Litija sP GLASILO občanou 1998 352(497.12 Litija) mm GLASILO OBČINE LITIJA • MAREC 1998, ST. 3, LETO XXV ZIK MATIČNA KNJIŽ. PARMOVA 9 1270 LITIJA GIMNAZIJA LITIJA Će misllfc na leto, posadi seme. de mlsllA n<* desetletje. pos.idl drcvc ic mistls nudska stranka vice zaposlenih delavcev. SLS podružnica Litija opozarja, da ima lesno predelovalna industrija v naši občini že tradicionalno pripadnost, zato je presenečena nad poslovnimi potezami vodstva, ki prej peljejo to podjetje nazaj kot naprej. ŠLS podružnica Litija zato poziva vse pristojne lastnike podjetja, pristojne državne organe, občino, da s svojimi pooblastili zagotovijo obstoj in nadaljni razvoj lesne industrije v Litiji, preprečijo zlorabo vodstvenih funkcij, zakonov in kršenja človekovih kakor tudi delavskih pravic. SLS Podružnica Litija Slovenski krščanski demokrati Litija želimo vsem dekletom, ženam in materam veliko lepega ob praznovanju Dneva žena in Materinskega dne. 00 SKD Litija Slovenska ljudska stranka Podružnica Litija vošči dekletom, ženam in materam za dan žena, 8. marec, in Materinski dan, 25. marec. SLS podružnica Litija Vsem ženam in materam voščimo ob njihovih praznikih srečno praznovanje Dneva žena in Materinskega dne. 00 SDS Litija Fotografija objavljena že v prejšnji številki prikazuje pogled na Hotič. Zadnjič se nam je zapisalo Kresniš-ke Poljane. Krajanom se opravičujemo! Kako smo investirali sredstva ... namenjena gospodarski infrastrukturi v letu 1997 V decembru preteklega leta je Zakon o lokalni samoupravi praznoval že četrto obletnico. Svojo dopolnitev je doživel že v aprilu in septembru leta 1994, na oktobrski seji Državnega zbora istega leta pa so bile ustanovljene nove občine in določitev njihovih območij. Cilj reforme lokalne samouprave v RS je zagotovitev pravice prebivalcev RS do odločanja o javnih zadevah, ki jo najbolj neposredno lahko uresničijo v občinah kot temeljnih lokalnih samoupravnih skupnostih. Občina je pridobila z reformo izvirne pristojnosti, vse tiste-funk-cije, ki so vitalnega pomena za življenje in delo ljudi na njenem območju in se tudi mnogo racionalnejše in učinkoviteje uresničujejo v lokalni skupnosti kot pa preko centralnih oblasti. Pri uvedbi lokalne samouprave je prišlo do ločitve funkcij države in funkcij lokalne samouprave. Po zakonu o upravi je prevzela državna uprava od občin vse naloge in pristojnosti s področij, za katera so bila ustanovljena posamezna ministrstva, kakor tudi vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastnega značaja. Med pomembnejšimi funkcijami občine je tudi zadovoljevanje potreb prebivalstva s področja nalog gospodarske infrastrukture. Se pravi, omogočiti pogoje za gospodarski razvoj občine, ustvariti pogoje za gradnjo stanovanj in skrbeti za delo-vannje lokalnih javnih služb. Posebno skrb namenja občina varstvu zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranju in odlaganju odpadkov ter urejanju vodovodnih in energetskih objektov. V preteklem letu pa je Občinski svet Občine Litija posebno pozornost namenil gradnji in vzdrževanju lokalnih cest, javnih poti ter vodovodom. Z naslednjimi podatki bom skušal prikazati vse pomembnejše investicije s področja infrastrukturnih objektov: Železniški podhod v Litiji: - s sklepom občinskega sveta je občina Litija soinvestitor objekta v višini 150.000,00 SIT; podhod bo po zagotovilih SŽ v letošnjem letu končan. Avtobusna postaja Zavrstnik: - z izgradnjo se je povečala varnost dijakov in drugih udeležencev v prometu; vrednost investicije je bila 1.000.000,00 SIT. Odkup zemljišč: - odkupljeno je bilo zemljišče v KS Kresnice za ureditev pokopališča v višini 4.000.000,00 SIT; - za gradnjo bodoče čistilne naprave ob Ljubljanski cesti v Litiji je bilo za nakup zemljišča vplačano 3.000.000,00 SIT; - v Litiji se pripravljajo na izgradnjo sodobne tržnice in v ta namen je bilo odkupljeno zemljišče v višini 14.000.000,00 SIT; - tudi v Štangi se urejuje pokopališče in v ta namen je bilo investiranih 705.000 SIT. Ureditev krajevnih središč: - asfaltirane so bile dovozne poti in urejen parkirni prostor ped stanovanjskimi bloki v Gabrovki; vrednost investicije je bila 2.250.000 SIT; - urejeno in asfaltirano je bilo tudi vaško središče na Javorju; vrednost del je bila ocenjena na 2.000.000 SIT; - v Šmartnem je bil asfaltiran parkirni prostor pri osnovni šoli v vrednosti 650.000 SIT. Komunalno urejanje zemljišč: - zaradi adaptacije župnijske cerkve v Litiji je bilo potrebno urediti odvodnjavanje talnih in meteornih vod, vrednost del pa je znašala 4.000.000,00 SIT; - Litija je pristopila tudi k urejanju obstoječega pokopališča in izgradnji novega žarnega pokopališča, pred pričetkom pa je potrebno urediti podporne zidove.Za opravljena dela, ki pa so v začetni fazi, je bilo porabjeno 5.000.000,00 SIT. - izdelana in plačana je bila projektna dokumntacija za ureditev pločnikov v središču Šmartna v skupni vrednosti 1.482.000 SIT. Rekonstrukcije in asfaltiranje krajevnih cest: - na tem področju je bilo leto 1997 rekordno. Vse investicije v preteklem letu niso bile zaključene, zato se bodo še nadaljevale v letošnjem in naslednjih letih: KSPolšnik - Renke - Šumnik: investicija je zaključena, vrednost investicije je znašala 20.700.000 SIT; - Pasjek - Tepe: investicija še ni zaključena, vrednost opravljenih del pa je ocenjen na 15.000.000 SIT; - Stranski vrh: urejanje lokalne ceste je bilo ocenjeno v višini 6.000.000 SIT; KS Primskovo - Višji grm - Razbore - Jezni vrh: investicija še ni zaključena, vrednost opravljenih del pa je bilo ocenjeno na 18.000.000 SIT; KS Štangarske Poljane - asfaltiranje je povezano med občino Ivančna Gorica in občino Litija preko Obolnega Ščita in Reka Gozda. Investicija je zaključena, delež investiranja je v višini 4.500.000 SIT; KS Štanga - lokalna cesta Dragovšek - Pavlic - Kramar: vrednost del je bilo ocenjeno na 3.000.000 SIT; - Velika Štanga - Mala Štanga: za opravljena dela je bilo izplačano 8.000.000 SIT; KS Kresnice - ureditvena dela na lokalni cesti Kresnice - Litija so znašala 5.800.000 SIT; MS Litija - zgrajen je bil nov most čez potok Reka, vrednost del 2.500.000 SIT; - rekonstrukcija Grbinske ceste s pločniki: investicija še ni zaključena, vrednost del 7.000.000 Sit; KS Vače - za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Cirkuse - Vače je bilo v letu 1997 porabljenih 7.800.000 SIT, za cesto Potok - Vače pa 12.000.000 SIT; KS Vintarjevec - ureditev ceste Zore - Šuštarje bila obračunana v višini 3.000.000 SIT, - asafltiranje ceste Riharjevec je znašalo 6.000.000 SIT; KS Gabrovka - asfaltirala in uredila se je cesta od Moravč - Roj in Hohovice v skupni vrednosti 8.000.000 SIT; KS Dole - pričela so se rekonstrukcijska dela na cesti, ki povezuje KS Dole s KS Šentrupert v sosednji občini Trebnje; vrednost opravljenih del pa je znašala 24.000.000 SIT; KS Velika Kostrevnica - v preteklem letu so se pričele aktivnosti na cesti Kostrevnica - Jezice, asfaltirano je bilo 1 km ceste med Kostrevnico in Bukovjem, vrednost del pa je bila ocenjena na 10.000.000 SIT. Sredstva, ki so bila namenjena investicijam na področju gospodarske infrastrukture v preteklem letu, so velika, k tem sredstvom pa je bilo potrebno dodati še veliko lastnega dela občanov. Zaslugo za pridobitev teh sredstev gre pripisati občinski upravi ter poslancema v Državnem zboru. Sodbo, ali so bila sredstva racionalno, enakomerno in gospodarno porabljena, prepuščam bralcu. FRANC JAKLIČ - nova občina sedanji organiziranosti, to se pravi v občini Litija ali Šmartno, izboljšav ne bo. Sedanja občina Litija ali Šmartno ni in ne bo v stanju na Dolah zagotoviti osnovnih pogojev za normalen razvoj in življenje še nadaljnih 50 let. Samostojna občina Dole s pomočjo države to lahko zagotovi, če bomo to hoteli v nekaj letih. Eno priložnost smo že zamudili pred tremi leti. Prepričan sem, da smo takrat premalo vedeli o lokalni samoupravi, ki jo narekuje čas približevanja, vključevanja v evropske institucije. MIRKO MOČILAR sprašujejo: le čemu? In prav rada se razvije že vsem nam znana "gostilniška debata" o politiki, o preobsežni občinski birokraciji, o plačah, o tej ali oni osebi, ki bo na tem ali onem položaju ... in vse to iz "preverjenih" virov. "In če bomo mencali, se nas bo (ponovno) zmencalo!!" je bilo zapisano v zadnji številki glasila Krajevnih novic izpod peresa Antona R. Sinigoja. Da, pred vsakim posameznikom je odgovorna odločitev. In verjamem, da je v vseh nas močna želja (pa naj si bo iz Ga-brovke ali Šmartna, Primskovega ali Jablaniške doline ali katerega koli drugega kraja predvidene nove občine), da vsako območje dobi svoj vpliv na razvoj svojih krajev. To pa je realno le tam, kjer so občine manjše, tako po številu prebivalcev, kot po kvadratnih kilometrih, ki jih obsegajo. Ob tem je možen tudi večji vpliv na enakomeren razvoj občine kot celote in večja možnost nadzora nad delovanjem občinskih služb. Čemu se torej bojite manjših občin? RAJKO MESERKO Občina Litija Jerebova 14 Litija POGOJI ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA ODDAJO V NAJEM GARAŽE V VEČSTANOVANJSKI HIŠI ULICA LUKE SVETCA 5 V LITIJI. I. Predmet najema Predmet oddaje v najem j egaraža v večstanovanjski hiši Ulice Luke Svetca 5 v Litiji, v skupni izmeri 21.96 m2. Garaža je izpraznjena in na-razpolago takoj. Garaža se ne sme uporabljati za opravljanje poslovnih dejavnosti. II. Čas oddaje - najema Najemno pogodbo za navedeno garažo bomo sklenili za nedoločen čas s tri mesečnim odpovednim rokom. III. Najnižja izklicna najemnina Najnižja izklicna mesečna najemnina za garažo je 7.897,00 SIT (januar 1998). V ceno ni vračunan prometni davek. Ponujena mesečna najemnina se bo povečevala skladno z rastjo cen na drobno. Ker obstaja možnost, da garažo ob hujših nalivih doseže meteorna voda, se bo izbranemu najemniku zaračunavalo 50% ponujene najemnine in sicer do odprave navedene pomanjkljivosti na stroške Občine Litija. IV. Pogoji za zbiranja ponudb Za najem garaže lahko predložijo ponudbo občani Občine Litija s stalnim prebivališčem v Občini Litija, kar ponudnik dokaže s potrdilom o stalnem prebivališču, ki ga predloži ponudbi. Zainteresirani občani so k ponudbi dolžni predložiti še naslednje: a) izjavo, da na področju Občine Litija še nimajo v najem ali v lasti garaže, b) izjavo, o vrsti avtomobila katerega namerava ponudnik hraniti v omenjeni garaži, c) izjavo, da omenjene garaže ne namerava uporabljati v poslovne namene, d) potrdilo, da ponudnik nima zapadlih obveznosti do Občine Litija iz naslova najemnin, e) izjavo - dokument o plačilni sposobnosti za poravnavo najemnine in izjavo, kako bo zavaroval plačevanje najemnine, 1) izjavo, da ne bo garaže oddajal v podnajem. Ponudbo za najem z vsemi prilogami je potrebno oddati v zaprti kuverti do vključno ponedeljka, 23. 03. 1998 do 12.00 ure na naslov Občina Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo. Jerebova 14, 1270 Litija. Na kuverti naj bo napis: " Ne odpiraj; ponudba za garažo!" Nepopolnih in prepozno prejetih ponudb ne bomo upoštevali. V. Zavarovanje resnosti ponudbe Ponudnik zavaruje resnost ponudbe za primer, da ne bi sklenil pogodbe o najemu v višini 15.000,00 SIT (bianco podpisan ček tekočega računa, drugo). VI. Merilo za izbor ponudbe bo višina ponujene najemnine. V primeru enake ponujene najemnine, imajo prednost tisti, ki: a) imajo stalno prebivališče v večstanovanjski hiši Ulice Luke Svetca 5 (lokacija obravnavane garaže), b) daljši čas bivajo na področju Občine Litija. VII. Sklenitev najemne pogodbe Izbrani ponudnik mora v roku 15 dni od prejema pisnega sklepa o izboru najugodnejše ponudbe skleniti z Občino Litija najmeno pogodbo. V primeru, da ne sklene najemne pogodbe v navedenem roku, bo Občina Litija ponudila najme naslednjem ponudniku. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas. V tem primeru zapade znesek zavarovanja resnosti ponudbe, ki ga je prdložil najugodnejši ponudnik v korist Občine Litija. VII. Prenehanje najemne pogodbe Najemna pogodba sklenjena za garažo po teh pogojih lahko preneha: a) vsak čas sporazumno, b) z odpovedjo, po preteku odpovednega roka 3 mesecev, c) zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil. OBČINA LITIJA Vodovodi in kanalizacija: - v občini Litija je pet večjih vodovodov in trikrat toliko vodovodov z nekaj deset odjemalci. Posebno pereča je oskrba z vodo v sušnih obdobjih. Večina vodovodov pa obratuje brez ustrezne dokumntacije. V preteklem letu je bil zgrajen nov vodovod Vintarjevec v vrednosti 7.600.000 SIT, zbiralnik na Slivniko-vem hribu v vrednosti 4.400.000 SIT ter rezervoar na Svibnu, katerega pa je financiralo KSP Litija; - na področju odvoda odpadnih voda seje pričela izdelava kanalizacije na Graški dobravi, opravljena dela pa so bila ocenjena v skupni vrednosti 20.500.000 SIT; Projektna dokumentacija: Čemu se bojimo Zopet bodo. Referendumi o pobudah za ustanovitvah novih (manjših) občin namreč. Če si osvežimo spomin izpred nekaj let. Prelitega je bilo kar nekaj novinarskega črnila, opravljenih veliko zborov občanov, izrečenih mnogo (praznih) besed, ... Izveden je bil referendum in na 109. referendumskem območju (območje predlagane nove občine) je na največjem volišču (Šmartno) kar 60% glasovalnih upravičencev glasovalo za predlagano novo občino. Na celotnem referendumskem območju pa referendum ni uspel. Za tem so se zgodili dogodki povezani z Ustavnim sodiščem, kije ugotovilo, da je bil referendum poizvedovalne narave. Zato je vladna služba na podlagi strokovnih kriterijev predlagala v Državni zbor dve novi občini, na območju dosedanje. In zgodila se je neponovljiva nočna seja v veliki sejni dvorani Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci glede na predlog amandmaja ene izmed poslank izglasovali občino Litija v bolj ali manj starih mejah. Pri tem naj bi bila odločilna volja ljudstva, KS Dole pri Litiji KS Dole pri Litiji je ena največjih KS v državi Sloveniji. Njena površina meri 67 km2, šteje samo 870 prebivalcev, celotna KS je demografsko ogrožena. Infrastruktura je zelo slabo razvita, le nekaj sto metrov asfaltiranih krajevnih cest. V KS Dole je 37% vseh makadamskim cest v občini Litija. Vodooskrba ni urejena, smo brez javnih, prometnih povezav. Podjetništvo je slabo razvito zaradi neurejenih, osnovnih komunalnih infrastruktur. 80% prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, ki pa daje premalo dohodka za preživetje. Če ostanemo v manjših občin? ki vedno pride prav, ko nam strokovni kriteriji ne ugajajo. Vendar je to veljalo le za nekatere, drugje so obveljali strankarski interesi taistih poslank in poslancev. In na podlagi tega smo v Sloveniji dobili majhne občine s 1.000 prebivalci (in tudi manj) in občine velikanke, ostanke nekdanjih komun, med katere sodi tudi sedanja občina Litija. Državljani pa so ostali bolj ali manj nemi in "z mešanimi občutki: le kje so kriteriji?! In kaj se je od takrat spremenilo? Zgodovina se ponavlja. Vladna služba je glede na strokovna merila predlagala ustanovitev štirih novih občin. Tako naj bi se sedanja občina razpolovila na t.i. severni in južni del, za kar je v začetku predlagala tudi Mestna skupnost Litija. Občinski svet je ob vseh pobudah in predlogih iz posameznih KS izoblikoval predlog za ustanovitev novih občin ter ga naslovil na Vladno službo in Državni zbor. Kakšen bo končni predlog Vlade in odločitev Državnega zbora še ni znano. Krajani pa se ob vsem tem največkrat Iz seie Občinskega sveta Piše: R. Cialar Zavrnjeno povišanje cen v vrtcih Sprejet statut javnega podjetja KSP Litija d.o.o. Litija, 23. februarja - Občinski svet se je sestal na ponedeljkovi, 36. redni seji, drugi v tem letu. Takoj na začetku je potrdil spremembo Poslovnika Občinskega sveta, ki bo po novem omogočal sklic korespon-denčne seje po telefonu v primerih, ko gre za izjemno nujne zadeve. V nadaljevanju je bil sprejet Statut Javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjete Litija d.o.o., ki je vnesel nekaj nesporazumov med svetniki, a so jih ti v odmoru med sejo uspeli uskladiti. Občinski svet je sprejel še spremembe in dopolnitve dveh pravilnikov in sicer najprej Pravilnika o odlaganju odpadkov in vzdrževanju začasnega odlagališča Ponoviče, kjer bodo navedene spremembe omogočale sanacije nekaterih najbolj akutnih črnih odlagališč v občini Litija (Kresnice, Gabrovka, Rakovnik...), ki jih bo ob sklepu Občinskega sveta in soglasju MS oziroma KS možno določiti kot lokacije, ter spremembe v Pravilniku o ravnanju z odpadki in načinu oblikovanja cen na območju občine Litija, ki dajejo možnost, da se v odročnih naseljih in vozilom težko dostopnih krajih omogočijo namestitve skupnih kontejnerjev in da je cena zbiranja v takem primeru na osebo 15 % nižja. Za gospodinjstva, katerih število oseb presega pet članov, se element zbiranja in odvoza odpadkov določi kot maksimalna cena. V prvem branju so bili obravnavani Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem, Odlok o oskrbi z vodo iz javnih vodovodov ter sprememba in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja GS4 in GS4/1, Graška Dobrava v Litiji, katerega osnutek bo javno razgrnjen v avli Občine Litija in sicer 30 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Sprejet je bil sklep o sofinanciranju investicije v domu za starejše občane Doma Tišje Šmartno pri Litiji. S sofinanciranjem investicije bo omogočeno Občini Litija na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve oddati vlogo za uvrstitev predlagane investicije v prednostni vrstni red investicij v javne zavode do leta 2005. Občinski svet je ponovno zavrnil povišanje cen programov predšolske vzgoje v občini Litija in bo ponovno odločal, ko bodo svetniki dobili zaključni račun oz. poročilo poslovanja vzgojnovarstvenega zavoda v letu 1997. Zahtevali so tudi, da se do ene od naslednjih sej pripravi koncesijski akt o možnosti izdajanja koncesije programov predšolske vzgoje na območju občine Litija. V okviru kadrovskih zadev je Občinski svet imenoval še komisijo za pripravo razpisov za grafično pripravo ter tiskanje Glasila občanov. Na podlagi razpisov bodo tako izbrani izvajalci, s katerimi bodo sklenjene pogodbe. Na koncu pa so svetniki pod točko "pobude in vprašanja svetnikov" naslovili kar nekaj vprašanj na občinsko upravo in do naslednje seje terjali odgovore. Ali se bo s spremembo in dopolnitvijo pravilnikov o odlaganju odpadkov in vzdrževanju začasnih odlagališč ter o ravnanju z odpadki in načinu oblikovanja cen res kaj spremenilo v korist čistejšega okolja? Za to bo morda še bolj unčikovito lahko skrbelo na novo organizirano Komunalno stanovanjsko podjetje. Direktor javnega podjetja je bil na osnovi drugega odstavka 19. člena Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. (Ur.l. RS, št. 67/ 97) zadolžen izdelati statut podjetja in ga predložiti v pregled in sprejem Občinskemu svetu Občine Litija. Statut je temeljni dokument podjetja, ki na osnovi: - Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/93), - Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93, 29/94), - Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur.l. RS, št. 42/93), - Statuta Občine Litija (Ur.l. RS, št 41/95, 70/95 in 6/96) in - Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. (Ur.l. RS, št. 67/97), določa osnovne okvire in temelje podjetja, kapital, ime, sedež in pečat, dejavnost, notranjo organizacijo, zastopanje, odgovornost, poslovno politiko in planiranje, vire financiranja in organe podjetja. Statut je osnova in pogoj za vpis in registracijo podjetja. Na osnovi tega se sprejemajo tudi drugi akti podjetja oziroma poteka celotna organizacija, delovanje in druge funkcije obstoja podjetja. Prvi predlog statuta sem posredoval 16. 1. 1998 in ga je Občinski svet Občine Litija obravnaval na 35. redni seji dne 26. 1. 1998 v prvem branju. Podane so bile tudi pripombe Odbora za gospodarsko infrastrukturo. Komisija za statut in pravna vprašanja Občine Litija je na seji 11. 2. 1998 pregledala in obravnavala vsebino statuta in podala svoja stališča in pripombe. Večina pripomb in dopolnil je bila vključena v predlogu za drugo obavnavo na 36. redno sejo Občinskega sveta Občine Litija dne 23. 2. 1998. POSLUŠAMO, OPAZUJEMO, KOMENTIRAMO LDS in ZIK Nikakor se ne bi oglašali v tej rubriki in na to temo, če ne bi pisec članka, B. L, "ZIK da ali ne" v prejšnji številki Glasila občanov v svoj prispevek vpletal tudi LDS. Svetniška skupina LDS v občinskem svetu je pri obravnavi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ZIK Litija izrazila svoje poglede na ta odlok, kar je v demokraciji povsem logično in razumljivo. Pogledi LDS na ta odlok, na organiziranost ZIK in s tem tudi na vsebino dela so pač drugačni od tistih, ki so zapisani v odloku. Svetniška skupina je svoja stališča tudi argumentirala in podrobno obrazložila. V prvi vrsti gre za to, da je zakonitost tega odloka hudo vprašljiva. Na tem mestu ne bi podrobno razlagali vseh podrobnosti o zakonskih neskladjih v odloku, ker bo to pač stvar presoje zakonitosti v nadaljnjih postopkih in bo zadeva s te plati postala jasna. Na to je bila svetniška skupina LDS vsekakor dolžna opozoriti. Glede organizacije in vsebine dela pa je bilo podano mnenje, da bi knjižnica, glasbena šola, ljudska univerza in kulturni center lahko uspešneje in bolj kakovostno delovali, če bi bili organizirani kot samostojni zavodi, ne da bi imeli nad sabo še eno organizacijo - ZIK, ki v tej vlogi "dežnika" nad njimi pravzaprav ne odigrava nobene ustvarjalne vloge. Pri nas se je v zadnjih sedmih letih zgodilo toliko sprememb, da je nerazumljivo vztrajanje na že zdavnaj preživelih (ali sploh nikoli zaživelih) oblikah dela. ZIK je bil v Litiji ustanovljen leta 1982 v povsem drugačnih časih in že takrat ob mnogih pomislekih o smiselnosti tega početja. Mnoge dejavnosti, ki so bile takrat vključene v ZIK, so iz njega "ušle", ker se je kmalu izkazalo, da povsem različnih dejavnosti po vsebini in namenu ne gre siliti pod isto streho. Tako se tudi danes postavlja vprašanje, ali je nad knjižnico, glasbeno šolo, ljudsko univerzo in kulturnim centrom (taje povsem na novo ustanovljen) res nujno potreben še "nadzornik" ZIK, brez katerega te enote ne bi mogle delovati? Nenazadnje je v naši državi večina knjižnic (46 do 60) organizirana v samostojne zavode, kar je tudi skladno s stališči stroke ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Kakšna je organiziranost glasbenih šol in kaj vse dosegajo, je staršem otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, jasno in znano. Ljudske unvierze pa so že zdavnaj prerasle v samostojne izobraževalne centre, ki ustvarjajo lastna sredstva za obstoj in razvoj. LDS je obenem tudi podala povsem konkretna pojasnila glede racionalnosti delovanja sedanjih enot ZIK kot samostojnih zavodov. Gre ravno za nasprotno od ustanavljanja novih služb za vodenje financ in podobno, saj je pri nas že leta uveljavljena praksa, da je najcenejše tisto finančno svetovanje, ki ga izvajajo za to specializirane firme, najdražje pa je vzdrževanje lastnih služb. To je le nekaj osnovnih pojasnil o tem. Čas bo slej ko prej prinesel spoznanja, da ni nobena stvar tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Tudi v Litiji in tudi v dejavnostih, o katerih je govora. MARTIN BRILEJ Iz Podjetniškega centra Litija Najprej znanje Z vzpostavitvijo Podjetniškega centra, ki bo pokrival območje Občine Litija se vključujemo v nacionalni projekt spodbujanja pospeševanja razvoja malega gospodarstva, ki ga vodita Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Republiški zavod za zaposlovanje. Cilj tega projekta je povezati vse subjekte na lokalnem nivoju preko lokalnih pospeševalnih centrov, ki bodo zagotovili organizirano spodbujevanje razvoja, podjetništva in zaposlovanja. Osnovni namen delovanja je opravljenje svetovalnih in poslovnih storitev za malo gospodarstvo, izobraževanje za podjetništvo, razvojno načrtovanje, aktiviranje in razvoj kadrovskih in finačnih potencialov ter promoviranje programov, ki so pomembni za gospodarski razvoj občine. V oktobru '97 so bile aktivnosti Podjetniškega centra usmerjene predvsem v anketiranje subjektov malega gospodarstva. Namen izvajanje te ankete je bil trojni in sicer organizirati lokalno bazo podatkov, pridobiti oceno problemov, s katerimi se srečujejo obrtniki in podjetniki pri svojem delu ter njihove razvojne usmeritve ter proučiti lastnosti lokalne podporne mreže. Kljub temu. da je bil odziv dokaj slab, so bila dana neka realna izhodišča za nadaljne delo. Med prvimi dejavnostmi je Center organiziral v Litiji dve podjetniški delavnici, ki sta udeležencem iz različnih lokalnih institucij ponudili prva in nova znanja s področja razvojnega načrtovanja v lokalnih skupnostih., Navsezadnje je uspešen razvoj lokalne skupnosti odvisen od ljudi, ki živijo v tem okolju, od njihove sposobnosti soočanja s problemi ter njihove sposobnosti delati skupaj, hkrati pa kreirati inovativne razvojne projekte. Delavnice je vodila zunanja sodelavka, ki ima certifikat in izkušnje na tem področju. V prostorih Podjetniškega centra Litija pa je bil organizran seminar s temo Skrivnosti in spretnosti najbolj uspešnih trgovcev za ciljno skupino, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo. Glede na to, da je bil mesec januar že čas za zaključevanja posloviti knjig, sta se Občina Litija in Območna obrtna zbornica dogovorili, da je bil v okviru Podjetniškega centra organiziran seminar Obračun davka od dobička pravnih oseb ter davka od dejavnosti samostojnih podjetnikov za 1. 1997. Podjetniški center je februarja organiziral seminar s področja marketinga. S tem so lahko tudi litijski obrtniki in podjetniki dobili informacije, ki so jim bile doslej dostopne le v Ljubljani in povezane z veliki stroški. Cena takšnih seminarjev v Ljubljani je npr. 16.800,00 SIT, v Litiji pa so udeleženci plačali samo 2.000,00 SIT, ostalo pa je pokrila Občina Litija. Udeležence seminarja pa je presenetil še Radio Geoss z darilnimi boni za akcijsko oglaševanje 50 oglasov. Na pobudo obrtnikov je bil litijski Območni obrtni zbornici organiziran tudi seminar in preizkus znanja iz varstva pri delu in požarnega varstva za vodilne in vodstvene delavce. Zaradi velikega zanimanja bo seminar v mesecu aprilu ponovljen in se ga bodo udeležili še ostali zainteresirani. Ker se obrtništvo in podjetništvo Občinski svet je predlagano besedilo statuta obravnaval in na usklajeno vsebino ni bilo pripomb. Za skupino svetnikov je bilo sporno edino določilo, ki v pogojih za razpis direktorja omogoča, da se lahko na razpis prijavi tudi kandidat s srednjo izobrazbo in najmanj petletnimi izkušnjami vodenja poslovanja gospodarskih javnih služb. Po razpravi in vsklajevanju je prvo določilo ostalo nespremenjeno, spremenjen je bil pa pogoj, da ima kandidat 5 let delovnih izkušeenj na vodilnih mestih v gospodarstvu. Komunalno stanovanjsko gospodarstvo je v zadnjih nekaj letih doživelo vrsto zakonskih sprememb v smislu organiziranosti in terminologiji. Res je, da niti politika niti posamezniki pred temi spremembami oz. tako imenovano tranzicijo niso imeli ne potrebe, niti želje sodelovati v razvoju in delovanju nič več kot jih je vključevala nuja. Saj verjetno ob možnosti sodelovanja v ostalih gospodarskih panogah to niti ni bila nikogaršnja želja. Zaradi sprememb ni težav v gospodarstvu pa je tudi komunalna dejavnost kot edina domena ostala dokaj interesantno področje. Ne glede na vse spremembe pa seveda komunalna dejavnost je, je bila in bo morala biti v bodoče servis in služba za izvajanje opravil in storitev za zagotavljanje normalnega kvalitetnega življenja občanov in gospodarskih dejavnikov. Ne glede na vse je potrebno zagotavljati zadostne količine zdrave pitne vode, odvajati in čistiti odplake, zagotavljati stalno prevoznost v cestnem omrežju, varno in estetsko uporabo javnih površin in druge dejavnosti, ki so za življenje in delo potrebne. V prizadevanju za to bo dosežen cilj razvoja podjetja, uporabniki, občani in gospodarstvo pa zadovoljni s storitvami. JANEZ BAŠ Seminar za trgovinsko dejavnost. v občini Litija že nekaj let ni skupno predstavilo izven lokalnih meja, sta se na pobudo Podjetniškega centra Občina Litija in Območna obrtna zbornica Litija dogovorili, da bosta sofinancirali sodelovanje obrtnikov in podjetnikov na 1. sejmu obrti in podjetništva v Ljubljani, ki bo od 12. maja do 17. maja letos. Dosedanje aktivnosti so le del pospeševalnega programa litijskega Podjetniškega centra. Naslednji korak bo usmerjen v izgradnjo celovite informacijske podjetniške podpore na podlagi obstoječih podatkovnih baz in lokalnih baz podatkov z informacijami o poslovnih prostorih, poslovnih subjektih, podjetniških svetovalcih, razpisih, kreditnih in investicijskih ugodnostih... Področje malega gospodarstva je tisto, ki si resnično zasluži podporo, kajti tu podjetniki najhitreje odpirajo delovna mesta, hkrati pa je malo gospodarstvo spodbujevalec razvoja v širšem smislu, kar dokazujejo tudi izkušnje v razvitem svetu. V litijski občini se očitno tudi na področju malega gospodarstva premika v smislu širitve števila podjetij ter kvalitete dela. To je tudi edina pot, da si na tem prostoru pridobimo boljše pogoje za zaposlovanje in nenazadnje tudi za ustvarjanje novega kapitala. SAŠA GRADIŠEK Letovanje socialno ogroženih otrok Območna organizacija Rdečega križa Litija je s finančnimi sredstvi, ki so bila zbrana v akciji "Nikoli sam '97", omogočila brezplačne zimske počitnice petim otrokom iz socialno ogroženih družin. V času od 15. do 22. februarja 1998 so s svojimi vrstniki iz drugih krajev Slovenije preživljali prijetne počitnice v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič pri Ankaranu. To je potrdilo tudi njihovo veselje in burno pripovedovanje, ko so se v nedeljo, 22. 02. 1998, ob 11.00 uri vrnili domov in se srečali s svojimi starši, sestrami in brati, ki so jih čakali pri Športni dvorani v Litiji. Območna organizacija Rdečega križa Litija je vsem otrokom poklonila tudi primerne trenirke, ki so jim še dodatno polepšale letošnje zimske počitnice. Udeleženci tega letovanja so bili po en učenec iz OŠ Gradec, OŠ Litija, OŠ Šmartno, OŠ Gabro-vka in iz enote s prilagojenim programom pri OŠ Litija. KARLO LEMUT Bili smo na Debelem Rtiču Ime mije Bojan. V šoli so me izbrali, da grem med zimskimi počitnicami na Debeli Rtič. Območna or- ganizacija Rdečega križa Litija je meni in še štirim učencem iz ostalih šol v občini omogočila enotedenske počitnice v Mladinskem zdravilišču in letovišču. Vseh nas je bilo 60. Razumeli smo se dobro, radi smo plavali in igrali košarko. Bivali smo V7 : o m M o. — iS v novem paviljonu, kjer je tudi bazen in manjše sobe z dvema po-steljema. Veliko smo se sprehajali po Debelem Rtiču, se peljali z ladjo v Koper in šli na izlet v Ankaran. Bilo je zelo zabavno in prijetno. Upam, da bom še kdaj šel na tako letovanje. V imenu vseh učencev se zahvaljujem za prijetne brezplačne Krvodajalska akcija uspela Litija, 13. februarja - Območna organizacija Rdečega križa Litija je v sredo in četrtek, 11. in 12. februarja 1998, organizirala dvodnevno krvodajalsko akcijo, ki je potekala v prostorih Zdravstvenega doma Litija. Dobre organizacijske priprave in izredno razumevanje občanov do darovanja krvi je rezultat zelo uspešno izvedene krvodajalske akcije. Ko se v mnogih sredinah v RS srečujejo z upadanjem števila krvo-dasjalcev se na območju naše občine število krvodajalcev ne zmanjšuje temveč celo postopoma narašča. V sredo je na odvzem krvi pri- stopilo 192 krvodajalcev, v četrtek pa je število darovalcev krvi preseglo številko 220. Tudi tokrat je kar 19 % vseh darovalcev krvi kri darovalo prvič, kar potrjuje spoznanje, da so občani občine Litija ljudje z izrednim občutkom ter pripravljenostjo pomagati ljudem, ki so v stiski in potrebni pomoči, tudi s tem, da darujejo nekaj čisto svojega, to je kri. Območna organizacija Rdečega križa Litija se zahvaljuje vsem občanom, ki so se udeležili krvodajalske akcije, kot tudi vsem tistim, ki so kakor koli pripomogli, da je tudi tokrat akcija uspela. K. L. Podjetniški center Litija vabi na seminar USPEŠNO VODENJE DRUŽINSKEGA PODJETJA v četrtek, 26.3. 1998, ob 18. uri v prostorih Območne obrtne zbornice Litija, Jerebova 8. Seminar bo vodil mag. Jaka Vadnjal, nosilec predmeta Družinsko podjetništvo na Visoki strokovni šoli za podjetništvo v Portorožu. Kotizacija znaša 2.000,00 SIT. Prijave in informacije po telefonu 883-154 ali 883-823. Izjava za javnost Svet Mestne skupnosti Litija je na svoji 14. seji, 10. 2. 1998, razpravljal o stališčih Občinskega sveta Občine Litija, ki so bila sprejeta na zadnji seji občinskega sveta, 23. 1. 1998, o vsebini dejavnosti na območju industrijske cone I. ob Ljubljanski cesti. V zvezi s tem je sprejel naslednje sklepe: SKLEP 1: Svet MSL izjavlja, da pismo predsednika MSL, poslano županu Občine Litija 15. 1. 1998, ne vsebuje sklepa Sveta MSL, ki bi bil podlaga za soglasje k vsebini dejavnosti v industrijski coni I. (področje med Ljubljansko cesto in železnico, ter od PP Litija do Pletilje). Svet MSL protestira proti zlorabi tega pisma, ker se je le-to razmnožilo kot gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Litija misleč, da je to soglasje MSL. SKLEP 2: Svet MSL poziva Občinski svet Občine Litija, da vse na-daljne postopke in aktivnosti v zvezi z urejanjem tega prostora, vodi skladno z veljavno zakonodajo, prav tako pa poziva k ureditvi celotnega območja levo in desno ob Ljubljanski cesti v čimkrajšem možnem času, kar je v interesu prebivalcev in možnih bodočih investitorjev. SKLEP 3: Za vse ekološko sporne dejavnosti Svet MSL zahteva uvedbo plačevanja ekološke rente, ki mora pripadati MSL in biti uporabljena izključno na področju MSL. Svet MSL je na seji 18. 12. 1997 bil seznanjen z delovnim gradivom v zvezi z dejavnostmi v industrijski coni I. ob Ljubljanski cesti. Člani sveta MSL smo zgolj razpravljali o predlaganih celostnih rešitvah, pri čemer smo zavzeli stališče, da se uredi celotno področje levo in desno ob Ljubljanski cesti z grafičnim prikazom. Sprejeli pa nismo nobenega sklepa, ki bi kakorkoli izražal uradno soglasje k posameznim dejavnostim na tem območju. SVET MESTNE SKUPNOSTI LITIJA počitnice Rdečemu križu - preko akcije "Nikoli sami". BOJAN KOKALJ, OŠ Šmartno Topel, zabaven Debeli Rtič V nedeljo smo prispeli na Debeli Rtič. Naša skupina je štela 60 otrok. Razdelili smo se v skupine po 8-11 otrok. V sobi nas je bilo šest. Vodila nas je Mojca Černigoj, študentka organizacije manage-menta. V nedljo smo spoznali otroke iz drugih skupin pa tudi okolje, v katerem smo preživljali počitnice. V ponedeljek smo vstali ob 7.30. Pojedli smo zajtrk, šli na sprehod, pospravili sobe ter igrali košarko. Vsredo smo se peš odpravili v Ankaran. V četrtek smo se z ladjo odpeljali v Koper. Bilo je zelo zanimivo. Zvečer nas je obiskal Vili Re-snik. Prispelo je tudi 57 otrok nogometašev. V petek nas ej zabaval čarovnik s svojimi čarovnijami. V soboto zvečer smo za slovo pripravili pustovanje in se našemili. V nedeljo smo se odpeljali domov. Preživeli smo lepe in zanimive počitnice, saj smo se vsak dan kopali, tekli, igrali košarko ter«pisali. Želim si še več takšnih počitnic. MATJAŽ PERME, OŠ Litija Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite Litija, 27. februarja - Uprava za obrambo Ljubljana, Izpostava Litija bo v času od 03. 03. do 07. 04. 1998 organizirala dopolnilno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite na območju KS Jevnica, Kresnice, Ribče, Hotič, Vače, Sava, Šmartno, Vintarjevec in na območju Mestne skupnosti Litija. Usposabljanje bo izvedeno v popoldanskem času med 17.00 in 19.00 uro na temo "Naloge na področju požarne preventive". Pripadniki civilne zaščite bodo na omenjeno usposabljanje povabljeni z osebnim vabilom. K. L. Usposabljanje bolničarjev Litija, 2. marca - V prostorih OŠ Litija se je začelo usposabljenje za bolničarje v ekipah za prvo pomoč civilne zaščite. Na usposabljanje, ki bo trajalo dva tedna so povabljeni pripadniki ekip za prvo pomoč, ki še niso ustrezno usposobljeni za delo v ekipah. Biti seznanjen z nalogami in usposobljen pomagati ponesrečencu ob prometni ali drugi nesreči je izredno pomembno za učinkovito in uspešno reševanje ob nesrečah. Organizatorja usposabljanja sta Uprava za obrambo Ljubljana, Izpostava Litija in Občina Litija, izvajala pa ga bo Območna organizacija Rdečega križa Litija ob angažiranju psihologinje, zdravnika in medicinske sestre. K. L. Pojasnilo! Pravilen naslov Tehnično servisnega centra Laba & Laba na interne-tovi strani je info@laba-laba.si. Do napake je prišlo pri računalniški konverziji pisave. Prav tako je prišlo do napake pri avtorizaciji članka z naslovom Sprejemanje državnega proračuna v postopku. Avtor je namreč poslanec v Državnem zboru, Franci Rokavec, v prispevku pa je bil predstavljen del njegove razprave na seji DZ, kar bi moralo biti pojasnjeno v uvodu, ki je izpadel. Vsem prizadetim se uredništvo iskreno opravičuje! POSLUŠAMO, OPAZUJEMO, KOMENTIRAMO ZIK, da ali ne? Po moje, ne! Ko prebiram vaš članek, g. ali ga. B. I. (brez imena), se mi poraja kar nekaj vprašanj in sicer: od kod vam podatek, da sem vložila štiri osnutke odlokov za nove javne zavode, saj tega ne vedo niti svetniki, ker gradivo še ni uvrščeno na dnevni red občinskega sveta. Verjetno imate v občinski upravi "dobre zveze". Pa nič zato. Prišli ste pač do informacij, pa na žalost iste poučeni o vsem, kar ti odloki vsebujejo. Finančna analiza, katere nimate, bo dokazala, daje nova oblika organiziranosti cenejša in vsaki enoti daje možnost ustvarjalnega razvoja. Vam, ki tako dobro poznate ZIK, pa zastavljam nekaj vprašanj. Morda vas je toliko v hlačah, da boste nanje odgovorili in se upali podpisati s celim imenom. Ali po vaše sedanja organiziranost ZIK zagotavlja vsaki enoti primeren razvoj? Ali pod isto streho normalno delujejo profitne in neprofitne strokovno zaokrožene enote? Ali štiri vodje ne morejo biti štirje direktorji, z nekoliko višjo plačo od sedanje? Kaj Litiji pomeni Delavska univerza, razen polnih parkirišč in razpadajoče zgradbe, v kateri se nahaja? Ozrite se na druge tovrstne izobraževalne ustanove v Sloveniji, primerjajte, pa boste videli, kje je njeno mesto. Ali je Glasbena šola takšna, kakršno želimo? Povprašajte samo litijsko godbo. Dejavnost Kulturnega centra ni zaživela. Ne vem, zakaj. Vem pa zanesljivo tole, dokler je kino predstave orgasnizirano izvajala ZKO, ta dejavnost ni imela izgube. Sedaj jo ima. Zakaj? O g. Sevljaku nisem nikoli rekla nič in tudi danes ne bom, ker moje mnenje ne sodi v ta zapis. Še vedno sem zavzeta pristašica varčne in racionalne porabe proračunskih sredstev, čeprav na to nisem nikoli prisegala. To smo počeli v prejšnjem režimu, saj še veste? Morda pa vi prisegate, da boste ohranili ZIK takšen kot je? MARIJA TOMŠIČ Zgodba o oblasti Nekoč, nekje je živel človek. Ker je bil narodni tribun in ker je veljal za človeka, ki si bo vedno prizadeval omogočiti boljše pogoje za življenje vsem članom te skupnosti, so ga njegovi ljudje izvolil za vodjo, za poglavarja svoje družbene skupnosti. Umestil seje v udobno pisarno, si omislil tajnico in 'fikus' ter vladal. Nato se je ta veliki vodja odločil presedlati na vplivno mesto v državi in ljudje so rekli: "Pojdi in delaj v dobro nas vseh!" Šel je v veliko mesto, v državno hišo uresničit svoje poslanstvo. Dobil je novo pisarno, še eno tajnico in 'fikus' ter veliko plačo. Poleg plače je bil upravičen še do nekaj neobdavčenih sredstev za to in ono. Okusil je draž oblasti. Bilje velika riba svojih ljudi, a majhna riba svoje stranke. Pri njih je veljalo načelo: "Misli s tujo glavo! Kdor uveljavlja svojo voljo, ni poslušen." Imeli so namreč svoje ljudi, ki so mislili za druge; tudi za našega ljudskega vodjo. Prst obrnjen navzdol je pomenil glas proti, prst obrnjen navzgor pa glas za. Bog obvaruj, da bi glasoval drugače, kot so mu velele velike ribe, tudi če bi s tem glasoval proti svojim ljudem, ki so ga izvolili. S svojim glasovanjem je prinesel težje življenje tudi svojim ljudem. Glasoval je za večje prispevke, davke, visoke cene, drago upravo, a bilo mu je vseeno. Imel je lepo plačo in še vedno obsežen ter tekoč besedni zaklad, s katerim je lagal svojim volilcem. Človeška naivnost res nima meja in do naslednjih volitev ni več dolgo. Do takrat bodo ljudje tako ali tako že vse pozabili ali pa spregledali. Saj vseeno, samo da bo on še vedno na položaju. Nauk zgodbe: Ljudje imajo oblast, kakršno si zaslužijo. (Vsakršna podobnost iz našega okolja je zgolj naključna.) B. I. Ustavimo neumnosti Morda bi bilo vredno razmisliti, da bi se tisti, ki se radi ukvarjajo z neumnostmi, raje ukvarjali z mladimi, ki dejansko počnejo neumnosti. Zgovorni so že mnogi napisi in risbe na železniškem skladišču. Še bolj zgovoren pa je večerni sprehod skozi Litijo. V dneh poplave plakatov z zgornjim pozivom, smo se morali zbegane meščanke in meščani previdno ozirati za neumnostmi oz. bežati pred njimi. Res, meščanke in meščani so bili zbegani, kar tudi pomeni, da je plakat dosegel določeno stopnjo učinkovitosti. Avtorji so poziv izbrali dokaj posrečeno ali pa tudi ne. Zlasti, če človek pozna nekatera ozadja te zgodbe, mu je dokaj hitro jasno, daje namen bliskovite akcije provokacija. Morda sam poziv niti ne bi bil tolikanj sporen, ako mu ne bi sledil podpis: 'Pozivamo k čimprejšnjemu odprtju bordela Čikago.' To pa že presega meje tistega dobrega okusa, katerega kanček sodi tudi v medsebojno komunikacijo, predvsem pa komunikacijo z javnostjo. Dokler bomo v Litiji priča takšnemu obračunavanju med seboj sprtih in razreševanju osebnih zamer, do takrat pač ne moremo misliti na kakšno bolj ustvarjalno ozračje, pa tudi ne na take pogoje življenja, ki bi človeku prinašali srečo, mir in zadovoljstvo. Raven, na katero so se spustili avtorji plakata s svojimi botri vred, ki so pri takem početju vsekakor potrebni vsaj zaradi finančne podpore, ni niti približno primerljiva z morebitnimi neumnostmi, ki že zaradi narave dela uidejo nekaterim, ki jih je želel plakat diskreditirati. Sploh pa tako nizkotna raven pelje povsem v drugo smer kot bi si jo želele meščanke in meščani Litije. M. B. V SLIKI IN BESEDI Letošnja zima prinaša zelo ugodne vremenske razmere za investicijsko vzdrževanje. M. H. Rušenje košarkarskega objekta pri OS Litija je bilo zahtevno delo zaradi vgrajene velike količine železobetona in ni čudno, da se je z deli odlašalo. Šola je s tem pridobila pomemben prostor za svoje dejavnosti. M. H. Pomladansko čiščenje in obrezovanje je Komunalno stanovanjsko podjetje izvedlo v ugodnih vremenskih razmerah. Čudimo pa se lahko 'darilu' elek-tro-vzdrževalne službe, ki je nekaj dreves v drevoredu ob Kidričevi cesti oklestila do golega brez kakršnegakoli soglasja vzdrževalca javnih površin na območju mesta Litija. UGO Kljub dolgotrajnim zapletom pri pridobivanju dokumentacije za nadomestno postavitev evharističnega križa na Šmarski Dobravi, je delo končno steklo. M. H. Sporno križišče Ul. Mire Pregljeve in Zasavske ceste ter izvoza na bencinski črpalki, o katerih smo lahko brali v prejšnji številki Glasila občanov. Bodo pozivi občank in občanov končno kaj spremenili oz. bili vsaj slišani? 0 gasilcih na Dolah je vredno prebrati Dole, 7. februarja - Prav prijetno seje bilo v soboto priključiti družbi delovnih gasilcev na njihovem občnem zboru z obsežnim dnevnim redom. Osrednji del so bile volitve novih članov v organe društva. Tako so imenovali 12 članov upravnega odbora s predsednikom Vla-dimirjem Oblakom, nadzorni odbor, častno razsodišče s predsednikom Jožetom Odlazkom in poveljstvo: Srečko Tekavec, poveljnik, Jernej Kotar mL, podpoveljnik, Jože Hribar, vodja enote, Stane Ajdi-šek, orodjar. Društvo šteje 140 rednih članov in 48 članov Društva Mladi gasilec. Udeležili so se tečaja blagajnikov in računovodij, proslave ob 40-let-nici GZ Litija, občnega zbora GZ Litija, kviza mladih gasilcev, mnogih proslav in prireditev, republiškega srečanja mladih članov v Postojni, 1. Tabora mladih na Dolah. Dohodek iz veselice v avgustu je bil razporejen za nakup in vzdrževanje gasilske opreme. Sodelovali so v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa, urejena in čista. V ta namen je posebna komisija v mesecu juniju opravila ogled gasilskih domov. Z Ministrstvom za obrambo Izpostavo Litija so uskladili razpored operativnih gasilcev na delovno dolžnost 17 članov našega društva, ki imajo vojaški razpored. Opravljen je bil tudi redni inšpekcijski pregled od matične in inventarne knjige, evidence opreme, alarmiranja, načrta dela med dežurstvom, požarnega načrta... Vse je bilo v najlepšem redu, kar dokazuje, kako zavzeto se gasilci lotijo dela. Sodelovanje z OŠ Dole, KS, društvi, delovnimi organizacijami je bilo zgledno, pri delu v veliko pomoč in vzpodbudo. Društvu, ki ima takšen podmladek, se ni potrebno bati za bodočnost. Društvo Mladi gasilec Dole v letu 1997 šteje 48 najmlajših, ki so delali po programu, ki so si ga zastavili na začetku leta. V zimskem času so učenci osvajali znanja iz teorije in opravili izpite za značke. Ob zaključku predavanj so se udeležili občinskega kviza "Preprečujmo požare" na Vačah. V zelo izenačenem tekmovanju, ki je obsegalo teoretični in praktični del, so zasedli 2. mesto. Mladi gasilci s svojimi mentorji. Ob 40-letnici obstoja Občinske gasilske zveze Litija so skupaj z MG Jevnica nastopili v kulturnem programu in hkrati predstavili tudi svoje delo čas od ustanovitve društva leta 1984. Edino tekmovanje, ki se ga niso udeležili, je bilo občinsko praktično tekmovanje, kajti organizirano je bilo v času letnih počitnic, ko otroke, ki so tako oddaljeni, ni niti mogoče zbrati, ker ni prevoza. V juniju je bilo PGD Dole gostitelj prvega mladinskega tabora v občini, katerega namen je bil čim lepše izkoristiti počitniški čas in bolje spoznati mlade gasilce iz drugih krajev občine. Na taboru so poglobili in razširili svoje do sedaj pridobljeno znanje iz gasilstva. Že v avgustu so se začeli pripravljati na republiško tekmovanje. Izdelali so plakat in maketo. Na 17. srečanju, ki je bilo letos v Postojni je tekmovala trojka Marko, Tilen, Borut. Pokazali so veliko znanja iz teorije, prve pomoči, se preizkusili v tekmovanju z vedro-vko, prepoznavanju orodja in vezanju vozlov. Na srečanju je na temo "Varujmo naravo" slikala Nina in za svoje likovno delo prejela srebrno paleto. S tretjim mestom pa je bila nagrajena tudi njihova maketa. V mesecu požarne varnosti, v oktobru, so izvedli mnogo aktivnosti po programu. Zavzeto nadaljujejo z delom, ki ga vodi mentorica na šoli ob pomoči gasilcev. In zakaj se tako zavzeto lotevajo gasilskega posla? Zato, ker si želijo, da bi bili povsod tam, kjer se glasijo besede: Biti človek - za človeka - svoj pravi pomen. JOŽICA VRTAČNIK Klic "Na pomoč" oa občnem zboru PGD Gabrovka Gabrovka, 7. februarja - Vsakoletni občni zbori PGD Gabrovka so priložnosti, da pregledamo in ocenimo prehojeno pot in sprejmemo program dela za naslednje leto. Letošnji občni zbor pa je bil pomemben tudi zato, ker smo na njem imeli možnost izvolitve novih organov upravljanja. Iz vseh poročil, ki so bila podana na občnem zboru, je bilo možno razbrati, da smo naloge, ki smo si jih zadali, tudi v glavnem realizirali, nekatere naloge, ki pa jih že nekaj let prenašamo iz leta v leto, so tudi tokrat ostale neizpeljane. Problem, s katerim se naše društvo ukvarja že nekaj let je, kako pridobiti mentorje in ustanoviti komisijo za delo z mladimi ter oživiti društvo Mladi gasilec na OŠ Gabrovka. Opažamo, da gasilska dejavnost med mladimi ni dovolj privlačna, raje se odločajo za šport in zabavo. Že večkrat so potekali pogovori z njimi o prevzemu funkcij v društvu, vendar nismo uspeli pridobiti kandidatov zato. Tudi za tokratne volitve, ki so bile priložnost, da v organe upravljanja vključimo mlade, nam jih ni uspelo pridobiti. Prav bi bilo, da bi društvo prevzeli mladi in mu s tem začrtali novo pot, da ne bo slišati, da si je sedanja stara struktura izborila "dosmrtno vladanje." Od članov dosedanjih organov upravljanja se sliši, da bi zelo radi prepustili svoja mesta mladim, če bi jih ti le hoteli prevzeti. Tako se vrtimo že nekaj časa v začaranem krogu. Člani dosedanjih organov upravljanja smo pred dilemo, ali je bolje, da društvo deluje, ali pa ga prepustiti popolnemu propadu. Udeležba na občnih zborih ter pri organizaciji raznih akcij priča, da v društvu ni tiste aktivnosti, kot bi morala biti. Morda je za nezanimanje za gasilstvo v kraju vzrok v tem, da že dalj časa ne beležimo večjega požara. V takih primerih se običajno pozabi na gasilstvo in se nanj spomni šele ob požaru in drugi naravni nesreči. Da se v kraju ne pojavljajo požari, gre v veliki meri tudi zasluga preventivni dejavnosti ter izobraževanju in os-veščanju ljudi, s katerim naj bi se gasilsko društvo ukvarjalo. Sprašujem se, ali naše društvo temu res posveča dovolj pozornosti, ali je mirovanje gasilske sirene pri nas res posledica tega. Če je tako, je to vsekakor pohvalno za naše društvo. Prav gotovo pa ne moremo biti zadovoljni, da med člani nismo uspeli izbrati tekmovalne gasilske desetine in se udeležiti gasilskih tekmovanj. Ugotavljamo, da današnji čas gospodarskih kriz in uveljavljanja lastninske preobrazbe in s tem novih kapitalistov ni najbolj naklonjen ga- silstvu. Le redki so tisti lastniki podjetij, ki bi dovolili svojim delavcem, da bi se v delovnem času ude-lelževali gasilskega usposabljanja, gasilskih vaj in ostalih aktivnosti v gasilstvu. Tudi država nima posebnega posluha za prostovoljna vaška gasilska društva, saj opažamo, da se iz leta v leto manjšajo sredstva za te namene. Obnaša se po načelu "pomagaj si sam in država ti bo pomagala". Namesto da bi država pomagala društvom, od njih pričakuje, saj je uvedla davek na skoraj vse prihodke društva. Prav bi bilo, da bi se taka problematika obravnavala na gasilskih kongresih. Od vaških prostovoljnih društev se čedalje več zahteva in pričakuje. Ne vpraša pa se nikdar, ali je društvo kadrovsko strokovno dovolj usposobljeno za take naloge. Tu trčimo spet na problem zainteresiranosti ter možnosti za izobraževnaje v gasilstvu. Sprašujem se, kje so tu meje: kaj se še lahko pričakuje od prostovoljnega društva in kaj je delo poklicnih gasilskih enot. Sprašujem se tudi, ali je mogoče pričakovati od društva, ki ne prejme skoraj nikakršne finančne dotacije s strani zveze za nabavo najnujnejše gasilske opreme, brezhibno delovanje v primeru požara ali druge naravne nesreče. VINKO RESNIK, tajnik Krajevno praznovanje v Jevnici Lokacija Gimnazije Litija Jevnica, 21 februarja - Prav vsako praznovanje nekoliko vznemiri ljudi, prijetno, delovno ali bolj razmišljajoče. Prav je, da je tako. Zakaj? Ob tem se vzbujajo spomini na daljne dogodke, pridobitve v kraju, polagajo obračuni in snujejo cilji za bodoče leto. Ob povedanem posamezniki, skupine pripravljajo program, ocenjujejo delo onih, ki naj bi dobili krajevno priznanje, listine; dalje športniki tekmujejo, zopet drugi pripravljajo prostor - sceno, zbirajo dobitke za srečolov, denar za pogostitev obiskovalcev, KS vabi naše prijatelje, če jih smem tako imenovati. 25-krat smo že praznovali. Letos je bilo še posebno lepo, saj smo slavili v domu, ki smo ga najprej samo krajani pred 50 leti, pozneje skupaj s sredstvi skupnosti, zadruge, komunale in še koga dolgo nadgradili in dogradili. Danes živi polno življenje. Naše praznovanje je popestril lep kulturni program, ki so ga pripravili OŠ Jevnica, plesalke in pevci KUD ter mlada violinista Eva in Luka iz Senožet. Višek je doseglo petje otroškega zbora OŠ Jevnica in del ženskega pevskega zbora KUD Jevnica pod vodstvom Natalije Šuštar (Vahen), ki so po zapeti pesmi prof. P. Kalana "Uspavanka" priklicali na oder prof. Pavla Kalana. Prav on je v letu 1950 svetoval zborovodji M. Vahnu, naj s pionirskim zborom začne peti enoglasno otroško pesem. Kot prvi je začel, nastopal doma, po Sloveniji in precejkrat na Radiu Ljubljana, kjer gaje na klavirju spremljal Pavle Kalan. Zaradi povedanega ga je KUD Jevnica počastilo in mu podelilo časten naziv člana KUD Jevnica ter srebrni znak Valvasorja, kar mu je izročil predsednik KUD Jevnica, Jože Gorenc. Enak znak je KS podelila Janezu Dolinarju in njegovim sodelovcem za profesionalno vodeno oddajo Dobrodošli na Radiu Ljubljana lani oktobra. Na oder je prišel g. Janez Dolinar in v zadovoljstvo prisotnih tudi spregovoril. Poslušalka M. Kramar iz Ljubljane je za pravilni odgovor oktobra, prejela nagrado: dve letni karti za igro na teniškem igrišču v Jevnici. Vse prisotne je kot vedno pozdravil in nagovoril župan občine Litija, Mirko Kaplja. Krajevno priznanje za 1. 1997 so iz rok predsednika Sveta KS Jevnica Slavka Rokavca prejeli: - NK Enotnost Jevnica za 40 let dela, - Milan Zmrzlak - direktor Gradbene operative Litija, - domačin Jernej Kukovica. Listine KS je izročil podpredsednik sveta KS Jevnica g. Jože Gorenc: - Lokostrelskemu klubu Jevnica, - Bojanu Jerantu in - Miri Rokavec. Uvodni tekst, obrazložitev, lepo in skrbno izbrano (sestavljeno) vezno besedilo je sestavila in podala Boža Šarbek. Zahvala zborovodjem Marinki Eltrin in Jožetu Erženu, Bogdanu Gombaču za glasbeno spremljavo in vodjem plesalk Manci Ro-žanc, Heleni Jerebic in izvajalcem uvodnega dela proslave Vinku Udovicu, Nini Ceglar in Romani Marolt. Zbrani smo po proslavi ostali v dvorani, bili pogoščeni in v prijetnem kramljanju, plesu nadaljevali praznovanje. Plesne zvoke so izvajali ansambel Veseli Zasavci s svojimi inštrumenti in pevci. EVA KOVIC Slika iz Kidričeve ceste. Slika iz dovozne ceste spodnjih stanovalcev Sitarjevške ceste. Prometni znaki in označbe na vozišču v domeni zakona ali posameznikov Cesta je bila nekoč makedamska, sedaj je asfaltirana in pelje iz Šmar-ske ceste do stanovalcev pod Si-tarjevško cesto. Nekda si je omislil s prometnim znakom zapreti promet za vsa vozila, z dodatno tablo "dovoljeno za lokalni dovoz". To še ni dovolj, na isti drog je pritrjen prometni znak omejitev hitrosti na 30 km/h z dodatno tablo "grbine na cesti", katere so tudi dejansko. Žal to ni edina cvetka. V mesecu januarju tega leta je Stanovanjsko komunalno podjetje na Kidričevi cesti med stanovanjsko hišo 1 in 3 (hišne številke Ceste zasavskega bataljona) postavilo sredi križišča ob pločniku otok ograjen s cestnimi Kam gremo! Kaj je cilj uničiti posestvo oz. kmetijo, last pokojnega očeta, v mojo škodo? Sedaj, ko so vsi dediči preskrbljeni robniki. Komu na čast pa smo spet naredili past za voznike ter pešce. Alije mar kateremu šlo v nos, ker so tam z avtomobili čakali možje svoje.« prepotene žene, ki so prihajale iz službe v Predilnici Litija, ali jih je motilo, da so na tem kraju večkrat stali policisti in kontrolirali promet. Razne uradne in neuradne utemeljitve tega posega, ki krožijo po mestu Litija so neutemeljene brez dokazov, so pa ideje posameznikov. Morda pa je tudi tehten razlog, da bodo odslej naprej pešci lahko hodili po cesti čez križišče mimo nesrečnega otoka. Morda pa koga, kije doma v Velikem Vrhu, moti prometna ureditev, kajti tako voznike kot pešce, ki so uporabniki te ceste, to ni motilo, sedaj pa deluje moteče. Ne samo moteče, pač pa tudi predstavlja latentno in v danih primerih konkretno nevarnost. Ve se, kdo je izvajalec in tudi od-redbodajalec in od obeh pričakujemo ne samo odgovor, pač pa da se prometni znak postavi skladno za zakonom ter odpravi bodoča črna točka na Kidričevi cesti. Iz vsega opisanega mislim, da bomo v bodoče začeli postavljati prometne znake in razne ovire na cestišču po strankarski ali drugi pripadnosti. Spoštovani krajani, tudi vi imate pravico, da poveste svoje mnenje, dvignite svoj glas. CIRIL GOLOUH Kot edini polnoletni član družine sem se vse do polnoletnosti vzdrževal brata Antona, Pavleta, Martina ter sestro Ano, vendar brez haska, kar me sedaj boli in spravlja v brezupen položaj. Ko je mama 1. 1972 umrla je bilo najmanjšemu bratu Martinu komaj pet let, a oče kot invalidski upokojenec, nezmožen kmečkega dela, z majhno pokojnino ni bil finančno sposoben preživljati šestčlanske družine. Očetu so od nizke pokojnine še eno tretjino odtegovali za preživetje svoje matere, ki je živela in delala na kmetiji pri hčerki Alojziji, ki pa se je 1974, ko ni bila več zmožna opravljati kmečkega dela, vrnila zopet v breme očeta in seveda tudi mene. Jaz sem bil tedaj že redno zaposlen, a poleg štiriizmenskega dela tudi edina delovna moč na kmetiji. Celoten zaslužek sem namenil za preživetje družine in obstoj kmetije, zaradi česar sem imel tudi skrajšano služenje vojaškega roka. Leta 1976, koje umrl oče seje zadeva še bolj zaostrila, tako da se je celotno breme zvrnilo na moja rame- na in to oskrba za tri brate in sestro, vse mladoletne, a dva celo v osnovni šoli. Na zapuščinski obravnavi je bilo posestvo dodeljeno vsakemu do ene petine, posestvo pa je Občina Litija zaščitila. Po predpisih takratnega nerazumnega režima je bila za varuha, to je oskrbnika, usodno postavljena uživalka borčevske pokojnine, teta Jožefa Peterlin, ki svoji zaupni dolžnosti ni segala niti do kolen. Res je enkrat, včasih tudi dvakrat v mesecu prišla in prinesla vsakemu po en zavitek keksov in bombone, a to je bilo tudi vse, kljub temu, daje pokojnino po pokojnem očetu namenjeno otrokom prejemala ona na svoj naslov. S takimi dejanji je povzročala nesoglasja in razkol v družini. Jaz in žena sva ves čas vlagala v kmetijo, tako da seje zgradil lasten vodovod, napeljal trofazni tok in telefon, nato pa sodeloval še pri gradnji medvaškega vodovoda. Nadalje sem zgradil in povečal nadstrešek pri skednju, zgradil dva silosa, uredil in na novo napravil poti do parcel, tako da je sedaj možen dostop s strojem. prišli na zeleno vejo, hočejo vse najboljše parcele odtujiti v njihovo korist, a meni, ki se preživljam izključno s kmetijo pa naj ostane nerodoviten svet, pušča in strmina. Če bi komu pripadale najboljše parcele bi pripadale meni, ker nobeden od dedičev nima namena zemlje obdelovati, ampak razprodati kot vikend parcele kakor se širijo govorice. Sprašujem se, zakaj je Občina držala kmetijo pod zaščito z izgovorom, daje zeleni pas zaradi gradu Bogen-šperk, a konec leta 1995 izločila kmetijo iz zaščite. Kot oče dveh težje duševno prizadetih otrok, ki ju vsak dan vozim v Litijo v šolo za usposabljanje, se čutim zelo prizadetega, oškodovanega in celo izigranega, ker smatram, da tudi v tem režimu v kmetijski zakonodaji in politki nekaj škriplje, poka, šepa, vendar pa za malega človeka ni pravice. Prosim, da to pismo objavite, da bodo tudi ljudje videli, kako se dela v naši družbi z nemočnim kmetom. ALOJZ GROZNIK Kot je bralcu znano je v šolskem letu 1997/98 z delovanjem pričela Gimnazija Litija. Trenutno deluje v prizidku k OŠ Gradec, ki pa ga bo osnovna šola kasneje uporabljala za svoje potrebe v okviru reorganizacije v devetletko. Kapacitete šolskih prostorov, v katerih gostuje Gimnazija, po normativih in standardih, ne zadostujejo za stalno delovanje takšnega zavoda. Po pogodbi o ustanovitvi Gimnazije Litija naj bi ta gostovala v prostorih OŠ Gradec dve leti, namreč do septembra 1999. Občina Litija in vodstvo zavoda je torej pred zelo zahtevno nalogo. Objekt Gimnazije na stal»i lokaciji mora biti že vseljiv do omenjenega roka. Tu pa se avtorju tega prispevka zastavlja vprašanje, ali bomo v občini zbrali dovolj dobre volje in se odločili za lokacijo objekta, ki bo res najprimernejša v prostoru celotne občine ali pa bo morda odločitev podrejena že tako zahtevni nalogi, to je izpeljati vse postopke za pridobitev dokumentacije in izgradnje v relativno kratkem roku. Ob dejstvu, da se za lokacijo gimnazije odločamo enkrat v "sto" letih je odgovor na dlani. Odločitev mora biti preudarna. Aktualna lokacija nove gimnazije je predvidena v istem območju kot sedanja in sicer med OŠ Gradec in Bevkovo cesto. Kot možno pa se v občinskem prostoru pojavlja tudi lokacija Ježa v Litiji, ki je tudi v državnem družbenem planu opredeljena kot območje za šolsko, športno in rekreacijsko dejavnost. V prid tej lokaciji govorijo predvsem tista dejstva, ki so dolgoročno gledano pogoj za uspešno delovanje takšnega zavoda. Gimnazija ima tu vse možnosti za eventualno širitev samih šolskih in infrastrukturnih objektov (parkirišča). Ob šoli bi bilo možno graditi tudi bazen, za katerega je možno pridobiti sredstva za sofinanciranje od ministrstva za šolstvo in šport, ker se bazen lahko smatra kot šolski športni objekt. Slednji podatek je zelo zanimiv glede na to, da v Litiji že leta obstaja želja po bazenu, potrebnih sredstev pa nikakor ne moremo zagotoviti. Lokacija je tudi glede prometnih povezav zelo ugodna, kar je zelo pomembno glede na to, da dijaki prihajajo tudi iz drugih občin. Poleg tega pa je približno enako oddaljeno od Šmartna in Graške Dobrave ter v neposredni bližini Rozmanovega trga, kjer je gostota poseljenosti največja. Nenazadnje je Ježa tudi dovolj blizu centra mesta, kateremu lahko svoj pečat vtisnejo tudi gimnazijci; prvič v zgodovini mesta. Samo v razmislek. ANTON KOVIC Občinska salamijada Pustov mlin Že drugo leto zapored gostilna Pustov mlin prireja občinsko salamijado. Komu in čemu pa je ta prireditev namenjena? Salamijade so znane kulinarične prireditve širom po Sloveniji. Na takšnih prireditvah, katere prirejajo običajno turistična društva in posamezne krajevne gostilne, se ocenjujejo suhomesnati izdelki, ki so značilni na svojih področjih (npr.: savinjski želodec, prekmurska tunka, itd.). V našem primeru je poudarek na salamah. Salamijade se prirejajo v Posavju, na Dolenjskem in Notranjskem, v Beli krajini. Litija je po tradiciji znana po mesarstvu in mesarjih, zato ni slučaj, daje ravno na področju občine Litija znanih kar nekaj dobrih suhomesnatih izdelkov. Velika škoda bi bila, da bi takšni in podobni kulinarični izdelki ostali le za domačimi zidovi, skriti širši javnosti. Skoraj ni kmetije ali večje družine, ki ne bi imela v svoji lasti ene od teh dobrot, najpogosteje so to suhe domače salame. Predstaviti in pokazati te salame pa je glavni povod za organizacijo salamijade v gostilni Pustov mlin. Na- šo jih izdelali sami ali v sodelovanju s svojim mesarjem, vsekakor pa ne pridejo v poštev izdelki industrijskega značaja (npr. Emona, Mercator in podobno). Salamijada bo 28. marca v gostilni Pustov mlin. Vse salame morajo biti na tem naslovu do petka, 27. 03. 1998, do 20.00 zvečer. Potek salamijade se odvija po določenem redu. Najprej se opravi organoleptični pregled, ki ga opravi veterinar za vsako salamo posebej, nato se prične ocenjevanje. Ocenjuje se kar 8 elementov kot so izgled, vonj, barva, okus, struktura,... Zvečer ob 18.00 bodo objavljeni rezultati. Razglasitev rezultatov in seveda celotni potek salmija-de bo vodila strokovna komisija, ki jo sestavljajo veterinar, veterinarski tehnik, strokovnjak živilske stroke, mesar in dva občana. Lastniki salam, katerih izdelki bodo dobili prve tri najvišje ocene prejmejo pokale in praktične nagrade, vsi ostali lastniki salam pa priznanja; določeno število od njih tudi praktične nagrade. Ocenjene salame se po razglasitvi ponudijo vsem prisotnim na tej prireditvi men salamijade je oceniti kakovost posameznih salam in jih nagraditi, kajti le na ta načinje možno prikazati širše litijsko območje po sposobnostih izdelave in kvaliteti takšnih in podobnih kulinaričnih dobrot v turistične namene, s tem pa lastnike in izdelovalce salam spodbuditi k še boljši kakovosti. V gostilni Pustov mlin se je porodila zamisel, da bi vsako leto ob koncu zime ali v začetku pomladi priredili salamijado, ocenjevanje omenjenih kulinaričnih dobrot. Ta zamisel je bila inje podprta s strani Obrtne zbornice Litija v smislu promoviranja širšega litijskega področja v turistične namene. Na' ocenjevanju izdelkov oz. salamijado naj bi lastniki prinesli le izdelke, ki kot degustacija na družabnem srečanju. Odbor za pripravo salamijade in gostilna Pustov mlin se priporoča in vabi vse lastnike salam širšega litijskega območja, da prinesejo svoje izdelke v oceno, kajti takšna strokovna ocena je zelo pomembna in zanimiva za vsakogar, ki da kaj na svoj izdelek. Prvih pet izdelkov se bo uvrstilo v finale, ki bo letos v gostilni Re-povž v Šentjanžu na Dolenjskem 15. 04. 1998. Vse informacije dobite na tel. št. 061-872-097. Po končani prireditvi bo poskrbljeno za prijetno razpoloženje in dekustacijo vseh salam, ki bodo dane v oceno na salamijado. MILAN POVŠE, za organizacijski odbor LITIJSKI KULTURNIKI Plošči vzidani na Farbarjevem gradu nas spominjata na znana Litijana. MIRA PREGELJ, akademska slikarka (1905- 1966) "Farbarjevo frajlo" so leta 1915 vpisali na realko v Ljubljano. V letih 1922/26 je študirala na Likovni akademiji za slikarstvo v Zagrebu, v zimskem semestru 1924/25 pa v Beogradu. Mira Pregelj izstopa v našem slikarstvu kot krepka in konkretna slikarska osebnost z velikim smislom za barvitost in izrazito slikovito slikarsko risbo. Kot članica 'Četrte generacije'je prvič razstavljala 1928 v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu. Slike na steklu, grafike in risbe so manjši del njenega opusa, medtem koje v Litiji in njeni okolici naslikala nekaj fresk in druge cerkvene opreme in s tem bolj poudarila svojo lokalno pripadnost. V tridesetih letih je veliko slikala nabožne vsebine, med vojno pa skoraj ni ustvarjala. V povojnem obdobju je slikala tudi socialistične motive, vendar veliko bolj svobodno in modernistično. Večina njenih del je ostala v zapuščini, poleg tega pa je slikarka redkokdaj svoje slike datirala in podpisovala. ANTON JEBAČIN, slikar (1850- 1927) Na začetku stoletja se je znani slovenski slikar zadrževal v Šmart-nem, kjer je izdeloval poslikave novozgrajene šmarske cerkve. Mimogrede je zapustil še nekaj drugih podob (stranski oltarji v Litiji). ♦ ♦ ♦ VINKO LOVŠIN, glasbenik (1895-?) Prvi litijski župnik (prej kaplan v Šmartnem) se je uveljavljal kot zborovodja in skladatelj. Sicer pa je bil med prvimi duhovniki, ki so pri pastoralnem delu uporabljali avtomobil. Pa tudi v Litiji je bilo tovrstno vozilo prava redkost. Lovšin je bil tudi organizator in pobudnik Prosvetnega društva v Litiji, ki je bilo gibalo medvojnega kulturnega življenja in v okviru katerega so delovali številni odseki: dramatski, dekliški, fantovski, športni, pevski itd. METOD BADJURA, filmar (1896- 1971) Delo filmskega režiserja, snemalca in scenarista Metoda Badjure je v zgodovini slovenskega filma vez med obdobjem nemega in zvočnega filma. Rodil se je v Litiji, umrl v Ljubljani. Šolal se je na Akademiji za grafične umetnosti v Leipzigu, kjer je leta 1923 diplomiral. Okoli leta 1926 je začel snemati prve reportaže in kratke filme, do leta 1940 jih je nastalo več kot 30, med njimi zavzemata pomembno mesto prva slovenska dokumentarna filma "Bloški smučarji" in "Triglav pozimi". Ba-djura je bil hkrati režiser in snemalec, zraven tega pa je moral ob pomoči žene Milke (1902 - 1992) opravljati še vsa pomožna dela. Leta 1932 je Metod ustvaril svoj dolgoletni sen, dolgometražni film, naš prvi celovečerni igrani film "Triglavske strmine". Svoje povojno delo je Ba-djura začel s filmom "Ljubljana pozdravlja osvoboditelje", potem pa je kot poklicni režiser in snemalec ob sodelovanju žene ustvaril nekaj najboljših del slovenskega dokumentarnega filma. Radovedni Taček in Nace Simončič sta navdušila tudi udeležence prireditve ob otvoritvi mladinskega oddelka litijske knjižnice. NACE SIMONČIČ, lutkar Prav tako kot Josip Vandot tudi naš znani lutkar razveseljuje zlasti mlajše občinstvo. Kužki so nasploh njegov priljubljen lik: v Žogici Ma-rogici, pa seveda Radovedni Taček... Edinost, sreča, sprava ntf nazal k nam se vrnejo,... Že trinajstič zapovrstjo so zazveneli ubrani glasovi moškega pevskega zbora KUD Lipa Vače, ki so tudi tokrat le polepšali in vsem obiskovalcem podarili še večji razlog, da so se odpravili na izlet v središče naše deželice in, ki so naznanili, da je leto okrog in je prišel za čas, da se zopet poklonimo spominu našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Gledališki igralec, Jože Logar, je s svojim toplim povezovanjem vdahnil slovesnosti pravo melodijo in že O pesnikovi globoki žalosti, ki je botrovala ne le izgubi prijatelja, ampak tudi spoznanju, da ni več gospodar svojega življenja, so nam s peto pesmijo razodeli Bratje Pir-nat, ki bogatim izborom in doživetim petjem že 40 let bogatijo srca in duše poslušalcev. Pesnikov spomin je prišel počastit tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, letošnji slavnostni govornik. Poudaril je pomembnost pisane besede za Slovence in se sprehodil skozi zgodovino le-te od Trubarja, Valvazorja do Prešerna, s katerim naj bi Slovenci, kot kulturno dozorel narod odprli slovensko dušo svetu. France Prešeren je na novo odkril kmečko poreklo slovenskega človeka in veliko pripomogel k našemu nacionalnemu preživetju. Slovenski človek je, trdno povezan s svojo zemljo, z naravnim okoljem slovenske krajine, v kateri je ne glede na preizkušnje, ki jih je nadenj pošiljala nemirna evropska zgodovina, ves čas trdno ohranjal svoje nacionalne korenine. V geografsko zahtevnem in pretežno ruralnem okolju so vzrasli številni velikani slovenstva. Jože Logar uvodoma predstavil Prešernovo veličino v okviru evropske kulture in omenil njegove življenske stiske. Spregovoril je tudi Peter Svetik, vodja projekta Vače 81, ki se je pred nedavnim preimenoval v društvo Geoss in tudi pripravil slovesnost. "Slovenci moramo složno živeti v svoji mladi državi, ne glede na versko ali filozofsko pripadnost," je dejal omenjeni govornik. Se bliže Prešernovim mislim, čustvom nas je popeljala študentka Mojca Kolenc z interpretacijo pesnikovega Orglarja. V pomoč so ji bili pevci KUD Lipa z Vač s Podoknico, s katero so razblinili pesnikove dvome in potrdili njegovo upanje, da bo pesem "fantom všeč". Čeprav se velikokrat zdi, da je bil pesnik pri svojem ustvarjanju sam, pa gaje obkrožalo nekaj prijateljev, ki mu je zvesto stalo ob strani in ga podpiralo. Med njimi je bil njemu zelo dragi Andrej Smole, kateremu izpoved je obudil Jože Logar. Janez Podobnik Janez Podobnik je izrazil veselje ob vsakoletnem srečanju v središču Slovenije, na katerega moramo biti še posebej ponosni, saj poleg središča pomeni tudi srce zedinjene Slovenije, ki naj bo vsakemu Slovencu priložnost povezovanja, ne glede na strankarsko in ideološko pripadnost. Naša povezanost v mali državi se mora kazati predvsem znotraj meja, pa vendar tudi v svetu. Slavnostni govornik je opozoril, da slovenska družba potrebuje novo zrelost, samozavest, ki naj bi se kalila s Bratje Pirnat svobodnim odkrivanjem naših korenin in s svobodo misli. V našem mišljenju pa je potrebno preplesti razum in rahločutnost slovenskega kulturnega duha in to nam bo omogočilo, da bomo znali osmisliti novo kulturno medsebojno sporazumevanje. Slovenski kulturni praznik naj s svojo veliko kulturno vrednostjo poudarja in opozarja Slovence, da bomo znali ceniti kulturo in nasploh izročilo naših prednikov in pomaga, da bomo sposobni medsebojno drugačnost priznati kot pravico do svobodne misli. Naj zaključim z znanimi Prešernovimi verzi v upanju, da postanejo način življenja na naših tleh: "Edinost, sreča, sprava naj nazaj k nam se vrnejo". PETRA HIRŠEL Zdaj je naša priložnost. Zdaj se pričenja tisti čas, ki ga je v svoji pesniški viziji tako pronicljivo slutil in izrazil veliki slovenski mož dr. France Prešeren. Citati so iz govora Janeza Podobnika. Središče Slovenije je kot srce, srce Zedinjene Slovenije, ki kot del demokratične skupnosti evropskih narodov in držav, ponuja priložnost za povezovanje vseh Slovenk in Slovencev, ne glede na ideološko, regionalno, strankarsko, statusno, ekonomsko, interesno ali generacijsko pripadnost Moški pevski zbor KUD Lipa Vače Utiska knjižnica se blešči v Mfi podobi LITIJSKI KULTURNIKI Slavnostni govornik Franci Roka-vec, predsednik Občinskega sveta in poslanec Državnega zbora, je v nagovoru pojasnil pomen kulturnih dobrin za naše okolje. Poudaril je, da se Občina Litija zaveda investicij v obnovo knjižnice in s tem v širjenje splošne kulture med ljudi. Kultura je namreč tista, ki je vzdrževala slovenski narod skozi vse Franci Rokavec časne tegobe, ga ohranjala in mu dajala moč. Slovenci imamo srečo, da so v vseh obdobjih narodove zgodovine živeli ljudje, s katerimi se lahko ponosno pobahamo celo pred velikimi evropskimi narodi. Po mnenju slavnostnega govornika nas tudi danes zavezuje plebiscitarna odločitev za samostojno slovensko državo in nenezadnje tudi za samostojno slovensko kulturo. Prav je, dajo gojimo in spodbujamo tudi s primerno finančno podporo. Župan občine Litija, Mirko Kaplja, je zbrane nagovoril in povabil naj z njim skupaj vstopijo v obnovljeno pritličje. Mnogi obiskovalci so se čudili pravcatemu razkošju živahnih barv izpod čopiča slikarja Francija Lesjaka in vabečega marmornatega prostora, ki daje videz elegantnosti. Mirko Kaplja Vodja knjižnice, Joža Ocepek, je v svojem uvodu v kulturni program dejala: "Kadar ljudje pojemo, pomeni, da smo zadovoljni. Tudi danes je tako. Spremlja nas glasba, spremlja nas pesem, spremljajo nas dobre želje in prijateljske besede. Danes je za našo občino velik dan, še posebej pa za naše najmlajše, ki dobivajo prostore, kjer bodo preživljali svoj prosti čas, si bistrili duha in nabirali znanja." Sicer pa je opisala tudi kako, "korak za korakom, z veliko volje in potrpljenja raste in nastaja naša knjižnica. Od leta 1993 poteka prenavljanje. S streho in zgornjim nadstropjem smo začeli najprej in ga odprli 9. maja 1995. Devet mesecev smo delovali v obeh nadstropjih, nato pa se spet stisnili v enega in obnova se je nadaljevala. Kakšen dan se je tresla cela hiša, vrtalo se je in prebijalo stene. Pa smo zdržali. Potem je bilo lanskega marca delo opravljeno. Čakali smo le še na opremo. Ta je prišla do konca decembra in danes, 9. februarja, ko je še veliko besed o kulturi, ki je včeraj praznovala, praznujemo tudi mi." Kulturni program so popestrili učenci Glasbene šole in dekliški sekstet pod vodstvom Selme Gra-dišek. S svojimi močmi in sposobnostmi je k opremljanju knjižnice priskočil na pomoč slikar Franci Lesjak. "Njegova pravljična dežela bo ostala na teh stenah za vedno. Z ljubeznijo jo je naslikal, ji pridal svoj nepogrešljivi vlakec, ki kar naprej in naprej vozi knjige skozi deželo črk v našo knjižnico." Sponzor po-slikav je bila založba Karantanija in njen direktorju David Tasič. Založba Karantanija je namreč ena tistih novejših slovenskih založb, ki ji ni vseeno, kaj nastaja na knjižnem trgu za otroke. Poleg poživljajočih podob na stenah razstavlja v vitrinah na hodniku tudi Marija Magdalena Brez-nikar. Predstavlja se s svojimi unikatnimi izdelki v luksuzni izdelavi, ki so podlaga za zlato vezenino ovitkov za knjige in s čimer na sodoben način nadaljuje slovensko narodno umetnost. Knjižnica pa je zaživela tudi v lahkotnih in resnih podobah, slikah in izdelkih učencev litijske osnovne šole, Enote s prilagojenim programom. Pri selitvi pa so pomagali predvsem učenci 5. razreda OS Litija in njihova razredničarka Karolina Ka-liope, potem dekleta iz knjižnice Mojca, Darinka, Majda, Cvetka, Er-na, Joži, Tatjana in Angelca ter še mnogi drugi. Pomoč pa bo še potrebna, saj obnova žal še ni končana. Čaka nam- reč še veliko dela: najprej pretpo-trebno tovorno dvigalo, kajti knjižnica ima gradivo razporejeno v tri nadstropja. Potem obnova skladišč in prireditvenega prostora. In na koncu še odkop in izolacija hiše, da ob neurjih vanjo ne bo zatekala voda. Ko bo glavarstvo, ta čez sto let stara hiša, dobila še svojo novo obleko, pa nas bodo v knjižnico spet povabili. Knjižnica deluje za uporabnike v dveh nadstopjih. Klet, kjer so trenutno skladišča, je za obiskovalce zaprta. Izposoja gradiva poteka samo v pritličju (za obe nadstropji). Uporabniki izposojeno gradivo najprej vrnejo pri izposojevalnem pultu, poiščejo novo gradivo in si ga izposodijo. Gradivo je varovano in zaščiteno proti kraji. RAZPORED PROSTOROV PRITLIČJE 1- vhod v knjižnico 2- poučne knjige za mladino 3- leposlovje za mladino (C,L,P) 4- leposlovje za mladino (M) 5- dostopv 1. nadstopje 6- izposoja, neknjižno gradivo (videokasete, CD) 7- časopisna čitalnica 8- vodstvo knjižnice 9- obdelava gradiva I. NADSTROPJE 1- hodnik 2- priročna knjižnica 3- domoznanski oddelek 4- študijska čitalnica 3-poučne knjige 6- poučne knjige 7- informacije o gradivu 8- leposlovje, neknjižno gradivo (videokasete) 9- leposlovje 10- leposlovje, jezikoslovje, literarna teorija, knjige v tujih jezikih JOSIP VAN DOT, mladinski pisatelj (1884- 1944) Znan vsem generacijam predvsem po priljubljenih Kekčevih dogodivščinah. Z Litijo je bil povezan zaradi službene obveznosti na železniški postaji kot uslužbenec nekdanje Južne železnice. SLAVKO GRUM, pisatelj (1901 - 1949) Dr. Slavko Grum je znan kot književnik med dvema vojnama. Bil je novelist in dramatik. Rodil seje 1901 v Šmartnem, umrl pa kot zdravnik v Zagorju 1949. Oče France je bil usnjar v Knafličevi usnjarnji. Rojstna hiša je bila last usnjarskega podjetja Franceta Knailiča in stoji nedaleč od tovarne. Slavko si je že v otroških letih želel, da bi postal zdravnik. Kadar se je šmarska mladež igrala vojake, ki je bila tisti čas med mladino najbolj priljubljena, je bil Slavko za zdravnika inje pregledoval na "naborih" svoje vrstnike in jih potrjeval za mlade vojake. Počitnice 1919 je prebil v Smartnem pri Litiji; takrat je bil v razvoju, kam bi se usmeril. Pod vplivom novomeškega pisatelja Seidla in njegovih spisov ga je mikala narava in filozofija. Za pero je prijel drugo leto študija na Dunaju. Velemesto mu je dalo" mnogo pobud. Ostala njegova pisateljska pot je znana. Sodeloval je pri raznih listih in revijah kot novelist, izmed dram pa je objavil Dogodek v mestu Gogi. ♦ ♦ ♦ PETER JEREB, skladatelj (1868- 1951) V Ljubljani je obiskoval orglarsko šolo in se izšolal za občinskega tajnika. Prvo službeno mesto je dobil v Litiji leta 1887 kot občinski tajnik in organist (1892 - 1933). Šele strokovno usposobljen tajnik Peter Jereb je moderniziral občinsko pisarno in uradno poslovanje. Bilje tudi tajnik trškega odbora, tajnik gasilcev, pevovodja Lipe, vodja litijskega orkestra, gasilec, blagajnik gasilskega društva in kapelnik gasilske godbe, blagajnik šolskega odbora, nekaj časa tudi tajnik in blagajnik šolskega odbora, nekaj časa tudi tajnik in blagajnik okrajnega cestnega odbora itd. Dvanajst let je bil tudi zastopnik državnega tožilca v Litiji, ko je bilo tu še sodišče. Razen mnogih pisarniških poslov je seveda našel še zmeraj čas za svojega najljubšega konjička, za petje, za vodstvo "Lipe" in komponiranje. V Litiji je skomponiral vrsto skladb za zbore, koračnice in skladbe za klavir in violino. Napisal je vrsto posvetnih (Šentjanževa, Pelin roža, Prepelnica, Vetrček moj, Napitnica) in cerkvenih vokalnih skladb (Graduale in festo S. Joachim, Bone pastor, Ave Marija), ki so deloma izšle v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku. Za svoje delo je bil skladatelj večkrat odlikovan. Ob 70-letnici, leta 1955 mu je Lipa odkrila spominsko ploščo na Farbarjevem gradu, kjer je skladatelj mnogo let stanoval in ustvarjal svoja najboljša dela. ♦ ♦♦ Kip Luke Svetca na Svetčevi ploščadi pred Občino je delo litijskega umetnika, Zlatka Rudolfa. LUKA SVETEC, narodni in kulturni buditelj (1826- 1921) Od 1. 1873 do smrti, 1921. je deloval kot notar v Litiji. V dobi slovenskega narodnega prebujenja je bil narodni buditelj in ened glavnih ustanoviteljev in dolgoletni podpredsednik Družbe svetega Cirila in Metoda v Ljubljani ter ustanovitelj in predsednik njene podružnice v Litiji; soustanovitelj litijskega pevskega in bralnega društva. Do leta 1895 je bil tudi kranjski deželni poslanec v državnem zboru na Dunaju. Na kulturnem področju je najbolj pomembna njegova pozitivna vloga pri uvedbi enotnega slovenskega jezika in pisanja v prejšnjm stoletju. Obvladovanje jezikovnih zakonov, poznavanje jezikoslovja, skrb za lepoto jezika, njegova ritmična ubranost in bogatstvo dokazujejo njegove Jezikoslovne razprave. Pisal je domoljubne pesmi (Lipa, Rojakom, Slovenija) in pripovedna dela (Piščal, Vladimir in Kosara) in prevajal iz češčine, ruščine in poljščine. JOŽE ŽUPANČIČ, publicist (1900- 1970) Dejaven kulturni aktivist se je zapisal v litijsko zgodovino kot krono-log, pisec mnogih del in prispevkov ter dober poznavalec tega področja. Odslej tudi mala šola Javorje - Na Javorju se je zadnje čase marsikaj spremenilo na bolje. Poleg ustanovitve KS Javorje, ureditve vaških cest, obnovitve cerkve, se je obnovila tudi šola. Vodstvo matične šole Šmartno je pripomoglo, da so med poletnimi počitnicami obnovili učilnici. Zamenjali so okna, napeljali centralno ogrevanje, prebelili zidove, ... Na šoli je deset učencev. V eni učilnici je šest učencev, ki obiskujejo prvi do tretji razred, v drugi učilnici pa so štirje otroci, ki hodijo v malo šolo. Mala šola se je začela prvič lansko jesen. Pred tem so morali otroci obiskovati malo šolo v Šmartnem. Za tako majhne otroke je bilo to zelo naporno, saj so bili vse dopoldne od doma. Poleg tega je bilo za šestletne otroke začetno prilagajanje na šolsko življenje še toliko težje, saj je potreben prehod iz vaškega v mestno okolje. Krajani so zelo zadovoljni, da je na Javorju mala šola. Še zlasti pa so hvaležni starši, da imajo malošolčki tako skrbno učiteljico. Otroke namreč poučuje vzgojiteljica, ga. Mirjam And-rejčič, ki prihaja vsak drugi dan iz Litije, čeprav le zaradi štirih otrok. Vzgojiteljica se zelo zavzema za to, da ne bi bili podeželski otroci prikrajšani za vse tisto, kar je na voljo otrokom mestnih malih šol. Otroke je odpeljala na ogled predstave Muca Copatarica in na obisk Dedka Mraza v Šmartno. Zavzema se, da bi bil tudi javorskim malošolcem omogočen plavalni tečaj v Tivoliju v Ljubljani. Vedno poskrbi, da dobi mala šola vse potrebščine in vso opremo, ki jo potrebuje. Ker je tako malo učencev, se lahko ukvarja z vsakim posebej, čeprav je to včasih bolj naporno, vendar se tako bolj zbliža s posameznikom in zato otroci še bolj z veseljem obiskujejo pouk. Čeprav je na šoli samo deset učencev je izobraževanje otrok v sdomačem kraju zelo pomembno, poleg tega pa se z delovanjem osnovne šole razvija tudi samo območje. Slovensko podeželje je že marsikje demografsko ogroženo, zato smo na Javorju še toliko bolj veseli, da nam je uspelo obdržati osnovno šolo. Krajani se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nadaljnem delovanju osnovne šole, še zlasti pa k obstoju male šole, ki jo Javorčani že toliko let pogrešajo. ERIKA DRAGAR Gimnazija Litija se lahko pohvali tudi s sodobno računalniško učilnico. Novice iz Gimnazije Litija Litija - Za litijskimi gimnazijci je pol leta dela in že se je nabrala vrsta dogodkov, ki so vredni omembe. Poleg obveznega in zahtevnega šolskega dela se na šoli odvijajo številne izbirne vsebine, poskrbljeno pa je tudi za zabavni in rekreativni del. Dijaki so v mesecu decembru organizirali novoletni ples, v januarju so obiskali ljubljansko dramo, odšli so na smučanje v Gerlitzen, v sosednjo Avstrijo, 13. februarja pa so se v dvorani na Stavbah predstavili staršem in ostalim Li-tijanom z literarnim večerom, kije bil posvečen Valentinovanju. Pripravljajo pa se tudi na ekskurzijo v Slovensko Primorje in tehnični muzej v Munchen. V mesecu februarju se je konstituiral tudi svet gimnazije, v katerem so zastopani predstavniki delavcev, predstavnika dijakov, predstavnika staršev ter predstavnika občine in Ministrstva za šolstvo in šport. 13. in 14. februarja smo izvedli informativni dan, saj so aktivnosti za vpis 2. generacije že na vrhuncu. Glede na odziv učencev osmih razredov, ki so skupaj s svojimi starši množično obiskali informativni dan in se zanimali o vpisu in nadalnjem šolanju, smo prepričani, da dijakov na litijski gimnaziji ne bo manjkalo. VINKO LOGAJ Tudi letos razstava pirhov Šmartno — Lansko leto je Turistično društvo Šmartno s sodelovanjem Kmetijske svetovalne službe Ljubljana - Enota Litija uspešno orga-niziriralo prvo razstavo pirhov, ki je potekala od 21. do 23. marca 1997 v šmarski šoli, na njej pa je sodelovalo nad 50 posameznikov, največ šolarjev. Organizatorja sta se odločila, da bo ta razstava postala tradicionalna, zato tudi letos vabita posameznike ali skupine, ki želite ohranjati ta verski običaj kot del bogate narodne tradicije ali počastiti največji krščanski praznik - Veliko noč, da sodelujete. Vsak posameznik ali skupina, ki se bo vabilu odzval, naj do torka, 31. marca 1998, pošlje ali prinese 1 do 3 pirhe v OŠ Šmartno ali v šmarsko župnišče, kar pa naj bo tudi že primerno aranžirano (v košarici, peharju ...). Ne pozabite napisati še svojega naslova in sta- rosti, da bomo vedeli, ali gre za odrasle ali šolarje. Motivi, s katerimi izdelovalci krasijo pirhe, so zelo različni, materiali, krašenje in aranžiranje tudi. Tu vas v ničemer ne omenjujemo. Lahko se lotite kakršnihkoli motivov, tudi sodobnejših. Petčlanska komisija bo ocenila vse izdelke in najboljšim posameznikom ali skupinam trem odraslim in trem šolarjem oz. otrokom podelila priznanja. Slovesno odprtje razstave pirhov bo 3. aprila 1998, na cvetni petek ob 17. uri v veroučni učilnici župnišča v Šmartnem, kjer bomo podelili priznanja, obiskovalcem pa bo na voljo za ogled še ves teden, tja do Velike noči. Pričakujemo vaše sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo! % LIJANA LOVŠE, BORIS ŽUŽEK, organizatorja razstave MARKO HOSTNIK, predsednik TD Šmartno Prizor iz igrice Pepelka '98 Zbor učencev predmetne st. OG Gabrovka S pesmijo in besedo za kulturni praznik Gabrovka, 8. februarja - Kulturni praznik. Letos sicer na nedeljo, na sicer že dela prost dan. V Gabrovki smo to prazničnost občutili že dva dni prej, v petek, 6. februarja. Šolsko dopoldne je bilo običajno, pouk torej. Večer pa je bil namenjen kulturi oziroma vsem, ki so si vzeli čas za pesem in besedo. Na prireditvi so nastopili učenci osnovne šole. Večina le-teh. Program so izvajali pevski zbori in gledališka skupina. Za začetek so zapeli najmlajši, mala četica pevcev iz 1. in 2. razreda, ki je pogumno prikorakala na oder. Zapeli so o jutru in uri, o luni in-snegu, ki ga vsi pogrešamo, o poredni štampiljki in deželi Smehariji. Sledila je gledališka igrica, ki so jo pripravili učenci 7. razreda. Naslov? PEPELKA '98. Pa vsebina? V igrici je prikazan odnos mačehe in njunih dveh hčera do pastorke. Zgodba pripoveduje o družini, v ka- tero mama pripelje dve svoji hčeri, oče pa eno, Metko. Polsestri Metko izkoriščata in jo kličeta kar Pepelka. Saj poznate pravljico o Pe-pelki? Zgodba je podobna, le da se dogaja danes, med nami. Vendar se, kot v pravljici, srečno konča. In prav to je bilo gledalcem v dvorani še posebej všeč. Ko se je namreč mačeha Metki, pastorki, opravičila in jo objela, je dvorana zaploskala. Igralcem je beseda tekla gladko, začetno tremo so hitro premagali, v svojih vlogah so se dobro znašli in jih prepričljivo odigrali. Zadovoljstvo je bilo čutiti na odru in v dvorani. To pa je največja nagrada za vloženi trud. Besedi je zopet sledila pesem. Nastopili so modrijani iz 3. in 4. razreda. S pesmijo so nas popeljali v čas, ko rastejo gobe, predstavili dedka, ki smuča in se spraševali, zakaj je ptička, ki se je vrnila z juga, tako žalostna. Zaključili pa so jo z cvili-možkom. Nato so oder prepustili najstarejšim, pevcem s predmetne stopnje, ali bolj rečeno pevkam, saj so med njimi le štirje korenjaki. Ampak bolje nekaj kot nič. Izkazali so se s kanoni, angleškimi pesmimi. In seveda sebi in vsem zaželeli svobodno sonce ter boljši svet. Mentorica oziroma dirigentka vseh zborov je ga. Marjana Kolar, ki je pevce spremljala tudi na klavirju, zadnjo pesem pa so popestrili še bobni, saksofon in pozavna. Tako je večer kulture, ki so ga pripravili osnovnošolci v Gabrovki, povezovala pa ga je osmošolka Karmen Perko, izzvenel v toplem vzdušju. Še posebej zaradi polne dvorane, saj je bila prireditev, posvečena kulturnemu prdzniku, namenjena prav staršem osnovnošolcev in vsem ostalim krajanom. ANICA RESNIK Slovenski kultruni praznik smo počastili tudi v Polšniku Polšnik, 8. februarja — Veliko število ljudi se je odzvalo vabilu šolarjev in učiteljic OŠ Polšnik na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Poleg OŠ Polšnik so na proslavi sodelovali tudi mnogi drugi, ki se v Polšniku udeležujejo vseh kulturnih prireditev. In le teh v Polšniku ni malo. Sodelovali so: moški pevski zbor Polšnik, mlade instru-mentalistke, člani gledališke skupine Polšnik, učenci višjih razredov, ki že hodijo v šolo v Litijo ter naša mlada pesnica Laura Horvat. Proslavo je otvorila učiteljica, Ida Dolar, ki je v svojem govoru takole nagovorila obiskovalce in nastopajoče: "Prišli smo, da si napolnimo dušo. Lepo je to. Zato, prav lepo pozdravljeni. Naj se ta pozdrav dotakne vsakogar v tej dvorani. Upam, da boste našli tudi nekaj za svojo dušo. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku naj bo prikaz kulturnega ustvarjanja v našem kraju." Nadaljevala je z odlomki iz življenja našega največjega mojstra poezije Franceta Prešerna ter na oder povabila pevce moškega pevskega zbora Polšnik. Le-ti so se nam predstavili s Prešernovima pesmima Strunam in Zdravljica ter se s svojo pesmijo O mraku poslovili ter pridružili občinstvu v dvorani. Prešernovo Vrbo in Gazele sta nam predstavili Mateja Kotar in Tina Povše. Na oder so prišli še Veverički, mali šolarji z vzgojiteljico Alenko Smuk. Borut, Simon, Jožko, Ama-dej, Igor in Sonja so nam zapeli pesmico Družinica in nam pokazali, kako radi majo svojo družino. Ker na šoli že nekaj let deluje pevski zbor, so se Polhki v želji po miru in sodelovanju med vsemi narodi pridružili pevcem največjih opernih hiš po svetu ter nam zapeli Beethovnovo Odo radosti. Na klavir jih je spremljala Katja Kotar. 'Ko čutiš to' je bil naslov druge pesmi, ki jo je na kitari spremljal Jože Kos in Erika Korimšek na klavirju. Ker so se na praznovanje vneto pripravljali, niso mogli mimo Prešernovih pesmi. Zapeli so nam Prešernovo Pod oknom ob spremljavi violine Špele Kos. Za mlado Lauro Horvat je bil to prvi javni nastop. Laura že kar nekja let svoja občutja preliva na papir v verzih. Po končani osnovni šoli se je začela pripravljati na poklic in življenje, vendar ji sivi vsakdan ni dovolj. Rada vzame v roke dobro knjigo, da si z njo napolni dušo. In od časa do časa tisto, kar se nakopiči v duši, prelije na papir. Predstavila nam je tri svoje pesmi. In spet smo se prepustili glasbi. Tokrat sta se nam predstavili sestri Špela in Petra Kos. Zaigrali sta nam duet za violino in flavto. Ko govorimo o kulturi v Polšniku, ne moremo mimo naše tete Pavle, saj ime Pavla Voje zasluži pomembno mesto v polšniški kulturi. Ob vsakem trenutku, ob vsaki priložnosti prispeva svojo pesem. Že od ustanovitve gasilskega društva, ob obletnicah pevskega zbora, ob cerkvenih praznikih in posebnih priložnostih. V zadnjih letih so bile obnovljene podružnične cerkvice in tudi farna cerkev. Teta Pavla je vsako počastila s svojo pesmijo. Pesem Moj farni zvon nam je predstavila Mateja Vo-zelj. Š programom so nadaljevali učenci prvega in drugega razreda. Veliko so se že naučili o Francetu Prešernu: o pesmniku iz Vrbe, o doktorju, ki je delil fige ter Prešernovo Lipico. Nazadnje pa so nam zaigrali Pesem od Lepe Vide. Učenci 3. in 4. razreda so za to priložnost predstavili pesem Od železne ceste. Za posladek na koncu proslave nas je predsednica gledališke skupine Mateja Sladic povabila k ogledu dramatizacije Turjaške Rozamunde, ki so jo pripravili učenci višjih razredov pod vodstvom gledališke skupine. In zares jim je uspelo. Kot kaže, jim volje in idej ne manjka, tako da se za gledališčnike v Polšniku ni treba bati. Obiskovalci so to dopoldne res uživali ter z nasmehom na obrazu zapustili dvorano v Polšniku. Ob kavici ter figah, ki jih je France Prešeren tako rad delil otrokom, smo se v nedeljo, 8. februarja, poslovili. Bilo je nepozabno in želimo si, da bi nam kultura v Polšniku vedno tako dobro uspevala kot nam uspeva danes. KATARINA FEŠTANJ Na šoli v Kresnicah je bilo zelo živahno Kresnice - Šola v Kresnicah je podružnična šola osnovne šole Gradec. V dveh kombiniranih oddelkih je 27 učencev, poučujeva pa dve učiteljici. Čeprav je učencev malo, se pri nas vedno dogaja kaj zanimivega. Vsako leto življenje šole, poleg rednega šolskega dela, zaznamujejo različna srečanja, proslave in slovesnosti. Tako je bilo tudi v letu 1997. Na predvečer kulturnega praznika se je v šoli zbralo kar precej ljudi. Beseda ni tekla le o kulturi. Spomnili smo se, daje minilo 101 leto od prvih začetkov šolstva v Kresnicah in 20 let odkar stoji šola, v kateri si danes nabirajo znanje kresniški šolarji. V kulturnem programu so sodelovali učenci šole, mladinci in pevke ter pevci pevskega zbora. Povezovalci programa smo preleteli stoletno zgodovino šolstva v Kresnicah. Prireditve so se poleg krajanov udeležili še bivši učitelji, ki so v preteklosti poučevali na šoli. V učilnici je bila razstava starih predmetov, ročno izdelanih prtov in številnih starih fotografij. Pridne mamice naših učencev so napekle dobrote, s katerimi smo se posladkali. Prišla je pomlad naši učenci so opazovali spremembe v naravi. Voščili so mamicam ob dnevu žena in materinskem dnevu. Hodili so na izlete v bljižno in daljno okolico in se seveda pridno učili. Aprila smo pripravili srečanje učencev četrtih razredov iz Jevnice, Ho-tiča, Vač in Litije. Predstavili so vsak svoj domači kraj. Mesec junij imajo naši šolarji še pesmimi o poletju. Učiteljici seveda nisva pozabili razdeliti spričeval, priznanj in pohval. Julij in avgust sta hitro minila. V novem šolskem letu smo v šoli pozdravili sedem novih učencev, prvošolčkov. Kar malo prestrašeno so stiskali roke svojih mamic, ko so stopali proti šoli. Pa so prav kmalu spoznali, da je v šoli kar prijetno. Četrtošolci so že po nekaj dneh odšli v Žusterno pri Kopru. V letni šoli v naravi so se učili plavati, spoznavali so življenje rastlin in živali ob morju, peljali so se z ladjo, si ogledali akvarij... Ko so se vrnili, so povedali, da je bilo na morju zelo lepo. Zapihale so hladne jesenske sa- niški postaji smo se za nekaj trenutkov v mislih pomudili pri vseh, kijih ni več med nami. Zapel je ženski pevski zbor, otroški pevski zbor, učenci so povedali nekaj pesmic. G. Stane Pepelnak je v govoru povedal, kako težko je bilo življenje partizanov med vojno. 29. novembra je Rdeči križ pripravil srečanje krvodajalcev in starejših občanov. Bilo je prav prijetno. Zapele so pevke ženskega pevskega zbora, učenci naše šole so zaigrali dve krajši igrici in povedali par veselih pesmic. Sodeloval je tudi šolski pevski zbor in cerkveni otroški zbor. Šolarji so pripravili modno revijo, sami so izdelovali obleke iz starih vrečk. V dvorani so jim navdušeno Nekdanji, sedanji in gostujoči učitelji pe. Teden otroka so učenci zaključili s kostanjevim piknikom. Kostanj so pekli kar v bobnu starega pralnega stroja. Vsak je prinesel v šolo svojo najljubšo igračo in pred šolskimi vrati je bila prava šolska Člani dramskega krožka. posebej radi, saj se takrat začnejo težko pričakovane počitnice. Na zaključek šolskega leta so se učenci skrbno pripravili. Izdali so šolski časopis Kresničke, v katerem so se predstavili kot pesniki in pisatelji. V šolo so povabili starše. Razveselili so jih s petjem, plesom, igranjem na instrumente, z zgodbicami in ambulanta. Zdravnica je bila kar četrtošolka Franka, očetje in mame so bili učenci, bolne pa so bile igrače. Zdravnica jih je hitro pozdravila. Z barvnimi kredami smo porisali celo šolsko igrišče. Prvega novembra smo se spomnili mrtvih sorodnikov, prijateljev in znancev. Ob spomeniku pri želez- na PŠ Kresnice. zaploskali. Miha Dovžan je ubiral strune na citrah, z njim je zapela pevka Jožica Kališnik. Že je bil tu december, zadnji mesec v letu. Učenci so okrasili učilnice in šolski hodnik, postavili smrečico in pridno izdelovali novoletne voščilnice. Obiskal nas je Dedek Mraz, vzgojiteljice iz Litije pa so zaigrale igrico Muca Copatarica. S šolarji so si igrico ogledali tudi otroci iz vrtca. Dobili smo tudi darila. Iz IAK so nam prinesli videorekorder, spomnili so se nas tudi v KS Kresnice. Zadnji šolski dan v letošnjem letu so učenci korakali proti šoli brez šolskih torbic. Na tak dan se res ne bi spodobilo, da bi pisali in računali. Prav imenitno so se zabavali, pripravili so šaljiva tekmovanja, zapeli so in zaplesali in poslušali pravljico. Predstavili so se jim še učenci tretjega in četrtega razreda z igrico Mišji Božič. Igrico je napisala učenka tretjega razreda Sabina Štrubelj, nastopajoči so sami pripravili kostume. Preden so učenci odhiteli proti domu, so si segli v roke in zaželeli drug drugemu vse najlepše v novem letu. ANGELCA KOPRIVNIKAR in NUŠA BRVAR, učiteljici PŠ Kresnice Prijeten glasbeni večer Šmartno, 7. februarja - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je mešani pevski zbor Zvon Šmartno pod vodstvom zborovodkinje Marjance Vidic izvedel v domačem kulturnem domu tradicionalni zimski koncert, na katerem so kot gostje sodelovali pevke in pevci KUD Fran Levstik iz Gabrovke, ki so pod vodstvom Marjane Kolar prepevali v moški, ženski in mešani zasedbi. V zadnjem delu glasbenega večera so Šmarčani ob klavirski spremljavi pianistke Urške Vidic izvajali odlomke iz Gobčeve operete Planinska roža, ki sojo uprizorili pred osmimi leti, ko so praznovali stoletnico svojega delovanja in so jo zelo uspešno večkrat uprizorili na šmarskem odru in na raznih gostovanjih, saj je doživela 10 predstav. Koncert je vodila ga. Magda Omahen, ki je poskrbela tudi za sceno. B. Ž. Igralci iz Primskovega v Smartnem Šmartno, 14. februarja - V celovečerni prireditvi Ta veseli pustni čas folkorne skupine Javorje, v kulturnem domu Šmartno so kot gostje nastopili tudi člani novoustanovljenega kulturno športnega društva s Primskovega. V času, ki jim je bil na prireditvi namenjen, so ob mentorstvu Marinke Vidgaj nastopili Anton M., Janko, Damjan, Joško, Lojzka, Boštjan, Matjaž in Anton R. ter predstavili kraj in običaje v domačem, primskovškem narečju. Da je bil njihov prvi nastop uspešen priča navdušeno ploskanje občinstva. Zato so se odločili, da svoj nastop predstavijo tudi na Pri-mskovem predvidoma 15. marca. Že sedaj vabijo vse Primskovčane na ogled. Drugače pa v kulturno športnem društvu Primskovo pripravljajo v mesecu marcu še smučarsko tekaški izlet v Tamar ali Krnico ter pohod v sredogorje. O slednjem pa več v prihodnji številki Glasila občanov. MIHA OVNIK * ' v Plesalke in plesalci Folklorne skupine Javorje so se zavrteli ob spremljavi Tamburaškega orkestra. Ta veseli pustni čas Šmartno, 14. februarja - Šmarčani so se že od nekdaj radi veselili, najbolj pa so si dali duška ob pustu. Danes sicer ni več zanesenjakov, ki bi nadaljevali bogato pustno tradicijo, včasih pa je bilo na pustno nedeljo in pustni torek zelo veselo. Folkorna skupina Javorje, ki jo že 19 let vodi mentorica Ida Dolšek, nam je teden dni pred pustom pripravila zabaven večer, ki ga je poimenovala Ta veseli pustni čas. Plesalke in plesalci so ob spremljavi tamburašov in drugih glasbenih skupin zaplesali belokranjske, gorenjske, štajerske in prekmurske plese, kot gostje pa so sodelovali člani dramske skupine Javorje in kulturnega društva s Primskovega, ki so popestrili večer s skečem Na sodišču in s prikazom znamenitosti svojega kraja. Del večera pa so izvajalci program namenili tudi prihajajočem pustu, saj so navdušenim obiskovalcem prikazali nekja tradicionalnih mask, ki so bile značilne za Šmartno medved z gonjačem, baba v košu, starec in starka, kamela, ciganka, plesni par in druge. Tako je nad 60 nastopajočih pripravilo zabaven predpustni večer, ki so ga ponovili še na pustno nedeljo. BORIS ŽUŽEK Program večera je med drugimi popestrila tudi dramska skupina iz Javorja. Koncert mladih glasbenikov Šmartno - Zadnji teden v januarju je Glasbena šola Litija organizirala v šmarskem kulturnem domu nastop šestih mladih glasbenikov, ki so se pripravljali na regijsko in državno tekmovanje. Tako smo poslušalci prisluhnili Maruši Koprivnikar in Urši Plaskan - blokflavta, Klari Štrus in Jani Kolenc - klavir, Mirjam Mah - violina in Marjetki Mah - flavta. S klavirjem jih je spremljala prof. Urška Vidic. B. Ž. Vzdrževalna in prenovitvena dela v župniji Primskovo_ Primskovo - Leta 1993 je bila temeljito obnovljena notranjost žup-nišča na Primskovem. Sledila je prenovitev notranjosti Marijine cerkve in obnova ter prekritje gospodarskega poslopja z novo opeko. Letošnja blaga zima pa je ombgočila prenovitev ostrešij župnišča, srednje cerkve in cerkve sv. Petra (na sliki). Delo je od sredine januarja pa do prvih dni v februarja opravilo zasebno podjetje. Za prekritje omen- i jenih objektov je bila uporabljena zelo kvalitetna strešna opeka Bo-brovec. S tem pa dela še niso zaključena. Župnik prof. Pavel Sporn si močno želi, da bi prenovili in prekrili še ostrešja na kaplaniji ter drvarnici in garaži. Če se bodo našla denarna sredstva, naj bi bila ta dela opravljena še letošnje leto, saj je ravno dobra streha prvi pogoj, da objekti ne bodo propadli. MIHA OVNIK Ženska današnjega časa Samo ženska je. Njena pripoved je že prastara. Sužnja svojega mo škega. Ona je tista, ki podpira tri hišne vogale. Ona je tista, ki po končani osemurni službi stopi k štedilniku, skuha kosilo, pomije posodo, pomaga otrokom pri domačih nalogah in učenju. Ona je tista, ki se odpove obisku pri kozmetičarki, rekreaciji, novi obleki samo zato, da prispeva več denarja v skupni družinski proračun. Da si bodo njeni - mož in otroci - lahko privoščili več. Ona je tista, ki izgublja svobodo, zato da se bo lahko razdala za svojo družino. Razdala svoje fizične sposobnosti in svojo dušo. Ona je tista, ki bo branila temelje svoje družine in ne bo dovolila, da kdo razrahlja vezi, ki jih vežejo. Poleže se hrup dneva in čas je, da v pralni stroj dene novo perilo, opranega obesi, posušenega zlika. Mož vendar mora čist in lep naslednji dan v službo, otrqci v šolo. Drugače bodo rekli, kakšno ženo in mati ti ljudje neki imajo. In potem družba, ki ženski priznava samo njeno poslanstvo in iz nje izhajajoče obveznosti. In čedalje manj pravic. Lahko je delavka, gospodinja, mati, učiteljica, žena, ljubica. Po možnosti vedno nasmejana, videti srečna in zadovoljna. Lahko je tudi uspešna poslovna ženska . Je to nekaj, nad čimer so v naši družbi presenečeni? Večina ljudi misli, daje temu tako. Zato ne vedo, ali bi temu zaploskali, ali bi bilo bolje, če se pretvarjajo, da uspešne ženske sploh ne opazijo. In katere so tiste lastnosti predstavnice nežnejšega spola, ki običajno žensko potisnejo v orbito javnosti in v nekaterih ljudeh prebudijo zmes zavisti, dvoma in občudovanja? Morda pa imajo te ženske samo velik izvor energije, ki jo znajo ciljno uporabiti. Ženske imajo prirojen občutek odgovornosti in enostavnosti. Problemom znajo pogledati v oči in-se z njimi spopasti. Če vprašate moške, kaj si mislijo o uspešnih poslovnih ženskah, vam najpogosteje odgovorijo, da imajo takšne ženske slab zakon, da so egocentrične in preveč mislijo nase, da zanemarjajo svoje otroke, na koncu pa obvezno dodajo, da takšne ženske niso ženstvene. Oh, ta stara moška miselnost, ukoreninjena v zavest moških že stoletja. Toda vsaka prava poslovna ženska mora ohraniti nekaj čisto ženskih lastnosti. Lahko jo je strah pred grmenjem in temo, še vedno se lahko razjoka ob starem ljubezenskem filmu, vzgaja posebne vrste cvetja na svojem balkonu in gleda v strop, kadar je na televiziji nogomet. Ženske bodo plačale v naši družbi največji davek pri spreminjanju pokojninskega sistema. Da bo ženska še vedno delala v slabo opremljenih tovarnah s slabimi stroji, kjer si bo dan za dnem uničevala svoje zdravje. Da bo še vedno delala za borih 40 tisočakov na mesec, ob tem pa prispevala levji delež v družinski proračun. Le kje so ti moški, ko je potrebno izreči samo drobno pohvalo, se nasmehniti za voljo za naprej in ji s tem izkazati tiho spoštovanje, zaradi katerega se bo še bolj razdajala. In ravno zato je morda prav, da se jih spomnite. Spomnite vsaj kakšen dan v letu, ko ji prinesete droben cvet iz sosedovega travnika in ko ji s to gesto, za katero ni potrebno materialnih sredstev, izkažete, da jo imate radi in da je za vas nenadomestljiva. Z drobnim cvetom travniške cvetlice ji lahko izkažete spoštovanje in ljubezen za vse ostale dni v letu. Dajte ji poljub, saj poljub nič ne stane, samo združuje. Videli boste, da bo srečna. Videli boste, da bo zadovoljna in ko bo utrujena pomislila, da ne zmore več, se bo spomnila na ta cvet in vedno delala naprej. Skozi njeno ljubezen, ki jo bo vtkala v svoje delo bodo rezultati njenega dela boljši in ona bo srečna. Ravno zato naj vam bo ta svet skrivnost in vaša ženska v njem sonce. REBEKA MESERKO Država - mačeha ženam in otrokom? Ob materinskem in dnevu žena slišimo toliko medenih besed da, če bi bilo vsaj deset odstotkov izrečenega, uresničenega tudi v življenju, bi živeli veliko lepše. Pa poglejmo vsaj kakšen košček resnice še z druge strani, recimo porodniško nadomestilo ali pa morda osnovno in nadaljnje šolanje. Porodniškega nadomestila in socialnega zavarovanja na primer brezposelna mati ne dobi, mati pa, ki je zaposlena, ne ve ali jo bo, po porodniškem ah ženo po bolniškem dopustu, sploh še čakalo delo. Kajti pri nas je prav vse mogoče. Večkrat slabo kot dobro. Kako je brezposelni ženi ali otroku, ki je pravkar končal šolanje (subvencionirano pripravništvo?) dobiti zaposlitev, se pravzaprav niti ne sprašujemo več. Ob brezplačni šoli, se družina lahko samo prime za glavo: jeseni cene učbenikov, ki pokrivajo izgube založb, večne "obvezne" šole v naravi, tisoče drugih drobnarij, ki vedno pravijo samo "daj". Za poslastico nam v novem letu ponujajo novo pogruntavščino. Da bi država varčevala, seveda tam, kjer je najmanj treba - pri otrocih, ki so naše največje bogastvo, prihodnost naroda in nenazadnje delavci za naše pokojnine - so se namenili varčevati tudi pri dohodnini. Ena redkih dobrot, ki nam jih je prinesla demokracija, je bila progresivna dohodninska lestvica. Torej je bila družina pri plačevanju davka nekoliko oproščena, za stroške, ki jih je imela z otroki. Po napovedih naj bi po novem nadpovprečne dohodke strožje obdavčili tako, da bi uvedli za vse otroke enotno lestvico olajšav. To pomeni, da tisti nadpovprečni Tebi, moja mati in vsem materam tega sveta Ne spominjam se trenutka, ko si me prvič vzela v roke in mi zapela nežno uspavanko. Bila sem še premajhna. Toda skozi tvoj objem, skozi tvojo pesem sem čutila varnost in zavetje. Čutila sem utrip ljubezni in dobrote. Skozi leta si mi sestavljala mojo osebnost, vtkala vanjo dobroto, poštenje in ljubezen, kot bi sestavljala iz kamenčkov lep mozaik. Sestavljala si mojo osebnost, moj pogled na svet. Kalila si me, da bi postala dober človek, da bi znala nekoč tudi jaz biti dobra mati. Dati svojim otrokom tisto največ, kar mu lahko da dobra mati in kar si ti dala meni. Danes sem odrasla ženska. S svojim pogledom na življenje, s svojimi nazori o njem. Toda ponosna sem na to, da si vplivala na mojo rast, na moje zorenje. Še danes se veliko pogovarjava. Vem, da je moja bolečina tudi tvoja bolečina. Vem, da je moja skrivnost pri tebi vedno varno spravljena. Ti si tista, ki me nikoli ne boš izdala.Ti si tista, za katero bi želela, da bi ji lahko podala samo srečne trenutke, ker vem, da je moja sreča tudi tvoja sreča. Ti si tista, ki bi zame žrtvovala tudi življenje, če bi bilo potrebno, pa pri tem ne bi niti pomislila, da boš potem ti ostala brez njega. Pozornost, predanost, modrost in neizmerna brezpogojna ljubezen so me kalili do osebnosti, kakršna sem danes. Zato si zame nenadomestljiva. Dajala si mi tisto, kar lahko da le mati. Ljubezen do matere je ena najlepših ljubezni na svetu. Lahko jo doživi le otrok. In vsi ljudje tega sveta smo otroci. Otroci svojih mater. Mater, ki so v svoji skrbi za nas velikokrat pozabljale nase. Mater, ki so namesto razvedrila bedele nad našimi domačimi nalogami. Mater, ki so ob tihih večerih likale perilo, da smo šli naslednji dan lepi v šolo. Mater, ki so se odpovedale mnogim materialnim stvarem, da so nam lahko kupile igračo, po kateri smo hrepeneli. Mater, ki so nam izpolnile vse skrite želje, pri tem pa žrtvovale svoje. Mater, ki so skrbele za nas v vsakem pomenu besede. Mati je tista, ki nastavi svoj hrbet, da bi njenemu otroku ne škodovali. Mati je tista, ki nosi breme svojih otrok, da bi mu lajšala bolečino. Nevidna vez je med njima. Med materjo in otrokom. Vez, ki se je tkala že pred otrokovim rojstvom. Vez, ki ju je zaznamovala za vse življenje. Poznam neko zgodbo Victorja Hu-ga o tem, kaj pomeni biti mati: "Razlomila je kruh na dva kosa inju dala otrokoma, ki sta pohlepno jedla. "Nič ni obdržala zase," je zagodrnjal prvi. "Ker ni lačna", je dejal drugi. "Ker je mati", je odvrnil prvi. In zato ti kličem, mati in vsem materam sveta: "Srečen materinski dan!" REBEKA MESERKO Otroci so naše največje bogastvo. dohodki, kateri ne preživljajo otrok ne bodo prikrajšani, tistim pa, ki skrbijo za več otrok, bo naložena "kazen" tudi v več 100.000 tolarjih. Sodelovanje žensk v politiki, na smeh mi gre. Menda deluje celo nekakšen vladni urad za ženske, ki se seveda ukvarja samo z marginal-nimi (?) skupinami, na največjo skupino - zaposlenih žena, mater z otroki, ... pa pozablja. Resničen vpliv ženske na politiko je skoraj enak ničli. Tudi, če ženska kje slučajno že pride blizu, nima dovolj energije, da bi dejavno sodelovala, ker je pač na njenih plečih vsa skrb za dom in službo. Da ne bo moj članek izzvenel le preveč črnogledo, zaželim vsem našim možem, tistim, ki mislijo, da so na "vrhu", tako kot tistim, ki so menda v zakonskem jarmu, in ves dan samo "delajo", da morda enkrat v letu namesto dragega šopka, raje pomijejo posodo. Veliko poguma, potrpljenja in ljubezni želim vsem ženam, posebej tistim, ki se počutite ponižane in izigrane. Pa nikar ne pozabimo, tisti, ki nam povzročajo pravzaprav največ skrbi, so v resnici naše največje bogastvo - naši možje in otroci. LUČKA HOSTNIK IVAN CANKAR: NIENA PODOBA Ne vem, ali sem že napisal, ali sem le pravil, kako se je zgodilo z njeno po dobo. Kolikor bolj je spomin grenak in bolesten, toliko pogosteje zaboli v srcu. Mati se nikoli ni dala slikati. Koje ležala na mrtvaškem odru, sem se spomnil, da jo bodo zakoplali, nasuli na rakev težko in visoko gomilo in da nikoli več ne bomo videli njenega obraza. Sam sem bedel ob nji. Tako globoka je bila tišina v izbi, da sem skoraj slišal svoje žalostne misli. Časih je zaprasketala sveča, plamen je švignil višje ter je obžaril njen obraz in njene roke, ki so se bele in trde oklepale razpela. Poiskal sem papir in svinčnik, da bi risal njen obraz, kakor je bil tih in miren v smrti. Začel sem težko in trudoma, ker se mi je roka tresla in so me oči skelele od zatohlega vzdu-ha. Pod temnim zelenjem se je svetil obraz kakor iz belega kamna izklesan. Ob poslednjem vzdihu se je bila nasmehnila in tisti smehljaj je ostal na ustnicah. Bral sem nekoč, kako je umiral svet mož. Vsa izba je bila polna sorodnikov, prijateljev in občudovalcev, jok in stok se je razlegal prav na cesto. Ali v tistem trenutku, ko je sveti mož izdihnil, so prestrašeni pobegnili sorodniki, prijatelji in občudovalci ter se niso vrnili. Obraz se mu je nenadoma spačil, ves drug je bil, prejšnjemu čisto nič podoben, kakor je bila pustna krinka padla od njega. V poslednjem hipu se je grešna duša razgalila, kajti smrt ne pozna laži in hinavščine. Tista zgodba je resnična. Kadar se tiho zapro duri za življenjem, izreče vest svojo pravično in neizprosno sodbo; in ta sodba je z razločnimi črkami napisana na čelu, na licih in ustih. Če bi hotel risati dušo in skrito misel človeka, bi ga risal spečega, rajši mrtvega. Poznal sem jih, ki so prestrašeni planili iz spanja, ko so začuti- li na čelu pogled izprašujočih, bdečih oči. Tako bi se prestrašil grešnik, ki bi nenadoma in nepripravljen ugledal sodnika pred seboj. V smehljaju materinem je bilo kakor sladek počitek po dolgi, dolgi poti, kakor bogato plačilo za ves strašni, do zadnjega hipa nepripoz-nani in nepoplačani trud, kakor tisočkratno povračilo za neizmerno trpljenje. Vsa blagost in čistost, neoskrunjena od grenkih dni, od prečutih noči, od skrbi in bridkosti, se je razodevala na mrtvih ustnicah. Videl sem malo v nemirni, dremotni svetlobi sveče. Papir je bil slab, čisto gladek, svinčnik pa je bil pretrd. Vendar se mi zdi še zdaj, da podoba ni bila čisto pogrešena ter da je odse- Ilustracija je delo Sonje Vončina - Segula. val z nje vsaj žarek tiste lepote, plemenitosti in otroške, verne zaupljivosti, ki sem jo gledal pred seboj bolj z ljubeznijo svojega srca nego s svojimi razbolelimi očmi. Iz težkih senc, iz opojnega vzduha in izpod črnega, sajastega dima sveč se je svetil bel, smehljajoč obraz, kakor upanje in vera iz bridkosti. Ko sem odpotoval na Dunaj, sem vzel podobo s seboj. Spravil sem jo med knjige in papirje ter je nisem videl dolga leta. Zgodilo pa se je nekoč, da sem bil do smrti truden popotništva, skrbi in samomučenja. Zakaj človek postane časih kakor pred ogledalom, premeri z enim samim pogledom svoje življenje, vse od prvih let, pa do tistega zadnjega dne, ki je skrit tam daleč v prihodnosti; preblede mu lica, srce mu zastane: 'Kod si hodil nesrečnež? Čemu še dalje skozi pustinjo?' Tisto jutro sem iskal med knjigami in papirji, da bi našel podobo svoje matere, da bi se poslovil od edinega obraza, ki sem ga v tistem trenutku ljubil. Iskal sem dolgo. Papirji so bili prašni in zarumeneli, na nekaterih se je še komaj poznala pisava. Pesmi so bile, nekatere še iz otroških let, in zgodbe, v katerih še ni bilo grenkobe poznejših. Ko se mi je tresel v rokah oprašeni, zarumeneli papir, meje spreletel mraz od groze. Nekoč je bila tam materina podoba, zdaj je ni bilo več. Komaj da so se še poznale izglajene, zable-dele sence, komaj da se je še svetilo izza njih megleno in otno, kakor zastrta luč. Očital sem si v svojem srcu: Daleč je njen grob, zapuščen od vseh, samoten in žalosten, kakor so grobovi neznanih popotnikov! Daleč je ona sama, pozabljena od nas, ki smo se bili brez vodnika in cilja razbe-gli po svetu kakor jata golobov, kadar plane mednje jastreb - smrt. Kakor njen grob in kakor ona sama: tuja in daljna je njena podo- ba mojim očem, ker je bila dolga leta tuja in daljna moji duši! Stopil sem k oknu, da bi pogledal, če je moč ljubezni in spomina velika dovolj, da bi iz senc in prahu priklicala zabledeli obraz. Z očesom nisem videl, komaj da sem z mislijo slutil zabrisane poteze, luči in sence, ki so se brezoblične prelivale druga v drugo. Poizkušal sem, da bi odgrnil tisti sivi zastor; roka pa mi je bila okorna in palha, obraz, ki sem ga priklical, mi je bil tuj; ni bilo na njem tistega smehljaja, ki je razodeval zadnjo tolažbo in slavno odrešenje, ni bilo plemenitosti, očiščene in utrjene v bridkosti. In ni bilo ljubezni, ki bi govorila z menoj tiho in prijazno v tej grenki uri.-- Z dlanmi sem zakril oči; tedaj se je prikazala pred menoj tako čista in jasna, kakor sem jo videl pred zdavnimi leti. Le njene ustnice se nikoli v življenju niso tako smehljale zadnji, predsmrtni smehljaj je bil, ves blag in miren v poslednjem spoznanju. Kaj bi storil otrok nespametni, kaj bi storil sebi in meni? Kakor da bi se v daljavi megle razmikale pred mladim soncem, pred novim življenjem: pokoj mi je legel v srce, malodušnost je izginila. Nikoli več nisem poizkušal, da bi narisal na papir, kar je bilo vtisnjeno v najglobji in najsvetejši globočini mojega srca. V vsakem človeku je skrita beseda, ki je ne more in ne sme izreči in ki bo napisana morda šele ob smrtni uri na njegovih ustnicah. V vsakem človeku živi slika, ki je ne sme in ne more naslikati, če bi bil sam Lio-nardo, in ki bo naslikana šele na mrtvaškem obrazu njegovem. Ne vem, kam sem ga bil spravil in kje je zdaj tisti papir. V mojem srcu je materina podoba lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl in ki jo bodo živo ugledale šele moje umirajoče oči... ❖ Osnovna šola Gradec Priprave na devetletno Litija — S sprejetjem novega Zakona o osnovni šoli 1. 1996 je bila uzakonjena tudi devetletna osnovna šola. Izvajati jo bo prvih 30 šol v Sloveniji pričelo 1. septembra 1999/2000. V šolskem letu 2000/01 bo pristopilo naslednjih 40 šol, nato pa bo v šolskem letu 2001/02 ter 2002/03 vključenih že 60% šol. Za vse bo obvezno devetletno šolanje v šolskem letu 2003/04. V Osnovni šoli Gradec nameravamo pričeti z devetletnim izobraževnajem v šol. letu 1999/ 2000. V ta namen pripravljamo vrsto aktivnosti. Poleg posebnega izobraževanja učiteljev bomo skupaj z Vzgojno varstvenim zavodom izvedli pedagoško konferenco, pripravljamo roditeljske sestanke za starše, katerih otroci bodo v šolskem letu 1999/ 2000 vstopili namesto v malo šolo v prvi razred devetletne OŠ ter za starše, katerih otroci bodo v šol. letu 1999/2000 preskočili 6. razred osemletne šole in se vpisali iz 5. razreda v 7. razred devetletne osnovne šole. Prav tako bomo na šoli oblikovali posebno projektno skupino, ki bo bedela nad izvajanjem novih programov in sodelovala z Zavodom za šolstvo ter strokovnimi institucijami, ki se bodo poglobljeno ukvarjale z uvajanjem devetletne osnovne šole. V kolikor bod starši soglašali s tem, da začnemo z devetletno osnovno šolo med prvimi v Sloveniji in bo ministrstvo šolo tudi izbralo, bo osnovno šolanje v OŠ Gradec potekalo v teh triadah za vse učence leta 2005/06. Na POŠ Hotič, Kresnice in Jevnice pa naj bi izvajali po 5 razredov devetletne šole. V 6. razred bodo učenci prihajali na matično šolo. VINKO LOGAJ Novice iz OS Litija • Na OŠ Litija so učenci sedmih razredov pripravili prireditev ob zaključku angleškega projekta o prehrani "FOOD", ki ga je vodila učiteljica angleškega jezika, Vera Taradi. Z delom v projektu so začeli v mesecu decembru pri rednih in dodatnih urah angleškega jezika. Veliko dela so imeli tudi doma, ko so pripravljali naloge in zbirali gradivo. Najboljše izdelke so predstavili na prireditvi. Izdelali so tudi knjigo receptov "The recipe book". Zaigrali so zanimive skeče o življenju in delu v restavraciji. S pomočjo ga. Ljudmile Intihar so pri urah gospodinjskega pouka pripravili jedi po receptih iz knjige Project En-glish 2. Tako so prijetno in koristno povezovali angleški jezik in gospodinjstvo. Prireditev so pripravili v šolski učni kuhinji, ki so jo za to priložnost preimenovali v At the hot Cat's and cool Dog's. Tudi roditeljski sestanek za starše osmošolcev smo tokrat pripravili malo drugače. Po končanem sestanku so si starši lahko ogledali razstavo angleških projektov, izvedeli marsikaj o zdravi prehrani in obenem preizkusili nekatere sladice, ki so jih pripravile učenke 8.d. razreda. Starši so si z zanimanjem ogledali razstavo in poiskusili dobrote. • Učenci petih razredov so bili tudi v letošnjem letu v zimski šoli v naravi. Potekala je v Kranjski Gori. Učenci so bili nastanjeni v hotelu Alpina. Zimske šole v naravi se je udeležilo 73 učencev. Učenci so se spoznali s tekom na smučeh in z alpskim smučanjem. Za učenje smučanja in teka so poskrbeli učitelji smučanja. Ob večerih pa so imeli različna predavanja in zabavne prireditve. Obiskal jih je tudi alpinist Viki Grošelj. Spoznali pa so tudi Kranjsko Goro in obiskali staro gorenjsko hišo, v kateri je muzej - Liznjekova domačija. • Učenci tretjih razredov so se udeležili šole v naravi, ki jo organizira Center šolskih in obšolskih dejavnosti Slovenije. Zanimiv teden so preživeli v Črmošnjicah. Vseh učencev je bilo 47. Program vzgojno izobraževalnega dela so vodili učitelji, zaposleni v CŠOD Lipa. Pouk je potekal v domu in njegovi okolici. Delo je potekalo v skupinah, ki so imele nalogo opzovati, raziskovati in eksperimentirati. Pouk je bil kvaliteten in prilagojen starostni stopnji. Poleg pouka pa so se srečali z lokostrelstvom, odšli so na nočni pohod, oblikovali z glino in se pogovarjali o zdravi prehrani. • Na OŠ Litija pa smo imeli tudi predstavitev nove knjige, katere avtorica je Elizabeta Marn, učenka 7.b razreda. Knjiga nosi naslov Iskanje. Elizabeta zelo rada bere pustolovske zgodbe, zato je tudi sama sklenila, da napiše tako zgodbo. Sošolci so bili nanjo ponosni in so ji po svojih močeh priskočili na pomoč. Martin Malec je zgodbo ilustriral, Luka Godec pa jo je prepisal na računalnik. Seveda so ji pomagali tudi učiteljica slovenščine, Neža Blaznik, njena razredničarka, Selma Gradišek in ravnateljica, Gabrijela HauptmaiT. Sošolci in pevski zbor OŠ Litija pa so ji pripravili prijeten program. Zbrala in uredila PETRA PAVLICA V Cankarjevem domu Vtisi ene izmed obiskovalk glasbene matineje v Gallusovi dvorani: Ko smo vstopili v Gallusovo dvorano, smo hitro poiskali svoje sedeže, se pripravili na predstavo, nekaj trenutkov zatem pa so luči ugasnile in na odru seje prikazal znani igralec Janez Škof. Povedal nam je, da bo beseda tekla o različnih glasbenih obdobjih: romantiki, začetku dvajsetega stoletja in sodobnosti, nato pa je še preizkusil naše znanje o Čajkovskem Še dirigent je dodal svoje, ko nam je predstavil svoj orkester. Napovedal je glasbene stavke, ki so jih nato odigrali Loki so se dotaknili strun, ustnice našobile in iz glasbil so pričeli vreti zvoki, ki so se zlili v čudovito melodijo. To je bil odlomek iz baleta Hrestač, ki gaje napisal Čajkovski. Zatem smo slišali zgodbo o španskem vitezu Don Kihotu. Iz desnega kota odra je prifrfotala balerina, luči so na tla vrgle senco, podobno grmičevju, balerina seje dvignila na konice prstov in ob prijetni glasbi odplesala podobo španske princese, ki je bila tako všeč pogumnemu vitezu. Po odlični predstavi je balerina pokazala nekaj svojih pripomočkov, delov predstave in razložila, kako se pripravljajo na predstavo. Po njeni zanimivi predstavitvi smo se preselili v novo glasbeno obdobje. Bilo je štirideset let pa romantika, to je bil začetek dvajsetega stoletja. Poslušali smo glasbeno suito Igorja Stravinskega Ognjeni ptič. Komaj 25-letni mladi skladatelj je napisal čudovito glasbo, ki mije ugajala še bolj kot Hrestač. Z različnimi glasbili je čudovito poudaril igro mladih deklet, strašno pošast... Po pomirjujoči glasbi smo poslušali Ljubezensko pesem številka ena. Ob opazovanju baletne predstave sem ugotovila, da mi je bolj všeč klasičen balet. Dvorano sem zapustila z lepimi vtisi in spomini ki si jih bom zapomnila. Še posebej pa mi bo v spominu ostala veličastnost Gallusove dvorane. ■ STAŠA NUNIČ Iz študentske scene Piše: M. Berčon Vse o srcu Šmartno - Šmarski sedmošolci se vsako leto odločajo za izvajanje projektnega dela "Vse o srcu", ki ga sklenejo ob Valentinovem, prazniku ljubezni; tako je bilo tudi letos. Svoje delo, ki je potekalo mesec dni pri različnih predmetih in razrednih urah, so predstavili staršem s prireditvijo, razstavo in zloženko. O nevarnostih visokega krvnega pritiska pa je tudi tokrat spregovorila dr. Renata Kopriva iz litijskega Zdravstvenega doma. BORIS ŽUŽEK Kmetijska svetovalna služba. Enota Litija V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo v okviru naše enote organiziranih precej predavanj, za kmete in člane njihovih družin. Nekatera so bila boljša, druga pa slabše obiskana. Predavanja z naslovom Predelava mleka na kmetijah, se je udeležilo veliko kmetijskih pridelovalcev, kar potrjuje dejstvo, da je prodaja na kmetiji, kot ena izmed možnosti za dodatni zaslužek, nadvse zanimiva tudi na našem področju. Lastnika sirarne Fingušt - Čuš sta predstavila pot, ki sta jo morala prehoditi predno sta dobila vsa dovolj ej a za prodajo mlečnih izdelkov na domu. Trenutno predelajo približno 500 - 600 litrov mleka, ki ga namolzejo izključno na njihovi kmetiji. Njihov glavni proizvod so siri z najrazličnejšimi dodatki in skuta. Vse te izdelke prodajajo v lastni prodajalni na kmetiji, poleg tega pa prodajajo tudi na tržnici ter na sejmih. Naše kmete in kmetice je najbolj zanimal sam postopek predelave in kako doseči, da bi to predelavo in prodajo na kmetiji smatrali za dopol- nilno dejavnost. Zastavljali so si vprašanje, kdaj se kmetom za to dejavnost ne bo potrebno registrirati kot s. p. Dopolnilno dejavnost na kmetiji naj bi uredil Zakon o kmetijstvu, ki je v pripravi. Na njegovi podlagi naj bi bili izdani podzakonski predpisi, v katerih bi bili natančneje urejeni pogoji glede opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki sedaj še niso urejeni, razen za gostinsko ponudbo na kmetijah, ki je urejena po Zakonu o gostinstvu (Ur. 1. RS, št. 1/95) in podzakonskih predpisih k temu zakonu. Torej ni ovir za kmete, da na domu prodajajo svo- je pridelke in iz njih izdelane izdelke. Če so za posamezne vrste pridelkov oz. izdelkov predpisani posebni predpisi jih je seveda treba upoštevali. Pri predelavi mleka morate pridobiti predhodno dovoljenje od veterinarske inšpekcije. Nadzor nad proizvodnjo in predelavo pa vrši veterinarski zavod. Upam, da bo pravna praznina na tem področju kmalu odpravljena, tako, da bodo predpisani pogoji za dopolnilne dejavnosti. To bo seveda olajšalo delo kmetom, potrošnikom in tudi inšpektorjem. ing. LIJANA LOVŠE, kmetijska svetovalka Organiziranost študentov v Sloveniji Lani septembra sta Študentska parlamenta v Ljubljani in Mariboru po večletnih prizadevanjih končno sprejela usklajeno besedilo Študentske ustave Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), s katerim je bila tudi formalno ustanovljena. Ta pravni akt ima osnovo v Zakonu o skupnosti študentov, sprejetem leta 1994. S tem se je zaključil prvi del organiziranja študentskega življa na Slovenskem v samostojni državi. Drugi del bo sledil letos z dejansko oživitvijo in ustanovitvijo Študentskega parlamenta Slovenije in drugih organov ŠOS. Študentska ustava ŠOS torej ureja podrobno organiziranost in predvsem način financiranja študentskih organizacij. V okviru ŠOS obstajajo tri oblike študentskih organizacij: študentski organizaciji univerz (ŠOU), študentske organizacije lokalnih skupnosti (ŠOLS) in študentska interesna društva (ŠID). Ker bomo o posameznih organizacijskih oblikah spregovorili v naslednjih številkah je prav, da si pogledamo še način financiranja, ki je ponavadi med najbolj bistvenemi zadevami. Kot vemo v Sloveniji velika večina študentov med svojim študijem občasno tudi dela in si s tem skuša zagotoviti v prvi vrsti boljši standard, pogosto pa tudi nad-standardne storitve, ki so v teh letih še posebej privlačne (potovanja). Vemo namreč, daje država pri dodeljevanju štipendij vse bolj varčna, na ramena staršev se je pa tudi težko naslanjati vse do diplome. V ta namen so pri nas zlasti v zadnjih letih kot gobe po dežju zrasle posredovalnice začasnega in občasnega dela bolj znane pod imenom študentski servis. Te posredovalnice so lahko v lasti študentske organizacije univerze (v Ljubljani je to Borštnikov trg), v lasti lokalnega študentskega kluba ali pa v zasebni lasti. Vse te posredovalnice brez razlike zaračunavajo naročniku (podjetju, v katerem študent dela) manipulativne stroške posredovanja v višini 10 % študentovega zaslužka, od katerega se mora vsaj 35 % v skladu s Študentsko ustavo preliti nazaj študentom oz. njihovim organizacijskim oblikam. Ostalih 65 % predstavlja dobiček posredovalnice. Tu pa se pojavi razlika med različnimi servisi. Če je ta v popolni lasti katere izmed študentskih organizacij, si lahko ta lasti tudi dobiček. Če pa je v lasti zasebnika, dobiček pobere le-ta. Ob tem je potrebno priznati tudi to, da v manjših krajih zaradi relativno visokih stroškov za delo dobička niti ni kaj dosti in se študentom ne izplača imeti lastnega servisa. Precej drugače pa je to v Novem mestu, Kranju, Celju. Poseben primer pa je Študentski servis na Borštnikovem trgu v lasti ŠOU Ljubljana, ki ima nekako 45 % tržni delež v Sloveniji in kjer je razmerje med manipulativnimi stroški in dobičkom ravno obraten kot predvideva Študentska ustava. S tega stališča je bolje podpirati večje servise, ker tudi več neposredno vlagajo v interesne dejavnosti študentov (v Ljubljani skoraj 900 mio. letno). Kot rečeno mora vsaj 35 % sredstev preiti nazaj v študentske roke; sicer ne neposredno, lahko pa ravno v okviru projektov študentske organizacije univerze bodisi v okviru dejavnosti domačega študentskega kluba. Vrtec "Najdihojca" in vzgoja otrok za kulturo življenja Otroci in tovarišice iz vrtca "Najdihojca" so redni obiskovalci Lutkovnega gledališča v Ljubljani. V letošnjem letu smo si ogledali že dve igrici: "Najdeni zmajček" in "Korenčkov palček". V samem kolektivu pa se je porodila tudi ideja, da bi skupaj s Svetom staršev tega vrtca organizirali v okviru slovenskega kulturnega praznika gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana v dvorani Kulturnega centra Litija. Želeli smo si, da bi z izbrano predstavo "Jajce", razveselili čim več otrok (do 10 let) iz cele občine. Vso pozornost smo namenili informiranju in sicer preko plakatov, letakov, obvestil preko ATV Signal, radia Geoss, dnevnega časopisja. Prepričani smo bili, da bo odziv zelo velik, zato smo načrtovali dve predstavi, da bi kulturne užitke zaužilo čim več otrok in njihovih spremljevalcev. Vzdušje pri obeh predstavah je bilo prijetno, čeprav bi lahko sprejeli še več obiskovalcev. Toda... Čutili smo, da so prišli tisti, ki so pripravljeni otrokom nu- diti svoj čas in jih vzgajati v kulturnem življenju te vrste. Prepričani smo, da so bili tudi takšni, ki so za izostanek imeli tehten vzrok. Toda, v nas se poraja tudi strah, da je preveč takšnih, ki seveda sami ne čutijo potrebe po ogledu kulturnih prireditev, zato je ne morejo vzbuditi pri svojih otrocih. A organizatorji smo bili kljub temu zadovoljni, kajti prepričani smo, da smo nekaj naredili za najmlajše. Optimizem nas ni zapustil in v dvorani Kulturnega centra bodo najmlajši še lahko uživali v takšnih ali podobnih prireditvah. Kajti zavedamo se, da vzgoja ni le enkratni trenutek, pač pa proces, ki teče, teče... Priložnost za zahvalo pa namenjam vsem tistim, ki so nam pomagali: DZ Litija, ATV Signalu, Radiu Geoss, Laba d.n.o., družini Bre-gar, še posebej g. Rudiju Bregarju, otrokom male šole, ki so izdelali tako lepe plakate ter celotnemu kolektivu vrtca "Najdihojca". OLGA SINREIH Izdelali smo svoje slikanice Veliko slikanic si ogledamo ob naših obiskih v knjižnici, pa tudi kje drugje, a takšnih, ki smo jih lahko videli na razstavi v vrtcu "Najdihojca", prav gotovo še ni bilo moč videti. Nastajale so med otroki in tova-rišicami v vrtcu, pa tudi doma ob pomoči staršev. Vsaka skupina, v starejših pa tudi več, je izdelala svojo slikanico. Bile so enkratne, neponovljive. Razstavljene so bile v prostorih vrtca, za starše, otroke, tovarišice, pa tudi zunanje obiskovalce. Vsi smo bili ponosni nanje. Začutili smo, da imamo veliko ustvarjalnosti, fantazije in spretnosti, kar vse nam je pomagalo, da smo bili lahko pisatelji in ilustratorji ter na ta način najlepše predstavili slovenski kulturni praznik. OLGA SINREIH m GLASILO OBČANOV Marec 1998 Občina Litja na podlagi 20. člena Zakona o financiranju občin (Ur.l.RS, št. 80/94), Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 5/96), Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 24/ 97) in na podlagi 9. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Litija (Ur.l. RS, št. 6/98) ponovno objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI LITIJA Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, - zavodi, gospodarske družbe, neprofitne ustanove in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu. V obdobju od 1. januarja 1998 do 31. avgusta 1998 bo Občina Litija sofinancirala naslednje programe: A) Programi interesne vadbe za predšolske otroke: - program "Zlati sonček", - 40 - urni programi, - tečaji plavanja, - drugi programi interesne vadbe za predšolske otroke. B) Programi interesne vadbe za šoloobvezne otroke: - programi "Zlati sonček" (1.- 2. razred), - Športna značka (3.- 4. razred), - 80 - urni programi, - tečaji plavanja, - šolska športna tekmovanja, - programi za šoloobvezne otroke s posebnimi potrebami, - drugi programi interesne vadbe za šoloobvezne otroke. C) Programi interesne vadbe za srednješolsko mladino: - 80 - urni programi, - srednješolska športna tekmovanja, - programi za srednješolsko mladino s posebnimi potrebami, - drugi programi interesne vadbe za srednješolsko mladino. D) Programi športa nadarjenih otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport v individualnih in kolektivnih športnih panogah ter miselnih športnih igrah, ki imajo značaj rednega športnega treniranja: - programi interesne vadbe otrok do 15 let, - programi interesne vadbe otrok od 15 let do 18 let. E) Programi članov (nad 18 let), ki tekmujejo na uradnih tekmovanjih nacionalnih športnih zvez: - individualne športne panoge, - kolektivne športne panoge, - miselne športne igre. F) Športno rekreativni programi: - 80 urni programi, - propagandne akcije, - javne športne prireditve, - programi športa za vse, - drugi športno rekreativni programi. G) Programi šolanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov in športnikov: - šolnine, kotizacije, študijske pomoči, štipendije. H) Programi investicijskega vzdrževanja Sofinancira se investicijsko vzdrževanje športnih objektov in igrišč v družbeni, javni in občinski lasti, na katerih potekajo športni programi iz točk od A) do D). Izbrane programe bo Občina Litija sofinancirala na podlagi kriterijev za financiranje športnih programov v občini, ki jih je sprejel Občinski svet na svoji 34.seji dne 24.10.1997. Razpisno dokumentacijo in obrazce za prijavo lahko izvajalci dvignejo na naslovu: Občina Litija, Oddelek za družbene dejavnosti, Jerebova 14, tel. 061 -881 -211. Izvajalci pošljejo prijave na razpis s svojimi programi na naslov: Občina Litija, Jerebova 14,1270 Litija, v zapečateni ovojnici z oznako " Ne odpiraj -Prijava za šport 98". Rok za prijavo programov je 1. april 1998. Prijave morajo do 1.4.1998 do 14. ure prispeti po pošti na naslov Občina Litija, Jerebova ul. 14,1270 Litija1 v zapečatenih kuvertah z oznako:" Ne odpiraj - Prijava za šport 98". Na kuverti mora biti naveden točen naslov pošiljatelja. Prijave se lahko do navedenega roka tudi osebno oddajo v tajništvu občine, št. sobe 44. Nepravočasno prispele in nepravilno opremljene prijave ne bodo obravnavane in bodo zavrnjene. Javno odpiranje prijav bo 1. 4.1997 ob 15. uri v sejni sobi Občine Litija, Jerebova 14, Litija. Z izbranimi izvajalci bo Občina Litija sklenila pogodbe o sofinanciranju v roku 30 dni od sprejetja proračuna občine Litija za leto 1998. OBČINA LITIJA Testiranje škropilnic Obveščamo vse uporabnike traktorskih škropilnic in pršilnikov, da morajo biti te naprave po Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS 82794) redno pregledane in opremljene z veljavno nalepko. Škropilnice in pršilniki, ki jih la-stnki uporabljajo le na svojih površinah, morajo biti pregledane vsake tri leta, naprave s katerimi pa se izvajajo ukrepi varstva rastlin drugim, pa morajo biti pregledane vsako leto. Kmetijska svetovalna služba v Litiji in Gabrovki, bo na osnovi predhodnih prijav organizirala testiranje škropilnic, zato prosimo vse zainteresirane, da se za testiranje prijavijo na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Litiji (tel. 883-514), Gabrovki (tel. 871-003) in Dolah (tel. 872-159), v času uradnih ur. Brigita Plemenitaš, Dušan Hauptman in KMN Assaloni - Cosmos Najboljši v naši občini v letu 1997 Kar precej smo že zakorakali v leto 1998, mi pa nenazdnje še kar pišemo in govorimo o letu, ki se je izteklo pred dvema mesecema. Za to pa imamo seveda razlog. Na pobudo lokalne televizije ATV Signal so gledalci televizije izbrali naj športnika, športnico in ekipo naše občine v preteklem letu. Mnog} se verjetno še spominjate časov, ko je bila v dvorani na Stavbah proglasitev športnika Slovenije: takrat so bili to zlati časi slovenskega smučanja, na čelu katerega je kraljeval Bojan Križaj. Takšno in podobno prireditev ponovno pripraviti v naši občini je: roko na srce utopija. In prav tu je mogoče iskati enega izmed razlogov zakaj Litija ni imela svojega izbora športnika že nekaj časa. Športna zveza Litije je, kolikor je bilo v njeni moči, poisku-šala s takšnimi ali podobnimi razglasitvami, na koncu pa ostala na razglasitvi najperspektivnejših mladih športnikov Litije, katere so za 1. 1997 njihovi klubi že predlagali. Tako že dolgo v Litiji nismo imeli izbora naj športnika, pravzaprav so se tudi lomila kopja, kdo sploh pride v ožji izbor za ta naslov. Zato je odločitev o izboru le tega vsekakor pohvale vredna. In da ne bi letale strupene strelice v smeri televizije, so se le ti odločili in omogočili vsem gledalcem, da v prvem krogu predlagajo, za koga naj bi sploh glasovali. Pri tem se je odločitev tv, da v konkurenci sodelujejo vsi športniki iz naše občine, torej Litijani, tudi tisti, ki nastopajo izven meja naše občine v klubih, ki nimajo domicila v Litiji pokazala za pravilno. Ob koncu zbiranja predlogov so oblikovali končni predlog treh v vsaki konkurenci, ki so zbrali največ predlogov. Tako so največ predlogov dobili med moškimi: košarkar Unio-na Olimpije in kapetan ekipe Dušan Hauptman (ob domačih uspehih 3. mesto z ekipo v Evropi), Gašper Pavli, tenisač sicer član ljubljanske Olimpije (počasi a vztrajno se približuje vrhu v svoji starostni kategoriji do 16 let) in Ludvik Novak, (kapetan Kegljaškega kluba Litija in morda celo njegov trenutno najboljši kegljač). Med dekleti oz. ženskami sta v ožji izbor prišli Brigita Plemenitaš (tekmovalka v Kix boxingu in članica kluba iz Izlak) ter Brigita Rozina (kegljalka Norik Prosola iz Ljubljane, nastopa v 1. kegljaški ligi, morda, v tem trenutku ko pišem ta članek že tudi članica državne reprezentance). Zakaj samo ti dve: iz preprosteg razloga, ker se je organizator odločil, da lahko pridejo v Rezultati v letu 1997 Turnir treh klubov v Ljubljani februarja 1997: 1. mesto: Rok Mohor, Denis Adamlje, Jure Petje, 2. mesto: Lea Klopčič, Boris Sirk, Marko Poglajen, Jože Rupel, Gašper Ocepek, Martin Kolenc, 3. mesto: Klavdija Bercieri, Matej Okičič Slovenija open v Mariboru: 2. mesto: Boris Sirk. 3. mesto: Franci Šircelj Državno prvenstvo v Ljubljani november 1997: 1. mesto Anja Dr- MALI OGLASI V Tihaboju prodam zazidljivo parcelo v izmeri 512 m2. Cena po dogovoru. Informacije: Marko Furjan (061-12-566-59). V Litiji, Jerebova 6, prodamo 196 m2 pritličnih poslovnih prostorov. Informacije dobite po telefonu 061-13-112-21. Razpis za sodelovanje na razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V letu 1998 bo potekala deveta razstava in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij od 24. - 27. aprila v Minoritskem samostanu na Ptuju. Sodelujete lahko tudi kmetice in kmetje z naše občine in sicer z mlečnimi, krušnimi, mesnimi izdelki, nadalje še z domačim oljem, kisom in žganjem. Prvič pa bodo letos komisije ocenjevale tudi suho sadje in vino. Vsi izdelki, ki bodo prejeli priznanje, bodo tudi razstavljeni. Razpis za ocenjevanje je bil objavljen v Kmečkem glasu št. 4/98. Prijavite se lahko do 13. marca 1998 v Kmetijski svetovalni službi Litija, pri Lijani Lovše. (tel. 883-514). KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA OPTIKA MAIMJA, 1270 LITIJA, TEL. LEVSTIKOVA 1, 061-885-156 m Želimo vas obvestiti, da mamo v optiki sončno linijo za I. 1998. Postali smo ekskluzivno prodajno mesto kontaktnih leč JOHNSON & JOHNSON za Zasavje Lahko izbirate med kakovostnimi okvirji različnih proizvajalcev (Countrv, Village...) ter Zaiss stekla z garancijo. Nudimo vam uveljavljanje ugodnosti na recept in 10 % popusta pri nakupu očal. novšek, 2. mesto: Marko Poglajen, Klavdija Bercieri, Lea Klopčič, Blanka Šegš, 3. mesto: Benjamin Kralj, Nina Prcač - Dolinšek, Maruša Višnikar, Jure Petje, Andrej Lukančič Turnir 20 klubov iz 6 držav v Križevcih november 1997 na Hrvaškem: 3. mesto: Blanka Šegš - Taekwon - do klub Litija je na državnem prvenstvu dosegel v skupni uvrstitvi 3. mesto izmed sedmih klubov v Sloveniji. Klub trenutno šteje 40 članov, izmed katerih je 6 nosilcev vodečega pasu, kar je trenutno najvišja kategorija. Klub oz. člani-ice trenirata dva trenerja iz Ljubljane, nosilca črnega pasu, vsak drugi oz. tretji dan. Ker je v interesu kluba, da povečamo število članov-ic, vabimo vse zainteresirane oz. ljubitelje borilnih veščin, da se nam pridružijo, kajti v našem klubu prevladuje prijateljstvo, spoštovanje, poštenost, kakor tudi spoznanje, da ni vse pohajkovanje po lokalih, poseganje po dro-gah in nečednih poslih. Zato starši svojih otrok, pridite in si oglejte naše treninge. Vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure. KLUB TAEKWONDO Litija poštev in to v vseh kategorijah le tekmovalci, ki so končali osnovno šolo. Med ekipami so gledalci lahko glasovali za Klub malega nogometa Assaloni Cosmos (državni prvaki v lanski sezoni), Kegljaški klub Litija in Aero klub Litija. Ker ste že v naslovu videli, kdo je končni zmagovalec oz. športnik, športnica in ekipa Litije naj zapišem, daje glasovalo natančno 1029 glasovalcev. Nekateri samo enega, spet drugi za dve ali vse tri kategorije. In če smo že pri številkah, poglejmo koliko glasov so prejeli športniki Litije: Dušan Hauptman 616, Brigita Plemenitaš 520 in KMN Assaloni Cosmos 555. Lahko rečemo, da je bila odločitev o zmagovalcu oz. razlika v točkah kar precejšnja. Podelitve priznanj vsem zmagovalcem še ni bilo. Ta bo v petek 6. marca ob 20. uri v litijski športni dvorani in sicer v okviru srečanja prve državne lige v malem nogometu med domačo ekipo Assaloni -Cosmos in škofjeloškim Domelom. Obenem bo tudi športna zveza Litije podelila priznanja najperspektivnejšim športnikom Litije. Zatorej ste vsi vabljeni na to podelitev, kajti prav gotovo ni lepšega, če mlad športnik prejme aplavz s tribune. STANE KOKALJ Učenka izdala mladinsko povest Litija, 26. februarja - Na šoli smo zelo veseli vsakega uspeha našega učenca in načrtno vzpodbujamo dejavnost učencev na vseh področjih. V zadnjih dveh letih izdajamo že drugo knjigo učenk, tokrat mladinsko povest Elizabete Marn, učenke 7. razreda. Mladim talentom na ta način omogočamo, da preko šole kot osnovne celice vzgoje in izobraževanja uveljavijo svoje sposobnosti. Ob izidu te knjige je izredno spodbudno dejstvo, da so poleg mlade pisateljice sodelovali sošolci njenega 7.b razreda: ilustrator Martin Malec, z računalniško obdelavo teksta pa Luka Godec. Seveda ne gre prezreti dejstva, da je za vsem tem s svojo strokovnostjo in vzpodbujevalnim duhom stala njena učiteljica slovenskega jezika, Neža Blaznik. Vso moralno podporo ob izidu knjige je učenki nudila razredničarka Selma Gradišek, vodstvo šole pa je omogočilo izid te knjige, saj želimo podpreti rast vsakega posameznika. Knjiga je bila predstavljena učencem sedmih razredov v sredo, 11. februarja 1998, na naši šoli, v četrtek, 26. februarja 1998, pa staršem in drugim občanom v avli Občine Litija. Program smo povezovali z likovno ustvarjalnostjo učencev naše občine in sicer z odprtjem razstave najboljših likovnih del, ki so nastala v likovnih kolonijah. GABRIJELA "HAUPTMAN, ravnateljica OŠ Litija Ogled razstave slik V tednu, ki smo ga namenili praznovanju Kulturnega praznika, so si starejši otroci in tovarišice iz vrtca "Najdihojca", ogledali razstavo slik slikarja Francija Lesjaka v Galeriji Avla KC Litija. Njegove motive otroci že dobro poznajo, saj smo jih opazili v prostorih nove prenovljene knjižnice za najmlajše, pred leti pa je naš prijatelj slikar ustvarjal tudi med nami na dvorišču našega vrtca. Navdušenje nad slikami je bilo veliko in otroci, seveda kot vedno, ga izrazijo iskreno, spontano in doživeto. Upamo, da gaje slikar, ki nas je sprejel v svoji pravi slikarski obleki začutil in da bo lahko z novim poletom ustvarjal naprej. OLGA SINREIH KINO KULTURNI CENTER LITIJA Program filmov za marec in april SOBOTA, 7.3. ob 19h NEDELJA, 8.3. ob 18h VULKAN (The Volcano), ameriški akcijski film SOBOTA, 14.3. ob 19h ANASTAZIJA (Anastasia), NEDELJA, 15.3. ob 18h ameriški risani film SOBOTA, 21.3. ob 19h TITANIC NEDELJA, 22.3. ob 18h ameriška drama SOBOTA, 28.3. ob 19h ZBOGOM DEKLETA, NEDELJA, 29.3. ob 18h ameriški thriller SOBOTA, 4.4. ob 19h NEDELJA, 5.4. ob 18h SOBOTA, 11.4. ob 19h NEDELJA, 12.4. ob 18h DO NAZGA (The Full Monty), angleška komedija OSMI POTNIK 4: PONOVNO VSTAJENJE, ameriški fantastični film Vstopnice so v prodaji pol ure pred predstavo. Vabljeni! Društvo podeželskih žena Gabrovka in Kmetijska svetovalna služba Litija, Gabrovka vas vabita na občinski kviz MLADI IN KMETIJSTVO, ki bo v soboto, 7. marca 1998, ob 19.00 uri v OŠ Gabrovka. Sodelovale bodo ekipe mladih kmetov iz celotne občine Litija; prvouvrščena ekipa nas bo zastopala na regijskem kvizu v Velikih Laščah. V kulturnem programu bodo nastopali učenci OŠ Gabrovka ter moški in ženski pevski zbor Gabrovka. V mesecu marcu sta dva dneva posvečena dekletom, ženam in materam, 8. marec in 25. marec, tako, da bo drugi del naše prireditve namenjen praznovanju. Za zabavo in dobro razpoloženje bodo poskrbele har-monikašice Zupan kluba iz Mengša, članice društva podeželskih žena pa za pogostitev. Vabljeni ste v čim večjem številu, da boste spodbujali tekmovalce, obenem pa se tudi sprostili in poveselili. V spomin V soboto, 14. februarja, smo se na litijskem pokopališču poslovili od 92-letne Štefke Čakš, ki je nad 50 let svojega življenja in dela posvetila človekoljubni in dobrodelni dejavnosti. Leta 1946 je bila med ustanovitelji RK v Litiji. Skupaj z možem Tonetom, Marijo Jenko, Fani Sluga, zakoncema Vuk in drugimi aktivisti je sodelovala pri delitvi paketov hrane in oblačil najbolj potrebnim občanom in oskbovancem v Domu onemoglih v Črnem Potoku, skrbela je za delovanje šolskih mlečnih kuhinj in pomagala pri organizaciji srečanj starčkov, letovanju šolarjev, zbiranju oblačil in drugih akcijah. S sodelavko Martino Potokar je kar 42 let pobirala članarino za RK v Litiji ter pomagala, dokler so ji dopuščale moči, pri krvodajalskih akcijah. Za svojo dolgoletno delo v tej humanitarni organizaciji jo je Skupščina RK Litija pred nekaj leti imenovala za častno članico. Zadnjič je bila med svojimi sodelavci decembra lani, ko se je udeležila srečanja najbolj prizadevnih aktivistov. Naj ji bo ta zapis ob njenem slovesu v iskreno zahvalo za vse, kar je storila v imenu RK za sočloveka v stiski. 00 RK Litija ZAHVALA V 85. letu starosti je za vedno spokojno zaspala naša mama, babica, prababica, teta in tašča IVANA VALENTINČIČ roj. Judež, iz Vač Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji podelili cvetje, sveče in darovali za mašo, vam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, g. Pavlu ■ Hiršlu za občutene besede slovesa, pogrebcem in sosedom. Vsi domači. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (Anton M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA LAKNARJA iz Velike Preske se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bolezni pomagali pri negi in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Še posebej lepo se zahvaljujemo pevcem iz Polšnika, govorniku g. Francu Repovšu za poslovilne besede, pogrebcem, dr. Ptičarju za pomoč v času njegove bolezni in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Veronika in Dani z družino. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Zapustila nas je MARIJA JERELE roj. Cizerle 27.8.J922-8.2.1998 iz Šmartna pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče. Hvala g. župniku, cvetličarni Ciklama, šmarskim pevcem, g. Setničarju za zaigrano tišino... Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra ŠTEFKA ČAKŠ iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom iz Ul. Dušana Kvedra, sostanovalcem iz Ul. solidarnosti, ki ste nam izrazili sožalje, mami poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti, pevcem iz Šmartna in g. Setničarju za Tišino. Še posebej pa se zahvaljujemo obema govornikoma g. Borisu Žužku in g. Borutu Vukoviču za lepe poslovilne besede, Rdečemu križu, PGD in Planinskemu društvu iz Litije pa za vse časti, ki so ji jih izkazali na njeni zadnji poti, nam pa ob težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoča hčerka Anica v imenu vsega sorodstva. V* naših srcih, ti naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni večno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Mnogo prekmalu se je iztekla življenska pot našemu dragemu MIROSLAVU DOLINŠKU 19.11.1930- 19. 2.1998 iz Velikega vrha 11 nad Litijo Iskeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nekdanjim sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Černetu za poslovilne besede ob njegovem grobu, g. župniku za lepo opravljen obred, šmarskim pevcem, ki so ga s pesmijo spremili k večnemu počitku, hvala tudi dr. Juterškovi za skrb ob njegovi bolezni ter g. Setničarju za zaigrano tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste se v mislih ali na njegovi zadnji poti poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Mirni, sin Mirko, hčerka Marinka z možem Srećkom ter njegovi vnukinji Petra in Nini. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN JOŽETU POVŠETU 28. februarja mineva žalostno leto, odkar se je ustavilo srce našega ljubega moža in atija. Zelo te pogrešamo, vedno in povsod si z nami. Prisrčna hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, počastite spomin s svečko ali cvetjem. Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je živeti brez njega. Žena Vida, hči Maja in sin Gregor. V SPOMIN 6. januarja 1998 je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in tast FRANC KREMŽAR iz Gradiških Laz 14 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Tiho nas je zapustil FRANCI VRHOVEC 9. 7.1915-23.1.1998 mesarski mojster v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Mesarije in prekajevalnice Litija, organizaciji ZB Litija za osebno slovo od našega moža, očeta in starega očeta, darovano mu cvetje, sveče, nam pa izrečene čutne besede sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvala gospodu dekanu Tonetu Masniku za lepo opravljen cerkveni obred, v besedi obujen njegov lik in njegovo življenjsko pot. Hvala pevcem iz Šmartna in gospodu Setničarju za s srcem zapete pesmi slovesa in odigrano tišino. Zahvala tudi osebju Doma Tišje za skrb, nego in pozornost, sestram usmiljenkam pa tudi za molitev za našega dragega moža, očeta in starega očeta. V tihi bolečini njegovi: žena Marija, hči Mici in sin Janko z družinama. Hvala Ti mama! S teboj smo živeli, s Teboj smo trpeli in v svojih srcih Te bomo večno radi imeli. ZAHVALA ... * Ob boleči izgubi drage mame APOLONIJE KOSTEVC iz Litije se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Stanetu Ptičarju, župniku Antonu Masniku za poslovilni govor, g. Setničarju za odigrano Tišino ter Društvu upokojencev Litija. Hvala vsem, ki ste nam pomagali. Žalujoči: sin Jože, hči Mirni z Janijem in ostalo sorodstvo. m GLASILO OBČANOV Marec 1998 Pustna parada privabila mnogo obiskovalcev Maškare v Ribcah Ribče - Na pobudo Angelce Kovic se je letos v KS Ribče prvič organiziral sprehod pustnih šem skozi vas. Zbrali so se na avtobusni postaji v Zg. Ribčah, odkjer so nato skozi vas krenili proti Sp. Ribčam. Ustavili so se pri nekaterih hišah, kjer so se zlati starejši spomnili običajev in pustnih šem niso pustili praznih rok. Da pa bi bilo vse skupaj zanimivejše, je organizatorka poiskala nekaj darovalcev - med njimi Romana Koprivnikarja, Metoda Kokalja, Zdravka Smrkolja in Maria Cividinija, ki so prispevali denarne nagrade za najboljše in najizvirnejše maske. Le-teh seje nabralo 30, videli pa smo lahko od hudiča, čarovnic, maski iz živalskega sveta, na čelu povorke pa je čistila in pometala ribška Snaga d.o.o., ki jo je spremljala poskočna harmonika. . V prostoru večnamenskega objekta so nato za najboljše maske izbrali slona, malega gusarja in hu-dička. Kot ob vsaki podobni priložnosti, so ribške gospodinje tudi tokrat napekle pustne dobrote, zlasti krofe in tako poskrbele za lačne že-lodčke. Vse šeme, pa tudi tisti brez mask so se strinjali, da bi takšno pusto-vanje prihodnje leto ponovili in bi se ga udeležilo še več na norčije pripravljenih šem! RIBČE Skavti so se veselili v Smartnem Šmartno, 21. februarja - Poleg vseh pustnih zabav, ki so se ta večer brezštevilno vrstile predvsem v gostinskih lokalih, so litijski skavti organizirali ples v maskah tudi v kulturnem domu v Šmartnem. Dvorana je bila polna razigranih šem, ki so se veselile ob zvokih glasbe, pripravljenih pa je bilo tudi nekaj nastopov. Takšen pa je skavtski Duhec. Poleg nasmejanih smo opazili tudi nakremžene obraze. Litija, 22. februarja - Letos so se zahtevnega projekta na pustno nedeljo lotili v KUD Bogenšperk s sodelovanjem ZKD, Turističnim društvom, Društvom prijateljev mladine, Gasilskim društvom, Pihalnim orkestrom Big Litus Band in Gostilno Maček. Prireditev morda res ni dosegla tiste veličine kot so jo imeli znani litijski karnevali pred kakšnim desetletjem ali več, bila pa je dober nastavek in spodbuda za naprej. Predvsem nas je lahko presenetilo veliko število sodelujočih pihalnih orkestrov iz Zidanega Mosta, Litostroja, Vodic in Vevč, ki so pospremili litijsko godbo. Poseben čar so spktaklu dajale še vevške mažo-retke. Tako sestavljena pustna parada se je odpravila iz Kulturnega centra, kjer seje že od 13. ure odvijalo otroško rajanje, preko savskega mostu vzdolž Valvazorjevega trga. Po vrnitvi na Stavbe se je ob 17.00 začel ples za odrasle in se zavlekel v noč ob glasbeni spremljavi Janija Slimška. UGO Pust '98 v Polšniku Slaba je ta, če zima je brez snega topla preveč, to nam ni všeč. Pust je prišel, zimo bi vzel, a zime več ni se pustu smeji. Zdaj maškare hitijo od hiše do hiše drvijo, pesmice pojo in veselo skačejo. Mi smo kuharji debeli, vi debelo repo boste imeli, mi smo radi nasmejani, letina bo lepša kakor lani. Zdaj poglejte nas, sliši naj nas cela vas, smo kuharice me, za lep korenček gre. Naša lica so rdeča, naj vam bo jablana cveteča, naj vam hruška bo rumena in travica zelena, Kuhalnice in lonci, vso vas spravimo pokonci. Zimo zdaj odganjamo, za dobro let'no prosimo. Zdaj gremo še naprej, saj vidimo se še kej. Lonce, rene primite še vi, naj ves svet se zavrti. Za dobro letino sestavili učenci OŠ Polšnik s tovarišicami in mali šolarji Eden izmed starost je kar obsedel. Najbolj atraktivna skupina so bili afriški domorodci, ki so zaplesali ples za dež. Pustno veseljačenje z Adijem Smolarjem Litija, 24. februarja - Na OŠ Litija je na pustni torek potekalo pustno rajanje. Podobno zabavo so pripravili tudi že v lanskem letu, saj želijo na tak način nadaljevati tradicijo, kije bila nekoč značilna za Litijo. »9 F" Mlade pustne šeme je zabaval pevec Adi Sodelovali so vsi učenci od 5. do 8. razreda. Vsak razred se je predstavil s svojo skupino mask, glasbo, plesom. Maske so bile izvirne, duhovite in norčave, kot se spodobi za pustni čas. Tako smo lahko videli potujoči cirkus, Barbike in Kene, afiške domorodce, medicinske sestre na štrajku, skupino potujočih ciganov in še mnogo drugih zanimivih pustnih šem. Izmed vseh skupin je strokovna žirija izbrala pet najboljših. Najbolj atraktivna skupina so bili afriški domorodci, ki so zaplesali pravi ples za dež. Skupine so prejele tudi simbolične nagrade. Med maskami pa je žirija izbrala Smolar. najboljšo učiteljsko masko in najboljšo masko med posamezniki. Učenci od 1. do 4. razreda in učenci podružničnih šol pa so imeli ta dan kulturni dan. Spoznali so se s pustnimi šegami in navadami. Tudi oni so si nadeli pustna oblačila. Nato se je povorka mask odpravila na sprehod po Litiji. Kasneje pa so se pridružili ostalim maskam na pustnem rajanju. Pustne šeme je zabavala tudi plesna skupina F iz OŠ Litija, ob koncu rajanja pa jih je razveselil s svojim pevskim nastopom Adi Smolar. Utrinek pusta tudi iz Jasli Tudi k najmlajšim otrokom v WO Medvedek je končno prišel tako težko pričakovani pustni torek. Dolgo in uspešno smo se pripravljali na ta dan, saj smo izdelali pisane klobučke in pustna očala. Našemljeni v klovne, pajace, čebelice, miške in še kaj, smo se čudno opazovali in pričakali obisk povorke naših vrstnikov. Skupaj smo zaplesali ob glasbi. Poleg vsega pa smo se pri kosilu, polni vtisov in zelo utrujeni, posladkali še z okusnimi pustnimi krofi naših kuharic. Polžki in Pikapolonice iz Jasli delilo Občanov Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Matjaž Berčon (odgovorni urednik), Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko*Juvančič, Franci Vidic. • Lektoriranje: Jasna Zorman • Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Delo TČR, d. d. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija (za Glasilo Občanov). • Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.