MAREC, 1948 AVE g AVE MARIA g Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo g|| Marec, 1948 Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telefon: Lemont 494 Naročnina—Subscriplion rate: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražuje¬ jo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m. Pomožni upravnik—Ass’t manager BRO. ROBERT HOCHEVAR, o.f.m. Printed by CROATIAN FRANCISCAN PRESS 4851 Drexel Blvd. Chicago 15, Illinois Lemont, Illinois Letnik 40 VSEBINA: Stran Evangeljski prizori . 1 Marijini dnevi. — K. Z. 3 Molčečnost. — Ivan Blažič . 5 Križev pot. — Priredil Kozina Mirko . 6 Misijonski namen za marec .. 7 Pred podobo Križanega. — Prevedel dr. I. Cesnik . 8 Begunski sonet. — Erik Kovačič . 9 Lilija iz raja. -— ■ K. Z... 11 Pot k Bogu . 13 Vse z Jezusom . 15 Križem kraljestva križa,-—P. Martin, o.f.m. 18 Cesarjeva drahma . 20 Iz liturgije velikega petka. — Prevedel dr. I. Cesnik . 21 Lemontski odmevi. —• Samostanski firbec.. 24 Kramljanje na zapečku .. 27 Published monthly — except October, when publishea semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬ ciscan Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post Office of d Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac- j ceptance of mailing at special rate of postage provided f| for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized ■ July 14, 1945. Marec, 1948 AVE MARIA Letnik 40 Evangeljski prizori Napis na Jezusovem križu 12)0 rimski šegi se je na križ obsojenca pribila majhna, bela deščica, na kateri je bil na- pisan zločin, zaradi katerega je bil obsojenec križan. Pilat je torej tudi za Jezusov križ dal napraviti takšno deščico, na katero je napisal besede: “Jezus Nazarečan, judov¬ ski kralj”. To je bil Jezusov zločin, da je bil judovski kralj. Vendar je bil Pilat menda v zadregi, ko je pomislil, kaj bi na deščici napisal. Saj prav za prav ni vedel, zakaj je bil Jezus kaznovan. Sam ga je bil sicer na smrt obsodil, toda pri sodbi je javno izjavil, da ne najde nobene krivice na njem. Ker ni bilo torej nobenega zločina, ki bi ga bil lahko Jezusu pripisoval, je sklenil zapisati ravno to, za kar so ga Judje tožili, namreč da se je imenoval judovskega kralja. Ako bi se bil Jezus res postavljal za kralja, ki bi Rimu nasprotoval, bi bil po rimski postavi že kaznovan, a Pilat se je popolnoma prepričal, da nima Jezus nobenih namenov proti rimski vladi, kajti izja¬ vil je bil pri sodbi, da ni njegovo kraljestvo od tega sveta. Judovskim prvakom ni bil napis nikakor všeč, temveč jezil jih neizmerno in bil jim je v zasramovanje. Torej brž so Pilatu prihiteli, rekoč: “Nikar ne piši: ‘judovski kralj’, ampak, da je on rekel: ‘judovski kralj sem’.” Pilat jih je pa odločno zavrnil z onimi do¬ bro znanimi besedami: “Kar sem pisal, sem pisal.” Pri sodbi je bil Pilat strahopetnež in je proti svoji vesti obsodil Jezusa na smrt, a zdaj, ko je bilo prepozno, pa se ni bal Ju¬ dov. Pa saj mu je zadrega judovskih prvakov veselje delalo in norčeval se je z njimi. . Napis je bil v treh jezikih: v latinščini, ki je bila uradni jezik rimske države; v gršči¬ ni, ki so jo sploh na vzhodu govorili; in v hebrejščini, ki je bila judovski materni jezik. Po latinskem se je napis glasil: “Jezus Nazarenus Rex Judaeorum”, torej so začetne črke tega napisa J.N.R.J., ali pa I.N.R.I., ker so stari Latinci rabili črko “I” namesto črke “J”. Tele črke splošno vidimo na križih in razpelih. Komu potok solz ne lije, videti bridkost Marije grozno kot morja grenkost? Kdo globoko ne žaluje, ko to Mater premišljuje in trpljenja velikost? Sveta Mati, to Te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce. Rane Tvojega naj Sina naših grehov bolečine tudi mene zabole. AVE MARIA 3 TALA je pa poleg kriza Jezusovega njegova Ma¬ ti . .., pripoveduje evan¬ gelist sv. Janez. Kratke besede, pa kolika povest velike materinske lju¬ bezni! Ves svet ga sovraži in preklinja. Njegovi sovražniki so zmagali in si ve¬ selo manejo roke okrog križa,, na kate¬ rega so ga pribili kot izdajalca naroda. Vse ga je zapustilo, še celo njegovi naj¬ ožji prijatelji so zbežali. Samo ona mu je ostala zvesta — njegova Mati s samo štirimi zvestimi. V strašnih bolečinah umira na križu. Kako ga naj pusti v tako strašnih trenutkih samega, saj brez male tolažbe edinega zvestega sr¬ ca — materinega? Junaško in neustra¬ šeno jo je gnala za njim po njegovi kri¬ ževi poti prav pod križ njena zvesta materina ljubezen. Z njim hoče biti, z njim trpeti in dotrpeti vso bolečino so¬ vraštva, sramote, zapuščenosti in — križa. Ko so ga dvignili pribitega na križ, križ zasadili v zemljo, stopila je ona, Mati njegova, pod križ in dve srci sta se strnili v eni neizrečeni bolečini, v eno samo neizmerno trpljenje, v eno samo veliko žrtev — žrtev za me, za te, ■ za naše Odrešenje. “Stala je pa poleg križa Jezusovega njegova Mati ..Sin na lesu križa, križan na telesu, Mati pod križem, križana v duši. O, velika žrtev, kedaj jo bomo prav razumeli in dovolj cenili? O, Mati, jaz jo cenim in padam s spo¬ korno Magdaleno pod križ pred svete krvaveče noge Jezusove, pred Te, sveta trpeča Mati, in jokam z Vama, trpim z Vama, kajti, oh, moj greh je, ki se ta¬ ko strašno maščuje nad vama, da bi se ne maščeval nad menoj, grešnikom. Je¬ zus je nesel na Kalvarijo svoj križ kot moj Odrešenik, Mati, Ti si ga nesla v svoji duši, v svojem srcu tja pod križ, da bi po tem vajinem križu razžaljeni nebeški Oče mogel greh odpustiti in mi dati odpuščanje. O neskončna milost! V postu, zlasti zadnja dva tedna raz¬ grinja sv. cerkev pred našimi dušnimi očmi vse te velike dogodke Odrešenja s križevega pota, s Kalvarije, zlasti na veliki petek. Toda veliki petek velja samo spominu trpečega Jezusa, gredo vse naše misli, vsa naša čutila, se dvi¬ gajo vse molitve na križ k Jezusu, trpe¬ čemu Zveličarju. Zato pa — cvetni petek, teden preje poseben dan, ko naj velja ves spominu, naj gredo vse misli, vsa čutila, naj gredo vse molitve pod križ — k Mariji, njegovi Materi, k ža¬ lostni Materi božji, naj gledamo samo njene bolečine, — porodne bolečine so to, v katerih je postala naša Mati in mi njeni otroci. “Žena, glej, Tvoj sin!” “Sin, glej, tvoja mati!” Tako se je gla- 4 AVE MARIA sil njegov testament iz umirajočega sr¬ ca, iz izsušenih, krvavečih ustnic. 11 In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi,” — od tiste ure naj jo vzamemo tudi mi k sebi v svoje življenje, dušno in telesno, smo njeni zvesti, ljubeči otroci, smo pod njenim varstvom. To je ena velika misel cvetnega pet¬ ka, praznika Žalostne Matere božje. Prelepi in pomenljivi praznik velike resnice je: Marija, Jezusova Mati, tr¬ peča, stoječa pod križem je — naša mati. * Marija, Jezusova Mati, trpeča, sto¬ ječa pod križem je — naša mati. Pa zakaj trpeča, pod križem, je naša mati? Zakaj ni postala naša Mati na gori Tabor, v veselju? v sreči? — ve¬ sela? Kako težko in grenko je naše življe¬ nje na zemlji! S solzo, z jokom prijo¬ kamo na svet. Solza gre z nami celo naše življenje. Vsak naš korak je po¬ škropljen s solzo, dokler se s solzo smrti v očesu na smrtni postelji, v trpljenju, ne bomo ločili od sveta. To je delež člo¬ vekov na zemlji. Zato pa, kako naj bo naša nebeška Mati drugačna, kot Mati bolečin, kot stoječa pod križem v solzah, v trplje¬ nju? H kakšni drugačni si bi upali z zaupanjem mi, “objokani otroci Eve, v dolini solza?” Samo k trpeči, žalostni! Ali ni v našem življenju v našem trp¬ ljenju že samo sočutna solza ljubečega srca tolažba? Ali nam ne kane v raz¬ beljeno srce kot hladilni balzam? Če je pa še sočutna solza materina, če z na¬ mi joka naša mati, o, kako nam olajša to našo bolečino! Kolika tolažba je to za nas! Zato, samo zato je tudi za me, za te, za nas “stala poleg križa Jezusovega njegova Mati.. .” in zato takrat posta¬ la naša Mati in mi njeni. Če trpe otroci, kako more mati dru¬ gače kot trpeti? Otrokovo trpljenje in materino postane eno, katerega večji in težji del nosi mati, zato za otroka toliko lažje. Otrok prijoka k materi, pa jo najde v solzah, v trpljenju, večjem kot je njegovo,-ali ne pozabi nanj? ...Da, “stala pa je poleg križa Jezuso¬ vega njegova Mati . . .”, zato da bo razumelo. trpljenje otrokovo, se ga u- smilila in mu — pomagala, v našo to¬ lažbo. * “Stala pa je poleg križa Jezusovega njegova Mati . . Da, stala je, neu- pognjena, junaška, srčna, vdana in tr¬ pela in jokala, jokala in trpela. Zakaj? Težko in grenko je človeško življenje na zemlji. Pa naj obupamo? Naj oma¬ gamo? Naj nas križ stre? Križi, kako nas teže, kako nas žulijo v ramena in se zajedajo vanje, zajeda¬ jo v naše ubogo trpeče srce! Kako tež¬ ko je trpeti! Kako se trpljenja bojimo in bežimo pred njim! Toda — Jezus trpi, naša Mati Marija trpi, trpi neiz¬ merno več kot mi. Toda Mati “stoji”! Samo ena je pot, ki nas vodi v večno vstajenje — pot križa, pot trpljenja. Če hočemo torej za Jezusom, za Marijo v to častitljivo vstajenje, za njim — po križevi poti! S križem na rami na Kal¬ varijo! Toda “stati” moramo tudi mi! Vdano v božjo voljo, s potrpežljivostjo kakor Marija, moramo stati pod vsa¬ kim križem, ki nas doleti! v vsakem trpljenju, ki nas sreča! Za Marijo s križem po križevi poti, toda po Mariji¬ no — junaško, srčno, potrpežljivo! Na- AVE MARIA 5 ša Mati stoji pod križem, da mi govori: “Dete, tu sem k meni stopi! Stoj z me¬ noj, s svojo Materjo, pa boš vztrajal in jaz te bom tolažila in ti pomagala!” “Stala pa je poleg križa Jezusovega njegova Mati ...” — da bi stali z njo tudi mi — To je tretja misel tega praznika. * Da, lep praznik trpečega človeštva, praznik trepečega mojega srca, — ta praznik Žalostne Matere božje pod kri¬ žem na cvetni petek. Koliko tako za nas potrebnega, pa tudi toliko lepega nas učiš! V našem trpljenju nas dvi¬ gaš k Materi Mariji, Žalostni Materi božji. Dvigaš pa tudi naše trpljenje in ga z Marijinim posvečuješ v veliko žr¬ tev za Boga, žrtev ljubezni do Marije, pa tudi v Bogu dopadljivo žrtev pokore. “Stala pa je poleg križa Jezusovega njegova Mati...” ' K. Z. MOLČEČNOST Blaž Petran je imel pridno ženo, le eno slabo lastnost je imela — znala ni molčati, čeprav je vedno zatrjevala, da zna biti ti¬ ho kot grob. Ker ji mož ni tega verjel, je hotel svojo Meto preizkusiti. Nekega jutra stopi žalosten in skrušen v hišo. Meta ga vsa zaskrbljena vpraša: “Blaž, kaj ti je, da si tako žalosten?” Mož pa si pokrije obraz z rokami. “Za božjo voljo, povej, kaj ti je? Ali se je zgodila kakšna nesreča?” “Oh, pa še kakšna nesreča!” zastoka mož in se nasloni na mizo. “No, povej, no, kaj se je zgodilo?” sili Meta v Blaža. “Ali nisem vredna, da bi mi zaupal, kaj se ti je zgodilo?” “Meni more pomagati samo molk in ti gotovo ne boš mogla molčati.” “Saj bom molčala kot grob. Le povej mi!” je dejala Meta. “Pa naj bo. Povem ti, toda zabičam ti, da ne zineš nikomur niti besedice, sicer sem zgubljen.” “Molčala bom kot grob,” mu obljubi že¬ na. “Danes sem nekoga ubil,” skrivnostno zine Blaž. “Joj, za pet ran Kriščevih! Ali te je kdo videl?” “Nihče. To je moja edina tolažba.” “Potem bodi brez skrbi!” Blaž odide na vrt, žena pa vzame škaf in gre po vodo k vaškemu vodnjaku. Tam se je sešla s teto Mršo, vaško klepetuljo. “Kaj ti je, Meta, da si tako žalostna?” “Kaj ne bom, ko nas je zadela taka ne¬ sreča.” “Kakšna nesreča?” “Oh, ne smem povedati! Mož mi je pre¬ povedal,” odvrne žalostna Meta. Mrša postane še bolj radovedna in tako dolgo sili v Meto, da ji ta slednjič pove mo¬ ževo skrivnost. Seveda teta Mrša ne obdr¬ ži novice zase, temveč jo raznese takoj po vsej vasi. Tako je prišla zadeva tudi orož¬ nikom na ušesa. Popoldne nekdo potrka pri Blažu. “Jažeš, orožnik!” se ustraši Meta, ko zagleda oko postave. “Blaž, skrij se!” “Sedaj je že prepozno. Kar pride naj.” “Vi ste danes nekoga ubili, ali ne?” re¬ če strogo orožnik. “Da”, reče hladnokrvno Blaž. Orožnik zahteva, da mu Blaž takoj po¬ kaže, kam je zakopal svojo žrtev. “Prav rad,” reče Blaž in odvede orožni¬ ka na vrt. Z lopato odkoplje zemljo in pri¬ vleče iz jame — krta. Orožnik se v zadre¬ gi smeje in odide. Vsa vas se je smejala, le Meta se je sra¬ movala. Ivan Blažič DAVIDOVI SPEVI Z močnim glasom sem vpil h Gospodu in uslišal me je s svoje svete gore. Legel sem spat in sem zadremal in sem vstal, ker me je Gospod varoval. 6 AVE MARIA KRIŽEV POT Molitev krščanskega ljudstva za sveto st duhovnikov Po E. A. priredil Kozina Mirko Priprava TTSMILJENI Bog! Po rokah žalost ne Matere Marije ter poln kesanja nad svojimi grehi Ti darujem to pre¬ mišljevanje trpljenja in smrti Jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje in vsega sveta grehe. Posebno Te prosim v tem križevem potu: Nakloni nam veliko dobrih du¬ hovnikov; in bogato blagoslovi njihovo delo. Želim se udeležiti vseh odpustkov, ki jih sv. Cerkev deli ob premišljevanju križevega pota. Pomagaj mi, da bom to pobožnost dobro opravil. Amen. I. Pilat obsodi Jezusa na smrt Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin je zaradi naših grehov obsojen na sramotno smrt na križu. Usmili se nas! Posebno Ti, večni Oče, priporočam tiste duhovnike po vsem svetu, ki so po nedolžnem obdolženi, ki trpe po zapo¬ rih in taboriščih, ki so mučeni in celo na smrt obsojeni. Božji Zveličar! Zaradi ljubezni, s ka¬ tero si se molče uklonil smrtni obsodbi, blagoslovi duhovnike, ki trpe preganja¬ nje zaradi sv. vere. Daj jim moč in srčnost v njihovem trpljenju. Reši jih muk, če je to v Tvojo večjo slavo. Bog sveti Duh, Duh molčečnosti! Za¬ radi molka, ki ga je Jezus pri tej posta¬ ji tako junaško držal, daj vsem duhov¬ nikom duha notranje zbranosti in mol¬ čečnosti, da boš mogel v njihovih dušah neovirano delati. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo dobrih gorečih du¬ hovnikov. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. II. Jezus sprejme križ na svoje rame Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin vzame križ naših grehov na svoje rame. Usmili se vseh duhovni¬ kov, ki jih teži križ velike odgovornosti. Božji Zveličar! Zaradi nedoumljive ljubezni, s katero si zadel nase težki križ, daj vsem duhovnikom svoj blago¬ slov in svojo milost, da bodo pogumno in vdano prenašali notranje in zunanje križe. Bog sveti Duh, Duh moči! Zaradi lju¬ bezni do križa, ki jo je Jezus pri tej po¬ staji imel, podeli vsem duhovnikom ve¬ liko ljubezen do križa in trpljenja, da boš njihova zunanja prizadevanja s svo¬ jo božjo milostjo toliko bolj blagoslav¬ ljal. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo dobrih, gorečih du¬ hovnikov. Izprosi nam veliko svetih duhovnikov. Amen. III. Jezus pade prvič pod križem Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse Ijub- njeni Sin prvič se zgrudi pod križem. Usmili se vseh duhovnikov na novoime- A VE MARIA 7 novanih mestih. Daj, da ne bodo zaradi razočaranj izgubili poguma v svojem poklicnem delu. Božji Zveličar! Zaradi prvega, tako bolečega padca pod križem blagoslovi delo vseh duhovnikov in katehetov, ka¬ terim je zaupana mladina. Bog sveti Duh, Duh gorečnosti! Po¬ živi njihovo gorečnost in ljubezen do ne- umrjočih duš, zlasti do duš otrok. Ohra¬ ni jim potrpljenje. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo novih duhovniških po¬ klicev. Podari nam dobre, goreče du¬ hovnike. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. IV. Jezus sreča svojo Mater Nebeški Oče! Glej oboje Tebi tako ljubljenih src od bridke bolečine razje¬ denih. Usmili se duhovnikov, ki morajo trpeti preganjanje in obrekovanje. U- smili se našega sv. očeta, kardinalov, nadškofov, škofov in vseh duhovnikov. Božji Zveličar! Zaradi ljubezni, ki si jo imel ob srečanju s svojo Materjo, bodi ubogim, zasramovanim duhovni¬ kom tolažba in moč v njihovem dušnem trpljenju. Bog sveti Duh, Duh pravičnosti! Po¬ magaj priti vsem zasramovanim, zani¬ čevanim, preganjanim in obrekovanim duhovnikom do pravice. Prisili njihove sovražnike k molku. Povzdigni, kar je zloba ponižala. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo dobrih, gorečih du¬ hovnikov. Amen. V. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin je tako zelo oslabljen, da mora¬ jo prisiliti Simona iz Cirene, da mu po¬ maga križ nositi. Usmili se sv. očeta, ki ga teži tolika odgovornost za vse kr¬ ščanstvo. Božji Zveličar! Zaradi ljubezni, s ka¬ tero si bogato poplačal izsiljeno delo lju¬ bezni, blagoslovi sv. očeta, ohrani ga še dolgo v blagoslov vsej katoliški Cerkvi. Bog sveti Duh, Duh modrosti! Vodi po Kristusovem namestniku vso sv. Cerkev, da bo zmagovito izšla iz vseh viharjev. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo dobrih, gorečih du¬ hovnikov. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. VI. Veronika poda Jezusu potni prt Nebeški Oče! Glej obličje Tvojega nad vse ljubljenega Sina, ki je vsled kr¬ vi in udarcev tako izpremenjeno. Usmi¬ li se tistih duhovnikov, ki so zaradi zmot raztrgali Tvojo podobo, posvečujočo mi¬ lost, v svojih srcih. Božji Zveličar! Zaradi ljubezni, s ka¬ tero si Veroniki poplačal delo usmilje- MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1948 MAREC: Da bi se po krščanskem duhu ravnalo proti japonskim delavcem. 8 AVE MARIA n j a, se usmili vseh duhovnikov, ki so mlačni ali pa so v veliki nevarnosti, da postanejo nezvesti svojemu visokemu poklicu. Bog sveti Duh, Duh luči! Razsvetli zašle duhovnike, da najdejo v kesanju in pokori zopet pravo pot. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi tem duhovnikom milost spreobr- nenja in pokore. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. VIL Jezus pade drugič pod križem Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin omaga drugič pod težo križa. Usmili se vseh duhovnikov, ki se vdaja¬ jo malodušju in obupanosti. Božji Zveličar! Zaradi ljubezni, s ka- PRED PODOBO KRIŽANEGA Spesnil Lope de Vega Oj, usta Tvoja čudovito sladka o rajski gloriji govorila so. Zakaj zdaj čutiš tam strahoto vso, kjer roparje smrt čaka grozna, kratka? Pozdravim naj oči prelepe Tvoje! Globoko verujem, zaupam Ti. Gospod mi bodi, mojster bodi mi! Tu bom naj, kjer ljubezen pesem poje. Komu enaka si, Ljubezen draga? Naj je krvava roka grešnika, v kraljestvo Tvoje vodi kesa sraga. Oj, sprejmi me! Glej stisko mi srca! Ti milost meni z večnosti daš praga, ko duša zame v mukah trepeta! Prevedel dr. I. Česnik tero si drugič vstal in zadaljeval pot v smrt, daj vsem užaljenim in duševno potrtim duhovnikom milost, da pridejo zopet k upanju ter gredo dalje po poti božje volje. Bog sveti Duh, Duh odločnosti! Dvig¬ ni, kar leži; ozdravi, kar je bolno, na¬ lomljeno in slabotno. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo dobrih, gorečih du¬ hovnikov. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. VIII. Jezus nagovori jeruzalemske žene Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin tolaži kljub lastnemu trplje¬ nju jokajoče žene. Usmili se vseh duš¬ nih pastirjev, pridigarjev in spoved¬ nikov. Božji Zveličar! Zaradi ljubezni, s ka¬ tero si tolažil žene, daj duhovnikom glo¬ boko razumevanje, sočutje in široko¬ grudno ljubezen do stiske, ki vlada v srcih; naj tolažijo zlasti tiste, ki jih ta¬ re težko dušno trpljenje. Bog sveti Duh, Duh tolažbe! Podeli vsem duhovnikom milost, da bodo mogli zaceliti, kar je nalomljeno, najti, kar je izgubljeno, in utrditi, kar je slabot¬ no. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo gorečih duhovnikov za notranji in zunanji misijon. Izprosi nam veliko svetih duhovnikov. Amen. IX. Jezus pade tretjič pod križem Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin pade ves izčrpan tretjič na tla. Usmili se vseh duhovnikov, ki vrge duš- AVE MARIA 9 no pastirstvo v jetnišnicah, umobolni¬ cah, ali pa med nevernimi in pokvarje¬ nimi ljudmi. Božji Zveličar! Zaradi tako težkega padca daj vseh duhovnikom modrost, ljubezen in potrpljenje; daj, da bodo iz¬ gubljene ovce kot dobri pastirji zopet zate pridobili. Bog sveti Duh, Duh dobrote! Pošlji v duše duhovnikov žarek svoje dobrote, svojega usmiljenja in svoje ljubezni do ubogega, tako globoko padlega člo¬ veštva. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam dobre, modre in spretne du¬ hovnike. Izprosi nam veliko svetih du¬ hovnikov. Amen. X. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega Nebeški Oče! Glej, Tvojega nad vse ljubljenega Sina, vedno Lepoto, surovo oropajo njegovega oblačila. Usmili se onih ubogih, vsega usmiljenja vrednih duhovnikov, ki so se izneverili svojemu duhovniškemu idealu. Božji Zveličar! Zaradi neizmernega trpljenja, ki si ga pri tej postaji pre¬ stal, izkaži usmiljenje tistim, ki so z vi¬ šine svojega duhovništva tako nizko padli ter povzročajo z odpadom od vere ali pa z grešnim življenjem Materi sv. Cerkvi toliko skrbi. Bog sveti Duh, Duh čistosti! Uniči v duhovniških dušah vse, kar nasprotuje Tvoji svetosti; pomagaj zašlim duhov¬ nikom in jih reši pogubljenja. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi nam mnogo vrednih in gorečih duhovnikov. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. XI. Jezusa pribijejo na križ Nebeški Oče! Glej, Tvojega nad vse ljubljenega Sina pribijejo na križ. Po¬ glej njegovo kri in rane, pa se usmili vseh duhovnikov, ki jih veže redovna zaobljuba. Božji Zveličar! Zaradi bridkega trp¬ ljenja in zasramovanja, ki si ga prestal, ko so Te pribijali na križ, naj bodo vsi redovni duhovniki s svojimi zaobljuba¬ mi pribiti na križ Tvoje ljubezni. Vzdrami mlačne k novi gorečnosti in stremljenju po popolnosti. Bog sveti Duh, Duh vztrajnosti. Po¬ deli vsem duhovnikom gorečnost in skrb za zdravje in popolnost njihovih lastnih neumrjočih duš. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz- BEGUNSKI SONET d.) Moj Bog, moj Bog, čemu si nas zapustil in nas popeljal v daljni tuji kraj, mar res poti rešilne ni nazaj, čemu trpljenje naše si dopustil? Med nami mar je kletev kdo izustil, pa vse kaznuješ brez izjeme zdaj, mogočni, večni Bog, zakaj, zakaj brez kazni še nedolžnih nisi pustil? Za svoje grehe mar samo trpimo ali za grehe drugih zadostimo s trpljenjem naj, ki si ga nam poslal? Trpljenje, bratje, vdano zdaj sprej¬ mimo in kruto maščevanje pozabimo, da Bog kdaj lepše čase nam bo dal! Erik Kovačič 10 AVE MARIA prosi nam mnogo vrednih, gorečih du¬ hovnikov. Izprosi nam veliko svetih duhovni¬ kov. Amen. XII. Jezus umrje na križu Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin je izkrvavel na križu zaradi naših grehov. Usmili se duhovnikov, ki leže na smrtni postelji in bodo še danes umrli. Božji Zveličar, ki si iz ljubezni do nas umrl, usmili se s smrtjo borečih du¬ hovnikov. Bodi jim “Jezus”, milosten sodnik. Obvaruj, prosim Te, duhovnike nagle in neprevidne smrti. Bog sveti Duh, Duh usmiljenja! Stoj umirajočim duhovnikom ob strani. Od- ženi od njih s svojo božjo svetlobo duha teme. Marija, dobra Mati duhovnikov! Bo¬ di jim mati, zlasti ob zadnji, najtežji uri, ob smrtni uri. Amen. XIII. Jezusa snamejo s križa in ga polože Mariji v naročje Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin leži mrtev v naročju žalostne Matere. Zaradi njenih bolečin daj vsem duhovnikom, zlasti še pridigar¬ jem in spovednikom milost, da bodo omehčali srca trdovratnih grešnikov in jih pripravili do kesanja in pokore. Božji Zveličar! Glej, kako Tvoja ljubljena Mati, polna bolečin, objema Tvoje krvavo telo. Obudi v srcih duhov¬ nikov ljubezen in sočutje do Tvoje pre- ciste Matere, da bo njihovo delovanje po njeni priprošnji bogato blagoslov¬ ljeno. Bog sveti Duh, Duh spoznanja! Daj, da duhovniki globoko spoznajo vrednost trpljenja. Podeli jim veliko potrpljenje in vdanost v vseh preizkušnjah. žalostna Mati Marija, bodi trpečim duhovnikom varstvo in tolažba. Dobra Mati, izprosi nam veliko sve¬ tih duhovnikov in bogat uspeh pri nji¬ hovem delu. Amen. XIV. Jezusa polože v grob Nebeški Oče! Glej, Tvoj nad vse ljub¬ ljeni Sin počiva v grobu. Delo, ki si mu ga naložil, je dokončal. Usmili se du¬ hovnikov, ki trpe v vicah. Božji Zveličar! Dokončal si delo svo¬ je ljubezni; dokončaj tudi delo svojega usmiljenja nad ubogimi, zapuščenimi dušami, ki jih razjeda hrepenenje po Tebi. Skrajšaj njihovo trpljenje in pripelji domov Tvoje tako ljubljene du¬ hovnike. Bog sveti Duh, Duh veselja! Sprejmi posvečene in blagoslovljene nebeškega Očeta v kraljestvo luči in blaženega po¬ veličanja. Marija, dobra Mati duhovnikov! Iz¬ prosi tistim, ki trpe najdalje in najbrid- keje, skorajšnje odrešenje. Pokliči jih domov v svoje materino naročje. Amen. HOJA ZA KRISTUSOM Srečen, kogar uči resnica sama, ne v po¬ dobah in minljivih besedah, marveč tako, kakor je sama na sebi. Naša glava in naše srce nas motita in le malo vidita. Silno smo nespametni, ako zanemarja¬ mo, kar je koristno in potrebno, in iščemo le, kar mika radovednost, pa nam je v škodo. Oči imamo in vendar ne vidimo. AVE MARIA 11 20. Dopolnjeno je ... T>ILO je že blizu devete ure po židov- -■-* skem štetju dnevnih ur, tri popol¬ dne po našem. Življenjske sile križanega Jezusa, se je videlo, so začele pojemati. Izguba toliko krvi ga je oslabela. Truplo se je vedno bolj zvijalo v smrtnih krčih. Mi¬ šice so se nategovale po celem telesu. Nastopalo je zastrupljenje krvi po za¬ rjavelih žebljih na rokah in nogah. Vedno hujše je postajalo hropenje iz iz¬ mučenih prs. Srce je vedno bolj trepe¬ talo v krčih. Okoli stoječi so pričako¬ vali kmalu nastop smrti. Tedaj pa se naenkrat celo telo zvije z vso silo. Križani dvigne s silo glavo proti nebu in zakriči s polnim glasom, ne z glasom umirajočega človeka, tem¬ več človeka še pri polni moči:.. “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!” Daleč naokoli odmeva strašni obupni krik... Vse pretrese. ..Še celo trdi rim¬ ski vojaki se spogledajo resno in molče. To ni bil krik umirajočega. -Ne more biti. ..Vsaj naravno ne. -Vendar, saj to ni samo človek, Bog in človek skupaj je. Bolečina je prikipela do vrhunca in do neznosnosti. Izliv je bil ta klic najstrašnejšega trpljenja, dušnega in telesnega. Človeška narava tudi Bo- ga-človeka je ni mogla več tiho prene¬ sti. Bog Sin — toži! Marija pod križem zaihti v neizmer¬ ni novi sočutni bolečini srca. Ta straš¬ ni obupni krik umirajočega Sina ji raz¬ krije, vso neizmerno bolečino, ki muči Sinovo srce. Ne samo telesne grozote trpi, tudi duša je razbičana, da ne mo¬ re molčati in prinašati vse to tiho. Za¬ trepetala je Marija in zaihtela. Zajo¬ kala bi, ko bi mogla. Pa ni več solz. Vsa pervzeta samo sočutno stegne svoji roki proti Sinu v bolečini, da mu ne mo¬ re pomagati, niti trohice njegovega trpljenja ne olajšati. Ne, ne! Kelih trp¬ ljenja mora biti izpit do dna. Nesrečni človeški greh, kaj delaš s samim Sinom božjim! Nesrečni moj greh, nesrečni tvoj greh, da mora sam Bog prinesti v njegovo odpuščanje toli¬ ki strašno ocean trpljenja! Obenem pa, o dragocenost moje duše, tvoje duše v božjih očeh, da mora za njeno odreše¬ nje biti plačana tako strašna cena. Oh, zakaj ne mislim na to? Zakaj pozab¬ ljam na umirajočega Zveličarja na’kri- žu zanjo? Trpeči Zveličar, neizmerna Ti zahva¬ la za toliko trpljenje zame! Vedno ga bom imel pred očmi v trpljenju, v živ¬ ljenju, v skušnjavah. Božji Trpin na križu nekoliko pomol¬ či po tem kriku. Toda kmalu se začne glava sklanjati proti prsom. Hropenje iz prs narašča. “žejen sem!” slednjič bolj tiho za¬ prosi. Marija iznova zatrepeta. Tora j niti kapljice hladilne vode mu ne more da¬ ti ? Omahnila je in bi bila gotovo padla po tleh, ko bi jo ženske ne držale. Poganskim vojakom se zasmili umi¬ rajoči Križani. Hitro eden steče, po- 12 AVE MA R I A moči gobo v edino tekočino, ki so je ime¬ li na gori, v jesih, jo natakne na trs in jo položi na Jezusove ustnice. Umira¬ joči si ž njim zmoči razsušen jezik in razbeljene ustnice. Vendar jesih je! Ni bilo hladilno krepčilo mrzle vode. Jesih ga je zaskelel na jeziku in zape¬ kel na ustnicah. “Oče, v Tvoje roke izročim svojo du¬ šo !” izdihne vdano in pogleda proti ne¬ bu. Po kratkem molku, bilo je ravno tri popoldne, se pa truplo še enkrat kr¬ čevito nategne, da iz ran zacurlja nova kri. “Dopolnjeno je!” zakriči nato s še močnejšim glasom kot preje, da se je jasno videlo, še vsa njegova življenjska moč je v njem. Vendar v tem pade glava na prsi in Jezus — izdihne. Umrl je. Okoli stoječe žene in Janez zakriče obupno in pokleknejo okrog mrtvega Učitelja, tolikanj ljubljenega. Magda¬ leno pa premaga, da pade po tleh pred križ. Marija pa — stoji in — umira z njim v svoji duši. Umrl je Sin. Nje¬ govo trpljenje je končano. Njeno? Ne, ni končano, dokipelo je do vrhunca. Sa¬ mo roki razprostre proti njemu, ga gle¬ da z bolečimi pogledi in — molči in — moli. “Ite missa est!” Velika maša človeš¬ kega rodu je končana. Velikonočno Jagnje je zaklano. “Deo gartias!” — Hvala Bogu! * Stotnika Longina, trdosrčnega po¬ ganskega vojaka, je premagalo. Milost odrešenja na križu je že začela delovati. Prvo spreobrnjenje se je zgodilo tisti trenutek. “Resnično, ta je bil Sin božji!” izpo¬ veduje svojo vero v Križanega. Sam je vodil njegovo križanje. Vendar služba! Z desnim kolenom poklekne pred križ — prvi pogan — kristjan. Toda, kaj je to? Zemlja se strašno strese kakor naj večji potres. Mogočna skala vrh gore, v katero je bil zasajen Jezusov križ, s strašanskim pokom razpoči. Globoka razpoka zazija po celi skali. Skozi to razpoko pa curlja pre¬ sveta rešnja kri v votlino — na Golgo¬ to, na mrtvaško glavo — Adamovo. Adam, veseli se, tvoj greh je opran! Vse je razburjeno. Grobni kamni z grobov cele okolice padajo na tla in iz grobov vstajajo — duhovi — duše umr¬ lih. Tisti, ki so še vztrajali celi čas na go¬ ri ali ob gori koprne v strahu, bijejo se po prsih, kakor skesani v strahu in — beže v mesto. * Temna koprena na večernem soncu začne izginjevati. Sonce sveti s prej- šno svojo svetlobo in razsvetljuje — križ na Golgoti in na njem mrtvega — Stvarnika, Boga Sina. Končano je! Velika nova doba človeškega rodu se začenja. Božje kraljestvo je dobilo svoj vogelni kamen — v Kristusu, Križa¬ nem na križu. “Videli bodo, koga so prebodli.” K. Z. Tvoja vest je zastrupljena, gnojenje se razširja, smrt je blizu. Trpiš muke in ni¬ maš miru. Pohiti vendar k zdravniku, ki še more pomagati. Predaj se mu v roke, naj reže in izžiga, kakor se mu zdi potreb¬ no. Priznaj vse, izlij pred njim svoje srce; s priznanjem se bo strup izločil in te po¬ polnoma zapustil. Ko se to zgodi, bodi dobre volje, zakaj nadaljnje zdravljenje bo lahko. — Sv. Avguštin A V E MARIA 13 35. Grešnik živi nesrečno 1. “Hudobni nimajo mira (Iza. 66: 22).” Hudobni duh vara grešnike, da mislijo, da bodo dobili zadovoljstvo in mir, ako ustrezajo svojim počutnim že¬ ljam, ako se maščujejo, ako vzamejo tu¬ je blago. Toda ne; ravno nasprotno do¬ be! Po grehu postane duša bolj, kot drugače, nemirna in nesrečna. Samo živali, ki so ustvarjene samo za ta svet, morejo dobiti zadovoljstvo v uživanju sveta. Človek je pa ustvarjen, da naj¬ de svojo srečo v Bogu, zato ne more naj¬ ti zadovoljstva v nobeni stvari. Edini vir njegove sreče je Bog. Molitev : O moj Bog, kaj mi je ostalo od vsega razveseljevanja, s katerimi sem Te žalil, drugega kot kesanje in grenkost, ki me sedaj muči. Vendar ne obžalujem gren- kosti, ki mi jo sedaj povzročajo, temveč samo to, da nisem dopadel Tebi, ki me tolikanj ljubiš. 2. “Hudobni pa so kakor šumeče morje (Iza. 57:20).” Kaj je srce v ne¬ milosti pri Bogu drugega kot razburka¬ no morje, ki vedno divja? Val se dviga za valom, vsi pa so valovi bolečine in žalosti. Nihče na svetu ne more imeti vse, kar si želi. Kdor pa Boga ljubi, se v težavah vda v sveto voljo božjo in si tako zagotovi mir duše. Kako pa naj se grešnik v sovraštvu z Bogom pomiri z vdanostjo v voljo božje naredbe? Poleg tega prinese vsak greh strah pred bo¬ žjim maščevanjem. “Hudobnež beži, čeravno ga nihče ne podi (Preg. 28:1).” Da, lastni greh ga podi in grize v duši, in tako trpi že naprej peklo. Molitev : O moj Gospod in moj Bog, neizmerno mi je žal, da sem Te zapustil. Daj, od¬ pusti mi in ne daj, da bi Te še kdaj iz¬ gubil. 3. “Veseli se Gospoda in dopolnil ti bo prošnje tvojega srca (Ps. 36:4).” Človek, kje iščeš svojega zadovoljstva? Išči ga v Bogu in on bo zadovoljil vse želje tvoje duše! “Išči ono Dobro, v ka¬ terem je vse kar je dobrega,” pravi sv. Avguštin. Glej sv. Frančiška, ki naj¬ de nebesa že na tem svetu, dasi je bil brez vseh svetnih dobrin, bil je pa zdru¬ žen z Bogom. Pogosto je vzkliknil, “Moj Bog in moje vse.” Srečna duša, ki radi Boga zapusti vse, ker v njem dobi vse, kar je zapustila radi Boga. Molitev: O Jezus, namesto da bi me bil zapu¬ stil, kakor sem zaslužil, mi ponujaš od¬ puščanje in me kličeš v svojo ljubezen. 14 AVE MARIA Glej me, ko se vračam k Tebi, prevzet od bolečine za hudo, ki sem ga storil. Ginjen sem, ko vidim, da me Ti še ljubiš po tolikih žalitvah, zgrešenih proti Te¬ bi . Ti me ljubiš. Tudi jaz Te ljubim. Bolj Te ljubim kot samega sebe. Sprej¬ mi me v svoje prijateljstvo in stori z me¬ noj, kar Ti je všeč. Samo ne vzemi mi svoje ljubezni. 37. Ljubezen križanega Zveličarja 1. Popolnoma prav nam je ljubljeni Zveličar povedal, da je prišel na svet, da bi ga vžgal v ljubezni do Boga, in da ne želi ničesar drugega, kot da bi ta ogenj gorel v naših srcih. “Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako že¬ lim, da bi se vnel (Luk. 12:49)!” In res, koliko srečnih duš je tako vzplam¬ telo pri misli na križanega Boga, da so vse zapustili in se dali samo sveti lju¬ bezni ! Kaj več bi mogel Jezus storiti, da bi nas pridobil za svojo ljubezen, ka¬ kor da je umrl v mukah na sv. križu in nam tako dokazal, kako nas ljubi. Sv. Frančišek pavelski je z občudovanjem premišljeval križanega Jezusa, pa je vzhičen od te ljubezni vzkliknil, “O lju¬ bezen! Ljubezen! Ljubezen!” 2. Toda na žalost, kako žive ljudje v popolni pozabi na tako ljubečega Boga? Če bi najpodlejši človek, če bi suženj storil zame to, kar je storil Jezus Kris¬ tus, in pretrpel zame, kar je on pretr¬ pel, kako bi mogel živeti, ne da bi ga ljubil? O Bog, kdo je, ki visi na križu? Tisti, ki je mene ustvaril, ta je, ki umi¬ ra zame. Ta križ, to trnje, ti žeblji, še bolj pa te rane kriče k meni in zahteva¬ jo ljubezen. 3. “Naj umrjem iz ljubezni do Tebe, o Jezus, ki si umrl iz ljubezni do mene,” pravi sv. Frančišek asiški. Samo dru¬ gi Bog bi bil potreben, da bi umrl zanj, da bi mu primerno povrnil toliko ljube¬ zen. Bilo bi zelo premalo, bilo bi nič, če bi vsakdo izmed nas dal tisoč živ¬ ljenj v povračilo za Jezusovo ljubezen. Toda Jezus je zadovoljen, ako mu damo samo srce. Vendar pa ni zadovoljen, če mu ga-ne damo celega. Zato je umrl, pravi apostol, da bi imel vsa srca zase, “da gospoduje živim in mrtvim (Rim. 14:9).” Molitev: Moj ljubljeni Odrešenik, kako bi Te še kdaj mogel pozabiti? Kako morem ljubiti kaj drugega, ko vidim Tebe umi¬ rati v mukah na sramotnem križu zato, da bi zadostil za moje grehe? Kako se morem zavedati, da so Te moji grehi po¬ nižali v to, pa ne umrem od žalosti pri spominu na razžaljenja, ki sem jih za¬ grešil proti Tebi? Jezus, pomagaj mi! Nič drugega ne želim kot Tebe. Poma¬ gaj mi in ljubi me. O Marija, moje upanje, pomagaj mi s svojo priprošnjo. 38. Bog hoče, da bi se vsi zveličali 1. Sv. apostol Pavel nas uči, da Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali. “On hoče, da bi se vsi ljudje zveličali (1 Tim. 2:4).” In sv. Peter pravi: “Bog je po¬ trpežljiv z vami in noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi se vsi spokorili (2 Pet. 3:9).” Iz tega namena je pri¬ šel Sin božji iz nebes in postal človek in preživel triintrideset let v delu in trp¬ ljenju. Slednjič je svojo Kri prelil in dal svoje življenje za naše zveličanje. Mi naj pa zapravimo svoje zveličanje? Molitev : Ti, moj Zveličar, si preživel celo svoje življenje, da si poskrbel za moje zveli- AVE MARIA 15 Čanje. Zakaj sem pa jaz potrosil toliko let svojega življenja? Kakšne sadove si dobil do sedaj od mene? Zaslužil sem, da bi me bil posekal in vrgel v pekel. Toda Ti “nočeš smrti hudobnega, temveč da se hudobni vrne s svojega pota in živi (Ezek. 33 :11).” Da, o Bog, vse bom za¬ pustil in se obrnil k Tebi. Ljubim Te. In ker Te ljubim, obžalujem, da sem Te ža¬ lil. Sprejmi ta moj sklep in ne dovoli, da bi Te še kdaj zapustil. 2. Koliko so svetniki storili, da so si zagotovili večno zveličanje! Koliko ple¬ menitašev, koliko kraljev je zapustilo svoja kraljestva in svoja posestva in se zaprli v samostane! Koliko mladih je zapustilo švojo domovino in svoje pri¬ jatelje in so prebivali v votlinah in pu¬ ščavah ! Koliko mučencev je dalo svoje življenje v strašnih mukah! Pa zakaj? Da bi zveličali svojo dušo. In kaj smo mi za to storili? Molitev : Gorje mi! Četudi vem, da je smrt bli¬ zu, pa ne mislim nartjo. Ne, moj Bog, ne bom več živel oddaljen od Tebe. Kaj še odlašam? Ali hočem sedajle? Ne, moj Bog! Daj mi, pomagaj mi, da se pripra¬ vim na smrt. 3. O Bog, s kolikimi milostmi me je obdaril moj Zveličar, da bi mi omogo¬ čil, da se zveličam! Dal mi je, da sem bil rojen v naročju prave Cerkve, po¬ gosto mi je odpustil vse moje prestopke, dajal mi je mnoga razsvetljenja v pri¬ digah, v molitvi, pri premišljevanju, pri sv. obhajilu, pri duhovnih vajah. Tolikokrat me je klical k svoji ljubezni! Z eno besedo, koliko sredstev zveličanja mi je dajal, katerih drugim ni dal! Molitev : In vendar, o Bog, kdaj se bom odtr¬ gal od posvetnega in se predal popolno¬ ma Tebi? Glej me, o Jezus, ne bom se Ti več ustavljal. Ti si mi primoral, da Te ljubim. Želim biti ves Tvoj. Sprejmi me « in ne zavrzi ljubezni grešnika, ki Te je do sedaj toliko preziral. Ljubim Te, moj Bog, moja ljubezen, moje vse, in usmili se me. O Marija, Ti si moje upanje. VSE Z JEZUSOM Živiva skupno, ljubi Jezus, brez Tebe manjka mi moči, s Teboj se ne bojim viharjev, če moj čolniček vodiš Ti. Moliva skupno, ljubi Jezus, in najin poklic prodre v nebo, če s Tabo molim, večni Oče gotovo me uslišal bo . . . Deliva delo, ljubi Jezus, Srce je Tvoje sreče vir! O daj nebeške mi ljubezni, daj moji duši božji mir! In s Tabo si želim umreti, s Teboj se smrti ne bojim. Ob Tvoji roki, trikrat Sveti, naj še v nebesa pohitim! In ko omahnem v težkem boju, bo Tvoj še zadnji moj smehljaj! Takrat, usmiljeni moj Jezus, dobrotno mi odkleni raj! Karmel na Selu * (Poslala Mrs. A. Rupnik, Brooklyn, N. Y.) SMRTI UIDEJO SKORAJŠNJE ŽRTVE. — Pravijo, da je mogel le čudež rešiti 30 misijonarjev pred smrtjo, ko je nji¬ hov aeroplan v zemljo treščil blizu mesta Kunming na Ki- DRAGOCENI SPOMINKI. — Ameriški benediktinec, F r. Ernest Ziska, iz opatije sv. Prokopa blizu Lisle, 111., je bil na Češkem, kjer je razmere študiral. S seboj je domov pri¬ nesel relikvije pet svetnikov, ki jih ljudstvo tamle zelo ča¬ sti, namreč sv. Venčeslaja, Prokopa, Janeza Nepomuka, Adalberia in Ljudmile. Te re¬ likvije, ki mu jih je dal praški nadškof, vidite na gornji sliki. ČUDODELNI VENEC. — Gornja slika kaže < ga zdaj ves svet občuduje, kajti na njem poči svežih vrtnic, s katerimi so Kraljico majnišk maja. Niti en cvetni listek še ni padel od tega kip se nahaja v cerkvi Matere božje v nekeir leškem. tajskem. Samo glejte spodnjo izmed dveh gornjih slik in boste vedeli, zakaj tako govorijo. Samo pilot je bil ubit. Na gornji sliki pa vidite šest redovnic, ki so bile na nesrečnem aeroplanu, in so se dale fotografirati ravno pred odhodom od Bruselja v Belgiji. | GLOBOKA VERA. — Spodaj vidite tri slike, ki so bile vzete v Pragi na Č< j obhajali 950. obletnico mučeništva sv. Adalberia, ki ga Čehi visoko častijo, ž teh slik nesejo duhovniki svete ostanke sv. Adalberia, kakor tudi sv. Ven< ►< sliki pa poglejte, kako so češka dekleta v narod nih nošah oblečena. o bile vzete v Pragi na Češkem, ko so tam ki ga Čehi visoko častijo. Na srednji izmed berta, kakor tudi sv. Venčeslaja. Na desni ih nošah oblečena. NEC. — Gornja slika kaže oni Marijin kip, ki bčuduje, kajti na njem počiva venec še vedno aterimi so Kraljico majniško kronali lanskega ni listek še ni padel od tega venca. Ta Marijin erkvi Matere božje v nekem mestecu na Ang- IREC FILIPINSKI DRŽAV¬ LJAN. — Zgoraj je nadškof O'Doherty, glava nadškofije Manila na filipinskih otokih, ki je oznanil, da bo postal fi¬ lipinski državljan. Rojen je bil na Irskem. KARDINAL JIH JE OSREČIL. — Veseli dečki, ki jih spodaj vidite, so izmed sto, ki so po do¬ broti kardinala Stritch-a, čikaškega nadškofa, dobili vso potrebno obleko v neki prodajalni za obleko v Chicagi, in to kot plačilo za dobro obnašanje v šoli. Dva dečka sta iz vsake izmed sto fara v čikaški nadškofiji. To vsakoletno navado je začel pokojni kardinal Mundelein pred 16 leti. ZLAT KRIŽ. — 777 LET STAR. — Na gornji sliki vidite bradatega nadškofa iz Indije, Mar Ivanios po imenu, ki je pred kratkim Ameriko obiskal. Bil je tudi v Beli hiši pri predsedniku Trumanu, kateremu je pokazal zlat križ, ki ga v roki drži. Ta križ je bil leta 1171 narejen. 18 AVE MARIA V erska brezbrižnost. — Ka.toliška Cerkev je za to, da se njeni otroci, ki ob¬ iskujejo civilne šole, dobro podučijo v svoji veri. Ker pa civilne šole nimajo verskega poduka na svojem šolskem programu, je treba otroke izven šole podučiti. V mestu Berlin, v državi Connecticut, je tamkajšnji mestni šolski odbor leta 1940 odstopil nekaj časa za versko vzgojo šolskih otrok v mestni višji šoli. Tega časa so se lahko posluževali pro¬ testantski ministri kakor tu¬ di ondotni katoliški župnik. Za en čas je ta verski pro¬ gram že nekako služil svoje¬ mu namenu. Katoliški otroci so bili redno in dobro podu¬ čeni v katoliški veri od svo¬ jega duhovnika. Protestantski ministri pa so polagoma začeli popušča¬ ti svoje dolžnosti in niso svo¬ jih otrok zvesto podučevali. Ali so bili brezbrižni, ali pa se jim je verska vzgoja zde¬ la nekoristna. Pa saj so pro¬ testanti tako zmešani glede verskih naukov, da ne more¬ jo nič določenega učiti, kar pa lahko dela katoliška Cer¬ kev. Radi protestantske mlač¬ nosti in brezbrižnosti do do¬ točnega verskega programa je mestni šolski odbor pred nekaj meseci oznanil, da ne bo otrokom več dana prilož¬ nost za versko vzgojo med šolskim časom. Katoliški župnik je prosil, da se naj vsaj katoliškim otrokom nu¬ di prilika za verski nauk, a prošnjo so mu odbili. P. Martin, o.f.m. Čudeži v Rimu. — V Rimu je majhna votlina Mariji po¬ svečena, kjer se je tekom prošlih mesecev pripetilo vsaj osem očividnih čudež¬ nih ozdravljenj. Kraj, kjer stoji votlina, se imenuje Tre Fontane in je blizu cerkve sv. Pavla izven rimskega mestnega obzidja. Čudežna ozdravljenja pri¬ pisujejo Materi božji, ki se je lanske spomladi v Tre Fontanu prikazala nekemu bivšemu komunističnemu de¬ lavcu in njegovim trem o- trokom. Bilo je 12. aprila, 1947, ko je pri votlini eden izmed otrok Marijo videl; druga dva otroka sta k votli¬ ni pristopila in sta tudi ne¬ beško Krajico zagledala. Štiriintridesetletni oče je vi¬ del, kako otroci kot zamak¬ njeni stoje pred kipom Ma¬ tere božje in je iz radoved¬ nosti bliže stopil; tedaj je tudi on Marijo videl. Govo¬ rila je Marija več kot eno uro in je napovedala mnoge čudeže, ki se bodo zgodili na kraju njenega prikazo¬ vanja. Rekla je, “Mogočne čudeže bom delala, da se spreobrnejo brezverci.” Križa niso mogli odbiti.— V Aziji je dežela, ki se ime¬ nuje Korea, kjer je precej katoličanov. Ko so komuni¬ sti prevzeli katoliško šolo v mestu Wonsanu v tej deželi, so sklenili odbiti majhen ka- menit križ, ki je vrhu šolske¬ ga poslopja stal. Kmalu so trije vojaki splezali na stre¬ ho, da bi s kladivi križ odbi¬ li. Vsaki vojak je nekaj ča¬ sa po križu zbijal in tolkel, toda vse je bilo zastonj; križ se ni dal odbiti. Na zadnje pa so kar vse skupaj pustili. Pozneje so komunistične oblasti zapovedale, da se naj križ s činom pokrije, da bi pogled na križ “ne zastru¬ pil mladini mišljenja”. Tamkajšnji katoličani so se pa samo smejali tej otro¬ čariji. Potreba družinske molit¬ ve. — Katoliška Cerkev ni edina, ki povdarja potrebo skupne družinske molitve. Začetka tega leta je na ra¬ diu imel govor J. Edgar Hoover, vrhovni vodja zna¬ ne FBI organizacije, in v tem govoru je Ameriki sve¬ toval povratek k Bogu in vsakdanjo skupno molitev v družini. , “Ako hočemo imeti upa¬ nje za bodočnost Ame¬ rike,” je rekel Hoover, “a k o hočemo imeti mir in srečo v svojih domovih, se moramo kot celoten na¬ rod k Bogu vrniti in se pri¬ vaditi vsakdanji družinski molitvi. Ali je mogoče imeti notranji mir brez moralno¬ sti? Ali je mogoče graditi domove brez Boga, ali ime- AVE MARIA IS ti sposobne starše, če ti še ne poznajo božjih naukov in tudi ne živijo po njih? “Kar naša dežela potre¬ buje je to, da se zopet vpelje preprosto življenje; da se zopet vrnejo oni časi, ko je Bog imel prostor v vsaki hi¬ ši, ko so družine zjutraj vstale z molitvijo na ustni¬ cah in dan končale s tem. da so se skupaj zbrali in se pri¬ poročili božjemu varstvu. Ko je rastel naš narod in na¬ predoval, ko je premagal težave in preživel preobra¬ te, niso ljudje nikdar zgubi¬ li vero v živega Boga. “Naša generacija pa — tako se nam zdi — je prepu¬ stila, da so se vsi oni verski običaji pozabili. Zato je družinsko življenje postalo slabo in ves narod je škodo trpel. Brezbožen dom je na pesku sezidan; taki dom k sebi vabi moralen razpad in zločinstvo. Moje upanje za bodočnost Amerike se zana¬ ša na vero v Boga, ki jo bo¬ do zvesto vzdrževali v druži¬ nah.” Marija obiskuje farane.— V neki vasi blizu Londona na Angleškem so v fari sv. Alojzija vpeljali nove sorte romanje, da namreč prena¬ šajo neki kip Matere božje od hiše do hiše. Ta kip spa¬ da v angleško narodno Ma¬ rijino svetišče v Walsing- hamu. Vsak dan ostane Marija v gotovi katoliški hiši, v ka¬ teri je postavljen po domače narejen oltar. Zvečer se o- koli tega oltarja zbere dru¬ žina, kakor tudi nekateri so¬ rodniki in sosedje, in pobož¬ no moli rožni venec, ki ga vodi duhovnik. Pozneje ta duhovnik hišo blagoslovi. Katoličani v dotični fari se tako zelo zanimajo za to Marijino romanje ali obis¬ kovanje, da ima Marija po njihovih hišah tako rekoč rezervacije za kar več ted¬ nov naprej. Ko bo konec romanja, bo¬ do prinesli Marijin kip na¬ zaj domov v Walsingham svetišče, kjer bo posebna za¬ ključna slovesnost Mariji na čast. Kardinal Griffin, nad¬ škof v Westminstru, je že obljubil, da bo pridigal za to slovesnost. Španski mučenci. — Ko se je pred več kot desetimi leti v Španiji vršila kruta ci¬ vilna vojna, je bilo veliko katoličanov umorjenih po komunistih. Tile katoličani so dali svoje življenje za vero v Kristusa. Z največjim sovraštvom pa so komunisti divjali po katoliških duhovnikih, re¬ dovnikih i n redovnicah. Pred kratkim so v španski škofiji Tortosi ustanovili proces za beatifikacijo tri¬ desetih duhovnikov, ki so bili žrtve komunistov. Čudežne vrtnice. — Na Angleškem v mestu Stock- port je v ondotni katoliški cerkvi Marijin kip, na kate¬ rem počiva venec sestavljen iz rumenih vrtnic, ki so še danes tako sveže, kot so bile na prvo nedeljo lanskega maja, ko je bila Marija s tem vencem kronana. O tem smo poročali v lanski no- vemberski številki. Do sedaj je že več kot osemdesettisoč ljudi iz Ang¬ leškega in Irskega prišlo gledat Marijin kip s čudo¬ delnim vencem. Iz mnogih krajev sveta pa ljudje piše¬ jo župniku, naj jim pošlje le en cveten list od tega ven¬ ca, ako namerava enkrat pozneje posamezne liste po¬ razdeliti. Tega pa župnik nikakor ne namerava. Do se¬ daj še ni niti eden cveten list od venca padel. Naj starejši zvon.— V me¬ stu Santa Fe v državi New Mexico imajo baje najsta¬ rejši zvon v Združenih drža¬ vah. Ta zvon visi v stolpu misijonske cerkve San Mi- guel (sv. Mihael). Slišal se je po radiu zadnji sveti ve¬ čer. Vlit je bil v Španiji 9. avgusta leta 1356. Družine v Ameriki Predlanskim je bilo pri¬ bližno 38,175,000 družin v Ameriki. Letos jih bo okoli 40,000,000 — torej skoraj dva milijona več. Navadno bi to število rastlo samo za en milijon. Koncem prihodnjega leta bo število zopet normalno. Od leta 1950 naprej bo pa najbrž samo 400,000 novih družin vsako leto. Ti si vir miru ; kogar žeja, ga žeja po Tebi. Jaz pa Te iščem po dolgih ovinkih. — P. Verlaine 20 AVE MARIA CESARJEVA DRAHMA Duhovna igra v enem dejanju (Priredil dr. Ivo Cesnik) OSEBE: Heraklij, grški cesar, Aleksander, njegov priletni služabnik, Brat Ancil, Brat Bazilij, Prior Gregorij. Godi se okrog 1. 625 po Kr. v samostanu blizu Carigrada. Grški cesar Heraklij je vladal od 1. 611 do 641 po Kr. Bil je sin egiptovskega ce¬ sarskega namestnika in naslednik trinoške- ga cesarja Fokasa, ki je dal umoriti 1. 602 svojega prednika Mavricija in njegovih šest otrok ter vladal nasilno in zvijačno osem let. Ko je Heraklij prispel z morna¬ rico pred Carigrad, ga je vse ljudstvo z ra¬ dostjo pozdravljalo. Dolgo, skrito sovra¬ štvo in maščevalnost sta se polastila raz¬ divjano množico, ki je Fokasu strgala ce¬ sarsko obleko, ga tirala pred sodišče na trg, vrgla na tla, mu odsekala ud za udom, nazadnje glavo, jih nataknila na sulice in nosila po mestu. Heraklija so oklicali za cesarja, in patriarh ga je kronal. Zgodovina šteje Heraklija med redke dobre grške cesarje. Častno je vodil dr¬ žavno krmilo skozi trideset let, čeravno ni imel vedno sreče. Perzijski kralj Kozroj je zavojeval Sirijo in Palestino. L. 614 je zavzel Jeruzalem in dal pomoriti večino duhovnikov, menihov in redovnic, oplenil in zažgal cerkev sv. groba in odvedel pre¬ bivalstvo v verigah v suženjstvo. Patriar¬ ha Caharijo in v sukno zadelani in zapeča- POZOR! Baragova povest, S KRIŽEM IN j ? SIDROM, ta mesec izpade radi bolez- | , ni prevajalca. • teni sv. križ je odpeljal grozoviti zmagalec s seboj. Nato je podjarmil Mezopotamijo, Malo Azijo in zasadil svojo zastavo na Kalcedonu nasproti Carigradu. Leta in leta je moral Heraklij iz svojega dvora gledati perzijsko taborišče. Kozroj je zahteval od njega, da se odpove krščanstvu, kar je od¬ ločno zavrnil. Plačeval je pa 1000 zlatih in 1000 srebrnih talentov, 1000 suženj, 1000 svilenih oblek in 1000 konj letnega davka. Dvanajst let je to trajalo. Nato se je pa Heraklij dvignil z vojsko nad Kozroja in ga v več bitkah zmagal in polagoma osvobodil zavzete pokrajine in rešil sv. križ, katerega je iz Perzije prine¬ sel nazaj patriarh Caharija. Heraklij je ro¬ mal v sveto deželo in v Jeruzalemu odložil cesarska znamenja in obleko in v ponižen spomin na zadnjo Odrešenikovo pot nesel sv. križ na svojih ramah po mestu in ga postavil na njegovo staro častitljivo mesto v cerkvi na Golgoti. V spomin na ta dogo¬ dek iz 1. 629 po Kr. praznujemo 14. sept, vsako leto povišanje sv. križa. Proti koncu cesarjevega življenja so A- rabci zasedli Malo Azijo. Tudi Palestina je prišla v mohamedansko oblast. Vzhod¬ ni kristjani so pa živeli v prepirih, ali sta v Kristusu dve ali samo ena volja. Krivover¬ ski monoteliti, med njimi carigrajski pa¬ triarh Sergej so z vso vnemo učili, da ima Kristus le eno voljo. Zase je pridobil tudi Heraklija, da je izdal odlok, s katerih je proklel vse, ki so drugače verovali in učili. Ko so Arabci zavzeli glavno mesto Egipta in drugo mesto grškega cesarstva Aleksan¬ drijo, ga je to tako potrlo, da je kmalu po¬ tem umrl. * * * Prizorišče: Skromna samostanskt sobica s preprosto posteljo, mizico — na njej olj¬ nata luč — klečalnikom, razpelom v kotu, stolom, na steni sliko evangeljske žene, ki A V E MARIA 21 drži v desnici visoko najdeno drahmo, v levici prižgano svetilko, križastim oknom z zaveso, na desno v ozadju vrata na hod¬ nik. 1. prizor Heraklij, Aleksander, prior Gregorij, brat Bazilij. Gregorij: Dobrodošla gospoda pod našo samostansko streho! Prosim, sprejmi- ta skromno večerjo z dobrohotnim sr¬ cem. (Brat Bazilij postavi na mizo prigrizek in vrč vina.) Gospod blago¬ slovi! Želim vama miren počitek! An¬ gel Gospodov naj vaju varuje! Heraklij (v preprosti vojaški obleki in dol¬ gem plašču) : Prisrčna hvala za gosto¬ ljubnost! Enako želiva tudi midva sladko, lahko noč. In Gospod naj Vam povrne, pater prior. Gregorij in Bazilij: Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Odideta.) Heraklij in Aleksander: Na veke, amen! 2. prizor Heraklij in Aleksander Aleksander (v dolgem, preprostem pla¬ šču) : Veličanstvo, tudi jaz se poslav- Ijem. Zaupali ste mi, da hočete prebi¬ ti noč nepoznani v samostanu, razmiš¬ ljati daleč od dvora in se odločiti za važno dejanje. Heraklij: Težki in resni časi so. Perzijski kralj že 12 let tlači moje maloazijske pokrajine in Egipt; Strahotni letni da¬ vek moram mu plačevati. Jeruzalem¬ ski patriarh Caharija vzdihuje v su¬ ženjstvu v Katezifontu. Sv. križ je Kozroj uplenil. Vse to me boli. Srce mi stiskata žalost in maščevalna jeza, a ne morem se odločiti za boj. Nocoj se hočem v samoti posvetovati sam s seboj. Aleksander, pojdi počivat. Aleksander (se pokloni) : Gospod vajnih trum naj Vam vdahne pravo misel. Lahko noč! (Odide.) Heraklij: Lahko noč! 3. prizor Heraklij sam Heraklij: Gre k mizici, pije iz vrča vino, večerjo nalahno odrine, sleče plašč in jopič in ga položi na stol, odgrne za¬ veso pri oknu, da sije v sobo mesečina in razsvetljuje slike na steni, ugasne oljnato luč, sezuje škornje, se pokri¬ ža, sede na posteljo in opazuje nekaj časa sliko evangeljske žene, nato leže in kmalu zaspi. 4. prizor Heraklij in Ancil Ancil (menih s kapuco čez glavo, asketske nizke postave, lahno odpre in zapre vrata, nese s temno ruto pokrito ko¬ šaro v desnici, pride drsajočih kora¬ kov k Heraklijevi postelji, poklekne, odloži košaro na tla, se prekriža in drži roke na prsih) : Mir Vam bodi, cesar Heraklij! Heraklij (odpre oči, gleda začudeno in se¬ de na postelji) : Kdo si? Ancil (s tihim glasom) : Božji služabnik. Pravijo mi brat Ancil. Prinesel sem Vam, kar rabite za pot. IZ LITURGIJE VELIKEGA PETKA Zvesti križ, med vsemi lesi, plemenito najbolj si drevo. Ni lesa, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako. Sladki les, ti sladke žeblje, sladko breme nosiš ti. Jezik moj, opevaj zmago, slavno in prečudežno. Zmagoslavno pesem križu, zmage znamenju zapoj. In povej, kako Zveličar darovan je zmagal smrt. Prevedel dr. I. Česnik 22 AVE MARIA Heraklij: Kar rabim, ima moj sluga v tor¬ bi. Ancil (se nasmehne) : To so trenutne min¬ ljive reči. V svoji košari imam nemin¬ ljive stvari. Te Vam hočem dati. (Od¬ grne košaro in vzame iz nje lončeno posodo in jo ponudi cesarju). V tej posodi je jed, ki se nudi slehernemu človeku. Vsakdo jo poželi. Tudi Vi, cesar Heraklij, tudi Vi. Heraklij: Ti veš, kdo sem! Pa mi ponujaš jed v lončeni posodi? Ancil (z nasmehom) : Cesar Heraklij, jaz Vam je ne ponujam. Drugi so Vam jo ponudili in Vi ste jo sprejeli in plačali. Heraklij: Ne razumem te, Ancil. Ancil: To je leča, s katero je Jakob kupil od svojega lačnega brata Ezava pra¬ vico prvorojenstva. Neštetokrat ponu¬ jajo ljudje skledo leče, neštetokrat prodajajo ljudje zanjo najsvetejše pravice. Skleda se nikdar ne izprazni. Stoji na lepi kmečki mizi in ob rev¬ nem siromakovem ognjišču. Satan po¬ stavlja skledo pred slehernega člove¬ ka in ga vabi, naj se nasiti leče in ne hrepeni po skrivnostnem kruhu. Heraklij (začuden) : Ne razumem te, An¬ cil, kaj govoriš o posodi, ki jo držiš v rokah in kažeš. Ancil (šepetaje) : Morda se Vam je zdelo, da ste prejeli krono, dobili in jedli ste pa lečo. Vaše krone se je držala kri. Zdelo se Vam je, da ste oddajali čast¬ ne in dostojanstvene službe, a ste da¬ jali le lečo. Heraklij (strastno): Molči, Ancil! Molči, sicer se izpozabim. Ancil (mirno) : Ali morda ne veste, kaj je pravica prvorojenstva? To je pravica božjega otroštva. Heraklij: Kaj imaš še v košari? Ancil (postavi posodo na tla in vzame iz košare dve srebrni kadilnici, jih za¬ vihti na dolgih verižicah in se smeh¬ lja) : Ali poznate te kadilnice? Heraklij: Kako naj jih poznam? Ancil: To sta kadilnici Aronovih sinov Na- daba in Abije, ki sta prinesla Gospo¬ du tuj ogenj v dar. Ali veste, cesar Heraklij, kaj je tuj ogenj? Bog je za¬ povedal, kako mu je treba darovati. Nadab in Abija sta mislila, da lahko delata po lastni volji. Radi tega sta umrla. Satan pa je shranil kadilnici, da človek daruje kadilo maliku-člove- ku. Ljudi slepi, da častijo bližnjega kot malika, ali da jih bližnji časti. Sa¬ tan vihti kadilnici pred slehernim zemljanom, tudi pred vami, cesar He¬ raklij, tudi pred vami. Heraklij (jezno) : Predrzen si, Ancil, da si upaš tako govoriti! Kaj je še v ko¬ šari ? Povej! Ancil (postavi kadilnici na tla in dvigne iz košare skledo, napolnjeno s kalno vodo in jo kaže Herakliju, smeje) : Voda v skledi ni čista. V njej si je umi¬ valo mnogo ljudi roke in posnemalo Poncija Pilata. Deželni poglavar je že davno mrtev — vzel si je sam, življe¬ nje — njegova skleda pa gre iz roke v roke. Satan se neprestano laže lju¬ dem, da operejo vsako krivdo, če si umijejo roke. Mnogi mislijo, da se z vljudno kretnjo otresejo vsake odgo¬ vornosti. Vsakemu človeku ponudi Sa¬ tan Pilatovo skledo. Tudi Vam, cesar Heraklij, tudi Vam! (Mesečina poble- deva v sobi.) Heraklij (Molči nekaj časa, z roko se pri¬ me za glavo, jo skloni, kot bi razmiš¬ ljal, nato jo dvigne) : Ali je še kaj v košari? Ancil: Nekaj zelo pogubnega, česar se ne dotaknem. Poglejte! (Dvigne koša¬ ro.) Heraklij (Pogleda vanjo, se zdrzne in zgrozi). Ancil (šepetaje): Ali je ne poznate, cesar Heraklij, ali je ne poznate? Heraklij (se pomišlja in se mu pozna, da trpi težko muko) : Ne vem. Ancil (žalostno) : To je vrv, na kateri se je obesil Juda Išarijot. Satan jo ponuja premnogim. K sreči jih poseže malo po njej in marsikdo jo vrže proč. To je najstrašnejša skušnjava. Satan ved- AVE MARIA 23 no znova poskuša, obljublja, vabi, na¬ stavlja zanke, lovi in ponuja. Tudi Vam, cesar Heraklij, tudi Vam. Heraklij (mrmljaje) : Tudi meni. Ancil: Pilat kaže, kako Satan omreži člo¬ veka. Ura, ki bi mu lahko prinesla mi¬ lost in srečo, mu je postala pogubna. Za lečo ljudske naklonjenosti je žrt¬ voval Pravičnega. S tujim ognjem v kadilnici je počastil malika Tiberija. Nato je pa hotel odvrniti odgovornost od sebe in si umil roke v skledi in na¬ posled mu je ostala le Judova vrv za dozdevno rešitev. Le korak je od leče do kadilnice in skledice za umivanje in od te do — Heraklij: Molči! Ancil (odločno) : Za lečo krone ste žrtvo¬ vali plemenitost svoje duše. Kri pred¬ nikov se drži Vaših rok. Oboževati ste se dali s kadilom in umivali ste si leta in leta roke kakor Pilat. Toda znebiti se, niste mogli Fokasove krvi in odgovornosti za toliko let svojega vladanja. Izgubili ste pokrajino za po¬ krajino. Sveti Kristusov križ je prišel v Kozrojeve roke in leži v perzijski prestolnici. In zapeljivci Vas hočejo pregovoriti, da se odpoveste krščan¬ stvu. Vam bo potem ostala le Judova vrv. ‘ Heraklij (zamolklo) : Silno trdo govoriš, Ancil. Nikdar si ni upal nihče z me¬ noj tako govoriti. Ali se nič ne bojiš moje oblasti? Ancil (se smeji) Služabnik božji se boji le Boga. Heraklij (mileje) : Gola strašila si mi ka¬ zal! Ali nisi prinesel s seboj nikakega prijateljskega daru? Ali nimaš zame vesele in tolažilne besede? Ancil (spravi v košaro vse predmete s tal in jo pokrije z ruto) : Milost in vese¬ lje sta že tu. (Vsa soba je temna, le slika evangeljske žene se blešči v svet¬ lobi.) Poglej sliko! Evangeljska žena z drahmo! Kako se veseli, da jo je na¬ šla. Vsakdo zgubi v svojem življenju drahmo, vsakdo jo mora iskati. Zgubi jo tudi v temi. Najde jo le z lastno svetilko. Ce gre kupit olja k branjev¬ cu, zamudi preveč časa. Heraklij: Povej mi, kaj je drahma, Ancil, prosim te, povej mi! Ancil (smehljaje) : Zgubljena, iskana in najdena stvar! Ljudje morajo iskati svojo zgubljeno drahmo, a morajo bi¬ ti tudi sami drahma, ki jo lahko naj¬ deš. In za ta dar naj prosijo Vsemo¬ gočnega. Vsi ljudje naj ga prosijo. Tudi Vi, cesar Heraklij, tudi Vi! Heraklij: Prav imaš, Ancil. Tudi jaz. (Z desnico si pogladi čelo, kot bi razmiš¬ ljal, stokajoče) : Ce otmem sv. Kristu¬ sov križ iz Perzije in ga nesem v cer¬ kev na Golgoto, ali sem našel svojo drahmo? Govori, Ancil! Ancil: Da, našli ste jo! (Pritrdi z glavo, na¬ glo vstane in s košaro odide skozi vra¬ ta.) Heraklij (gre ponovno z desnico preko če¬ la in leže. Polagoma se zdani.) 5. prizor Heraklij (se prebudi, ko vstopi Aleksan¬ der) : Ali je že pozno? Aleksander: Dani se. Krasno jutro vstaja in morje blesti v prvih sončnih žarkih. Heraklij (vstane naglo; Aleksander mu pomaga pri napravljanju, nato stopi k oknu) : Zares, prelepo jutro! Modro nebo in cvetoča polja in vrtovi ob mor¬ ski obali. Vse je polno božje dobrote, Aleksander. Aleksander: Ali ste dobro počili, Veličan¬ stvo? Heraklij: Dobro, Aleksander! Ponoči sem se posvetoval sam s seboj in se odlo¬ čil, da rešim Malo Azijo neverniškega jarma in otmem sv. križ. Aleksander: Bog blagoslovi Vaš sklep! Heraklij: Zvesto hočem varovati drago svetinjo — sv. križ, čimprej ga vza¬ mem poganom. Vse zgubljeno najdeš, če iščeš z gorečo svetilko! (Zastor pade) 24 AVE MARIA Kakor ste brali v januar¬ ski številki, ali ste pa starej¬ ši naročniki itak vedeli, je list Ave Maria prvič izšel marca meseca leta 1909. To¬ rej se spodobi, da ta mesec opomnimo na to, ker je le¬ tošnji letnik štirideseti v živ¬ ljenju Ave Marije. In če je kdo izmed vas, ki hoče biti čisto natančen, bo rekel, da se prav za prav šele ta mesec začenja štirideseto leto lista. Pa saj ima prav, samo da ni¬ ma to velikega pomena, ker se vsak letnik začenja z ja¬ nuarsko številko. Samo ne pozabite na ta jubilejni letnik, ki ga letos obhaja vaš priljubljeni Ma¬ rijin list, in trudite se, da bo¬ ste dobili nove naročnike, s katerimi se bo podaljšalo življenje lista. Novi naročni¬ ki se gotovo lahko dobijo, saj jih še zmerom dobivamo. • Ni nikakor prezgodaj go¬ voriti o romanjih, ki so na načrtu za prihodnje poletje. Ce Bog da, bo prišla sku¬ pina romarjev iz dalnjega zapada, namreč iz Pueblo, Colo. Mrs. Frances Volk navdušuje rojake in rojaki¬ nje v Pueblo in okolici, da bi poleti prišli na božjo pot v Lemont. Saj je že lansko le¬ to v julijski številki imela pismo, v katerem je sproži¬ la misel na romanje. V tej marčevi številki ima zopet pismo in sicer na Zapečku. Le berite ga, Slovenci v Pue¬ blo in okolici. Zenska zveza je že urad¬ no sporočila, da misli priti sem na svoje letno romanje 25. julija. Glede vseh romanj bi pa radi opozorili vse one orga¬ nizacije ali društva, ki na¬ meravajo priti poleti na bo¬ žjo pot v Lemont, da naj nam takoj sporočijo, da ne bo pozneje kakšnega nespo¬ razuma. Pišite čimprej na lemontskega predstojnika, namreč na: Father Andrew Svete, o.f.m., St. Mary’s Se¬ minarje, Lemont, lil. Prosi¬ mo, vzemite si to na znanje, ker je važno, da Father An¬ drej ve, kdaj pridete. • Trije izmed naših bratov tretjerednikov so 2. febru¬ arja delali obljube v tretjem redu. Imena teh so: brat Ti- AVE MARIA 25 motej Daničič, doma iz fare sv. Lovrenca v Clevelandu; brat Paschal Tomazin, iz fare Marijinega vnebovze¬ tja v Clevelandu; in brat Ignacij Gracer, iz Pittsbur¬ gha, Pa. Po gotovem času bodo ti trije sprejeti v novi- cijat za brate lajike. Obljube so bratje delali po sv. maši, ki jo je daroval preč, oče komisar, Father Benedikt. Pri obredih je a- sistiral Father Andrej. • Father Rafael Stražišar ni več tukaj med nami v Le- montu, ker ga je sveta po¬ korščina prestavila v Johns- town, Pa., kjer bo služil kot pomožni župnik pri cerkvi sv. Terezije. Obenem pa je v Lemont prišel Father Charles Medic, katerega mesto je v Johns- townu prevzel Father Ra¬ fael. Kakor je mnogim zna¬ no, je Father Charles mlaj¬ ši brat od našega Fathra Alojzija. On je zdaj član sa¬ mostanskega svetovalnega odbora. • Približno tri tedne so se pri nas v Lemontu mudili trije frančiškani iz starega kraja, ki so bili na poti v ki¬ tajske misijone. Dva sta bila iz Tirolskega, tretji pa, p. Rudolf Pifko, je bil Slove¬ nec. Pri nas so se misijonarji kar popolnoma udomačili in so bili vedno veselega lica in dobre volje. Jasno je bilo, da jim je bil všeč ta kraj, kjer so uživali počitek in od¬ dih na dolgi poti. Za nas pa je bila seveda Poglejte, kako priden je naš Father Alojzij Medic. Pakete pripravlja za slovenske begun¬ ce v starem kraju. velika čast, da so med nami prebivali Gospodovi aposto¬ li, ki jih čakajo velike žrtve na misijonskem polju. ® Lemontski t i š 1 a r, Mr. Frank Kobal, obhaja svoj 79. rojstni dan na 28. marca, ko bo ravno letos velika noč. Kljub svoji visoki starosti dela stric Kobal še vedno težko in marljivo, kakor da bi bil še mlad fant. Zgodaj vsako jutro je že na delu; preden mi odfruštkamo, je že on pri svoji električni ža¬ gi ali pa s kladivom nekaj nabija. Zadnje mesece je Mr. Ko¬ bal zelo zaposlen s “kosni” ali kabineti, ki jih dela za posamezne sobe, tako da bo bratje in očetje imeli do¬ volj prostora za svoje knji¬ ge in druge stvari. Ob njegovem rojstnem dnevu prosimo Boga, naj Mr. Kobalu preobilno popla¬ ča za vse, kar je nam storil; sami mu sicer ne moremo do¬ volj poplačati. • Iz Rima je bil pred nekaj meseci pisal vam znani Fa¬ ther Hugo Bren, o.f.m., in je izrazil svoje začudenje nad Mr. Kobalem, o katerem je v Ave Mariji bral, da še ved¬ no tukaj dela. Pisal je Father Hugo: “Kaj pa vaš tišlar, Mr. Ko¬ bal? Ta nas je pa vse skupaj Tu vidite velik kup paketov, ki jih je Father Alojzij za begun¬ ce pripravil. Sonce je malo premočno zasijalo skozi okno, ko je bila slika vzeta, pa se vseeno vidi, kako veliko paketov je v kupu. AVE MARIA 2S na laž postavil. Včasih smo kar z dogmatično gotovostjo trdili, da . . . kvečjemu zlat jubilej še obhaja, če je bil obenem tudi dober jedec, drugače še tega ne. Sicer sem pa jaz tudi njega za nos potegnil, ko sem mu naročal, kako trugo naj mi napravi.” Obenem je Father Hugo dodal, da je brat Antonin gotovo že prav do kolen svo¬ je noge znucal, ko že toliko let po Ameriki laufa kot za¬ stopnik Ave Marije. Brat Antonin pa je odgovoril, da se mu je doslej samo še ena noga do kolena znucala, druga pa je še cela. • Zlatomašnik Father John, lemontski čebelar, bo 25. marca obhajal 52. obletnico svojega mašniškega posve¬ čenja. To pa omenimo zato, da se popravi napaka, ki se je v januarski številki na Zapeček vtihotapila. Nekdo je namreč v pismu pisal, da je bil Father John v mašni- ka posvečen 26. septembra. Father John je bil posvečen 25. marca leta 1896. • Drugi teden v mesecu fe¬ bruarju je preč. Father Be¬ nedikt, lemontski komisar, pridigal za štirideseturno pobožnost v cerkvi sv. Tere¬ zije v Johnstownu, Pa., kjer je župnik Father Avguštin Svete. Naš glavni misijonar, Fa¬ ther Alojzij Medic, gre zo¬ pet na misijonsko pot in to rajžo jo zavije v daljnji za- pad. V mestu Rock Springs, Wyoming bo od 3. do 10. marca vodil slovenski sveti misijon v ondotni slovenski cerkvi, kjer je župnik Fa¬ ther Albin Gnidovec. Nato bo Father Alojzij tam ostal še za štirideseturno pobož¬ nost, ki se bo 12. marca za¬ čela. • Med obiskovalci je bila tukaj mati brata Roberta, ki je vedno priden delavec v Ave Maria ofisu. Mrs. Ho¬ čevar je prišla v Illinois za sejo KSKJ., ki se je v Jolie- tu vršila; ona spada v nad¬ zorni odbor Jednote. Doma je iz Euclida, Ohio. Nekaj ur je bil pri nas tu¬ di kanonik Father Oman, župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Bil je na poti v Joliet, kjer je Liga sejo ime¬ la. • Ta mesec gremo prav do vrha kupa s svojimi čestit¬ kami, ker svoj god obhaja preč. Father Benedikt, naš vrhovni poglavar, in sicer na 21. marca. Zraven njega obhajajo svoje godove tudi sledeči: Father Kazimir Zakrajšek (4. marca), ustanovitelj te¬ ga lista; brat Viktorijan (23.), oskrbnik naših koko¬ ši; in Father John Ferlin (28.), zlatomašnik in staro¬ sta lemontskega komisari- jata. —Samostanski firbec VESELO ALELUJO SLOVENSKI FRANČIŠKANI pri Mariji Pomagaj v Lemontu voščimo vsem naročnikom, zastopnikom in zapečkarjem lista Ave Maria, in vsem I dobrotnikom, sorodnikom in prijateljem. AVE MARIA 27 EUCLID, O. — Piše Mary Gombach: Ča¬ stiti očetje frančiškani! Najlepša Vam hvala za poslani Koledar, kateri je prav zanimiv, posebno za nas, ki smo rojeni v stari domovini, in nas spominja na naša detinska leta, preživela v naši dragi in se¬ daj tako žalostni Sloveniji. Naj Vas Bog blagoslovi za Vaša tako vzvišena in dobra dela za sveto vero in za narod sploh. Da bi še dolgo let delovali in pisali v našem nam priljubljenem slovenskem jeziku Želim, da bi še mnogo naših slovenskih mladeni¬ čev veličastno zapelo glorijo na ameriških Brezjah. Naročnina je že potekla, pa upam, da bo prišel brat Antonin, kateri je povsod dobro došel. Kako bi rada kaj prispevala za dobrobit v Lemont, pa žalibog imam moža bolane- ga že 10 let in brez zaslužka. Res, nas otro¬ ci podpirajo, vendar je vse drugače, ako mož dela. Kadar pride brat Antonin, mu lahko dopovem, ker je tako arzumen in prijazen Da bi še dolgo let potoval in da bi imel obilno uspeha! HIBBING. MINN. — Piše Frances She- ga: Častiti fatri! Naznanim Vam, da sem prejela Koledar. Je res lepo branje noter. Sem ga že vsega prebrala, zdaj pa ga je še mož začel. PUEBLO, COLO. — Piše Frances Žni¬ daršič: Prečastiti očetje frančiškani! Vam dam vedeti, da sem prejela med, katerega ste mi poslali. Sem bila jako iznenadena, ker kaj takega si nisem bila v nadi, da bi bila tako srečna, da bi dobila toliko medu na enkrat. Se Vam prav lepo in srčno za¬ hvalim vsem, posebno pa fader Žanu. Naj Vas ljuba Marija Pomagaj blagoslovi vse, posebno fader Žana, da ne bi čebelice zgu¬ bile svojega tako dobrega gospodarja. OTTAWA, ILL. — Piše M. Madic: Ča¬ stiti Father sv. Frančiška! Vam dam ve¬ deti, da sem dobila med od Vas, in jaz ni¬ mam in ne morem dobiti besede dosti Vam hvaležne, ki ste tako dobri, da ste mi po¬ slali za praznike. Tisočera Vam hvala in mili Bog naj Vam stotero poplača za Vaš trud. Posebno lepa hvala Fathru Johan Ferlinu. Bog jih živi še mnogo let za na¬ prej PUEBLO, COLO. — Piše Mrs. F. Volk: Častiti očetje frančiškani! Že precej časa se pripravljam napisati spet malo za Vaš priljubljeni list, ker ga prav rada berem in je jako zanimiv. Saj ga že berem od za¬ četka. Samo oči so mi začele pešati, da ne morem več tako brati, kot sem poprej. Ker sem zadnjič pisala o romanju v Le¬ mont, pa 10 jih je že moje misli in 2 so tudi pa iz Canon City. Kadar se bliža poleten čas, pa še marsikatera žena misli, “Jaz bom pa letos šla tam,” in druga spet, “Prav jaz bom šla pa tam,” in tako naprej. Jaz pa tako mislim, če se zmenimo, pa bi šle več. Če bi bilo več nas, lepše je poto¬ vanje, in to bi bilo nekaj lepega. In seveda gremo vse težko enkrat. Je z delom oblo¬ žena vsaka in daleč je in zraven smo pa že vse v letih. In zato je pa za nas največ ta 28 AVE MARIA prva in ta zadnja prilika zdaj. Zato pa le recimo, “V Lemont bom pa še šla, če Bog da.” Vem, da žal ne bo nobeni, ker bo šla. Pa veste, ženske, čas gre tako hitro naprej, da bo glih zdaj spet eno leto šlo v neskon¬ čno večnost, in bomo nastopili novo leto. Pa upam, da se bo katera oglasila. Kaj mislite o tem? Zdaj pa bodite vse lepo pozdravljene. In katera misli, naj se oglasi meni ali pa Mrs. Mary Kolbezen, 1048 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Moj adres je: 1120 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. MOON RUN, PA. — Piše Antonija Mo¬ žina: Prečastiti gospodje! Zelo sem se raz¬ veselila Koledarja. Ravno sem mislila po¬ slati, pa ste mi ga poslali. Hvala, ker mi zaupate. Zelo je zanimiv in še ker je popi¬ sano iz Preserske fare. So prečastiti gospod Kazimir Zakrajšek tako zelo zanimivo po¬ pisali. Bila sem res vesela letošnjega ka¬ kor lanskega Koledarja. Ko popisujejo življenje njih pokojnih staršev in vse kakor je bilo, je zares ravno tako, ker jaz poznam njih obitelj. In zato me tako zanima. Bili so res dobri starši in .' 'U , ii l u l u‘u'iru'u'u l u l u , u , u l ii , u , ii , ii l u‘ii , u’u‘u'ii'ii'ii l u , u , u l u'ii l irii l i i l iriru'ii'iru l ii l ii l r. j PET-DOLARSKI KLUB j š za one, ki darujejo pet dolarjev, =: ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu š j klubu sledeči: j THERESA LUŽAR, Indianapolis, Ind. I MRS. FRANK SIMONELIČ, Chicago, 111. < JOSEPHINE BERGLES, Pueblo, Colo. < ZVEZA OLTARNIH DRUŠTEV, Cleveland =: MARGARET PANIAN, Joliei, 111. < ELEANOR J. JENKO, Bulger, Pa. i ROSE CIC, Pittsburgh, Pa. j := METHOD SHIRCEL, Sheboygan, Wis. [ JOSEPH MIHELICH, Hines, 111. •i DOROTHY FERRA, Cleveland, O. ? JOSEPHINE GRDINA, Cleveland, O. ■= ANNA SKRINAR, Eveleth, Minn. > PETER AUSER, Mariinez, Calif. vsi ostali ravno tako. Bog jih ohrani še mnoga leta, da bi nam še večkrat kaj napi¬ sali v krasnem listu Ave Maria, katerega so ustanovili SARTELL, MINN — Piše John Burg- staler: Cenjeni očetje frančiškani! Vam pošiljam denar za novo naročnico: Mrs. Agnes Hlebain, Rice, Minn. Je bila vesela, ko ste ji poslali eden tisk Ave Maria. Pra¬ vi, da je zelo lep. Pravi, da so imeli že nje¬ ni starši list Ave Maria, sedaj ga pa ona hoče imeti. CLEVELAND, O. — Piše Frances Križ¬ nik: Cenjeno uredništvo Ave Maria! Pre¬ jela sem Koledar Ave Maria. Zelo lepe po¬ vesti so, da’ se kar jokam, kadar čitam. Vreden je še večje svote kot dolar. Prav lepa hvala. Obenem se Vam zahvalim tudi za med, ki sem ga dobila dve kangljici. Takega pa res nisem še v Ameriki pokusila. Ta je pra¬ vi od čebelic med. Bog Vas vseh skupaj blagoslovi. Naj Vam da moč v Vašem težkem poklicu. Hvala lepa za vse. GOWANDA, N. Y. — Piše Mrs. Francis Vončina: Spoštovan urednik! Prvič se za¬ hvalim za Koledar in za Ave Maria, ker jih tako redno dobivam. Rada berem, ker so res podučijivi. Včasih kar dvakrat pre¬ berem, tako se mi dopade. CLEVELAND, O. — Piše Mary Barle: Spoštovani očetje frančiškani! Sem vesela, da ste mi poslali Koledar. Najprvo sem prebrala spoštovanega fader Baznika do¬ pis in vse je lepo notri. ELY, MINN. — Piše Frances Skubic: Častiti očetje frančiškani! Sprejela sem Koledar Ave Maria, ki ste ga mi poslali. Se Vam prav lepo zahvalim, ker je res lep in vse skozi zanimiv. Tudi Ave Marija je tako lepa za brati, da ima tako bogato vsebino. Da bom pa naredila vse bolj kratko, bom pohvalila vse kar vsebuje, od prve do zad¬ nje strani. Zato želim, da bi bil ta nabožni list v vsaki slovenski hiši, in pa da bi dobil veliko novih naročnikov za novo leto. AVE MARIA 29 Prosim, očetje, ako imate še kakšno knjižico iz življenjepisa od Father Bara¬ ga, da bi mi jo poslali, ker tako z veseljem čitam od njegovega življenja, ki ga priob¬ čujejo Rev. Father B. Ambrožich v Ave Mariji. Bog daj, da bi bili Father Baraga kaj kmalu blaženim prišteti. (Ako še kdo drug hoče imeti ono knjiži¬ co o škofu Baragi, le naj nam piše. Ni tre¬ ba nobenega denarja, samo če hočete kak¬ šno znamko priložiti za poštnino. Precej teh knjižic imamo v zalogi. — Uprava.) SAN FRANCISCO, CALIF. — Piše Ja- cob Cesar: Častiti Franciscan Faters! po¬ sebno pa Father Ferlin, ki ste mi poslali med glih v pravem času. Jaz in moja hči smo imeli jako velik prehlad, ko je prišel med k nam. Jako sem bil iznenaden te ve¬ like dobrote in smo si vele pomagali z Va¬ šim in zdaj našim medom. To je res dober medecin za prehlad. MOUNTAIN IRON, MINN. — Piše Apo¬ lonija Buria: Cenjeni očetje frančiškani! Ave Maria Koledar je zelo zanimiv, poseb¬ no resnična povest “Oče gre v Ameriko”, ker me spominja na stari kraj. Samo ta po¬ vest je vredna en dolar, koliko je še dru- zih zanimivih povesti! Da bi ga vsaka slo¬ venska družina imela v hiši! NO. CHICAGO, ILL. — Piše Martin Svete: Častiti očetje frančiškani! Vam mo¬ ram dati vedeti, da smo dobili tisto pošilj¬ ko medu. Oh boj, kako bomo imeli letos (1947) sladko potico v božiču! Hvala Vam vsem, posebno pa Father Johnu, in želim, da bi še dolgo živeli in čebelice oskrbovali. CLEVELAND, O. — Piše Helena Mil- havčič: Častiti očetje frančiškani! Ave Ma¬ rijo in Koledar prav pridno prebiram. Po¬ sebno doživljaji Father Baznika na Sloven¬ skem so zanimivi. Je tudi meni znano okrog Gorice in sv. Gore. Sem večkrat romala na goro, enkrat peš iz Postojne. TIMMINS, ONT., CANADA. — Piše Louiza Šušteršič: Cenjeni očetje frančiška¬ ni! Želim Vam mnogo novih naročnin za Ave Maria, ko je tako lepa za brati. Vsa- kikrat ko jo preberem, mislim, da sem v starem kraju, seveda pred vojno, ne zdaj, ko ni pravega reda. Najrajši berem Lilija iz raja in Kramljanje na zapečku in celi list je zelo podučljiv. Vselej mi srce gane do solz, ko ga prebiram. CLEVELAND, O. — Piše Mrs. John Za¬ man: Vse častivredni gospod urednik Ave Marije! Bog menda res da takemu človeku posebno milost, da je pisatelj. Bog naj bo Vaš plačnik, ko tako lepo napišete v Ave Mariji, da res škoda, da ne izhaja dvakrat na mesec. Saj ko človek začne brati, ne mo¬ re nehati. Vsaka stvar je bolj zanimiva. Ko pišete, da so Father John čez morje potovali z Marijo Pomagaj iz Brezij, tudi z menoj je romala brezijska Marija. Z me¬ noj že roma celih 56 let. Meni so moja mama prinesli 1. 1892, ob priliki moje prve poroke, oziroma prve obletnice najine po¬ roke z mojim pokojnim možem, lepo tabli¬ co s svetlim okvirjem in z zlatim napisom, ki jo tako čuvam. Jo imam obešeno v ku¬ hinji nad jedilno mizo, da imam zmerom pred očmi Marijo Pomagaj. MOLITE za naše pokojne naročnike/ JOHN MAČEK, Ozcne Park, L. I. JOHN AVSEC, Euclid, Ohio JOSEPH REPAR, Cleveland, Ohio MARY ZAGORC, Cleveland, Ohio ANTON DOLINAR, Chicago, 111. JOHN PREGLET, Gilbert, Minn. MARY KOŠMERL, Monterey Park, Calif. JOSEPH STERLE, Cleveland, Ohio IGNAC PIŠKUR, Cleveland, Ohio JOHN TURK, Rome, Ohio ANTON STEFANICH, Tower, Minn. * NAJ POČIVAJO V MIRU! 30 AVE MARIA Tudi na platnicah Ave Marije je zares lepa slika, kar Vam Bog plačaj. Na morju sem se bala zanjo, da bi jo kdo ne vzel. Vsak jo je hotel videti. Mašno knjigo sem imela s seboj in so vsi deli maše notri. Sliko je pa en mlad mornar vsak dan hotel vide¬ ti. Je bil tudi on ministrant. Je vselej po¬ kleknil pa molil po svoje, pa je pokazal, da je on bil ministrant. Je bil Francoz. Brati ni znal slovenski . . . Jaz ne morem iz havza brez spremstva mojega moža. V cerkev grem, če me mož pelje kot otroka prav do vrat, potem po cerkvi že grem. Potem me spet pri vratih počaka. Vsako prvo soboto, da grem k spo¬ vedi, mora iti z menoj. Notri po sobah se še lovim, pa me še včasih zanese, da se komaj ujamem. Moje noge niso za nič. Na tisti tablici, na kateri je Marija Po¬ magaj iz Brezij, je tudi cerkev s samosta¬ nom slikana. Res škoda, da ne morem Vam pokazati, kako je lepo, ko imam vsak dan pred očmi Marijo Pomagaj. SUDBURY, ONT., CANADA. — Piše Katarina Foys: Častiti očetje frančiškani! Dobili smo med iz medenega piknika, prav lepa hvala. Zelo smo ga bili veseli, po¬ sebno pa še zato, ker smo bili tako srečni, da smo julija 1946 videli Vaš lepi Lemont osebno, cela naša družina. In zato vemo, odkod ta med. Dan v Lemontu nam bo ostal v neizbrisnem spominu, kajti po dol¬ gih letih smo slišali spet krasne slovenske pesmi, kateri tukaj v daljni Canadi nikoli ne slišimo, ker je majhno nas Slovencev tukaj v Sudbury in še tako porazgubljeni drug od drugega. Ne malo smo se začudili spet, ko smo prejeli kar naenkrat dva zaboja iz Lemon- ta in v vsakem zaboju eno veliko stekleni¬ co in eno manjšo, spet med, in takrat veli¬ ko. Ne moremo Vam popisati začudenje in VEČNI POPOTNIK Še ta mesec lahko naročniki v državi OHIO pričakujejo brata Antonina, ki bo naročnine pobiral. Iz gotovih razlogov se je brat Antonin malo pozno na pot odpra¬ vil to leto. veselje ... Le kdo si je zamislil tako lepo darilo za božič? Za enkrat ne vemo. Goto¬ vo so nam naročili naši sorodniki iz Chica- ge. Torej prav lepa hvala dobrotnikom, kdor je že naročil med. Enako lepa hvala očetom frančiškanom za trud in skrb. Po¬ sebno pa lepa hvala čebelarju, ki tako le¬ po čuva na svoje majhne čebelice, da lah¬ ko medu nanesejo, da je še v daljni severni Canadi slovenska potica polna domačega slovenskega medu. Bog plačaj. Pozdrav vsem čitateljem in prijateljem lista Ave Maria širom Amerike. (Če je še kateri drug izmed vas, ki ni ve¬ del, zakaj je dobil posebno pošiljko medu, naj ve, da je pri medenem pikniku njego¬ va številka zanj pridobila ta med. Imena onih, ki so držali srečne številke pri mede¬ nem pikniku, so bile priobčene v december- ski številki tega lista. — Lemontska čebe¬ lica.) BLOOMFIELD, N. J. — Piše Mrs. Ivan¬ ka Jevnik in Mary Svete patru Kazimiru: Častiti Father! Priloženo pošiljamo pet do¬ larjev kot dar listu in čestitamo k 40. oblet¬ nici lista Ave Maria. Spomin na našo rajno mamo, Marjeto Svete, kako bi bili veseli te obletnice! Prav gotovo se je veselijo v ne¬ besih, saj so storili, kar je bilo v njih moči. Bila so naročnica od začetka do svoje smr¬ ti (1. 1935) in ga z veseljem prebirali in ga priporočali, kjerkoli je bila prilika. Še v dolgi bolezni so skrbeli, da so se posa¬ mezne številke prodale, in skrbeli so, da je list dobil dobre zastopnice. Vam, častiti Father, je gotovo še v spominu kot začetni¬ ku lista Ave Maria, zato Vas lepo prosimo, spomnite se v svojih molitvah naših rajnih ateta in mame, John in Marjeta Svete. Najlepše pozdrave tudi Father Andreju Svete, o.f.m. CLEVELAND, O. — Piše Mary Cekada: Dragi mi očetje frančiškani! Prosim, opro¬ stite mi, ker se nisem toliko časa zahvalila za dve kangljici medu. Res je dober, po¬ sebno kadar je človek bolan. Hvala Vam. Moram dosti pomagati v stari domovini, kjer imam brata in sestre, ki so v potrebi... AVE MARIA 31 Jaz sem vdova; mož mi je umrl 1936. Ene¬ ga sina so mi ubili v domovini 1942, eden je pa dal življenje za novo domovino 1945, Iwo Jima, Japan. Priporočam jih v moli¬ tev. Jaz pa sem zdaj bolana 5 tednov v po¬ stelji in bila sem v bolnici. No, pa zdaj, hvala Bogu, mi gre malo boljše, pa se Vas predrznem prositi, da molite za moje zdravje. Pa ostanite v Bogu in pozdravljeni cela lemontska družina. (Prav radi se Vas v molitvi spominjamo. Bog Vam daj zdravje.) CLEVELAND, O. — Piše Terezija Ko¬ delja : Prečastiti očetje! Prav lepo se Vam zahvalim za Koledar in tu prilagam maj¬ čkeno molitvico, če bi jo dali v Zapeček. Mogoče bi jo kdo rad bral. Molitvica Svet šmaren križ, ti mene dol položiš, Marija Devica, me gor sprebudiš. Svet krst, sveta birma me varujeta do polnoči, svet Mihael po polnoči, Mati božja do belega dne, Jezus Kristus pa vselej. S svetim križem si postiljam, z Marijinim plaščem se odenem. Pod svetim križem zaspim, pa Bogu dušo izročim. Amen. J OLIET, ILL. — Piše Rose Mance: Čas¬ titi gospodje! Se Vam lepo zahvalim za list Ave Maria, ker ga tako rada berem, po¬ sebno tega meseca (januarja). Mi ni bilo dosti, da sem ga enkrat prebrala, pa sem ga še drugi pot. V decembru sem Vam poslala mali dar, ker sem bila mislila, da bom umrla, pa mi je Marija Pomagaj in Marija sedmerih ža¬ losti pomagala, da sem spet boljša. Sem začela hoditi k sv. mašam vsaki dan. Ljubi moji naročniki, kadar ste v potrebi, zate¬ cite se k Mariji. Ona je velika pomočnica. Jaz sem vsako pot uslišana, kadar jo pro¬ sim. Prosite in boste dobili v vaših potre¬ bah. Lepo Vam se zahvalim tudi za med. Ni¬ sem še odprla bokse, ker ga imam veliko. Veliko ste se trudili, da ste tako lepo spo- kali. Ljubi Bog Vas živi. SHEBOVGAN, WIS. — Piše Mary Knaus: Častiti očetje frančiškani! Tukaj pošiljam mali dar za uboge begunce. Daj¬ mo nekaj drobtin odtrgati od naših ust in vsi pomagati tem ubogim ljudem. Saj bo V BLAG SPOMIN JOHN PREGLED V Gilbertu, Minn., je odšel po večno plači¬ lo Mr. John Pregled, ki je bil tudi velik do¬ brotnik moj vsako leto. Naj mu služijo te vr¬ stice kot mali spomin v listu Ave Maria. Bil je dober krščanski mož, delaven in por trpežljiv. Poznal sem ga že od leta 1918, ko sem bil prvikrat gost pri njih, in poiem še mnogo let. Rekel bi, da bi ga lahko mnogim postavil v zgled, zlasti onim, ki za vsako ma¬ lenkost iščejo razporoke. Koliko je ta mož trpel, mi je dostikrat re¬ kla njegova žena Angela, ko sva bila sama. Rekla je, "Čudim se Johnu, da je tako do¬ ber. Kakšen drugi bi bil že zdavno vse pu¬ stil. Celih 28 let se trudi in dela od ranega juira do poznega večera. Pa zakaj? Samo za mojo bolezen, za zdravnike in medecine, pa še dovolj ni. Ni nikoli se potožil, vedno je bil vesel." Ko sem bil pa jeseni pri njem, je bil pre¬ cej slab, in ko sva bila sama, je jokal rekoč, "Meni se smili meja žena, ki je samo boleh¬ na. Zdaj sem ji pa še jaz v breme." Potola¬ žil sem ga, "John, saj ste tudi Vi celo življe¬ nje delali, pa tudi niste godrnjali. To, kar pravite Vi, je vsa leta pripovedovala meni ona o Vas: 'John se mi smili, ki dela samo za mojo bolezen'." Tako se je malo potolažil. Res veliko je trpel, zlasti v tako dolgi in težki bolezni. Kakor je bil potrpežljiv v živ¬ ljenju, tako tudi zadnjih par let v bolezni. Res lahko rečem, da ta dva sta šla čez križe in težave, da malo kdo tako, a uklonila nista, ampak nosila sta jih. Tako je on dokončal, za kar upam, da mu je Bog obrisal vse solze in trpljenje spremenil v veselje tam, kjer ni več solza. Vam pa, Angela, moje sožalje. Veliko kri¬ žev ste prenesla, pa niste uklonila, tudi za ta, ki je za Vas najtežji križ, ne uklonite. Saj dobri Bog vse vidi, vidi tudi Vaše trpljenje, ki gotovo ne bo brez plačila. BRAT ANTONIN 32 AVE MARIA vsa naša dobra dela Bog nam enkrat povr¬ nil, ko bomo ta svet zapustili. Sedaj še sporočim, da sem vse prejela, kar ste mi polsali: med, božične karte, kar so zelo lepe, in Ave Marija Koledar, ker je tudi vse skozi lepo branje, da bi kar naprej brala; ravno tako list Ave Maria. Rečem, da imam ta nabožni list triintrideset let. Ko sem ga videla prvič pri sosedu, ta list se mi je dopadel, da sem ga precej naro¬ čila, in do smrti bo list Ave Maria moja to- varšija. Pozdrav celi lemontski družini in vsem naročnikom Ave Maria. CALUMET, MICH. — Piše Ana Stark: Častiti očetje! Tudi jaz Vam želim na¬ pisati in se Vam lepo zahvaliti za Koledar Ave Maria in tudi za poslani med. Kako je bil dober! Jaz sem imela neki kašelj in ko je ta med prišel, sem si mislila, da saj so to najboljše medecine za kašelj. In res mi je prošel ta kašelj presneto hitro, pred ko je bila kantica prazna. Bog Vam daj veliko srečo spet v polet¬ nem času v tem lepem delu. JOLIET, ILL. — Piše Karolina Gregor¬ čič: Jaz komaj čakam drugo prikazovanje, ta prvo ni bilo skupaj, pa sem vse prebrala in sem dobila vso prikazen. Ni čudno, ko se take reči po svetu godijo, ki se navadnemu človeku gnusijo, kaj šele Bogu, ki je za nas trpel! Kadar imate priliko, denite te molitve v Ave Maria: Marijina molitev Sveta Marija, sveti angel Gabriel Tebi je češčenje prinesel. Tudi jaz Te lepo po¬ častim in pozdravim dvanajst milijonov in stotisočkrat šest in šestdeset, o sveta Mari¬ ja iz svete gore in svetih nebes. Amen. Še ena Marijina: Sto in stotisočkrat bodi počeščena, presveta Trojica! Marija, lju¬ ba Devica, Tebe časti zemlja in nebo. Našo dušo in telo vzemi in vse verne duše v sve¬ to nebo. Amen. NOV MOLITVENIK dr. Ivana Vrečarja, VEČNA MOLITEV 5! 3 katerem tako lepo govori Bog z nami po S katerem kliče Jezus nas in mi Jezusa molitvenik, PO razne stiske in potrebe življenja. za g g 2 g I g ! I I g molitvenik molitvenik vseh molitvenikov. Dobite si ga in ga pridno rabite, pa boste videli. — Naroča se pri: AVE MARIA Box 608, Lemont, lil. V fino usnje je vezan in stane $3.50 Tiskan ni z debelimi črkami, pa ven¬ dar je zelo lahko čitljiv. JE IZŠEL V TRSTU. “VEČNA MOLITEV” je molitev presv. Rešnjega Telesa. “VEČNA MOLITEV” služi za vse praznike in dobe cerkvenega leta. “VEČNA MOLITEV” je molitvenik, in mi z njim. “VEČNA MOLITEV” je k sebi. “VEČNA MOLITEV” je “VEČNA MOLITEV” je BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI F. b F. Kastigar, ZAHVALE Pomagaj za J. Radovan, c « s ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $5: Mrs. Škufca, M. Koporc. — Po $3: A. Skrinar, Gradishar. — Po $2: M. Hochevar. — Po $1 Mrs. M. Novak, M. Prhne. Zahvaljujejo se Bogu in Mariji pridobjene milosti: Mrs. M. Žugel, J. Skubic,- S. & N. N., Miss M. Janežič, Mrs. R. Mance. ZA SV. MAŠE — Po $90: G. Rakar druž, — Po $45: A. Stariha, F. Vehovec. — Po $35: R. Stefanich. — Po $30: A. Knauss, J. J. Bly. — Po $20: M. Mule. — Po $15: M. Yenc. — Po $12: Mrs. B. Schweiger. — Po $10: Mrs. A. Pryatel, Druš. Najsv. Imena iz fare sv. Kristine, Euclid, Ohio — Po $9: M. Kraševic. — Po $6.50: M. Turk. — Po $6: Mrs. A. Malesich, A. Bogolin, Mrs. L. Gorjanc, Mrs. F. Lupšina, M. Vidmar. — Po $5: H. Kuclar, F. Knific, M. Simonishek, A. Vidmar, C. Janežič, J. Perhaj, M. Sivic, Mrs. M. Bizjak, Mrs. E. Gramparlo, Mrs. U. Kerziš- nik, F. Baraga, K. Hren, J. Mihelich, Mrs. A. Cek, Mrs. L. Raddell, A. Pelko, Mrs. M. Prista¬ vec, M. Gasparich. — Po $4: A. Ban, A. Smre¬ kar, M. Perhne, Mrs. F. Snyder, Mrs. M. Go- vednik, M. Pirc, J. Nemanich, A. Gudac, Mrs. M. Selak, Mrs. Slanovich, Mrs. M. Sraj Malo- ver, Mrs. A. Burdick, T. Pistotnik, Mrs. V. Sla¬ na, M. Krebs. — Po $3: Mrs. Kostanšek, M. Bu¬ kovnik, A. Jerina, Mrs. Longer, I. Brožič, Mrs. M. Oblak, Mrs. F. Siarr, F. Intihar, Mrs. A. Ro- sich, Mrs. F. Kumar. — Po $2.50: Mrs. M. Zelle, U. Peternel. — Po $2: F. Chinderle, D. Bland, M. Kuhel, M. Ušnick, Mrs. A. Kosec, Miss M. J. Skrinar, M. Tul, J. Jevnik, F. Urbina Sr., J. Fajfar, Mrs. D. Ferra, B. Kenik, Mrs. V. Ruppe, Mrs. I. Dedek, J. Zadnik, P. Volk, P. Laurich, Mrs. M. Golobich, A. Jarc, A. Sasek, M. Pangre, J. Kokal, Mr. Fraus, Mrs. F. Pave, M. Nema¬ nich, Mrs. F. Kavšek, J. Hren, T. Terselič, Mrs. M. Žugel, Mrs. E. Pajnich, J. Grivetz, Mrs. M. Sobachan, Mrs. F. Stonich, F. Požar, F. Vesel, Mrs. J. Krumberger. — Po $1.50: M. Koporc, M. Draz, F. Bučar, Mrs. M. Zelle, Mrs. T. Centa, Mrs. B. Kobe, T. Peterlin, U. Peternel, M. Tro¬ ja. — Po $1.10: F. Ulchar. — Po $1: Mr. Muhich, A. Ribnikar, Mrs. J. Mramor, T. Erjavec, Mrs. A. Popovich, M. Drobnich, Mrs. H. Zore, M. Seitz, F. Novak, C. Kollar, M. Kotze, L. Berce, M. Janežič, A. Drassler, Mrs. F. Tomsha, Mrs. A. Kochevar, S. & J. Radovan, M. Jamnik, A. Dolenc, Mrs. F. Sterle, Mrs. J. Densa, Mrs. F. Skorenshek, C. Žalec, M. Bradeška, Mrs. M. Erchul, J. Barborich, Mrs. C. Butala, Mrs. J. Erlach, M. Tomsich, Mrs. A. Rosa, Mrs. M. Vo¬ grič, R. Čič, P. Laurich, E. Mahkovec, P. De- four, M. Koželj, J. Pintar, Mrs. Mrs. J. Kašček. ZA ROMARSKI DOM — Po $100: Zveza slo¬ venskih oltarnih društev v Clevelandu. — Po $7: P. Auser. — Po $5: T. Lužar, Mrs. F. Simo- nelič, Mrs. J. Bergles, M. Panian, E. J. Yenko, R. Čič, M. Shircel, J. Mihelich, Mrs. D. Ferra, J. Grdina, A. Skrinar. — Po $3: M. Janežič, Mrs. M. Hochevar. — Po $2: Mrs. M. Bukovec, I. Brožič, Mrs. I. Dedek, J. Koželj. — Po $1.50: M. Čekada, Mrs. F. Bachnik. — Po $1: S. & J. Radovan, Mrs. M. Krajc. ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po $10: I. Brožič, M. Shircel, M. Turk, G. Rakar, J. C. Golob, Mrs. A. Malesich. — Po $5: Mrs. F. Skorenshek. — Po $2: F. Gradishar. — Po $1: J. Barborich. ZA LUČKE — Po $3: K. Lasich. — Po $2: J. Fajfar, Mrs. D. Ferra, Mrs. J. Mramor. — Po $1.50: B. Kenik. — Po $1: M. Mule, M. Bukov¬ nik, M. Marino, P. Podgornik, A. Jerina, J. Per¬ haj, A. Pelčič, A. Tome, A. Toman, Mrs. A. Chesnik, C. Žalec, Mrs. A. Sraj, F. Zallar, J. Barborich, Mrs. M. Oblak, M. Tomsich, F. Zi- bert, Mrs. M. Vogrič, Mrs. F. Kastigar, M. Šir¬ celj, Mrs. F. Korenčič, M. Kraševic, A. Ban, Mrs. M. Race, Mrs. R. Šimenc, M. Levar, G. Krall, Mrs. V. Ruppe, Mrs J. Strbenz, Mrs. M. Rosenberger, A. Pelčič, P. Podgornik, Mrs. J. Petrinčič. — Po 50c: J. Paukovich, M. Pangre, J. Majnick, J. Pavlich, J. Stroin, T. Terselič, Mrs. Janežič, F. Gerchman, J. Furlan, Mrs. F. Kasunič, J. Zadnik, M. Rupar. — Po 30c: M. Po¬ gorelc. — Po 40c: Mrs. A. Kochevar. — Po 20c: Mrs. M. Erchul. ZA DAR LISTU — Po $5: J. Mihelich. — Po $2: M. Zupančič. — Po $1: M. Koporc, F. M. Balle. — Po 50c: Mr. Fraus, Mrs. C. Bučar, M. Koklič, J. Barbarich, M. Karšnick. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $5: A. Knauss, M. Simonishek, M. Svete, J. Mihelich. — Po $3: A. Skrinar. — Po $2: Mrs. Longer, M. Levar, Mrs. M. Lauriski. — Po $1.50: A. Šavor, L. Zadnik, Mrs. A. Jerman, Mrs. B. Žagar. — Po $1: M. Talijan, A. Zadnik, V. Krajic, M. Ko¬ porc, A. Lopert, Mrs. A. Lim, Mrs. J. Erlach, B. Mihelich, Mrs. F. Korertčič, K. Rudman. — Po 50c: K. Hrestak, A. Nemgar, M. Jamnik. — Po 25c: Mrs. V. Ruppe. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Kakor je že vsem ~>tano, lemontski frančiškani zidamo dolgo zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni zidarski kompaniji. Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa smo jo od začetka v mislih imeli. Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬ vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi. Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬ setimi posteljami. Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd. Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te.dvorane bo kuhinja. Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve- t inče, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria oftsu. Romarsk' dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš samostan. LEMONTSKI FRANČIŠKANI.