mimo volne SONDE In fcMK DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKN1N« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 3, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII gospodarskega stališča bodo v prihod i p^, do devetih mesecih tako velike kot so ^ani 3 zahteva toliko za 'totrei V°jne na Pacifiku-)a s končano vojno Hidian.jšati vo.ina naro-|%pJ1 samo za kakih poprej se je govo-a do 40% manj L ^ treb; gater jala, toda -to je iz programa. I* * ft načrti zdaj kaže-0 "a Pacifik več moš-7teriala, kot prvot-aj Zlasti če bo Rusi-irajj1'' Voin0 Japonski, dati večinoma ves lal ^siji mi. feii Wo, SSKsWSa Patton bo presekal Raj h na dvoje PRELAZU SEMMERING Moskva, 2. apr. — Depeše s fronte poročajo, da se ruske čete že bijejo z Nemci v Dunajskem novem mefftu, dočim so prodrle druge sovjetske kolone na 20 milj do samega Dunaja, kjer so oblasti razglasile obsedno stanje. ' Ruski tanki so nižje dosegli prelaz Semmering, znano dunajsko poletno letovišče, 43 milj od Dunaja. Ako je to res, potem so Rusi že presekali železniško progo Dunaj-Gradec. Vzhodno od Bratislave, ki je glavno mesto Slovaške, se porni-čej0 čete maršala Malinovskija s karpatskih višin in so samo par milj še od Bratislave. Dunajsko novo mesto bo zelo važen plen za Ruse, ker tukaj se nahaja glavna tvornica za gradnjo letal izdtflka Messerschmitt. ani vojni »Vojn '"JIU v Evropi bo Sfjji Punkcijo dovo- JejŠ, lzdelovati 'samo le stvari za civilno De K ere bodo te ia 0 znano, dokler ne ,6 j Računala, kateri ah"0 za civilne po-% % * KdeS° Velike pre" V mbe Pri vojnih fl i^mer tovarne, kf 1-17 ale zračno tr-"l^m°raj0 zdaj izde- Ho2° je treba spre" > de]0 je v tovarni, kar ^ iuipi 0 b° let0 ! »Zdel 1Ste težkoče to-'°Pfeir,U'le:io zdaj tanke, za radar inštru- '\Ul/-a.hteva armade X vg.01^ in orožju za-5t. c delavcev v in-Jfcj, V Prosti 26 do ViZahtevaj°te de" izpolniti narobe, dals^jo na nabor-h Wh ne jemljejo IS J? se bo morala V^iti stakimi, %iv °do33 1et. To-fk J^1 v Evropi bo za zahteve ^ ^d 26 let stari % 'živji vedno večj'° Pa radi da i raciomra >tn2 ,bl se zadostilo _ v tevam armade i b0 °Sv°bojenih de-' in vZahtevala vlada kokoši. Ker ' U-jJ^i in ker je HUi ceno Piščanci. Je več produkci-t >ht % % f6Vala zlasti tudi 1Zola in graha 1C zvišaj vladno 01 Vi? ne bo Priza' » % " cen na trgu. k e * Ne vav je, da se ^ pobile ali ki t<>»[ - ^ ;r°dov. Ta jih M ,fifnaJem tej ali >lo«°tovimi pogoji n otok ko' %Je samo kup lave, V2ele Wo lastile, • Al,® v najem kot «1 8 W °do Zed. dr-pr°gramom, dežela obo- NOVI GROBOVI Kari Bokar Po dveletni bolezni je umrl sinoči ob sedmih eden prvih newburskih naseljencev, Kari Bokar, star 82 let. Doma je bil iz Dečje vasi, fara Zagra-dec, odkoder je prišel sem pred 55 leti. Bil je med ustanovni-ki fare sv. Lovrenca in član društva Naj sv. Imena. Svoje čase je delal v American Steel & Wire Co. Pred 17 leti je stopil pa v pokoj. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine roj. Muster, ačer Mary Blatnik, sinova franka in Louisa ter vnuke, ogreb bo iz hiše žalosti, 3538 . 82. St. v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo pod vodstvom ouis Ferfolia. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preosta-im naše sožalje. Mary Funtii. Včeraj popoldne je umrla Mary Fumič, stanujoča na 961 67. St. Bolehala je že dolgo Časa. Bila je stara 24 let in rojtena v Cdevelandu. Tukaj zapušča mater Mary, roj. Vr-betič, ki je vdova zadnjih 13 et, dalje zapušča brata Nicka in Johna ter tri sestre: Mrs. Dorothy Shenk, Mrs. Frances Maxin in Ano. Bila je članica društva sv. Pavla št. 10 HKZ. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. -o- Vesela vest Pri družini T/Sgt. Frank Lapuh, 17512 Parkgrove Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila krepkegfa sinkota prvorojenca. Oče služi točasno Strica Sama v državi Oregon. Materino dekliško ime je bilo Flo sovražni organiza^ Dobil bi poceni barvarja London. — Nek angleški časopis je vprašal čitatelje naj povedo, kaj naj se napravi s Hitlerjem, kadar pride zaveznikom v roke. Vsako'jake "pripravne" nasvete so ljudje pošiljali na uredništvo. Nekateri so prijazno svetovali, da se Hitlerja priveze na raketo in pusti v vsemirje; drugi so zopet svetovali, naj se ga posadi na osla, z obrazom proti repu, ter ga vodi po vseh krajih, kjer je nemška soldateska izvrševala vojne zločine. Toda yiajpriprav-nejši nasvet je pa dal nek Londončan, rekoč: "Moja hiša ni bila še pobarvana, odkar je ta vojna. Posodite mi Hitlerja za en teden." DVA ODLIČNA NACIJA STA BILA UMORJENA London. — Nemški radio je včeraj naznanjal, da je razpisana nagrada v svoti 100.000 mark tistemu, ki pomaga prijeti morilce dveh potnikov in voznika avta zunaj Berlina. Velika nagrada dokazuje, da sta "morala biti umorjena dva odlična naci-ja, čigar imen pa nemški radio ni navedel. Bilo je na 21. marca ob treh j Guam> 3- aPr- — Čete 10. popoldne, je pripovedoval berlin-1 ameriške armade so presekale ski radio, ko so neznane osebe!otok Okinawa, na katerem so se ustavile limozino, namenjeno v, izkrcale na velikonočno nedeljo Berlin, ter ustrelile voznika in' zjutraj, na dvoje. Dosegle so vas Otok Okinawa so naši presekali na dvoje dva potnika v avtu. -o-- Civilisti bodo dobili morda 50% gazolina več po vojni v Evropi Washington. — Pomožni pe-trolejski administrator Davies je izjavil, da je prav lahko mogoče, da bodo dobili ameriški av-tomobilisti 50% več gazolina po končani vojni z Nemčijo. To se pravi, ne takoj, ampak v teku 30 dneh, ko bo odjeknil zadnji strel v Evropi. To se bo pa zgodilo samo v tem slučaju, če armada ne bo pobrala preveč delavcev od petrolej - Tobara na vzhodnem obrežju otoka, pa niso naletele dozdaj še na organiziran od^jor od strani. Japoncev Na tem kraju je otok širok osem milj in Amerikanci so razdaljo prekoračili v dveh dneh. Otok je. dolg 65 milj in sodili so, da mora biti na otoku od 60,000 do 100,000 japonskih vojakov. No, dozdaj 'se niso še dosti pokazali. Ker je ta otok komaj 325 milj od domače japonske zemlje, je zaseg tega otoka najvažnejši plen, ki so ga vzeli Amerikanci [dozdaj Japoncem. Tukaj so j Amerikanci na važni strat^gični i točki. Pred seboj imajo kitajsko Vojni mobilizalor Byrnes se je odpovedal temu važnemu uradu Washington. — Predsednik Roosevelt je sprejel resignacijo vojnega mobilizatorja James F. Byrnesa- ter je izbral Fred Vin-sona kot njegovega naslednika. Byrnes bo ostal v uradu, dokler ne bo senat potrdil Vinsona. S tem je bil imenovan Vinson že v drug važen urad. Na 6. marca ga je predsednik imenoval za administratorja ekonomske stabilizacije. Byrnes, bivši član najvišjega sodišča in senator iz South Caroline, je že prej povedal predsedniku, da ne bi rad dolgo ostal v tem uradu. Končno je pristal na to, da bo ostal do zmage v Nemčiji. Na dan, ko so ameriške čete prešle reko Reno, je po_ dal svojo resignacijo. Rekel je, da je zmaga nad Nemčijo na obzorju, in da so dnevi nacijev šteti. ske industrije. Ako urad za voj- . . . no produkcijo ne bo kaj ukrenil, !obrežje' na desI" zeif: se bo produkcija gazolina skrči- jlje m na_levi_ otok Formoso ki la v Kaliforniji za 20,000 sodov ga imenuJeJ° Japonski Gibraltar. Mali narodi se zanašajo na Francijo in Kitajsko proti diktaturi Washington. — Sliši se, da se bo Francija uprla, da bi imele Rusija in Zed. države vsaka po tri glasove v novi svetovni organizaciji. Da Amerika in Rusija zahtevata vsaka po tri glasove je vzrok ta, ker jih zahteva Anglija šest, to je enega zase in za vsak Dominion po enega. Kot se poroča iz Londona se zanašajo mali narodi na Francijo in Kitajsko, da zablokirajo "diktaturo" velikih treh. Državni tajnik Stettinius je pa v zavesti, da bo na konferenci Združenih narodov v San Franciscu vse dobro poteklo. -o- Vabilo na sejo Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel jutri zvečer ob osmih važno sejo v SDD na Re-cher Ave. na dan, tako zeio primanjkuje delovne moči, je rekel Davies. Kakor hitro bo na razpolago več gazolina, ga bo vlada enakomerno razdelila po vsej deželi, je obljubil Mr. Davies. -o- V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja radi težke operacije Mrs. renče Dolgan. Mati in dete se Rose Cesnik iz 5709 Prosser dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici. Tako sta Mrs. Svetek iz Fuller Ave. in Mrs. Dolgan postali že četrtič stari mami. Čestitke! Dar za begunce ( Naši pionir Joseph Mohar, je poslal iz Turner, Montana, $5.00 kot dar za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hva la, Mr. Mohar ! Ave. Operacijo je srečno prestala, toda obiski za enkrat še niso dovoljeni. Želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila k svoji družini. Precej mrzleje Vremenski urad napoveduje za danes mrzleje, vetrovno in de ževno. Do jutri zjutraj se bo precej shladilo in bo skoro zmr-zovalo. 111 V^ami, am-1 moški uniformi. Hj^ Združeni na-1 fcenskp ie st>r JAPONKE SO NAPADLE AMERIKANCE ZA LINIJO NA OTOKU OKINAWA Okinawa, 2. apr. — Enajst čeli streljati nanje in jih razen japonskih žensk, oblečene v vojaške uniforme, s čeladami na glavi, za pasom ročne granate, z eno strojnico in štirimi puškami, so napadle topniško edinico 24. kora zadej za frontno linijo. To je prvi slučaj na Pacifiku, da so se Japonke udeležile bojev v ženske je spremljalo tudi pet moških. Ameriški vojaki so za- šestih vse pobili. Od ostalih šestih so tri izvršile samomor tem, da so si 'razstrelile granate na telesu, ostale tri so bile pa težko ranjene. Bile so v starosti od 28 do 40 let. Najbrže so se poskrile po votlinah, dokler ni odšla fronta mimo njih, nato so pa napadle Amerikance za hrbtom. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Sgt. Frank R. Blatnik, sin Mr. in Mrs. Vencel Blatnik iz 3577 E. 80. St. je bil odlikovan z bronasto zvezdnato medaljo za izredno hrabre čine na zapadni fronti. Vrhovno poveljstvo poroča, da je držal narednik Blatnik prednjje policije s svojim tankom do zadnjega. En cel bataljon nacijev ga je napadel ter ga popolnoma obkolil. Blatnik je s svojo posadko v tanku pobil najmanj 20 Nemcev, ter ukazal tanku umik šele vsled premoči sovražnika. Prebiti so se mora^ li nazaj skozi gosto sovražno linijo. Pri umiku je bil narednik Blatnik vedno zadnji. Za izvrst no vodstvo tanka ter izredno hladnokrvnost tekom sovražne ga ognja je bil Blatnik odlikovan, kot zgorej omenjeno. n m M Pvt. John češek, sin Mrs. Ger. trude češek iz 17019 Throskley Ave. piše svoji materi iz Francije, da je tam lepa dežela in ljudje zelo prijazni do ameriških fantov. Pravi pa, da bo zelo po- grešal velikonočno potico, ker mama zna speči najboljšo. Pozdravlja vse svoje prijatelje ter jim želi veselo Alelujo. Mati mu je za razvedrilo naročila Ameriško Domovino. m m m T/4 Stanley L. Maizel, sin Mr. in Mrs. John Maizel iz 1140 Norwood Rd. je bil odlikovan z bronasto zvezdnato medaljo za izredne čine od 13. avgusta 1944 do 10. februarja 1945 po Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji. Njegova naloga je, da spra vi pokvarjene tanke zopet v obrat. V mnogih slučajih je šel Maizel do razbitih tankov med točo sovražnih krogel ter jih popravil. S tem je mnogo pripomogel, da so mogle ameriške oklepne edinice operirati proti sovražniku. Posebno pohvalo je pa še prejel, ko je na 20. septembra 1944 pri Lorryu v Franciji v skrajno nevarnem terenu pomagal vzeti iz razbitega tanka motor ter ga del v drugi tank, da se je mogel ta vrniti zopet v bojno linijo. Kanadska armada hiti v Holandiji proti severu, da zajame vso nemško armado, ki se nahaja še v Holandiji. Tretja armada je še 152 milj od Berlina. NEMŠKI KMETJE NAJ OSTANEJO PRI PLUGU —---u p Pariz, 2. aprila. — Kanadska armada se je pognala od Rene severno po Holandiji v smeri proti morju. Ako se ji posreči doseči Zuidersko jezero, bi bila zajeta vsa nemška armada, ki se nahaja še v Holandiji. To je že druga past. ki jo pripravljajo zavezniki nacijem. Prvo so izvedli v Porur-ju, kjer so obkolili kakih 21 nemških divizij. V Porurju in v Holandiji ima Nemčija dve tretjini vse vojske na zapadu. Tretja ameriška armada, ki divja skoro brez opozicije po centralni Nemčiji, je udarila v Kassel in Fuldo ter se približala Berlinu na 152 milj. Do ruske sprednje armade je oddaljeina 3. armada še 198 milj. Očividno ima gneeral Patton nalogo, da s 3. armado preseče Nemčijo na dvoje ter se nekje združi z sovjetsko armado. Druga angleška armada prodira proti severovzhodu in ima do Hamburga še 122 milj, do Bremena 74 milj in do Berlina 217 milj. Nemški armadi, ki je zajeta v Porurju, je poveljeval feldmarr šal von Model, ki je pa najbrže ubežal iz pasti, predno so zavezniki sklenili kolobar okrog nemških armad. Sedma armada na jugu zdaj ogroža slavno nemško mesto Nuernberg s pozicij 45 milj milj proč. Ravno tako ogroža tudi Stuttgart. Tretja armada je oddaljena samo 92 milj od češke zapadne meje. . V mesecu marcu so zajeli zavezniki na zapadni fronti 350,-000 Nemcev. Tretja armada jih je sama zajela nad 150,000 in prva nad 90,000. Ameriški general Bradley je izjavil, da je položaj Nemčije na zapadni fronti tako brezupen, da bo poskušalo vrhovno poveljstvo morda premestiti nekaj čet iz vzhodne fronte, čeprav je>tudi' tam položaj precej nevaren. V mestu Fulda, kamor je stopila 26. ameriška divzija, se nahaja grob sv. Bonifacija, ki je prinesel krščanstvo v Nemčijo. Iz raznih naselbin Joliet, 111. — Nekje na zapad-nem bojišču je padel Pvt. Albin D. Zupančič, sin družine Frank Zupančič. V Evropo je bil poslan v januarju, tri tedne pozneje pa je že padel. Poleg staršev zapušča ženo, triletnega sinčka, dveletno hčerko, dva brata (enega v vojni) in dve sestri. Pueblo, Colo. — Starši Ray-monda Zupančiča, ki se je naha jal v japonskem ujetništvu na otoku Mindanao po kapitulaciji ameriških sil na Filipinih leta 1942, so prejeli obvestilo, da je bil sin ubit. Ubit je bil 7. sept. 1944 na japonskem parniku, ki je bil naložen z ameriškimi vojnimi ujetniki in katerega so Američani torpedirali in naglo potopili, seveda nevedoč, da je naložen z ujetniki. S tistega parnika se je rešilo le par ameriških ujetnikov, vsi drugi, po številu 750, so našli smrt v hladnih valovih. Nashwauk. — Mike Misko-vich je bil obveščen, da je 22. feb. padel v Italiji S/Sgt. Joseph Miskovich. Chisholm. — V Mesaba Clinic Hospitalu je umrla Mrs. J. Kle-bar iz Milwaukeeja, stara 28 let. Pariz. — Zavezniški glavni stan je urgiral nemške kmete v zapadni Nemčiji, naj za vsako ceno ostanejo na svojih kmetijah in naj obdelujejo zemljo, da preprečijo lakoto, ki sicer preti Rajhu. General Eisenhower je ukazal po radiu posvariti nemške poljedelce, da če tega poziva ne bodo poslušali, bo njih krivda katastrofi, ki bo zadela Nemčijo, ker zavezniki ji ne bodo mogli pomagati. -o-- Ameriška politika napram sovjetom bo odločnejša Washington. — Več senatorjev je izrazilo mnenje, da posta, ja ameriška politika napram sovjetski Rusiji bolj odločna. To se je zlasti pokazalo, ko je ameriška vlada zavrnila zahtevo Moskve, da se povabi na konferenco v San Francisco komunistično poljsko vlado v Lublinu. Senator George, demokrat iz Georgije, je rekel: "V očigled ogromnih žrtev, ki so jih doprinesle Zed. države tako v moštvu kot z denarjem, v očigled pomoči, ki smo jo dali Združenim narodom v njih boju za svobodo brez vsake naše osebne koristi, je prišel čas, da povemo popolnoma jasno, da zahteva naš program za povojni svet vso pozornost." Senator je rekel, da ne vidi, kako bi mogle Zed. države drugače kot zavrniti zahtevo Rusije, da se povabi poljsko vlado v Lublinu na konferenco v San Francisco, ko te vlade uradno ne priznajo. -o- Iz bolnišnice Frank Jazbec iz 7305 Myron Ave. se je povrnil iz Glenville bolnišnice, kjer se je nahajal radi operacije 24 dni. Zdaj bo moral biti še nekaj časa doma pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi zahvaliti za prij az-ne obiske in darila ter se priporoča prijateljem, da bi ga ob priliki obiskali tudi doma. Važna seja nocoj Članice podružnice 14 Slovenske ženske zveze se pozivlje-jo nocoj ob osmih na važno sejo v navadnih prostorih. Ukrepati bo treba več važnih zadev. Še posebno so pa vabljene članice vežbalnega krožka. K molitvi Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj pride nocoj ob osmih k molitvi na dom pokojnega brata Joe Ivančiča, 20750 Goller Ave., jutri naj se pa po možnosti udeleži pogreba. -o-- Kupujte vojne bonde! i AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) SU 7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland (. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do DoStl, celo leto 17.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $0.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 8 month«. Cleveland, by mall. $4 00 tor 8 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th. 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 76 Tues., Apr. 3, 1945 Ekonomsko blagostanje po vojni Ali ste že kdaj sedeli v družbi s prijatelji, kjer je bilo vse veselo in židane volje, dokler ni prisedel nekdo, ki je začel govoriti o slabih časih in kako da je vse prišlo na psa in kaj da nas še vse čaka? In ali ste opazili, kako je imelo potem to porazen vpliv na vse. Taka govorica se vleže kot mora na ljudi, ki bi sicer gledali na bodočnost s pogumom in vedrega čela. Prav nekaj takega se godi danes po Ameriki ali vsaj po mnogih krajih. Za zdrav narod tak pesimizem ni dober, ker omegli možgane in voljo do dela. Take neosnovane govorice so nevarne ekonomskemu razvoju in nevarne zdravi podlagi za bodočnost. Poglejmo nekoliko, ali imajo taki ljudje, ki vidijo samo neveselo in temno bodočnost pred seboj, kako dobro podlago za svoje trditve ali malodušje. Po tej vojni, ne glede na to, kdaj je „bo konec, bomo imeli v tej deželi največjo produkcijo, ki jo je svet še videl. Je že res, da dela večinoma vsa tovarniška oprema danes za vojno in to opremo bo treba spremeniti od vojne na civilno produkcijo. Toda to nas ne sme plašiti, ker s tem ne bo takih težav, kot si morda kdo predstavlja. V tisočerih tovarnah se bo lahko izvedla taka sprememba skoro preko noči. Vse, kar jim je potreba je, da začno izdelovati civilne potrebščine mesto naročil za vojno. Glasom najnovejših zatrdil vlade bo v dveh mesecih po končani vojni ali potem, ko bo dal tozadevno povelje ali dovoljenje urad za vojno produkcijo, najmanj 95 odstotkov tovaren začelo lahko s produkcijo civilnih potrebščin, dočim bo v tistem času kakih 76% to delalo že na celi črti. Pa to je šele začetek. Po končani vojni bomo imeli v tej deželi na rokah najbolj izurjene mehanike v vsej naši zgodovini. Z našo produktivno opremo in z našim industrijskim znanjem, ki smo si ga pridobili y tej vojni, bodo ti izurjeni in izkušeni delavci producirali več In hitreje in ako bo masno izdelovanje, tudi ceneje kot katera druga dežela na svetu. Pa kam bo šlo vse to izdelano blago? I, kam neki! Saj bodo od yseh strani sveta zahteve po njem in kaj šele od naroda doma, ki nima danes že skoro ničesar več na roki. Kar povejte nam ali imenujte kak predmet, katerega nam danes ne primanjkuje. Mi potrebujemo, to se pravi ameriški na rod potrbeuje, pa ne more kupiti: pralnike, avtomobile, srajce, obleko, živež, čevlje, radije, les, kovine — z eno besedo: skoro vsako poedino stvar, ki je potrebna pri družini in v hiši. Se nikdar v naši zgodovini ni bilo toliko zahtev po tem in onem, kar bi rado kupilo na milijone in milijone ljudi. Končno je pa tudi fakt, da imamo denar, to se pravi, imaš ga ti, imam ga jaz, imajo ga sosedje vse doli v tvoji ulici, da bi potrebščine, ako bi bile na razpolago, lahko kupili. Imeli bomo denar, nesamo radi tega, ker .produkcija ustvarja nakupovalno moč, torej če produciramo, bomo imeli tudi sredstva, da kupimo, pa imamo vrhu tega precej prihranjenega radi dobrega zaslužka v'teh časih in ker denarja skoro potrošiti ne moremo radi praznih polic v trgovinah. Na bilijone dolarjev je v žepih ali v bankah ameriškega naroda, ki čaka, da si kupi nov avto, novo hišo, nov električni pralnik, novo peč, nov radijski aparat in tako dalje. Vse to, kar smo navedli zgorej so fakta, tako gotova fakta, ko je Ohio del ameriške Unije. In ako postavimo ta fakta na en kup in ako dodamo k temu dobro organizirano funkcijo naše narodne ekonomije, to se pravi pravo delovanje našega ekonomskega sistema, pomeni to prosperiteto in delo za vsakogar, ki bo hotel delati-. Ako se ozremo torej na vse to in položaj dobro premislimo in vemo, da ne more biti drugače, zakaj še potem dobe še ljudje, ki govore o strašnih časih in temni bodočnosti v naši deželi po tej vojni? Kdo so tisti, ki nas hočejo zvoditi na pot temnogledov in napraviti iz nas narod kislih obrazov? Kdo so tisti, ki nam pripovedujejo, da ni pred nami drugega kot same težave in brezup? To ni nič cjrugega kot dobro premišljena propaganda, ki hoče spraviti deželo v ekonomski kaos, da bi iz tega kovala svoj politični kapital. To so ljudje, ki hočejo priti do oblasti s tem, da narodu rišejo črno bodočnost pod sedanjim sistemom vladnega ustroja. To so ljudje, ki hočejo napraviti iz svobodne dežele narod sužnjev, kjer ima vlada vso besedo, posameznik ne šteje nič. Saj nam jih ni treba s prstom pokazati, saj jih poznate vsi po njih delih tukaj in drugod po svetu. Ako si zataknejo še rdeče pero za klobuk, pa je njih uniforma popolna. Nič strahu pred bodočnostjo! Vprašanja ne bo, vsaj bi ga ne smelo v danih razmerah: kje se bo dobilo delo za delavca, ampak kje se bo dobilo delavca za delo. Kandidata iščejo Takoj se sprejme kandidata za clevelandskega župana. Plača je $15,000 na leto in pa čast. ., Tako nekako bi lahko dala oglas v časopisje cleveland-ska republikanska stranka, ki kar ne more dobiti pravega kandidata, ki bi šel v dirko z sedanjim županom, in ki bi imel priliko biti tudi izvoljen. No, če ne morejo dobiti pravega kandidata, vemo mi za enega, ki ne bi dal sedanjemu županu samo dobro stopiti, ampak ima tudi zelo veliko priliko biti izvoljen. To je bivši državni senator in bivši kabinetni uradniki pri županu Bur-tonu — Frank Bubna. Pika! Imenik smrtnih slučajev v Ljubljani POROČA SLOVENEC V RIMA Opomba uredništva: Naš list je že dvakrat poročal, kakšen načrt so si zamislili slovenski komunisti, ki naj bi bil uresničen ob koncu vojne, deloma pa še prej. Na smrtno listo so postavili okoli 20,000 Lj ubij an. čanov in zamislili ob razpadu Nemčije neverjeten pokol j med lastnimi rojaki . Mi smo poročali o tem prvič, kakor smo prejeli to vest naravnost iz Slovenije. Drugič smo poročali še bolj obširno, kakor smo brali v listu iz Južne Amerike, "Duhovno Življenje." Obakrat so se našli celo med našimi bralci, ki so zmajevali z glavo in smatrali poročilo za neverjetno. Nekateri so nas celo obsojali, češ, da obrekujemo slovenske partizane. . . Zdaj smo prejeli od Slovenca iz Rima še bolj podrobno poročilo o tej zadevi, ki ga tu objavljamo. Ce drugega ne, naj naši bralci vidijo, da prvič ni drugič nismo "nasedli ten-denčni propagandi." Zdaj imamo-na rokah take podrobnosti o proslulem partizanskem načrtu, da tudi najbolj veren partizanski pristaš ne more trditi, da "smo nasedli." Komentarja ni treba, vsak si ga bo lahko sam napravil, ko bo naslednje poročilo prebral. Glasi se poročilo takole: Že takoj, ko so pričeli prihajati glasovi iz skritega glavnega stana komunisiČne "Osbo-bodilne Fronte" v Sloveniji, so komunisti vrgli med ljudstvo zasedene dežele geslo: "ŽRTVE MORAJO BITI! Ljudje so z nekako skrbjo prisluhnili temu geslu. Zaskrbelo jih je, ker so imeli že tako ali tako dovolj trpljenja. Res, vsakdo je vedel, da osvobojenje ne bo prišlo samo od sebe. Treba bo žrtev. Tudi katoličani in ž njimi vsa ogromna večina demokratično usmerjenega naroda si je osvojila to geslo. Mislili so pa na one žrtve, ki so že padle in bodo še padle zaradi zverinstva okupatorjev. Kmalu je pa prišlo na dan, da komunistično geslo ni imelo v mislih žrtev v boju z okupatorji, ki so seveda morale biti neizogibne. "Osvobodilna Fronta" se ni popolnoma nič zanimala za o-ne žrtve slovenskih katoličanov in drugih demokratičnih Slovencev, ki so padle kot prve zaradi nemških nezakonitosti, nemoralnosti in krutosti. Partizani niso klicali na boj zojber okupatorje, ampak zoper tisti del svojega lastnega naroda, ki je bil že itak decimiran po o-kupatorju in se ni imel namena ukloniti komunistični diktaturi. To je postalo očitno že zgodaj v letu -1942, ko so poleg nemške brutalnosti tudi že padle številne žrtve komunističnega terorizma. Ko je "Osvobodilna Fronta" ojačila svojo organizacijo, je prišla na dan z novim geslom: Nič ne de, če ostane tudi samo 10,000 Slovencev; kar je važno, je to, da bodo komunisti, pa naj jih ostane še tako malo! Pod tem geslom je "Osvobodilna Fronta" začela z odkrito borbo zoper svoj lastni narod. Nekomunistični Slovenci, ki so slišali to geslo, so na splošno mislili, da so to samo podžigajoče besede in propaganda, ne pa da se ono geslo tudi dejansko izvrši. Zato takih gesel niso preveč resno jemali. Toda že leta 1942 se je pokazalo, da glavni stan "Osvobodilne Fronte" misli resno. Komunistom je bilo krvavo resno na tem, da po končani vojni dobe v roke vso oblast v Sloveniji, pa čeprav za ceno dobesedne razlage onega gesla. "Osvobodilna Fronta" je zavratno pomorila tisoče in tisoče demokratičnih Slovencev in sicer samo zato, ker jih je smatrala za napotje pri svojem ustvarjanju nasilnega , komunističnega režima. Ti umori niso bili izvršeni po slučajni samovolji te ali one oborožene edinice "Osvobodilne Fronte." Izvršeni so bili po nalogu in direktivah centralnega vodstva. Ljubljanski časopis. "Slovenski Dom" je dne 15. januarja 1943 prinesel fotografični posnetek pisma, katero je poslal Edvard Kardelj, ki je bil takrat generalni tajnik komunistične stranke za Slovenijo in je zdaj Titov minister v Bel-gradu, komunističnim četam na Slovenskem. Pismo je datirano z dnem 1. oktobra 1942. V svojem pismu naroča, kako je treba postopati z nasprotniki komunizma: Poslrelite vse tiste, ki se upirajo. Postrelite vse duhovnike. Enako postrelite častnike, razumnike in posebno kulake (kmete) in kula-ške sinove! Drug dokument, ki priča, o namerah pobijanja Slovencev v celih množicah, je bil objav ljen v "Slovenskem Domu" dne 20. novembra 1943.. Ta dokument vsebuje pouk za splošen pokolj demokratičnih Slovencev, ki naj se izvrši neposredno po odhodu okupatorja iz dežele. Te pokol je naj. bi izvedla v Ljubljani takozvana "ulična-hišna-bramba," po deželi pa "vaška brsmba." V Ljublpani so bili namreč že leta 1942 nastavljeni za vsako ulico komunistični agentje, ki so imeli nalogo, izvesti "likvidacijo" določenih stanovalcev v tisti ulici, kakor hitro bi prišlo povelje iz glavnega stana komunistične partije. (Dalje prihodnjič). Konferenca v San Francisco in kolonije Napisal za ONA Donald Bell Na prvi pogled je morda videti presenetljivo, da bo konferenca v San Franciscu obravnavala tu-di vprašanje kolonij, posebno radi tega, ker je iniciativo prevzel naš State Dept. Ze-dinjene države niso kolonijalna država — zakaj smo torej storili nekaj, kar utegne biti zelo neprijetno, našim najboljšim prijateljem, Angležem? Ako stvar dobro premislimo, bomo videli, da te razprave ni bilo mogoče odložiti, že večkrat je bila odložena na zahtevo Angležev, toda zdaj je nadalnje odlašanje nemogoče. Eno koloni-jalno carstvo je bilo v tej vojni že premagano — Italija. Drugo, Japonska, bo sledilo. Del japonskih kolonij, v kolikor so bile nakradene je mogoče vrniti njihovim pravim posestnikom, toda ostalo so pokrajine, ki ne pripadajo nikomur. Odločiti bo torej treba, kdo jih bo dobil Sličen problem se je pojavil že po prvi svetovni vojni. Takrat smo našli izhod na podlagi ideje takozvanih 'mandatiranih oeemelj! Ni nemogoče, da bomo storili isto, oziroma nekaj slične- ga tudi po tej vojni. Toda stvar je danes vendar precej drugačna. Po prvi svetovni vojni so bile 4 velesile med petimi kolo-nijalne države. Le Zedinjene države niso imele nobenega interesa v kolonijalnih vprašanjih. In Zedinjene države niso "iti ratificirale mirovne pogodbe, tako da so ostale na koncu koncev ko-lonijalne države same med seboj. Danes pa so trije od petih velikih proti kolonijam: Kina hoče odvzeti kolonij alne pred-pravica vsem državam, ki jih imajo na kitajskem ozemlju. Sovjetska Unija je kolonijalni sistem carske Rusije globoko spremenila in. sprejela v svojo unijo kolonijalna ozemlja pod pogoji popolne enakopravnosti, vsaj na zunaj. Zedinjene države še vedno niso postale kolonijalna država. Le Velika Britanija in Francija sta torej kolonijalni državi starega stila. O kolonijah bo torej treba razpravljati, in sicer že radi tega, ker je treba odločiti, kaj storiti s starimi italijanskimi in japonskimi kolonijami. Bodoča svetovna organizacija miru bo morala tudi dobiti v ded-ščino od stare lige narodov dolžnosti in pravice, ki se tičejo kolonijalnih ozemelj, ki so postala mandatirana ozemlja po prvi svetovni vojni. Kar bo odločeno glede vseh teh ozemelj bo zelo globoko vplivalo na kolonij alne razmere vsepovsod po svetu. Tudi kolonijalna car-stva manjših narodov, ki bodo osvobojena le s pomočjo velikih sil, najbrže ne bodo ostala popolnoma nedotaknjena, kajti osvoboditelji bodo hoteli vedeti, kako bo poskrbljeno za prebivalstva v teh predelih. Čim se bo debata glede kolonij resno začela, je ne bo mogoče več ustaviti. Svet ne more živeti v miru, ako ne vlada povsod gospodarsko blagostanje. Svetovni trgovski promet se ne more razvijati povoljno, ako bodo gospodarski problemi kolonijalnih ozemelj zanemarjeni, Pomisliti je treba, da živi skoro tretjina človeštva pod koloni-jalnimi režimi. Sicer pa se je kolonijalni status v svetu v teku zadnjih 50 let globoko spremenil — in ta razvoj se ne bo ustavil. Naše delavstvo ne bo moglo prejemati dalje svojih visokih plač, ako ne bomo odpravili ko-kurence dežel, v katerih so delavske mezde nizke. To smo videli v slučaju japonske industrije. Tehničnih spretnosti se morejo naučiti vsi narodi. Kar je važno, je cena dela. Konkurenca dežel, v katerih bi bili delavci kuliji, ki žive od pesti ri-ža na dan bi bila pogubonosna za nas. Bodoča svetovna organizacija, ki si prizadeva, da odpravi iz sveta vzroke za spore, mora torej začeti s tem, da izboljša delavske razmere v kolonijah in poviša standard življenja ko-lonijalnega delavstva, kar bo obenem odprlo našim industrijam nova tržišča in našemu kapitalu nove investicijske možnosti. Tudi politična zavednost kolonijalnih narodov je neprestano naraščala v zadnjih desetletjih. 400 milijonov Indijcev živi pod vtisom, da nimajo sploh nobenega političnega zastopstva. Iz vsega tega sledi, da konferenca v San Franciscu nikakor ne bo mogla obiti tega vprašanja. Verjetno je, da ne bodo predlagane nobene radikalne rešitve. Nikdo ne bo zahteval, da se kolonije kratko in malo odpravi. Gre za to, da se kolonijalni režimi korakoma in polagoma spremene, da postane-1 jo bolj ugodni in manj trdi. V enem naših naslednji h člankov bomo videli, kako bi moglo priti do sporazuma med I kolonijalnimi velesilami, Anglijo in Francijo in Ameriko, Ru: sij o in Kino; Dar za slovenske begunce1 v Rimu (St. Mary's CJollinwood) Mr. in Mrs. Frank Ivancic, 15416 Saranac, $30.00. Mrs. Antonia Kness, 16118 Parkgrove $10.00. Po $5.00: Mr. in Mrs. John Asseg, 15638 Holmes, Mrs. Fr. Barman, 702 E. 159. St., Mrs. Angeline Gliha, 16118 Park-grove, Mr.in Mrs. Louis Izanc, 667 E. 152 St., Mr. in Mrs. Fr. Jurecic, 672 E. 152 St., Mr. in Mrs. Isadore Kocin, 719 E. 157 St., Mr. Peter Lustrik, Mrs. Anna Marinshek, 16118 Park-grove, Neimenovani, Mrs. Ana Novak, 1194 E. 168 St., Mrs. Frances Novak, 7'90 E. 154 St., Mrs. Frances Pernus, 16114 Huntmere, Mr. in Mrs. Martin Pernush, 713 E. 155 St., Mr. John Prisel, 15908 Parkgrove, Mrs. Frances Stegu, 15018 Rid-path; Sustarsic Family, 673 E. 160 St., Mr. John Zulich, 18115 Neff Rd. Po $3.00: Mr. Frank Narobe, 15909 Phytias, Pekol Family, 15932 Holmes, Mr. in Mrs. J. Petric, 451 E. 156 St., Mr. in Mrs. A. Tomazic, 1115 E. 177 St., Mrs. Frank Trepal, 723 E. 156 St. Mrs. Emma Sayher, 14511 Jenne, $2.25. Po $2.00: Mrt in Mrs. Steve Bencar, 1205 E. 177 St., Miss Mary Fidel, 15908 Parkgrove, Mr. in Mrs. Frank Grill, 14825 Hale, Mrs. Caroline Grmovsek, 726 E. 155 St., Miss Mary C. Hribar, 15519 Holmes, Mrs. Margaret Hvala, 845 E. 139 St. Mrs. Julia Kanizay, 14512 Saranac, Mrs. Rose Klemencic, 18117 Marcella, Mrs. J. Kocin, 730 E. 160 St., Mr. Carl Launch, 1189 E. 176 St. Mrs. Pauline Mausar, 653 E. 160 St., Mrs. Wesley A. Mickovic, 16002 Holmes, Mr. in Mrs.'E. Obol-nar, 902 E. 144' St., Mrs. Mary Omerza, 15500 Daniel, Mr. G. Panchur, 829 E. 143 St. Mr. in Mrs. Frank Pirc, 16102 Holmes Ave., Mrs. Gertrude Pizmoht, 722 E. 159 St., Mr. Jos. Ponik var, 715 E. 156 St., Mr. Anton Sernel, 16810 Grovewood, Mr. Michael Skufca, Jr., 19417 Chickasaw, Mr. in Mrs. Peter Starin, 19814 Dillewood, Mrs. Vid mar Frances, 14811 Saranac, Mr. John Zaman, 15226 Sara nac, Mr. in Mrs. Mike Zernic, 14705 Thames, Mrs. Mary Zi-berna, 809 Alhambra, Mrs. Ui'-sula Zrimsek, 798 E. 156 St., Mrs. Frances Kavcic, 1204 Holmes Ave., $1.50. Mr. in Mrs Luke Tercek Jr. 15617 Holmes $1.10. Po $1.00: Mr. in Mrs. Anton Leskovec, 706 E. 155 St., Mrs. Mary Avsec, 15300 Hale, Mrs. J. Barbis, 726 E. 160 St. M[rs Frances Baron, 8116 Sawinski, Mr. in Mrs. Carl Bayer, 13706 Eaglesmere, Mrs. Frances Benedict, 447 E. 160 St., Mr. in Mrs. John Berish, 15633 School, Mrs. Ana Boldan, 14401 Thames, Mr. John Brodnik, 15704 Trafalgar, Mrs. Molly Brodnick, 1198 E. 177 St., Mr. John Brunner, 717 E. 156 St., Mr. John Budnar, 16224 Hunt-mere, Mrs. Mary Butcher, — 15211 Hale, Mr. Ignatius Cas-serman, 18811 Keewanee, Mrs. Mary Casserman, isti naslov, Mrs. Mary Coprich, 473 E. 149 • Oalle na 3 strani) P0Z0R! Postni čas je minil, zato bomo v sredo 4. aprila točno ob osmih zvečer pričeli pri sv. Vidu s tedensko zabavo v dvorani pod cerkvijo. Prijazno ste vabljeni vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. ODBOR SKUPNIH DRUŠTEV. Ko je prišel dr«?1 | Prav nudil: "Orajt, ff^ ^ otfJSje od kosila, se mi Je ^S ^ že nekoliko prežveko#C- lahko povem tisto leka, če hočeš 2adj .mo t^ te še nros® Sel Samo t0 te še P'^P prej razložiš daj Radlek, da siga'ie":, tL.,.' 1 jala, kot M bil ^ f* amendment k .M/n ■ ■ t6 j® delom, ali pa r^ sorte klobuk.' ' . ^ "Veš; MarW > vas v starem Kr?J pri hiši in ena se s ^ se lahko pride P° pr; ce pa tudi z eropla Iv, vseh se se P m veš, kaj je to "Kaj ne bom ^ pa tako lepo n' fistj Kako velik pa Je;. lek? Ali je večji land?" "Večji sicer i lc-pši pa je, vsaj13 ki so od tam do"1', toliko na ravne"1' j. ba hoditi po loJtfjj morajo tam v „ Jože Lekšan ^ M "Po lojtri, da nji se na vso moč z ^ j* "kaj imajo maso "Na kakšni hiše so si PoS^.| čilih ozirov g°rl jo otroci pripi'a.v nje pozimi, nekoliko nerodnu' jablane in krusK« sokim plotom, P1.^ tresti, da jim ""s lino." , n "Za domov i1111 1 pravno," poin i • wi ravnaj Ediil0]' iPa j ]iKi\ j tesnil ,**ki f n* "Mo 2 ^ bil t * tak, •tako vaiu j ^ Po Prav ' bil 'val.» 'etlo, free, e d saj m Pa 'le :h0(ji <;S 'ien M Ko X de "ker se lahko Kar ljejo." 11»' 'Kako se pa P|f/ edela ttfi, zopet rada v dečva. "Na vlak se meš proč zadW0.^ mo za napotJe ^ sama strela P° 1 pj "Aha, že ve«1' eža vPi la "S ' L • w■0 ii V2a \ t V >li H i:1', > t'lfl* ' J til] h zazdiš, pa se - j|. znaš, pri nas P otrok." "Morate otroke tam Prl ž,f ^» ' nazaj nekolik / "To pa to,; j - SaJ V t So O prema "Orajt! dam kaj je P^ f tela vedeti pa otka in ^^ " plenkača, Pa . pa žrd in '^J^ oje, pa kamba J selj in pariz»r' rv melč, pa t-šur, kar pnPr^ vso Kranjsko bej razkladal- ^^Lfc "" ste pa rečem, verjela, Č« - - - K de pri nas otr . .H;, ti P°v eno roki " ček, če veš, ^ "France,k>,5t ši, ne pa o P01 h" " vih pritikh*>l: ko sem vjnes, aw - , p bomo niicam?1 ^ "Saj si i"1 .e to razložim, kaJ "Aha, to t' pa ji. da nil#r; se i i H . f njega me jo res lep« ^ ^ Stvarnik ^ naklonjenosti grlom. . pridj.5 "Aha, g1'1 pijači » P Gmah ne, selo podraži/ ^ ^ m1 , dvospev m®* ga št*b\^>j':> končati za iaj i11 leka pašeZtV/ tri mlatiH o t* ^ pet kaj dru; «S?h IH' Pi i £ !,i| Je h 't R4® AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3, 1945 n o fance Bevk m ; f«U rugi m. i je HI***. :daj,1 ivekof Pravica do življenja i 'i "tu u." ,se je zmedel še spisek da- je novo polo papir- 0slu# ^adreg. pomd rQke_ ie S k°maj ^leda1' i5i?el mizi. ^ i CtvaZglaSiU' da Zah" !e v denarju?" il^'fc1 smo, vaša svet-telej1 , vseh cerkvah, po vsej iiordf ^ al BI' Radf liaj'o86- temu LWlo. večji se na neke stare »c^®?« Pravice? raj d. šev lJiavice? Kje 80 a Sssvetlost'',se je 1 ve^inil;ko je zagledal je-!iW!Ja 0]jraz- "Kakšne "e vem zanje. Tu-ljeJ0 2apisanihi Le to > tab Teraj tak0-" t ,aK0> ker so moji -C0. zahtevali. A ! nim•laz drugače. Na-!)rp°stava. Ako bi bj ,avice zapisane in ival!; prvi, ki bi d» jffl j taKo lom3, ^ ojtfi \i 0P" 9»' a m"1 i ^ išo tavili * dio° dno- m01 gr* ne Jim obrazlo-Pa Tolmin- »S ^ Saj0' ne daJ° si d0" ®ni. so plačevali, ngi pa v blagu • > dr Pu Je nič, ne eno ne naJhujše. Kaj bi hodil v. . žkrh ,P°-pisarni' da itrfflpijetr p0d n°sami. j, Se je zapredel . je HmJV* bil pred leti K'Je \ r^ala, a bila je ^biii 0 jezo in > "ik5eliP?tem č"edad- ^Vos^j . ta se je vti- pi S 0 1 i* gospostvo in l6. našejl pravcat I, -!v° je napravil iV1K in dežel^. eU j, k1* WVaia - — A ^ Sj^atero jo^sSj, > in 1 )P iV„°dstvo in nastav- | i ko je 'o13, \ 2<>pet združiti Jie^j P da ^tK^aj pa še kmet. i"> r- jf <* '-J -aki11. I ifl" ■' ,v L izterjali za-" ' Ali ne pozna- ^?Chotel z vami 2"> C" Svetlost," je grof . Posvetovati? ■i nk ^ J . t«' ,llf» ,() i'\,;vršiti „ ^P fd"1' „1 . ' a ga niste K, -i' vi« je m saJ 1 M 111'"' iiftr'l t* V f/ ■Jo? blago, ki mu novine." "Na moji zemlji in noben vrag se ne zmeni za to, da mi od tega pritičejo dajatve " "Da, vaša svetlost." Glavar se to pot ni razjezil, krotil se je zaradi svoje žene. Zadeva mu ni bila ravno nova. Pogosto je mislil na to, a je v skrbi prejšnjih let pozabljal izdati kake ukrepe. Med vojsko z Benečani tudi ni kazalo dražiti kmetov, saj jih je potreboval. Gozdovi, ki so mu donaša-li lepe dohodke, se spreminjajo v njive in senožeti, a od teh nima najmanjše koristi . . . Colloredo mu je pisal, ker bi se mu bil rad prikupil, da bi ga tako hudo ne privijal zaradi njegovih kmetij. "Radoveden sem ,ali se bodo tudi zdaj sklicevali na kake stare pravice. Razglasite, da strogo prepovedujem novo tre-bljenje gozdov. Kdor se pregreši proti ukazu, bo kaznovan." "Da, vaša . . ." "In potem: od novin, četudi še niso zaznamovane v zemljiški knjigi, bomo zahtevali primerne dajatve. Koliko, bodo DAR ZA SLOVENSKE BEGUNCE V RIMU določili moji uradniki. Kakor hitro bo konec zime, naj se lo- 857 E. 155 St., Mr. in Mrs. An (Nadaljevanje z 2 strani) St., Mr. in Mrs. M. A. Dendin-ger, 793 E. 154 St., Mr. Mathew Dolenc Sr. 15932 Holmes, Mrs. Sophie Dolgan, 15814 Holmes, Mrs. Sus. Dooley, 15312 School, Mrs. Josephine Eppich, 706 E. 162 St., Mrs. Anna Erbeznik, 875 E. 154 St., Mr. Ed Fatur, Mr. Louis Fink, Darwin Ave., Mr. Jos. Glinsek, 712 E. 156 St. Mrs. Frances Goznik, 13722 Kelso, Mrs. Frances Grill, 705 E 155 St., Miss Mary Grill, isti naslov, Mr. Nick Gustin, 18708 Muskoka, Mrs. Mary Habjan, 1152 E. 170 St., Mrs. Halowa-ty, Mrs. Marion Henikman, 13706 Eaglesmere, Mrs. Clara Hoge, 15217 Ridpath, Miss Mary Hrastar, 779 E. 154 St., Mr. Jerry Humar, 1461 E. 174 St., Mr. John Ivancic, 15229 Sara-nac, Mr. in Mrs. John Jalovec, 704 E. 162 St., Mr. Frank Jarm 450 E. 156 St. Mr. in Mrs. J. Jenko, 1237 E. 172 St. Mrs. L. Jurecic, 672 E. 152 St., Miss Margaret Kandare, 802 E. 165 St., Mrs. Frances Kastelic, 720 E. 159 St., Miss Mary Kocin, 720 E. 160 St., Mrs. Theresa Kodelja, 802 E. 156 St., Mrs. Rose Kodelja in Miss Mary Kodelja, isti naslov, Mr. J. Konchan, 947 Evangeline, Mrs. M. Koncilija, 18127 St. Clair Ave., Mr. Felix Korošec, 670 E. 159 St., Mr. Frank Kosmerl, tijo dela." . "Da. To- bo zamudno, vaša svetlost." * "Do junija mora biti narejeno. Dostavite v razglasu, da bomo dajatve brez usmiljenja izterjevali. V denarju, ne v blagu . . . Brez usmiljnja!" "Pojdiva, Katarina!" je re- ton Krall, 691 E. 157 St., Mr. John Krall, 1140 E. 168 St., Mrs. Frances Križnik, 447 E. 160 St., Mr. Joseph Kuhar, 383 E. 156 St., Mr. in Mrs. August Lapuh," 15602 Holmes, Mrs. A-na Leskovec, 1449 E. 172 St., Mrs. Ana Lindic, 15519 Daniel, Mr. Anton Lovko, 14819 Hale, Mrs. Jospehine Markel, isti naslov, Mrs. Mary Martini, 683 E. 157 St., Mr. Jos. Marvar, Richmond Hghts., Mrs. Frank Matoh, 15817 Holmes Ave., Mr. Steve Medves, 1210 E. 175 St., Mrs. Jennie Menart, 14911 Sylvia, Mrs. A. Miklich, 774 E 156 St., Mrs. M. Morel, 18912 Cherokee, šest neimenovanih darovalcev, Mrs. Mary Oblak, 15220 Saranac, Mr. John O merza Sr., 15500 Daniel, Miss Vera Ostanek, 827 E. 156 St., Mrs. Anton Ostrelich, 1222 E. 168 St., Mr. L. Oswald,17205 Grovewood, Mr. in Mrs. L. Pav-sek, 1190 E. 147 St., Mrs. Gertrude Pavsel, 15945 Whitcomb, Mr. in Mrs. Anthony Perme, 15904 Holmes, Mr. Joseph Pe-rusek, 14814 Hale, Mr. Valentine Petrovcic, 682 E. 162 St., Mrs. Frances Pirman, 15426 Calcutta, Mr. in Mrs. Louis Pi-zmoht, 711" E. 157 St., Mrs. Mary Princ, 710 E. 155 St., Mrs. Louise Raddell, H98 E. 177 St. Mr. Ludwig Raddell, 111 E. 196 Sa. Mrs. Josephine Rakar 15409 Holmes, Mr. in Mrs. J. Rebolj, 1217 E. 176 St., Mrs. Lucy Romih, 14913 Sylvia, Mr. Louis Roytz, 17406 Grovewood, Mr. in Mrs. Victor Shimens, 720 E. 162 Sa., Mrs. Rose Šimenc, 799 E. 155 St., Mrs. Mary Simoncic, 18321 Hiller,»Mr. Jos. Sirola, 387 E. 162 St., Mrs. Mary Skodlar, 18023 Nottingham, Mr. R. Skolar, 1219 E. 169 St., Mrs. J. Skufca, Char-don Rd., Mr. Matthias Skufca, 15308 Utopia, Mrs. Mary Sluga, 14315 Thames, Mrs. Ad. J. Somrack, 16001 Grovewood A-ve., Mrs. Frnces Spendal, 15311 School, Mr. in Mrs. L. Stopar, 13705 Deise, Mr., Mrs. Strauss, 14021 Darwin, Mr. Chas Stru-kel, 15806 Trafalgar, Mrs. R. Strumble, 15618 Huntmere, — Miss Alice Struna, 14719 Sara- kel grof ženi, a se še enkrat Mr. in Mrs. F. Mahnich, 17109 , ^ j . obrnil pri vratih: "Da ne poza- Waterloo Rd., Mrs. Frances ™c>.MrJ. JosePh Sustarsic, 395 bim; hkrati bomo naznanili tudi novo mitnino na vino . . . Razglas bova sestavila jutri." 9. Sneg je bil že skopnel, zadi Maleckar, 1550 E. 174 St., Mr. ! E. 161 St., Mr. Victor Sustarsic Peter Malovasic, 391 E. 162 St.! ^f18 Holmes J- H. Ter- Mr. Christ Mandel, 18221 Not>ek' 15706 Holmes; Mr. Ernest tingham, Mrs. Josephine Man- TerPm' 843 Rondel, Mrs. Ma- ________________________del, isti naslov, Mr. Joseph J.^ Tomaric, 1251 E. 173 St. šalo je po pomladi, ko je umr-j Manning, 13613 Kelso, Mr. Jo-j Mrs. Evana Tomsic, 14913 Syl-la mati Jera. Jernej je kopal 157 St., Mr. in Mrs. John Toni, 14706 Hale, Mr. Jack Troha, 14316 Thames, M*s. L. Turk, 774 E. 156., Mrs. Mary Unetic, 16412 Arcade, Mrs. Rose Ur-bancich, 15016 Cardinal, Mr. in Mrs. John Urbas, 15312 Hoi mes, Mr. Louis Urbas, 17305 Grovewood, Mrs. Christina Urbas, isti naslov, Mrs. Frances Verhovec, 16207 Greyton, Mr. in Mrs. F. Vidensek, 14409 Thames, Mr. John Vidmar, 15628 School, Mrs. John Vidmar, isti naslov, Mr. Frank Vi-lar, 14305 Thames, Mrs. Mary Wretschko, 14519 Thames, Mrs. Mary Yerak, 15422 Calcutta, Mrs. Frances Yerich, 730 E. 157 St., Mr. Fr. Yerse, 16111 Parkgrove., Mr. Louis Zagar, 15016 Saranac, Mr. Anton Za-lar, 1384 E. 171 St., Mrs. Gertrude Zaman, 15226 Saranac, Mrs. Josephine Zaman, 675 E. 160 St., Mr. in Mrs. Benedict Zdesar, 16207 Parkgrove, Mrs. Barbara Zevnik, 16411 Arcade, Mr. Michael Zlate, 845 E. 139 St., Mr. Anton Zorko, 15406 Holmes., Mrs. Mary Zupančič, 686 E. 157 St., Mrs. Mary Somrak, 1210 E. 169 St., Mrs. Marie Podpadec, 1071 E. 141 St. --o- Cilinder V londonskem časopisu "Times" je bilo leta 1796 priob-čeno sledeče poročilo: "Johna Hetherington so včeraj pripeljali pred lordmayorja — župana —, ker je uganjal grde reči in povzročil cestne nemire; plačati je moral 500 funtov poroštva. Dokazali so mu, da je hodil po cesti s klobukom na glavi, ki ga je imenoval svileni klobuk; bila je to visoka zgradba z bleščečim sijajem, pripravna, da ustraši bojazljiva bitja. In res je nekaj policistov izpovedalo, da je več žensk omedlelo, ko so ta klobuk'zagledale, da so otroci plašni vpili in da je sina Tomaža Gordwinnerja nabravša se množica vrgla na tla in si je zlomil roko." DELO DOBIJO DELO DOBIJO MI VAS LAHKO UPOSLIMO FKI VRATIH STALNO DELO ZA STANOVITNE MOŠKE ARC WELDERS TEŽAKI STROJNI POMOČNIKI The Euclid Road Machinery Co. 1361 N. Chardon Rd. MOŠKI in ŽENSKE ki zdaj ne delajo v vojni industriji THE EUCLID CASE PLANT ima zdaj odprta dela v vseh oddelkih Delavce za produkcijo, delavce za maintenance ter pomočnike za splošna pisarnišfca dela Te potrebujemo takoj na vseh šihtih. Visoka plača od ure, dobri delovni pogoji Izvrstna kafeterija. Pripraven prevoz. Za prijazen razgovor pridite ali pokličite IVanhoe 7300. Urad odprt od 8:00 zjutraj d0 5:00 popoldne vsak dan EUCLID CASE PLANT 1121 E. 260, ST. VSE NAJEMANJE V SOGLASJU Z WMC REGULACIJ THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske Zet hišno oskrhovanie ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od S zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo _ THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Potrebuje de. X 6 hirajo. Nje- so se mu »1 prejemali da- K ah novino, ko ga je prišel klicat stric Gol: "Hiti! Mati te kliče, menda bi rada govorila s teboj." Fant je tekel, kar so ga nesle noge, da ga je po hrbtu škropilo blato, a matere ni našel več žive. Stisnilo ga je za srce, moral se je opreti na steno, gluho mu je zastokalo v prsih . . . Saj to bi bil lahko pričakoval. Mati je bila poslednji čas zelo o-slabela. O božiču je še predla, ko pa je pritisnil najhujši mraz, je legla in ni več vstala. Z njo je Jerneju umrlo vse, kar ga je s toplimi čustvi še vezalo na dom. Gol se je razjokal kot otrok. Po njeni smrti ne bo nihče tako osamljen pri hiši kakor on. Jerina smrt ga je poleg tega živo spomnila, da bo kmalu vrsta tudi na njem. "Jera," je hlipal, "saj kmalu pridem za teboj. Ne bom več dolgo." Pokopali so jo na nedeljo pred mašo. Ko so jo nesli po klancu, je drobno rosilo. > A v trenutku, ko so grude zazvene-le na krsto, je oblake predrlo sonce in posijalo na pokra j i no. Po maši je Brelih prebral 0______ grofov razglas, ki je prepove h.eIl° oko zaradi i doval trebljenje novin, grozil V Babilonu Urednik (meče rokopise v , koš): Rad bi bil urednik v Ba- seph Markel, 15411 Ridpath, via, Mrs. Rose Tomazic, 723 E. ( bilonu, kjer so še pisali na opeko; iz rokopisov, ki so za nič, bi si lahko sezidal najlepšo vilo. MALI OGLASI ikakega posveta, '"ils £ to?" ^ veil?1Cer pričakoval ne tako si- . Je „, Kmetov nekako Ni smel pri- j,; Ni na grofovo ajali na nje-; s kaznijo in odrejal novo mitnino. O vsem tem se je že nekaj šepetalo po deželi, a nihče V Je V e gasila grofica ie ^urjkš?" ni vedel kaj zanesljivega. Zdaj . agal, se na- so poslušali z odprtimi usti in toHo, " 'Sr1- V; ces Ponikvar. 450 & ' p mac 2796. blagajni6»r*V zapisnikarica Mary ca Mary Kraje. -ine Mlakar., Jennie » Korelec. Zastopnice v^t jo in Sans Johanna » društva fare sv. vi^ f.% Marv Kraje. Zdrav ({[' dr. Dejak-0'DonjJe gjje Jj slovenski zdravnik"- f f tretji torek v mesec« Clair Ave. "Itliil PEVSKO IN PODPOR Predsednik Andre« sednik Matt Zu^fL J ter Paulin, 9315 E®**« Frank Stražar. z»P' čič; nadzorniki: Al«fJ Blatnik. Martin M» ka dr. Anthony J-pevovodja Ivan Zon» četrto nedeljo v me gj t? pcldne v SND na ^ vale so vsako sredoj^ m DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E 60th St.; podpredsednica Jennie Sta-nonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarLa Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov. nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L, Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju) . PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik Frank Česnik, 5709 Pros-ser Ave.; podpredsednik Joe , Repar, tajnik in blagajnik Frank Brancel, 1246 E. 59. St. Tel. ENdicott 0789; zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in John Au-sec. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEnmore 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 liri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ Predsednik John Susnik. podpredsednik John Mai-klc. tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 5804 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik, Frank Brancel in John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na Št. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hdčevar, tajnik Frank Merhar. 1173 Norwood Rd.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki: jvan Zupan. Louis Lavrič ln Frank Modic: zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v novi Soli sv. Vida. ___ DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan. tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisnikarica Mary Filipovlch, blagajničarka Stefania Možic. Nadzornice: Veronica Skufca, Mary Skufca in Frances Zimmerman. Društveni zdravniki so: dr. Perko in dr. Škur. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otonlčar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič. blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Genovefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik -in Julla Brezovar; za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.: podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Okorn in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-Uch. za klub SND John Znidaršič, za JPO-SS in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plaču je $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek. podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd„ blagajnik John Fortuna, zapisnikar Joe Grdina; nadzorniki: Primož Kogoj, Fr. Zakraj-šek. Damilan Tomažin, zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo popoldne jb dveh v novi šoli sv .Vida. OLTAR. DRUŠTVO Ho - 'lovnii vodia B^p* j j.. HoVc predsednica Je>T ..ioHajVe- 2dnica Tr^fM ^ Frances Baraga. tt v ar HE 5724, blagajn^6 'f zapisnikarica J^ tf. M|]o teljica Mary Pr^ia fr rothy Strniša, 6 nie Zelle, zastopnica ^ %|n- oltarnih društevrf o; Uce. so vsak drugi četrtf ^ ff « armj šoli sv. Vida z' PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John Komic. podpredsednik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni odbor: Joseph Ferra. Charles Ribar ln John Jelerkovič. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd.__ SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič, 652fl Schaefer Ave.; podpredsednik Louls Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna tajnica Rose Erste,. blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadozrniki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in Jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudnd prodi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njhi delovanju na društvenih sejah. 0S Pred ■večerj^p^ Duhovni vodja "0 ( predsednik Matt * rf , sednik Jakob A*', 3 ^ chevar, 21241 15 fe ? Lawrence Bandl: C 5 ljač; nadzorniki. ^ ^ seph Kenik in FrW* s*. \ 1 Anton Gregorač. S* rJ 1 t,ltv8( četrto nedeljo v mg^^ i %sla rila, julija in ^ <1 t" edino za dobrode"V uspeh katoliške ve^i niči, pristopite v imena v vaši 11 obenem tudi SLOVENSKI pl NA BEhv Predsednik AndV^iS nik Frank Z agar, ^ blagajnik John J Frank Rupert. njJV ha. Frank Z«®*^-) _ podarski odbor: v; p&A i PROGRESIVNE SLOVENKE. KROŽEK 3, EUCLID. O. Predsednica Frances Gorjanc. podpredsednica Frances Julylia. tajnica in jiagajničarka Mary Ster. 19302 Arrowhead Ave., tel. KEnmore 5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice: Louise Perme, Mary Medvešek, Frances Zaje. Seje so vsako prvo sredo v uesecu v Slovenskem društvenem do Matt intihar, Kihler. Frank Frank Fende, rektorija je vsako SLOVENSKI Predsednik \ sednik Anton Ste» A : j ^ Boleh, 22571 J W Frank Smaltz, fP,> % % L< nja; nadzorniki-^. M 0&, Robich. I/mis druei torek v m^eif Slovenskem drus" cehr Ave. GOSPODI^ ^ ; Predsednica predsednica He}en phie Hočevar, blaJe char Jr. Seje V Ca Najboljšo Garancijo Zavarovali Vam in Vašim Otrokom krahjsko-sloveh?!, KATOLIŠKA JED Najstarejša slovenska .podporna °r^eto v Ameriki. . . Posluje že 5'' pti ✓j V«* Članstvo 39,811 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaša Če hote« dobro sebi in tvojim dragim, »varal It eni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI • kjer u lahko »varuje* u mrtnlne. rasne potko***' bolezni in onemoglosti. , j t1 K. S. K. JEDNOTA sprejem« moške in tensk« J otroke pa takoj po rojstva In da 16. let« pod Mr K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodemejle v**u dobe od $250.00 do K.000,00. K. S. K. JEDNOTA Je mn mati vdor in ali članica te mogočne in borate katollike podpor"0 tradi H ta pristopi takoj. Za pojasnila o savarovanja ta n t« d""*"?^ se obrnite na sradnlke b uradnice kr««^ K. S. K. Jednote. aH pa n»' GLAVNI URAPj,! 351-353 No. Chicago St. 485323534853535353482323232353485323534853485348234848535353