Katolišk cerkven list.
Tečaj f Ilf.	V Ljubljani 16. re/iciga serpana 1H65.	MAni
Or/ poterlie/a in skesaniga serca.
3.
Previdnost in zaupan je pri spominu na storjene grehe.
Pred vsim, o moja duša! in kakor za podlogo vsaki čednosti ti moram previdnost priporočiti, ko na svoje storjene grehe misliš, de ne zajdeš v hudičeve zanjke, kakor se neprevidnim rado prigodi; kteri, ko si svoje hudobije preživo pred duha stavijo, de hi jih objokovali, pa v misli na nje v skušnjave in novo pervoljenje zabredejo. Tako se tudi rado prigodi, ko se brez koristniga namena s kom v pogovor spustiš, de se poštenja bližnjiga dotakneš, ali kaj z nespametno prisego poterjuješ* ali v grajljivo radovednost padeš, ali še celo v skušnjavo nečistih misel ino želj. Kakšna nesreča, kakšna spačenost! ako tudi hočem na pretečeno pozabiti, in le na to misliti, kar je pred menoj, vender najdeni, de po neprevidcni slabosti v nečimurno in škodljivo nazaj padem. Kakor nagel smertni zleg, kakor stekel pes, ki tudi bit, človeka raniti ne h(T-nja: rani meseno poželenje mojiga duha: in namesti Iepiga duha svetih čednost, se širi v meni skrit, gnusoben smrad pregreh. Spoznam, o nardobrot-ijivši Jezus, in razodenem pred Teboj vse zlege, pod ktcrimi moja duša zdihuje. Je jeza, nepoter-pežljivost, nezloga, Hogu in Svetnikam zoperna, nevolja, skrita togota, lenoba duha, služba trebuha, zahavljivost, želja po meseni hotivnosti. grešno občutenje, napadi nesramnosti, in toliko drugih zle-gov tim enakih, kteri mojo pomilovanja vredno dušo tlačijo in terpinčijo. In vender smradljivo, mertvo truplo človek ložej prenese, ko Hog grešno dušo. O moja duša, ti nerodovitno drevo! kaj si prinesla! Ali ni tako drevo vredno sekire in ognja? (Mat. •i, 10.) Kakšno je tvoje sadje? Nič ko samo ternje in britki prestopki! Oh, de bi te njih osti vsaj z britko grevengo presunile, de bi te njih grenkoba za vselej od njih splašila! Imaš mar greli za kaj maj h niga ? Kaj pa ne jemlje vsak greli Hogu časti zavolj svoje nepokorširie? In ali ni čez silo hudobno, kar koli Bogu čast jemlje; se bo kali mogel grešnik prederzniti, to za kaj maliga imeti? l7o-brotljivi Gospod Jezus, zakaj si prišel iz nebes, zakaj si se za svet potegnil, zakaj si se v smert dal, kakor le grešnike rešiti, med kterimi sim jaz narveči!
In zato se oserči, o grešnik! ne obupaj; upaj v Njega, kteriga se bojiš: beži k Njemu, od kteriga si pobegnil; kliči Ga iz globočine serca. proti kterimu si se prevzetno vzdignil. Jezus! zavolj svojiga imena mi stori potem imenu. Jezus! po-
zabi prevzetniga puntar ja, in oglej se na poniža-niga prošnjika, ki kliče v tvoje sladko, tvoje veselo ime, ime, ki grešniku spet serce podeli in sladko zaupanje da. Kaj drujiga se tudi reče Jezus. ko Zveličar? Bodi mi torej zavolj Sebe samiga Jezus, bodi mi ves milostIjiv Zveličar! Ne glej torej, o dohrotljivi Gospod, tako na moje hudo, de bi se ne spomnil svojiga dobriga. Jaz sim Ti res vzroke dal, me poguhiti, pa Ti nisi vzrokov zgubil, iz kterih Ti je lastno, de rešiš. Jaz sim sam sebi vzel nedolžnost. Tebi pa nisim vzel usmiljenja! lies je, de me moja vest obsodi, in de je moja grevenga premajhna v zadostenje: res je pa tudi, de tvoje usmiljenje vsako razžaljen jc preseže. Prizanesi tedaj, o Gospod, ki si naše Zveličanje, in „nočeš smerti grešnika" fEzek. IN, prizanesi moji grešni duši; razvezi njene zveze, zaceli njene rane! Glej, postavim jo pred Tebe, čednost vso prosto, v verige pregreh zakovano. od peze hudobij tlačeno, z nesnago mnogoterih grehov oskrunjeno, od krempljev satanovih hudo ranjeno, s smradljivimi ranami mnogih hudih del pokrito, s tirni in mnogimi drugimi popadknmi, ki jih bolj poznaš ko jaz sam, preobloženo, zadušeno, obdano, zamotano, in pomoči vsiga dobriga obro-pano. Glej mojo silno revšino, in hiti me otet, o Bog preobilniga usmiljenja!
Heven, zmerej in povsod reven je človek, pa v tesni ječi. Ako živi hudobno, se ne ubrani nikakor pogubljenja: ako se vidi, de bi prav živel, in je zraven nespametin. de se zavolj tega povzdiguje, ga spet poguba in večna nesreča čaka. Napuh, nevošljivost, nečimurna hvaleželjnost: ti so slahiga človeka sovražniki, ki se proti njemu vojskujejo, ga oskrunjajo, in če ga Božje usmiljenje ne varuje, večkrat smertno ranijo. Otmi me, o (iospod! tim mojim sovražnikam, ker se jim jaz sam oteti ne morem. Zakaj zlobno in hudobno in vse zverženo je moje serce; kamenito in vse izsušeno, ohjokati storjene grehe: ko il mehko, ako je skušano: hitro in neutrudno za nepotrebne in škodljive opravke: čmerno in leno, zveličavne misli obujati. Moja spridena in spačena duša je vedno pripravna, se v pregrehe spustiti in se po njih valjati; lena in počasna, na svoj blagor misliti. In kdo je v stani vse zlobe prešteti: požrešnost, dremoto, razujz-danje, nepoterpežljivost, častiželjnost. opravljivost, terdovratnost, in enake, ki nesrečno dušo dan na dan motijo, tarejo, v prah paliajo in pokonča-vajo. Otmi jo, o Gospod! odvzemi ji pezo pregreh, razvezi vem njenih hudobij, raz tergaj mrežo njenih zlob; vzdigni ležijočo. podperaj omahujoeo oboroži neoboroženo z duhovnim orožjem svetih čed-
nost; pokrij in brani jo vojskujočo, in ustrahuj nje zopcrnike. „Pogleju, o dobrotljivi Jezus! »moje ponižanje in moje stiske, ter mi odpusti vse dolgove moje (Psalm 24. 18.). Bodi mi pomočnik, ne zapusti in ne zaverzi me" (Psalm. 26, 9.); temuč »uči me tvojo voljo storiti!" (Psalm 142, 10.). Kar moje usta tako rade spoznajo, to naj poterduje moja duša. Stoj mi na strani, o Ti čez vsak moj zapopadek milostni in ves blagi Gospod, de si v resnici skusim, kar se upati prederznem.
Zgieti prave her*an*he zene —
za nad/ozne in zlasti gospodinje.
(Naznanil A. B. v ravst r ijanski m ljudskim Prijatlu" tekočima leta.)
V zvikševanje Božje časti in pospeševanje bogo-Ijubniga življenja in zveličanja duš je spomin pravih katoliških družin ali oseb prav pripraven pripomoček. Taki zgledi kažejo po eni strani, kako lahko, srečno in oblaživno je življenje po volji svete eerkve obravnano — po drugi strani pa kažejo, na kaki dalnji stopnji proli njim se še veči število katoliških kristjanov znajde. V ta namen tukej popisujem življenje rokodelske žene, kar je vse čista resnica, in svo-jovoljniga zlepševanja v dopovedovanji nikakor ne potrebuje.
Prav blizo Kudniga gorja na Češkim, v mesti-cu Žlindrovniku, v tesni stanici borne hišice na ter-gu je živela keršanska junakinja, ktera kot vijolica skrita je pred svetam malo poznana in čislana bila, Gospodu nebes in zemlje pa je gotovo posebno dopad-la. Po slabi drušini sim pervo leto,ko sim bil v mestno šolo prišel, že toliko zabredel, de sim svojim staršem skerbi delal; zato so mi druziga sta-novališa iskali, kjer bi ne bil le svoji tedanji drušini odtegnjen, ampak tudi dobri voditvi in čuječ-nosti izročen. Po posvetovanji z mojim duhovnim učenikam jih je dober angelj na to hišico navižal. Tukej, se ve de, nisim imel nič imenitne domače drušine, kakor v svojim prejšnjim stanovališu, temuč med sinovi iz prav prostih družin sim se zuajdel. Zaderžanje vsili ondi prebivajočih pa je mojim staršem spričevalo, de naša gospodinja svoje domače k dohrimu napeljevati ume. Desiravno ji je bilo Frančiška II. ime, so jo vender v sosešini le staro krojačico (žnidarico) imenovali; ker njen mož je bil krojač ižnidar), zraven tega pa po njenih besedah veri in pobožen mestnjan. ki ga je v molitvi in pogovorih pogosto v misel jemala. Po njegovi zgodnji smerti revna vdova v svoj preživek nič druziga ni imela, kot hišico in nekaj njiv. Gospod, ki jo je gotovo ljubil, ji je težek križ zadel, ktc-riga je pa z veliko potcrpežljivostjo in posebno vdanostjo za svojim učenikam nosila; pa križ ko-inej nekoliko zlajšan ji je bil kmalo spet na novo obtežen, de bi jo terpljenje popolnama z Bogam zedinilo. \arpervo ji je toča na polji vse pobila, potem ji je hišica pogorela, in mende ji je smert kmalo tudi njene otroke pobrala, ker sim jo jez /.e brez otrok najdel. Naj hujši terpljenje pa je še priti imelo. Nekiga dne, ko se je seno domu spravljalo, je po navadi prav pridno delala, nazaj gre-doč pa vsa utrujena se na voz usedla: voz se je zvernil, in ona je dolgo časa pod težkim bremenam ležala. Vso omamljeno so jo potegnili spod voza, in njeno stegno hudo pohabljeno najdli. Nesrečno ravnanje vračevo jo je za vse njene žive dni hromo (kruljevoj in naredilo nezmožno, le eno stopi-
njo storiti. Kakor koli velik je bil strah in nesreča velika, ravno tako velika je bila pa tudi njena po-terpežljivost in otročja vdanost v voljo Božjo, in ravno tako poterpežljivo je prenašala svoje terpljenje v svojo pozno starost. —Odsihmal jo je stara dekla vselej, ko se je jelo daniti, iz postelje vzdignila in na stol s slonilam pri oknu posadila, na kterim je deska bila, ki ji je miza bila; tako je sedela celi dan, dokler ni bila zvečer med bolečinami spet v posteljo spravljena. Ako je človek staro žen-ko tako sedeti vidil z jasnim, prijaznim obličjem, iz kteriga se je kazal notranji mir, in popolnama nestrastno, čisto serce razodevalo; ako je človek spremislil, de je na to vižo skor celih dolgih štir-deset let kot priklenjena sedela, in je nikoli ni slišati bilo pritožiti se nad svojo nesrečo, je pač lahko mislil, de gleda živi evangeli, in nikoli nobena pridiga od poterpežljivosti v terpljenji mi ni tolikanj v serce segla, kakor pa ko sim njo vidil. S svojim molčanjem je besedo Gospodovo glasnejši oznanovala, kot naj kerpkejši govor v cerkvi.
V svojo domačo drušino je razun nas učeneov le staro deklo Anko imela, sključeno pa vender še precej terdno mamico, ktera se ji je s svojim dobrim in pobožnim sercam prav priličila. Gotovo je angelj varh obdve skupej spravil. Živele ste kot sestri, enako v obleki in enako pri delu: še le pozneji sini zvedil, de je ena gospodinja in druga dekla. Enake, pravim, ste bile tudi pri delu: ker hroma žena je kot vse drugo tudi delo s staro Anko vestno delila. Ta je opravljala kuhinjske in vse tiste opravila, kjer so se noge gibati mogle, žena pa je šivala, predla, posodo umivala ter vse delala, kar je sede delati mogla.
Ko je zjutraj angeljsko češenje zazvonilo, je stara dekla po navadi z drogam na strop poterkaia nas v hramu gornje hiše spijoče učence zbuditi; ako smo se pa zaspancu le šemamiti dali, je gori prišla,de nas jez lastno roko zbrihtala in predramila. Smešno je bilo, latinske besede iz njenih ust slišati, ktere si je bila v dolgi obhoji z učenci zapomnila in jih precej dobro oberniti znala. »Surgite, faul-pelci! jam pulsatur aveu (vstanite, lenuhi! angelj-skočešenježe zvoni) — tako nas je po navadi nar-pervo zaklicala, s tem pa je bila njena latinska zgovornost pri kraji, ker vse drugo nam je spet po nemško povedala. Na pol oblečeni, čevlje in druge oblačila pa v rokah, smo šli doli, kjer smo bili včasih zavolj svoje lenobe dobro okregani, nikoli pa nobene kletve ali nekeršanske, nepoštene besede vmes ni bilo. Potem smo sc umili in popolnama oblečeni v okrogu pokleknili, z obličjem proti britki martri obernjeni, ktera je z druzimi svetimi podobami obdana na prednji steni hišice se znajdla. Ona je naprej molila — proste, pa prav keršanske in podbudijivc besede. Nato pa se je vsak svojiga dela ali tika prijel, med kterim je dobra žena nad nami skerbno čula; le to ji je težko bilo, de nas ni izpraševati znala, de bi bila pravo pridnost od videzne razločiti zamogla. O poli sedmih nas je v cerkev in v šolo spustila, in je dobro vedila, ali smo se ondi prav zaderžali ali nc. ker je zastran tega svoje znance skerbno izpraševala in jih od časa do časa tudi k našim učenikam pošiljala.
Ko srno vstavši svojo stanico žc osnaženo in verdjano najdli, in ko ste ženski že poprej svojo lastno molitev opravile, se dela in molitve tudi čez dan manjkalo ni. Ako sim rekel, de zavolj nesreče nikoli nebenc pritožbe iz njenih ust ni slišati bilo. pa dostavili uioraui. dc je pač včasih potožila, pa
ne zavolj nadloge, ki jo je terpela, ampak le zavolj tega, ker pri daritvi sv. maše v cerkvi biti in pa tako delati ni mogla, kakor poprej. S kolikim hrepenenjem je torej praznika presvetiga Rešnjiga Telesa dočakovala, o kterim se je terg v Božjo hišo spremenil, in je tudi ona z drugimi združeni nar svetejši Zakrament moliti zamogla. S čisto belo pečo na glavi, v nar lepši krilo oblečena, zalo napravljena kakor sicer nikoli v letu, je že eno uro pred procesijo v gornji hiši pri oknu sedela in se z molitvijo pripravljala na veliko gnado, ktere se je vdeležiti imela. Mašnik so z blagim oziram na-njo vselej pred njeno hišo blagoslov s svetim Rešnjim Telesam dali. Ko smo potem z blagoslovljenimi venčki domu prišli, smo jo solzno najdli, in njeno radostno obličje je razodevalo njeno veliko veselje. Tudi mi smo imeli takrat prav vesel dan, zdelo se je, de se je njena ljubezen do nas še na-rastla, in dovolila nam je že obilniši kot sicer kako pošteno veselje. (K. si.)
Mj€tas/i%fe popotvanje na Belo reko•
Na ^Zgodnji danici", pepelnično sredo. — V evangelii beremo, kako se je ljudstvo s silo velikim zaupanjem k Jezusu bližalo. Bolne in slabe so k njemu nosili. Ljudstvo je večkrat Božjiga učenika gnetlo in stiskalo. Njegovo serce je bilo z ljubeznijo in usmiljenjem do ljudstva napolnjeno, ki so bili kakor ovce, ki brez pastirjev sem ter tje begajo. Napis ljubijočiga, usmiljeniga serca Jezusoviga je pač ta: Ljudstvo se mi smili, in nasledek tega usmiljenja je, de je vse Jezusovo življenje v dobrih delili preteklo. Častitljiv je mogel pač taki mesjanski dan biti, ko je Gospod v sredi ubo/.iga ljudstva dušne in telesne dobrote skazoval.
Prosim, mi zavoljo ovinka prizanesli, ker moje serce je še prenapolnjeno od dogodbe, s ktero, kakor se mi zdi, nam je bil enak mesjansk dan kakor v ogledalu pred oči postavljen. Saboto 17. sveč. dopoldne sino zapustili Hasaniške naselstva. Pri vgodnim vetru dalje gremo. Bili smo še v loških pokrajinah. Na ladii imamo tudi tri cerkvene zvonove za Gondokoro odločene (tiste iz Ljubljane namreč, od gosp. Zamasa-ta vlite.) Z njimi se ob navadnih dnevnih urah zvoni, kakor je navada po keršanstvu. Ob treh popoldne je zvonenje prihodnjo nedeljo napovedovalo. Ljudje to slišijo, se ne morejo naslišati in načnditi, in marsikterim to tudi serce povzdiguje. Ostali smo zvečer v nekim kraji — Helat-el-Lahavil. V nedeljo zjutraj — bila je pustna nedelja — so imeli gosp. Provikar slovesno sv. mašo, pri kteri so zamurčki med spremljanjem s fisharmoniko mašne pesmi peli. Po tem sim še jest maševal. Zunaj ladije pa se je bilo že veliko ljudstva zbralo, de bi, kakor so rekli, k Marii Devici na Božjo pot šli. Se ve de so tudi vse drug" ogledali, kakor se pri enačili priložnostih povsod godi. Silno zadovoljni in razveseljeni so bili ljudje, de so zamogli kapelo in ladijo obiskati, desiravno jim je bilo nekoliko nepripravno, ker so mogli vodo bresti, de so nanjo prišli. Marsikteri niso vedili, kako bi se zahvalili. „Bog poverni: sreča vam bodi!" se je slišalo. Stara ženka je vošila g. Daninger-ju, ki ga je nekaj shujšaniga vidila, de naj mu Bog debelost da. . . Tako je terpelo ven no ven, ljudje so prihajali, de človek ne ve, od kodi so se jemali. Prihajali so otroci. Nckterim nekoliko odra-šenim so g. Provikar kak kosec egiptovskiga platna v spodobno obleko dali. Nage oblačiti je delo usmi-
ljenja. Prihajale so matere, in sam sim vidil, s koliko gorečnostjo so svoje materne pritežnosti pred Marijo Devico izlivale. Prihajali so bolni, otroci v naročji mater, odrašeni, s trudam tavajoči, od koga vojeni in so zdravil prosili; zakaj ljudje mislijo, de je vsak evropejic zdravnik. G. Provikar so jim jih dajali iz svoje homeopatiške zdravilnice, ali pa so jim kako domačo zdravilo svetovali. Prišla je tudi mati z močno bolnim otrokam v naročji. Otroče je bilo majhno in res tako slabo, de so g. Provikar menili, de ne 'more kaj dolgo živeti. Torej so mi ukazali, de naj ga kerstim. Materi pa so rekli: Tega bolniga otroka bomo pred Devico Marijo čisto Bogu posvetili, de gotovo v nebesa pride, ako umerje. Mati je privolila, nese otroka v kapelo, g. Provikar so kumovali (boter bili), jest pa ogemem štolo, vzamem vodo in ga kerstim z imenam Marija v imenu presv. Trojice. G. Provikar so to do-godbo zapisali in pokazalo se je, de ta ne vatel dolga Marija je že 4 leta stara in ni nikoli še bilo od nje glasii slišati. . . Zmiram več ljudstva se je zbiralo pred ladijo, in vse križem je tako in tako vpilo: „Vas se nam ni bati, vi nas ne sujete od sebe, kakor turki (ti ljudje so mohamedanci). vi nam le dobro delate". Neka žena je bila posebno nadušena in je vpila, kolikor je mogla: „Vi ste od Boga k nam poslani, vi ste naši očetje". Sploh nam je ljudstvo nar veči zaupanje skazovalo in jc silno veselje na znanje dajalo. Med pričujočimi so bili tudi trije Šilukljanje, tcršati, veliki ljudje, ki so bili zavoljo lova doli prišli. Eden zmed njih je bil prišel k ladii in je vodo prebredel, de je k ok-nam kajute prišel. Tudi druziga ljudstva je bilo k ladii prebrodilo. Šilukljan pa se je zdaj na vso moč za g. Provikarja ponašal; ljudi je od ladije proč rinil in neprenehama pravil: „Vaš oče ni vaš oče, on je naš oče; kaj imate tukaj opraviti!u O mraku se je to le prigodilo. Mati prinese na rami bolniga dečka. Mislil sim. de ima kje H ali 9 let, imel jih je pa že 14. Nesli so ga k g. Provikarju. Komaj je zamogel otrok še oči odpreti, bil jc zlo bolan in slab. Gosp. Provikar reko tudi ti materi, de hočejo fantiča z imenam Jožef pred Marijo Devico Bogu posvetiti. Mati je bila zadovoljna, otrok je bil keršen, postal je pa terdnejši, gre peš z ladije in brez (»potekanja domii. Ljudstvo pa nam ni le zaupnosti skazovalo, ampak tudi hvaležnost. Zvečer nam je bilo več ovc v tiar prinesenih. G. Provikar pa jih niso sprejeli, ker smo bili z živežem obilno preskerbljeni. Bili smo tudi šc le pred S£ dnema vola zaklali. Mogli so pa gosp. Provikar ljudi zavoljo te odvernitve tolažiti. To je bil dan, kakoršniga še nisim nikoli doživel. Bog se usmili uboziga ljudstva!
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Tukajsno prečastito škofijsko ave-tovavstvo je od kranjske kmetijske družbe 50 prav lično vezanih iztisov koristnih bukev: rL'mno krnet oranje in gospodarstrou prejelo, de bi jih 25 Ijulskim šolam na Kranjskim za šolske darila razposlalo, tako, dc bota v vsaki zmed teh 25 šol dva nar pridniši učenca s prelepimi bukvami obdarovana, ki jih je dobrntljiva roka verliga gospoda Fid. Terpinc-a. predsednika imenovane družbe, v pohvaljeni namen kup la.
V Vodicah H. rcl. serp. — Z veseljem vzamem danes pero v roko in hitim naznanit «ad druziga šolskima leta v Vo ficah. —- Tudi leta« zamoremo namo dobro od nase šole povedati, čeravno je bila vse leto vdova iu brez praviga učitelja. To odhodu g. Kpiha, lauskiga
učenika, ho kaplan, gospod Marešič zapušeni siroti priskočili in so šolo vse leto pri svojih mnozih duhovskih opravilih neutrudljivo učili in sirotni šolski mladeži učitelja namestovali. Ves čas, kar so ga imeli, so dobri gospod šoli darovali iu si zares veliko veliko truda prizadeli, za kar jim dobrotljivi Bog obilno poplačaj! Reči moiamo, de je vsejano seme lepo zrastlo in bogatiga sadu do-neslo; izverstno in v vsim so mladino naučili in omikali. Danes je bila očitna preskusnja; oba razreda sta se verlo, dobro in spremeteno obnesla. Visoko častiti gospod J. Fink, Kamniški dekan, in vsi pričujoči poslušavci, smo bili prav zadovoljni z letošnjim napredkam. Le tako povsod naprej in olika se bo kmalo na kmetih bolj razširila; zares šola na kmetih je zlata reč, dar z nebes za uboge kinetiške ljudi! — Oboji spol, dekleta iu fantini so znali keršanski nauk in zgodbe sv. pisma stare in posebno nove zaveze tako dobro, de jih je bilo veselje poslušati. Brali, številih na deski in iz uma so prav gladko, ne bi se ustrašili ktere koli šole, ki ima učitelja samo za to postavljeniga. Gospod kaplan tudi sadjoreje niso pozabili, desiravno je pač gotovo poprej še niso nikoli učili in učenci in učenke so odgovarjali kakor odrašeni vcrtnarčici, kar so jih vprašali. V resnici velika hvala gre marnimu gospodu kaplanu; dolgo naj nam jih Bog živi in ž njimi naj bo slava vsim gospodam duhovit a m, ki ljubijo mlade, nedolžne, podučljive serca otro-čičev, in za njih dušni in bodoči časni blagor tolikanj skerbno in storijo. Bog nam jih dolgo davaj in ohrani take gospode, naše naj veči dobrotnike; ohrani tudi njih ljubezen do šole. kjer se naši otročiči vsiga dobri-ga naučijo. —
Ob enim so nam gospod dekan tudi danes nov altar blagoslovili, ki ga je pobožen posc-tnik naše fare na svoje stroške sam dal postaviti. K časti podobarja Aleša Janežiča iz Zaloga v Cerkljanski fari, ki je altar naredil, naj bo rečeno, de ga nam je prav lično v lepim bizantinskim zlogu zdelal. Sliši se, de naša fara misli še druge štiri oltarje narediti; to bi bilo pač nekaj. Farmani, Bog daj srečo! Pobožnost, zavoljo ktere naša fara že od davno slovi. bi si s tem pač naj lepši in ter-pežniši spominek postavila. Res je. letine niso ravno naj boljši; ztto bi bili pa Bogu tolikanj drajši in ljubši darovi v pičlih letinah dani na Njegov altar. Bog se bo inilostljivu ozerl na našo faro in svoj sveti žegeu obilniši razlil čez nas. ker on nikomur naj manjši stvarice dolžan ne ostane; ako ne poverne tleti na zemlji, nam pa unkraj groba p» kraljevo da nazaj, kar smo mu v življenji posodili. Ce nas za kozarec hladne vode, ki smo jj v Njegovim imenu dali, plačilo čaka; kolikanj veči bo naše povračilo tamkej, ako smo za povišanje Njegove čaMi in slave, ki je kralj nebes in zemlje, Gospodar stvarjenja, kej na Njegov altar položili! Kapital, ki ga pri Bogu naložimo, jc večen in pri Njem je naj varniši iu naj boljši naložen; zatorej Vodičauje, od storjenima sklepa nikar ne odstopite. — Z Bogam !
Iz Kcrškiga na Uolenskim. — Že več let, sosebno pa od tiste dobe, kar so častiti O. Ksaveri (J. Zupan} gvardijan v Kerškim. se v tukajšnim kapucinskim samostanu porciunkule slovesno obhajajo. Mnogo mnogo romarjev prihaja v to lepo ozaljšano Božjo hišo; letaš pa jih jc prišlo še narveč (mende zato ko nevarne bolezni semtertje razsajajo) iz bližnjih in daljnih kranjskih in štajerskih krajev, svojo vest očistit v Zakramentu sv. pokore, in se popolnama odpustikov vdeležit. Pridige so vsako leto v tem času po tri, in so bile tudi leta«, ktcrc veči del kranjski in štajerski duhovniki imajo, ker premajhno število kapucinarjev bi ne moglo željam ljudstva dostojno vstreči.
Pervi ogovor, že prednji večer ob 6. so čast. O. Ksaveri imeli in so, desiravno že stari mož, s krepko besedo poslušavcam skazali, de le tista molitev, ki iz čistiga in posvetnih zmot oprosteniga serca pride, je Bogu všeč in Marii dopadljiva. V dan porciunkule pri jutranji slovesni maši, ki so jo čast. gosp. Videmski dekan Ant. Rejc peli, so pridigovali gosp. Leskovski kaplan J. Vovk, ki so od dušne večne sreče tako milo govorili, de je bila marsiktera duša do solz ginjena. — Pri veliki maši ob 10, ki so jo čast. g. Leskovski dekan Andr. Svetlin peli, so se pa čast. g. Bizelski fajmošter Jož. Zabukovšek na leči potili, in so prav po romarsko kranjske in štajerske poslušavce pozdravili, ter so jih s prav gorečo besedo, kakor popotnike zda-njiga življenja k pokori budili; vse serca so bile do solz presunjene. Spovednice so bile od treh popoldne pred por-ciunkulo do terde noči, in od treh druziga jutra do pol ene čez poldne od mnozih spokornikov obdane, v kterih se je okoli 18 spovednikov trudilo. — Bog daj, de bi ta serafinska slovesnost mnogo sadu za zveličanje obrodila. —	J. O. Lepstanski.
MLoM kaj.
Klobuk velikrat razodeva, kaj je pod klobuka m. Ko so papež Pij IX. slišali, de je neki potuhnjen morivec kardinala hotel umoriti, so rekli: „Jo pa že tisti nesrečni de Felice, dobro vem do je on!" Papež so ga namreč tisti dan pri papeževim dvoru vidili, se prejden je bil svoje strašno djanje poskusil. Poznali so ga pa že iz njegovih šolskih let, ko so bili vodja v Sen-Mihelski bolnišnici. „Vidil sim gatf so rekli papež dalje — ^poslednje leta večkrat na vratih njegove štacune blizo Jezusove cerkve stati, ko sim mem po opravilih hodil, in vselej sim spazil, de ni nikoli klobuka z glave vzel in me je tako ojstro pogledoval kakor de bi mu kaj dolžan bil". Tako težki klobuk, težka kapica, ki se nočeta pred njimi vzdigniti, kterim sta spoštovanje dolžna, p< gosto razodevata, kakošita glava, de je pod njima. Glava! serce! — tvoj klobuček, tvoja kapica te razodeva!
Jiiti ttarori•
Za odkupljen je .sini n jih otročičer.
Mica Gašperlin 20 kraje. — Marjeta Gašperlin 20 kraje. — Miha Gašperlin 20 kraje. —
Grobni napisi.
\a grob mladcnča.
Lej . o človek! tako truplo meje.
Sr clo mlado, skorej bo strohnelo j
Spomni .»e. de tudi truplo tvoje.
Pred ko misliš. bode »-cvetelo.
.Va grob derice.
Si ponižna rožica cvetela
Tu na zemlji le za Jezusa.
Zdaj pa novo pesem bodeš pela Kot devica v družbi Jagnjeta.
M^remembe fin kor sine.
V Ljubljanski škofii. Fara v Skofji Loki je podeljena gosp. Ant. Jlartinc-u. lokali>tu v Sentožhaldu; Kostanje-viška fara gosp. Janezu Lesjak-u kaplanu v Idrii: Sentjoška namest na fara pa gosp. Ign. Po d oh n i k - u . kaplanu v Polhovim Ciradcu. Zirovski kaplan gosp. >1ih. kmetic so v košano prestavljeni: na njih mesto pridejo novoposvečeni mašnik gosp. karcl Pro ha s k a. — košanski kaplan gosp. Ant. Božič so 7. vel. serpana v 51. letu svoje starosti v tiospodu zaspali. Naj v miru počivajo! —