Cl0^titelji se niso pokazali le kot
dobri in neumorni delavci, marveč
tudi kot topli in tovariški ljudje.
Čeprav je bilo za večino delavcev
obeh skupnosti to srečanje prvo, se
nihče tega ni zavedal, saj so prav
gostitelji s svojo človeško toplino in
odprtostjo premostili vsako
zadrego in zadržanost. Zato so se
dogovorili, da si bodo še naprej po-
sredovali delovne dosežke in izku-
šnje in gojili medsebojne odnose
kot delovni tovariši enake dejavno-
sti v dveh sosednjih bratskih obči-
nah in da bodo prihodnje leto ča-
kovski tovariši ptujski gostje.
Metka I.etonja
SLOVENSKA BISTRICA
Uspešna povezanost
gasilstva in civilne zaščite
v kolektivu TOZD Steklarna
Slov. Bistrica že vrsto let uspešno
deluje desetina PGD. V zadnjem
obdobju pa se jim vse bolj pridru-
žuje še enota civilne zaščite, katero
sestavljajo zaposleni v tem, okoli
300 članskem kolektivu.
Tako gasilsko društvo kot enota
civilne zaščite imata izdelan akcij-
ski program dela in izobraževanja
kot tudi praktičnega dela in vaj.
Pri tem se zavedajo, da bodo le
skupno najučinkoviteje in v naj-
krajšem času izvrševali sprejete
naloge na področju varovanja člo-
veških življenj in družbenega pre-
moženja. Zato ni slučaj, da izvaja-
jo vse več vaj skupno in skupno
uresničujejo izobraževalne progra-
me.
Povezanost in neločljivost gasil-
ske dejavnosti in civilne zaščite sta
tako prišla praktično do izraza
tudi v tednu požarne varnosti, ko
so v tem kolektivu pripravili večjo
manifestacijo prikaza spretnosti in
znanja v reševanju človeških živ-
ljenj in družbenega premoženja.
Na vaji, katere se je udeležila tudi
poklicna gasilska enota iz delovne-
ga kolektiva IMPOL Slov. Bistri-
ca, so ponazorili bombni napad na
Steklarno, ob tem pa zaposlenim
in tudi številnim občanom, ki so
skupno vajo spremljali kar skozi
tovarniško ograjo, prikazali uspe-
šnost tesnega sodelovanja društev
in enote civilne zaščite.
Besedilo in slika:
V. Horvat
Iz nedavne skupne vaje gasilskih enot Steklarne in IMPOL-a ter civilne
zaščite.
Ob dnevu topničarjev
svečano tudi
v bistriški garniziji
Vojaki in starešine garnizije Pohorski bataljon v Slov. Bistrici so na
dan topništva - 7. oktobra dopoldne pripravili svečanost. V vojašnici so
sprgeli predstavnike družbeno-pohtičnega življenja in pionirje osnovnih
šol z obmoqa celotne občine. Ob tq priložnosti so pripravih tudi
posebno razstavo sodobnega orožja in vojaike opreme.
Pioniiji iz osnovnih šol bistrile občine na razstavi sodobnega
orožja in vcgaške opreme.	Besedilo in slika: V. Horvat
Med gosti letošnje proslave so bih tudi vsi dosedar^i komandanti
garnizije JLA v Slov. Bistrici. Podarili so jim spominske albume s
fotografijami iz življenja v garniziji. Pohvale in priznar^a so prgeh tudi
vojaia in starešine za svoje prizadevno delo na področju ljudske
obrambe.
Tečaj za gasilske častnike
Občinska gasilska zveza Ptuj pri-
pravlja tečaj za gasilske častnike, ta
se bo pričel v mesecu novembru le-
tos.
V	letih 1972/74 je bilo pet tečajev
po gasilskih centrih: Ptuj,
Majšperk, Bukovci, Gorišnica in
Cirkovce, te je uspešno opravilo
176 kandidatov in pridobilo čin ga-
silskega podčastnika. Povsod tam,
kjer so ti tečajniki aktivno posegli v
delo in dogajanja v društvu so vidni
uspehi, to je aktivnost na
operativnem področju.
Zal pa so še primeri, ko starejši
zasedajo položaje in s svojo neak-
tivnostjo onemogočajo delo
mlajšim, ki seveda zaradi takega
postopka tudi zgubijo voljo.
V	želji, da se kandidatom nudi
dobro podajanje učne snovi, je bil
sprejet sklep, da bodo predavatelji
dobri strokovnjaki v svojem
predmetu. Kandidati morajo spoz-
nati nove dosežke na gasilskem
področju, da bodo lahko sodelovali
pri obravnavi in praktičnem
razvijanju nalog operativnega
plana občinske gasilske zveze,
gasilskih centrov in društev.
Za vse kandidate je sprejemni
izpit v sredo 27. t. m. iz snovi za ga-
silskega podčastnika. Uspešno
opravljen izpit je pogoj za vstop v
tečaj. Tečaj traja 180 ur in zajema 7
gasilskih predmetov. Za dobro iz-
vedbo tečaja pa je največja ovira
pomanjkanje učnih prostorov in
pripomočkov. Z zgraditvijo novega
gasilskega doma v Ptuju se bo lah-
ko pričela vsklajena akcija za
pripravo takih nalog.
h. m.
Krompirjeva
„račl(a"
Pred dnevi je upokojenec
Anton Cvahte iz Slovenske
Bistrice izkopal nenavaden
pridelek, krompir-račko. Se-
veda ta ni bila odeta v rumeno
peije, ampak jo je krasila
zei^ja. Krompir t^o nena-
vadne oblike je zrastdl na
njegon mah njivici. Iger si je
upokojenec Anton zagota^jal
potrebno ozimnico. Poseb-
nost tega pridelka pa ni
velikost, zanimiva je le
njegova oblika, katera spomi-
nja na mlado račko.
Besedilo in slika: V. Horvat
Z VARČEVANJEM BOGATIMO DINAR
Iz leta v leto beleži
Kreditna banka Maribor,
podružnica Ptuj, občutne
premike na področju dinar-
skega in tudi devizne^
varčevanja. Število dinarskih
vlog je v preteklem letu
znašalo okrog 40.000; pri-
varčevana vsota pa je bila 101
milijon dinaijev, v letošnjem
letu pa se je povzpelo že na
44.077 vlog, v dinaijih
izražene vloge pa so narastle
na 145,6 milijona dinaijev;
porast je izražen s 44
odstotki.
Stanje 4.752 vlog deviznih
vlagateljev je v lanskem letu
znašalo 58,4 milijona dinar-
jev, v letošnjem letu pa je
število vlog narastlo na 5217,
privarčevana vsota pa na 78,9
milijona dinaijev; kar pomeni
35-odsttno povečanje v pri-
me ijavi s stanjem iz pretekle-
ga leta. Privarčevana sredstva
vlagateljev — varčevalcev so
zastopana z okrog 23-odstotki
v bilančni vsoti KB Maribor
podružnice Ptuj.
MG
Joliko gospodov naenkrat pa še
nisem imela v hiši!"
Marija Hrženjak -
ob 98. rojstnem dnevu
„Saj nisem vredna vsega tega,
kaj se toliko zame trudite", je
skromno, s komaj slišnim glasom
povedala 98-letna Marija Hrženjak
iz Rogoznice, ko so jo v ponedeljek
obiskali ob njenem rojstnem dnevu
Albin Pišek, tajnik KS Ptuj, Milan
Lacko, predsednik KS Rogoznica,
Štefan Hajduk, tajnik in Štefka
Lačen, predsednica komisije za so-
cialna vprašanja, prav tako pri KS
Rogoznica. Vsi so ji prisrčno
čestitali, podarili so ji šopek cvetja
in nov električni kuhalnik. Ko pa so
hoteli kmalu oditi, je prijazna
ženica še dodala: ,,Sete si te doj ali,
ke mi nete spaja odnesli." In vsi so
z veseljem sedli in pokramljali z
osamljeno ženico.
Besedilo in slika: M. Ozmec
zadel pesca
Spodnja Budina n. oktobra ob 18.50. Pešec Kari Stalcer iz Zg.
Hajdine je šel z ženo po cesti proti Zg. H^dini po desni strani v smeri
hoje, ko je za njim pripeljal voznik kolesa z motorjem, Stanislav Zupanič
in zadel pešca v levo nogo, pešec je padel v jarek in se hudo telesno
poškodoval.
NOVA ŽRTEV TRAKTORJA
Po cesti od Lače vesi proti Obrežu je 13. oktobra, ob 19.30 peljala
voznica Marija Jurkovič (54) iz Obreža 54 neregistrirani traktor. Zuna
naselja Jastrebci pri Ormožu, je med vozno po asfaltni cesti navzdol
zapeljala na levo bankino, na to pa v okrog šest metrov visok obcestni
nasip. Traktor se je prevrnil na bok, voznica pa je obležala pod njim —
mrtva.
USODEN TRK V LIPO
Na cesti v Dražencfli se je 17. oktobra ob 0,30 zgodila huda
prometna nezgoda pri odcepu ceste za Lancovo vas, ki je terjala eno
smrtno žrtev, ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, ena pa lažje.
Materialna škoda na osebnem avtomobilu je 40.000 dinaijev.
Voznik osebnega avtomobila Mirko Adamčič iz Sp. Hajdine, rojen
3. decembra 1927, je vozil osebni avtomobil in je na krqu nezgode
podlegd poškodbam. V nesreči sta se poškodovala tudi sopotnika v
avtomobilu Adamčiča, hude telesne poškodbe je dobil Slavko Starček,
lažje telesne poškodbe pa Stanko Vidovič. Voznik Adamčič je vozil po
cesti rV. reda iz Ptuja proti Selam, ko je pripeljal po isti cesti na desni
blagi ovinek pred naseljem Draženci (odc^ cest na farmo bekonov in
Lancovo vas) je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran izven
vozišča in s predn|im delom avtomobila trčil v Upo ob cesti. Kot smo že
zapisah je Adamčič na kraju nezgode izdihnil.	mg.
RODILE SO:
Slavica Cvetko, Strelci 14 -
Jožeka; .Angela Petek, Domava 20
-	dečka; Marija Fras, Gibina 18 -
Frandja; Angela Fuerst, Ločki vrh
31 - dekUco; Anica Lestan,
Stroga vas 28, Ljutomer -
Aljoša; Ana Kozel, Vel. Vamica 6
-	dekhco; Marija Arnecic, ro-
horje 43 - Maijanco; Jožefa
Belsak, Korenjak 5 - deklico;
Marjana Osenjak, Skorba 42 -
dečka; Katarina Kristovič, Nova
vas 16/a - dekhco; Darinka
Goikovič, Budina 51 - dekhco.
POROKE:
Anton Volgemut, Levamci 19
tn Majda Cus, Lev^nci 19; Do-
minik Skck, Kidričevo 68 in
Danica Babič, Kidričevo 68; Jožef
Krajnc, Potrčeva 35 in Josipina
Knoll, Kranj, Stošičeva 5; Matija
Krajnc, Brezovec 44 in Neža
Krajnc. Brezovec50; Marijan Erja-
vec, Paradiž 88 m Ida Vidovič,
Paradiž 71; Stanislav Marin, Ma-
ribor, Groharjeva 11 in Ivanka
Temen t. Slovenja vas 17; Franc
Benko, Desenci 8 in Marga Pihler,
Sp. Velovlak 6; Janez Bedrač,
Po^ehnik 13 in Anrela Dreven-
šek, Ljubljana, Zaletelova 3; Jožef
Ceh, Ločla vrh 43 in Mariga Fridl,
Ločki vrh 23.
UMRLI SO:
Marija Meznarič, Bukovci 55,
rd. 1900, umrla 12. oktobra
1976; Ana Serbela, Rogozniška
18, roj. 1897, umria 13. oktobra
1976; Marga Majcenovič, Na gra-
du 9, roj. 1897, umrla 14. oktobra
1976; Franc Korpar, Vrazov trg 2,
roj. 1897, umri 14.oktobra 1976;
Marga Uradin, Volkmerjeva 10,
roj. 1909, umrla 17. oktobra
1976; Barbara Kolarič, Volkmer-
jeva 10, roj. 1889, umria 17.
oktobra 1976; Albin Horvat, Tur-
niška 20, roj. 1927, umri 15.
oktobra 1976; Franc Kujavec,
Pacinje 6, roj. 1894, umri 14.
oktobra 1976.
TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost
RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC,
odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava
Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celojetna naročnina znaša
100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada
TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
^ vreme
do nedelje, 31. oktobra 1976.
Mlaj bo v soboto, 23. oktobra
ob 6.10
Napoved: od sobote, 23.
oktobra, do torka, 25. oktobra
bo deževno in hladno. Na
višinah okrog tisoč metrov bo
snežilo. Razjasnitve bodo verjet-
no^ v torek, 26. oktobra proti
večeru. V tem primeru je v
sredo, 27. oktobra veijetna
slana. Nato bo lepo in še zmerno
toplo mdi čez nedeljo, 31.
oktobra. Za prvi november, se
predvideva lepo in vetrovno
vreme.	^lojz Cestnik
Jesensica
idiia
vHalozah
Na kmečkem dvorišču se večajo
kupi.
Foto:R
Lepe jesenske dni je treba Izkoristiti za pašo, saj je krme zaradi suSe bolj
malo.
Folo: B. Vodušek
LETO XXIX, ŠT. 42/a	PTUJ, 25. oktobra 1976	CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_ LJUDSTVA
Iz vsebine
—	Ureditev usmerjenega izo-
braževanja v občini Ptuj
—	Sklep o razpisu referendu-
ma
Glasovnica
—	Kje in kako bomo gradili
—	Dosedanje razprave in ne-
katera mnenja delegatov
občinske skupščine
—	Izvleček iz zapisnikov sej
zborov skupščine občine
Ptuj
—	Preobrazba srednjega šol-
stva v usmerjeno izobra-
ževanje
—	Razprave združenega dela
o reformirani srednji šoli
—	Organiziranost usmerjene
šole v ptujski občini
—	Skice idejnega načrta
srednješolskega centra v
Ptuju - po fazah gradnje
—	Samoupravni sporazum o
združevanju sredstev za
sofinanciranje programa
gradnje srednješolskega
centra v Ptuju in oSnovne
šole v Markovcih
—	Tudi mi bomo za
—	Moj šolski prostor
—	Čuden glasbeni instru-
ment
—	Prenovljena šola
—	Srednješolski center
—	Koristite svojemu otroku
— glasujte za
—	Odločamo ZA ali PROTI
—	Posebno obvestilo obča-
nom občine Ptuj
—	Pisma vaših otrok — mla-
dih dopisnikov
—	Risbe mladih likovnikov
TEDNI K izdaja zavod za časopisno
m radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptu j, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Uredil odbor za
pripravo referendunna, predsednik
Alojz Gojčič, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in
uprava Radio-Tednika telefon (062)
77 079. Celoletna naročnina znaša
100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 601-
10649. Tiska Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov. Ta številka
je natisnjena v 18.000 izvodih.
OBČAN, NE POZAB!
NA SVOJ DAN!
Velik in nepozaben bo ostal tisti dan, ko se
21. NOVEMBRA 1976 ponovno zberemo na
glasovalnih mestih v vseh 25 krajevnih
skupnostih naše občine in bomo stali pred
odločitvijo ali ,JPROTr' samoprispevku
za izgradnjo šolskega prostora.
KAJ NAS OBVEZUJE, DA GLASUJEMO
ZA SAMOPRISPEVEK?
Deset tisoč fantov in deklet, vaših sinov in
hčera, je danes v vseh osemletkah v naši
družbenopolitični skupnosti. Tem deset
tisočim se bo v prihodnjih letih pridružilo še
več novih stotin učencev, znanja in uka
željnih pioniijev in mladincev. Kdo jim more
odreči ustavno pravico — pridobiti si
osnovnošolsko izobrazbo in kdo jih sme
zadržati na poti iskanja lepše in bcdjše
bodočnosti. NIHČE!
Pa vendar se še danes nekateri sprašujejo,
ali je odločitev o uvedbi referenduma za
samoprispevek s katerim bi gradili nove šolske
prostore pravilna ali ne. Kdo še po
osemmesečni razpravi o uvedbi referenduma
^asno razmišlja o njegovi upravičenosti?
Ne delavci, ne kme^e, ampak le redki
posamezniki, ki ne žive v zlati sredini
družbenega standarda niti pod njim, tisti, ki
jim je ta socialistična družba omogočila, da
danes žive bdjše od poprečnega občana.
Razkorak med materialnim bo^stvom in
duševno revščino lahko ima nepopisne
posledice za hitrejši razvd človeške družbe.
Zato nismo odgovorni le pred mladino,
n^večja je odgovornost pred lastno ves^'o,
je veličina moralne vrednosti naše osebnosti v
tem, da smo vselej pripravljeni pomagati
sočloveku. Da, le ob medsebojni pomoči,
solidarnosti in prispevkom, v sldadu s svojo
ekonomsko močjo, bomo razrešili probleme
izgradnje prepotrebnega šolskega prostora.
Kdo si upa poteptati dostojanstvo lastne
osebnosti in se izreči PROTI samoprispevku?
Tisti, ki nima otrok, ali tisti, ki mu je družba
otroke že izšolala! NOBEDEN nima te
moralne, ne pditične pravice, da bi zapiral
vrata za seboj tisočerim, ki stop^o na pot
lastnega življenja in imajo pravico doseči vsaj
to, kar smo dosegi mi in so nam to omogočile
generacije pred nami. Pa dodajmo še k temu,
da je dehema naslednja generacija
napreiiejša, razumnejša; ob tem pretehtajmo
še svoj polndetni razum — ostane nam ena
sama odločitev: REFERENDUM ZA
SAMOPRISPEVEK MORA USPETI!
,JMora uspeti" zaradi mojega spoznanja, da
je šola zakladnica znanja m življenje
kovačnica človeške osebnostL Kljub temu pa
se še slišijo modrovanja — čemu zbiramo
toliko denarja za šolstvo in to le pri tistih, ki
niso prizadeti. Kakor hitiro pa smo sami
ogroženi, pa smo pripra\ijeni iskati pravične
ali krivične poti samo, da bi svojega otrdca
spravili pod šolsko streho.
Da, letos smo že krepko okusili, k^
pomeni pomanjkanje šolskega prostora, s^ je
bil v mesecu juniju pravi preplah — kam z
mojim otrokom? Ta „KAM" nas vodi le na
referendum in k samoupravnemu sporazumu
o združevanju sredstev temdjnih in drugih
organizacij združenega dela za zgraditev novih
šokkih prostorov.
Ni ^oma, da nas v občini tare še vdiko
drugih problemov: nezadostno zdravstveno
varstvo, skromne zmogljivosti otroškega
varstva, nezadostno število stanovanj,
neizgrajeni infrastrukturni objekti — ceste,
vodovodi, kanalizacija, — vendar še tako
kritično rfco mora videti, da se stvari
premikajo s pospešenim tempom, medtem ko
srednje šolstvo poslednjih nekaj deset let ni
pridobilo niti ene nove učilnice.
Zakq smo v program izgradnje poleg
srednješolskega centra uvrstili tudi osnovno
šolo v Markovcih? To se lahko vprašujejo le
tisti, ki niso imeli priložnosti te šole posedati
znotraj, saj vsak pameten človek takoj
ugotovi, da so otroci v neprestani življensla
nevarnosti. Šola je podprta s tramovi po
dolgem in počez. Človek ima občutek, daje v
rudniku.
Dodajmo k čestemu sklicevanju na naše
ustavne pravice še sklic po ustavnih
ddžnostih, pa bodo va dvomi o upravičenosti
uvedbe samoprispevka razblinjeni.
DRAGI OBČAN!
Pridi na volišče 21. novembra, s tem boš
izpolnil svojo državljansko ddžnost. Z
glasovanjem ZA samoprispevek pa boš
d(4cazal, da si za napr^ek naše občinske
družbenopditične skupnosti, zavedajoč se; V
ZNANJU JE MOČ TVOJEGA IN SKUPNE-
GA NAPREDKA!
Zakaj je potrebno, da skupščina občine Ptuj razpiše referendum?
I. Pravna podlaga
Pravno podlago za razpis
refernduma daje 160. člen statuta
občine Ptuj^ ki v četrti alineji 160.
člena določa, da lahko občinska
skupščina razpiše referendum o
uvedbi sarnoprispevka za finatKi-
ranje družbenih potreb, ki so
skupnega pomena za občino ter 3.
člen cit. zakona o referendumu, ki
pravi, da se referendum v
družbenopolitični skupnosti raz-
piše za celotno območje te
skupnosti. Fo 4. členu cit. zakona
o referendumu razpiše referendum
v družbenopolitični skupnosti
njena skupščina.
Razpis referenduma se objavi na
način, kot se objavljajo njeni
predpisi oziroma splosni akti
or^na, ki razpisuje referendum.
Od dneva razpisa do Kvedbe
referenduma ne smej)reteči manj
kot 15 dni in ne vec kot 60 dni.
Po 7. členu cit. zakona o
referendumu imajo pravico daso-
vanja na referendumu v družbeno-
politični skupnosti občani, ki so
vpisani v splošnem volilnem
imeniku območja, na katerem se
izvaja referendum. Če je referen-
dum razpisan zaradi uvedbe
prispevka občanov za financiranje
skupruh potreb, imajo pravico
glasovati tudi zaposlem občani, ki
se nimajo volilne pravice za volitve
v skupščini družbenopcditične
skupnosti in še niso vpisani v
splošni volilni imenik.
Po 9. členu citirane« zakona o
referendumu je odločitev na
referendumu v družbenopolitični
skupnosti sprejeta, če je na
celotnem območju, na katerem je
razpisan referendum — v predmet-
nem primeru na celotnem
območju občine Ptuj - zanjo
^asovalo večina občanov, ki
imajo pravico gjasov^anja. Pri izidu
glasovanja v družbenopolitični
ski^nosti se ne štejejo tisti
občani, za katere odbor za
izvedbo refrenduma uradno ugo-
tovi, da se zaradi del a v tujini ali
zaradi odsluženj^a vaaškega roka
niso mo^i udeležiti Vasovanja.
Glasovanje na referendumu je
tajno. Glasuje se z ^asovnicami.
Odločitev, sprejeta na referen-
dumu je obvezna.
II. Cilji, ki se želijo doseči
Da gre v predmetnem primeru
za uv^bo samoprispevka, ki naj
pornaga v občini rešiti pereče
družbene potrebe — pomanjkanje
šolskega prostora, posebno izgrad-
njo srednješolske^ centra je ze —
bi lahko rekli — splošno znano, saj
tečejo v občini p<ditične akcije za
razpis referenduma za izvedbo
samoprispevka na celotnem ob-
močju občine Ptuj^že od spomladi
sem. O tem pa je ze mdi odbc* za
organizacijo referenduma za iz-
gradnjo šolskega prostora^ kije bil
ustanovljen pri občinski konfe-
renci SZDL, informiral občane s
poročilom o problemih usmerje-
nega izobraževanja v občini Ptuj
in v zvezi s tem o potrebah po
šolskem prostoru in kadrih, ki so
bUi objavljeni v časopisu Tednik
Ptuj, dne 27. maja 1976. Ta
problematika pa je razvklna tudi
iz naslednjih podatokov, ki jih je
priprava omenjeni odbor.
Sedanje stanje na področju
srednjega šolstva v občini:
Za izobraževanje srednješolske
mladine v občini Ptuj delujgo za
potrebe združeriega dela ter
vzgojo in izobraževanje mladine
šolske ustanove: Gimnazija Duša-
na Kvedra Ptuj, šolski center za
gospodarstvo m upravo ,Jože
LacKo" Ptuj, šolski center za
kovinsko stroko „Veljko Vla-
hovič" Ptuj in Poljedeljsko
živinorejska sola Ptuj. Ucenci teh
šol iz oddaljenih krajev in tisti, ki
im^o neurejene socialne razmere
doma lahko v času šolanja bivajo v
Dijaškem domu v Ptuju.
Vse navedene vzgojno izobraže-
valne organizacqe so združene v
SOZD Srednješolski center Ptuj,
ki pomeni vmesno stopnjo pri
organiziranju usmerjene« izobra-
ževanja za mladino od 15. do 19.
leta starosti v občini Ptuj. V
srednje šole v občini Ptuj in v
dru^e srednje šole v sosednjem
Mariboru in drugjh srednješolskih
središčih je vključeno komaj 50 %
populacije, kar je znatno pc^
republiškim poprečjem in že kaže
na nerazvitost šolstva v občini
Ptuj.
Srednje šole v Ptuju težijo poleg
novih organizacijsko reformnih
vprašanj, se zlasti prostorsko in
kadrovsko vprašanje, ki postajata
ob vse večjih potrebah združenega
dela in ždje mladine po pridobitvi
ene cxi stopenj usmerjene^
izobraževanja se posebej pereče.
SREDNJE ŠOLE V OBČINI
PTUJ
Število učencev	1.805
Število oddelkov	62
Število učilnic	34
število oddelkov za odrade	5
število učencev,
ki se šolajo ob delu	110
ŠtevDo rednih učiteljev	68
Število zunanjih sodelavcev	52
Preobrazba srednjega šolstva:
Ob prikazanih razmerah stanja
ptujkin srednjih šol prehajamo v
skladu z našim družbenim
razvojem v novo obliko, v
usmerjeno izobraževanje. Samo-
upravno združeno delo, raven
naših gospodarskih potencialov,
idejnopolitična usmeijenost in
sodobne oblike učnovzgojnega
dela, zahtevajo temeljito preobraz-
bo usposabljanja mladine takoj po
opravljeni obvezni osnovni šoli in
tudi zaposlenih ob delu.
X. kongres ZKJ, 7. kongres ZKS
in drugi družbenopolitični dejav-
niki, so nakazali smer in oblike
prihodnjega izobraževalnega siste-
ma, s katerim želimo doseči boljšo
strokovno in družbenopc^iticno
kvaliteto prcMzvajalca in upravljal-
ca.
Usmeijena šola bo organiza-
cij ^o urejena v naslednjem:
1.	Po opravljeni obvezni šoli bo
nadaljevanje šolanja v prvi fazi, ki
bo trajalo 2 šolski leti. V^ prvem
letu te faze (to je v 9. letu šolanja)
bodo pridobih učenci splošno
razširjeno raz^edanost vseh pred-
metmh področij, to je, dosežena
bo enakomerna raven splošne
razgledanosti vse mladine, v tem
bo ugotavljala organizirana služba
poklicnega usme^anja tudi osnov-
ne sposobnosti učenca in jih bo
§ oklic no usmerila. Ta usmeritev
o omogočila poklicno oprede-
litev imadine v skladu z
ugotovljenimi kadrovskimi potre-
banii v ožjem občinskem^ po-
dročju, v regiji in vsej družbeni
skupnosti.
2.	V drugem letu 1. faze (v
desetem letu šolanja^, bo imelo
izobraževanje še značaj splošnega
pridobrvanja znanja, vendar le
tre^ino učnega časa, ostali dve
tretjini učnega časa bosta že
vključevali strokovno usmerje-
nost, ugotovljena v prvem letu
šolanja. V^ tem drugem letu bodo
dosegi učenci, ki so se dosedaj
šolali v dvoletnih poklicnih šolah,
predvidoma že svojo poklicno
usposobljenost.
3.	Druga faza bo zajemala že
dcrfcončno usmerjeno strokovno
izobraževalno teoretično in prak-
tično obliko. Trjgala bo dve leti za
poklic sedanjih popolnihsrednjih
sol, oziroma eno leto za pokbce
sedanjih triletnih šol. Za to fazo
pristojni organi še niso pripravili
podrobnega programa z organi-
zacijskimi oblikami, vendar so
nam že znani: cilji, smoter in čas
trganja.
Tako bomo organizirali v
Sloveniji v skladu z reformo
srednjega šolstva obeh fazah
naslednje usmerjene šole:
a)	štirile^e: tehniške, gimna-
zije. umetniške;
b)	pc^icne: triletne, dvoletne;
c)	za specializirane delavce: za
učence, ki niso opravili osnovne
šole še encJetne s programom
devetega šolskega leta;
č) delovodske in poslovodske
po sistemu izobraževanja ob delu.
O jlfillli^aill
fiv- cxl 1' afav' ca i (U [nicnii
ž a c<T/1 f: M ] !r<i s Ca i'
že leta 1957 je dr. Jože Potrč zapisal v priročnik za mlade aktiviste:
„Socializem je privlačen predvsem zato, ker bo z ogromnim družbenim
bogastvom, torej z bogastvom za vse, likvidiral vse privilegije in družbene
bolezni in prerodil človeka. Toda socializem vsega tega ne prinaša „na
krožniku". Potrebno je delo, potrebni so napori, boj, tudi boj s samim
seboj."
Zakaj takšen uvod ob bežni oceni dosedanje politične aktivnosti v
pripravah na referendum za šolski prostor v ptujski občini? Predvsem
zato, ker je bilo potrebno usklajevati interese in hkrati voditi široko javno
razpravo o usmerjenem izobraževanju v vseh samoupravnih In političnih
sredinah.
Zveza komunistov v občini ni le pobudnik in usmerjevalec akcije, pač
pa tudi organizator. Odbor za pripravo in izvedbo referenduma v občini
Ptuj je izdelal podroben akcijski načrt, ki so ga osvojila vsa vodstva
družbenopolitičnih organizacij v občini. Pobuda za referendumsko
združevanje sredstev za šolski prostor je dobila široko politično podporo.
Temu ni bilo vzrok samo usmerjeno izobraževanje in priprave nanj, pač
pa resnična prostorska utesnjenost in nekaj let nazaj vse večji vpis mladih
v srednje šole.
V	občini skorajda ni bilo krajevnega vodstva družbenopolitičnih
organizacij, ki ne bi razpravljalo o problemih šolskega prostora. Pri
krajevnih konferencah SZDL so bili ustanovljeni koordinacijski odbori iz
vrst najodgovornejših družbenopolitičnih delavcev, v pomoč pa so jim
„trojke" iz občinskih vodstev.
Pobuda zveze komunistov je prešla v najširšo družbenopolitično
akcijo v občini. Rezultat ankete s starši, ki so z visokim odstotkom
podprli misel na referendum, je zahteval mobilizacijo delovnih ljudi in
občanov. Redke so tiste krajevne skupnosti, kjer so posvetili le en sam
zbor šolski problematiki. Pomembno vlogo so pri tem odigrali kolektivi
prosvetnih delavcev tako v osnovnih kot v srednjih šolah na sestankih s
starši in z mladino. K še temeljitejšemu informiranju delovnih ^udi in
občanov pa sta prispevala Radio in Tednik v rednih in posebnih oddajah
oziroma izdajah.
V	razpravah, ki so bile zelo živahne, so občani postavljali
najrazličnejša vprašanja in pripombe kot: zakaj zopet referendum, ko
smo že tako ooremenjeni?; zakaj nismo šolskega prostora izgradili že
prej?; kako to, daje v programu osnovna šola v Markovcih?; in še in še.
V	istem trenutku so sami odgovarjali na vprašanja: zavestno se
moramo odktčiti in izglasovati referendum, v preteklosti so bili slabši
pogoji, na račun markovske šole smo adaptirali ali zgradili novo šolo pri
nas itd. Pri tem je pomembna pripomba občanov, da je potrebno poiskati
racionalne in našim možnostim cenene projekte, da si bodo kot delavci v
združenem delu prizadevali in podprli samoupravni sporazum za
združevanje sredstev iz ostanka dohodka za zgraditev šolskega prostora v
občini.
Po vsem tem ni naključje, da so zbori občinske skupščine na 24. seji
sprejeli osnutek sklepa o razpisu referenduma, saj so delegati vseh
temeljnih samoupravnih skupnosti imeli dokaj dobro prediskutirano
stališče in podporo najširše delegatske baze. To jc hkrati lep primer, kako
mora potekati sleherna pomembnejša družbenopolitična akcija v dele-
gatskih odnosih in uveljavf|anju ustave.
Razprave in priprave na referendum se nadaljujejo in hkrati
stopnjujejo. K temu prispevajo zadnje dni še izvirni pozivi naše mlade
generacije, ki na vseh javnih mestih na prijeten način poziva starše in
občane na pozitiven rezuhat referenduma.	P ed d 'k
Povejmo jim. da ne bodo razočarani!	^on^ereice SZDL
Stanko LEPEJ
UREDITEV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI PTUJ
Na osnovi dejstev je glede na ureditev usmerjenega izobraževanja v
občim upoštevati naslednje:
Število učencev po šolskih letih:
1977/78	1.150 1981/82	1.200
1978/79	1.200 1982/83	1,150
1979/80	1.150 198384	I.ISO
198081	1.200
Glede na prikazano število učencev je predvidevati, da se bo vpisalo
vsako letp v prvi razred usmerjene šole okoli 1000 učencev. Tako se bo
povečalo število učencev v drugem letu na 2000 (zal. fazo).
V 11. fazi se predvideva v obeh letnikih 1400 učencev za poklice, kijih
že sedaj usposabljamo in morebiti že za poklice, katere bomo določili v
sklopu regionalne^ (mariborskega) progama usmenaitia.
,Glede na normative oblikovala zaključenih šolskih (pedagoških) enot z
upoštevanjem princmov racionalnosti, globalne usmeienosti, pedagoške
celovitosti in drugih bo potreba zaptujske razmere naslednja organiziranost:
1.	pedagoška enota splošnega dela (sola 1)	1.000 učencev
2.	pedagoška enota splošnega dela (šola II)	LOOO učencev
3.	pedagoška enota strokovnega dela 0ola IIH	700 učencev
4.	pedagoška enota strokovnega dela (šola IV)	700 učencev
Na podlagi prvena odstavka 4. člena o referendumu (Uradni list SRS, št.
29—283/72). in 17. točke 229. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj 5t. 545/74) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma /a u>edbo samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje
šolskeKa prostora na območju obline Ptuj
I.	člen
Razpisuje se referendum — ljudsko glasovanje — o uvedbi samoprispevka v
denarju za območje občine Ptuj za sofinanciranje programa gradnje šolskega prostora v
obdobju 1977—1981.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 21. novembra 1976 od 6. do 18. ure na glasovalnih
mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
3.	člen
Samoprispevek se uporabi za sofinanciranje gradnje naslednjih objektov v šolstvu:
vrsta objekta	investicijska vrednost
1. novi srednješolski center v Ptuju	120,485.000
1. nova osnovna šola v Markovcih	33,250.000
Skupaj:	153,735.000
4.	člen
Skupen znesek sredstev, ki je potreben za izvršitev programa po 3. členu tega
sklepa, znaša 153,735.000 dinarjev.
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 45,227.000 dinarjev, od katerih se
razporedi 34,347.000 din za srednješolski center v Ptuju, 10,880.000 din pa za osnovno
šolo Markovci.
Preostala sredstva do predračunskega zneska po prvem odstavku bodo zagotovljena
z združevanjem sredstev po dogovorih v temeljnih in drugih organizacijah združenega
dela, s krediti in s sofinanciranjem Izobraževalne skupnosti Slovenije ter s prispevkom
Krajevne skupnosti Markovci.
5.	člen
Prispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1977 do 31. decembra
1981.
6.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem
volilnem imeniku in tisti občani, ki še nin^ajo volilne pravice za volitve v skupščino
družbenopolitičnih skupnosti in Se niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa
zaposleni.
Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona
o volitvah delegacij in o delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
''"Z^fAedbo referenduma je pristojna občinska volilna komisija.
7.	člen
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
(glej glasovnico, ki je objavljena na 5. strani).
8.	člen
Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
oziroma nadomestila in pokojnin bo obračunava! in odtegoval izplačevalec osebnega
dohodka oziroma nadomestila ter pokojnin. Samoprispevek od drugih dohodkov bo
obračunaval in odtegoval za davčne zadeve pristojen upravni občinski organ.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala le za
sofinanciranje programa del, navedenega v 3. členu tega sklepa ter se bodo zbirala na
posebnem računu občinske skupščine.
Nadzor nad zbiranjem sredstev in njihovo razporeditev po določbah tega sklepa
opravlja poseben odbor, ki ga imenuje občinska skujjščina.
Odbor po prejšnjem odstavku je dolžan letno poročati občinski skupščini o višini
zbranih sredstev in porabi sredstev po 4. členu tega sklepa, po preteku obdobja pa
sestavi zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka ter ga predloži
v potrditev občinski skupščini.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi občinska skupščina.
II.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Vse pedagoške enote bodo imele skupne službe (vodstvo, splosni sektor,
dobalna materialna služba) in strokovne službe (psihologi, socialni delavci in
drugi). Posamezne pedagoške enote pa bodo predstavljale zaključeno
pedagoško delovno celoto s samoupravmmi pristojnostmi TOZD ali delovne
enote po sporazumu o delitvi dela med enotami in centrom.
^ Skladno z možnostjo operativnega delovanja centra bodo potrebne štiri
ločene stavbe za delo posameznih šolskih enot (po dve stavbi za I. in II.
fazo) in stavba za skupne službe za spremljajoče pedagoške naloge
(telovadnica, šolska kuhinja, večnamenski prostori, zunanji športni objekt m
dmgo). Graditev stavb bo možna etapno, tako da bo prikazal idejni projekt
celoto, gjavni projekt pa posamezne etape glede na potrebe, ki bodo prisotne
ob prehodu na usmeijeno izobraževanje po posameznih šolskih letih:
V šolskem letu
1977/78 - LOOO učencev 1981/82 - 3.400 učencev
1978/79 - 2.000 učencev 1980/81 - 3.400 učencev
1979/89 - 2.900 učencev
Za gradnjo šolskih prostorov bo nujno postaviti tudi dom učencev. Po
merilih v naši republiki prebiva v dijakih domovih okoli 10 % učencev. V
našem primeru bi znašalo to 340 učencev. Komunikacijske zveze v naši
občini m tudi za učence usmeijene faze iz občine Orinož so tako ugodne in
bodo v prihodnje še bolj, da predvidevamo manjše število učenčev v
dijaškem domu, to je okoli 240 (7 %).
Gradnjo dijaškega doma bo treba vključiti v L etapo, l^egova površina z
vsemi potrebmmi prostori bi morala znašati neto 2750 kv. m, bruto
3900 kv. m.
Potrebe po šolskih prostorih in kadrih
Na podlagi predmetnika za skupno osnovo v ^prvi fazi usmerjenega
izobraževanja, upoštev^oč, da se bo v eni pedagoški enoti šolalo 1.000
učencev, bo potrebnih za prvi razred 33 učilnic,prav tako za drugi razred 33
učilnic, skupaj torej 66 ucilnic. Vse te učilnice bodo morale biti prilagojene
za funkcionalni predmetni pouk.
Glede na število učilnic, predmetov in učnih ur, bo_v obeh razredih
potrebno 69 učiteljev, sedaj jih imamo 42, manjka jih torej še 27.
Potrebe šolskega prostora in kadra za DRUGO FAZO bodo šele znane,
ko bodo določeni predmetniki za jjosamezne smeri in ko bo v okviru
republike in mariborskega območja odločeno, katere smeri bomo
u^osabljah v našem centru.
Predvidevamo, da bomo v drugi fazi usmeijene šole zadržali vse oblike,
ki jih sedaj šolamo v Ptuju, to je:
GIMNAZIJO z naslednjimi glavnimi usmeritvami:
—	matematika, fizika, bicdogija — kemija, družboslovni predmeti,
jezikovni predmeti, pedagoška smer.
EKONOMSKA^OLA z glavnimi usmeritvami:
—	računovodstvo, komerciala, bančništvo, turizen in statistika,
evidenca.
UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA.
POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA.
POKLICNA ŠOLA ZA PRODAJALCE.
ODDELEK SREDNEJ ZDRAVSTVENE ŠOLE MARIBOR - V
PTUJU. (Ustanovljen 1. septembra 1,976).
POKLICNA POLJEDELJSKO ŽIVINOREJSKA ŠOLA
TURNIŠČE PRI PTUJU.
Viri občinskega samoprispevka.
Glede^ načina financiranja izgradnje srednješolskega centra Ptuj in
osnovne šole^ v Markovcih so predvideni za financiranje izgradnje
manjkajočih šolskih prostorov v občini trije temeljni virL Prvi vir je
samoprispevek občanov občine, drugi vir je združevanje sredstev oreanizacig
zdruzenega dela, tre^i vir pa so sredstva izobraževalne skupnosti Slovenije.
S samoprispevkom občanov bi potem takem morali v 5 letih zbrati
45,227.000 dinarjev. Da bi lahko s samoprispevkom zbarli ta sredstva bo
moral biti uveden samoprispevek za posamezne kategorije občanov po
naslednji stopnji:
1.	Od neto osebnih dohodkov	dinarjev
—	od zaposlenih v krajevni skupnosti
Ptuj po stopnji 1,5 %	21,658.000
—	od z ^oslenih v ostalih krajevnih
skupnostih po stopnji 1 %	16,113.000
—	od upokojencev po stopnji 1 %	3,040.000
2.	Od katastrsk^a dohodka kmetov
po stopnji 2%	2,169.000
3.	Od davčne stopnje občanov,ki
z osebnim delom z lastnimi sredstvi
opravf^o gospodarsko ali
negospodarsko dejavnost — po
stopn5 2%	2,247.000
Skupq	45,227.000
Stopnja prispevka je sorazmerno nizka, posebno za kmete in občane, ki
z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravU^o gospodarsko in
negospodarsko dejavnost. Stopnja prispevka za z^oslene občane vkr^evni
skupnosti Ptuj je za 0,5 % višja od z^oslenih v ostalih kr^gevnih skupnostih.
Ta višja stc^jnja, ki sicer ne bo bistveno boj obremenila teh občanos^ je
umestna, sq bo srednješolski center zgr^en v Ptuju in bodo tako ti občani
imeli zato manjše stroške za šolanje svojih otrok, razen tegapaso zaposleni
občani v ostahh KS obremenjeni še z višjim kr^evnim samoprispewom —
2%do3%-vKS Ptuj pa le z 1%. Dve tretjini samoprispevka pa je
namenjen prav za srednješolski center.
Od uspeha te akcije — uvedbe samoprispevka — je odvisno, ali bomo
lahko v občini prešli na preobrazbo srednjega šolstva in tako zadržali
obstoječe šole v občini in povečali njihovo zmogiUivost tako, dabi lahko ob
koncu petietne^a pro«ama v šolskem letu 1980/81 sprejel srednješolski
center 3.400 učenčev. Ce poniislimo, da gre tu za dobrobit naših otrok, naše
mladine, posredno pa tudi našega gospodarstva — sto gre za strokovne kadre
—	potem taka obremenitev ni previsoka cena za dosego tako pomembnih
objektov v šolstvu.
ftinnan&u "i mnenja delegatov občinske sk^u ..
Skupščina občine Ptuj je na pod-
lagi četrtega odstavka 160. člena
statuta občine Ptuj pristojna, da-
razpiše referendum o uvedbi samo-
prispevka za financiranje družbenih
potreb, ki so skupnega pomena za
občino.
Da gre v predmetnem primeru za
financiranje družbenih potreb, ki so
skupnega pomena za občino, je
očitno, saj gre za graditev srednješol-
skega centra v Ptuju ter osnovne šole
v Markovcih, s čemer se naj pomaga
rešiti pereč problem — pomanjkanje
šolskih prostorov v občini.
Z zgraditvijo srednješolskega
centra v Ptuju bo omogočeno v
novem sistemu usmerjenega izobra-
ževanja zadržati obstoječe srednje
šole v občini in povečati njihovo
zmogljivost tako, da bi lahko v
šolskem letu 1980/81 sprejel srednje-
šolski center 3.400 učencev. Z zgra-
ditvijo nove šolske zgradbe v Mar-
kovcih pa se omogoči osnovni šoli,
da preide na normalno poslovanje,
kar v dosedanji povsem dotrajani
šolski zgradbi, ki je tudi premajhna
za 720 učencev, ni bilo mogoče.
Osnutek sklepa o irazpisu referen-
duma za uvedbo samoprispevka je bil
v razpravi v občinski skupščini in so
ga zbori skupščine obravnavali in
sprejeli na sejah dne 24. 9. 1976.
V razpravi načelnih pripomb o
tem, ali se naj razpiše referendum za
uvedbo samoprispevka, ni bilo. Dane
so bile le konkretne pripombe k po-
sameznim določbam sklepa. Konkret-
ne pripombe so bile, da se naj
obrtnikom odmerja prispevek po de-
jansk em čistem osebnem dohodku po
enaki stopnji kot za vse stale
zaposlene v družbenem sektorju, da
je gradnja osnovne šole v Markovcih
predraga, da je stopnja samoprispev-
ka za kmetovalce prenizka napram
ostalim zavezancem, da se naj za
zdomce predvidi samoprispevek v
pavšalnem letnem znesku 500 din; ter
še nekatere druge pripombe, ki so
bolj tehničnega značaja.
Kot je razvidno iz predloga sklepa,
so bile nekatere pripombe upošteva-
ne. Predlog sklepa je tako v obliko-
valnem, kakor tudi v vsebinskem
oziru izpopolnjen. Odbor za izgrad-
njo šolskega prostora v občini je na
podlagi izdelane programske študije
za izgradnjo šolskep centra in
osnovne šole Markovci pripravil novi
izračun stroškov gradnje obeh
objektov in izdelal novo konstrukcijo
financiranja obeh projektov. Glede
na to s v 3. členu sklepa navedeni
novi stroški investicij obeh objektov.
Iz njih je razvidno, da so predvideni
stroški gradnje srednjšolskega centra
zvišani od prvotnih 113,760.000 din
na 120,485.000 din, dočim so za
osnovno šolo Markovci znižani od
prejšnjih 46,350.000 din na
33,250.000 din. V 4. členu sklepa pa
je določeno, koliko sredstev od sa-
moprispevka gre za srednješolski cen-
ter in koliko za osnovno šolo,
Markovci. Podrobnejša obrazložitev
za oba objekta je razvidna iz
naslednje točke II.
Predlagatelj pa ni mogel upoštevati
pripombe glede obrtnikov. Samopri-
spevek, od obrtnikov bo po 8. členu
tega sklepa obračunaval in pobiral za
davčne zadeve pristojen občinski
davčni organ. Ta pa ugotavlja le
dohodek obrtnikov in drugih svobod-
nih poklicev, nima pa podatkov glede
čistega dohodka, ker se razni drugi
prispevki — za pokojninsko in zdrav-
stveno zavarovanje — ki ne predstav-
ljajo odbitne postavke pri ugo-
tavljanju dohodka — odvajajo
neposredno. Zato lahko ta organ vrši
odmero prispevka le od dohodka, o
katerem vodi uradno evidenco. Pa
tudi za določanje vseh drugih
prispevkov se pri obrtnikih in drugih
svobodnih poklicih uporablja kot
osnova dohodek. Po mnenju predla-
gatelja pa stopnja samoprispevka ni
previsoka, saj je enaka kot pri drugih
samoprispevkih v krajevnih skupno-
stih in nekje odgovarja gospodarski
moči obrtnikov.
Tudi glede kmetovalcev meni pred-
lagatelj, da je stopnja prispevka 2 %
od osnove primerna in v povprečju
odgovarja ekonomskemu položaju
kmetov v občini. Zato jo ne kaže
zvišati. Glede samoprispevka delav-
cev, začasno zaposlenih v tujini je
prav, da ostanejo izenačeni z ostalimi
zaposlenimi delavci. Ker pa izplače-
valec osebnih dohodkov v tujini ne
bo odvajal samoprispevka, bodo ga
morali ti delavci sami plačati. Zato
bo potrebno izpeljati posebno akcijo
in se z vsakim od njih dogovorili o
plačilu samoprispevka in skleniti o
tem ustrezno pogodbo.
KJE IN KAKO BOMO
GRADILI?
Lokacija srednješolskega centra je
predvidena na zemljišču za mestnim
pokopališčem — med Volkmerjevo
cesto in levim bregom potoka
Grajena.
V	centru bodo vključene prva in
druga faza usmerjenega izobraževa-
nja, to je za prvo fazo deveto in
deseto leto šolanja, ki je enotno za
vse smeri z rahlo programsko
usmeritvijo v devetem letu in
močnejšo v desetem letu izobraže-
vanja ter druga faza, ki bo trajala
različno dolgo, odvisno od širine pro-
grama.
Načrtovano je, da se bodo v centru
izobraževali vsi profili kadrov, ki se
že sedaj izobražujejo v Ptuju in drugi
profili za katere se bomo v
naslednjem obdobju uvajanja usmer-
jenega izobraževanja dogovorili (gle-
de na potrebe v združenem delu) v
regiji in republiki.
V	prvi fazi šolanja bo zajetih 2.000
učencev, v drugi pa 1.400.
Programsko študijo za izgradnjo
centra je izdelal po naročilu izobraže-
valne skupnosti Ptuj Projektivni biro
Ptuj ob tesnem sodelovanju s stroko-
vnjaki Slovenije ter komisije za
izgradnjo šolskega prostora pri Izo-
braževalni skupnosti Ptuj.
Osnovno vodilo pri snovanju
programske študije je bilo umno go-
spodarjenje s prostorom, učnimi
urami in učili ter možnost hitre,
cenene in kakovostne gradnje.
Ves projekt je zasnovan na uporabi
enakega modela 8,20 m montažne iz-
vedbe.
Načrtovana razporeditev prosto-
rov je taka, da so združena
posamezna strokovna nodročja.
Prednost tega je, da so združena vsa
učila in pedagogi ra določeno
strokovno področje na enem mestu.
Učilnice so načrtovane tako, da bodo
omogočile pouk po najsodobnejših
metodah, kjer bo predvsem prišlo do
izraza razvrščanje učencev glede na
njihove sposobnosti in usmeritve ter
delo s posamezniki.
Center bo možno graditi v štirih
fa/ah glede na razpoložljiva finančna
sredstva.
Skupne površine bodo obsegale
16.686 kv. m brez kleti in zaklonišča.
Ko bo center dokončno dograjen bo
veljal cca 177,000.000 din. Glede na
načrtovanje možnosti financiranja
bo do leta 1980 možno zgraditi
učilnice za prvo stopnjo izobraže-
vanja, pokrite športne objekte (telo-
vadnica) in kuhinjski del, ki obsegajo
11.370 kv. m.
Četrta faza gradnje zajema
gradnjo učilnic za drugo stopnjo s
skupno površino 5.315 kv. m in zu-
zunanje športne objekte, dograjena
bo po letu 1980.
Za prve tri faze in zaklonišče, ki
bodo zgrajene do leta 1980, bo po-
trebno po današnjih cenah
120,485.000 dinarjev.
Sredstva se bodo zbirala tako:
—	iz samoprispevka
občanov	34,347.000
—	po dogovorih v temeljnih
in drugih organizacijah
združenega dela 29,855.000
—	sofinanciranje
izobraževalne skupnosti	j
Slovenije	56,283.000
Skladno z izgradnjo šolskega
centra in dijaškega doma bo potekala
tudi gradnja osnovne šole v Markov-
cih.
Kapaciteta nove šole je načrtovana
za 720 učencev v 12 matičnih, potreb-
nih kabinetnih učilnicah, telovadnico
in kuhinjo. Zazidalna površina bo
znašala 4.750 kv. m.
Za gradnjo brez zaklonišča bo po-
trebno po današnjih cenah
33,250.000 dinarjev.
Sredstva se bodo zbirala tako:
—	iz samoprispevka
občanov	10,880.000
—	po dogovorih v
emeljnih in
drugih OZD	5,145.000
—	prispevek krajevne
skupnosti
Markovci	600.000
—	kredit Izobraževalne
skupnosti
Slovenije	16,625.000
„SKUPŠČINA
OBČINE P™J GLASOVNICA
za referendum dne 21. novembra 1976
o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa gradnje
šolskega prostora za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1977 do 31. decem-
bra 1981.
Samoprispevek bodo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju ob-
čine Ptuj, od naslednjih osnov:	^
1.	Občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma od na-
domestila
a)	v Krajevni skupnosti Ptuj — po stopnji 1,5 Vo od neto osebnega dohod-
ka oziroma nadomestila;
b)	v ostalih krajevnih skupnostih — po stopnji 1 % od neto osebnega do-
hodka oziroma nadomestila;
2.	starostni družinski in invalidski upokojenci — po stopnji 1 o/o od po-
kojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom;
3.	občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od opravljanja •
obrtnih, intelektualnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
po stopnji 2 «Vo od davčne osnove;
4.	občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od opravljania
kmetijske dejavnosti, — po stopnji 2 % od katastrskega dohodka;
5.	občani, ki so začasno na delu v tujini, njihove družine pa imajo stalno
prebivališče na območju občine Ptuj, - po stopnji 1 o/^ od neto osebnega
dohodka v enkratnem letnem znesku po posebni pogodbi.
Samoprispevka bodo oproščeni:
—	občani od socialnih podpor, otroškega dodatka, dijaki in študentje od
štipendij in učenci v gospodarstvu od nagrad;
—	občani, ki imajo dohodek od pokojnin in invalidnin, ki ne presega po-
kojnine oziroma invalidnine z varstvenim dodatkom.
GLASUJEM
..ZA"	,.PROTI"
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA", če se strinja z
uvedbo samoprispevka, oziroma ,,PROTI", če se ne strinja z uvedbo samo-
prispevka.
G. s trii rt
iMUliR

I,	'aN.I.CPWV«i lUJI
Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
v večji meri razviti sposobnosti
mladih generacij, ki se bodo uspešno
vključevale v vse oblike združenega
dela, ki bodo s samoupravnimi socia-
lističnimi družbenimi odnosi urejale
vsa področja družbenega življenja ter
ziuilc koristno uporabljali prosti čas,
je poglavitna naloga relorme srednje-
ga šolstva. Ketorniirana šola mora
prcv/eti tialogo usposabljanja za car-
slvo nujnosti (delo), carstvo svobode
(prosti čas) in za samoupravljanje.
Potrebe po višji splošni izobra/bi
vse mladine postavljajo zahtevo, da
postaja izobraževanje na srednji
stopnji množično. Leta 1958 smo
pričeli i/vajati reformo osnovne šole,
ki je odpravila v njej dvojnost. Dobili
smo enotno osnovno šolo, ki je
mnogo doprinesla k večji demokrati-
čnosti šolskega sistema. Višja stopnja
demokratičnosti in trdni temelji
v/goje in izobraževanja na
marksi/niu so osnova reforme sred-
njega šolstva. Vzgojno izobraževalni
sistem, ki ga načrtujemo vključuje
predšolsko, osnovnošolsko ter
usmerjeno izobraževanje. Ta dejav-
nost združenega dela s svojim nači-
nom dela, smotri, vsebinami,
metodami in oblikami dela v sodelo-
vanju sšcdrugimi dejavniki vpliva na
oblikovanje in razvoj socialistične sa-
moupravne družbe.
Del tega sistema, ki ga imenujemo
usmerjen ima nalogo, da oblikuje
človeka za določeno delo (poklic) v
združenem delu, v socialistični sa-
moupravni družbi in v njegovem živ-
ljenju. Model usmerjenega izobraže-
vanja izhaja iz potreb naše družbene
stvarnosti, to je potreb našega zdru-
ženega dela po novih bolje
usposobljenih delavcih, iz sedanjega
stanja srednjega in višjega šolstva, ki
v sedanji obliki ne zmore opravljati
več vseh nalog, ki izhajajo iz druž-
benih potreb ter potreb človeka. Za
uspešno izvajanje reforme bo moralo
združeno delo povedati, kakšne po-
klice potrebuje pt> raznih panogah in
dejavnostih ler razvrstiti poklice po
strokovni zahtevnosti.
Usmerjeno izobraževanje temelji
na dosežkih sodobnih znanosti, zlasti
na marksizmu, kot osnovi znanstve-
nega socializma in naj usposablja de-
lovne ljudi za delo in samoupravlja-
nje ter jih vzgaja v duhu pridobitev
socialistične revolucije, patriotizma,
bratstva in enotnosti, enakopravnosti
narodov in narodnosti in socialistič-
nega internacionalizma. Iz tega
izhajajo izhodišča na katerih temelji
usmerjeno izobraževanje:
—	temeljiti na marksizmu, ki je
idejni temelj naše vzgoje in izobraže-
vanja,
—	vzgojnoizobraževalna dejavnost
se mora usmeriti k vzgoji in izobraže-
vanju za delo in z delom,
—	vzgajati moramo s amouprav-
Ijanjcm za samoupravljanje,
—	skrbeti moramo za sistem stal-
nega izobraževanja,
—	vzgojno izobraževalna dejav-
nost mora biti takšna, kot jo
zahtevajo sedanje in bodoče potrebe
človeka in združenega dela,
—	sistem mora biti tako demokra-
tičen, da omogoča vsej mladini in
otiraslim enake možnosti za vzgojo in
izobraževanje.
—	omogočiti mora dobro poveza-
nost med programi različnih
izobraževalnih smeri in stopenj,
—	zagotoviti mora večji razvoj
sposobnosti mladine.
Usmerjeno izobraževanje mora te-
meljiti na pozitivnih dosežkih in izku-
šnjah srednjega šolstva, hkrati pa
mora odpraviti poinanjkljivosti, ki
jih sistem ima oz. so se nakopičile ob
sistemu. Te so naslednje:
—	Srednje šole se že takoj na začet-
ku močno razlikujejo po obsegu
splošne izobrazbe in ne dajejo enakih
možnosti za nadaljnje izobraževanje
v skladu s sposobnostmi in interesi
učcncev (šole za nadaljnje izobraže-
vanje in šole za delo).
—	Med osnovnimi, srednjimi in
višjimi šolami ni dovolj programske
povezave in se številni programi po-
navljajo.
—	V vseh vrstah srednjih šo! je
prisotna negativna selekcija in z njo
visok osip.
—	Nekatere srednje šole (gimnazi-
ja) so prešibko usmerjale za delo.
—	Učni načrti srednjih šol so
prenatrpani, kar ima za posledico
pretirano spominsko obremenjevanje
in ne razvija dovolj sposobnosti
učencev.
—	Učne metode so še vedno tak-
šne, ki ne dopuščajo dovolj aktivno-
sti učencem.
—	Se vedno je prisoten avtoritati-
ven pedagoški režim, ki temelji na os-
osnovi formalne discipline (vzgoja s
samoupravljanjem in za samouprav-
ljanje se prepočasi razvija).
—	Mreža srednjih šol je
preveč razdrobljena, pedagoških de-
lavcev primanjkuje, prostorske zmo-
gljivosti so premajhne.
Usmerjeno izobraževanje mora od-
praviti te pomanjkljivosti. To pa po-
meni, daje potrebno zagotoviti skup-
ni višji nivo vzgoje in izobrazbe vsem
učencem in odpraviti pregraje, ki
ločijo stopnje izobraževanja.
Učencem moramo omogočiti, da se
po končanem izobraževanju lahko
neposredno vključijo v delo, iz dela
pa se lahko še nadalje izobražujejo.
Združeno delo mora prevzeti nepo-
sredno odgovornost za politiko
vzgoje in izobraževanja. Usmerjeno
izobraževanje bo sestavni del
vz.gojnoizobraževalncga sistema in
nagradnja osemletne obvezne osnov-
ne šole. Vključuje sedanje srednje,
višje in visoko izobraževanje. Mla-
dino usposablja za delo v določenem
poklicu in jih oblikuje v aktivne sa-
nioupravljalske osebnosti v združe-
nem delu in druženem življenju.
Usmerjeno izobraževanje delimo v
dva dela — dve fazi. Prva faza, ki bo
obsegala deveto in deseto leto šolanja
bo enotna za vso mladino in bo pri-
prava za nadaljnje finalno usmerje-
no izobraževanje. Obvezna bo za vse
liste, ki se bodo hoteli usposobiti za
katerikoli poklic. Omogočala bo
višjo splošno izobrazbo in s tem večjo
možnost za vključevanje v razne pro-
gramske usmeritve.
Druga faza bo temeljila na prvi in
bo trajala različno dolgo, pač odvis-
no od zahtevnosti poklicnega področ-
ja za katerega bo pripravljala.
Usmerjeno izobraževanje bo orga-
nizirano v centrih usmerjenega izo-
braževanja, ki bodo morali biti orga-
nizirani in opremljeni tako, da bodo
lahko uresničevali naloge sodobnega
izobraževanja.
TEDIMIK — ponedeljek, 25. oRtobra 1976
1 .
Organiziranost usmerjene šole
v ptujski občini
v želji, da bi mogli uspešno uresničiti nakazano refomio na srednji
stopnji izobraževanja, so se sedanje srednje šole v občini in dgaški dom
dogovorile, da se bodo že sedq med sebq povezale in združile, da bi se
mogle v prihodnjih letih organizacijsko in programsko utrditi in se pripravili
za nove odgovorne naloge, ki jih bo zahteval prehod na usmeijeno folo in
njeno strokovno oblikovanje. Glede na novo obsežno poslopje, ki ga bomo
zgradih s samoprispevkom občanov, s prispevki delovmh organizacij in širfe
družbene skupnosti in katerega načrti že kažgo njegovo programsko in
funkcionalno ureditev, bo pred pedagoškimi delavci se odgovorna naloga, ki
jo prevzemajo da bi kar n^hitreje uresničili dlje in smotre usmeijene šole in
jo vskladih s sodobnimi učnimi metodami in oblikami. Prosvetni delavci se
smelo lotevajo reševanja te odgovorne naloge in se že pripravljajo nanovo
delovno usmeijenost.
V predhodnem obdobju, pred začetkom usmerjenega izobraževanja bo
samoupravna in operativna organizkanost sedanjih srednjih šol naslednja:
Ustrezno samoupravni in operativni organiziranosti se bodo oblikovale
v enoviti delovni skupnosti, ki bo štela okoli 100 zaposlenih, od tega 90
učite^ev, dejavnosti družbeno pohtičnih organizacij zveze komumstov,
sindikata, mladine, skupnost učencev in razvgane oblike izvenšolske
dejavnosti mladine. Te bodo ob vzgojnoizobraževalnem pcdago3cem delu
aktivno usmerjale maricsistično idejno naravnanost šole in nieno sodobno
pedago§co usmegenost.	Pripravil kolegij ravnateljev srednjih šol
V zvezi z reformirano srednjo šo-
lo v usmerjeno šolo moramo oprede-
liti, katere strokovne kadre bomo
potrebovali v ptujski in ormoški ob-
čini, z upoštevanjem sedanjega sta-
nja in z vpogledom v prihodnost.
Dobro vemo, da bo zahteval višji
tehnični razvoj vse več strokovno
usposobljenih kadrov in to, glede na
njih število in stopnjo usposoblje-
nosti. Predvsem bomo morali stre-
meti, da se bo število kadrov s seda-
njo stopnjo poklicne srednje šole,
višje in visoke izobrazbe neprestano
večalo, da v prihodnji letih ne bomo
potrebovali več toliko neusposoblje-
nih kot doslej (z opravljeno osnovno
šolo ali pa še manj). V tem je tudi
osnovna zahteva nove usmerjene šo-
le, ki bo omogočila doseči višje izo-
brazbeno stanje prihodnje generacije
in s tem tudi večjo delovno produk-
tivnost.
Gospodarsko stanje v ptujski ob-
čini se je v povojnih letih močno iz-
boljšalo. Zgradili smo veliko indu-
strijskih objektov in tudi druge gos-
podarske in družbene dejavnosti so
se okrepile. Posebej je treba pou-
dariti v zadnjih letih smotrno preo-
brazbo kmetijstva. Glede na število
zaposlenih v družbenem sektorju
(okoli 15.000), glede na nadaljno
rast zaposlovanja in glede na potrebe
strokovnosti v kmetijstvu, izhajamo
pri izobraževanju strokovnih kadrov
usmerjene šole, ob prisotnosti mari-
borske univerze, v naslednjem:
1. Obdržati moramo vse doseda-
Razprava združenega dela
o reformirani srednji šoli
nje možnosti usposabljanja, ki nam
jih omogočajo srednje šole, to je:
1.1.	ob sedanji gimnaziji usmeri-
tve v:
—	matematično-fizikalno smer
—	biološko-kemijsko smer
—	družbeno smer
—	jezikovno smer
—	pedagoško smer
—	medicinsko smer
1.2.	ob sedanji ekonomski šoli v
usmeritve:
—	splošno ekonomsko smer
—	računovodsko smer
—	komunalno smer
—	bančno smer
—	turistično smer
—	statistično smer
—	trgovinsko smer
1.3.	ob sedanjih obeh administra-
tivnih šolah v:
—	poklicno administrativno smer
—	upravno administrativno smer
za gospodarske službe
—	upravno administrativno smer
za družbene službe
1.4.	ob sedanji poklicni kmetijski
šoli v:
—	poklicno smer prodajalca
—	poklicno smer živinorejca
—	pokhcno smer vinogradnika
—	poklicno smer turističnega
kmetijca
— poklicno smer izobraževanja
kmetovalcev (ob delu)
1.5. ob sedanji kovinski šoli v:
poklice: strugar, strojni ključav-
ničar, splošni ključavničar, orodjar,
kovač, monter ogrevalnih naprav,
monter vodovodnih naprav
2. Ze v obdobju oblikovanja
usmerjene šole in ob naših stvarnih
pKJgojih, se bomo morali potruditi,
da bomo lahko še razširjali obseg
izobraževanja za druge poklice, ki
jih potrebujemo in za katere danes v
naši občini še nimamo možnosti šo-
lanja v srednjih šolah.
Ustvariti bomo morali pogoje za:
2.1.	Šolanje kmetijskega tehnika
za ravninsko — gričevnato kmetij-
sko okolje, saj predstavlja Ptuj na-
ravno središče tega tipa kmetovanja
ob dejstvu, da je modernizacija
kmetijstva nujna in je brez usposob-
ljenih kadrov ne bomo mogli zado-
voljivo izvesti.
2.2.	Šolanje strojnega tehnika za-
radi vse močnejše kovinsko predelo-
valne industrije in obrti, kar nam bo
omogočilo še hitrejšo gospodarsko
rast.
2.3.	Šolanje avtomehanika zaradi
vse večje motorizacije, ki zahteva
zadovoljiv priUv takega poklica.
2.4.	Razmisliti bomo morali tudi
še o možnosti šolanja drugih poklic-
nih profilov, ki jih bo narekoval pri-
hodnji čas.
2.5. Glede na mrežo usmerjenega
šolstva v naši republiki bo morebiti
prevzel center v Ptuju po dogovoru
tudi strokovni del šolanja za enega
ali več poklicnih profilov (regijo) ali
celo za področje republike. K temu
bo pripomogla tudi sodobna zgradba
dijaškega doma, ki bo zgrajena v
neposredni bližini nove šole.
Pri vseh prikazanih oblikah Šola-
nja mladine se bo vključevalo lahko
tudi šolanje ob delu, ki postaja vse
bolj sestavina našega organiziranega
vzgojno izobraževalnega sistema.
Omenjena strokovna razvejanost
usmerjene šole nam bo omogočila
smotrno strokovno kadrovanje, ki
ga bomo lahko za krajši ali daljši čas
prilagajali razmeram in to tako, da
bomo dajali ob trenutnih potrebah
večji poudarek tistim poklicem ali
njihovi skupini, ki je trenutno naj-
bolj potrebujemo, druge poklice ali
njih skupine pa bomo številčno
zmanjšali. Tako bo lahko center zelo
fleksibilen in prilagodljiv glede
samega poklicnega usmerjanja in
usmerjenega šolanja, kar mu bo
omogočila prav njegova enovita or-
ganiziranost.
10. stran
TEDIMIK — ponedeljek, 25. oktobra 1976
OSNUTEK
18/10-1976
Delavci v temeljnih in drugjh organizacijah združenega dela in delavci v
TOZD, ki imajo didocirane obrate m poslovne enote na območju občine
Ptuj ter Izobraževalna skupnost Ptuj (v nadaljnjem besedilu: podpisniki
sporazuma)
sklenjeno
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za sofinanciranje programa gradnje
srednješolskega centra v Ptuju in osnovne šole v Maikovcih v
obdobju 1977-1981.
I.	UVODNE DOLOČBE
L člen
Podpisniki sporazuma ugotavljajo, da družbeni plan razvoja občine Ptuj
za obdobje 1976-1980 (Uradni vestnik občin Qrmož in Ptuj št. 9/76)
predvideva gradnjo novih zmo^jivosti za osnovno solstvo v skupni vrednosti
77,390.000 din in gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje v vrednosti
135,860.000 dinarjev.
2.	člen
Z namenom, da se zagotovi financiranje gradnje srednješolskega centra v
Ptuju in s tem ustvari možnost vključevanja mladine v občini v vse smeri in
stopnje usmerjenega izobraževanja ter zagotovijo primerni prostori za
delovanje osnovne sok Markovci, se podpisniki tega sporazuma dogovorijo,
da sofinancirajo program gradnje srednjesolskega centra v Ptuju in osnovne
šole v Markovcih in da istočasno določijo medsebojne pravice in dolžnosti,
ki izhajajo iz tega sporazuma.
II.	OSNOVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
3.	člen
Družbeni plan razvoja občine Ptuj za obdobje 1976-1980 v točki 2/2
in 2/IV. dela predvideva:
a)	dokončanje prve faze gradnje srednješolskega centra v Ptuju, ki
obsega 66 učilnic, pokrite športne objekte (telovadnica) in kuhinjski del v
skupni površini 11.370 kv. m in
b)	zgraditev osnovne šole v Markovcih za 720 učencev z 12 matičnimi
učilnicami, kabinetnimi učilnicami, telovadnico in kuhinjo v skupni površini
4.750 kv. m.
4.	člen
Predračunska vrednost srednješolskega centra za pivo fazo zn^a po
današnjih cenah 120,485.000 din, predračunska vrednost osnovne šole v
Markovcih pa 33,250.000 dinaijev.
III.	ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA
5.	člen
Ta izvedbo programa iz 3. člena tega sporazuma se zagotovijo sredstva
po naslednji finančm konstrukciji:
Srednješolski	Osn. šola
center Ptuj	Markovci
din	din
-samoprispevek občanov	34,347.000.- 10.880.000.-
—	zdruzena sredstva TOZD
in drugih delovnih
organizacij v obdobju
1977-1981	^	29,855.000.-	5,145.000.-
—	sofinanciranje Izobraževalne
skupnosti Slovenije	56,283.000.-	—
—	kredit Izobraževalne
skupnosti Slovenije	- 16,625.000.-
—	prispevek KS Markovci	-	600.000.-
SKUPAJ	120,485.000.- 33.250.000.-
6.	člen
Podpisniki tega sporazuma se obvezuj^o, da zagotovijo svo« delež v
višini 35,000.000 din v obdobju 1977-1981 tako, da bodo letno združevali
in namensko izdvajali za sofinanciranje programa po 3. členu tega
sporazuma - brez obveznosti vračanja:	.
a)	2% od ostanka dohodka (od sredstev za vse sklade) m pospesene
amortizacije in	.	. .. ^
b)	250 din na zaposlenega v temeljnih m drugih organizacijah
združenega dela - na dan 31. decembra vsakega leta v navedenem obdobju
iz ostanka dohodka ali ostalih sredstev s katerimi razpcJaga organizacija
združenega dela.
7.	člen
Podpisniki tega sporazuma se^ obvezujejo, da ugotovijo, obračun^o in
odvedejo svoj delež po prejšnjem členu v 30 dneh po sprejetju zaključnega
računa za preteklo leto na posebni račun Izobraževalne skupnosti Ptuj štev.
računa.......... z navedbo namena nakazila: »Združevanje sredstev
TOZD za izgradnjo srednješolskega centra v Ptuju in osnovne šole v
Markovcih."
IV.	IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
8.	člen
Podpisniki sporazuma se strinjajo, da vodi evidenco podpisnikov tega
sporazuma in vso potrebno dokumentacijo Izobraževalna skupnost Ptuj.
Izobraževalna skupnost Ptuj bo obveščala podpisnike tega sporazuma o
poteku združevanja in porabi sredstev, spremljala izv^anje sporazuma, dajala
obvezne razlage in predloge ukrepov za njihovo uresničevanje.
V.PRFHODNEIN	KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Vsak podpisnik sporazuma lahko predlaga spremembo in dopolnitev
te ga sp oraz um a.
Obrazložen predlog sprememb ali dopolnitve sporazuma mora
predlagatelj poslati v pismeni obliki vsem podpisnikom tega sporazuma.
Podpisniki Sporazuma so dolžni obravnavati predlog in se o njem
izjaviti.
Predlog je sprejet, če ga sprejmejo in podpišejo vsi podpisniki
sporazuma, kar ugotovi Izobraževalna skupnost Ptuj ter o tem obvesti
podpisnike sporazuma.
10.	člen
Spore, ki bi nastali pri izv^anju tega sporazuma bodo podpisniki
razreševali potpm notranje arbitraže, v katero imenuje vsaka strai po dva
predstavnika. Ce pa spora ne bo možno rešiti potom arbitraže, se podpisniki
dogovore, d a je za rešitev pristojno sodišče združenega dela.
11.	člen
Podpisniki sporazuma se obvezujejo, da bodo obveznost, sprejeto po
tem sporazumu, vključili v svoje srednjeročne plane.
12.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni
predstavmki podpisnikov, uporablja pa se za obdobje 197-1981. Prvi
obračun prispevka po tem sporazumu se opravi po sprejetju zaključnega
računa zaleto 1977, poslednji pa po zaključnem računu za leto 198 1.
13.	člen
Vsak podpisnik sporazuma sprejme en izvod sporazuma, ki je enak
izvirniku in je deponiran pri Izobraževalni skupnosti Ptuj.
OBKROŽITE
ZA
POSEBNO OBVESTILO VSEM OBČANOM-PREBIVALCEM NA OBMOČJU OBČINE PTUJ
Občinska volilna komisija Ptuj in oddelek za notranje zadeve Skupščine
občini' IMiij, po/ivata vse občane občine Ptuj, zlasti pa še občane na
območjih krajevnih skupnosti Ptuj, Rogoznica in Kidričevo, da zaradi
predvidenega referenduma, ki bo 21. novembra 1976, takoj prijavijo oz.
odjavijo stalno ali začasno prebivališče in spremembo naslova stanovanja
(ludi spremembo stanovanja v isti ulici, naselju, krajevni skupnosti i. p.), če
je prišlo do lakih sprememb v zadnjih letih in to:
—	občani na območju krajevnih skupnosti Ptuj in Rogoznica na
prijavnem uradu, Irg mladinskih brigad št. l/l — soba št. 6, vsak delovni
dan, ra/en s<»hole od 7.30 do 14.00 ure, ob sredah pa tudi od 15.00 do
16.30;
—	olK-ani v naseljih izven območja krajevnih skupnosti Ptuj in
Kogo/nica pa v pristojnih krajevnih uradih, v uradnih urah ob delovnih
dneh, ra/en sobote.
Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanje sprememb
naslova stanovanja, (ludi sprememb v isti ulici ali naselju, v isti krajevni
skupnosti i. p.) je po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru
prebivalstva (Iradni list SRS, št. 4—27/74), obvezno za vse občane-
prebivalce, v roku 8 dni, kadar se v določenem kraju stalno naselijo,
spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo naslov v istem kraju.
Za kršitve in neizpolnjevanje določil 5. člena citiranega zakona so
predvidene denarne kazni za pravne osebe od 2.500 do 5.000 din, za druge
odgovorne osebe pa od 500 do 1.000 din.
V izogib takim neljubim posledicam
POZIVAMO
vse občane, ki prijavno-odjavnega statuta, vključno s spremembami
"'"laJ" urejenega, da to stanje vskladijo do vključno 1. novembra
V Ptuju, 30. septembra 1976
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA IN
ODDKLEK ZA NOTRANJE ZADEVE
SKUPŠČINE OBČINE
PTUJ

SMO ALI NISMO
Cas hiti in kmalu bo konec šol-
skega leta. Vsi se bomo morali
odločiti za nadaljno šolanje.
Šolskega prostora je malo. Vsi
bomo letos s strahom gledali v bo-
dočnost. če bomo dobili prostor v
srednjih šolah. Najboljši od
najboljših bodo sprejeti v šole, a za
ostale ne bo prostora.
DRAGI STARSI! Kaj vam ne bo
hudo, ko boste ■ -e otroke videli
na cesti, kljub dobrim ocenam?
Zato vas prosimo zdaj, da bi vsak
po svojih močeh prispeval denar z.a
gradnjo šolskega centra.
Sami presodite, če smo vredni
novih šolskih prostorov ali ne. Mi
vsi upamo, da smo. S strahom
čakamo, dragi starši vaše odločitve.
Ksenja Mere, 8/d,
OŠ Tone Znidarič,
Ptuj
ZA NAŠO I.KPŠO »OIKK NOST
Sedaj smo še mali. Hodimo v
staro šolo. Kmalu bomo končali
osemletko. Šli bomo v srednjo
šolo. Želimo si, da bi starši in vsi
ljudje poskrbeli za nas, nam zgradi-
li lepe moderne šole in tako poskr-
beli /a našo lepšo bodočnost.
Maja Kostajnšek, 2/b,
OŠ Tone Znidarič,
Ptuj
IKK I M M KAJ POSl ATI
Obiskujem tretji razred osnovne
šole. Nekoč bi rada postala učite-
ljica. Zelo si želim, da bi lahko šo-
lanje nadaljevala v našem mestu.
Prosila bom očka in mamico, da
bosta 21. novembra obkrožila za in
s tem prispevala za gradnjo sred-
nješolskega centra, da se bom
lahko šolala v doinačcm kraju. Več
bom skupaj s starši in jim bom
lahko pomagala.
Naša bodočnost bo lepša, to si
želimo vsi pionirji.
Simona Meglič, 3/d,
OŠ Tone Znidarič,
Ptuj
SREDNJEŠOLSKI CENTER
Ptuj raste,
prebivalstvo
se množi,
a v šolah
so vedno večje
prostorske sfcrbi.
Zato glasujmo
za nov esešce,
da nas kje drugje
ne prebite.
Tina Žirovnik, 6. a
OŠ Franca Osojnika
(lil)KN (;i.ASHKM INSTRU-
MKM
Moja mamica je zelo glasbeno
nadarjena, čeprav je le napol
gospodinja in napol kmetica. Svoj
moderni ,,glasbeni instrument"
iina postavljen kar v kuhinji. Kupil
ga je očka, ki je delavec in se vsa-
ko jutro navsezgodaj odpelje na
delo v Celje.
Kot so vsi moderni glasbeni
instrumenti na elektriko, je jasno,
da je tudi mamin glasbeni instru-
ment popolnoma na elektriko.
Obsega kar štiri plošče, ena je čisto
mala, ena navadna plošča, dve sta
pa taki kot so navadno LP plošče.
Pod njimi pa je še posebna glasbe-
na skrinja.
Ko smo v nedeljo vsi doma,
mamica navadno vključi vse štiri
plošče in še ,,skrinjo". Treba je
samo slišati, kako zanimiva,
enkratno moderna glasba je to. H
klokotanju v štirih različnih tonih,
cvrčanju in podobnim zvokom še
pridno pomaga mamica z raznimi
,,tolkali", žlubodrali in z drugim
takim posodjem, ki povzroča
različne glasbene ali vsaj glasne
zvoke. Prav bi bilo, da bi to glasbo
tudi posneli na magnetofon in jo
kdaj predvajali kot glasbeno ugan-
ko.
Zelo pogosto pa sredi koncerta
mamici ponagaja elektrika. Včasih
je tako slabi tok, da ni pravih to-
nov iz instrumentov, včasih
,.crkne" varovalka, včasih pa
,,crkne" elektrika kot celota. Ta-
krat je mamica zelo jezna, pa tudi
mi drugi nismo dobre volje. Slabe
volje smo zato, ker nas v nosu
prijetno ščegeta, kar še bolj pospe-
.šuje kruljenje v želodcu. Mamica
trdi, da napol surove hrane ni
zdravo uživati. Jaz pa menim, da
je včasih napol kuhana hrana tudi
boljša kot nič. Sicer pa je za
glasbeno nadarjenega človeka
,,kruljenje v želodcu" tudi lahko
neke vrste glasbeni užitek.
Iz tega se vidi, da je moja
mamica zelo napredna. To
dokazuje tudi njena izjava, da bo
glasovala za samoprispevek za
postavitev novih srednjih šol na
Ptuju. Rekla je, da bosta oba z
očetom glasovala ZA že samo za-
to, da bosta lahko mene poslala
tja, kjer me bodo naučili kako je
treba pametno delati. To pomeni,
delati s pametjo, te umetnosti pa
se lahko naučiš le v šoli.
Skriti talent iz OS
Zetale
ŠKODA, DA NISMO MLAJŠI
Nam, osmošolccm, teče zadnje
leto v osnovni šoli. Nismo še prav
sposobni, da bi dokončno ugoto-
vili svoje poklicne želje. Ce pa se
je kdo odločil, ni rečeno, da bo
lahko uresničil svoje hotenje, kajti
nekatere srednje šole imajo omejen
vpis. Nekaj podobnega seje pripe-
tilo letos tudi v Ptuju, ker ni bilo
prostora. Tako se pričenja tekma
pametnejših m sposobnejših" za
boljše ocene in s tem za večje
možnosti pri vpisu v srednje šole.
lo se mi ne zdi čisto prav. Naša
družba zahteva vsestransko
izobraženega človeka, ludi v naši
občini, čeprav spada med manj
razvite, bo treba poskrbeti, da bo
dovolj šolskega prostora za
učence, ki končajo osnovno šolo,
če hočemo usmerjeno izobraže-
vanje.
Srednješolske stavbe, ki jih
imamo, so stare in neprimerne.
Pouk teče v majhnih in temačnih .
prostorih. Predstavljajte si devet-
intrideset dijakov v taki učilnici.
Pouk se mora izvajati tudi v dveh
izmenah. F^opoldanska šesta učna
ura se konča že v temi. To staršem
gotovo ni po volji. Popoldne bi si
želeli veselega študijskega dela v
krožkih, dclavnicah ali čitalnicah,
gledali bi lilme in imeli treninge.
Vse to bi bilo omogočeno z izgrad-
njo srednješolskega centra.
Posclmost centra bo tudi v tem,
da bo v dveh letih zaradi podobnih
programov še vedno mogoče
menjati usmeritev oziroma se
cHiločiti za drug poklic. Sedaj pa sc
morajo nekateri odločali že v
sedmem in celo v šestem razredu
osnovne šole.
Škoda je, da mladina iz osmih
razredov še ne bo deležna vseh teh
prednosti, zato smo kar prccej
nevoščljivi učencem, ki so za nami.
To pa ne pomeni, da se ne
vključujemo v razne dejavnosti v
korist centra. Pogovarjamo se z
občani, izdelali smo že skoraj sto
propagandnih plakatov.
Občani, če želite mladini boljši in
srečnejši jutri, obkrožite na rele-
rcndumu 21. novembra besedico
,.ZA"! Mi, ki rastemo in odra-
ščamo, bomo znali ceniti vašo
odločitev.
Tatjana Kneževič, o. Š. F-.
Osojnika
Enake možnosti šolanja vsem učencem, izid referenduma bo
merilo naše zavesti.	Bianka $ic
03 ivana Spoienjaka
Prehod iz osnovne v srednjo šolo.
Darinka Gavez, OŠ Toneta Žnidariča
Prostor ne sme biti ovira, da
se tvoj otrok ne bi, izuči! za
poklic. Zato glasuj za
referendum.
Branka Černeze!
OŠ Ivana Spoienjaka
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKOV
SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPSCiNE,
DNE 24. SEPTEMBRA 1976
ŽIROVNIK Zdenka, delegat
konference del. št. 2 Proizvodno
podje^e Olga Meglič je povedala:
Delovni 0udje PrcHzvodnega pod-
je^a „01ga Meglič" Ptuj, p. o. so na
zboru skupnosti dne S.7. 1976
razprav^ali o referendumu za
uvedbo samoprispevka za sofinanci-
ranje programa solskega prostora v
Ptuju. Na zboruje bilo poudarjeno,
da je akcija priprave na referendum
mIo važna glede na pomanjkanje
šolskih prostorov in želje učencev,
Id se želijo izobraževati na srednjih
šolah.
Zbor delovne skupnosti je sklenil,
da bo z akcijo za pozitivni izid
referenduma posvetil vse napore, da
bodo delavci podje^a čim bolj
seznanjeni in času glasovanja
zastopali stališča v krajevnih
skupnostih, da bo referendum
pozitivno izglasovan.
Priprave se nadaljujejo, s^ je
mladinska organizacija podjetja na
svoji delovni konferenci razprav.iyala
in soglasno potrdila potrebo za
izgradnjo šolskega centra v Ptuju, saj
bomo le tako lažje šolali naše
strokovne kadre.
Jože Stropnik -KS Ptuj:
Menim, da bo v naslednjih 4 letih
problem osnovnega šolstva še vedno
velik, čeprav ^ bodo prostori
preneseni iz ene šole v drugo. Mesto
Ptuj bo moralo imeti se vedno
popolni 2 izmenski pouk, na
celodnevno šolstvo pa še sploh ne
bomo mogli misliti.
Lj ubic a 2uh gcj - K S P tuj:
„V občini je zastavljena široka
politična akcija glede izvedbe
referenduma. Tudi vsi delegati, ki so
danes pristoni na seji bi morali še
posebej na svojem področju skrbeti
za to, da bo referendum dobro
izpe^an. Apeliram danes tuk^ na
vse, da se z vso resnos^o lotijo tega
vprašanja.'
Poročevalec Lojze SIREC, pred-
stavnik izobraževalne skupnosti:
Znane so nam letošnje težave z
vpisom učencev v srednje šole.
Potrebne so bile intervencije preko
republiške izobraževalne skupnosti.
Odstotek nadaljevanja štuaija v
ptu^ki občini v srednjih šolah je
60 %, v razvitejših občinah pa bo ta
odstotek doMTCi 85%. V reformi-
rani srednji šoC t.j. vl. fazi se bodo
morali absolventi, ki sed^ obiskuje-
jo šole v drugih občinah šolati prvi
dve leti, t. j. 9 in 10. leto v naši
občini. Mi danes nismo sposobni
niti kadrovsko, niti prostorsko
poskrbeti za več kot 60 % vpisa.
Gre tudi za dmgo fazo
programskih usmeritev, to se pravi v
poklicno odločitev.
MOJ ŠOLSKI PROSTOR
Spet je razgibala naše občane
vest o referendumu, kateri bo
razpisan ob graditvi šolskega
centra v Ptuju. Kakšen hrup je
nastal ob tem sporočilu! Mnogi
niso niti razumeli zakaj pravzaprav
gre. Godrrgali so, češ mi okohlani
Ptuja naj bi padili šolo za mesto?
Saj je tu& naša vaška šola
prem^ha, da bi zadostila vsem
pogojem sodobnega vzgajanja na^
mladine. Ptujčani naj nič ne
pričakujejo, ne bomo in tudi ne
moremo nič prispevati.
Pri tem pa ni ostalo! Ljudje so
se pričeh zbirati na sestanlah, kjer
so jim učitelji in še drugi, za to
zadolženi tovariši, pojasnjevali,
kakšnega pomena bo ta skupna
šola v mestu.
Na 6 ha bo zgrajena mogočna
stavba, pa ne samo ena, ob ni^g
bodo stale razne delavnice, dijaški
dom, telovadnice in seveda tudi
kuhinjski prostori. Nastalo bo
majhno mestece zase. Cemu pa
vse to?
Vsako jutro bo mnogo avto-
busov vozilo učence, ki so končali
v svoji vasi osemletno šolarije, v to
osrednjo šolo. Tu se bodo pod
vodstvom in ob nasvetih visoko
izobraženih pedagogov in moj-
strov teoretično in praktično
pripravljah na svcg bodod poklic.
Noben vajenec ne bo rabil samo
Eometati delavnice, pomivati
rožnike ali brisati prah s polic v
trgovini. V urah praktičnega
pouka se bo glasil iz delavnic šole
mogočen ropot, saj bodo eni
obdelovali razne kovme, drugi pa
bodo skušali svojo spretnost ob
obdelavi lesa, zopet drugi bodo
poglabljali svoje znarge v kemiji ali
drugih vedah. Na podlagi spret-
nosti, ki jih b^o pokazali
mladinci in mladinke pa jih bodo
vzgqitelji seznariali s poklici, ki
bi jim bili všeč. Ob enem pa bodo
oblikovali tudi njihov znac£y in jih
vzgajali v duhu socializma. TsŽco
bodo mladinci, ko bodoz^ustiU
to šolo, umsko in fizično
pripravljeni spoprijeti se z
resničmmi težavami priučenega
poklica. S ponosom in samoza-
vestjo se bodo lahko, ti naši
bodoči samoupravljavci, vključili
v delovni proces v podje^ih.
Zakaj pa naj bi vsi občani
odločali, ali nq se taka veikanska
zamisel nas mladih, uresniči
ne? Mi s ponosom povemo vsemu
svetu, da smo samoupravljalna
družba, kjer vsak državdjan
sodeluje pri uresničitvi dogajaj' v
naši državi. Volja in nasveti
naroda se upoštev^o. Zamisel
neke akcge se predloži državlja-
nom v pretres. Ce smatra
državljan predloge za pravilne, jih
potrdi s ponosom in jasnim DA,
ce jih pa ne odobrava ga ni strah
reči NE. In tako je tudi z
referendumom o gradnji skupnega
šolsk^a prostora v Ptuju.
Ob^m so šli še dalje. Ne samo,
da bodo sedaj, ko razumgo, kaj
bo ta šolski center v bodočnosti
pomenil za nas mlade, gradnjo
odobrili, pomagah bodo še s
prostovoljnimi skromnimi denar-
nimi prispevki. S ponosom bodo
lahko zrii na zgradbe in dejali,
tudi jaz sem pnspeval za nakup
nek^ zidakov te šole, v katero se
bo vključil tudi moj sin.
Mi mladi pa obljubljamo, da ne
bomo razočarali, niti naših
vzgojiteljev ruti naših staršev.
Starejši sicer pravijo, da smo mi
mladi lahkomiselni, pa ni vedno
tako, mi smo samo razigrana
Titova mladina, ki se tudi ob
veselih urah naše mladosti zaveda,
da bodo ostareli borci naše
hercgske preteklosti, kmalu pre-
ložili breme samoupravljanja na
naša ramena. Nič se ne bcjte, mi
se bomo in se hočemo izkazati
vredne vašega zaupanja! Ponosno
bomo korakali v prihodnost, saj
smo bili vzgojeru v duhu naše
socialistične družbe.
Učenci 8. raz.
OS „Maksa Bračiča"
Cirkulane
KURIRJI MED VOJNO
Leta 1941 se je pričela vojna. Fa-
šisti so napadli našo domovino.
Nemcem so pomagali še Italijani,
MadžarijUstaši in četniki. Partizani
so se borili zelo hrabro. Partiza-
nom so pomagali kurirji. Veliko-
krat so prenašali važna sporočila.
Kurirji so s sabo nosili tudi orožje.
Večkrat so padli v zasedo. Kurirji
so bili stari od 10 do 15 let. Nekate-
ri kurirji so bili tudi ustreljeni. Fa-
šisti so kurirje streljali tudi kot tal-
ce.
Srečni smo, ker smo svobodni.
Marjetko Bedenik,
3/a, OS Majšperk
Omogočimo vsal<emu otrol<u poklic, za katerega je sposoben,
ki ga veseii. Zato glasujmo za uvedbo samoprispevka.
Silva Ducman
OS Ivana Spoienjaka
Danes — jutri	Leon Valent, OŠ Toneta Žnidariča
21. november 1976 je dan velike
odločitve: ZA ali PROTI, ne le
samoprispevku, s lurtrrim bi gra-
dili novi, prepolrebni ŠOLSKI
PROSTOR, ampak ZA ali PROTI
napredku naše družbeno-polilične
skupnosti.
Vem, da veliko pišemo, govo-
rimo, se pogovarjamo in prepri-
čujemo, da referendum za šolski
prostor, 21. november mora
uspeli. Zakaj mora? Ni potrebno
veliko modrovati, da bi si lahko
sleherni član naše občinske
skupnosti odgovoril na zastavljeno
vprašanje.
Prvič: nova reformirana srednja
šola postavlja pred nas neizprosno
nalogo zagotoviti vsem učencem,
ki bodo vsako leto končali
osnovno — osemletno šolo,
prostor v srednji šoli. Prva stopnja
srednješoIskega izobraievanja:
deveto in deseto leto šolanja teče
po skupnem učnem programu za
v5e poklicne usmeritve. To
izobrazbo moramo zagotoviti
slehernemu učencu v naši občini, v
skladu s cilji reformirane sredrije
šole. Drugo stopnjo srednješolske
izobrazbe: enajsto in dvanajsto
leto šolanja, pomeni poklicno
usmerjanje, ki lahko traja le še
enajsto leto šolanja in pridobi-
prihodnje bi veljalo razmišljati o
novih usmeritvah in izobraŽevanju
strojnih tehnikov, kmetijskih
tehnikov in o drugih poklicih, ki
morajo biti izraz potreb našega
gospodarstva.
Drugič: ne le reformirana srednja
prispevek, 2) z zdruievanjem
sredstev organizacij zdruienega
dela in 3) s pridobivanjem sredstev
iz programa republiške interesne
skupnosti za vzgojo in izobraže-
vanje.
Mislim, da se mora sleherni
ODLOČAMO ZA ALI PROTI
vanje popolne srednješolske
izobrazbe v dvanajstem letu.
Kakšne poklice bomo izobraže-
vali pri nas v občini na drugi stop-
nji srednje šole, je danes prerano
odgovoriti. Ni nobenega dvoma,
da bomo vsaj zadržali dosedanje
srednješolske usmeritve: splošno
gimnazijo, pedagoško gimnazijo,
srednjo medicinsko (letos pridob-
ljeno), ekonomsko, administrativ-
no — upravno, {poklicno in
štiriletno), šolo za prodq/alce v
trgovini, kovinarje in poljedelce. V
šola, ampak sedanja srednješolska
utesnjenost kliče po novih Sobkih
prostorih. Vpis letošnjega šolskega
leta, ko nam je v juniju ostalo na
cesti preko 120 učencev in smo jih
s pomočjo republiške interesne
skupnosti za vzgojo in izobraže-
vanje, srednješolskih zavodov in
celotne družbeno-politične
skupnosti vendarle uspeli vpisati,
nam je dober poduk, da referen-
dum za srednješolski prostor mora
uspeti.
Nihče v občini si danes ne bi upal
prevzfti odgovornosti pred gene-
racijami mladih, ki bodo iz leta v
leto v večjem številu trkale na
vrata srednje šole. Zavedtuoč se te
odgovornosti v vseh družbeno-
političnih organizacijah, v celotni
druZbeno-politični skupnosti,
ponujamo občanom le eno in
edino po naši pameti in vesti upo-
rabno varianto reSitve, to je zbtvti
denar za Šolski prostor, tako kakor
ga zbirajo v neštetih drugih obči-
nah po naši oZJi in širši domovini,
to je /) z referendumom za samo-
polnoletni državljan vprašati, kaj
pomeni poraz na referendumu zanj
in za temeljno družbeno-politično
skupnost, v kateri živi? Katastro-
fo, da, pravo katastrofo, saj z
neuspelim referendumom ne bomo
zaprli vrat v srednjih šolah tisočim
našim sinovom in hčeram, temveč
smo se sprijaznili, da bo razvoj
naše občine ne le stagniral, ampak
v primerjavi z drugimi nazadoval.
„ V znanju je napredek", to ni le
fraza, temveč globoko spoznana
zakonitost napredka človekove
civilizacije.
Prepričan sem, da je strah pred
neuspelim referendumom odveč,
saj smo Ze mnogokrat v občini
izkazali svojo samoupravno socia-
listično zavest, da hočemo živeti v
materialno in duhovno bogatejši
domovini, v domovini, ki jo gra-
dimo z lastnimi žulji. In kdo med
nami se ne bo s ponosom ozrl na
novo zgrajeni srednješolski center,
misleč, v njem je moj ,,ZA"
samoprispevek.
Alojz Gojčič
Naša nova šola
Leta 1970 se je od samoprispevka občanov začela graditi nova šola. Sola je
stala 750,000.000 starih din, od tega so zbrali občani le del. Solo so gradili
2 leti.
Naša šola stoji na mestu, kjer je stala stara šola. Zraven šole je trgovina,
milica, pošta, zadruga in igrišče, ter okrasno grmičevje. V parku, ki ga skrb-
no negujemo pa stoji tudi spomenik padlim borcem.
Okolico šole negujemo in v tem šolskem letu bomo imeli teden čistoče, ko
bomo počistili vso okolico. Višji razredi pa sadijo drevesa in delajo gredice za
rože.
Naša šola je velika stavba. Ima mnogo učilnic in kabinetov ter lepo telo-
vadnico, ki je s hodnikom priključena šoli. Nekatere učilnice pa so tudi v sta-
rem poslopju, ki ga niso podrli, ampak obnovili.
Učilnice v šoli so lepo opremljene. V kabinetih so vsi pripomočki za uče-
nje, ki jih potrebujejo učenci na šoli. V telovadnici pa ne manjka telovadnega
orodja. Naša učilnica stoji na koncu pritličja blizu telovadnice. Lahko sprej-
me do 30 učencev. Ima predale, kjer si učenci shranjujemo izdelke. Učilnica
je lepo razsvetljena in ne manjka rož. Nekatere rože prinesejo tudi učenci.
Ker je šola nova jo moramo čuvati, da bo dolgo ostala lepa in dolgo ne bo
treba graditi nove.
Večina učencev gre po končani osemletki v srednjo šolo. Zato si želimo,
da bi starši glasovali za samoprispevek in bi lahko zgradili nov srednješolski
center v Ptuju, da bomo mi lahko nadaljevali šolanje v veliki svetli zgradbi.
Petek Zorli 5. a
OS-Franc Belšak Gorišnica
Starši osnovne šole Majšperk se zbiramo na razredne roditeljske
sestanke, da bi se seznanili s pripravami na bližnji referendum. V petek 8.
oktobra 1976 smo imeli sestanke v prvem razredu. Tudi mi bomo glasovali za
sofinanciranje srednješolskega centra v Ptuju, saj vidimo, da so potrebe po
novih šolskih prostorih povsod pereče.
Naša učilnica ima za seboj komaj desetletje, a je v njej tudi jedilnica za
vse šolarje, ki imajo opoldanski obrok. V 1. razredu pa je 31 otrok, 11 od teh
se vozi z avtobusom proti Sestržam. Vsi imajo več kot 4 km. Zato pridejo
domov zelo utrujeni, če morajo pešačiti.
Od ostalih 20 otrok je 12 takšnih, ki imajo oba starša zaposlena, zato
imajo doma kosilo šele v poznih popoldanskih urah. 3 so takšni, ki žive brez
očetov in so matere zaposlene, 1 živi samo pri sorodnikih. Pa tudi kmečki
otroci so ogroženi,saj je za njihov skromni dohodek na neusmerjeni kmetiji
treba opraviti največ delovnih ur velikokrat na škodo vzgoje in izobraževanja
teh otrok. Tudi komisija za kategorizacijo otrok postavlja zahtevo po
vključevanju (otrok) v podaljšano bivanje.
Zato smo ugotovili, da bi nujno potrebovali čisti oddelek podaljšanega
bivanja vsaj za učence 1. razreda, ki najbolj potrebujejo pomoč pri
opravljanju domačih nalog. Upamo na razumevanje vseh tistih, ki o tem
odločajo!
Če bodo pa naši otroci že pri startu zapostavljeni, kako naj potem
pričakujemo, da bodo uspešno dosegli cilj ob konkurenci tistih, ki imajo še
boljše pogoje — celodnevno šolo!
Starši otrok 1. razreda Osnovne šole Majšperk.
NAŠA NOVA ŠOLA
Letos pozimi smo dobili novo šo-
lo. Dolgo smo se pripravljali na
otvoritev. Vsi smo pomagali, da bi
bil program čim lepši. Nato smo
vse povabili na ogled šole. Predsed-
nik PO je prerezal trak. Nova šola
se imenuje po talcu Vinku Juranči-
ču. Šolski prostori so lepi, topli in
svetli. Imamo 4 učilnice, igralnico,
avlo, večnamenski prostor, kuhi-
njo, pisarno in garderobo. V novi
šoli se vsi dobro počutimo.
Vida Pučko,
novinarski krožek,
OS Vinko Jurančič, Vitomarci
PRISPEVAJMO SVOJ DEll.Ž,
DA NAŠI OTR(K I NK BOIK)
OSTAJALI BRI Z POKLIC A
Prispevajmo denar za gradnjo
šolskih prostorov, ki nam jih vedno
bolj primanjkuje.
Vsi otroci upamo in želimo, da
bo referendum uspel, da bomo pri-
šli do novih učilnic v katerih se bo-
mo lahko izučili poklica, ki smo si
ga sami izbrali. Marsikdo bi se rad
šolal, pa ga ne sprejmejo, ker je
premalo prostora.
Tanja Mere, 4/a,
OS Ivana Spoienjaka, Ptuj
Peljemo se v novi srednješolski center. Upamo, da se ne
bomo zapeljali nazaj I Kristina Kocpek, OŠ Toneta Žnidariča
Za novi šolski prostor moramo in bomo zbrali denar.
Stanko Vaupotič
0$ Ivana Spolenjaka
Prenovljena šola
Naša šola stoji ob prometni cesti Maribor-Zagreb, zato jo vsakdo, ki
se pelje ^o cesti, obeduje. Pred leti je začela spreminjati svoj barvo, omet
se je krusil, njena zunanjost je bila iz dneva v dan grša.
V	notrargosti ni bila mč lepša. Trhla lesena tla so bila polna prahu,
komaj si stopil v učilnico, že si moral kašljati. V velikih špranjah so si
ustvagale plašne miške svoje domove. Ko je bil pouk najbolj dolgočasen,
je pokukala iz špranje plašna miška. Nastal je vik in krik, učitelj pa na
žalost ni zbežal. Prostor je osvetljevala ena sama luč v mrzlih zimskih
dneh nas je slabo »ela stara lončena peč.
V	začetku šolskega leta smo stopili v prenov^ene učilnice, ki so bile
lepo prepleskane in začudeni OTazovali spremenjene učilnice. Podrsali
smo se po parketnih tleh in prižgali luči, ki dobro osvetljii^go učilnico.
Osvetljena ie tudi nova tabla, po kateri je prijetno pisati. Tudi zeblo nas
več ne bo, ker so učilnice centralno ogrevane.
V	tako lepih učilnicah se počutimo dobro in se radi učimo. V
prenovljenih ucilnicah smo uvedli kabinetni pouk, ki je za nas prijetna
sprememba. Hvaležni smo vsem, ki so pomagali obnoviti našo šolo in
obljubljam, da jo bomo čuvali našim zanamcem. Želimo si še novo
telovadjiico, toda za to ni denaria. Denaga pa ni tudi za šole, ki so prav
tako stare in slabe, kjer še vedno otroci zmrzujejo, zato prosimo vse
občane, naj prispevno svoja sredstva za bdjše počutie svojih otrok.
Lidija VIDOVIC 7. B razred
OSNOVNA SOLA HAJDINA
SKIDN.IKŠOI SKA I TKSNJK-
NOSr. M U KMO l'() NOVIH
PKOSIOKIH
Zaclnja leta je vedno večja stiska
p«.) šolskih prostorih. Ko dijaki
končajo ob\e/no osemletko, ne
najdejo prostora v srednjih šolah.
Vsako leto več dijakorv ostane brez
nadaljnjega šolanja. V srednje šole
ne sprejemajo več drugih dijakov
kot (ullične in prav dobre, a še te s
težavo. Ciovor o referendumu je
dvignil vse občane Ptuja in vsi vne-
to ra/mišljajo o pomenu te akcije.
Ker je potreba po srednješolskem
centru res velika, vsi upamo, da bo
rclercndum uspel. Lepo bi bilo, če
bi vsak občan prispeval za to grad-
njo, saj bi na tak način omogočali
zdajšnji in poznejši generaciji dija-
kov lažjo pot do kruha.
Roman Zavec, 4. a,
Ivana Spolenjaka, F'tuj
Itn A s KM N A KONH.KKNC I
29. septembra sem bila na konfe-
renci l'0. Izvolili smo predsednika,
učenko iz sedmega razreda. Potem
smo i/volili: tajnika, blagajnika in
člane. Ob pol 9. uri smo se odpra-
vili na pot. Med potjo sino peli, ne-
katerim je bilo slabo. Ustavili smo
se ob cesti. Sli smo na stolp. Neka-
aitcri smo bili na v rhu, ker je bilo mt*
glcno se ni daleč videlo. Stolp ni več
tako visok kakor je bil lani. Potem
smo šli na avtobus. Peljali smo se k
Ruški koči. Tam smo si kupili kar
si je kdo hotel. Pojedli smo, kar si
je kdo kupil. V planinske knjižice
smo natisnili žige. Nekateri so se
spomnili na starše in so jim pisali.
Potem smo se odpeljali na Sumik.
lovariš l.ah nas je spremljal po
skalah in naenkrat smo prispeli k
Sumiku v grabi. Zagledali smo
gamsa. Nekateri so šli čez Sumik.
Potem smo šli nazaj. Pri avtobusu
smo pomalicali. Nekateri so igrali
kolo. P»j|cm smo Sli k neki koči
obrnil avtobus. Odpeljali smo se
domov skozi Maribor. Pri enem
o\inku nam je nasedel avtobus. Iz-
stopili smo, da je šofer izpeljal.
Srečno smo prišli v Majšperk.
Renata Klarič,
3/a, OS Majšperk
ODkRI I Ji; SPOMKNIKA
Vse do maja 1975. leta smo
šolske ure preživljali v slabo
razsvetljenih in s tramovi podprtih
učilnicah. Tudi za nas je prišel
srečnejši dan, ko smo zapustili
staro zgradbo in se preselili v novo
šolo. Sreče, ki smo jo občutili ob
vselitvi se ne da popisati. Tu so
svetle in lepo opremljene
učilnice, v njih je pozimi prijetno
toplo in delo poteka lažje.
Naša šola nosi ime po dr. Pranju
Zgeču. Ob novi šoli pa smo dobili
njegov spomenik, odkritje je bilo
15. avgusta 1976. Svečanost je
sovpadala s praznikom občine
Ptuj.
Na ta dan smo se učenci v šoli že
dolgo pripravljali. Žrtvovali smo
nekaj dni počitnic, da smo lahko
nastopili pred občinstvom.
15. avgusta je bila nedelja. Jutro
je bilo lepo, megle tokrat ni bilo.
Sončni žarki so prijetno osvetlje-
vali krošnje dreves, rahel vetrič se
je veselo poigraval z zastavami, ki
so zakrivale spomenik. Zbori in
recitatorji so nestrpno čakali na
čas, ko bodo nastopili, in izrekli
besede, ki so bile namenjene samo
dr, l-ranju Zgeču. Proslava se je
pričela z govorom sekretarja
občinske konference ZK Alojza
Gojčiča. Proslavo so dopolnile
deklamacije, ki so jih recitirali
mladinci. Med recitalom se je
večkrat oglasila borbena pesem. Te
proslave se je udeležilo , veliko
število ljudi, saj je vsakogar
zanimalo življenje in delo
pokojnega profesorja Franja
Žgeča. Prišli so tudi mladinci-bri-
gadirji M DA Slovenske gorice 76,
ki so nosili 36 zastav, kar je še
posebej poudarjalo svečanost tega
dne.
Spomenik je odkril in predal v
upravljanje predsednik zbora
delegatov KS Konrad Vertič. l'o
končanem kulturnem programu
smo se vsi odpravili v šolo in si
ogledali razstavo z naslovom Dr.
Franjo Zgeč — napredni peda-
goški delavec. Pripravili smo jo v
sodelovanju z ljudsko in študijsko
knjižnico iz Ptuja. Na razstavi smo
se lahko prepričali, da je bilo živ-
ljenje in delo Dr. Franja Zgeča res
plodno in ustvarjalno. Videti je
bilo, da se je občinstvo zadovoljno
vračalo domov.
Marija Lačen, 8/a,
OS DR. Franja Zgeča, Dornava
G lasu jmo za šolski prostor.
Drago Potočnik
OŠ Franc Osojnik
PRISPKVAJMO SVOJ DKLKŽ,
DA NAŠI OTROCI NE BOIK)
OSTAJALI BRK/. POKLICA
Z razvojem v naši občini se iz leta
v leto povečuje število prebivalcev,
zato tudi narašča število otrok pri
vpisu v šole.
Vedno več težav imajo starši in
vzgojitelji pri usmerjanju otrok v
srednje šole. Otroci težko pridejo
do zaželenega poklica, ker so šole
prenapolnjene. Nov način šolanja
zahteva še več šolskih prostorov in
učiteljev, kjer se bo šolanje nada-
ljevalo v dvelet ni usmerjevalni šoli.
Zato se bo v Ptuju gradil nov šolski
center z novimi moderno-opremlje-
nimi učilnicami, kabineti, delavni-
cami, telovadnicami. Potreben bo
tudi dijaški dom, da bi odpadla
naporna in dolga vožnja do šole.
Za vse to pa je potrebno mnogo
denarja, katerega ne bo mogla v.se-
ga dati občina sama. Del sredstev
pa bi naj prispevala republiška izo-
braževalna skupnost, del sredstev
pa bodo prispevali občani s samo-
prispevkom.
Da naši otroci ne bodo ostajali
brez poklica, bomo 21. novembra
na referendumu glasovali za samo-
prispevek in s tem tudi sami prispe-
vali svoj delež pri uresničitvi za-
stavljenega plana.
Verica Zerak, 4/a,
OS Ivana Spolenjaka, Ptuj
Delavci i/ združenem delu prispevajte za šolski prostor, ker je
to i/ vašem lastnem interesu.	Simona Cihal
OŠ Ivana Spolenjaka
Koristite svojemu otroku - glasujte za
Medtem, ko preživljamo in
brodimo skozi zadnjo fazo
osemletke, se nam vedno bolj
zbujajo vprašanja: „Kam?"
Kam po osemletki, kateri
poklic bi nam prinesel največ
sreče in največje zadovoljstvo,
kako in kje bi se lahko za
njega usposobili, ali smo
zmožni opra\djati ta poklic.
Vprašanj pa nikoli ni konec.
Ko odgovoriš na eno, se
pcjavi drugo, tretje ...
Toda kako težko se
odločimo za ustrezni poklic,
vemo le mi sami, kajti o
poklicih vemo tako m^o in
mnogih še poznamo ne, da
nam je to odločanje prava
muka. Toda stop! Ponujajo se
nam možnosti. Izgradili naj bi
srednješolski center, začelo
naj bi se usmeijeno izobraže-
vanje. Prvi dve leti bi vsem
učencem potekali enako - po
istem učnem načrtu. Ob
teoriji in tudi z veliko prakse,
z obiskovanjem raznih delov-
nih organizacij, trgovin, to-
varn, raznih delavnic, pa tudi
bolnišnic in uradov bi si
močno olajšali odločitev, saj
bi mnogo več vedeli o
posameznih poklicih, poznaH
bi njih dobre in slabe strani in
mnogo več srečnežev bi
izbralo poklic, ki bi jim
ustrezal.
Toda, če starši ne razumejo
naših želja, zakaj se potem ne
spomnijo na lastno mladost,
na svoja tavanja, in zakaj
končno ne uvidijo, koliko bi
koristili socialnemu in družbe-
nemu razvoju, predvsem pa
svojim otrokom. Mogoče bo
koristilo, če spomnim, da je
poklicev ogromno in čeprav
vseh le ne bomo mogli
spoznati, jih bomo spoznaU
vsag toliko, da se bomo lažje
odločili za katerega izm^
njih. Torej, odprite oči,
preljubi starši!
In čeprav teoretsko ne
moremo storiti ničesar, da bi
se ta center izgradil in da bi
dobili potreben denar zanj, se
bomo borili na svoj način.
Trosili in lepiU bomo razne
lepake, ki jih bomo seveda
sami izdelali, pisali parole,
risali po asfaltu in na vse
mogoče načine poskušajo
pridobiti starše za stvar, ki jo
bomo s ponosom imenovali
„svqjo".
In naša borba mora roditi
uspeh, saj gre vendar za našo
prihodnost in prihodnost
znancev. Naše oroge pa mora
omiliti še tako trdo srce! In
zato: »REFERENDUM MO-
RA USPETI!" to je naše
geslo. „GLASUJTE ZA!" „V
SLOGI JE MOC".
Božena Perko
OŠ Martin Kores
Podlehnik
21. novembra referendum za
srednješolski center
Sonja Veiičkovič
OŠ Franc Osojnik
os bovkc — podružnič na
šoi a žac;a
Dragi mladi tovariši!
Živimo v samoupravni sociali-
stični družbi, ki je za svoj
današnjik dvignila puntarski
prapor in z njim previharila krvave
viharje, katerim je žrtvovala svojo
toplo kri ter tisoč in tisoč prestre-
ljenih človeških lobanj. V trpljenju
in žrtvovanju so se sejala semena,
da so iz njih pognale najžlahtnejše
rasti: bratska ljubezen, medseboj-
no spoštovanje, nesebična samo-
odpoved, svetla vera v človeka in
čuječe razumevanje za velike in
drobne težnje ter skrbi, ki jih
vedno znova terja življenjski dan.
In s temi odlikami smo v povojnih
dneh, ko se je svet polagoma
umirjal v poslednjih podivjanih
krčih, natkali sožitje med ljudstvi
doma in v svetu.
To je dediščina, ki jih mladi
danes sprejemamo od svoje
družbe. Zato se trudimo, da bi na
svojih mladih poteh z dejanji čutili
in mislili s človekom ter mu po
svojih močeh pomagali v vseh stis-
kah.
In ko smo v dnevnem časopisu,
po radiu in televiziji sprejeli vest,
da je vašo pokrajino znova priza-
dela težka elementarna nesreča, ki
ji je botrovala neukročeno podiv-
jana narava, in neusmiljeno
upostošila in ogrožala vaš življenj-
ski prostor, smo sklenili, da se
bomo tudi mi vključili v solidarno
akcijo, zbrali finančna sredstva in
jih poslali eni izmed prizadetih šol
v Posočju. Odločili smo se za vašo
šolo.
Naša drobna pomoč je znamenje
solidarnosti mladih, ki žele pove-
dati: plemenita dejanja, četudi
skromna, so poti, ki vodijo k člo-
veku, in vezi, ki povezujejo ljudi,
kjer koli se pehajo pod soncem.
PO Ruda Sever,
os. Sola Fr. Belšak
Gorišnica.
NAŠA NOVA ŠOLA
Preplavil me je topel občutek
veselja, kadarkoU sem pomislil na
novo šolo. A do sedaj so bile to le
misH in sanje. Zdaj pa se že mnogo
govori o novi šoli v Markovcffi.
Vedno sem nekoliko jezen, saj
vem, da jaz najbrž ne bom mogel
hoditi v novo šolo.
Nekega jutra sem prišel pred
svojo šolo. Hopla, saj to sploh ni
moja šola! Bila je lepa nova,
enostavno čudovita. Vstopil sem.
Počutil sem se domače, kot bi to
šolo že dolgo poznal. Zagledal sem
sošolca, prav iz svojega razreda.
„Cudno", sem pomislil, ko sem
zagledal še več svojih sošolcev.
Najprej sem pomishl, da si tudi
oni samo ogledujejo, potem pa me
je eden od njih nagovoril, če imam
nalogo iz biologije in da bomo
danes delali preizkuse pri tehniki.
„,Kar hecaj se!" sem pomislil, ,,<1
bom že vrnil ob priložnosti.'"
Učilnice so bile majhne, pol
manjše od naših. V vs^i je bilo
dvajset klopi. V njih je lahko sedel
le en učenec. Kabineti so bili
n^sodobneje opremljeni. Slišal
sem učitelja, ki je govoril, kako je
prijetno poučevati v novi šoh z
vsemi pripomočki in da so učend
marljiveja kot prej.
Takrat me je nekaj pičilo.
PiekJemski komaiji, pa ravno na
lice me je bilo treba! Prebudil sem
se ter spoznal, da sem vse o novi
šoli le sanjal. Moj pes pa me je
gledal, kot da ne razume, kaj se
dogaja z menoj. Sedaj, ko sem se
povrtul v sedanjost, lahko le še
upam, da bo samoprispevek za
šolski prostor izglasovan; če ne
bo, bomo pa hodih še naprej v to
našo staro »podrtijo", bi lahko
rekel. Saj je res malo boljša od
podrtije, a jo imamo še kar radi.
Nenelmo pa živimo v strahu, da se
bo enkrat, ko ne bo notri nas in
učiteljev, vendarle porušila, ta
naša ,,podrtij a."
Franc Rihtarič,
6/b,OS Markovd
prispevajmo svoj dklk/.,
da naši otroci nk boik)
ostali brkz poklic a
Vsako leto narašča število učen-
cev, zato so šolski prostori že prete-
sni. Kje se bodo le učili tisti, ki bo-
do prišli v šolo za nami? Vsi se za-
vedamo, da novo šolsko poslopje
moramo zgraditi. A kako? Starši so
se trdno odločili, da bodo s samo-
prispevkom zbrali denar. V del de-
narja, ki je še potreben za gradnjo
novih, lepih in velikih šol. Prav go-
tovo bodo starši veseli, ker se bomo
mi učenci usposobili za poklic, ki
nas najbolj veseli. Srečni smo, da
imamo tako dobre in skrbne starše,
ki vedo, da bodo s samoprispev-
kom koristili nam in drugim.
I Ves'?lo zbiranje in srečna grad-
nja!
Mirjam Tomanič, 4/a,
Omogočimo vsakemu otroku poklic za katerega je sposoben,
ki ga veseli. Zato glasujmo za uvedbo samoprispevka.
Miran Koderman
OŠ ivana Spoienjaka