8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 26. januarja 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 11 I 22. december 2021 Kakšen izziv je bilo leto 2021 za medije? 25 Harmonika in balalajka sta duet njunega življenja 28 Hlev, v katerem se krave počutijo kot doma 29 Za praznike na mirovni misiji na Kosovu Navdihnila z zgodbo in postala faca leta D. N. OSEBNI ARHIV V predsedniški palači v Ljubljani je bila 13. decembra podelitev priznanj Faca leta 2021, ki jih podeljuje spletni časopis za otroke Časoris. Priznanja so si prislužili vsi otroci in skupine, ki so med letom prejeli priznanja za faco meseca. Nagrajencem jih je izročil častni pokrovitelj izbora predsednik republike Borut Pahor. Priznanje za faco leta je iz naše doline prejela Sara Štruc iz Prebolda. Ko so se bili v času koronavirusa učenci primorani šolati na daljavo, se je Sara Štruc (takrat tretješolka Osnovne šole Prebold, zdaj četrtošolka Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini) s situacijo spopadla na edinstven način: ob zabavi s svojim plišastim prijateljem Fickom je odkrivala marsikaj in vse to tudi zapisala v obliki zgodb. Skupaj z malim opičnjakom je npr. razmišljala, kako bi bilo fino, če bi bil koronavirus raje bonbonavirus; odkrivala je, kako je videti ta grozni rdeči stvor; ugotavljala je, da se je pred trgovinami razpasel pravi kolonavirus; izdelala je pravo opičjo obrazno masko in osebno izkaznico za izhod iz stanovanja; pripravila je prismuknjene nasvete za zabavno preživljanje praznikov in še in še. Glavna zvezda njenih zgodb je seveda njen prijatelj Ficko, ki je v njunih dogodivščinah postal detektiv, poet, multitalent, piflar, čarodej – skratka, prava zvezda. Njegovo, še bolj pa Sarino izjemnost so opazili tudi pri spletnem časopisu za otroke Časoris, ki že od leta 2018 podeljuje priznanja otrokom, ki jih med letom navdihujejo in navdušujejo. Pri časopisu vsak mesec izberejo »faco meseca«, ob koncu leta pa vseh 12 fac povabijo na zaključno prireditev, katere pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor. Sara Štruc (desno) skupaj s predsednikom in pomočnico, ki drži v rokah Sarinega Ficka. N. M. Sara Štruc iz Prebolda se je s šolanjem na daljavo spoprijela na edinstven način in to zapisala v obliki zgodb. Vse se da! LUCIJA KOLAR Korona je v iztekajočem se letu postala sestavni del našega življenja, in to ne le v smislu skrbi za zdravje, testiranj, cepilskih in anticepilskih zgodb, različnih omejitev, e-potrdil in še česa. Vplivala je na naše vsakodnevno življenje, na preživljanje naših dni doma, v službi … Vplivala je na delo, odnose. Zdaj je čas, da jo sprejmemo kot vsako drugo stvar, ker očitno ne bo kar tako šla in se nima smisla ukvarjati s tem, če in zakaj ima kdo interes, da ne odide, in zakaj je sploh prišla. Imamo jo in menim, da je naš najboljši odgovor na kakršnokoli »zaroto« (če je že kje), da se z njo naučimo živeti, in to tako, da ne le preživimo, da celo normalno živimo brez nenormalnega strahu, kazanja s prstom na druge, celo sovraštva do vsega. Po domače povedano, da se naučimo znajti se brez klavstrofobičnih razmišljanj in pretiranih strahov ter želje po tem, da moramo druge prepričati o pravilnosti svojih ravnanj in razmišljanj. Korona gor ali dol, treba je delati, hoditi v službo, skrbeti za družino, negovati odnose s prijatelji in znanci, se družiti na svoj inovativen način v »kakršnihžekoli« okoliščinah, na katere nimamo vpliva, in narediti življenje tako znosno, da nam karseda ustreza. Te svobode nam ne more vzeti nihče. Vsak ima omejitve, a vsak lahko tudi sam nekaj naredi zase in za svoje življenje, ne da se izgovarja na druge. Čas za negativno energijo in negodovanje pa porabi zase, za svojo družino, prijatelje, ljudi dobre volje. Tako bomo morda uspeli tudi skupaj izničiti prizadevanja tistih, ki nas želijo skozi negovanje »izrednega stanja, negotovosti in večnega vznemirjanja, kreganja in vzbujanja medsebojnega sovraštva« nekako obvladovati in imeti tam, kjer nas želijo imeti, kot žalostne marionete, ki reagirajo samo na poteg vrvic, ki jih vlečejo z vrha. »Da se vse dá«, je na koncertu v Žalcu povedal legenda in – lahko bi rekli – kar »tiha« nacionalna avtoriteta, karizmatični Vlado Kreslin. Skoraj vsa njegova besedila pesmi znamo zapeti, bi pa bilo dobro, če se vanje kdaj tudi poglobimo, ker so nam (že zdavnaj) povedala marsikaj. zvezda na nebu, manjša kot vsi, če bili bi vsi, temo in mrak pregnali bi.« In glavno sporočilo, da se vse dá, če si seveda močno želimo in kaj za to tudi naredimo. Samo verjeti je treba. O takšnih zgodbah, v katerih ljudje verjamejo, si želijo in tudi naredijo, pišemo tudi v zadnji letošnji številki Utripa Savinjske doline. Četrtošolka, ki je korono izkoristila ustvarjalno in postala faca leta; mladinci, ki iščejo nove priložnosti za mlade podjetnike z organizacijo Škratkovega bazarja; citrarki, ki sta ostali brez koncertov, a sta izdali božično zgoščenko; gluhi šahist, ki je bil uspešen na svetovnem prvenstvu; smučarski skakalec Timi, ki se je po veliki krizi znova enakovredno vrnil v ekipo in se znašel na stopničkah; Maša, ki je s hula-hop obroči uspela na talentih; mladi ansambel Pamži, ki je zmagal na Glasu mladih; mlada Turkinja, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo in si ob vseh ovirah gradi novo živl- »Vsak od nas je kaplja v morju, manjša kot vsi, če bili bi vsi, puščavo napojili bi; vsak od nas zvezda na nebu, manjša kot vsi, če bili bi vsi, temo in mrak pregnali bi.« »Pravijo, da ne moreš in da se ne da skočiti čez reko, kjer ni mosta zidanega, da je itak vse brezveze in le ‘Kdo si ti, kaj pa moreš? Takle mamo!’ in podobne stvari. Da se itak nič ne splača, da se itak nič ne da in da so vsi isti slabi in za vraga, eden sam, da nič ne more, naj raje vse pusti, prime naj se za daljinca in v miru živi!« pravi v znani pesmi Vlado in še: »Vsak od nas je kaplja v morju, manjša kot vsi, če bili bi vsi, puščavo napojili bi; vsak od nas jenje s svojo inovativnostjo; odlična ruska glasbenika, ki sta v Sloveniji našla nov dom in se čutita lepo sprejeta; kmet prevzemnik, ki je verjel in postavil enega najbolj modernih in edinstvenih hlevov na svetu, ter navsezadnje vsi ljudje dobre volje, prostovoljci, ki pomagajo, in tudi tisti, ki se družijo ob ustvarjalnih okrasitvah po naših krajih. Vse se da. Naj bo to vaše vodilo v prihajajočem letu. Prijazne praznike in naj se vam da! V letu 2022 ostanite na trdnih tleh. zelimo vam cim vec razlogov za nasmeh na obrazu. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 11 I december 2021 Brez praznovanja, a aktivni T. TAVČAR V Vrbju so obnovili dom krajanov in opravili nivelacijo potoka Lava. Umikajo zabojnike za embalažo T. T. Družba Simbio je z decembrom začela z umikom zabojnikov za embalažo z ekoloških otokov. S tem želijo preprečiti podvajanje sistema zbiranja iste frakcije odpadkov. Plastično in kovinsko embalažo namreč lahko uporabniki odlagajo v svoje zabojnike z rumenim pokrovom, ki so na voljo v okviru rednega odvoza odpadkov na skupnih in individualnih odjemnih mestih. Na ekoloških otokih bo tako ostalo ločeno zbiranje stekla ter papirja in kartona. Za morebitne občasne viške kovinske in plastične embalaže lahko uporabniki storitev na Petrolovih servisih kupijo tipske vrečke Simbio za embalažo, ki jih morajo prisloniti k svojim zabojnikom za embalažo na dan odvoza, ali pa viške embalaže pripeljejo v svoj zbirni center in jih brezplačno predajo. Jože Meh zaščitnih razlogov raje ostali doma. Ostale predvidene prireditve so bile odpovedane. Prihodnje leto Kulturno društvo Vrbje načrtuje obeleževanje dveh pomembnih obletnic: 102. leto prve uprizoritve gledališke predstave v Vrbju – to je bila predstava Deseti brat Josipa Jurčiča – in 45. obletnico Amaterskega gledališča VRBA Vrbje. Želimo si, da bi zdravstvene razmere to dopuščale in da se tako pomembni obletnici dostojno obeležita.« V soboto, 4. decembra, je Kulturno društvo Vrbje pripravilo tudi večjo delovno akcijo, dokončno so uredili izolacijo celotnega stropa nad dvorano v Domu krajanov Vrbje. »Upamo, da bo poslej dvorana bolj topla in se bo nekoliko prihranilo pri ogrevanju. Hkrati smo opravili temeljito čiščenje ostalih prostorov,« je povedal Jože Meh in dodal, da so v domu krajanov opravili prepotrebno zamenjavo oken v avli doma, v studiu in sejni sobi. Kot je bila že njihova dolgoletna želja, so prestavili spominsko ploščo padlim krajanom Vrbja v letih 1941– 1945. »Plošča je sedaj dobila primernejši prostor, in sicer pri vhodu v Dom krajanov Vrbje. 29. oktobra letos smo tako izvedli komemoracijo pri novo postavljeni plošči. Idejna zasnova je delo Antona Holobarja,« je dodal Jože Meh. V tem času pa so Vrbenčani poskrbeli tudi za čiščenje in nivelacijo potoka Lava.« OBČINA ŽALEC Spoštovane občanke in občani Občine Žalec, izvajanje gotovinskega plačevanja plačilnih nalogov v poslovalnicah Delavske hranilnice, d. d., ustvarja veliko gnečo, kar v trenutnih razmerah predstavlja preveliko zdravstveno tveganje za stranke in njihove zaposlene. Zato se sistem delovanja blagajne za občane pri Delavski hranilnici, d. d., z dnem 31. 12. 2021 ukinja. S 1. 1. 2022 se bo, tako kot za vsa ostala gotovinska plačila nalogov, obračunala provizija tudi za naloge, ki jih izdajajo: Občina Žalec, I. osnovna šola Žalec, II. osnovna šola Žalec, Osnovna šola Griže, Osnovna šola Petrovče, Osnovna šola Šempeter, JZ Vrtci Občine Žalec; Dom upokojencev Polzela, JZ Glasbena šola Risto Savin Žalec, Sipro, d. o. o., stanovanjsko podjetje; Simbio, d. o. o., Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., ECE, d. o. o., Adria plin, d. o. o, Šolske storitvene dejavnosti Petka Žalec. Zahvaljujemo se za razumevanje. JANKO KOS, župan OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2021 Za kulturni praznik v letu 2022 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: Savinova plaketa z denarno nagrado, Savinova plaketa, Savinovo priznanje. Podeljujejo se skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 10. januarja 2022, na naslov: Občina Žalec – župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ – SAVINOVA ODLIČJA. Dela v PC Arnovski gozd so zelo obsežna. Izgradnja infrastrukture se nadaljuje L. K. Trenutno na področju Ložnice v okviru projekta PC Arnovski gozd III vgrajujejo vodovodne cevi, potem je na vrsti plinovod. Potem ko so junija začeli z deli v okviru projekta Ekonomska poslovna infrastruktura v PC Arnovski gozd III, se dela na tem območju nadaljujejo. Do sedaj je izvajalec gradbenih del že zgradil meteorno kanalizacijo na območju cest J1, J2 in P2, vključno z izkopom zemljine na območju zadrževalnika in s kanalom ob potoku Ložnica. Trenutno gradijo meteorno kanalizacijo na cesti P1. Na območju omenjenih cest so zgradili tudi že fekalno kanalizacijo, zdaj pa jo gradijo še na območju ceste P1. Na območju cest J1, J2 in P2 so izvedli tudi elektro razvod za priključke do zemljišč za gradnjo in ozemljitev srednjenapetostnega kablovoda in razvod za potrebe telekomunikacij. Trenutno vgrajujejo vodovodne cevi (fi 400) zaradi prestavitve transportnega vodovoda. Lokacija je atraktivna, saj leži v neposredni bližini priključka na avtocesto in na pol poti med Ljubljano in Mariborom, zato je zanimanje gospodarstva veliko, je povedal župan Janko Kos. V bližnji prihodnosti bo zgrajen tudi nov avtocestni priključek v obliki krožišča z izmenja- vo pasov, ki bo poskrbel za bolj tekoč promet pri vključevanju na avtocesto. Župan Janko Kos prosi prebivalce Ložnice za strpnost v prometu, saj je cesta, ki vodi iz kraja proti žalski obvoznici, trenutno zaprta zaradi gradbenih del. Večkrat je bila prekopana in je zato v slabem stanju. Ob koncu projekta pa bo tudi ta del ceste na novo urejen s pločnikom in javno razsvetljavo. Spomnimo, prijavljen projekt v celoti je skupaj z DDV težak skoraj tri milijone evrov, ki zagotavlja znesek sofinanciranja v maksimalni višini nekaj manj kot 1,9 milijona evrov. (tri četrtine iz sklada za regionalni razvoj, četrtino pa iz državnega proračuna) Vrednost gradbenih del z DDV je nekaj več kot dva milijona evrov, pogodbo pa je Občina Žalec podpisala s podjetjem KIT-AK iz Rogaške Slatine. Projekt Ekonomska poslovna infrastruktura v Poslovni coni Arnovski gozd III bo do spomladi 2023 zagotovil dodatnih 8,5 hektarjev komunalno urejenih zemljišč za gradnjo gospodarskih objektov. Poslovna cona Arnovski gozd bo v celoti večja za slabih 11 hektarjev. Darila za vse Celoten razpis je objavljen na: https://zalec.si/za-obcane/razpisi/ Vse dobro v letu 2022 vam želi OPTIKA SIMONA Možnost nakupa prazničnih darilnih bonov v TIC Žalec in na spletni strani www.zkst-zalec.si htps://trgovina.zkst-zalec.si Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. Kljub epidemiji, ki se vleče že drugo leto, se delo v KS Vrbje ni ustavilo, čeprav jim je ta odpihnila svečano sejo in bolj organizirano praznovanje praznika. Nekaj so postorili, nekaj imajo tudi v načrtu, nekaj pa je seveda tudi problemov. Predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh je povedal, da so ne glede na omejitve uradne ure na sedežu krajevne skupnosti enkrat tedensko po eno uro, da lahko krajani pridejo po najrazličnejše informacije in pojasnila. »11. novembra 2020 je Krajevna skupnost Vrbje praznovala 40 let samostojnega delovanja, in ker zaradi epidemije nismo mogli obletnice obeležiti, kot se spodobi, smo izdali brošuro. V njej so v strnjeni obliki zapisali dosežke krajevne skupnosti in društev,« je povedal Jože Meh. »V letošnjem letu smo se tudi pripravljali na praznovanje, a so žal ukrepi prekinili prireditve v tednu predvidenega praznovanja. Izjemi sta le Športno društvo Vrbje, ki je izpeljalo turnir v namiznem tenisu, in Kulturno društvo Vrbje, ki je organiziralo dve prireditvi, seveda v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.« Tako je 6. novembra v Vrbju gostovalo prijateljsko gledališče Ta bol’ teater iz Kranjske Gore s kriminalko Smrtna past, 13. novembra pa so pripravili Večer ruskih pesmi, romanc in slovanske poezije. »Žal pa sta bili obe prireditvi slabše obiskani, kar je posledica epidemije virusa. Obiskovalci so iz OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I december 2021 3 Soglasno o uveljavljanju predkupne pravice za hotel K. R. T. T. V sredo, 15. decembra, so se žalski svetniki sestali na 22. redni seji Občinskega sveta, tudi tokrat zaradi izvajanja ukrepov proti širjenju okužb v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Vse odločitve so žalski svetniki sprejeli soglasno, med drugim so potrdili pogodbo za izvedbo javno-zasebnega partnerstva Vrtec Žalec zahod in dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2021. Vanj so vključili uveljavljanje predkupne pravice za kompleks objektov in zemljišč žalskega hotela. Ob začetku seje je župan Janko Kos z dnevnega reda umaknil predlog elaborata in sklepa o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Žalec. Po njegovih besedah bodo še preverili nekatere postavke iz elaborata ter o njem ponovno odločali na februarski seji, kar pomeni, da do takrat povišanja cen ne bo. Vrtec Žalec zahod Pogodbo za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za gradnjo vrtca na zahodu Žalca je predstavila vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka. Gre za zahteven projekt, je poudarila. Župan je februarja letos imenoval komisijo za izbor zasebnega partnerja v tem projektu, in sicer prek javnega razpisa kot konkurenčnega postopka s pogajanji. Glede na idejno zasnovo je bil projekt gradnje novega vrtca z ureditvijo okolice ocenjen na dobrih 5,6 milijona evrov. Do roka za prijavo (31. maja) je občina prejela dve prijavi. Ponudba Esotecha, družbe za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov iz Velenja, je znašala nekaj več kot 10,8 milijona evrov, drugi ponudnik pa je oddal ponudbo v višini dobrih 13,4 milijona evrov. Z obema je komisija izvedla tri kroge pogajanj, oktobra letos pa je občina kot koncedent oba pozvala k oddaji končne ponudbe. Do roka, 23. novembra, je končno ponudbo poslal samo Esotech, in sicer v višini 10.574.349 evrov brez DDV (12.867.815 evrov z DDV). Ponudba je bila skladna z razpisno dokumentacijo, zato je komisija predlagala, da se z njim podpiše koncesijska pogodba, ko se bo iztekel rok za pritožbo. Občina Žalec bo kot javni partner v projektu izbranemu koncesionarju podelila stavbno pravico v višini 262 tisoč evrov brez DDV in ga pooblastila za izvedbo projekta. V času trajanja koncesijske pogodbe, to je 15 let, bo koncesionarju za upravljanje objekta mesečno plačevala nekaj manj kot 71.500 evrov, na leto 857.854 evrov, skupaj pa nekaj več kot 12,8 milijona evrov. Koncesionar ima pred tem na voljo 20 mesecev za projektiranje in gradnjo vrtca. Program v objektu bo tudi v času trajanja koncesije izvajal VIZ Vrtci Občine Žalec. Svetnice in svetniki so brez razprave potrdili predlog pogodbe in pooblastili župana, da jo podpiše. Ara za žalski hotel Predlog sprememb in dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Žalec 2021 sta obširno predstavila župan Janko Kos in direktorica Občinske uprave dr. Darja Majkovič. Po besedah župana še pred pol leta niso niti pomislili, da bi kupili žalski hotel. Ko pa so lastniki začeli prodajati celoten kompleks hotela s kazinojem, parkirišči in zemljiščem ob hotelu (po javno dostopnih podatkih je okvirna cena 1.917.000 evrov), je bilo jasno, da je interes za hotel in preureditev v druge namene velik, zato se je občina odločila uveljavljati predkupno pravico. Kot je povedala direktorica Občinske uprave, se ob hotelu prodaja okrog 6.000 kvadratnih metrov zemljišč v središču mesta in 1.400 kvadratnih metrov v objektu kazinoja. Časa za razmislek o uveljavljanju predkupne pravice ni bilo veliko, čeprav bo imela ta odločitev velik vpliv na proračun. Po posvetu z vodji svetniških skupin in predsedniki svetov mestne oziroma krajevnih skupnosti je bila odločitev sprejeta. Z nakupom kompleksa bo občina ohranila javna parkirišča v središču mesta in rešila prostorski problem Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki trenutno ne dosega prostorskih standardov za splošne knjižnice (v sedanje prostore knjižnice bi se lahko razširila glasbena šola), nove ustrezne prostore na primernejši lokaciji pa naj bi dobil Mladinski center Žalec. Če bi gradili nov prizidek za knjižnico in nov mladinski center, bi izgubili parkirišča ob Domu II. slovenskega tabora, tak projekt pa bi po zelo grobi oceni stal okoli 4,5 milijona evrov. Vsekakor se je treba v drugem koraku, po nakupu nepremičnin, dogovoriti o vsebinah in nato ustrezno prenoviti objekta, šele nato pa bo jasno, za kako velik strošek gre, je zaključila predstavitev dr. Darja Majkovič in dodala, da gre zagotovo za zelo pogumno odločitev. Župan je dodal, da bo za nakup hotela potreben rebalans proračuna 2022, da pa se za ta namen občina ne namerava dodatno zadolžiti, zato bo treba pridobiti dodatne vire. Pristojni odbor je podprl spremembe načrta ravnanja s stvarnim premoženjem z vključitvijo plačila are za hotel, brez razprave pa so spremembe soglasno potrdili tudi vsi prisotni svetniki in svetnice. O merilih za odmero komunalnega prispevka V nadaljevanju seje so žalski svetniki potrdili spremembe in dopolnitve odlokov o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje PO3/2, za ZN Levec, za del območja ŽA-1/5, HR-4 Hramše in za OPPN stanovanjska soseska Žalec zahod. Vsi so bili sprejeti v prvi in drugi obravnavi, spremembe pa se nanašajo na uskladitev z novim tolmačenjem tako imenovanih ostalih stroškov. V prvi obravnavi pa sta bila predloga odlokov o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za del območja zazidalnega načrta soseske Godomlje v Žalcu in za območje Šempeter – ob Strugi. Na slednjem bo osem parcel za stanovanjsko gradnjo, ena bo imela hkrati tudi gospodarski objekt. Oba odloka sta bila dana v 15-dnevno javno obravnavo. O meritvah zraka in hrupa Na decembrski seji se je žalski Občinski svet seznanil s poročilom o meritvah kakovosti zunanjega zraka in meritvah hrupa na merilni postaji v Žalcu za leto 2020. Občina Žalec je ena redkih v Sloveniji, ki ima tudi merilno postajo za hrup, je med drugim povedala Alenka Markun iz podjetja Marbo Okolje. Podatki z merilne postaje so sicer objavljeni na spletu, za njihovo analizo in razlago pa je občina najela Marbo Okolje. Kot je med drugim opozorila Alenka Markun, povprečne 24-urne vrednosti ni pravilno primerjati z mejnimi vrednostmi, ampak je pravilna primerjava s povprečnimi letnimi vrednostmi. Pri zraku nobena vrednost ni presežena, nekatere so celo zelo nizke. Je pa kljub temu treba biti pozoren na delce PM 10 in PM 2,5 – gre za prašne delce iz kurišč, industrije in prometa. Pri PM 2,5 je mejna vrednost 20, v Žalcu pa je povprečna letna vrednost, izmerjena leta 2020, znašala 14,6. Glede hrupa je povedala, da občane najbolj moti trenutni hrup, mejne vrednosti pa so postavljene na letne povprečne vrednosti. V poročilu je navedeno, da so vrednosti kazalcev hrupa na letni ravni nižje od mejnih vrednosti za celotno obremenitev okolja s hrupom za linijski vir. Merilna postaja v Ulici Rista Savina je merila hrup zaradi obratovanja podjetja Omco, železnice, prometa z regionalne ceste in hrupa po okoliških lokalnih cestah. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili tudi predlog letnega programa izvajanja občinske gospodarske javne službe, in sicer 24-urne dežurne pogrebne službe v letu 2022, ter devetmesečno poročilo za leto 2021. Predstavil ga je vodja Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleksander Žolnir in med drugim povedal, da se koncesionar, ki je zadolžen za prve prevoze pokojnika, srečuje s problemom, da te prevoze opravlja tudi druga pogrebna služba, ki koncesije nima. Delovni konec leta Kot običajno je tudi na decembrski seji direktorica Občinske uprave dr. Darja Majkovič predstavila delo Občinske uprave v času od prejšnje seje Občinskega sveta. Med drugim je povedala, da sta izbrana izvajalca Svetniki so dali zeleno luč za to, da lahko Občina Žalec da aro za nakup Hotela Žalec. za nadzidavo I. OŠ Žalec in obnovo mostu v Kasazah. V novembru je bil na obisku v Občini Žalec minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Pogovarjali so se o rekonstrukciji avtocestnega priključka v Arji vasi. Vrednost del je ocenjena na okoli 10 milijonov evrov. Če bi odkup zemljišč potekal po načrtih, bi se gradnja lahko začela v letu 2023. Minister je tudi povedal, da načrtujejo obnovo in nadgradnjo železniške proge Celje–Velenje. Dr. Darja Majkovič je med drugim svetnike seznanila z nadaljevanjem postopka, ki ga v zvezi z nabavo zaščitnih sredstev vodi Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija izvaja nadzor nad vsemi, ki so samostojno nabavljali zaščitna sredstva. Vlado Kreslin je s svojo karizmo na akustičnem koncertu skupaj z multiinštrumentalistom Iztokom Cergotom navdušil. Živahno v hramu kulture L. K. T. T. ZKŠT Žalec je ob omejitvah, ki jih je pred organizatorje prireditev letos postavilo zaostrovanje ukrepov, v Domu II. slovenskega tabora organiziral december koncertov in predstav. Že videne in slišane so obiskovalci ob redki ponudbi tovrstne duševne hrane odlično sprejeli. Nekaj se jih bo zvrstilo še v teh zadnjih dneh iztekajočega se leta. Za staro in mlado. Na drugo adventno nedeljo je s programom ponarodelih pesmi očaral legendarni Vlado Kreslin, ki ga je na kar sedmih inštrumentih in vokalno spremljal multiinštrumentalist Iztok Cergot. Občinstvo pa je zraven zapelo pri skoraj vseh pesmih in večer sklenilo s stoječim aplavzom. Štirje domači pevski zbori so presenetili na četrto adventno nedeljo, 27. decembra pa bodo v gosteh Kvartopirci z bendom. Za zaključek na silvestrski večer čaka obiskovalce humoristična gledališka predstava Ljubezen gre skozi želodec. Z njo bodo gledalce nasmejane pospremili v novo leto Urška Vučak Markež, Saša Klančnik in Maja Martina Merljak. V ZKŠT pa so s serijo otroških prazničnih predstav v zadnjem decembrskem tednu poskrbeli tudi za otroke. Čarobna smrečica 27. decembra, Jelkin čudež 28. decembra, Praznični ulaluuu 29. decembra in Moj prijatelj, dobri mož, 30. decembra, vse ob 17. uri, čakajo na najmlajše. 4 OBČINE ŠT. 11 I december 2021 Predlogi ureditve Prebolda na ogled D. NARAGLAV Zanimivi predlogi študentov na temo ureditve nepozidanega dela Prebolda – od interaktivnega razvojnega centra igrač do medene vasi. Razstava v knjižnici z vsemi petimi predlogi V Občinski knjižnici Prebold so do konca januarja 2022 na ogled idejni predlogi ureditve zemljišča pri Vrtcu Prebold, ki so jih v sklopu arhitekturne delavnice pripravili študentje Oddelka za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Izdelanih je pet predlogov možne ureditve zdaj še nezazidanega stavbnega zemljišča pri Vrtcu Prebold. V vseh primerih predlogov je severni del območja namenjen javnim objektom, južni del območja pa stanovanjskim objektom. Na sredini obeh območij se ustvarja trg kot nekakšen novi center Prebolda. Predlogi zajemajo zanimive rešitve, kot sta na primer Interaktivni razvojni center (RC) igrač ali Medena vas. Prvi koncept pozidave območja povzema tradicionalni vzorec pozi- dave obcestnih vasi s podolgovatimi slemeni in s tesno staknjenimi nizi hiš. Pozidava se navezuje na sosednji vrtec z atrijem, saj zaroblja večje skupno dvorišče – zunanji dogodkovni prostor za stanovalce in obiskovalce. Prikazani so dve različici zazidalne situacije in situacija prometne ureditve. Prva predvideva parkiranje v pritličjih objektov in deloma v vkopanih kleteh, druga pa predvideva izgradnjo podzemne garaže, kar bi omogočalo večji izkoristek prostora. Ta projekt predvideva pozidavo s tremi objekti s poševnimi strehami v naklonu 30 stopinj in z etažnostmi. Javni objekt je namenjen večnamenski dvorani, kavarni ali restavraciji, poslovnemu lokalu in interaktivnemu razvojnemu centru igrač Prebold. Ta obsega razstavne prostore za obiskovalce za interak- tivno preizkušanje in upravljanje z igračami RC, pisarne za zaposlene in delavnice za razvoj novih igrač RC. V dve večstanovanjski stavbi se lahko umesti do 26 stanovanj. V manjšem bloku se uredijo enoetažna stanovanja, v bloku z zunanjim stopniščem (gankom) pa dvoetažna stanovanja. Predvidena je tudi ureditev otroškega igrišča, vrtičkov ob robu in vsaj enega zaprtega skupnega prostora za stanovalce. Stanovanja v pritličjih imajo terase, stanovanja v etažah pa strešne vrtove ali lože. Predlog arhitekturne rešitve z imenom Medena vas pa zajema odprte zelene površine, odprt urbani prostor, stanovanja, prireditveni prostor, apartmaje za apiturizem ter javni objekt, ki je namenjen predvsem druženju prebivalcev Občine Prebold. Koncept tega objekta sledi linijam ceste ter sosednjih stavb. V osrednjem javnem objektu se nahajajo notranji prireditveni prostor, kavarna in komunikacijski center. Zelo razgibana organska oblika stavbe izoblikuje tudi zunanje kotičke, kot sta tržna ploščad ob cesti, pohodna zelena streha … Integrirane zunanje stopnice izoblikujejo zunanji prireditveni prostor oziroma amfiteater. Celotna situacija sledi temi medu, čebel in panja. Projekt torej stremi k ohranjanju čebelarske tradicije in jo želi približati ljudem na moderen način. V tem kontekstu so zasnovani tudi nadaljnji objekti, dva stanovanjskega značaja ter ena stavba, namenjena apiturizmu. Vsaka stanovanjska zgradba zajema devet stanovanj. Objekt z apiturizmom zajema 18 apartmajev. O poročilu nadzornikov Na sedmi seji Občinskega sveta Občine Prebold so svetniki med drugim obravnavali predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja MA42 - Žohar, ki je bil na mizi že na prejšnji seji, tokrat pa so ga tudi sprejeli. podeljevanja transferov na področju športa. Iz poročila izhaja, da je imela Občina Prebold v letu 2018 na revidiranih področjih vzpostavljen ustrezen in učinkovit sistem notranjih kontrol, ki pa na posameznih področjih še ni v celoti zanesljiv. Glede na ugotovitve je bilo podanih enajst priporočil, z upoštevanjem katerih se bodo tveganja za napake na revidiranem področju občutno znižala. Za to točko dnevnega reda so svetniki obravnavali in sprejeli predlog ukinitve javnega dobrega na parceli št. 1477/7 k.o.1004 Gornja vas (Sv. Lovrenc). V naslednji točki so obravnavali predlog soglasja k določitvi cene storitve pomoči družini na domu za leto 2019 in to s sklepom tudi potrdili. Občina iz proračuna storitev sofinancira v višini 60 odstotkov. Uporabniki bodo po novem plačali 6,60 € na uro na delovni dan, ob nedeljah in praznikih pa 8,30 € oziroma 8,62 € na uro. V drugem delu seje so svetniki obravnavali predlog cenika kar na bazenu Prebold v letošnji kopalni Podarjeni smreki lepšata občino D. N. December poleg treh dobrih mož, ki obdarijo otroke in še marsikoga, prinaša tudi veliko veselja, dobrodelnosti, okrašenih hiš, vasi, trgov in mest, kar naredi ta mesec čaroben in za marsikoga nepozaben. V Občini Prebold so letos še posebno veseli dveh podarjenih smrek, ki sedaj s številnimi lučkami krasita krožišče v Dolenji vasi in vstop v Občino Prebold v Latkovi vasi. Smreko v Dolenji vasi so podarili stanovalci bloka Graščinska 16, ki so jo sicer nameravali odstraniti in so se ob tem spomnili, da bi jo na občini lahko porabili za novoletno okrasitev. Drugo smreko, ki je postavljena nasproti krožišča na magistralni cesti v Latkovi vasi, na Groblji, pa je darovala družina Lobnikar iz Marije Reke, ki je obe smreki skupaj s podjetjem Veltrag tudi pomagala postaviti. Za redni odvoz ugodnosti D. N. Center za zbiranje odpadkov Občine Prebold D. NARAGLAV Predlog so predstavili župan Vinko Debelak, predsednik Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami Branko Verk in predstavnica AR Projekta, d. o. o., Andreja Preložnik. Sledilo je poročilo o nadzoru zaključnega računa Občine Prebold za leto 2018, ki ga je predstavila predsednica Nadzornega odbora občine Petra Kobal Šorli. Med drugim so pri nadzoru izbrali dve področji, kmetijstvo in gospodarstvo, ter nekaj javnih naročil. V poročilu NO je zapisanih nekaj manjših pomanjkljivosti in priporočil, ki jih bo občinska uprava odpravila oziroma upoštevala pri nadaljnjem delu. V nadaljevanju seje se je OS seznanil še s poročilom o opravljeni redni notranji reviziji poslovanja Občine Prebold v letu 2018. Poročilo je podal župan Vinko Debelak in ob tem povedal, da so v okviru tokratne revizije presojali pravilnost določitve plač javnih uslužbencev, pravilnost poslovanja na področju izvajanja gasilske dejavnosti in ustreznost ter zakonitost procesa Osvetljena smreka v Dolenji vasi v krožišču je čarobno zasijala posebej, ko je zapadel sneg. sezoni. Predlog je predstavil Matija Jager, predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Ob tem je bilo povedano, da bo letos ponovno odprt gostinski lokal, kopalcem pa bodo na voljo ležalniki in senčniki. Cene dnevnih vstopnic se bodo gibale med tremi in petimi evri, celoletne (sezonske) pa od 15 do 50 evrov. Še naprej pa bodo imeli otroci iz Občine Prebold brezplačen vstop na podlagi prevzete letne vstopnice. Po potrditvi cenika je župan svetnike seznanil s poročilom o volilnih kampanjah strank in list DeSUS, SDS, SD, LMŠ, SMC in SLS ter poročilom o volilnih kampanjah za župana Občine Prebold strank SDS in SD. Ob zaključku seje so svetniki obravnavali predloge za priznanja Občine Prebold v letu 2019. Predlog je predstavil Franc Škrabe, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, svetniki pa so predlagano tudi potrdili. Seja se je zaključila s še nekaj vprašanji in pobudami članov OS, ki so bili predhodno podani v pisni obliki. Občina Prebold ima že vrsto let urejen prostor za zbiranje odpadkov na področju industrijske cone v Latkovi vasi pri podjetju Schiedel. Zbirni center, ki je prva leta deloval pod okriljem občine, je že več let del javne službe podjetja Simbio. Delno pokrit prostor je opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih frakcij, kjer lahko uporabniki iz lokalne skupnosti prepustijo različne odpadne frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je ograjen in izven obratovalnega časa zaklenjen. Uporabniki, ki so vključeni v reden odvoz odpadkov in spadajo v kategorijo 1 – gospodinjstvo in negospodarstvo, imajo štirikrat letno možnost brezplačno pripeljati odpadke v zbirni center. Pripelja- ni odpadki se pregledajo na vhodu v zbirni center. Vrsto, količino in lastnost odpadkov tam ugotavljajo z vizualnim pregledom. Po pregledu odpadkov je tisti, ki jih pripelje, usmerjen k ustreznemu kontejnerju. Za zbiranje odpadkov pa so občanom po vseh krajih občine na voljo tudi ekološki otoki. Občina Prebold je v mesecu novembru uredila parkirišče pri ekološkem otoku v centru Latkove vasi, kar omogoča lažje in varnejše odlaganje odpadkov. Na ekološkem otoku se nahaja tudi nov zabojnik za zbiranje rabljenega tekstila in čevljev. Z decembrom pa bo podjetje Simbio z ekoloških otokov postopoma odpeljalo zabojnike za plastično in kovinsko embalažo, saj se želijo otresti podvajanja kapacitet. OBČINE ŠT. 11 I december 2021 5 Pod streho taborski proračun D. N. V ponedeljek, 13. decembra, je bila v sejni sobi Občine Tabor 20. redna seja Občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bila druga obravnava proračuna občine za leto 2022. Drugo obravnavo je imel tudi Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Tabor. Sprejeli so tudi Sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na seji pa so potrdili tudi letni program športa za prihodnje leto. Proračun Občine Tabor za leto 2022 ima načrtovanih 2.578.880 evrov prihodkov. Od tega predstavlja delež davčnih prihodkov 72 odstotkov, delež nedavčnih prihodkov 10 odstotkov, delež kapitalskih prihodkov 2 odstotka in delež transfernih prihodkov 16 odstotkov. Proračun predvideva 2.264.312 evrov odhodkov. Delež tekočih odhodkov naj bi bil 38 odstotkov, delež tekočih transferjev 31 odstotkov, delež investicijskih odhodkov 28,9 odstotka ter delež investicijskih transferjev 1,5 odstotka. Taborski svetniki so potrdili proračun v predlagani obliki, potrdili pa so tudi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Tabor za leto 2022. Svetniki so v drugi obravnavi potrdili tudi Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Tabor. S predlaganim odlokom občina prilagaja podlage za odmero komunalnega prispevka novim predpisom ob izhodišču, da se višina komunalnega prispevka za primerljive primere posameznih zavezancev prilagodi višini, odmerjeni po dosedanjih predpisih. V nadaljevanju seje so potrdili tudi Sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Tabor za leto 2022. Vrednost točke za stavbno zemljišče znaša 0,0042 evra na leto in za nezazidalno zemljišče 0,0050 evra na leto. Ob zaključku dnevnega reda so svetniki potrdili še predlog letnega programa športa za leto 2022. V proračunu je za to namenjenih 7.800 evrov. Obnovljen odsek ceste D. NARAGLAV NOV IČ K E Braslovče razsvetljuje 20 tisoč lučk T. TAVČAR Občina Prebold je novembra v skupni dolžini dobrih 373 metrov obnovila obstoječi odsek občinske ceste med Lokavcem oz. razcepom za naselje Šešče pri Preboldu in odcepom za zaselek Brda pri naselju Matke. Pri obnovi je prišlo tudi do razširitve, tako da širina vozišča z muldami znaša 5,2 metra. Na novo je zgrajen tudi pločnik za pešce, urejena je javna razsvetljava. Na omenjenem odseku ceste sta bila zaradi dostopa do predvidene zazidalne cone stanovanjskih hiš hkrati izveden nov cestni priključek ter urejen kanalizacijski priključek. Posodobitev odseka ceste je bila izvedena v sklopu javnih vzdrževalnih del ter sledi viziji in strategiji razvoja Občine Prebold na področju prometa. Skupna vrednost investicije znaša 149 tisoč evrov. Del obnovljenega odseka s pločnikom Na trgu Braslovče v teh predprazničnih dneh sveti več kot 20 tisoč lučk. Dedek Mraz se je s svojima dobrima vilama pretekli teden ustavil tudi v Braslovčah, kjer je v prazničnem zimskem vzdušju na Skupnem placu obdaril ker 244 predšolskih otrok, starih od 2 pa do 6 let. Praznično vzdušje, ki so ga odprli s prižigom luči na prvo adventno nedeljo in ga nadaljevali z Božično vasico sredi decembra, se tako stopnjuje v pričakovanju najlepših decembrskih praznikov. Potem ko so na prvo adventno nedeljo v Braslovčah člani Prosvetnega društva Braslovče pripravili vse potrebno za prižig prve svečke na adventnem vencu, ki se nahaja v osrčju kraja, bodo to nedeljo prižgali že četrto. Braslovče pa ves ta čas razsvetljuje več kot 20 tisoč lučk. Blagoslov je ob prižigu prve lučke (svečke) opravil domači župnik msgr. Milan Gosak. Pred prižigom prve lučke in praznične razsvetljave na trgu je zbrane nagovoril župan Tomaž Žohar, ki se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri pripravi adventnega venca, nastopajočim ter tistim, ki so pomagali pri krašenju in s tem občino popeljali v praznično vzdušje. Ob tem je zbranim ter ostalim občankam in občanom zaželel prijetne prihajajoče praznike. Dedek Mraz pa je prišel teden kasneje in obdaril 244 predšolskih otrok starih od 2 pa do 6 let. Čeprav je tudi letos otroke moral obdariti kar skozi okna avtomobilov, to ni skazilo veselja najmlajših. Mnogi so namreč z dobrim možem prav veselo poklepetali, mu zapeli kakšno pesmico ali jo celo zaigrali na piščalko. Dedek Mraz je v zahvalo dobil tudi nekaj risbic, še posebej pa ga je presenetilo in razveselilo darilce, ki ga je prejel tudi on. T. T. Seja v Braslovčah danes Braslovški svetniki se bodo danes, 22. decembra, sestali na 20. redni seji, ki je tudi zadnja v tem letu. Med drugim bodo obravnavali predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora v Rakovljah ter predlog Odloka o subvencioniranju socialnovarstvene storitve socialni servis (druga obravnava). Poleg tega se bodo seznanili s poročilom o opravljanju nadzora zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2020. Podali bodo mnenje k prijavljenim kandidatom za ravnatelja Osnovne šole Braslovče. Pokopališče v najem občini Za nemoteno izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti sta župnik na Vranskem Jože Turinek in župan Občine Vransko Franc Sušnik podpisala pogodbo o 25-letni brezplačni uporabi pokopališča. Občina Vransko se s podpisom pogodbe zavezuje vse prihodke iz naslova pobrane grobnine v tem obdobju nameniti za vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice z okolico. Obnavljajo cesto skozi Dobrič Skozi naselje Dobrič v Občini Polzela na dolžini 1,4 km poteka rekonstrukcija lokalne ceste. Obnova teče skladno s časovnim načrtom. Izvajalec del je podjetje Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, Sašo Cizej, s. p., iz Prekope. Obnova ceste zajema razširitev ter izgradnjo spodnjega in zgornjega ustroja ter opornega zidu. Vsa dela bodo stala 340 tisoč evrov, plačnik pa je Občina Polzela. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo dela končana še letos. Zaradi del je postavljena delna ali popolna zapora ceste. Dedek Mraz v spremstvu dobrih vil je na Skupnem placu in v dolini prehitel Božička, ki ga pričakujemo v naslednjih dneh. 6 PO DOLINI ŠT. 11 I december 2021 Župani o ciljih v letu 2022 L. KOLAR, D. NARAGLAV, T. TAVČAR Cilji se vrtijo okoli nadaljevanja in dokončanja projektov, želje za občane pa so zdravje in nekovidne razmere. Letošnje, že drugo leto epidemije covida je bilo ne glede na omejitve zelo bogato v smislu investicij po občinah in realizacij različnih projektov. Pred nami pa je super volilno leto s parlamentarnimi, predsedniškimi in lokalnimi volitvami, zadnje leto mandata županov in občinskih svetov. Zato smo župane občin iz naše doline vprašali, kaj so glavni cilji v v prihodnjem letu in kaj bi svojim občanom najbolj želeli. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar: »Strategija pri razvoju občine bo tudi v zadnjem letu mojega mandata temeljila na treh osnovnih načelih, in sicer, da nekaj pridobi vsak kraj v občini, imamo jih 22, da nekaj pridobi vsaka generacija, od najmlajših do najstarejših občanov, in da nekaj pridobi vsaka panoga, od kmetijstva novem letu vsem želim, da ste vedno zvesti sebi, da poslušate svoje srce in dušo. Naj leto 2022 sestavljajo dnevi, ki vas bodo razveseljevali in na katere boste ponosni. Pri vsem skupaj pa ne pozabite na modro misel Richarda Bacha, ki pravi: »Nikoli vam niso dane sanje, ne da bi vam bila dana tudi moč, da jih uresničite.« taktih in prav dolgo si podobne muzike ne želim več. V ‘supervolilnem’ letu nam tudi ne želim preveč razgretih glav in praznih obljub. Zato želim občanom in sploh vsem Slovencem zdravja, medsebojnega spoštovanja in naj se nam uresniči vse, kar lahko vsakega posebej ter vse skupaj navda s srečo in zadovoljstvom.« Vinko Debelak, Občina Prebold: Župan Občine Tabor Marko Semprimožnik: »Med projekti v letu 2022 bi izpostavil zaključek prenove planinskega doma v Mariji Reki, dokončanje modernizacije ceste med Matkami in Sv. Lovrencem ter ureditev vhoda in dvorišča pred šolo. Nikakor pa ne bomo pozabili na nadaljevanje skladnega razvoja vseh delov občine tudi na cestni, komunalni in informacijski infrastrukturi. Veliko smo že naredili, veliko pa nas čaka tudi v prihodnje. Že nekaj časa se ukvarjamo s stavba- »Leto, ki je skorajda za nami, je bilo zaradi korone precej podobno lanskemu. Vsi naši projekti so v teku. Nekateri se počasi zaključujejo, drugi so na pol poti, tretji se šele snujejo. Vesel sem, da smo večino zastavljenih ciljev kljub težavam uspešno dokončali. V prihodnjem letu bomo začeli z izgradnjo Jurjevega trga, ki naj bi skupaj z obstoječimi objekti predstavljal center Tabora in naše občine. To bo prostor za najrazličnejša dogajanja, dogodke in prireditve. Imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje, uspešno smo prišli tudi do določenih sredstev, ki jih sicer ni dovolj, a bodo pomembna pri uresničitvi tega projekta. Trenutno potekajo dela na kanalizaciji Ojstriška vas – vzhod, ki se bodo prihodnje leto nadaljevala in končala. Lotili smo se tudi projekta kanalizacije Pondor – Kapla, kjer smo v fazi pridobivanja dokumentacije, in še dveh odsekov vodovoda, v zvezi s katerima smo se tudi prijavili na razpis za sofinanciranje. Ukvarjamo se tudi s prostorskimi stiskami v šoli, ker je Tabor postal izredno zanimiv za priseljence in pri nas masovno kupujejo parcele. Običajno so to mladi pari, družine, za katere se potencialno računa, da Tomaž Žohar ob odprtju Ceste na Dobrovlje in turizma do podjetništva. Skratka, občino želimo še naprej razvijati enakomerno na vseh področjih in za vse ljudi. V prihodnjem letu bomo nadaljevali z večjimi investicijskimi vlaganji v projekt zagotavljanja varne oskrbe s pitno vodo, z investicijami za zagotavljanje poplavne varnosti na območju reke Savinje, začenši z ureditvijo dela brežin ter izgradnjo jezu v Parižljah. Velik poudarek bo na investicijah za večjo prometno varnost, v okviru katere bi izpostavil dva večja projekta, in sicer rekonstrukcijo cestišča z izgradnjo hodnika za pešce od Braslovč do Preserij (mimo pokopališča) ter izgradnjo nujno potrebnega krožišča v Parižljah. Po več kot 20 letih pregovarjanja in planiranja bomo zgradili mrliško vežico v Šentrupertu. Največji projekt v naslednjem letu pa je vsekakor izgradnja medgeneracijskega športno-rekreacijskega parka v Rakovljah. V planu so seveda še številni drugi manjši projekti, ki pa glede na to niso nič manj pomembni za razvoj občine in za ljudi. Skratka, plan je tudi zadnje leto mojega mandata zelo ambiciozno zastavljen, tako kot je bilo to vsa tri dosedanja leta, in verjamem, da ga bomo zelo uspešno uresničili. Imamo res izjemno dobro in učinkovito ekipo Občinskega sveta in Občinske uprave, na katero sem izredno ponosen in sem vsem izredno hvaležen za njihovo delo ter njihov prispevek k razvoju naše družbe. Iskrena hvala tudi vsem ostalim društvom, zavodom in občanom, ki s svojim delom kakorkoli prispevajo k razvoju naše občine, k povečanju naše blaginje in kvalitete življenja. V mi v centru Prebolda, ki propadajo in kvarijo podobo v tem delu občine kot tudi še kje drugje, kar je v veliki meri povezano z denacionalizacijo in lastniki, ki so jim bili ti objekti vrnjeni. Pred nami je še zadnje leto tokratnega sestava občinskega sveta. Želim si, da bi dokončali čim več zastavljenih nalog in morda tudi kaj rešili v zvezi s to problematiko propadajočih objektov. Vse, kar bomo še naredili do volitev, bo pomembno, hkrati pa bomo s tem omogočili tudi nadaljnje uspešno delo bodočim akterjem vodenja občine. Vsekakor pa izzivov ne bo manjkalo. Vse tudi kaže, da bomo po šestih letih – vendarle še v tem mandatu – dočakali potrditev sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, ki je še kako potreben za nadaljnji razvoj in življenje v naši lokalni skupnosti. Že v drugem iztekajočem se letu smo bili prisiljeni plesati po covid Žalski župan Janko Kos na prireditvi Slovenska bakla v Petrovčah ne gre z danes na jutri. V planu za drugo leto pa sta tudi dva odseka asfaltiranja cest na novo, hkrati pa se še vedno borimo, da bi prišli do sredstev za našo kolesarsko povezavo, ki je vseslovenska. Poleg tega pa imamo tudi plane, ki so povezani z državo, pri katerih gre za ureditev pločnikov, razsvetljave in avtobusnih postaj za regionalno cesto v Kapli. Razširitev ceste iz Tabora do Pondorja pa je že v teku, geometri so že opravili svoje delo in tako se bo lahko začelo tudi z deli. Vsem ljudem dobre volje, še posebej našim občanom, pa bi ob božiču zaželel polno notranjega miru, razumevanja in veselja v družini. Naj se vam izpolnijo vse skrite in odkrite želje, da boste s svojim življenjem zadovoljni, hkrati pa srečno v letu 2022.« Janko Kos, župan Občine Žalec: »Zame je pomembno, da smo ostali normalni tudi v času epidemije, da nas razne delitve na cepljene in necepljene niso preveč omejevale. Brez dvoma je tudi korona prinesla dobre stvari, medsebojno sodelovanje, solidarnost, naklonjenost, dobroto, pripravljenost pomagati … Iz tega moramo graditi naprej. Marko Semprimožnik je ob predaji novih igral tudi sam zaplesal z otroci. bodo v prihodnosti imeli otroke in bosta naša šola in vrtec premajhna. Zato zdaj že pridobivamo dokumentacijo za povečanje šole. V teku je tudi sprememba oziroma dopolnitev OPN, kar pa bo trajalo še več let, saj Vinko Debelak je s prerezom traku pospremil prenovo v OŠ Prebold. V naslednjem letu si v Občini Žalec veliko obetamo od obiskov vlade, ministrov, ki so bili pri nas. Čaka nas kar precej projektov, nekateri so nadaljevanje že začetih. Nadaljevala se bo izgradnja ceste skozi Šempeter, zdaj poteka odkup zemljišč od SIP-a do Mercatorja. Direkcija RS za infrastrukturo je že letos pristopila k izdelavi projektne naloge za kolesarsko in peš povezavo med Šempetrom in Žalcem, ki se bo gradila prihodnje leto. V naslednjem letu se bo gradila tudi kolesarska pot od celjske Špice do mosta v Šeščah, za kar je že podpisana pogodba z izvajalcem. V načrtu je izgradnja pločnika med Žalcem (od plinske postaje) in Petrovčami ter dokončanje pločnika med Dobrtešo vasjo in krožiščem za Polzelo. Projektira se nov izvoz in uvoz na avtocesto z izmenjavo smeri, ki obsega tudi ureditev krožišč na obeh straneh. Projektantska vrednost projekta je več kot deset milijonov evrov, naš sofinancerski delež je pet odstotkov, ostalo bosta financirala DARS in DRSI. Javno naročilo bomo izvedli v naslednjem letu, izvedba pa je predvidena za leto 2023. V naslednjem letu se bo nadaljevala izgradnja komunalne infrastrukture v PC Arnovski gozd III, ki bo sicer zaključena v začetku leta 2023. Podpisana je že pogodba za obnovo mostu v Kasazah skupaj s hodnikom za kolesarje in pešce, ki se bo gradil v letu 2022 s sredstvi Občine Žalec. Zelo zahtevno projektiranje mostu v Grižah je pred zaključkom, računamo pa, da bo most večinsko financiran iz projekta poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline, zato bomo počakali na ta sredstva in izvedba pride na vrsto kasneje. Velik projekt v šolah bo izgradnja novih učilnic in vsaj delna razrešitev prostorske stiske v I. OŠ Žalec. Izbran je že izvajalec za gradnjo novega vrtca z devetimi učilnicami kot javno-zasebni partner, s katerim bomo podpisali pogodbo, v skladu z njo pa bo z izgradnjo zaključil najkasneje v 20 mesecih. Načrt je odprtje vrtca najkasneje v septembru 2023. Tudi vrtec na Ponikvi se projektira in bo nared v letu 2024. Na občinskem svetu smo dobili zeleno luč, da damo aro za nakup Hotela Žalec s kazinojem s preko šest tisoč kvadratnih metrov površin. Ker je bil rok do konca leta, smo morali hitro odreagirati, saj gre za srce Žalca, ki je v javnem interesu. Nekaj idej imamo, o tem smo spregovorili na občinskem svetu, nakup naj bi bil sproveden do konca meseca marca prihodnje leto, potem pa nas čaka še veliko dela z umestitvijo teh idej. Pri nas bo postal problem energetske revščine, kajti energenti se dražijo, občina pa si želi, da bi poskrbela za trajnostno energetsko oskrbo, ki bo cenovno sprejemljiva. Želimo ugotoviti, ali lahko zgradimo fotovoltaiko na kakšnih javnih objektih, da bi pocenili energijo za uporabnika tistega objekta, odvečno energijo pa bi lahko dali v sistem, da bi imeli kaj od tega tudi občani. Začeli smo navezovati stike z možnimi izvajalci. Manjših projektov in ciljev pa je v Občini Žalec še več in želimo si uspešno leto 2022 ne glede na volitve.« Glede želja pa: »Če kdaj, smo zdaj res ugotovili, da je zdravje vrednota in ne le fraza ob novem letu. Vsem občankam in občanom ter vsem ljudem želim v naslednjem letu zdravja, da bi živeli v miru, sodelovanju, da bi si bili naklonjeni in si delili dobroto, dobro voljo. Da bi nas težki časi okrepili in bi šli močnejši naprej. Ljudem želim vse tisto, kar želim sebi, sebi pa ne želim ničesar slabega. Življenje sestavljajo drobne stvari in ljudem želim veliko prijetnih drobnih stvari, ki potem sestavljajo velike zgodbe. Naj imajo ljudje v naslednjem letu čim več dobrih razlogov za to, da lahko nazdravijo!« UTRIPKE LETA 2021 ŠT. 11 I december 2021 7 K(o)ronsko leto ARHIV UREDNIŠTVA UTRIPA Zato, da je k(o)ronsko leto potekalo brez težav (beri nenadzorovanega dogajanja), so skrbeli (ne)formali nadzorniki. Novinarji, uradni organi, navijači, športniki vseh vrst in živali. V “špeglu” se vid i te dni vse, kar je “žalskega”. ezen. Brez nadzora je samo še ljub V času korone gredo večkrat na Pazite! Opazuje mo vas z vseh led samo otroci. dzornik ronski na Glavni ko ). ama(n zelo (z)ag zornih kotov. Če se ne boš držal pravil, te bo fotografiral stric Tona. as nadzo v Pero, za Za ohranitev m iru in nadzora v težkih časih sm pripravljeni up o oraljati vsa sre dstva. a. tvu Utrip a uredniš alica n rne je m Vesel božič in srečno novo leto! ktorata je bila novinarskega inšpe Glavna nadzornica ska očala. piv zi sko t da gle po večkrat primorana Danes sem spedenan , ker nadzorujem sam o bejbe. i je na fontan OSREDNJE TEME 8 ŠT. 11 I december 2021 Kakšen izziv je bilo leto 2021 za medije? L. KOLAR T. TAVČAR, IRIS RUPNIK, OSEBNI ARHIV Lili Pušnik (STA), Janko Petrovec in Marta Razboršek (RTV Slovenija) ter Ksenija Rozman (VTV Velenje) o letu 2021 v medijih in kaj se medijski krajini napoveduje v letu 2022. Leto 2021 je bilo tudi za novinarje in medije zelo posebno leto zaradi epidemije in slabšanja položaja. In ravno mediji so vedno ogledalo družbe. Znane novinarske obraze iz naše doline smo povabili, da nam povedo, kakšen izziv je bilo leto 2021 zanje, kako so čutili turbulentno ozračje v slovenskem medijskem prostoru v luči pritiskov na medije, posebej na RTV Slovenija ter Slovensko tiskovno agencijo in druge. Kako so to čutili na svojih delovnih mestih in v okoljih, kjer živijo? Ali je nanje bolj vplivalo slednje ali epidemija? Razumemo, da se vsi niso mogli odzvati vabilu – tudi to pove nekaj o družbeni klimi in medijskem prostoru pri nas. Smo pa veseli odziva vseh, zapisanega in nezapisanega ter predvsem pozitivnega naboja, ki veje iz odgovorov. Mešanica profesionalnosti, trdoživosti in radovednosti, s čimer pravi novinarji kljubujejo vsemu in pozitivno zrejo v prihodnost. Lili Pušnik, dopisnica Slovenske tiskovne agencije Lili Pušnik živi v Petrovčah, o svojem deflu za STA v letu 2021 pa je povedala: »Leto 2021 je bilo zelo zahtevno zaradi epidemije z novim koronavirusom. Terenskega dela je bilo zelo malo, zato pa je bilo veliko telefonskih pogovorov. Veliko novinarskih konferenc in različnih omizij pa sem spremljala prek Zooma. Zelo me je prizadel odnos vlade do STA, ker nam od oktobra leta 2020 pa vse do novembra letos ni namenila niti centa za naše delo, čeprav je prav vlada naš ustanovitelj. To obdobje je bilo zelo turbulentno. Nisi vedel, ali bo plača ali ne. No, zmagal je ekipni duh med novinarji STA, kljub prekinitvi financiranja smo ostali profesionalni in smo svoje delo opravljali po najboljših močeh. Ker sem optimistična oseba, sem verjela, da se bodo zadeve slej kot prej uredile. Danes lažje dihamo, kljub temu da so razmere še vedno negotove. Pogodba za to leto je bila podpisana, zdaj pa potekajo pogajanja za novo pogodbo za leto 2022. Upam, da bo vodstvo STA uspelo sklen- Lili Pušnik (desno) iti pošteno pogodbo, ki nam bo omogočila, da kot neodvisni slovenski medij še naprej kredibilno in profesionalno opravljamo svoje delo. Zaradi ravnanja vlade je STA zapustilo lepo število izkušenih novinarjev, tako da smo trenutno kadrovski podhranjeni. Da postaneš dober agencijski novinar, potrebuješ vsaj leto dni prakse. Zelo pomembno pa je imeti lastne vire, ki ti omogočajo ekskluzivne zgodbe.« V primeru STA pa se je vendarle zelo izkazalo Društvo novinarjev, ki je organizirajo akcijo Za obSTAnek, v kateri so s pomočjo širše javnosti zbirali finančna sredstva in pomagali premostiti nefinanciranje s strani države. Podpora javnosti, kolegov in novinarskega ceha v tem težkem obdobju je bila pomembna. »Ta podpora nam je bila res veter v hrbet. Jokala sem, ko sem prejemala SMS-sporočila od prijateljev, da so nakazali donacijo za STA. Dobila sem tudi veliko podpore od različnih uradnih institucij, ki so pogosto pred pozdravom zapisale: ‘Zdržite.’ Neštetokrat so me ljudje ustavljali na ulici in v trgovini ter spraševali, kako je to mogoče, kaj se dogaja STA.« Kakšna popotnica, želja za leto Z vami smo prehodili že 45 stopnic, 45 uspešnih let. Zahvaljujemo se vam, da lahko skupaj stopamo v novo. Za prihajajoče leto vam želimo, da polni zagona pišete čim lepše in srečne zgodbe. Ostanite zdravi v krogu tistih, ki jih imate najraje. Srecno 2022 www.zagozen.si 2022? »Želim si, da bi bila nova pogodba z vlado sklenjena čim prej in v zadovoljstvo obeh strani. Glede želja sem bolj skromna. Sebi in svoji družini želim predvsem veliko zdravja in sreče, ki je sestavljena iz majhnih, hitro pozabljenih pozornosti, kot so poljub, nasmeh, prijazen pogled, iskrena pohvala.« imajo največjo težo pripombe naših gledalcev, ne pa toliko morebitno izraženo mnenje kakšnega politika na lokalni ali državni ravni. Politika si seveda prizadeva bolj vplivati na nacionalne medije, zlasti na RTV, ki po mojem mnenju mora ostati kakovosten javni servis, zavezan državljanom, ne vsakokratni politiki. Gledanost ne more biti osnovni kriterij. Zaradi gledanosti in poslušanosti ter nizkih naklad je v zadnjih desetletjih izginilo veliko časopisov, radijskih in tudi TV-programov, ki so sicer imeli svoje občinstvo. ‘Zniževanje stroškov’ je dober izgovor za marsikaj, tudi v medijskih hišah. Pokončnost ima visoko ceno, a v novinarstvu je nujna.« Leto 2022 bo za novinarje in vse medijske hiše naporno, še posebej zaradi supervolilnega leta, je mnenja Ksenija Rozman. »V poplavi informacij, domnevnih resnic in diskred- Janko Petrovec, RTV Slovenija, dopisnik v Rimu Janko Petrovec, sicer po rodu iz Prebolda, pravi, da je njegovo novinarsko leto bolj obeležila epidemija kot pritiski na delo medijev, novinarjev: »Zanesljivo je bila pri mojem delu tudi v iztekajočem se letu najpomembnejša epidemija, tako v ozkem kot v širokem pomenu besede, saj je vsaj posredno vplivala na skoraj vsa področja dopisnikovega dela. Leto je zaznamovala tudi okrepljena zunanjepolitična dejavnost Slovenije, kar se je pri mojem delu odražalo z nadpovprečnim številom bilateralnih srečanj in dogodkov, ki jih je v Italiji priredila Slovenija. Tudi letos sem se moral ukvarjati z oblikovanjem nove italijanske vlade; trenutna Draghijeva je tako že peta, odkar sem sredi leta 2016 prišel na dopisništvo v Rimu.« Ksenija Rozman, VTV Velenje, programska urednica in novinarka Ksenija Rozman iz Latkove vasi je novinarka in programska urednica na VTV Vaši televiziji Velenje, ki je televizija s statusom posebnega pomena. Lokalni mediji se glede na specifiko ukvarjajo s povsem drugimi izzivi, a medijska krajina je skupna in vpliv je. »Zagotovo je v letu 2021 na naše delo imela največji vpliv epidemija oziroma vsi ukrepi, ki jih je bilo in jih je še treba upoštevati v zvezi s tem. V naši hiši smo bili zelo dosledni, zaradi česar smo kar pogosto slišali pripombe, da pretiravamo. Glede na to, da so se tisti sodelavci, ki so bili pozitivni na sars-cov-2, okužili v domačem okolju in da do širjenja okužb ni prišlo med nami, čeprav smo bili v delovnih stikih, se naša doslednost izplača. Ker so bili in so stiki še omejeni, mnogi dogodki odpovedani oziroma organizirani prek spletnih platform, ob prisotnosti dveh ali več oseb v studiu pa so posebni ukrepi, je bilo za našo majhno ekipo še posebej težko zagotavljati 30 odstotkov lastne produkcije TV-programa (ni dovolj le tekst, treba je posneti tudi kadre). Vsak dan, od ponedeljka do nedelje, moramo namreč zagotoviti najmanj pet ur lastnega programa različnih vsebin, med njimi tudi informativne oddaje, pri čemer si ne moremo pomagati z agencijskimi novicami. To je velik napor že v normalnih razmerah. Kar se tiče poseganja politike v medije na lokalni oziroma regionalni ravni: VTV kot medij v zasebni lasti vedno sam odloča o vsebinah in načinu poročanja. Pogosto smo v stikih z župani in občinskimi uslužbenci, včasih pade kakšna neumestna pripomba tudi na račun tega, da se osebno poznamo in po domače kaj pokomentiramo. Normalno je sicer, da smo kot medij ves čas izpostavljeni kritiki. Kar pogosto se v redakciji pogovarjamo, ali so kritike upravičene. Pri tem Ksenija Rozman (levo) itacij, ki bodo preplavile socialna omrežja in zagotovo delno prišla tudi v nekatere medije, bo potrebno ohraniti trezno glavo. Upam, da so se državljani že naučili razlikovati med objavami na družabnih omrežjih in novinarskimi prispevki. Osebno si želim spoštljive komunikacije, zlasti med politiki samimi. Sicer bo potrebno tudi soočenja in informativne oddaje opremiti s posebnim opozorilom: “Ni primerno za otroke, mlajše od 12 let”. Ob tem pa se bodo morale vse medijske hiše boriti tako s politiko kot svojimi lastniki, da se ohranijo že doseženi novinarski standardi in da ne bo šlo le za predstave za čustveno manipuliranje z množicami. Pritiski bodo nedvomno veliki in raznovrstni.« Janko Petrovec je dokaz za to, da profesionalno novinarsko delo v pogojih »miru« in profesionalne distance lažje uspeva. Pritiskov na svojem delovnem mestu, stotine kilometrov od Slovenije, ni čutil. »Kot dopisnik sem daleč od domače medijske hiše, tako da me vetrovi, ki občasno vejejo okoli nje, komaj oplazijo ali pa še to ne. Pri svojem delu ne čutim posebnih pritiskov. Teme, ki se jih lotevam, pa izbiram po dogovoru z uredniki, pri čemer imam precej avtonomije. Kako bo v bodoče, ne vem. Vsekakor pa si želim, da bi RTV Slovenija ohranila svojo dopisniško mrežo v tujini in jo po možnosti tudi okrepila.« Kako pa je Italija zaznala težave medijev v Sloveniji? »Slovenija je OSREDNJE TEME ŠT. 11 I december 2021 Janko Petrovec v osrednji Italiji slabo poznana. Če boste deset naključnih Rimljanov vprašali, s katerimi šestimi državami si Italija deli kopensko mejo, se bo devetim zanesljivo zalomilo vsaj pri Sloveniji, če ne že prej. V italijanskih medijih je bila sicer Slovenija letos deležna večje pozornosti, zlasti v polletju predsedovanja Svetu Evropske unije in v obdobjih razmaha epidemije; stalnica teh let je tudi poročanje o balkanski migrantski ruti in njenem izteku na meji z Italijo. Položaj medijev v Sloveniji pa je tema, ki sem jo v Italiji komaj zaznal.« In kakšna je Jankova popotnica, želja za leto 2022? »V Firencah, kjer sta mestno zgodovino močno zaznamovali vsaj dve epidemiji kuge, pravijo, da vsaka tovrstna nesreča traja tri leta. Pa zato upam, da se v tretjem letu tudi mi izmažemo iz epidemije koronavirusa.« Marta Razboršek, novinarka zunanjepolitične redakcije v informativnem programu RTV Slovenija Marta Razboršek, ki izhaja iz Arje vasi, je tudi nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Beograda. Mediji so po njenem izpostavljeni povsod: »Javni mediji so na udaru povsod, ne samo pri nas, je pa res, da smo v Sloveniji na to precej nepripravljeni. Iskreno mislim, da je medijska svoboda pri nas na zavidljivem nivoju, sploh če se primerjamo z regijo, kjer raznovrstni vplivneži lomastijo ves čas. Tudi tako imenovane SLAPP tožbe, odškodninske tožbe zaradi domnevne razžalitve časti, so pri nas k sreči redkost. Upam, da bo tako tudi ostalo, saj v ta namen nastaja vseevropska zakonodaja. Seveda se dogajanje v družbi odraža tudi v medijih, predvsem RTV Slovenija je ves čas tarča kritik. Seveda bolj televizija in seveda predvsem informativni program. Zanimivo je, da tega nihče več niti ne skriva. Napadi in očitki so neposredni; ker smo javni medij, imajo vsi občutek, da nas lahko kritizirajo. To je sicer res, če so kritike na mestu, ampak po večini niso. Zelo pogosto gre za žalitve na osebni ravni, ko gre za novinarke celo šovinistične izpade. Na družbenih omrežjih jih včasih dobim po glavi tudi sama. Po večini se ne zapletam v razprave, včasih pa tudi. In takrat vztrajam do konca. Zdrava ali nezdrava trma, bi lahko rekli. V vsakem primeru se ne mislim nikomur pustiti pregnati s Twitterja, to sem si obljubila. Predvsem zato, ker sem tam pod svojim imenom, osebki, ki so žaljivi, pa po večini pod psevdonimi.« Marta je bila kot nekdanja dopisnica in novinarka zunanjepolitične redakcije veliko v stiku s kolegi v tujini, s katerimi izmenjuje mnenja in poglede tudi o stanju v Sloveniji. »Predvsem v regiji še vedno veljamo za razviti Zahod. Ko zadnje čase kolegi spremljajo razne proteste pri nas, so začudeni. Vse bolj pa jim je tudi jasno, da tudi mi nismo obljubljena dežela in da se ljudje precej delimo. Na različnih ravneh. Jaz imam Slovenijo rada, Ljubljana je super mesto, Beograd, kjer sem živela in delala več kot osem let, pa je metropola. In kljub temu da živijo z veliko manj sredstvi kot mi, s slabšim zrakom, imajo Beograjčani nek zmagovalni duh. Tudi moja pokojna mama, ki je bila večkrat pri meni s petrovškim župnikom Vančijem, je Beograd doživela na tak način. In tam je tudi rada šla ven, v gostilne, ter uživala tako v hrani kot glasbi. Zaradi koronavirusa sama kar dve leti nisem bila v svojem drugem domu, a taksisti me še vedno poznajo. Kljub vse slabšemu zaslužku, ker protikoronski ukrepi veljajo tudi v Beogradu, mi je eden od taksistov častil vožnjo. Na stare čase.« O tem, kaj si torej mediji lahko obetajo v letu 2022, pa Marta Razboršek pove: »Če bomo delali dobro, se nam ne bo zgodilo nič pretresljivega. Pa strah nas ne sme biti. Ker če smo skupaj, smo močni. In mi trenutno držimo skupaj. Marta Razboršek 9 Mislim, da na medije pritiskajo vse vlade in vse politične opcije, trenutna je samo bolj transparentna pri tem početju. Ampak če pravijo, da gre zgolj za kritiko, potem lahko to tako tudi jemljemo. Le uredniki tega ne smejo vzeti kot navodilo ali svarilo. Pa novinarji tudi ne. Torej, na nas je, kako bo. Jaz v novinarstvo še vedno verjamem, menim pa, da marsikaj ni novinarstvo. V obe smeri. Predvsem pa se moramo zavedati, da nam politika nikoli ni pomagala. In če bo zdaj prišlo do velikih sprememb, jih bo nekdo drug le delno omehčal. In to zavedanje bi moralo biti naša moč. Verjamem, da nas čakajo še številne preizkušnje, a da jih bomo z zavedanjem lastnega pomena uspeli preiti.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 11 I december 2021 Prvič na Škratkov bazar BINA PLAZNIK Mladinski center Žalec je letos organiziral Škratkov bazar, nanj pa je povabil mlade podjetnike in jim ponudil priložnost predstavitve njihove podjetniške ponudbe. izdelkov, založniki in drugi. Dobro razpoložena ponudnica na stojnici Manja Globačnik je povedala: »Šivam za otroke, razširila sem ponudbo tudi na odrasle. Izdelujem vse od kap in trakov do tunik, kapucarjev. Eno leto že delam. Tole je že tretji sejem. Odziv ljudi je pozitiven, saj so izdelki lepi na oko. Na takšnih sejmih pridobim kar nekaj strank. Tukaj v Žalcu je vzdušje prijetno in se bom še oglasila na kakšnem sejmu.« Žiga Auer, KUD Transformator in Društvo Ziz, v pogovoru navdušeno predstavi izdelke ter opiše založniške in gledališke dejavnosti. O svoji stojnici pove: »Vsako leto izdamo Čarobni ambient na Škratkovem bazarju koledar, ki je namenjen deobjektivizaciji telesa, letos je povezan še s prekarnim delom. Največji hit v prodaji so naše majice in koledarji.« Anja Oset je optimistična glede organizacije podobnih dogodkov v prihodnosti: »Okoli 150 obiskovalcev je obiskalo Škratkov bazar med 16. in Čudoviti detajli izpod natančnih rok mladih ustvarjalcev iz Žalca oziroma iz Savinjske, sta se jim pridružili tudi dve iz Ljubljane. Anja Oset, vodja projektov v MC Žalec, je povedala: »Od mladih smo že velikokrat prejeli informacije, da si želijo podjetniških vsebin, ki jih počasi dodajamo v svoj program. Tako smo ob načrtovanju meseca decembra pomislili na številne mlade, ki imajo manjša podjetja z unikatnimi izdelki. Želeli smo jim ponuditi prostor, kjer se lahko predstavijo in navežejo nove stike.« Na bazarju so se predstavili ponudniki unikatnih daril, ročno izdelanega nakita, voščilnic, tekstilnih Manja Globačnik Uredili okolico in zaščitili spomenike V božični čas z božičnim jogurtom in e-voščili L. KOLAR Mlekarna Celeia je v času božičnih praznikov pripravila akcijo Ohranjamo praznične vezi. Na njihovi spletni strani bozicni.si, ki jo je navdihnil božični jogurt, je lahko vsak poslal praznično voščilo z najlepšimi željami ob prihajajočih praznikih svojim prijateljem ali najbližjim ter sodeloval v nagradnem žrebanju za 111 nagrad. V akciji Ohranjamo praznične vezi so ob glavnih nagradah, pet družinskih letovanj na Rogli, prvih 55 piscev e-voščilnic na njihovi spletni strani bozicni.si nagradili s paketom lesenih božičnih okraskov. Vsak teden od 26. novembra pa so izžrebali tudi 15 srečnežev, ki so prejeli paket božičnega jogurta Zelene Doline. Zdaj že legendarni božični jogurt Zelene Doline so v Mlekarni Celeia prvič predstavili leta 1999. V mlekarni ga izdelujejo samo v času najlepših praznikov leta, saj je posebej prilagojen za »božični okus«. Poleg kakovostnega slovenskega mleka brez GSO mu dodajo tipične božične začimbe, kot so cimet, klinčki, ingver in muškatni orešček, okus pa zaokrožijo koščki jabolk in zdrobljeni lešniki, so povedali v Mlekarni Celeia. D. N. Del udeležencev, ki so čistili ob živi meji Rimske ceste. V Turističnem društvu Šempeter so tudi letos pred zimo izpeljali obsežno delovno akcijo, ki se je je udeležilo okrog 30 članic in članov društva. Odstranjevali so listje s površin ob Rimski cesti in na območju Rimske nekropole, hkrati pa so pokrili tudi spomenike in jih tako zaščitili pred zimo. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Postanite naš sodelavec v proizvodnji! Ponujamo: • urejeno in stabilno delovno okolje, • dodatna usposabljanja, • možnost napredovanja, • in korektno plačilo. INFORMACIJE: BREDA.HLADNIK@BINTG.COM Žiga Auer Ob tem pa so znova privrele na dan neizpolnjene želje po trajnejši zaščiti teh izjemnih zgodovinskih spomenikov državnega pomena, ki so svojevrstna in neprecenljiva dediščina rimske dobe na naših tleh in Evrope kot take. Ali bo letošnji obisk ministra za kulturo Vaska Simonitija v Nekropoli, ki je ob obisku obljubil sestanek vseh deležnikov za skupno rešitev tega problema, tudi prinesel kakšno trajno zaščito teh objektov, pa bomo videli v prihodnjem letu. Že drugo leto zapored pa zaradi zdravstvene situacije v tem božičnem času ne bo tradicionalne prireditve Božična skrivnost v Jami Pekel, ki jo je vsako leto obiskalo okrog tri tisoč obiskovalcev. Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SLS v OS V organizaciji Mladinskega centra Žalec so se decembra zvrstile številne prireditve. V začetku meseca so izdelovali venčke iz odpadnega materiala, slikali Božičke na šalčke in letos prvič v Žalcu pripravili Škratkov bazar. Na dogodek se je prijavilo 18 razstavljavcev, ki so ponujali raznovrstne izdelke – od družbenoangažiranih izdelkov, družabnih iger, namenjenih učenju črk, dekorativnih izdelkov za dom, uhanov, zapestnic, venčkov, smrek, igrač in unikatnih kosov oblačil do eksotične turške hrane. Poleg tega, da so se predstavili mladi razstavljavci 20. uro. Vsi so bili navdušeni, mnogi so se nam po projektu tudi oglasili v zasebna sporočila na družbenih omrežjih, kjer so pohvalili bazar in organizacijo ter obljubili, da bodo naš profil še spremljali. Manjšemu obisku navkljub smo prav vsi navdušeni nad prvim Škratkovim bazarjem. S ponudbo in kvaliteto smo presegli svoja pričakovanja. Verjamemo, da je vsakdo lahko našel nekaj zase in okusil čarobnost bazarja. Dogodek nameravamo ponoviti vsaj v decembrskem času prihodnje leto. Vendar pa je s strani razstavljavcev prišlo kar nekaj idej o pomladnem bazarju, kar nam, moramo priznati, kar diši in nas navdušuje za prihodnje projekte.« Do konca meseca decembra lahko obiščete še dva njihova dogodka, in sicer 26. 12. od 13. do 16. ure dogodek Vaflji na drsališču ter 31. 12. od 11. do 12. ure na Šlandrovem trgu Otroško silvestrovanje z Alenko Kolman. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I december 2021 11 Decembra brez druženj, a pozornosti drugače L. KOLAR L. K., D. N., ARHIVI PODJETIJ V vprašanih podjetjih se zavedajo, da so zaposleni največje bogastvo. Po svojih zmožnostih so poskrbeli tudi za njihovo dobro počutje izven delovne rutine že med letom, ob koncu leta pa tudi za manjše in večje pozornosti. Leto 2021, že drugo leto z omejitvami, ki nam jih je prinesla in odnesla korona, je bilo nov izziv in zelo naporno za podjetja in gospodarstvo v celoti. Podjetja pa so ljudje – in ti so še posebej pomembni v težkih časih. Predstavnike nekaterih podjetij na našem območju smo ob zaključku leta povprašali o tem, ali so v svojih podjetjih pripravili kakšne posebne oblike nagrajevanja sodelavcev in morda drobne pozornosti, ki so prispevale k lažjemu sodelovanju in dobremu počutju na delovnem mestu, in posebej, ali so sodelavce obdarili za novo leto oziroma so zanje pripravili kaj posebnega. lahko izvajajo delo na več načinov, sodelavci na terenu imajo kvalitetna vozila in so v tem letu opravili šolo varne vožnje na AMZS Vransko. Za vse oddelke smo organizirali ‘teambuildinge’, na katerih so se sodelavci še bolj povezali med sabo, se družili in malo pozabili na epidemijo. Organizirali smo nekaj dogodkov, na katerih so sodelovali zaposleni, kot npr. čistilna akcija, preventivna gasilska vaja ... Organizirali smo tudi piknik v poletnem času, da smo se s sodelavci in dobavitelji lahko podružili na prostem. V planu smo imeli še nekaj dogodkov, ki pa smo jih žal odpovedali, saj smo ocenili, da bi bil rizik za naše zaposlene prevelik.« tudi kuhinja na kolesih. Dobro se je ‘prijel’ tudi interni časopis, s katerim obveščamo zaposlene o poslovnih in tudi o zabavnih dogodkih v podjetju. Poleg tega smo letos nadgradili sistem nagrajevanja, ki predstavlja še dodatno vzpodbudo za zaposlene. To leto je bilo za nas jubilejno, saj smo praznovali 45 let podjetja – žal samo v krogu zaposlenih, z rojstnodnevno torto in kozarčkom penine. Da v trenutnih razmerah uspešno zaključiš poslovno leto, si zaposleni seveda zasluži božičnico. Ta sicer še nikoli ni izpadla, bo pa tako kot lani tudi letos višja. Vsakoletna stalnica je tudi novoletno obdarovanje, kjer vsak zaposleni ob zaključku leta prejme lepo darilo.« Franci But, direktor, Mlekarna Celeia: »Res je, tudi leto 2021 je s seboj prineslo številne koronske ukrepe, ki smo jih uspešno premagovali. Menim, da v predprazničnem času zaradi načina življenja, ki ga je prinesla epidemija, vsi potrebujemo toliko več vzpodbude. Ta je lahko tudi v obliki praznične okrasitve, ki vsekakor vpliva na bolj toplo vzdušje in dobro počutje. Letos smo s skupnimi močmi okrasili zunanje in notranje prostore naše mlekarne, Breda Hladnik Breda Hladnik, prokuristka, Juteks: »Za prispevek k uspešnosti poslovanja smo v Juteksu, kot vsako leto, prejeli lepo božičnico, ki znaša skoraj polno mesečno povprečno plačo zaposlenega v tem letu. Lastnik podjetja se je poleg nje letos odločil še za dodatno nagrado v višini 450 evrov kot zahvala zaposlenim za pretekle in spodbudo za prihodnje izzive. V prizadevanju za zadovoljstvo zaposlenih občasno poskrbimo tudi za dodatne pozornosti: pod smrečico je letos vsakega pričakala ‘gajbica’ domačih dobrot, s katero smo zaposlenim približali pridelke in izdelke lokalnih kmetij in pivovarn. V skrbi za boljše zdravje vsem zaposlenim ponudimo možnost brezplačnega obiska fizioterapije in drugih storitev za boljše počutje. S posebnim presenečenjem želimo v naslednjem letu zaposlene spodbuditi tudi k zdravemu gibanju. V Juteksu se zavedamo, da so zaposleni naša velika vrednost ter nosilci obstoja in razvoja podjetja. Od njih veliko pričakujemo, zato si tudi prizadevamo, da bi se pri nas dobro počutili in da so za svoje delo ustrezno nagrajeni.« Primož Oset, direktor, Hörmann: »V podjetju poleg rednih izplačil osnovne plače zaposlenim pripada tudi stimulacija, vezana na uspešnost podjetja. Prav tako sodelavcem v sklopu promocije zdravja na delovnem mestu nudimo brezplačno sadje, organiziramo razna predavanja na temo zdravega življenja, spoprijemanja s stresom in osebna svetovanja, kaj lahko vsak sam naredi, da bo njegovo življenje v službi in doma bolj kvalitetno. Sodelavci, ki delajo večino časa v pisarnah, imajo dvižne mize, da Vsem sodelavcem se vsako leto zahvalimo za njihovo delo in pripadnost ter jim izplačamo 13. plačo ter damo praktično darilo. Zaradi epidemije zaključka ne bomo imeli, bomo pa spomladi organizirali piknik na prostem za vse zaposlene. Tudi v prihajajočem letu pa imamo načrtovanih kar nekaj dogodkov, ki bodo, upam, razveselili naše zaposlene.« Branko Potočnik Primož Oset Branko Potočnik, generalni direktor, Zagožen: »Omenjeno obdobje je tudi pri nas vplivalo na potek delovnega ritma, predvsem pa na izostanek naših tradicionalnih dogodkov (športnega dne, martinovanja, zabave ob koncu leta …). Ne samo izpadli dogodki, ampak predvsem vedno večje zavedanje o pomembnosti dobrega vzdušja v kolektivu so nas še posebej v letošnjem letu vodili v smer, da smo pokazali, koliko nam zaposleni pomenijo. Izvedli smo poletna druženja po oddelkih (‘mehurčkih’), akcijo ‘jabolko na dan’ oziroma ‘sadje na delovno mesto’, pa oblačila za prosti čas v barvah podjetja, obiskala nas je pred dnevi pa smo tradicionalno, v ekipnem duhu okrasili tudi božično drevesce, ki privablja poglede sodelavcev in naznanja prihod najlepših praznikov v letu. Eden od naših decembrskih običajev je tudi slavnostno kosilo za zaposlene, za katerega ob spremljavi praznične glasbe poskrbimo v času delovnega odmora za malico. Trudimo se, da je december v Mlekarni Celeia kljub striktnemu upoštevanju ukrepov praznično obarvan in nasmejan. Vsako leto poskrbimo za obdarovanje vseh zaposlenih in letos jih bomo obdarili s paketom naših mlečnih dobrot in zimsko kapo. Nismo pozabili niti na najmlajše. Franci But Otroke naših zaposlenih bo tradicionalno obdaril Božiček, ki bo tudi letos zaradi spoštovanja ukrepov poskrbel, da jim bodo starši darila predali v domačem udobju. Mlekarna Celeia pa nismo le zaposleni, ampak tudi naše zadruge in več kot 800 rejcev, ki nam s trdim delom zagotavljajo kakovostno mleko brez GSO (gensko spremenjenih organizmov). Zato bomo tudi njih obdarili s praznično pozornostjo in koledarjem s fotografijami z naših kmetij, ki je letos izšel že drugo leto zapovrstjo.« Drago Pintar, direktor, Uniforest: »Podjetje Uniforest se je v letu 2021, tako kot ostala podjetja, soočalo s koronskim obdobjem in ga tudi uspešno obvladalo. Zasluga gre celotni ekipi zaposlenih, saj so vsi, od mladih do starejših, dobro skrbeli za svoje zdravje z doslednim upoštevanjem ukrepov na delovnem mestu. Redna testiranja na delovnem mestu so pokazala, da smo dobro vzpostavili varen mehurček in kljub zunanjim stikom ohranili dobro zdravje. Namen sledenja ukrepom ni bil zgolj zadovoljevanje formalnih zahtev, temveč smo zaposlenim ponudili še druge oblike podpore pri dobrem počutju. Pozornosti, kot je organiziran pohod v okviru Uniforestovega tradicionalnega fit dneva, na katerem so vsi udeleženi prejeli nagrade v obliki športne ure, pa vse do možnosti manualne terapije ter svetovanja v sodelovanju z lokalno fizioterapevtko, so bile dobro sprejete in jih bomo izvajali še naprej. Obdobje omejitev zaradi koronavirusa je letos vseeno ponudi- Drago Pintar lo priložnost za nekaj dogodkov, med drugimi za udeležbo na sejmu Agra, za katerega smo, kot vsako leto, zaposlenim omogočili prost vstop, pa tudi organizacijo novoletne večerje za zaposlene. Obenem pa smo to neugodno obdobje izkoristili za izvedbo posodobitev posameznih delov poslovnega procesa z montažno linijo, premičnim regalnim skladiščem, digitalizacijo ter drugimi projekti. Vse to so zaposleni pozdravili, saj pomeni bolj ergonomsko in varno delo ter posledično učinkovitejšo proizvodnjo izdelkov. Obdarovanje zaposlenih je pri nas prav tako tradicija. Ne gre le za finančne nagrade v sklopu formalnih možnosti, ampak se vsako leto v sodelovanju z nabavnim oddelkom potrudimo, da pri darilih za zaposlene najdemo sveže ideje za darila z visoko uporabno vrednostjo, ki sodelavce resnično razveselijo. Posebno presenečenje smo pripravili tudi letos in ga skrbno skrili do predprazničnega časa, ko se darila razdelijo zaposlenim. Ne glede na vse materialne zahvale za preteklo delo in spodbude za naprej pa menimo, da so največje darilo nam vsem praznične počitnice, ki si jih vzamemo vsi skupaj in trajajo vse od božiča do novega leta. Vsem zaposlenim in tudi bralcem želimo, da bi jih užili v miru, medsebojni toplini in družbi najljubših, v novem letu pa jim voščimo predvsem zdravja, strpnosti in prijetnih trenutkov ne glede na okoliščine, ki nas vse obdajajo.« 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I december 2021 Najdaljšo tradicijo imajo jaslice B. P., T. T., L. K B. P., T. T. Ustvarjalno je letos mnogokje po dolini, svetloba in domiselne praznične okrasitve pa skrbijo za toplo vzdušje v teh hladnih dneh. Obiskali smo ekipe v Drešinji vasi, Dobriši vasi in Petrovčah. Temačnost zimskih dni tudi v naših krajih omilimo z lučkami, okraševanjem in običaji, povezanimi z adventnim časom in najčarobnejšimi prazniki leta. Mnogi smo začeli doma, s smrečico in jaslicami, z leti pa smo se preselili tudi izven ograj svojih domov. Začeli smo postavljati jaslice na zunanjih površinah, okraševati svoje kraje, jih osvetljevati. Krašenja krajev postajajo tudi razlog za ustvarjalna druženja, še sploh v časih, ko nas epidemija razdružuje. Aktivni člani TD Petrovče so vsako leto bolj aktivni in ustvarjalni tudi v adventnem času pri okraševanju. Eno najdaljših tradicij, osemnajst let postavljanja jaslic, imajo gotovo v Drešinji vas, kjer je glavni akter in idejni vodja v eni osebi Jože Stepišnik, ki mu pri tem ob strani stojita Turistično društvo Petrovče in PGD Drešinja vasi. Jaslice so v nekoronskem obdobju postavljali v notranjosti gasilskega doma Drešinja vas, minulo nedeljo pa so (že drugo leto zapored) zaradi epidemije jaslice postavili ob zunanji steni gasilskega doma vse do kužnega znamenja v Drešinji vasi. Jaslice na prostem so večje in narejene iz odpornih materialov ter Jože Stepišnik je neumoren pri postavljanju jaslic v Drešinji vasi. Pravljični kotiček, zasneženo dolino okrašujejo skupaj s podmladkom. Za poslikavo gora je letos poskrbela hči ene od članic. jamo okrasitev, se tudi podružimo. To traja kakšen teden dni. Pomagajo nam domačini s prostovoljnim delom.« Jožica Grobelnik, ki jo ujamemo proti večeru na križišču v Dobriši vasi, ko popravlja še zadnji detajl na adventnem venčku, pravi: »Za vsak letni čas pripravimo v Dobriši vasi simbolno okrasitev. Poleg članov TD Petrovče nam na pomoč priskoči veliko sovaščanov. Bolj bogate bodo letos novoletna okrasitev in jaslice na gredi v Dobriši vasi.« Ustvarjalno je letos mnogokje po dolini, svetloba in domiselne praznične okrasitve pa skrbijo za toplo vzdušje v teh hladnih dneh. ZDRAV’GA PA SREČN’GA Se še spomnite časov, ko smo decembra veseljačili, se poslavljali od starega leta na bučnih zaključkih, drug drugega spraševali, kje bomo silvestrovali, in kovali načrte, kako čim bolj nepozabno preživeti najdaljšo noč? Kako smo cel mesec letali iz trgovine v trgovino in kupovali darila? Ja, vse to so le spomini. Zdaj je drugače. Zaključki so le še ilegalni, darila pa kupujemo kar z domačega kavča. Ampak ne jaz. Gledam reklame in ne morem verjeti temu, kar slišim. Za avto na zalogi, ki ga lahko takoj odpeljem, ne bom odštela niti 200 €, ampak – pomislite – samo 199,99 €! Si lahko mislite! Seveda sem takoj odhitela v avtosalon, položila kar celih 200 evrov na mizo in rekla: »Kupljeno.« No, prodajalec me je zabodeno gledal – sem mislila, da zato, ker nisem povedala, po kateri avto sem sploh prišla. Pa sem mu lepo razložila, da sem se samo takoj odzvala na njihov EPP in na lepotca, ki ga ponujajo po tej res ugodni ceni, in da mi drobiža ni treba vračati. Samo ključe naj mi dajo in me ne bodo več videli. In res me v tem avtosalonu ne bodo več videli, kajti teh reklamiranih 199,99 € je bil samo prvi od 84 obrokov. Vam povem, da so te reklame en navaden nateg. Od razočaranja bi si pogrizla vse svoje nohte, če, hvala bogu znanosti, ne bi imela čez prilepljenih nadvsadkov. Tako sem si pri grizenju zlomila samo zob, ne pa umetne umetnine, tako kot tista uboga učenka, sonček nekih »unikumnih« staršev s posebnimi nazori. Če mene vprašate, bi jaz takim, posebno redkim staršem položila na dušo, da umetne nohte svojih malčic zavarujejo. Ne samo za primer zloma pri, recimo, telovadbi, tudi tipkanje na računalnik ali telefon je lahko tvegano, da o samopoškodbah – ko se tako dekletce lahko piči v oko, predre bobnič v ušesku ali si pri vrtanju po nosku poškoduje sluznico – ali pa higieni po opravljani veliki potrebi sploh ne govorim. Si pa predstavljam. In spet smo v veselem decembru. Že v drugem z grenkim priokusom in z upanjem, da je takšen december tudi zadnji. Odštevamo dneve, kmalu bomo odštevali tudi ure in vstopili bomo v novo leto. Zaželeli si bomo zdravja, sreče in lepih brezskrbnih dni. Naj se želje uresničijo. Ola Mar Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO Moški so mojstri za težja in višinska dela. primerno osvetljene. Nekaj manjših osvetljenih jaslic na oknih gasilskega doma pa simbolizira sedanji čas, ko je naše druženje precej omejeno. Razstavo spremlja tudi virtualna razstava jaslic na YouTubu, ki jo je že lani pripravil Klemen Stepišnik. Člani TD Petrovče pa so se ob finančni podpori za nakup materiala s strani KS Petrovče še posebej potrudili za okrasitev samih Petrovč, Dobriše vasi. Glavne ustvarjalke so članice TD Petrovče Katja Strojin in Klavdija Pfeifer v Petrovčah, Jožica Grobelnik in Cvetka Žagar v Dobriši vasi, pomagajo pa jim seveda tudi drugi člani društva in krajani. Od kod črpajo navdih za praznično dekoracijo, pove Katja Strojin, ki jo skupaj z drugimi ustvarjalci najdemo pri ustvarjalni akciji pri OŠ Petrovče: »Vsako leto želiva s prijateljico Klavdijo Pfeifer vliti malce prazničnega duha v naš kraj, da dodava kaj novega, da popestriva izgled. Začeli sva v ozkem krogu, danes pa ne bi zmogli brez čedalje bolj številne ekipe, čedalje več moških nam pomaga pri vsem skupaj, šolski hišnik, ostali člani in tudi naši otroci. Skratka, okrašujemo z eno veliko dobro voljo. Končni izdelek je vedno nekaj posebnega. S tem ko postavl- Stare smučke, okrašene z lučkami, so prava atrakcija v prazničnem kotičku. Jožica tik pred nočjo poskrbi še za zadnji detajl na adventnem venčku v Dobriši vasi. Z okraševanjem so nadaljevali še naslednji dan. PO DOLINI ŠT. 11 I december 2021 13 Naša poslanca ob koncu leta L. KOLAR, T. TAVČAR T. TAVČAR Opozicijskega poslanca Nika Prebila iz LMŠ in koalicijskega poslanca Aleksandra Reberška iz NSi, ki zastopata Spodnjo Savinjsko dolino v Državnem zboru RS, smo ob koncu leta povprašali, kako je v minulem letu »obratovala« njuna poslanska pisarna v tej dolini, s čim so se nanju obračali ljudje, volivci, in kaj menita, da sta v minulem letu bistvenega naredila za svoje volivce, za Spodnjo Savinjsko dolino. O poslanskih pisarnah Nik Prebil: »Moje delo na terenu – v volilni enoti Žalec II, kjer sem bil izvoljen, je zelo redno. Rad prihajam v Spodnjo Savinjsko dolino in se družim s tukajšnjimi prebivalci, saj so ljudje zelo gostoljubni in prijazni. Poslanske pisarne, ki jih imam v Žalcu, Preboldu, Braslovčah in na Vranskem, delujejo po vnaprej določenem urniku, in sicer vsak drugi ponedeljek v mesecu z izjemo avgusta. Zaradi epidemije covid-19 smo morali tudi to delo včasih nekoliko prilagajati, zato je na lokacijah pisarn in tudi na spletnih straneh občin objavljena moja telefonska številka, na kateri sem vedno na voljo. Občanke in občani tega okraja prihajajo k meni z različnimi vsebinami, s pobudami in vprašanji, včasih s pohvalo, včasih pa tudi s kritiko, kar je prav. Redno se sestajam tudi z vsemi župani, ki mi sporočajo svoja videnja razmer in tudi predloge, kako lahko še pripomorem k napredku tega okraja.« Aleksander Reberšek: »Pandemija covid-19 je zaznamovala tudi delo moje poslanske pisarne, zato sem zaradi spoštovanja ukrepov ljudem prisluhnil predvsem preko družbenih omrežij, telefona in e-pošte. Največkrat so se zanimali za sprejem zakonodaje in upravičenost do dodatkov, glede lokalne problematike, izboljšanja infrastrukture in kakovosti življenja v naših občinah. Zanimali so se za dvig pokojnin in njihovega obračuna, glede problematike prvih posredovalcev in osebnih problemov. Name pa se obračajo tudi občani v stiski, ki jim pomagam po najboljših močeh.« Za volivce, Spodnjo Savinjsko dolino Nik Prebil: »Leto, ki se izteka, je bilo tudi na politični ravni dokaj kaotično. Stranka LMŠ kot največja opozicijska stranka deluje naprej z istimi načeli in cilji, kot je delovala v vladi. Spoštovanje človekovih pravic, se sestanka nisem mogel udeležiti. Zelo sem se angažiral tudi pri projektu suhega zadrževalnika na Merinščici, kjer se po 13 letih končno premika naprej in tečejo vsi postopki, da bo v nekaj letih zaključen projekt, ki predstavlja poplavno varnost za polovico Savinjske doline. V pomembnost tega projekta sem še pred to vlado prepričal bivšega ministra Jureta Lebna, ki je projektu dal zeleno luč. Name so se obrnili člani društev namakalnih sistemov Breg - Roje in Kaplja vas ter me prosili za pomoč pri razrešitvi težav glede sofinanciranja namakalnega sistema, kar smo tudi Aleksander Reberšek (drugi z leve)in Nik Prebil (prvi z desne) sta se udeležila odprtja nove zobne ambulante na Vranskem. je. Takih infrastrukturnih projektov je veliko. Redno tudi postavljam poslanska vprašanja, vezana na to območje, in tudi glede tematik, ki zadevajo celotno državo. Aleksander Reberšek: »Najbolj ponosen sem na to, da smo po 27 letih prošenj skupaj z ministrom Vrtovcem (NSi) zaključili z obnovo ceste Vransko–Šentrupert. Izjemno hvaležen in vesel sem, da je najlepša dolina dobila najlepšo cesto. Seveda pa to ni edini infrastrukturni projekt v naši dolini. V času te vlade smo asfaltirali cesto na Marijo Reko in hodnik za pešce v Prekopi, na podlagi sestanka z vodstvom Direkcije za ceste so začeli z meritvami za rekonstrukcijo (širitev) ceste v Taboru in umestitev križišča v Pondorju. V začetku leta so se začeli postopki za izgradnjo hodnika za pešce čez avtocesto na Vranskem in za rekonstrukcijo ceste Andraž–Polzela. V mesecu novembru sem organiziral sestanek ministra za infrastrukturo Vrtovca z vodstvom Občine Žalec, na katerem so se dogovorili, kako bodo reševali tekočo problematiko v občini. Zaradi bolezni covid-19 ga pozval, da čim prej naredi vse za zagotovitev normalnega delovanja notarske pisarne v Žalcu. Zame kot poslanca Spodnje Savinjske doline je nedopustno, da bi se prebivalci za storitev morali voziti v Celje. Uspelo nam je, da so trenutno v Žalcu zagotovljene notarske storitve v rednem urniku. Z 11. januarjem je v sklopu Zdravstvenega doma Žalec na Zdravstveni postaji Vransko začela delovati nova ambulanta za odraslo zobozdravstvo. Vesel sem, da je nekdanji minister Gantar prisluhnil moji pobudi nekaj mesecev prej in pobudi vodstva ZD Žalec ter podpisal aneks k splošnemu dogovoru, v katerega bo vključeno tudi financiranje zobozdravstvene ambulante na Vranskem. S svojo poslansko plačo še naprej finančno podpiram vsa gasilska društva v Spodnji Savinjski dolini in še mnoga druga društva ter posameznike, ki imajo nizke prihodke, različne projekte. Izpostavil bi še dva projekta na državni ravni, pri katerih smo sprejeli zakonodajo, da lahko starši brezplačno sobivajo v bolnišnici skupaj z otrokom do 15. leta starosti in za to prejemajo bolniško nadomestilo. Prav tako pa so po desetletjih prošenj starši otrok s posebnimi potrebami dobili višje nadomestilo. Kot predlagatelj obeh sprememb zakonodaje sem na to izredno ponosen in vesel.« Aleksander Reberšek Želje za volivce v »supervolilnem« letu Nik Prebil: »Poleg zdravja in osebnega zadovoljstva vsem v ‘supervolilnem’ letu želim normalizacije – da se družbeno življenje vrne v stare tirnice, da bodo demokracija, neodvisne institucije, pravna država in medsebojno spoštovanje postali tisti temelji, na katerih bomo gradili nadaljnji razvoj države. Vsem pa želim predvsem zdravo novo leto, ki bo polno osebnega zadovoljstva in medsebojnega spoštovanja.« Aleksander Reberšek: »Vsem občanom želim, da bi bili zdravi. Želim vam miren božič, zdravja in zadovoljstva v novem letu ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.« Naša dežela tudi na Polzeli T. TAVČAR uspešno rešili. Pomagal sem reševati tudi težave hmeljarjev s sezonskimi delavci za pomoč v hmeljarstvu. 14. julija letos sem na ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča naslovil poslansko pobudo, v kateri sem V prostorih ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji so se v ponedeljek, 29. novembra 2021, na ustanovnem zboru sestali člani in članice občinskega odbora stranke Naša dežela Polzela. Predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec je v svojem nagovoru predstavila vizijo stranke. Povedala je, da bodo aprila prihodnje leto sodelovali na parlamentarnih volitvah. Trenutno je v Sloveniji ustanovljenih več kot sto občinskih odborov. Člane stranke sta nagovorila tudi Zdenka Jan in župan Jože Kužnik, ki je stranki zaželel veliko uspeha na volitvah. Po uvodnih nagovorih je ustanovni Predsednik polzelskega odbora Milan Pečnik, v ozadju predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec zbor izvolil vodstvo občinskega odbora Naše dežele Polzela. Za predsednika so izvolili Milana Pečnika, za podpredsednika pa Ferdinanda Železnika. Za popestritev dogodka je poskrbel oktet Lastovka. Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SAB v OS Nik Prebil demokracije, pravne države, skupno dobro in javni interes – vse to je tisto, kar nas vodi pri našem delovanju in tudi pri mojem. Kot opozicijski poslanec sem v državnem zboru vedno potrdil vse, za kar menim, da je dobro za ljudi, in vesel sem, da smo še v času vlade Marjana Šarca, ko smo bili največja koalicijska poslanska skupina, sprejeli vse potrebno za začetek postopkov in projektov, ki Spodnji Savinjski dolini koristijo tudi danes. Že takrat smo začeli izvajati dolgoletni proces zagotavljanja poplavne varnosti celotne Spodnje Savinjske doline in prav je, da se danes to tudi nadalju- 14 PO DOLINI ŠT. 11 I december 2021 Karitativna dejavnost jih druži pet let D. NARAGLAV Lani so v preboldski Karitas pomoči potrebnim razdelili več ton hrane, pa tudi dobro tono oblačil in dvesto parov čevljev. V Občini Prebold poleg številnih društev in organizacij zelo uspešno delujeta tudi dve humanitarni organizaciji, Rdeči križ in Župnijska Karitas. Medtem ko ima Rdeči križ dolgoletno tradicijo delovanja, pa je v tem pogledu preboldska Karitas sorazmerno mlada organizacija, ki pa je postala nadvse pomemben dejavnik za pomoč vsem, ki so pomoči potrebni. Letos marca so zaokrožili petletnico svojega delovanja. Od samega začetka, od marca 2016 do septembra 2020, je preboldsko Karitas vodila Amalija Cukjati, z novim pastoralnim letom pa je vodenje ŽK Prebold prevzela Bernarda Hriberšek. V pričakovanju adventnega časa so v preboldski Karitas pod njenim vodstvom pripravili tridnevno delavnico izdelovanja adventnih venčkov, ki so jih nato ponudili obiskovalcem kmečke tržnice in ostalim zainteresiranim. Zbrani denar je namenjen prosilcem pomoči, tako kot tudi vsa druga zbrana denarna sredstva in ostale oblike pomoči, od hrane, obleke, obutve … »Tudi v letu 2021 smo se glede na plan dela za tekoče leto in glede na epidemijo covid-19, ki še vedno zelo posega v naše delo in izvedbo aktivnosti, zelo potrudili in v veliki meri realizirali svoje poslanstvo, ki je prepoznavanje in odprava različnih stisk, v katerih se znajdemo ljudje,« je povedala Bernarda Hriberšek. »Tako smo v začetku leta, ko je bila epidemija na vrhuncu, hrano delili tudi s pomočjo civilne zaščite, razdelili smo tudi izredne pakete hrane in higienskih pripomočkov v času epidemije covid-19. Skladno z navodili NIJZ smo izvajali tudi redna dežurstva, tako da so pomoči potrebni lahko prevzeli oblačila in se dogovorili za pomoč v obliki plačila položnic – v mesecu aprilu 2021 smo tako pomagali trem družinam v skupnem znesku 650 evrov. Vseh Z okrogle mize na Komendi Na poti do občine po meri invalidov T. TAVČAR Del udeleženk delavnice z vodjo Župnijske Karitas Bernardo Hriberšek (četrta z leve) aktivnosti iz plana dela zaradi epidemioloških razmer nismo mogli realizirati, smo pa sočasno z umirjanjem epidemije izvedli delavnice izdelave velikonočnih butar in skladno z navodili NIJZ izvedli tudi prodajo na tržnici. Iz teh sredstev smo za dve starostnici plačali letovanje na morju v maju 2021. Junija smo sodelovali v akciji slovenske Karitas Otroci nas potrebujejo in smo za 19 otrok v sodelovanju z OŠ Prebold organizirali nabavo zvezkov in šolskih potrebščin ter razdelili bone za nabavo delovnih zvezkov v skupni vrednosti 1.030 evrov. Ko so razmere dopuščale, smo v sodelovanju z Medgeneracijskim centrom Prebold obiskali tudi Dom upokojencev Prebold in sodelovali pri izvedbi kulturnega programa. Sodelovali smo pri izvedbi oratorija za otroke v mesecu avgustu, pri izvedbi srečelova na Anino nedeljo v mesecu juliju …« je med drugim povedala Bernarda Hriberšek in dodala, da zbrana sredstva vedno namenjajo karitativni dejavnosti. »Epidemija covid-19 je med drugim imela za posledico tudi okrnjeno sodelovanje z drugimi društvi v občini, še posebej z Rdečim križem, s katerim nas druži naša humanitarna dejavnost, gasilsko zvezo, medgeneracijskim centrom, v katerem se razvijajo dejavnosti prostovoljstva in vključevanje ranljivih družbenih skupin v projekte trajnostnega razvoja naše skupnosti. Vse to in še mnogo drugega so skupne točke delovanja tudi za našo Župnijsko Karitas, delovanje v dobro skupnosti – sočloveka. Naš cilj je vse to okrepiti, takoj ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale,« poudari predsednica preboldske Karitas in nato še pove, da letno razdelijo veliko hrane, oblačil in obutve. Lani so na primer razdelili 830 kg moke, 540 kg testenin, 2.580 litrov mleka, 732 litrov olja, 396 kg riža, 888 konzerv fižola in 768 konzerv pelatov. Poleg tega pa povprečno razdelijo še okrog 1.000 kg oblačil, 200 parov čevljev, igrač in druge opreme, ki jo darujejo občani in drugi darovalci za pomoč potrebnim. V tem božičnem času pa bodo z božičnimi prehransko-higienskimi izdelki obdarili 70 družin in posameznikov. Letos 708 krvodajalcev iz doline T. TAVČAR Spodnjesavinjčani so darovali 283 litrov krvi. S krvodajalskima akcijama v dvorani Kulturnega doma na Vranskem, kjer je kri darovalo 82 krvodajalcev, in v Hotelu Žalec, kjer so kri darovali 104 krvodajalci, je Območno združenje RK Žalec s pomočjo občinskih organizacij RK zaključilo z letošnjimi krvodajalskimi akcijami, ki jih je v Spodnji Savinjski dolini bilo deset. RKS – Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Žalec je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Rdečega križa Žalec, Šempeter, Prebold, Polzela in Vransko letos organiziralo deset krvodajalskih akcij za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana in Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. Skupaj je na vseh akcijah kri darovalo kar 708 krvodajalcev, kar 209 več kot v letu 2020. V prihodnjem letu OZ RK Žalec s krajevnimi organizacijami RK načr- Z zadnje krvodajalske akcije v Žalcu tuje 12 krvodajalskih akcij. Prva bo 17. februarja 2022 v prostorih Gasilskega doma Šempeter od 7. do 10. ure, akcijo pa bo izvedel Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. Matjaž Češnovar, sekretar OZRK Žalec: »Novo koronsko stanje je prineslo spremembe tudi na področju krvodajalstva. Krvodajalci že dve leti kri darujejo na prilagojen način. Ob upoštevanju zaščitnih ukrepov jih na krvodajalske akcije vabimo izključno s SMS-vabili, potem pokličejo v transfuzijsko službo in se naročijo na odvzem na točno uro, kar so Ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembra je Občina Polzela v sodelovanju z Medobčinskim društvom invalidov Žalec pripravila okroglo mizo, eno od aktivnosti na poti do certifikata invalidom prijazna občina. Udeleženci so se na okrogli mizi dotaknili vsakdanje problematike invalidov na področjih vzgoje in izobraževanja, dela, dostopnosti, delovanja invalidov na različnih kulturnih, rekreacijskih in drugih področjih ter informiranja in osveščanja javnosti. Občina Polzela je na pobudo Medobčinskega društva invalidov Žalec k projektu »občina po meri invalidov« pristopila letos v začetku poletja. Delovna skupina, katere vodja je direktorica občinske uprave Alenka Kočevar, je na podlagi terenskih ogledov pripravila analizo trenutnega stanja v občini. Udeleženci okrogle mize so se seznanili z ugotovitvami in podali dodatne predloge, pobude, mnenja ter dopolnitve. Občinski svet Občine Polzela bo na decembrski seji obravnaval dopolnjeno analizo stanja, na podlagi katere bodo nato strokovne službe izdelale še akcijski načrt, o katerem bodo svetniki glasovali predvidoma februarja prihodnje leto. Po besedah predsednika Medobčinskega društva invalidov Žalec Janeza Megliča je Občina Polzela v dobrobit invalidov storila že veliko, nekaj še mora. Izpostavlja otežen dostop na grad Komenda zaradi strmih stopnic ter nekatere dele ceste brez pločnikov in klančin. Do zdaj je na nivoju Slovenije to listino prejelo že štirideset občin, med spodnjesavinjskimi sta to občini Žalec in Prebold. Občina Polzela naj bi listino občina po meri invalidov prejela ob dnevu invalidov prihodnje leto. Ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov v Medobčinskem društvu invalidov Žalec vsako leto organizirajo posebno delitev pomoči v obliki skromnih gmotnih prispevkov invalidom z izredno nizkimi prihodki in v obliki prehrambnih paketov. »Tudi letos je na vse delovanje društva močno vplival koronavirus covid-19. Zaradi ukrepov ni bilo možno izvesti tradicionalnih dobrodelnih akcij, kot sta koledar in dobrodelni koncert Človek – človeku. V začetku leta je sicer nekoliko skromneje uspela akcija za ureditev dvigala za invalidko na vozičku. Sedaj ob koncu leta pa so nam ponovno pomagali številni dobrotniki s humanitarnimi prispevki. Tako smo s temi prispevki, sredstvi FIHO in občin dodelili 105 invalidom skromne denarne prispevke in podelili 290 skromnih prehrambnih paketov invalidom in požrtvovalnim prostovoljcem. Vodstvo društva MDI Žalec in invalidi se vsem dobrotnikom srčno zahvaljujemo,« je ob tem povedal predsednik MDI Žalec Janez Meglič. dobro sprejeli, to našo prakso pa so dobro ocenili tudi v mednarodnem Rdečem križu. Posebej smo s transfuzijskimi službami zadovoljni, ko se krvodajalci odzovejo, ko kri njihovih krvnih skupin takoj potrebujemo zaradi nujnih operacij, poleg tega pa razumejo, kaj pomeni uravnavanje krvnih zalog. Bolnišnice za operacije v določenem času potrebujejo točno določeno krvno skupino in vabimo samo določene krvne skupine, saj bi si transfuzijske službe v nasprotnem primeru, ko bi kri darovali tudi ostali krvodajalci, naredile preveč krvnih zalog, ki jih v določenem času ne bi mogle uporabiti. Ob tem nam sodobna tehnologija omogoča SMS-vabljenje, kar je velika prednost pri dejavnosti, pri kateri takoj potrebujemo krvodajalca. Spoštujemo krvodajalce, ki vsa leta neprekinjeno darujejo kri, z njimi smo stkali posebne vezi in so se vedno pripravljeni odzvati našim vabilom. Matjaž Črešnovar To dolgoletno solidarnostno dejanje pa želimo približati tudi mladim, ki pri 18 letih starosti že lahko začnejo darovati kri. Na našem območju, kjer nimamo srednjih šol, je to zelo težko, saj večina osnovnošolcev nadaljuje srednješolsko izobraževanje v drugih krajih. Naša pomembna naloga za naprej je ugotoviti, kako pridobiti še več novih in mladih krvodajalcev«. PO DOLINI ŠT. 11 I december 2021 15 Na Gomilskem posvetili zvonove T. TAVČAR Obred posvetitve in zahvalno mašo je daroval celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž. V nedeljo, 12. decembra, so v župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem posvetili in dvignili v zvonik tri zvonove. Prvi je bil obnovljeni bronasti zvon iz leta 1705, druga dva pa sta nova. Prvi novi zvon, ton »F«, je težak 760 kg. Posvečen je »slovenskim mučencem 20. stoletja«, med katerimi je, kot živo upajo, sokrajan Izidor Završnik. To pove tudi napis na zvonu: »Slovenski mučenci 20. stoletja, prosite za nas.« Na vrhu krasi zvon rastlinski motiv – simbol slovenstva, to je lipa. Drugi zvon, ton »A«, pa tehta 388 kg in je posvečen nebeški Materi. Ima napis: »Marija, Mati Cerkve, prosi za nas.« Na vrhu krasi zvon rastlinski motiv iz hmelja ter vrtnic. Slovesnost posvetitve in maziiljen- Organizatorji so poskrbeli za domiselne praznične postavitve. V božični vasici Dedek Mraz T. TAVČAR Zvonove je pred namestitvijo v zvonik blagoslovil in mazilil celjski škof msgr. dr. Maksimilljan Matjaž. Vanja Lukman je dan prej po župnji s konji na okrašenem vozu popeljala zvonove. ja zvonov je opravil celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž. Pri slovesnosti je poleg domačega župnika Martina Cirarja sodeloval duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat iz župnije sv. Jurij ob Taboru. V imenu župnijskega sveta je zbrane nagovoril Filip Beloglavc, Magda Šalamon pa je predstavila zgodovino zvonov. Pri mašni slovesnosti je nastopila skupina Dominik iz Žalca skupaj s cerkvenim pevskim zborom Gomilsko. Dan pred posvetitvijo so si lahko prebivalci fare Gomilsko ogledali nova zvonova. Oba je z Gomilskega skozi Šmatevž, Zakl, Trnavo, Šentrupert in Grajsko vas na okrašenem vozu s parom konj peljala Vanja Lukman. Veseli december v DVC Žalec le pa različne pravljične figure, liki in oblike. Tokrat pa Dedek Mraz ni obiskal otrok, temveč je bilo obratno. Mlajši so pokukali v njegovo dnevno sobo in se lahko z njim fotografirali. Vsekakor ni pozabil na sladka presenečenja. Kljub zahtevnim epidemiološkim časom za prireditveno dejavnost je dogodek odlično uspel. V skladu s trenutnimi ukrepi je bila pot ob tržnici in po božični vasici speljana enosmerno. Predvsem otroci so bili navdušeni in se že veselijo prihodnjega leta, ko bo mogoče dodati tudi še kakšno podrobnost, ki v letošnjem letu ni dovoljena. V božični vasici je malčke obiskal tudi Dedek Mraz. ARHIV DVC Pred dobrim mesecem so v Žalcu odprli Dnevno varstveni center (DVC). Zdaj je v centru že zelo živahno, še sploh, ker k temu prispevajo posebne aktivnosti veselega decembra. Vodja DVC Žalec Monika Doberšek je povedala: »Komaj smo odprli našo hišo in že je tu veseli december. Mesec, ki s sabo prinaša mir in toplino ter nosi s sabo čaroben pridih. Tako smo ga obarvali tudi v DVC Žalec. Skozi cel mesec izvajamo kreativne dejavnosti, na katerih ustvarjamo voščilnice in hiške iz modelirne mase ter izdelujemo jaslice. Čas si krajšamo z različnimi aktivnostmi, ki krepijo umske in fizične sposobnosti uporabnikov. Predvsem pa vsak dan namenimo veliki meri dobre volje, smeha in dobrega počutja. Vtisi uporabnikov so zelo dobri, tudi svojci nam sporočajo, ‘da so uporabniki ponovno oživeli’. To je potrditev, da dobro delamo.« Uvod v praznični konec leta so kulinarično obarvali s slavnostnim kosilom. »Obiskal nas je tudi sv. Miklavž z zvrhanim košem daril v družbi parklja. Naše aktivnosti pa se nadaljujejo v tem duhu še naprej, saj bomo priredili še božični bazar in srečanje svojcev. Zadnje dni v decembru pa pričakujemo še obisk Božička. V novem letu si želimo še več iskric Med drugim so se lotili izdelave jaslic. v očeh in spontanih nasmehov ter stkati še trdnejše vezi z našimi uporabniki ter njihovimi svojci. Samo skupaj lahko ustvarimo najboljše,« je ob koncu povedala Monika Doberšek, vodja DVC Žalec. Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupin SD v OS T. TAVČAR Letos so se obiskovalci v Braslovčah lahko sprehodili po še posebno okrašeni božični vasici, ki je bila v nedeljo, 12. decembra, postavljena na Skupnem placu v Braslovčah. Tam jih je obiskal tudi Dedek Mraz. Enodnevna vasica, ki sta jo pripravila Občina Braslovče in ZIKŠT 3 jezera, je privabila veliko občanov in tudi obiskovalcev iz bližnjih krajev. Sprehodili so se med stojnicami podeželske tržnice, bilo jih je kar petnajst, kupili pa so lahko različne domače dobrote ali unikatne izdelke. Nato jih je pot popeljala v božično vasico, ki so jo osvetljevale številne praznične lučke, sestavlja- 16 PO DOLINI ŠT. 11 I december 2021 Miklavž se je tudi letos znašel in obdaroval B. PLAZNIK, D. NARAGLAV, T. TAVČAR V Žalcu so Miklavževa darila pričakala otroke kar izobešena na vrvi na Šlandrovem trgu. niti za odrasle. Mi smo se opogumili in povprašali parklja, ali morajo biti letos zelo hudi. Eden od parkljev je bil malo bolj zgovoren in je dejal: »So kar pridni otroci letos. Včasih se najde kakšen, ki nam malo ponagaja, vendar ga hitro ulovimo. Ga malo kaznujemo. Potem pa mu da angelček Razobešena darila na glavni žalski ulici V Petrovčah in Galiciji po starem Miklavž je s spremstvom kot vsako leto obiskal otroke v petrovški baziliki. Ponovno zaostrovanje ukrepov zaradi epidemije covida-19 je presenetilo tudi Miklavža, ki je v začetku decembra obiskal dolino. A skupaj z različnimi organizatorji po občinah in krajih se je znašel po svoje, tako da so pridni otroci darila vseeno dobili. Ponekod, na primer v petrovški baziliki, pa je vseeno prišel med otroke in jih obdaril »klasično« kot vsako leto. Ulovili smo nekaj Miklavževih sledi, ki jih je pustil v Spodnji Savinjski dolini, gotovo pa je bil še kje, samo da tega zaradi zaostrenih ukrepov ni obešal na veliki zvon. Sreča na vrvici v Žalcu V nedeljo, 5. decembra, je Miklavž z darili razveselil številne otroke v Žalcu in poskrbel za čisto posebno obdarovanje. Sodelavci iz ZKŠT Žalec so mu pomagali razobesiti več kot petsto daril, zavitih v lanene vrečke, ki so počakala na otroke na glavni žalski ulici, na Šlandrovem trgu. Otroci so se tako s starši ves dan sprehajali po mestu in pobirali darila. »Inovativnega Miklavževanja na takšen način pri nas še ni nihče izpeljal. Nenehno spreminjanje ukrepov in omejevanje različnih prireditev nas je pripeljalo do novih zamisli, kako nahraniti ljudi, sestradanih kulture, in hkrati ne kršiti odlokov,« je dejal direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Nekateri srečneži so skupaj s starši doživeli prihod Miklavževe druščine tudi v živo, saj Miklavž zaradi zaostrenih ukrepov tokrat svojega prihoda ni posebej napovedal. Pogled na parklje, ki rožljajo z verigami ter tu in tam čudno zavzdihnejo, ni prijeten Otroci so sami odvezali darilo. en bonbon in lahko gre (smeh).« Miklavž je z vzpodbudnimi besedami pohvalil otroke in odrasle: »Letos je veliko pridnih otrok. Moram pa pohvaliti starše, da so zelo potrpežljivi, glede na to, kakšni so časi. Kar tako naprej!« Miklavžu so pri darilih pomagali različne neprofitne organizacije, društva in posamezniki: Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec, Turistično kulturno društvo Levec, Kulturno društvo Galicija, Kulturno društvo Svoboda Liboje, Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu, Kolesarski klub Žalec, TD Ponikva pri Žalcu, PD Zabukovica, Turistično društvo Šempeter in Tanja Basle. »V tem času vsi potrebujemo nekaj veselja in čarobnosti!« so po uspešni akciji zapisali na Facebook strani ZKŠT Žalec. stojnico in nanjo postavili darila, ki so bila na voljo otrokom od 6. do 8. decembra v času delovanja občine. Kot je povedala višja svetovalka na občini Saša Zidanšek Obreza, so pripravili dvesto daril. Župan Marko Semprimožnik pa je pristavil, da je bila tovrstna obdaritev otrok edina smiselna in predvsem v skladu s sedanjo situacijo ter da upa, da bo prihodnje leto znova kot nekoč. Otroci so skupaj s straši ta darila sami prevzeli, zaposleni na občini pa so skrbeli, da je bilo na stojnici vedno na voljo dovolj daril, tako da nihče od otrok, ki je prišel, ni ostal brez njega. Župnija Petrovče pa je v sodelovanju z Dekanijsko Karitas organizirala obdarovanje otrok ob godu sv. Miklavža »na star način«. Pri nedeljski maši, pri kateri so sodelovali otroci in njihovi starši, je sv. Miklavž ob spremstvu angelov in parkeljnov prišel po cerkvi k oltarju in pozdravljal otroke. V svojem nagovoru je sv. Miklavž pohvalil otroke za njihovo pridnost in jih spodbudil, naj bodo tudi oni dobri po zgledu sv. Miklavža. Nato je 60 otrokom razdelil darila. Miklavževanje se je končalo mirno, tako kot se spodobi za čas epidemije. Na predvečer na god sv. Miklavža je ta obiskal tudi otroke v KS Galicija. Darila je s spremstvom parkeljnov in angelov otrokom razdelil pod »faruškim kozolcem«. Miklavž se je »po starem« ali »po novem« znašel tudi drugod po dolini in v domovih po dolini, obiskal pa je tudi varovance domov za starejše in še koga. Vsekakor nam ni znano, da bi ga inšpektorji oglobili tam, kjer se je odločil za dobro staro klasiko in svoje obdarovance skupaj s spremstvom obdaril v živo. V Taboru darila na stojnici Miklavž in njegovi angelčki pri razdeljevanju daril V Občini Tabor, kjer sicer vsako leto prihod Miklavža popestrijo s kakšno gledališko predstavo za otroke, kot lani tudi letos zaradi zdravstvene krize niso mogli nadaljevati te tradicije in je tako večnamenska dvorana ostala zaprta. Da pa otroci ne bi bili preveč prikrajšani, so se na občini odločili, da Miklavževa darila tokrat podelijo na drugačen način. Pred občino so postavili okrašeno Ob Miklavževi stojnici v Taboru je tu in tam namesto Miklavža »dežural« tudi župan. Praznični venčki iz odpadnega materiala BINA PLAZNIK ANJA OSET Prvi petek v mesecu decembru so se v Hiši Sadeži družbe v Žalcu zbrali okoljski zanesenjaki z ustvarjalno žilico. Da tudi iz odpadnih materialov nastanejo čudoviti izdelki s čarobno praznično noto, so dokazali organizatorji dogodka Mladinski center Žalec in Zero waste Žalec, ki sta prispevala materiale, ter Hiša Sadeži družbe Žalec, ki je po besedah udeležencev poskrbela za pravo gostijo. Anja Oset, projektna vodja iz MC Žalec, je povedala: »Venčke smo izdelovali iz odpadnega materiala: kartona, zamaškov, papirja. ‘Odpadkom’ pa smo dodali naravne materiale, kot so vejice bora, smreke, ciprese ... Nismo pa se ustavili le pri venčkih. Udeleženci so izdelali tudi namizne aranžmaje, novoletne smreke in še mnogo drugega. Vse izdelke so na koncu lahko udeleženci odnesli domov, tako zdaj vsaj ducat venčkov iz odpadnih materialov krasi domove po Žalcu.« Nastale umetnine iz odpadnih in naravnih materialov NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 11 I december 2021 MALI OGLASI OBČINA ŽALEC Sobota, 8. januar PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) 19.00 Novoletni koncert Godbe Liboje, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 9. januar 17.00 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 Koncert citrarske glasbe: Barbara Leister - Ebner in Monika Kuter, avla Doma II. slovenskega tabora Četrtek, 13. januar 19.30 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Koncert narodno-zabavne glasbe: Kvintet Dori in Ansambel Mladi Dolenjci, Dom II. slovenskega tabota Petek, 21. januarja 19.00 Gledališka predstava: TUTOŠOMATO, avtorja Iztoka Mlakarja, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 22. januar 19.00 Večno samska, monokomedija Tine Gorenjak, Špast teater, Dom II. Slovenskega tabora Nedelja, 23. januar 20.00 Mali otroci, veliki problemi, stand up komedija, Uroša Kuzmana in Aleša Novaka, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 27. januar 18.00 Odprtje razstav Vztrajnostni moment upora, Vesna Bukovec in Janez Zalaznik, Savinov likovni salon (do 5. 3. 2022) OBČINA PREBOLD Sobota, 8. januar 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Nedelja, 9. januar ODKUP, IZPOSOJA ter PRODAJA DIATONIČNIH HARMONIK. FRAJTON CENTER, PE ARJA VAS 102, 3301 PETROVČE Info.: 040 729 567 (Primož) 8.00 42. Pohod v Marijo Reko, zbor pri OŠ Prebold Petek, 14. januar 17.00 Otroški abonma, Dvorana Prebold Sobota, 15. januar Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Sobota, 22. januar 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 19.00 Odrasli abonma, Dvorana Prebold Petek, 28. januar Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 18.00 Koncert Pihalnega orkestra Prebold, Športna dvorana OŠ Prebold Sobota, 29. januar 8.00-10.30 Najamem NJIVO ali TRAVNIK. Info.: 051 367 723 Kmečka tržnica, DC Marof * tedenske delavnice Medgeneracijskega centra Prebold najdete na www.prebold.si 17 18 KULTURA ŠT. 11 I december 2021 Hmeljska princesa in podobe V desetih letih 13.970 obiskovalcev kraja na platnu D. NARAGLAV D. NARAGLAV V razstavnoprireditvenem prostoru KuD Svoboda Griže sta v tem decembrskem času na ogled dve razstavi. Prva je namenjena prikazu letošnjih likovnih del, nastalih na slikarskem EX TEMPORE Griže 2021, ki je potekal od 17. do 25. novembra na tematiko Hmeljska princesa, in vključuje vse udeležence. Druga razstava z naslovom Podobe našega kraja pa prinaša likovne stvaritve, ki so delo domačih likovnikov iz likovne sekcije KuD Svoboda Griže. V sklopu dogodkov, ki obeležujejo 100. obletnico delovanja KuD Svoboda Griže, je likovna sekcija organizirala likovno prireditev Ex Tempore Griže 2021. Letošnjo tematiko je predstavljala Hmeljska princesa, opereta Radovana Gobca. Kot je povedal umetnostni zgodovinar in član ocenjevalne komisije Matija Plevnik, se ta opereta dogaja v podeželskem dvorcu v Spodnji Savinjski dolini in kot taka sproža velik nabor likovnih pristopov, tehnik, narativnosti in ožjega izbora motivike, ki asociirajo na trdoživo kulturo in kulturno krajino doline zelenega zlata. V razpisnem roku je organizator prejel prijavo 15 sodelujočih avtorjev. Vsak avtor je lahko sodeloval z enim likovnim delom, sliko. Prispela likovna dela so bila raznotera po izboru motivov, tehnik in likovnih pristopov, vse od popolnih abstrakcij do čistega realizma. Ustvarjalci so Prvonagrajena slika avtorja Vlada Geršaka na svoja platna naslikali abstrahiran koncept, se ukvarjali s problematiko krajine in vedut ter s človeško figuro. Tako je bila predstavljena pestra paleta izraznosti, ki kljub času, zaznamovanem s covid-19, kaže na notranjo nujo po ustvarjanju in deljenju likovnih občutkov. Komisija, ki so jo sestavljali Breda Bračko, Lilijana Ježovnik Jančič in Matija Plevnik, je bila pred težko nalogo, saj je morala oceniti vsa prispela dela in razglasiti tri nagrade. Prvo nagrado je prejel Vlado Geršak z delom Princesa hmelja in piva, drugo mesto in nagrado je prejel avtor Božidar Ščurek z delom Hmeljska princesa, tretjo pa Mojca Korošec z delom Samo poljub je bolj grenak. Nagrade so prispevali KuD Svoboda Griže, ZKŠT Žalec in Občina Žalec. Predsednica KuD Svoboda Griže Lilijana Ježovnik Jančič je ob uspešno izpeljani prireditvi Ex Tempore dejala, da je vesela, da leto, ki je bilo v znamenju njihove stoletnice in težav zaradi virusa, zaključujejo še s tema dvema razstavama. Ples in kamišibaj Knjižnico je obiskalo 13.970 obiskovalcev. »Zavedanje, da je knjižnica pomembno kulturno središče kraja, je bilo vseskozi vodilo za organizacijo prireditev. Za najmlajše so se zvrstile številne otroške predstave, sobotne ustvarjalnice in mesečne ure z branjem zgodb in pesmi, sklenjene s pogovorom in tematskim ustvarjanjem,« je med drugim povedala knjižničarka Lea Felicijan, ki že več let vodi preboldsko knjižnico. »Ob izdaji književnega ali glasbenega dela domačega pisca, glasbenega poustvarjalca oziroma skupin se je krepila identiteta lokalne skupnosti ob predstavitvah ali spominskih večerih. Zadnja leta je bilo več potopisnih predavanj s fotografskimi in besednimi predstavitvami, velikokrat so bila pospremljena z glasbo in predmeti ali hrano s predstavljene poti. Organizirana so bila strokovna predavanja, na primer o zdravem načinu življenja, delu na vrtu, psihološka in zgodovinska predavanja. V sodelovanju z Občino Prebold so bile v sklopu projekta Občina po meri invalidov izvedene mnoge prireditve z namenom približevanja ranljivim skupinam prebivalcev. Na ogled so bile raznovrstne mesečne razstave s kulturnim programom ob odprtju. Bralna kultura in povezovalna vloga knjižnice sta se utrjevali z organizacijo literarnih večerov lokalnih ustvarjalcev in pogovornih večerov z znanimi Slovenci. Uspešno je bilo sodelovanje s preboldskim domom starejših občanov, kjer je vsak mesec potekalo literarno druženje. Izpostaviti velja še projekt branja za odrasle Savinjčani beremo, v njem so bralci skozi vsa leta s posebnim zanimanjem prebirali skrbno izbrano knjižnično gradivo.« Sobivanje v stvaritvah gimnazijcev T. TAVČAR T. TAVČAR Članice plesnega gledališča Braslovče so se v petek, 26. novembra, predstavile v Celjski kulturnici. Članice braslovškega društva so »široko polje performativne umetnosti« izrazile primarno s plesom, a tudi z govorno interpretacijo, muziciranjem in petjem. Pod vodstvom mentorice in ustvarjalke Ane Vovk Pezdir so inovativno povezovale ples in kamišibaj (komorno, miniaturno gledališče), kar je novost vsaj v slovenskem prostoru. Te dni mineva deset let, odkar je svoja vrata odprla sodobna Občinska knjižnica Prebold, ki ima sicer za sabo že 76 let delovanja. Bralna kultura je v tem kraju pod Žvajgo še mnogo daljša. Nastanek knjižnice uradno sega v leto 1945. Pavla Mlakar, ki je 57 let skrbela za preboldsko knjižnico, je o njenem nastanku zapisala: »Ko se je leta 1945 končala vojna, so vsi pogrešali in čutili potrebo po lepi slovenski knjigi. Tako je knjižnica v Preboldu pričela delovati 2. decembra 1945, največjo zaslugo pri tem pa je imel tovariš Potočnik Tomo. V začetku je knjižnica pripadala OF, v letu 1950 pa jo je prevzel Sindikat TT Prebold. Ob ustanovitvi DPD Svoboda pa je knjižnica postala ena izmed njenih sekcij. Število knjig se je iz leta v leto povečevalo, tako je postala preboldska knjižnica ena boljših, najbolje urejena in vodena na celjskem področju.« Svoje prostore je knjižnica imela v prostorih delavsko-prosvetnega doma, kjer so bili tudi kino, pevska soba, hišniško stanovanje in družabni prostor s čitalnico ter televizorjem. Po izgradnji novega zdravstvenega doma oziroma prestavitvi lekarne je knjižnica dobila nove prostore v tem objektu, ti pa so bili zelo tesni in neprimerni ter so narekovali izgradnjo nove sodobne knjižnice. Odprli so jo ob veselem dnevu kulture 3. decembra 2011. Na 287 kvadratnih metrih Občinske knjižnice Prebold, ki je ena od enajstih organizacijskih enot MSK Žalec, je uporabnikom na voljo več kot 21.000 enot knjižnega gradiva. Aktivnih članov knjižnice je 730. V desetih letih se je v Občinski knjižnici Prebold zvrstilo 470 prireditev. Prizor iz zgodbe O prebrisani deklici, ki je prišla na grad »ne pokrita in ne odkrita«. V programskem listu smo lahko brali, kako je moč povezovati oba medija – ples in kamišibaj. Včasih lahko ples pokaže potrebo po kamišibaju, drugič pa lahko kamišibaj »kliče« po plesu. Ne gre za ponazarjanje enega ali drugega, gre za iskanje motivike, ki je bližja plesu, in tiste, ki jo lažje izrazi kamišibaj. Da bi lahko iskala vez med plesom in kamišibajem, se je Ana Vovk Pezdir v Celjski kulturnici za osem minut prelevila v kamišibajko. Oboje se potem zliva v koherentno celoto. Starejša skupina plesalk je našla motiv za plesni izraz v novonastalem kamišibaju. Ta jih je nagovoril k iskanju odtenkov medsebojne komunikacije, obarvane z neprijaznim časom, v katerem ga živimo. Moč, grobost – a tudi pomiritev in iskanje vedno novih in nikoli dokončno najdenih obzorij. Mlajša skupina plesalk je zaplesala in govorno odigrala slovensko ljudsko pripovedko »O prebrisani deklici«, pri čemer je najprej nastajal ples in nato kamišibaj. Gledalce so navdušile s sproščeno govorno interpretacijo in domiselno koreografijo, nato pa še z glasbeno-plesnimi variacijami na pesmico Marko skače. Bil je res izjemen večer, poln pozitivne energije, je povedala Ana Vovk Pezdir, in gledalci so to nagradili z bogatim aplavzom. V Občinski knjižnici Braslovče bo do 3. januarja odprta razstava, na kateri likovna dela predstavljajo dijaki umetniške gimnazije (likovna smer). Izdelki so del polletne produkcije pri strokovnih predmetih umetniške gimnazije, likovna smer, v tem šolskem letu. Naslov razstave je Sobivanje, kar je letošnja šolska tema, ki služi kot rdeča nit na vseh področjih ustvarjanja na Gimnaziji Celje – Center. Izdelke so dijaki ustvarili pri strokovnih predmetih: risanje in slikanje, likovna teorija, bivalna kultura, predstavitvene tehnike in osnove varovanja dediščine. Sodelujejo dijaki vseh štirih letnikov pod mentorstvom učiteljev Andreje Džakušič (risanje in slikanje), Maje Rak (likovna teorija, bivalna kultura in osnove varovanja dediščine) in Mojce Šmit (predstavitvene tehnike). Razstavo je v braslovški knjižnici za ogled pripravila Mojca Šmit. KULTURA ŠT. 11 I december 2021 19 Božična skrivnost na zgoščenki L. K. IGOR ROSINA Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve pri Žalcu, sestrski citrarski duet, sta decembra izdali zgoščenko z božično glasbo. Z novo zgoščenko sta Neli in Karmen Zidar Kos obogatili božični čas. S skladbami bi se sestri morali predstaviti tudi na citrarskih koncertih v Žalcu in drugod, a sta se jim zaradi epidemije odpovedali. Na zgoščenki je predstavljenih 14 slovenskih in tujih božičnih pesmi oz. skladb različnih glasbenih zvrsti. Citre so na zgoščenki predstavljene v različnih vlogah: citre kot preprosto, ljudsko glasbilo, citre kot virtuozni, koncertni inštrument, citre kot akustični inštrument za spremljavo vokala in citre kot del glasbene zasedbe – benda. K sodelovanju sta citrarki povabili Boštjana Čuvana (Coney MULTIMEDIA), pri komer sta snemali skladbe, in Tomaža Kozovinca, ki je napisal aranžmaje božičnih pesmi. »Želja in ideja izdaje zgoščenke je v nama rasla že nekaj let. S številnimi koncerti in nastopi v adventnem in božičnem času preteklih let se je nabral daljši seznam pesmi, ki sva ga za ta projekt strnili v zgoščenko. V času najinega študija v tujini sva spletli prijateljske vezi z mnogimi slovenskimi izseljenci in prijatelji drugih narodnosti, to zgoščenko bova ponesli tudi med njih. V tujini sva na zelo iskren in pristen način doživljali ljubezen do domovine in praznovanje praznikov s slovensko tradicijo in vrednotami. Glasba nama je bila položena v zibelko, zato pri nama ne mine praznik brez glasbe,« sta povedali sestri ob izidu. Med najuspešnejšimi citrarji Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve pri Žalcu sta eni najuspešnejših slovenskih citrark, saj sta tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih za citre in orgle dosegli najvišja priznanja in ocene. Obe sta zaključili glasbeno gimnazijo z glavnim predmetom orgle, nato se uspešno vpisali na študij v tujino in z odliko zaključili univerzitetni diplomski študij z glavnim predmetom citre pri prof. Georgu Glaslu na Visoki šoli za glasbo in gledališče München. Med letoma 2015 in 2020 sta bili štipendistki organizacije »Yehudi Menuhin Live Music Now« München, ki podpira uspešne in talentirane mlade glasbenike in jim omogoča številne koncerte. V času študija sta bili zelo povezani z življenjem naših izseljencih v Münchnu, kjer sta na Slovenski katoliški župniji aktivno sooblikovali kulturni utrip slovenske skupnosti. Bili sta organistki in zborovodkinji Mešanega pevskega zbora Slovenske katoliške župnije München, poučevali pa sta slovenski jezik in glasbo v slovenski šoli in vrtcu. Neli se po zaključenem diplomskem študiju citer in klavirja v Münchnu posveča pedagoškemu delu, vodenju seminarjev za citre in koncertiranju v sestrskem citrarskem duetu. Je zelo uspešna pedagoginja, saj s svojimi učenci dosega številna visoka priznanja, nagrade in ocene na slovenskih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Sodeluje kot žirantka na državnih in mednarodnih tekmovanjih za mlade glasbenike. Leta 2017 je uspešno zaključila magistrski študij, smer sodobna glasba z glavnim predmetom citre na Visoki šoli za glasbo in gledališče München. Poučuje citre na GŠ Domžale in GŠ Grosuplje. Od leta 2019 je predsednica Citrarskega društva Slovenije. Karmen po opravljeni diplomi leta 2016, ki jo je opravila z odliko, svoje znanje predaja učencem in dijakom na GŠ Nazarje, GŠ Sevnica in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. S svojimi učenci in dijaki prejema visoka priznanja in nagrade na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Je aktivna članica Citrarskega društva. Zadnja leta je koordinatorica citrarskih seminarjev in odgovorna urednica revije Slovenski citrar. V prostem času je aktivno vpeta v domačo župnijo sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu, kjer je organistka in zborovodkinja otroškega in mešanega pevskega zbora. Ta veseli dan kulture T. TAVČAR Maloštevilni obiskovalci so si brezplačno ogledali tudi žalski Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Ta veseli dan kulture je v Sloveniji neformalen praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra – na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem, tudi v naši dolini. Za ogled je bilo treba izpolnjevati pogoj PCT, vstop pa je bil brezplačen. ZKŠT Žalec je na ta dan k obisku vabil v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in v Savinovo hišo. ZKTŠ Vransko je na ogled ponudil Schwentnerjevo hišo in razstavo Vlada Rančigaja. Kot so nam povedali, za oglede v Žalcu in na Vranskem ni bilo prevelikega zanimanja. Mešani pevski zbor Risto Savin Žalec z novo zborovodkinjo Špelo Kasesnik Na četrto adventno nedeljo štirje zbori T. T. Zadnjo adventno nedeljo, 19. decembra, so dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec s pesmijo obogatili štirje zbori iz žalskih logov, ki so tako na svoj glasbeni način povedali, da se epidemiji ne dajo. MePZ Risto Savin Žalec, MePZ A Cappella Petrovče, ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje in Mešani planinski pevski zbor Žalec so poklonili uro in pol programa, na svoj račun pa so po dolgem času prišli številni ljubitelji zborovskega petja, ki so zbore nagradili z dolgimi aplavzi. Ubrane strune na akustičnem koncertu v domačih Grižah. Ubrane strune in godbeniki D. N. V dvorani KuD Svoboda Griže je glasbena skupina Ubrane strune pod pokroviteljstvom Svobode Griže minuli petek pripravila akustični novoletni koncert. Kot gostja je na koncertu sodelovala tudi pevska skupina Zabukovčani. Prijeten koncert je bil sestavljen iz umirjenih ljudskih in narodno-zabavnih pesmi. Občinstvo je uživalo v izvedbi domačih strunskih glasbenikov, ki so predstavili tudi nov instrument – kontrabas izdelovalca Ravničana, ki tudi stilsko ustreza glasbi Ubranih strun. Koncert sta pozdravili predsednica KuD Svoboda Griže Liljana Jančič in predsednica KS Griže Olga Markovič. Vodja Ubranih strun Božo Trnovšek pa je že napovedal naslednji veliki koncert, ki bo ob njihovi 40. letnici delovanja v mesecu juniju naslednje leto. S tradicionalnim božično-novoletnim koncertom pa so se občinstvu dan pozneje, v soboto, 18. decembra, predstavili tudi godbeniki Godbe Zabukovica pod umetniškim vodstvom Boštjana Mesarca. Vse dobro v letu 2022 vam želi OPTIKA SIMONA 20 ŠPORT ŠT. 11 I december 2021 V tišini, med črno-belimi figurami Zoji Avžner na balkanski bron T. TAVČAR D. NARAGLAV Andrej Štrucl je od rojstva gluh, a je izjemen šahist, državni prvak. Andrej uči iz knjig, od očeta in mame in tudi članov društva. »Kot igralec je zelo natančen, fer in lepo igra, tako da se z njim z veseljem spopada in izmenjava izkušnje.« Državni prvak med gluhimi šahisti Izjemen boj med dr. prof. matematike Wolfgangom Koesslerjem in Andrejem je trajal kar štiri ure, a na koncu je Andrej naredil napako in izgubil, a hkrati bil deležen vseh čestitk od svojega nasprotnika. Letos je od 18. do 22. oktobra pod pokroviteljstvom Mednarodnega šahovskega komiteja gluhih (ICCD) v Amsterdamu potekalo tretje EP v šahu za gluhe. V kategoriji moški posamično je Slovenijo na povabilo Športne zveze gluhih Slovenije zastopal gluhi šahist ŠD Savinjčan Andrej Štrucl iz Šempetra, ki je popolni samouk. Turnir v Amsterdamu je potekal po pravilih FIDE – švicarski sistem z igralnim časom 90 min + 30 min. Udeležilo se ga je 26 tekmovalcev, med njimi en velemojster, dva mednarodna mojstra in en mojster Fide ter ostali z ELO ratingom med 1535 do 2415. Andrej Štrucl je osvojil solidno 18. mesto s tremi točkami v sedmih kolih. Bil je najvišje uvrščen med petimi tekmovalci brez ratinga in boljši od štirih z ratingom. Zmagal je velemojster Yehuda Gruenfeld iz Izraela. Andrej Štrucl je Slovenijo zastopal že na 2. evropskem prvenstvu tudi leta 2019 v Ukrajini v mestu Lviv, kjer je prav tako osvojil 18. mesto med 20 tekmovalci. Njegov tekmovalni dosežek pa je še toliko žlahtnejši ob dejstvu, da je samouk, kar je nekaj izjemnega v tem miselnem športu. Starši dolgo niso vedeli, da igra šah Danes 39-letni Andrej Štrucl se je rodil gluh, kasneje pa so ga zaznamovale še hude bolezni. Šolal se je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, kjer se je naučil znakovnega jezika. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval in se izučil za lesarja. Čeprav je sedaj invalidsko upokojen, hodi v Varstveno delovni center Žalec, kjer med drugim ustvarjajo iz lesa, tako da je zelo vesel, da lahko dela in koristno izrablja svoj čas. Šah pa je njegova ljubezen, ki mu odpira tudi svet. Starši do Andrejevega 12. leta sploh niso vedeli, da v šoli igra šah. »Šah mi je všeč. Začel sem ga igrati, ko sem bil star osem let v zavodu v Ljubljani, zanj me je navdušil in me potem tudi spodbujal k igranju učitelj telovadbe Vujasin,« je v znakovnem jeziku povedal Andrej, njegov oče Zdenko Štrucl, ki ga mnogi poznajo kot nekdanjega člana Ansambla Slovenija in nekdanjega predsednika Grifon KUD Šempeter, pa je nato dodal: »Doma smo enkrat poskusili igrati šah in videl sem, da je Andrej vse figure znal prestavljati, točno je vedel, kako gre. Igrala sva in jaz sem izgubil. Zelo sem bil presenečen, saj nisem vedel, da se na šah že tako spozna.« Njegovi tekmovalni šahovs- ki začetki segajo v celjsko društvo gluhih in naglušnih, kjer je našel prijatelje in se ob četrtkih udeleževal internih turnej. Hitro je napredoval in je reden tekmovalec na turnirjih in državnih prvenstvih gluhih v Sloveniji. »Igram tudi z ekipo iz celjskega društva gluhih. Tam sem našel prijatelje, ob katerih sem izpopolnjeval svoje znanje. Skupaj z Maksom Draškovičem, Miranom Kolarjem in drugimi,« je izrazil svoje navdušenje nad njimi Andrej, njegova mama pa je nadaljevala: »Videla sem, kako je navdušen nad ekipo in šahovsko igro ter kakšen potencial ima, in zato sem ga vključila v Šahovsko društvo Savinjčan. Poleg igranja v tem društvu Andrej nastopa in tekmuje za Društvo upokojencev Šempeter in Medobčinsko društvo invalidov Žalec,« pove mama Bojana, ki je bila v mladosti tudi sama članica šahovskega kluba Savinjčan in je tako še s toliko večjim veseljem vključila v šempetrski klub svojega sina. Z Andrejem sta se skupaj začela udeleževati vaj, sedaj pa hodi na trening tudi sam. Kot je povedal predsednik šahovskega kluba Savinjčan Jože Peternel, se »Šah igram tako rekoč vsak dan, od ponedeljka do nedelje. Na trening v klub pa hodim ob ponedeljkih in petkih. Zelo uživam na teh treningih, saj se skozi igro naučim še kaj novega,« poudari Andrej, oče Zdenko pa k temu doda: »Andrej kot samouk praktično nima šahovske teorije, šahovske podlage, in to so sedaj v šahovskem klubu poskušali nadoknaditi, saj ga učijo tudi osnovnih otvoritev in drugih taktičnih prijemov, kjer mu gre slabše /…/« Andrej je bil pred drugim evropskim prvenstvom v Ukrajini že državni prvak med gluhimi, kar mu je posledično prineslo tudi povabilo s strani Športne zveze gluhih Slovenije, da zastopa Slovenijo. »Odločili smo se, da mu damo priložnost in da gremo na to tekmovanje, čeprav smo vedeli, da ne bo lahko. Doma igra eno partijo pet, deset, petnajst minut … Tam pa je bila ena partija 90 minut, torej skupaj kar 180 minut in še z dodatkom 30 minut, se pravi še eno uro zraven, hkrati je bilo treba pisati vsako potezo, ki jo narediš sam in ki jo naredi nasprotnik. Zato smo z Andrejem porabili kar veliko časa, da je v angleščini znal označbo za kralja, kmeta, tekača itd. in na katero polje je figuro prestavil on in nasprotnik,« pove oče Zdenko in doda, da je bila konkurenca na obeh prvenstvih, v Ukrajini in letos na Nizozemskem, zelo močna ter je njegov rezultat res hvalevreden, saj ni kar tako nastopati proti velemojstrom, mednarodnim mojstrom, mojstrom FIDE in ostalim izjemnim šahistom z visokim ELO ratingom 1800 in več točk. Udeleženke balkanskega prvenstva na Reki s trenerjem Lukom Deberškom Na Reki je zadnje dni novembra potekalo 21. balkansko prvenstvo za kadete, mladince ter mlajše članice in člane v karateju. Tretje mesto in bronasto kolajno v kategoriji mladink do 59 kg si je priborila Zoja Avžner iz KK Polzela. Nastopilo je 731 tekmovalcev iz 13 držav. Na prvenstvu so nastopale štiri tekmovalke iz Karate kluba Polzela: Nika Šenica, Aneja Jesenek Rojšek, Laura Bergant in Zoja Avžner. Slednja je dosegla največji uspeh s tretjim mestom in bronasto kolajno v kategoriji mladink do 59 kg. Nika Senica je izpadla že v prvem krogu, Aneja Jesenek Rojšek v drugem krogu, v kategoriji mlajših članic pa je Laura Bergant osvojila sedmo mesto. Mednarodni powerlifting T. TAVČAR Powerlifting klub Polzela je v sodelovanju s Powerlifting zvezo Slovenije v Športni dvorani OŠ Polzela pripravil odprto mednarodno tekmovanje Polzela Open 2021. Udeležilo se ga je 78 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Italije. Pomerili so se v različnih kategorijah in tehnikah dvigovanja uteži. Barve domačega kluba je zastopalo osem tekmovalcev. Žan Tomič je svojo moč kazal v kategoriji do 83 kilogramov, v kateri je v napetem boju za stopničke na koncu zasedel tretje mesto s seštevkom kar 532,5 kg. V isti kategoriji so tekmovali še Jakob Preskar, ki je bil na koncu šesti, ter Matic Gabrovec in Luka Fortuna z osvojenim enajstim in dvanajstim mestom. Aleksander Martinovič, ki je tekmoval v kategoriji do 93 kg, je osvojil drugo mesto. V kategoriji do 120 kg je bil Edvin Hadžić drugi, Matic Vasle pa četrti. Božični judo turnir in jubilej D. N. Mladi judoisti Judo kluba Shido s trenerjem v taborski dvorani po končanem božičnem turnirju V soboto, 11. decembra, je v telovadnici Doma krajanov Tabor potekal božični judo turnir v organizaciji Judo kluba Shido, ki je v Taboru prisoten že deset let. Prav to je bil tudi razlog, da je bila kot kraj dogodka zaključnega turnirja v letu 2021 izbrana ravno Občina Tabor. Predsednik kluba Ivan Knafelc se je Občini Tabor še posebej zahvalil za vso podporo in pomoč ter županu Marku Semprimožniku v zahvalo izročil plaketo. Na turnirju je skupaj nastopilo 89 tekmovalcev iz petih judo klubov: Braslovče, Drava Ptuj, Bela krajina, Krško in Shido. Judo klub Shido je skupaj osvojil največ, tj. 34 medalj, bil pa je tudi prvi v skupni razvrstitvi, vendar pa je v športnem duhu in kot domačin pokal za prvo mesto na turnirju prepus- til Judo klubu Braslovče, pokal za drugo mesto je prejel Judo klub Bela krajina, za tretje mesto pa Judo klub Drava Ptuj. Po podelitvi medalj in pokalov je judoiste obiskal še Božiček ter jih nagradil za sodelovanje na turnirju in športno udejstvovanje skozi vse leto. Sicer pa sta bila konec novembra in december za člane Judo kluba Shido nadvse uspešna. V Lendavi na Miklavževem turnirju so med 128 tekmovalci iz 11 klubov v seštevku prejetih odličij zasedli 2. mesto. Na 41. judo turnirju v Celju pa je v kategoriji U12 deklice zmagala Zala Pevec, v U14 je bila druga Neža Pevec, v U16 pa je bila prva Noeli Knafelc. Pri dečkih je bil v U12 tretji Anej Veternik, v U14 je drugo mesto zasedel Jaka Božnik, v U16 pa je bil tretji Aleks Apat. ŠPORT ŠT. 11 I december 2021 Timi Zajc se vrača Nuši bron na EP T. TAVČAR D. NARAGLAV Timi ponovno na stopničkah, tokrat v Engelbergu v Švici, kjer lani ni nastopal zaradi dogodkov v Planici in posledicami. Kobajaši, ki je bil po prvi seriji četrti, ter tudi Karl Geiger, ki je bil po prvi seriji uvrščen na drugo mesto. »Zelo sem vesel, da sem po dolgem času spet na stopničkah. Včeraj od kvalifikacij naprej in danes so bili vsi skoki res vrhunski. Nimam kaj, jutri je nova možnost za ponoven odličen uspeh,« je po tekmi za RTV Slovenija in druge medije povedal Timi Zajc. Timi sicer v nedeljo ni ponovil uspeha, je pa z drugim skokom, 129,5 m, pokazal, da je na pohodu. V prvi seriji, ko je zasedel 29. mesto, je sicer skočil 116,5 m in skupno zasedel 17. mesto (177 točk). Timi je trenutno v skupnem seštevku na trinajstem mestu in je tretji med Slovenci (Anže Lanišek je s 323 točkami četrti, Cene Prevc pa z 242 točkami osmi). Stopnjevanje Timijeve forme je dobra novica pred začetkom novoletne turneje in pred bližajočimi se olimpijskimi igrami na Kitajskem. Po porazu z Mariborčankami na 4. mestu T. T. T. TAVČAR Potem ko je bila ekipa Medobčinskega društva invalidov Žalec uspešna na kvalifikacijah v Radljah, se je odlično odrezala še na državnem prvenstvu 20. novembra v Ljubljani. Osvojila je naslov ekipnih državnih šahovskih prvakov pred ekipama iz Črnomlja in Slovenske Bistrice. Za ekipo so nastopili Tomo Studnička, Jožef Peternel, Marjan Knez, Marjan Uršič in Andrej Štrucl. OSEBNI ARHIV T. J. Tim Jevšnik s Polzele, član LK Gornji Grad, je na državnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu v sezoni 2020/2021 med mladinci zmagal, med člani pa je dosegel drugo mesto. Zanesljivo streljanje na državnem prvenstvu, ki je bilo zaradi epidemije prestavljeno s spomladanskega termina, je dobra popotnica za Timov nastop na največjem evropskem lokostrelskem dogodku. Tim Jevšnik Šempetranke so minulo soboto daoma klonile proti Mariborčankam. L. K. Nuša Železnik Mladinski državni prvak ARHIV KLUBA Šahisti MDI šahovski prvaki OSEBNI ARHIV N. Ž. Na evropskem članskem, kadetskem in mladinskem prvenstvu v powerliftingu (troboj moči) na Švedskem je Nuša Železnik, članica Powerlifting kluba Polzela, posamezno v disciplini počepa osvojila bronasto kolajno. Skupno je bila četrta. Tekmovala je v kategoriji mladink do 76 kg. V disciplini počepa je z uspešno dvignjenimi 167,5 kilogrami osvojila bron. V disciplini potiska s prsi je dvignila 95 kg, v mrtvem dvigu pa 180 kg. Na koncu je po napetem boju za skupno uvrstitev za las zgrešila stopničke in osvojila 4. mesto. Timi se je minulo soboto ponovno zavihtel na zmagovalni oder, saj osvojil bronasto medaljo na tekmi v Švici. Naš savinjski skakalni as Timi Zajc iz Hramš je po neprijetnostih na lanskem svetovnem prvenstvu v Planici in težavah, ki so temu sledile, znova našel pravo pot in samozavest. To ga je minuli vikend ponovno pripeljalo tudi do prvih stopničk v letošnji skakalni sezoni svetovnega pokala. Švicarski Engelberg, ki tradicionalno gosti zadnji tekmi svetovnega pokala pred novoletno turnejo, mu je v soboto prinesel že sedme stopničke med najboljšimi tremi. Po prvi seriji je bil pogled na rezultate izjemen. Timi je s 139 metri in 144,9 točkami vodil, drugi je bil Nemec Karl Geiger s 137 metri in 143,0 točkami, tretji pa domačin Killian Peier s 138,5 metri in 141,3 točkami. V finalni seriji Timiju žal ni uspelo zadržati prvega mesta, čeravno je odlično skočil in pristal pri 137 m. S skokom 140,5 m ga je prehitel Japonec Rjoju 21 V derbiju 13. kroga Sportklub 1.A DOL za ženske sta se v športni dvorani OŠ Šempeter pomerili trenutno tretjeuvrščena domača ekipa SIP Šempeter in drugouvrščena Nova KBM Branik. Kljub temu da so Šempetranke pokazale dobro igro, so zmagale Mariborčanke 3 : 0 v setih. Na lestvici so s tem porazom zdrsnile na četrto mesto. Šempetranke pa so v predzadnjih dveh kolih konec novembra gostovale najprej pri ekipi Ankarana in zmagale z 0 : 3, nato doma v začetku decembra izgubile proti ekipi Calcit Volley 0 : 3. V četrtfinalni tekmi za Pokal Slovenije so premagale ekipo Grosuplja 3 : 0, v polfinalu Pokala Slovenije proti Novi KBM pa so imele v ponedeljek zvečer po zaključku naše redakcije priložnost za revanš po porazu v ligaškem delu sezone. V 14. krogu 1.A DOL pa bodo Šempetranke 23. decembra gostovale pri ekipi Krima v Ljubljani. Plakete planincem T. TAVČAR Na svečani podelitvi v Medvodah je Planinska zveza Slovenije 4. decembra podelila svečane listine zaslužnim posameznikom, spominske plakete ob življenjskih jubilejih in tri priznanja vodstva planinske zveze za posebne dosežke. Z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje posameznikom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Med prejemniki spominske plakete ob življenjskih jubilejih so tudi štirje člani iz PD Spodnje Savinjske doline. To so: Miroslav Jegrišnik (PD Polzela) za vsestransko delo v PD Polzela na področju vodenja društva, vodništva, planinske orientacije, planinskih taborov in skrbi za planinski dom na Gori Oljki, Bogomil Polavder (PD Zabukovica) za dolgoletno aktivno delo v PD Zabukovica na področju gorske straže, orientacije in pri organizaciji taborov mladih ter pri delu z mladimi, Silva Čulk (PD Zabukovica) za raznoliko delo v PD Zabukovica kot članica UO, blagajničarka društva, planinska vodnica, organizatorka izletov in planinskih taborov ter Dušan Vedenik (PD Prebold) za predsedovanje društvu in predano delo markacista v PD Prebold. ŠPORT NA KRATKO T. T., L.K. ROKOMET Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec se bo nocoj, 22. decembra, ob 19.30 v domači dvorani v Žalcu pomerila v zadnji letošnji tekmi in prestavljeni tekmi 1. kroga 1.A DRL z ekipo Velenja, potem ko je december zaradi reprezentančne akcije minil brez ligaških tekem. V gosteh so sicer Žalčanke proti Velenju 21. novembra zabeležile zmago z 28 : 31 in so po 9. krogu na 7. mestu. ODBOJKA V 11. krogu 1B. DOL so odbojkarji SIP Šempeter gostovali v ŠD Hoče in z najtesnejšim izidom 3 : 2 premagali ekipo gostiteljev Hoče. Na tekmovanju 3. kroga 1. lige vzhod za mladinke, ki je potekalo v športni dvorani OŠ Šempeter, so Šempetranke vknjižile polovičen uspeh. Na prvi tekmi so morale na »medsosedskem« derbiju priznati premoč Braslovčankam, ki so slavile z rezultatom 2 : 0, na drugi tekmi pa so gladko 2 : 0 premagale vrstnice iz Slovenj Gradca. SIP-ovke po šestih odigranih tekmah zasedajo tretje mesto. Naslednji turnir bo 16. januarja v ŠD Prevalje. KOŠARKA Hopsi so po dveh porazih zabeležili peto zmago v Ligi Nova KBM. V 11. krogu so v soboto, 18. decembra, doma tesno premagali ECE Triglav iz Kranja z rezultatom 89 : 87. Hopsi bodo v 12. krogu 28. decembra gostovali v Šenčurju. KARATE Karate klub Polzela je gostil karate šolsko ligo Kofukan. Na tekmovanju je nastopilo 106 tekmovalcev iz 11 klubov. V prvem delu tekmovanja so se zvrstili nastopi kat, tem pa so sledile športne borbe. Polzelski klub je osvojil 9 zlatih, 6 srebrnih in 15 bronastih kolajn. 22 HOROSKOP ŠT. 11 I december 2021 KAJ NAM OBETAJO ZVEZDE V LETU 2022? Počasi se bo poslovilo Saturnovo leto, v katerem smo preživljali neverjetne preizkušnje. S pričetkom novega astrološkega leta 21. marca se pričenja novo obdobje, v katerem bosta optimizem in pozitivna energija igrala veliko vlogo prav na vseh področjih. Prihaja Jupitrovo leto, v katerem se bo razvijala ekspanzija duha in idej. Intelektualna energija bo pridobila čisto posebno mesto, kar bo pomagalo usklajevati nasprotja. Dogajanja v spomladanskem času bodo precej razburkala prav vsa področja življenja in počasi si bomo tudi opomogli od vpliva retrogradne Venere. V drugi polovici leta bo zaradi vpliva retrogradnega Marsa v dvojčku šlo marsikaj popolnoma drugače, kot je bilo zastavljeno v spomladanskem času. Zadeve se lahko precej zaostrijo in tujina bo imela velik vpliv na dogajanje. Kljub vsem dogodkom, ki smo jih in jih še bomo doživeli, bomo ostajali optimistični, pozitivni in prepričani, da nam bo usoda namenila boljše in lepše čase, in to zaradi prepričanja, da smo velik del svojega karmičnega dolga že odplačali. OVEN LEV STRELEC Ob temperamentnem pričetku po novem letu se bodo energije umirile v zadnji tretjini meseca januarja. V vsej prvi tretjini leta si boste zastavljali nove cilje, nove poslovne začetke, željni boste uspeha in potrditve. Previdnost pa velja v času od 14. januarja do 4. februarja, takrat mirujte! Najlepša novica za vas v letu 2022 je vstop dobrotnika Jupitra v vaš znak, kar se zgodi vsakih 12 let. Ta srečni dogodek bo v mesecu maju in vam prinaša obilo novih priložnosti, veliko optimizma in srečnih okoliščin. Pripravite se tudi kondicijsko, saj vam lahko Jupiter prinese kakšen kilogram preveč! Izredno uspešni na vseh področjih boste od konca maja pa vse do pričetka julija, ko bo vaš vladar bival v vašem znamenju. Izkoristite ta močan vpliv, saj vam bo vse teklo kot po maslu. V ljubezni se vam zvezde najbolj prijazno nasmihajo v maju, v drugi polovici avgusta in prvi septembra ter v drugi polovica novembra. Po aktivnem poletju boste vstopili v jesenski čas nekoliko obremenjeni, vendar boste z vsem, kar se vam je izmuznilo iz rok, opravili v zadnji tretjini decembra. Tudi v letu 2022 bo mogočni Saturn nadzornik nad dogajanji v vašem življenju in še vedno bo od vas zahteval maksimalno potrpežljivost ter prilagajanje okoliščinam. Lekcije, ki ste jih prejeli v preteklosti, so vas morale naučiti, da ne boste ponavljali starih napak. Morebiti pa jih lahko odpravite od začetka junija pa vse do konca novembra, ko bo Saturn retrograden. Partnerske in ljubezenske težave boste primorani reševati v mesecu marcu ter do konca prve polovice aprila. Ko boste s tem opravili, se boste znebili velikega bremena. Leto 2022 bo leto načrtovanj in konkretnih premikov. Druga polovica leta bo pred vas postavila pretekle dogodke, iz katerih boste zajeli vse potrebno, kar potrebujete za napredek v prihodnjem letu 2023. V letu 2022 bosta dva sončeva mrka, 30. aprila in 25. oktobra, močno vplivala na vsa področja vašega življenja. Če boste živeli v skladu s samim seboj, se nimate česa bati! Ne glede na to, da boste v letu 2022 izpostavljeni tudi napetim aspektom, pa vas lahko razveselimo, da je leto 2022 Jupitrovo, torej vaše leto. Tega se lahko samo veselite, saj se bodo nizale nove priložnosti, rojevale nove ideje, mnogi se boste odločili za nadaljevanje izobraževanja, za nove ljubezni. Skratka, zelo zanimivo leto bo. Jupiter je že od decembra 2021 v znamenju rib, kjer ostaja vse do pričetka maja, kar bo zelo poudarilo čustveno plat vaše narave. Občutljivejši boste, mogoče se boste celo preveč ukvarjali z malenkostmi. Intuitivna zaznava se bo povečala in dobro je, da ji sledite, večje bo tudi zanimanje za duhovnost. Od pričetka maja pa vse do konca julija boste s svojo prodorno energijo dosegali zmage in uveljavljali svojo voljo. Težko boste sprejemali kompromise, kar vam bo prinašal vstop Jupitra v bojevitega ovna. Jesensko obdobje prinaša nekoliko več nemira, marsikaj se ne bo odvijalo po vaših načrtih, lahko, da boste kaj tudi popravljali, kar velja za čas od 10. septembra do 2. oktobra, ko bo poleg vašega vladarja retrograden tudi Merkur. BIK DEVICA KOZOROG V leto 2022 boste vstopili polni optimizma in z veliko želje po napredovanju. V januarju boste zaradi svoje vladarice Venere, ki bo že od decembra 2021 retrogradna, razreševali problematiko preteklega leta. Ne glede na to, da bo retrograden tudi Merkur, vam bo v veliko oporo in pomoč, dobro boste usklajevali nasprotja. Čas za akcijo bo najbolj ugoden od konca maja do julija, ko bodo vaši napori dvojno obrestovani. Konec aprila ob mlaju in sončevem mrku lahko pride do večje spremembe, ki bo dobila epilog konec oktobra, ko bo sončev mrk v vam nasprotnem znaku. 8. novembra nastopi ob polni Luni lunin mrk v vašem znaku, kar je ponovno znanilec sprememb. V ljubezni se vam sreča nasmiha junija, previdni pa bodite pri odločitvah v oktobru in novembru, ko bo vaša vladarica v manj ugodnem položaju. Vaš vladar Merkur bo retrograden že ob pričetku leta, zato lahko pričakujete, da se vam bodo na pot postavljale ovire, prihaja lahko do zamud. Soočali se boste s strahovi, ki vam lahko povzročajo celo zdravstvene probleme, če se ne boste pravočasno zavedali te nevarnosti. Vaša težnja po finančni stabilnosti bo močnejša tudi v letu 2021. Bivanje Venere v sorodnem kozorogu od začetka leta vse do konca marca vam bo v veliko pomoč, da vam bo vse lažje uspevalo. V spomladanskem času se bo marsikatera Devica spogledovala z možnostjo večje spremembe v ljubezenskem smislu. Poguma vam ne bo manjkalo, tudi privlačnosti in očarljivosti ne. Dobro izkoristite te vplive in kujte železo, dokler je vroče! Slednje se vam lahko čudovito obrestuje v mesecu septembru, ko bo Venera bivala v vašem znaku. Ob zaključku leta boste ostali zvesti sami sebi in z optimizmom zrli v leto, ki bo prihajalo! Vaš vladar Saturn, ki biva v znaku vodnarja, bo najbolj vplival v začetku leta na povečano potrebo po uveljavitvi. Mars vam bo vse do pričetka pomladi nudil veliko opore, zato boste uspešni. Vse preizkušnje, ki jih boste doživljali v januarju zaradi retrogradne Venere v vašem znaku, boste dobro prestali in iz vsega skupaj potegnili lekcije, ki vam bodo pomagale, da vzamete življenje v svoje roke. Ob začetku poletja boste morali sklepati kompromise, vse ne bo šlo gladko, vendar boste zaradi svoje iznajdljivosti našli tisto, kar želite. Vse do konca jeseni je potrebno, da si naberete energijo, kajti vaš vladar v retrogradnem gibanju lahko slabše vpliva na vaše psihično stanje. Občutljivejši bo vaš živčni sistem, izogibajte se stresa in negativnega bega pred realnostjo, opojnih substanc ter alkohola. Ob vstopu Sonca v vaš znak 23. decembra, sočasno z mlajem, boste naredili inventuro preteklih dosežkov in si postavili nove cilje za leto, ki prihaja. DVOJČKA TEHTNICA Tudi v letu 2022 Uran prinaša preobrazbe in spremembe, kar velja zlasti za rojene v drugi dekadi. Nasvet za vse leto 2022 je, da hitite počasi in se prilagajate okoliščinam. Ob polovici januarja aktivirajte v svoje delovanje več previdnosti in ne rinite z glavo skozi zid. Dobro je, da se zazrete v preteklost in popravite, kar se popravljati da! Prvo polovico leta izkoristite za nove začetke in napredovanje. V drugi polovici leta bo Mars vstopil v vaš znak, kjer bo ostal vse do pričetka 2023. Med 30. oktobrom in 12. januarjem bo retrograden, kar vam lahko povzroča marsikatero preglavico in zastoje na vseh področjih. Po drugi strani pa boste v tem času lahko izkoristili zamujene priložnosti. V ljubezni vam je najbolj naklonjena zadnja tretjina junija vse do konca julija, ko boste blesteli v svoji najboljši izdaji. Spremljal vas bo tudi čudovit vpliv tujine. Dvojčki ne bi bili dvojčki, če se ne bi veselili družabnih dogodkov, kar velja še zlasti za čas pred zaključkom leta, ko boste pričeli s praznovanjem dokaj zgodaj. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. RAK Že od konca leta 2021 bo Venera nasprotovala vašemu znaku, kar bo trajalo vse do pričetka pomladi. Večkrat boste izgubljali moč in energijo, razpoloženje se bo spreminjalo, vendar boste kljub temu napredovali, kar bo še zlasti očitno ob polovici maja, ko bo nastopil lunin mrk. Vse, česar ne boste mogli zaključiti, bo imelo epilog in svoj zaključek v času okoli 8. novembra ob ponovnem mrku vaše vladarice Lune. Čas za ljubezen bo najbolj ugoden konec julija pa vse do polovice avgusta, ko bo Venera bivala v vašem znaku. Očarljivi boste in polni domislic, veliko boste pričakovali od partnerja, istočasno mu boste tudi vi veliko dali. Izmenjava energij bo zelo pravična. Nekateri rakci se lahko tudi na novo zaljubite. Največjo moč transformacije lahko doživite rojeni v tretji dekadi zaradi vpliva mogočnega Plutona v vam nasprotnem znamenju. Prepustite se usodi, vendar imejte vajeti v svojih rokah! Vaša vladarica Venera je že od 4. novembra 2021 pa vse do pričetka marca v znaku kozoroga, kar bo v vas spodbujalo zelo racionalne poglede, kar se financ in medosebnih odnosov tiče. Januar bo idealen, da se razidete ali ponovno združite, odvisno, v kateri fazi razmerja ste. Od 10. maja vse do 3. junija boste lahko obračunali s preteklostjo in postavili stvari na svoje pravo mesto. Ves junij boste izžarevali posebno privlačno energijo, zato se lahko marsikateri Tehtnici zgodi nova ljubezen. Ne glede na počitniški čas se boste spogledovali s kakšnim novim poslom v juliju ali v avgustu. Energije boste imeli dovolj, saj bo Mars bival v sorodnem znaku. Od 10. 9. do 2. 10. ni primeren čas za nove začetke zaradi retrogradnega Merkurja v vašem znaku. Oktober bo čudovit mesec, v katerem ste lahko nagrajeni za pretekle napore in delo. Odlično bo tudi vaše počutje, saj boste veliko energije vlagali v zdrav način življenja. S svojimi rezultati boste zelo zadovoljni. VODNAR Tudi v letu 2022 bo najmočnejši vpliv predstavljal Saturn, ki biva v vašem znaku že od 17. decembra 2021. Vodnarji si boste postavljali nove prioritete in skozi vse leto ugotavljali, kaj je potrebno in kaj ni v vašem življenju. Vse do pričetka junija boste imeli dober občutek, da napredujete skladno s svojimi željami. Resnica se bo pokazala v času med junijem in novembrom, ko bo retrogradni Saturn od vas zahteval, da resnično zaživite v skladu s samim seboj. Najbolj bodo izpostavljena ljubezenska in partnerska razmerja, marsikatera bodo tudi na preizkušnji. Pogostejše bodo spremembe razpoloženja, spreminjali boste tudi svoje cilje, kar je lahko zelo moteče za okolico. Nujno potrebno je, da se umirite in delujete z večjo odgovornostjo do samega sebe. Vaš vladar Uran bo od konca poletja pa vse do pričetka zime v retrogradnem gibanju v znaku bika prinašal potrebo po ustalitvi, finančni in čustveni varnosti. Prav zaradi tega boste vsi Vodnarji aktivirali svoje moči, da vse našteto dosežete. ŠKORPIJON RIBI Rojeni v zadnjih dneh škorpijona boste tudi leta 2022 pod močnim vplivom Plutona, vašega vladarja. Pohitite z vsem pomembnim, kar kaže spremeniti in preobraziti vse do konca aprila, ko boste imeli podporo planetov. Kasneje se vam lahko na pot postavijo ovire in vse se bo upočasnilo. Od 24. januarja do 6. marca bo Mars, ki je vaš sovladar, bival v znaku kozoroga in aktiviral vašo poslovno žilico, kar velja za vse rojene v znaku škorpijona. Julija in avgusta bodite previdnejši, saj vam bo Mars nasprotoval, potrebnega bo bistveno več prilagajanja kot do sedaj. Čustveno boste zelo izpostavljeni, saj bo Venera v znaku raka lahko prinašala tudi usodne spremembe, ki se bodo dotikale globine vaše škorpijonove narave. Od druge tretjine oktobra, ko bo vaš vladar Pluton ponovno vstopil v direktno gibanje, si boste zastavili nove prioritete, kar bo povezano tudi s sončevim mrkom 25. oktobra. Izpostavljeni boste rojeni v prvi dekadi škorpijona. Ob polni Luni 8. novembra bo lunin mrk v času vladavine vašega znaka, kar je lahko tudi usodnega pomena. Končno ste tudi Ribice dočakale, da vaš vladar Neptun pluje direktno po vašem znaku. Na pot vam je v preteklosti postavil kar nekaj ovir, zato lahko nekateri v novo leto vstopite precej utrujeni, vendar v novi preobleki. Vso prvo polovico leta lahko dihate s polnimi pljuči, saj se bo vse odvijalo v skladu z vašimi pričakovanji. Izjema je čas v drugi polovici januarja, nadalje od 10. maja do 3. junija in od 10. septembra do 2. oktobra v jesenskem času. Velja opozorilo glede retrogradnega Merkurja, saj boste raztreseni in mimogrede lahko naredite kakšno napako, ne pričenjajte ničesar na novo. Venera vas obišče med 5. aprilom in 2. majem, zato boste sijali od posebno lepe ter privlačne energije. Marsikatera ribica se lahko celo zaljubi na novo, ostali pa lahko svoja razmerja zelo lepo nadgradite. Sončev mrk 25. oktobra in lunin 8. novembra bosta močneje vplivala na vašo čustveno zaznavo. V tem obdobju velja v delovanje vnašati veliko več previdnosti kot sicer. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook DOLORES ASTRO). MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 11 I december 2021 23 S hula-hop obroči v finalu BINA PLAZNIK B. PLAZNIK, DAMJAN ŽIBERT »V vsakem neuspehu se skriva seme enakovrednega ali večjega uspeha«, je povedala Maša Ferme, finalistka TV oddaje Slovenija ima talent. Maša je navdušila v polfinalnem nastopu na velikem odru Slvenija ima talent in si prislužila finale. Mlada Žalčanka Maša Ferme je po nastopu v oddaji Slovenija ima talent čez noč postala znana širom Slovenije kot »Maša z obroči«. Takoj po avdicijskem nastopu je za POP TV izjavila: »Nisem bila zadovoljna z nastopom, ker ni potekal tako, kot sem si zamislila. Ampak mislim, da se vse zgodi z razlogom, mislim, da je bil problem tudi to, da sem imela zelo hiter tempo. Zdaj bom poskusila – vsaj na začetku – gibe delati počasneje.« Glede na uvrstitev v finale ji je to odlično uspelo, prepričala je gledalce in komisijo. Z veseljem je privolila tudi v pogovor za časopis Utrip Savinjske doline. Ujeli smo jo na praznovanju rojstnega dne, kjer je otrokom priredila pravo malo delavnico trikov z obroči. Maša prihaja iz Žalca. Po osnovni šoli v Žalcu je zaključila I. gimnazijo v Celju. Maša, kako so tvoje življenje zaznamovali obroči? »Nimam se ravno za gibčno osebo. Moram veliko vaditi, da ostanem v formi. Nisem niti gibčna po naravi in se mi takoj pozna, če ne vadim. Z obroči sem se prvič srečala pred štirimi leti, ko me je prijateljica povabila na eno delavnico. Po tej delavnici nisem veliko delala z obročem. Ko sem čez eno leto ponovno obiskala to delavnico, sem obroč vzljubila in začela s treningi. Morda tudi zato, ker sem ravno končala z odbojko in mi je manjkalo gibanje, pa sem se lotila kar obročev. Vedno sem se rada gibala, v otroštvu sem veliko plesala in sem potrebovala nekaj. Sem športnica po duši. Že od šestega leta dalje kaj treniram in se gibam.« V oddaji Slovenija ima talent si povedala, da že od nekdaj rada nastopaš. Trema pa naredi svoje … »Meni je bilo grozno. V osnovni šoli nisem imela treme pred nastopanjem, ko sem prišla v puberteto, pa sem razvila nek strah, tudi pri odbojki sem imela največjo tremo, če so bili med občinstvom kakšni poznani obrazi. Tudi v oddaji mi ni bilo prijetno. Sicer sem se umirila, preden sem stopila na oder, ampak očitno je strah deloval na nekakšni podzavestni ravni in me je blokiral. Ko sem naredila prvo napako, nisem znala iti čez to, padla sem v krč. V polfinalni oddaji sem to malo popravila. Spet se mi je namreč zgodilo, da sem za kakšno sekundico ali dve padla v krč, vendar sem hitro nadaljevala in pozabila na to. Mislim, da bo ta trema vedno prisotna. Vendar sem se naučila, da je od mene odvisno, kako se s tem soočam.« leta že delam z obroči. Na začetku sem vadila na nekaj dni po petnajst minut, sedaj pa vadim od ene ure do pet ur dnevno. Včasih vadim tudi po ves dan, vmes le spim in jem ter malo počivam.« Imaš kakšnega vzornika? »Vzornikov imam več. Ne bi nobenega posebej izpostavila, ker imajo vsi neke kvalitete in svoj stil. Od vsakega se lahko kaj naučim.« Kakšni so tvoji cilji? »Predstavljam si, da bi imela, ko zaključim s to oddajo, skupinice punc, ki jih učim dela z obroči. Čez vikend bi izvajala intenzivne delavnice po vsej Sloveniji za tiste, ki nimajo časa za redne treninge. Potem pa bi tudi nastopala. Moj cilj je, da je to res moja služba za polni delovni čas, ki jo opravljam z veseljem in strastjo. Vidim se tudi v tujini. Ampak trenutno bi rada tukaj odprla svoje podjetje. Na splošno rada potujem. Ne vem pa, ali bi se preselila kam za vedno.« Kakšno je bilo vzdušje na finalu minulo nedeljo? S finalnim nastopom sem zadovoljna, saj sem čutila zelo velik pritisk in sem res vesela, da so obroči ostali Z zmago na Glasu mladih so prejeli kresničko, s katero si bodo svetili v nove zmage. Zmagali »nori na Majo« L. KOLAR ARHIV PAMŽI Z zmago v Črnomlju so Pamži odlično zaokrožili letošnje glasbeno odmevanje, saj so poleti zmagali tudi na žalski prireditvi Stresi oder. Mlada glasbena zasedba Pamži je s skladbo Nori na Majo sredi novembra zmagala na festivalu za mlade glasbenike Glas mladih v Črnomlju v kategoriji »bendovski glas mladih«. Glas mladih je najstarejši slovenski festival za mlade glasbenike s 43-letno tradicijo. Na finalnem večeru se je v kategorijah osnovnošolski, avtorski in bendovski Glas mladih 2021 predstavilo 14 glasbenikov. Zmagovalce so določili ocene strokovne komisije in spletno glasovanje občinstva. Strokovna komisija je delovala v sestavi: Tina Marinšek, Bort Ross, Miha Guštin - Gušti, Rudi Vlašič in Bojan Cvjetićanin. Pamži so v finalu prepričali tako publiko kot tudi strokovno komisijo. Kot zmagovalci v svoji kategoriji so prejeli kresničko, simbol festivala Glas mladih, snemanje videospota v produkciji VIA Studia ter nastop na Castle Kolpa music festivalu. Pamži so šestčlanska zasedba, ki ustvarja vse od osnovnošolskih let. Njihovi ljubezen do (rock) glasbe in želja, da poslušalcem sporočijo, da je naš svet lep, sta jih povezali tudi onkraj osnovnošolskih klopi. Zdaj pa si z avtorskimi skladbami utirajo pot na slovensko glasbeno sceno v rock ter rock’n’roll ritmih. Skupino sestavljajo Naja Podbrežnik (vokal), Jernej Ašenberger (bobni), Jakob Ašenberger (vokal, klaviature), Jakob Miglič (bas kitara, vokal), Martin Mutec (solo kitara, vokal) in Rok Teržan (ritem kitara). Nov izziv jih čaka že konec decembra v 9. sezoni tekmovanja mladih bendov, in sicer v Špil ligi Kina Šiška. Razdelili 400 zgibank Maša bi rada svoje spretnosti tudi v bodoče predajala otrokom. Iz slabih izkušenj se največ naučimo, kajne? »Res je. Zelo mi je všeč misel, ki sem jo zadnjič prebrala: ‘V vsakem neuspehu se skriva seme enakovrednega ali večjega uspeha.’ Pri meni to zelo velja. Soočila sem se s svojimi strahovi. Čeprav mi na prvem nastopu ni uspelo, sem dobila veliko pozitivnih komentarjev, da sem na pravi poti, veliko lepih sporočil, odpirajo se mi nove poti … Zato te izkušnje ne jemljem kot neuspeh, ampak kot del poti do uspeha.« Stara si 27 let. Se ti zdi, da si ravno v pravem času doživela vse to in si lahko uresničiš sanje? »Že sedaj, ko še sploh ni konec oddaje, dobivam ponudbe za nastope. Prej sem se izogibala delu z dvema obročema. Sedaj pa sem se odločila, da ravno to nadgradim. Bila sem nekako prisiljena, da se tega lotim, prej se tega nikoli ne bi lotila. Imam veliko predznanja od dela z enim obročem, ki ga sedaj lahko uporabim za nadgradnjo, za delo z dvema obročema. Zelo sem vesela, da se je vse to zgodilo. Nastop z dvema obročema je tudi veliko bolj atraktiven.« Koliko časa ti vzamejo vaje z obroči? »Potrebno je zelo veliko vaje. Tri v rokah. Prvi del koreogafije me je malo stiskalo in roke so se mi tresle, v drugem delu pa sem se sprostila in uživala. Kljub manjšim napakicam in začetni stiski sem ponosna nase. V studiu je bilo super vzdušje. Ekipa POPT TV je odlično izpeljala svoje delo. Motivirali so nas in spodbujali, prav tako smo se motivirali in spodbujali finalisti med seboj. Res čudovita izkušnja s čudovitimi ljudmi. Zmagovalka Tajda je super punca z ogromno vloženega truda v svoje gibalne sposobnosti in privoščim ji zmago in sem vesela zanjo.« T. T. Tudi v letošnjem letu so čebelarji Čebelarske družine Braslovče izvedli aktivnosti v sklopu tradicionalnega slovenskega zajtrka. V Osnovni šoli in vrtcu Braslovče ter v vrtcu Bambi so razdelili okrog 400 zgibank, ki so namenjene otrokom v vrtcih in prvi triadi OŠ. Letošnja rdeča nit zgibanke »Čebelica, moja prijateljica« je predstavitev različnih tipov medu in njegova uporaba v kuhinji. Najmlajši so se lahko pozabavali tudi s pripravljeno pobarvanko. Letošnji slabi letini navkljub so čebelarji Čebelarske družine Braslovče prispevali nekaj kilogramov medu, s katerim so se otroci posladkali. Obdarili smo zavetišče Horjul SEDMOŠOLCI OŠ GRIŽE ARHIV OŠ GRIŽE V mesecu novembru smo se na OŠ Griže in POŠ Liboje odločili Griški osnovnošolci so pomagali zavetišču za mačke in pse pomagati živalim v zavetišču, zato smo ves mesec zbirali hrano in odeje ter blazine za mačke in pse. Učenci smo bili res srčni in dobrodelni. Zbrali smo ogromno kosov odej in blazin, konzerv ter več deset kilogramov mačjih in pasjih briketov. Vse to smo v decembru odpeljali v Zavetišče za zapuščene živali Horjul, kjer so bili našega obiska zelo veseli. Horjulčki se zahvaljujejo za vsak dar. Učenci smo spoznali delo v zavetišču, nekatere težave, s katerimi se soočajo, ter srčno delo vseh tam zaposlenih. V zavetišču imajo trenutno okoli 80 mačk in 20 psov ter so veseli vsake donacije. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I december 2021 »Ljudje, prosim, govorite z mano, vprašajte me, od kod prihajam« BINA PLAZNIK Mlada Turkinja Ece Pürtas, ki živi v Levcu, pravi, da ji je v Sloveniji najbolj všeč tišina, da sta ponoči tema in mir, da se lahko naspi. doma. Študirala sem arhitekturo in sociologijo. Sem tudi učiteljica joge. Ljudje so veliko bolj živčni, zaskrbljeni in pod stresom. Ženske so prestrašene, skrbijo jih njihova prihodnost in ekonomski položaj. Turčija je zelo stresna država.« Prve razlike, ki si jih opazila v Sloveniji? »Največja razlika je tale. Odpravljala sem se na prvi obisk k Luki, svojemu fantu, v Slovenijo. To je bila zame velika stvar. Uredila sem si vizo in vse potrebno za potovanje. Živel je s starši. Prišla sem tja. Pričakovala sem, da bo njegova družina zelo vznemirjena in srečna, da pridem. Saj verjetno so bili. Vendar mi, Turki, to pokažemo na drugačen način. Pri nas gremo do vrat, jih odpremo in vsi čakamo na gosta, to je prava ceremonija in smo zelo vznemirjeni (smeh). No, midva sva prispela do vrat, kjer ni bilo nikogar. Odprla sva vrata, nič. Po glavi mi je rojilo vse mogoče … Kje so? Zakaj ni nikogar tu? Morda nisem zaželena? Potem sem zaslišala iz dnevne sobe: ‘Zdravo, dobrodošla!’ Bila sem šokirana, nič mi ni bilo jasno (smeh). Vendar sem skozi leta ugotovila, da smo si zelo drugačni, kar se tega tiče. Slovenci ste sproščeEce in Luka, poročna fotografija Si predstavljate, da odpotujete na drugi konec sveta, v povsem drugačno kulturo, med neznane obraze? Kako bi se znašli? Kaj bi najbolj pogrešali? Ece Pürtas (izg. Edže Purtas) je mlado, nasmejano dekle, ki se je zaradi ljubezni preselilo iz Turčije, natančneje iz Ismirja. S svojim možem, Slovencem, že pol leta živi v Levcu. Oba sta v poznih dvajsetih letih. Ko sta končala šolanje, sta ugotovila, da bosta morala v svoji dolgoletni zvezi na daljavo odpreti novo poglavje. Tudi vsem znane omejitve v zadnjih dveh letih so botrovale odločitvi, da se poročita in zaživita skupaj v Sloveniji. Skupaj z moževimi starši sta kupila hišo z dvema stanovanjema in zaživela skupno življenje. Mož Luka Nareks prihaja iz Celja in je o sebi bolj redkobeseden, vendar Ece stoji ob strani in ji pomaga po svojih najboljših močeh, da bo čim lažje premostila to obdobje prilagajanja na novo življenje v tuji deželi. Oba sta velika gurmana, ki ju druži ljubezen do kuhanja, v prihodnosti pa si želita odpreti restavracijo. Tako posebno, butično, z uporabo najkakovostnejših in ekoloških lokalnih sestavin. Kje sta se spoznala z Luko, sedanjim možem? »Oba sva se udeležila desetdnevnega projekta Erasmus + za študente, ki je potekal v Turčiji. Tam sva se spoznala. Ni bila ljubezen na prvi pogled. Ko sem ga spoznala, mi sploh ni bil všeč. Šel mi je celo na živce (smeh). Potem se je projekt zaključil in smo vsi skupaj z letalom odpotovali iz vzhodne Turčije v Istanbul. Imela sva isti let, ki pa je bil prestavljen za štiri ure. Ko sva čakala na let, sva se veliko pogovarjala, in postajal mi je čedalje bolj všeč.« Kakšno je vsakdanje življenje v Turčiji v primerjavi s Slovenijo? »Turčija je res velika država. Živela sem v centru tretjega največjega mesta Turčije. Pri nas je zelo veliko ljudi, res hitro živijo, ljudje so kar naprej zaposleni, veliko časa preživimo na cesti. Sama sem se vsak dan vozila v šolo, ki je bila oddaljena petdeset kilometrov od mojega Turške sladice: suhe murve, praženi slani mandeljni, turški dateljni »Najbolj pogrešam transport, vse od avtobusa in vlaka do trajekta in podzemne železnice. Ne bi si nikoli predstavljala, da bom to pogrešala. V Turčiji imamo na voljo zelo poceni javni prevoz 24 ur na dan. Vsako minuto lahko greš kamorkoli. In čeprav so tukaj razdalje zelo kratke, je veliko težje priti kam. Sploh, ker trenutno nimam avtomobila. Najbolj pa mi je v Sloveniji všeč tišina, da je ponoči tema, mir in da se lahko zelo dobro naspim.« ni, niste zaskrbljeni. Turki smo bolj zaskrbljeni glede vsega, neprestano premlevamo stvari. Slovenci ste tudi drugačni do tujcev. Vsaj takšna je moja izkušnja. Slovenci ste zelo zaprti, nič ne sprašujete. Turki veliko sprašujejo tujce, morda celo preveč, vse jih zanima o človeku, veliko osebnih stvari. Tukaj pa me nihče ničesar ne vpraša. Niti, od kod prihajam. Potem se sprašujem, zakaj ljudi nič ne zanima o meni, zakaj se nočejo družiti in pogovarjati z mano.« Turki so zelo gostoljubno ljudstvo. Ece pri pripravi turške kave. V Sloveniji živite že skoraj pol leta. Kaj najbolj pogrešate in kaj vam je najbolj všeč? »Najbolj pogrešam transport, vse od avtobusa in vlaka do trajekta in podzemne železnice. Ne bi si nikoli predstavljala, da bom to pogrešala. V Turčiji imamo na voljo zelo poceni javni prevoz 24 ur na dan. Vsako minuto lahko greš kamorkoli. In čeprav so tukaj razdalje zelo kratke, je veliko težje priti kam. Sploh, ker trenutno nimam avtomobila. Najbolj pa mi je v Sloveniji všeč tišina, da je ponoči tema, mir in da se lahko zelo dobro naspim.« Ece se je predstavila na Škratkovem bazarju in sklenila kar nekaj novih prijateljstev. Ece, po izobrazbi ste arhitektka, učiteljica joge, odlična kuharica. Kakšni so vaši načrti v Sloveniji? Kaj bi radi počeli? »Najprej želim dokončati tečaj slovenščine. Udeležujem se joge v Žalcu in spoznavam ljudi. Letos sem se udeležila ‘Škratkovega bazarja’, ki ga je organiziral Mladinski center Žalec, kjer so me sprejeli odprtih rok in bili navdušeni, da bom sodelovala na njihovem dogodku. Ljudem sem ponujala turške jedi in sladice, kot so turška baklava, halva, sezamovi piškoti in veganske slane lečine kroglice. V Turčiji sem kot študentka delala v manjši restavraciji kot ‘chef’, saj zelo uživam v kuhanju. Morda bom kdaj odprla turško restavracijo v Sloveniji. Svoje jedi in recepte objavljam na Instagramu pod imenoma @ecetaryen in @yogaece. V načrtu imam postavitev svoje spletne strani, na kateri bi se predstavila predvsem kot učiteljica joge. Ljudje me lahko poiščejo na Facebooku pod imenom: Yoga with Ece, z veseljem bom vsakomur odgovorila. Ljudje, prosim, govorite z mano, vprašajte me, od kod prihajam … (smeh). V Turčiji nimamo toliko osebnega prostora, zato le pristopite do mene.« Ker je decembrski čas, se poraja vprašanje, kako praznujete ta čas v Turčiji? »Božič je krščanski praznik, zato ga večina ljudi v Turčiji ne praznuje. Novo leto pa praznujemo vsako leto pogosteje, in sicer bi rekla, da predvsem po zgledu zahodnega sveta. V primerjavi s časom pred 30 leti postavi novoletno smrečico vse več ljudi. Darila za svoje najdražje pa si podarimo za 31. december. Veliko ljudi za silvestrovo, pred polnočjo igra različne družabne igre. Opolnoči pa je po mestih ogromno ognjemetov. Tradicionalno za novoletno pojedino postrežemo pečenega piščanca ali purana. Ljudje v tem času jedo granatna jabolka, saj ta simbolizirajo plodnost in obilje v novem letu. Morda bi bilo zanimivo za Evropejce tudi to, da za konservativne Turke silvestrovanje v velikih metropolah, kjer imajo ljudje bolj moderen življenjski slog, predstavlja tujo obliko zabave. To je vsako leto pred in po silvestrovanju tudi tema razprav v medijih, ki pa se čez leto praviloma pozabi.« SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I december 2021 25 Harmonika in balalajka sta duet njunega življenja BINA PLAZNIK »V Rusiji za novo leto otroke obišče dedek Mraz s svojo vnukinjo Sneguročko,« je povedala Nataliia Ermakova, po rodu Rusinja, ki z možem Aleksejem in otrokoma že dvajset let živi v Sloveniji. Nataliia Ermakova in Aleksej Ermakov sta glasbenika, ki ju je moč srečati na večjih in manjših odrih širom Slovenije. Prihajata iz Rusije, vendar že dvajset let živita v Sloveniji. Tukaj sta si ustvarila družino in širok krog prijateljev. Nataliia je učiteljica harmonike v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec in je znana po inovativnih glasbenih nastopih, Aleksej pa nastopa z nekaterimi najbolj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene. Prijetno družinsko hišo sta si uredila v Petrovčah, kjer sta nas gostoljubno sprejela. Nataliia je z veseljem privolila v pogovor in povedala nekaj o sebi in svoji družini. Iz katerega dela Rusije točneje prihajate? »Prihajava iz centralne Rusije, iz Samare. Aleksej je prav rojen v Samari, jaz pa sem rojena v mestu Čapajevsk Samarske regije. Po končani osnovni šoli sem nadaljevala študij v Samari na srednji glasbeni Aleksej je imel željo, da bi potoval v nove dežele. Jaz sem ga kot zvesta žena podpirala (tudi v duetu, ko sva začela igrati, je bil Aljoša solist, jaz pa spremljevalka). Leta 1999 sva prvič prišla v Slovenijo s prednovoletnimi nastopi. Drugače je bil »Zelo prijetno nama je bilo, kako se ljudje odkrito odzivajo na najino glasbo in s kakšno s toplino naju sprejemajo. In tudi zaradi tega sva se leta 2001 preselila v Slovenijo.« Aleksej udeleženec številnih glasbenih tekmovanj v Rusiji, med študijem na akademiji je na tekmovanju v mestu Samara postal tudi zmagovalec med igralci balalajke. Menim, da sva zaradi zanimivega instrumenta balalajke in virtuoznega Aleksejevega igranja nanjo hitro pritegnila pozornost slovenskih glasbenikov na uradih vedno se uporabljava polno ime - Nataliia Vladimirovna in Aleksej Gennadjevič.« Kdaj je padla odločitev, da se z možem preselita v Slovenijo ter si tukaj ustvarita dom in družino? »Zelo prijetno nama je bilo, kako se ljudje odkrito odzivajo na najino glasbo in s kakšno s toplino naju sprejemajo. In tudi zaradi tega sva se leta 2001 preselila v Slovenijo. V Rusiji sva že bila zaposlena. Jaz na glasbeni šoli, Aljoša v orkestru Rdeče armade. Sodeloval je tudi s številnimi ansambli narodne glasbe. Leta 2003 sem dobila mesto učiteljice harmonike na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Do tega trenutka sva že dobila slovensko državljanstvo. Tako se je tehtnica močno nagibala k temu, da bi v Sloveniji ostala in ustvarila svoj dom in družino.« Plod vajine ljubezni sta tudi hči Sofija in sin Matvej. Sta tudi njima privzgojila ljubezen do glasbe? »Matvej in Sofija nista zainteresir- Matvej, Aleksej, Sofija in Natalija šoli D. G. Šatalova, kjer sva se z Aleksejem spoznala. Po tej šoli sva tudi oba končala Samarsko akademijo kulture in umetnosti.« Oba sta glasbenika. Ali tudi drugače izvirata iz glasbenih družin? »Aleksej igra balalajko – ruski narodni instrument. Izdelan je iz lesa, je trikotne oblike in ima tri strune. Nanjo se igra z različnimi udarci kazalca desne roke. V Aleksejevi družini ni bil nihče glasbenik. Srečo je imel, da mu je oče predlagal vpis na balalajko in so nato med šolanjem odkrili njegov izrazit glasbeni čut, dojemanje in izražanje številnih čustev skozi instrument. Tudi jaz v družini nimam glasbenikov. Moja mama je v mladosti amatersko nastopala kot pevka, prav tako je babica po očetovi strani zelo rada pela in smo pri njej na obisku veliko peli narodne pesmi.« Sodelujeta z nekaterimi dobro znanimi in priljubljenimi slovenskimi glasbeniki. Kako sta jih spoznala? »Ko si mlad, imaš veliko ambicij, vleče te na veliko strani, pripravljen si veliko poskusiti. Predvsem in se spoznala ter tudi sodelovala z znanimi slovenskimi glasbeniki, kot so: Lado Leskovar, Vita Mavrič, Jani Kovačič, Svetlana Makarovič, Vlado Kreslin in drugi. Tako sva tudi naslednje leto prišla v Slovenijo, kjer smo kmalu speljali skupne projekte.« »Ne vem, ali sem inovativna. Samo dosledna sem pri poučevanju. Moja otroka bi rekla, da sem stroga učiteljica. Vsakemu učencu sledim v njegovem tempu in tudi vedno se trudim, da učenci ne igrajo samo not, temveč da skoznje doživljajo določeno zgodbico, izražajo različna čustva. Opažam, da Alekseja imenujete Aljoša, on pa vas kliče Nataša, kaj je prav? »Ha-ha. Se mi je zdelo, da boste to vprašali. Nataliia in Nataša sta isto ime, samo da je Nataliia polno uradno ime. Nataša je izpeljanka, tako kot Natalka, Natašenjka, Natka … Tudi Aleksej je doma vedno Aljoša ali Ljoša. V Rusiji pa za službo, šolo, ana, da bi postala profesionalna glasbenika, daleč od tega. Pa tudi midva z Aleksejem nikoli nisva vztrajala, da bi onadva nadaljevala najin poklic. Vendar sta morala opraviti tudi glasbeno šolo, da poznata poklic glasbenika in vidita, koliko truda moraš vložiti, da prideš dobro pripravljen na oder.« Znana sta po tem, da sta zelo inovativna pri svojem delu in da vi, Nataliia, s svojimi nastopi z učenci navdušite publiko. »Ne vem, ali sem inovativna. Samo dosledna sem pri poučevanju. Moja otroka bi rekla, da sem stroga učiteljica. Vsakemu učencu sledim v njegovem tempu in tudi vedno se trudim, da učenci ne igrajo samo not, temveč da skoznje doživljajo določeno zgodbico, izražajo različna čustva. Če bi primerjala z branjem – ne samo da povežeš črke v besedo in besede v nek tekst, ampak da začutiš pomen vsake besede, kaj izraža to besedilo, o čem govori ... A preden prideš do izražanja, moraš usvojiti določene tehnične stvari, brez katerih ne gre. Kot pri vsaki stvari. Od leta 2012 na glasbeni šoli vodim harmonikarski orkester. Skupna igra je zelo priljubljena med otroki, saj jih Nataliia Ermakova povezuje, navdihuje, motivira. S tem delom v skupini razvijamo odgovornost, zanesljivost, spoštovanje in še marsikaj. Skratka, veselimo se skupnega dela in dobrega rezultata. To, da me otroci včasih že v prvem razredu vprašajo, kdaj bodo lahko igrali v orkestru, mi pove, da delam dobro.« Se pogosto vračate v Rusijo? »Trudimo se vsako leto obiskati svoje sorodnike v Rusiji. Tudi k nam so kdaj prišli, preden se je vse spremenilo.« Ker smo sredi prazničnega decembra, nam je zanimivo slišati, kako v Rusiji praznujete božič in novo leto. Imate kakšno posebno tradicijo? Kakšne jedi pripravite? Se vaše praznovanje zelo razlikuje od slovenskega? »Novo leto skoraj povsem enako praznujemo tudi v Rusiji. V veseli družbi, ob dobri hrani in pijači v enem večeru lahko nazdraviš večkrat, ker imamo več časovnih pasov. Zdaj nazdravimo najmanj trikrat (Moskva, Samara in Ljubljana). Tradicija je, da otroke obišče dedek Mraz s svojo vnukinjo Sneguročko, ki deli otrokom darila, če mu zrecitirajo, zapojejo pesmico ali kaj zaplešejo. Otroci se našemijo kot pri vas za pusta. V vrtcih in šolah pripravijo novoletne pravljice za dedka Mraza, ki jih ta seveda obišče, in to obvezno s Sneguročko. Glede hrane smo ‘zmiksali’ rusko in slovensko. Božič v Rusiji pride po novem letu, ker je ostal po starem »Od leta 2012 na glasbeni šoli vodim harmonikarski orkester. Skupna igra je zelo priljubljena med otroki, saj jih povezuje, navdihuje, motivira. S tem delom v skupini razvijamo odgovornost, zanesljivost, spoštovanje in še marsikaj. Skratka, veselimo se skupnega dela in dobrega rezultata. To, da me otroci včasih že v prvem razredu vprašajo, kdaj bodo lahko igrali v orkestru, mi pove, da delam dobro.« koledarju. Tega praznika v Rusiji ne praznujejo tako široko kot v Evropi. Tudi nobenega Božička nimamo. To je bolj praznik za ljudi, ki spoštujejo cerkvene tradicije. Tudi v našem otroštvu ni bilo praznovanja na božič.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 11 I december 2021 Pol stoletja II. OŠ Žalec DARKO NARAGLAV D. N.. ARHIV ŠOLE V petdesetih letih je bilo v šolo vpisanih 828 učencev. II. osnovna šola Žalec, ki je šola s prilagojenim programom, je letos 1. septembra zaokrožila 50 let svojega delovanja kot samostojna šola. V času svojega obstoja je zamenjala tri imena. Najprej je bila leta 1971 ustanovljena kot samostojna Posebna šola v Žalcu. V šolskem letu 1977/1978 se je preimenovala v OŠ Ljube Mikuš s prilagojenim programom in nazadnje, 29. decembra 1998, v II. OŠ Žalec. V petdesetih letih je šolo vodilo osem ravnateljev. Prvi je bil Jože Drofenik (1972–1976), druga je bila Martina Bevc (1976–1990), njej so sledile Danijela Puncer (1990–2004), Danica Veligovšek (2004–2009) in Mojca Kučer (2012–2013), zadnja in sedanja ravnateljica pa je Petra Petrovič Pražnikar, ki je na tem položaju od leta 2013 in že tretji mandat. Povprašali smo jo, kako so obeležili jubilejno leto njihove šole in kako poteka njihovo delo. »Počastitvi tega lepega jubileja šole smo v prvi polovici šolskega leta namenili kar nekaj pozornosti. Ob obletnici smo izdali praznično publikacijo šole, posvečen ji je bil tudi teden otroka na temo: ‘Razigran uživaj dan … Že 50 let.’ Pripravili smo razstavo, prireditev ob dnevu odprtih vrat in praznično voščilo ob koncu koledarskega leta 2021,« je uvodoma povedala Petra Petrovič Pražnikar in nadaljevala: »V petdesetih letih obstoja samostojne šole s prilagojenim programom v Žalcu se je nabralo mnogo zgodb, izkušenj, spominov in uspehov. Ponosni smo, da smo v šoli poskrbeli za mnogo generacij, ki so nas potre- bovale, da so prilagojeno ob pomoči in vztrajnosti pridobile potrebna znanja in veščine. Nekaj zgodb in utripa zadnjih petdesetih let smo zbrali v biltenu ob 50. obletnici OŠ Žalec, ki smo ga v ta namen izdali. Vsako desetletje je dodalo svojo barvitost časa, pogojev in ljudi, ki so tkali to lepo zgodbo.« V šoli učenci iz osmih občin II. OŠ Žalec ima velik okoliš, saj sodeluje z vsemi občinami Spodnje Savinjske doline ter rednimi šolami in vrtci. »V letošnjem šolskem letu je na šolo vpisanih 80 učencev, ki prihajajo iz osmih različnih občin. Šola in njeno delo sta postala prepoznavna v domačem okolju, kjer se naši učenci uspešno vključujejo v dogodke in življenje po svojih zmožnostih. Učenci in učitelji so aktivni na področju športa, kulture, urejanja okolice, pri šolskih in nacionalnih projektih ter pri specialni olimpijadi. Skrbimo, da se učenci v naši šoli dobro počutijo, da razvijejo vse svoje spretnosti in veščine ter znanja v skladu s svojimi zmožnostmi. Želimo, da pridobi- Otroci in kolektiv ob 50-letnici II. OŠ Žalec jo čim več življenjskih izkušenj na različnih življenjskih področjih, ki jih bodo potrebovali za življenje. Naše učence vodi zavzet, sočuten in strokoven kolektiv. Zelo dobro sodelujemo tudi s starši, ki razumejo problematiko, s katero se srečujemo, in so v pomoč svojim otrokom,« je s ponosom povedala ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar in nadaljevala: »Z mobilnimi učitelji, specialnimi, socialnimi in inkluzivnimi pedagogi tkemo mrežo do učencev, ki imajo učne, vedenjske in druge težave. Pogosto so prav oni tisti, ki zmorejo pomagati vašemu otroku. Tako kot uspeh ne pride čez noč in Ivan Vodlan, Podvin, Žalec kakšnega zradirali iz zakoreninjenih misli.« O tem, kaj pomeni II. osnovna šola in kako je nepogrešljiva, pa govorijo tudi utrinki starševskih misli, izpisani iz anonimne ankete, ki so jo izvedli letos novembra in je tudi objavljena v njihovem biltenu ob 50-letnici. Ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar ob tem pravi, da so hvaležni vsem, ki so v teh petdesetih letih soustvarjali življenje in delo na II. OŠ Žalec ter s tem prispevali k temu, da je življenje otrok, ki predstavljajo najranljivejši del populacije v družbi, postalo lepše, vredno, pomembno in uspešno. Obletnice v letu 2022 PRIPRAVILA: KARMEN KREŽE, Domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec • • • Ob 60. letnici Hmezada Leta 62’ prišel je ultimat in ustanovi se kombinat. Je tako nastal, da v dolini arondiral zemljo je in jo pobral. Dobili smo obiralne stroje, žičnice in farme, da ne bi ostale parcele prazne. Pa tudi zadruga se zraven pripoji in tako se kombinat v Hmezad prelevi. Na ta način Hmezad še večjo finančno in gospodarsko veljavo v Sloveniji pridobi. Skratka, bil je velik in močan, da zavidal mu je lahko vsak velikan. Pa tudi pri zaposlitvi ni bil od muh, kajti 4200 delavcem nam je dajal kruh. In tako je plavala ta barka skoraj 40 let in nihče nam je ni mogel vzet. Pa prišli so časi slabi, tako da Hmezada se več ne rabi, delavcev se ne potrebuje več in končano je in vse je preč. Vse izpuhtelo je kot dim, nam pa žalosten spomin. napredek pri otroku ni viden takoj … Za današnjo podobo se je delalo in ustvarjalo vseh 50 let in soustvarilo jo je veliko ljudi, ki so v svoji poklicni poti prestopali prag današnje II.OŠ Žalec. Pa ne samo tisti, ki sedaj ustvarjamo za učence, ampak tudi vsi pred nami. Njihove dobre ideje smo ohranjali, negovali, nadgrajevali. Veliko rok si je podalo kljuko vhodnih vrat, veliko zaskrbljenih staršev je od daleč zaskrbljeno opazovalo otroka, preden mu je ta zmogel z nasmehom povedati, da je tu dobro, da je srečen. Veliko dvomov je bilo izrečenih na pločniku, ki vodi tod mimo. Upamo, da smo s pogledom v naš šolski svet • • • • • • • Ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar med prerezom jubilejne torte Praznovanje šestdesetletnice POŠ Liboje spomladi L. K. Okrogel jubilej, šestdesetletnico ustanovitve, je 29. novembra letos zabeležila tudi Podružnična šola Liboje. Na šoli pa so se odločili, da jubileja zaradi zavezanosti k uresničevanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covid-19 ne bodo praznovali, kot sta v pojasnilu zapisali vodja POŠ Liboje Darja Kovač in ravnateljica matične OŠ Griže Marija Pavčnik. So pa zato ustvarili jubilejni film, ki si ga lahko ogledate na spletni strani šole. »Zelo močno verjamemo, da slej ko prej premagamo virus, ki hromi ter otežuje naše običajno življenje, in najdemo priložnost v maju 2022 za svečano otvoritev obnovljenega igrišča in obeleženje obletnice šole,« sta še zapisali v pojasnilu. • • • • • • • • • • • • 840 let prve omembe trga Žalec v pisnih virih v nemščini Sachsenfeld (1182) 600 let prve omembe mitnice na Vranskem (1422). Bila je najpomembnejša in najdonosnejša mitninska postaja na meji med Spod njo Štajersko in Kranjsko. 340 let zadnjega večjega vala kuge, črne smrti (1682), ki je silovito razsajala po Žalcu in okolici. Ker cerkveno pokopališče ni več zadostovalo, so na polju med Žalcem in Vrbjem uredili pokopališče, »Rodežev grad«, kjer so pokopavali mrtve zaradi kuge. 260 let začetka organiziranega šolstva v Žalcu. Žalski župnik Janez Adam Kisler je s trškim magistratom podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo med župniščem in kaplanijo zgradil šolo in jo posestno združil s cerkvijo (1762). 220 let rojstva Antona Wolfa (Šempeter v Savinjski dolini, 19. 1. 1802 – Kristan Vrh, 26. 4. 1871). Bil je leksikograf in duhovnik. 180 let ustanovitve prve pivovarne v Žalcu (1842 jo je ustanovil Franc Žuža). 180 let začetka delovanja Tekstilne tovarne Prebold (1842). 170 let velikega požara v Levcu, ko je pogorela vsa vas (26. 2. 1852). Prostovoljci iz Celja so organizirali zbiranje denarja za Levčane s pomočjo gledališke igre. Na pomoč so jim priskočili tudi Žalčani. 140 let 1. izdaje knjižice Janeza Hausenbichlerja Navod o hmeljariji 120 let ustanovitve Hmeljarne, zadruge z o. z., ki je organizirano skrbela za trgovanje s hmeljem (1902); zasluge za nastanek in razvoj zadruge imela Josip Širca in Fran Roblek. Poznana je bila tudi kot prvo južnoštajersko skladišče za hmelj. 120 let obnovljene narodne čitalnice v Žalcu 110 let ustanovitve Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu (1912) 110 let kar je v Žalcu zasvetila prva električna luč iz žalske elektrarne. 100 let rojstva Jelice Žuža (12. 4. 1922 – 21. 3. 2014) 100 let odlikovanja Rista Savina z redom Sv. Save IV. razreda. 90 let rojstva kiparja Adija Arzenška (27. 12. 1932) 90 let 1. oprizoritve operete v Žalcu (spevoigra v treh dejanjih Rodoljub iz Amerike avtorja dr. Rudolfa Doboviška, uglasbil jo je Cirilj Pregelj) v režiji Rada Štoklja v Roblekovi dvorani 80 let od ustrelitve žalskih talcev v Mariboru (27. 12. 1942) 70 let smrti Lavoslava Schwentnerja (15. 12. 1865-30. 12. 1952) 70 let ustanovitve Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 20 let obnovitve obrambnega stolpa pri cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu (2002) 20 let samostojnih javnih zavodov: Medobčinska splošna knjižnica Žalec (takrat še matična) in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec KRIŽANKA ŠT. 11 I december 2021 Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v decembru je podjetje Brglez, d. o. o.. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do vključno 17. 1. 2022. Rešitev križanke iz prejšne številke: Z-DARILOM-POVEJ-ZGODBO. AKTUALNE INFORMACIJE ZA PODJETNIKE – DECEMBER 2021 Opomnik – vpis elektronskega naslova v PRS za gospodarske družbe je obvezen. Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9. 2. 2021) morajo nove družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Že vpisane družbe pa morajo naslov vpisati najkasneje do 24. 2. 2022. Elektronski naslov morajo v Poslovni register vpisati kapitalske in osebne gospodarske družbe ter tudi gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij (d. o. o., d. d., d. n. o., k. d., k. d. d., SE, GIZ, EGIZ). JAVNI RAZPISI V TEKU Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2022/2023: Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2022. Dodatne informacije: kadrovske@ sklad-kadri.si oziroma na telefonski številki 01 43 45 882. Več o razpisu na spletni strani: https://www.srips-rs.si/sl/sklad/novice/delodajalci?tag=delodajalci Slovenski podjetniški sklad Slovenski podjetniški sklad objavlja 13 vavčerskih pozivov za naslednja vsebinska področja: REVAV-7 – Vavčer za dvig digitalnih kompetenc, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-3 – Vavčer za tržne raziskave tujih trgov, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-10 – Vavčer za kibernetsko varnost, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-9 – Vavčer za pripravo digitalne strategije, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-14 – Vavčer za prototipiranje, odprto do 31. 3. 2023; REVAV12 – Vavčer za uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM v mikro, mala in srednje velika podjetja, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-2 – Vavčer za patente, modele, znamke, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-11 – Vavčer za statusno preoblikovanje družb, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-15 – Vavčer za celostno vrednotenje okoljskih vplivov (LCA), odprto do 31. 3. 2023; REVAV-4 – Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-5 – Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino; REVAV-13 – Vavčer za prenos lastništva, odprto do 31. 3. 2023; REVAV-13 – Vavčer za prenos lastništva, 30. 9. 2023; REVAV-1 – Vavčer za pridobitev certifikatov, odprto do 31. 3. 2023. Več o vavčerjih na spletni strani: https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi 27 Nagrajenci: 1. Darja Rehar, Parižlje 118, Braslovče; 2. Renta Pikel, Jeronim 21, Vransko 23, Braslovče; 3. Martina Rajh, Šešče 20 b, Prebold Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 11 I december 2021 Hlev, v katerem se krave počutijo kot doma BINA PLAZNIK »Zaradi novega hleva si vsekakor lažje organiziramo praznike,« je povedal Simon Čretnik, mladi prevzemnik kmetije, ki je v modernizacijo hleva vložil skoraj milijon evrov. Simon Čretnik pravi, da so krave radovedne in rade raziskujejo. Najsodobnejši živalim prijazen hlev Simona Čretnika iz Pernovega, ki je družinsko kmetijo prevzel pred štirimi leti, smo obiskali na začetku letošnjega leta, ko je bil še sredi gradnje milijonskega projekta – edinstvenega hleva, prvega take vrste na svetu. Projekta modernizacije hleva so se na Kmetiji Čretnik lotili maja 2020, danes pa je (razen nekaj dodatkov k urejanju okolice) zaključen. V tem času je investicija zelo odmevala v Sloveniji, mnogi so hlev označili za enega najmodernejših na svetu. Dobili smo informacije iz prve roke, pri Simonu Čretniku. Kako se je v tem času obnesel hlev? »To je prvi hlev na svetu s takšno končno verzijo poda. Posebnost tega hleva je namreč ta pod, na katerem krave ležijo. Prepusten je za urin, ki steče skozi tla po ceveh in se zbira spodaj v jami. Trde delce, blato, pa pobira robot, ki jih posesa in se sam sprazni na gnojišče. S takšnim podom bi se naj emisije amonijaka znižale za kar 80 odstotkov. Krave so Molznice uživajo na suhih in mehkih tleh. tako na suhem in mehkem, udobno jim je in ne moti jih mraz. Vse skupaj je podobno kot na pašnikih. Zraven je še prostor, kjer se krave nakrmijo in lahko prosto prehajajo z ene površine na drugo. Vsaka krava v takšnem hlevu ima na voljo okrog 20 kvadratnih metrov. Na levi »Posebnost tega hleva je pod, na katerem krave ležijo. Prepusten je za urin, ki steče skozi tla po ceveh in se zbira spodaj v jami. Trde delce, blato, pa pobira robot, ki jih posesa in se sam sprazni na gnojišče. S takšnim podom bi se naj emisije amonijaka znižale za kar 80 odstotkov. Krave so tako na suhem in mehkem, udobno jim je in ne moti jih mraz. Vse skupaj je podobno kot na pašnikih.« Masaža za krave molznice tudi zeleno površino. Posadili smo bambus in povešave murve. Oboje bo spomladi ozelenelo, tako bo v hlevu tudi zelena stena.« Hlev je požel precej zanimanja medijev in tudi kmetov. Simon Čretnik strani hleva imamo mlade teličke in presušene krave, ki se ne molzejo, saj se pripravljajo na porod. To traja približno dva meseca. Ko pridejo iz porodnišnice, se vrnejo v skupino.« Kot lahko opazimo, se krave kar dobro znajdejo na teh površinah. »Da, vsekakor. Točno vedo, kje in kako se lahko premikajo. 24 ur na dan lahko po želji vstopajo v prostor za molžo, kjer je molzni robot. Na molžo hodijo dvakrat ali celo večkrat na dan. Krave so živali, ki imajo zelo rade rutino. Na začetku jih je bilo treba malo usmeriti. So tudi zelo radovedne živali, rade raziskujejo. Molzni robot deluje na sistem nagrajevanja. Tam dobijo brikete, ki jih obožujejo, in tudi zaradi tega pridejo same na molžo.« S kakšnimi izzivi ste se srečevali pri projektu? Vas je kaj posebej presenetilo? »Kar se tiče gradnje, je bilo vse malo na novo. Kar se tiče samega hleva, sem ga že prej dobro naštudiral. Na nekaterih delih smo naredili nekaj izboljšav skupaj z razvijalci z Nizozemske. Vedno se najdejo tudi kakšne druge težave, ki pa jih sproti rešujemo.« Katere so glavne prednosti takšnega hleva? »Predvsem je živalim veliko bolj udobno. Zame pa je sedaj precej manj fizično naporno. Vse je veliko lažje. Molža poteka na robotu, kidanje je robotsko, še vedno je nekaj dela, vendar pa si mnogo lažje organiziram čas. Vsekakor pa je prisotnost rejca v hlevu nujno potrebna. Opazujemo obnašanje krav, molžo, zdravje živali ipd. Sredi hleva smo zasadili »Presenetljivo veliko, res. Tudi laična javnost, ki ni iz stroke, je pokazala mnogo zanimanja za ta svojevrsten hlev. To je prav. Zato, da ljudje spoznajo, da se rejci trudimo za živali, za okolje, da proizvajamo dobro in kakovostno hrano. Skratka, da spoznajo, da je v kmetijstvu veliko inovacij, da se panoga razvija. Včasih smo Slovenci hodili na oglede v tujino, na primer v Avstrijo in Nemčijo, sedaj pa na našo kmetijo pridejo na oglede hleva Nizozemci in Nemci. Časi se spreminjajo na bolje.« Kje prodajate svoje mleko? »V osnovi gre mleko v mlekarne, del mleka občasno dostavljamo žalskim vrtcem, nekaj pa ga je moč dobiti na mlekomatu med bloki v Žalcu. Najdete nas lahko na spletu, imamo pa tudi svojo Facebook stran.« Kako si na vaši kmetiji privoščite decembrsko praznovanje? »Kot ponavadi. Decembrski čas preživljamo v krogu družine in se zaradi novega hleva tudi kakšno urico več podružimo kot včasih. Zaradi novega hleva si vsekakor lažje organiziramo praznike.« Letošnji letnik med najboljšimi T. TAVČAR Člani Društva savinjskih vinogradnikov so tudi letos organizirali delovno pokušino letošnjih vin, na katero so povabili specialistko za vinarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Tadejo Vodovnik Plevnik. Skupna ugotovitev je bila, da bo letošnji letnik vin po kakovosti gotovo med najboljšimi v zadnjem desetletju. Skupno je pregledala preko 60 vin, večinoma belih sort, med katerimi je bilo kar nekaj vin, ki nakazujejo, da bodo postala odlična vina. Izstopale so bele zvrsti, izjemno pitne in aromatične, prav tako pa tudi vina belih in rdečih sort. Za dokončno oceno je še prezgodaj, te bodo dobili na ocenjevanju vin, vendar pa so dobili nekakšen vtis o tem, kakšna vina so letos pridelali. Skupaj so ocenili, da znajo biti vina letnika 2021 ena najboljših v zadnjih desetih letih po kakovosti. Po količini bo sicer letošnji pridelek manjši za okrog 40 odstotkov, nekaj zaradi Tadeja Vodovnik Plevnik med pregledom vin pozeb na nižinskih vinogradih, nekaj pa zaradi suše. Vendar – ker je trta rastlina sonca, ki ga je bilo letos v izobilju – je kljub temu letošnji pridelek vrhunski. Med poizkušenimi je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti in napak, ki pa se jih da še odpraviti. Društveno ocenjevanje vin bo aprila naslednje leto. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I december 2021 29 Za praznike na mirovni misiji na Kosovu D. NARAGLAV ARHIV SV, MISIJA NA KOSOVU Na Kosovu so slovenski vojaki prisotni že od leta 1999, zdaj je tam 44. kontingent SV, ki mu poveljuje Preboldčan Bojan Langerholc. Življenje na misiji Poveljnik 44. kontigenta SV na misiji KFOR podpolkovnik Bojan Langerholc (v sredini) z vojnimi tovariši iz štaba na eni od vaj Konec oktobra letos je 44. kontingent Slovenske vojske na misiji Kfor začel prevzemati naloge na Kosovu. V tem kontingentu, ki mu poveljuje podpolkovnik Bojan Langerholc iz Prebolda, deluje 193 pripadnikov in pripadnic iz 16 različnih enot Slovenske vojske, ki združeni pod zastavo Nata skupaj s pripadniki oboroženih sil iz 28 različnih držav zagotavljajo svobodo gibanja ter varno in stabilno okolje na Kosovu. Med njimi je tudi 17 Savinjčanov na čelu s poveljnikom Bojanom Langerholcem iz Prebolda. Bojan Langerholc Vojaška služba in naloge na tujem Bojan Langerholc je bil rojen v Kranju in je prvih 33 let življenja preživel v Škofji Loki, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po njej je obiskoval srednjo strojno šolo in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Z ženo Jano imata odrasla otroka, hčerko Agnes in sina Maksa. Leta 2007 so si kupili stanovanje v Dolenji vasi v Občini Prebold, kjer živijo še danes. »Slovenski vojski sem se pridružil leta 1997 kot mlad častnik. Najprej sem služboval v Kranju, Bohinjski Beli, Kočevju, nazadnje sem bil poveljnik 10. pehotnega polka v Ljubljani. Vojaški organizaciji sem se pridružil, ker so me vedno veselili vojaške aktivnosti, dinamično delo v timu, častno in pogumno življenje, včasih težko in polno odrekanja, vse z namenom prispevati svoj delež v službi domovine. Tokratna misija je moja peta napotitev v tujino. Bil sem v Čadu, dvakrat v Afganistanu in tri leta v Belgiji na mednarodni dolžnosti zveze Nato. Vmes sem bil še dvakrat na usposabljanju v ZDA, enkrat pol leta in drugič eno leto z družino,« je povedal Bojan Langerholc. Na Kosovo so prispeli v drugi polovici oktobra. »Prvih 30 dni je zelo pomembnih, saj ti običajno določijo uspešnost in ritem celotne šestmesečne napotitve na misiji. Začeli smo z najpomembnejšim, to je s postavitvijo prioritet in z jasno razmejitvijo odgovornosti ključnega kadra in ostalih pripadnikov. Začeli Za Bojana Langerholca je to že druga šestmesečna misija na Kosovu. Ena od temeljnih nalog misije je vsakodnevno sodelovanje z vsemi lokalnimi skupnostmi ter z ekonomskimi, socialnimi in verskimi predstavniki na območju delovanja. Sodelujejo z mednarodnimi in z vladnimi ter nevladnimi organizacijami. »Opažamo, da je veliko zanimanja mladih ljudi za življenje v mestih, veliko ljudi zapušča podeželje in išče boljše pogoje. Posledično se gradi v ‘nenormalno’ velikem obsegu, bistveno več kot v Sloveniji. Urbanističnega načrta pa tu ne poznajo. Dnevno spoznavamo nove ljudi, običaje, težave, njihov optimizem in tudi pesimizem. Pri kosovskih Albancih izstopa predvsem optimizem. Ljudje verjamejo, da se bodo stvari na Kosovu spremenile na boljše. Slovenci smo izredno dobro sprejeti. Kosovski Srbi nas cenijo zaradi zgodovine, nekdaj skupne države Jugoslavije, podobne kulture in poznavanja jezika. Kosovski Albanci nas cenijo zaradi tega, kar je Slovenija naredila zanje v času osamosvajanja. Na podlagi našega dolgoletnega delovanja med njimi nas cenijo in nam zaupajo. To zaupanje je bistveno, Jože Novak Andrej Grešak smo intenzivno, predvsem z dousposabljanjem, postavitvijo visokega tempa dela in zagotovitvijo zaščite sil. Vsaka napotitev na misijo je na nek način menjava delovnega mesta, vse je novo, okolje, hrana, namestitev, nadrejeni, sodelavci, jezik, zato je pomembno, da kot ambasadorji svoje domovine prvi vtis naredimo profesionalen, odločen in korekten. Prvi mesec je zato bolj naporen, hkrati pa so to običajno tudi najlepši dnevi, saj hitro minejo in je zavzetost moštva velika,« poudari Bojan Langerholc in doda: »Nekatere stvari, ki so doma samoumevne, tukaj niso. Doma je samoumevno, da iz pipe priteče pitna voda, da imamo elektriko 24 ur na dan, da imajo otroci v šoli toplo malico in podobno. Občasno nas presune, ko vidimo, da otroci med šolskim odmorom ‘odletijo’ v najbližji kiosk in kupijo za malico čips, slaščice, gazirano pijačo, energetske napitke ... ‘Slovenski zajtrk’ bi tem otrokom še kako prav prišel.« moramo pa zanj vsakodnevno profesionalno, nepristransko in zavzeto delati,« pove poveljnik tokratne slovenske misije Langerholc in nadaljuje: »Na misiji Kfor na Kosovu deluje 28 držav, večji delež zavzemajo države Nata. V vojaški bazi Villagio Italia v Peći, kjer je nastanjena večina slovenskih vojakov, so nastanjeni še pripadniki iz osmih drugih držav. Najštevilčnejši so Italijani, ki tudi skrbijo za vse storitve, prehrano in obratovanje baze. Sodelovanje je zelo dobro tako v okviru mednarodnega poveljstva kot na terenskih nalogah. Ko nalog ne izvajamo, organiziramo mednarodno usposabljanje, družabne in športne aktivnosti. Pomembno je, da se zavedamo, da izhajamo iz različnih kultur, organizacij in imamo drugačne življenjske in delovne navade. Za uspešno delovanje je ključno definiranje jasnih pravil delovanja. Nekdo je lepo povedal, z zavezniki se je težko skupaj bojevati, brez njih pa je skoraj nemogoče,« še dodaja. In kakšna je primarna naloga njihove misije in njega kot poveljnika? »Republika Slovenija se tako kot druge države sooča z vrsto izzivov in varnostnih groženj. Najbližja grožnja izvira prav z Zahodnega Balkana. To območje je zaradi nedokončanih procesov stabilizacije in političnih razmer občutljivo na radikalizacijo, Zveza Nato je na Kosovu prisotna od leta 1999. Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000. Do leta 2007 je delovala v sestavi sil drugih vojsk, februarja 2007 pa je Slovenska vojska prvič v svoji zgodovini na mednarodno operacijo in misijo napotila enoto velikosti bataljona. Takrat je bataljon prevzel lastno območje odgovornosti in poveljeval pripadnikom tuje vojske, članice zveze Nato. Sočasno je na Kosovo napotila še strokovnjake za civilno-vojaško sodelovanje in izvedla več projektov v okviru pomoči lokalnemu prebivalstvu, ki so bili na lokalni ravni odmevni. Slovesnost ob predaji poveljevanja povečuje se vpliv zunanjih akterjev in še vedno obstaja grožnja potencialnega pritoka migrantov z Bližnjega vzhoda. V okviru zavezništva Nato in širše mednarodne skupnosti kontingent Slovenske vojske prispeva k izvrševanju naše skupne naloge, ki je zagotovitev varnega in stabilnega okolja ter svobode gibanja za vse etične skupine in organizacije na Kosovu. Kot poveljnik pa sem odgovoren za vse, kar naš kontingent tu naredi ali ne naredi,« še pove Langerholc. V misiji služijo tudi praporščak Jože Novak iz Latkove vasi ter štabna vodnika Aleš Štarkl iz Celja in Andrej Grešak iz Zabukovice. Jože Novak je povedal, da je to njegova druga misija na Kosovu in da je življenje na misiji vsak dan zelo delovno obarvano – od jutra do večera, občasno tudi ponoči. »Ker sem že drugič na misiji, je vključevanje v trenutno okolje delovanja veliko lažje. Slovence prebivalstvo tako albanske kot srbske narodnosti sprejema zelo dobro, prijateljsko in hvaležno, ker s svojim delovanjem »Slovence prebivalstvo tako albanske kot srbske narodnosti sprejema zelo dobro, prijateljsko in hvaležno, ker s svojim delovanjem prispevamo k ohranjanju varnosti in miru na Kosovu. Velika prednost je tudi poznavanje jezika, saj skoraj vsak dan srečaš nekoga, ki je služil vojaški rok v Sloveniji in ti to tudi pride povedat z navdušenjem.« prispevamo k ohranjanju varnosti in miru na Kosovu. Velika prednost je tudi poznavanje jezika, saj skoraj vsak dan srečaš nekoga, ki je služil vojaški rok v Sloveniji in ti to tudi pride povedat z navdušenjem.« Za štabnega vodnika Aleša Štarkla je tokratna misija na Kosovu že tretja. Skupno je tu preživel že dve leti in pol, za njim pa je tudi devetmesečna misija v Bosni in Hercegovini. »Življenje na misiji se praviloma ne razlikuje dosti in v vsaki bazi poteka približno enako. V Prištini, kjer je tudi poveljstvo misije Kfor, lahko zatrdim, da je za nas dobro poskrbljeno. Vojaki se ne vključujemo v živl- jenje s civilnim prebivalstvom. Na terenu opravljamo svoje poslanstvo skladno z dodeljeno nalogo. Civilno prebivalstvo na Kosovu je razdeljeno na srbsko manjšino, ki nas sprejema kot nekdanjo bratsko republiko in zaradi razumevanja jezika z njimi ni težav, pri kosovskem večinskem prebivalstvu pa je misija Kfor kot celota sprejeta dobro ne glede na narodno pripadnost. Sodelovanje s tujimi oboroženimi silami je dobrodošlo. Slovenski vojaki smo pri tujcih vedno dobro sprejeti. Sam delim pisarno s tujim častnikom in lahko rečem, da je to odlična izkušnja.« Praznovanje na daljavo Večina vojakov slovenske misije na Kosovu bo tudi praznike preživela na tujem. To so potrdili vsi sogovorniki. Aleš Štarkl je povedal, da jih bo preživel na območju delovanja s svojimi kolegi vojaki. Jože Novak je pojasnil: »Da bi bilo vzdušje kljub delu vsaj malo praznično, si bomo okrasili manjšo novoletno jelko, si voščili in se družili, če nam bodo čas ter delovne naloge to dovoljevali. Seveda pa bomo praznovali tudi skupaj s svojimi domačimi, tokrat le na daljavo preko družbenih omrežij, ki nam v tem sodobnem času k sreči to tudi omogočajo.« Podobno je povedal tudi štabni vodnik Andrej Grešak, ki je bil že na več mirovnih misijah, tudi praznike je preživljal na različne načine. Povedal je tudi, da bodo prazniki za večino od njih delovni. »Del moštva bo doma na krajšem dopustu, ostali se zvrstimo kasneje. V prostem času bomo organizirali skromno druženje ob prigrizku, nekateri se bodo udeležili bogoslužja, ki ga bo vodil naš vojaški kaplan. Na srečo nam bodo elektronska družbena omrežja omogočila komuniciranje z našimi najbližjimi. Naj izkoristim to priložnost in se od srca zahvalim vsem partnerjem, ženam, možem naših vojakov in vojakinj, ki ob naši odsotnosti podpirajo doma ne tri, ampak vse štiri vogale.« In kaj si Bojan Langerholc in ostali sogovorniki želijo za novo leto. »Vsem je enaka želja, da svet premaga covid-19, da Slovenci stopimo skupaj, zberemo toliko čuta za sočloveka in pustimo sebičnost ob strani ne glede na politično ali osebno prepričanje. To je edini način, da se povrnemo v normalno življenje. Na poklicnem področju pa si želimo uspešno izvršiti svoje naloge na Kosovu in se varno vrniti v domovino.« Usposabljanje za obvladovanje pirofobije (strahu pred ognjem) 30 KRONIKA ŠT. 11 I december 2021 Imela si izredno močno voljo do življenja, a je bila kruta bolezen zmagovalka. Za teboj sta ostali tišina in bolečina. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi drage partnerke, mamice in babice DARJE ČATER z Brega na Polzeli, Pod Bregom 70 (19. 11. 1966–7. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za vso podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali, jo pospremili na zadnji poti in boste pokojno Darjo ohranili v lepem spominu. Srčna hvala sodelavcem kolektiva Šola vožnje Čadej in Linde viličar Celje za izkazano oporo. Posebna zahvala župniku Urbanu Lesjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar, Magdi Šalamon za poslovilne besede ter skupini Eros za odpete pesmi. Zelo jo bo bomo pogrešali in za vedno bo ostala v naših srcih. ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan V našem srcu ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš … ZAHVALA Žalujoči: partner Zlatko, sinova Miha in Blaž z družino Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … po domače LAHARNIKOVEGA ANZA iz Trnave 21a (3. 10. 1938–7. 10. 2021) JANEZA POTOČNIKA V SPOMIN 6. decembra je minilo sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi MILAN KRAŠOVC Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin. Pogrešamo te, tvoji najdražji A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja in vztraja v svoji angelski vlogi. (Tone Pavček) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in ste nam pomagali na različne načine – darovali cvetje, sveče, pecivo, za sv. maše in ostale pozornosti, torej vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, sodelavcem in Starakčem domu Ivič, tudi za izraze sožalja in tolažbe. Posebna zahvala gasilcem iz Trnave za spremstvo na njegovi zadnji poti in za uporabo gasilskega doma. Hvala ge. Veri Šolinc za prebran govor in pevcem skupine Lirika, hvala tudi pogrebni službi Ropotar in g. župniku za mašo ter obred. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: hčerki Boža in Romana, vnukinja Urška Za vedno se je poslovila draga IVANA ŠMON iz Kasaz (22. 4. 1932–26. 11. 2021) Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja in podarjene sveče ter da ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvala pogrebnemu podjetju Morana, Godbi Liboje, praporščakom, pevcem skupine Eros in Jožici za poslovilne besede. Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včera jn kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … Ne kličite me nazaj! (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija in tasta (4. 5. 1956–12. 11. 2021) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izrečene besede sožalja, za vsak stisk roke. Hvala, ker ste nam ob izgubi našega dragega Branka stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ker ga boste ohranili v lepem spominu. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, ČD Prebold, društvom ČZ Spodnje Savinjske doline in ČD Podčetrtek, godbi in straži Premogovnika Velenje, duhovniku za poslovilni obred ter govornikoma Magdi Šalamon in Dragu Kolarju. Žalujoči: žena Tajana ter hčerki Aleksandra in Katja z družinama. Pogrešamo te … Žalujoča hči Zdenka Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Tudi angeli živijo. Ti si bil naš angel, ki je živel med nami v naših srcih in bo živel nad nami in nas čuval. ZAHVALA ZAHVALA ALOJZ TANŠEK (16. 7. 1935–16. 11. 2021) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE BIZJAK iz Gotovelj (21. 3. 1937–30. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem drugim znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvala velja g. župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen obred, MPZ Gotovlje ter cerkvenim pevcem iz Gotovelj, Henriku Krajncu za besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Andreji Marš Podbregar in Idi Kolšek iz ZD Žalec za vso pomoč pri zdravljenju v času njene bolezni. Posebej se zahvaljujemo Majdi, Magdi in njeni sestri Hermini, ki ste ji v zadnjem obdobju življenja polepšale popoldneve s skupnim druženjem. Žalujoči: sin Janko in hči Marjeta z družinama V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo. ZAHVALA Ob nenadni in prerani smrti dragega sina, očeta, brata in strica ANDREJA KRAJNCA iz Trnave 20b (24. 6. 1979 –25. 11. 2021) BRANKA VALENČAKA ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, atija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in šoli Braslovče za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevkam, govorniku in župniku g. Zemljaku. Hvala vsem, ki ste ga spoštljivo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, pradedija in tasta JANKOTA JAGRA iz Letuša 18a (3. 10. 1944–20. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, sveče, cvetje ter darove za cerkev. Iskrena hvala Bolnišnici Topolšica, dr. Ljudmili Ledina in njeni ekipi Planika II, ki so mu olajšali hude bolečine. Hvala osebju ZD Polzela, dr. Hrovatovi in ge. Ireni ter patronažni sestri Urški. Iskrena hvala g. župniku Milanu Gosaku, pevcem, govorniku Slavku Mikeku za besede slovesa ter pogrebni službi Morana. Iskrena hvala vsem gasilcem iz Braslovč in gasilcem sosednjih občin. Posebna hvala GD Letuš za lepo organiziran pogreb, pogrebcem ter vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo. BRANKA KRAJNCA (8. 12. 1955 –27. 11. 2021) Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom naselja Podvin pri Žalcu za izkazano pozornost v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Vladu Bizjaku za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče, darove in cvetje. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami, in vsem, ki ste ga imeli radi ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in g. Klemnu. Zelo ga bomo pogrešali in za vedno bo ostal v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Žena Nada, sinova Aleš in Beno, hči Lea ter vnuk Benjamin 15 % gotovinskega popusta KRONIKA ŠT. 11 I december 2021 V SPOMIN V krošnji drevesa veter zašumi, najlepšo pesem slavček zažgoli, v srcu pa zaboli, ker med nami te ni. IVANU STEPIŠNIKU 15. novembra smo se na preboldskem pokopališču poslovili od spoštovanega občana, gospoda Ivana Stepišnika, za prijatelje Ivija, za vaščane Latkove vasi Telejevega Ivija. Njegova življenjska pot se je končala le nekaj dni pred njegovim 85. rojstnim dnevom. Ivan Stepišnik je bil pokončen mož, sposoben in uspešen tako v poklicnem kot v javnem življenju. Njegova poklicna pot ga je vodila od TT Prebold do Kmetijske zadruge Prebold, kjer je dobil priložnost strokovnega izobraževanja. Nekaj časa je služboval tudi v Novem mestu, nato pa se je vrnil v domače okolje, si ustvaril dom in družino ter dobil službo upravnika Kmetijske zadruge Prebold. Poznal je vse kmete, jim svetoval in organiziral kooperacijsko proizvodnjo poljščin in živinoreje. Kot vodja KZ je bil uspešen, predvsem pa pošten, delaven in napreden. Za svoje poklicno delo je bil leta 1986 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Ivi je bil tudi več kot 70 let zgleden in požrtvovalen član PGD Latkova vas. Vse do poškodbe roke je sodeloval v tekmovalnih ekipah. Pozneje je s svojo avtoriteto, kot sposoben in uspešen, z iskreno besedo in nasveti aktivno sodeloval pri upravljanju in vodenju društva. Za nesebično delo in pomoč je prejel več gasilskih priznanj in odlikovanj. Po upokojitvi se je včlanil v Društvo upokojencev Prebold. Smisel za vodenje in zavzetost za pristne medčloveške odnose sta pripomogla, da je bil leta 1996 izvoljen za predsednika. Uspehi njegovega 20-letnega vodenja društva so vidni v novo zgrajeni društveni hišici, športnih igriščih in prostoru za druženje v preboldskem Gaju. Za prizadevno in uspešno vodenje društva mu je Zveza društev upokojencev Slovenije leta 2014 podelila priznanje – veliko plaketo ZDUS. Po dvajsetih letih aktivnega predsedovanja je predal mandat, društvo pa mu je v zahvalo podelilo naziv častni predsednik DU Prebold. Njegovih preudarnih besed pa ne bomo pogrešali samo v gasilskem in upokojenskem društvu – bil je tudi ustanovni član Občinskega odbora DeSUS Prebold in muzejske zbirke Prebold skozi čas ter dolgoletni član Medobčinskega društva invalidov Žalec. Za vsa ta dela in razvoj aktivnosti v širši družbeni skupnosti je leta 2011 prejel tudi zlati grb Občine Prebold. Janez Jager V SPOMIN 4. decembra je minilo eno leto, odkar si odšel, dragi mož, ati, ate, tast in stric RAFAEL PRAŽNIKAR iz Matk (27. 9. 1934–4. 12. 2020) V SPOMIN 27. decembra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil 9. septembra so minila 3 leta, odkar nas je zapustila LADISLAVA ZAGOŽEN (1952–2018) 3. junija je minilo 32 let, odkar nas je zapustila JUSTINA ZAGOŽEN BORISA GRMA iz Liboj (9. 3. 1964–27. 11. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolkam, sošolcem, sodelavcem NERINVEST, d. o. o., kamnolom Andraž nad Polzelo, Špelinim sodelavcem Gastro oddelka SBC, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje in tople besede, darovali cvetje, sveče in denar. Hvala osebju oddelka covid 1 SB Celje in DTS covid stavbe UKC Ljubljana za zdravljenje v zadnjih dneh. Hvala g. Andreju Pergerju na trobenti za odigrano Tišino, Godbi Liboje, g. Banku za govor, pevcem Eros za odpete zadnje pesmi, pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani, ko nam je bilo najhuje, ko ste nam bili v oporo v najhujših dneh. Zelo ga bomo pogrešali in za vedno bo ostal v naših srcih. Naš zlati ati, hvala ti. Žalujoči: partnerka Špela s hčerkama Saro in Anjo, sestra Bojana Polak z družino, ostalo sorodstvo ter vsi, ki smo ga imeli radi Življenje se je končalo, a niso in ne bodo izbrisane tvoje sledi. Spomini nate bodo za vedno ostali med ljudmi. Bil si nekaj posebnega: preprost, iskren, hudomušen, vedno dobre volje in hvaležen za vsako majhno pozornost. ZAHVALA FRANC MALOVŠEK (31. 1. 1937–16. 11. 2021) 30. avgusta je minilo 44 let, odkar nas je zapustil ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice MARIJE BIZJAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečene besede sožalja, prijazne besede opore in vsem, ki ste bili v mislih z nami. Vsi njeni Vsem, ki se jih skupaj z nami spominjate in postojite ob njihovem zadnjem domu, iskrena hvala. Boštjan, Bernarda in Davor z družinami Bremena življenja te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo nate se bo polnila. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, tasta, ata, dedija, svaka in strica IVANA STEPIŠNIKA iz Latkove vasi 120, Prebold (26. 11. 1936–12. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrazili ustno, pisno ali telefonsko sožalje. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, članom PGD Latkova vas za čustveno izvedeno žalno sejo, članom DU Prebold, članom Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold, MDI Žalec, zasebni ambulanti Majcen, sodelavcem podjetja Schiedel ter vsem, ki ste nam bili v oporo, izkazali sočutje in razumevanje. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo sosedom – pogrebcem, g. Janezu Jagru za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen obred in darovano sveto mašo, praporščakom in zastavonoši, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Boža iz Šempetra, fotografskemu studiu Rizmal Žalec in gospe Mariji Sedminek. Hvala vsem, ki ste našega očeta Ivana imeli radi, ga spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov poslednji dom. Žalujoči vsi njegovi najdražji Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ki boste z lepo mislijo postali ob njegovem grobu. Pogrešamo te. Tvoji najdražji Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. (Ivan Cankar) s Polzele (6. 12. 1924–16. 11. 2021) (1924–1977) Ob boleči izgubi ljubega očeta, brata, strica in svaka Vsi njegovi (1950–2011) VIKTOR ZAGOŽEN V SPOMIN Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. ALOJZ ZAGOŽEN (1922–1989) Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker med nami več te ni, bil si skrben in vztrajen, bil junaški do zadnjih dni. 31 Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo, do 17. januarja 2022, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Spomin … Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 3. decembra je minilo leto dni, odkar te ni več med nami, naš dragi FRANC TURK po domače Rtvigov Franci iz Trnave Težko je, če izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, in težko je brez njega živeti. Čas mineva, ti pa boš vedno ostal v naših srcih. Brez tebe so dnevi prazni in spomin boleč, a bomo z mislijo vedno s teboj in s tvojimi dobrimi deli, ki si jih vtkal v naš skupen dom. Vsi tvoji UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 11 I december 2021 »Čaka« na postaji že 42 let B. PLAZNIK, L. KOLAR B. P. Djurica Tešanović je 42 let in pol neprekinjeno opravljal službo prometnika. Večinoma na železniški postaji v Žalcu (ki je del proge Celje - Velenje), in še nekaj let v Banjaluki ter drugod, kjer je nadomeščal druge prometnike. Predzadnji dan letošnjega decembra bo vendarle napočil dan njegove upokojitve, dan potem ko bo proga Celje-Velenje obeležila 130 let od svojega odprtja. Djurica pravi, da je njegovih 42 let Lahko bi rekli, kot v znani pesmi, da je Djurica je po 42 letih »čakanja« na postaji le dočakal … upokojitev. na železnici neverjetno hitro minilo: »Pred več desetletji je bilo naše delovno mesto veliko bolj dinamično. Vagoni so se menjali kot po tekočem traku, marsikdaj nisi mogel niti na malico. Prihajam iz stare sarajevske šole. Končal sem štiriletno železniško tehniško šolo za prometnika, ki me je ogromno naučila. Prvo službo sem opravljal v Banjaluki. Potem sem šel na izlet v Slovenijo in po naključju srečal svojega prijatelja. V Celju sva pila kavico, mimo je šel direktor, pokojni Emil Rajtmajer. S prijateljem sta se pogovarjala, direktor pa me je ogovoril in vprašal nekaj detajlov o delu na železnici. Prijatelju je dejal, da naj me pelje v kadrovsko službo, opravil sem zdravniški pregled in se zaposlil v Sloveniji.« V teh desetletjih se je zgodilo marsikaj: »Nikoli nisem imel težav s potniki. Vedno sem se trudil biti prijazen in ustrežljiv. Upokojitve se tudi veselim. Rad bi še malo užival. Rekreativno igram nogomet, rad hodim v hribe, v Bosni sem podedoval vikend. Ne bo nam dolgčas, osvajali bomo svet (smeh).« Ogromno mu pomeni mu pomeni, da je njegova hči podedovala veselje do poklica prometnika: »Železnica je ena velika familija. Vsi se med seboj poznamo. Srečujemo se na izobraževanjih. Imamo odgovorno delo. Vsi smo med seboj prijatelji. Zelo pa sem vesel, ker je moja hči sprevodnica na vlaku in se bo sedaj izučila še za prometnico. Pričakujem, da bo prišla za prometnico v Žalec oziroma v Savinjsko. To mi je v velik ponos.« Ob upokojitvi mu iskreno čestitamo in mu voščimo še desetletja zdravja in veselja pri osvajanju sveta. Še mnoga uspešna leta pa želimo tudi vsaj delno tudi “njegovi” progi med Celjem in Velenjem, ki je bila odprta 29. decembra 1891. Otroci so se z Božičkom v Preboldu radi fotografirali za spomin. Božičkova darila na tržnici D. N. Pred nami je božično-novoletni čas ter z njim obisk Božička in dedka Mraza, ki pa zadnji dve leti ne moreta izpolnjevati svojega poslanstva, tako kot bi si želela. Se pa poskušata prilagoditi razmeram in med otroke prinesti vsaj malo tistega vzdušja, veselja in radosti, ki so ga željni v prazničnem decembru. V Preboldu na kmečki tržnici je tako Božiček minulo soboto popoldan pozdravljal otroke in se z njimi z veseljem tudi fotografiral, palčki pa so jim ob božični stojnici delili darila. S svojimi stojnicami sta dogajanje popestrila MGC z recikliranimi izdelki in zeliščarka s čaji in drugimi proizvodi. Občina, ki je skupaj s KuD Svoboda Prebold povabila Božička in palčke ter pripravila srečanje z otroki, je tako poskrbela tudi, da je bilo vse v skladu s koronskimi ukrepi. Otroci najbrž niso niti opazili, da je bilo kaj drugače, in se bodo tega srečanja z Božičkom zagotovo z veseljem še dolgo spominjali. Božično drevo želja T. T. Ob vstopu v trg Braslovče, na mestu, kjer je nekoč stal zadružni dom, stoji z lučkami osvetljena smreka in ob njej tabla z napisom: »Vabljen, da na smreko ob meni obesiš okrasek z lepo željo ali mislijo. Dobre misli spreminjajo svet na bolje. Bodi del sprememb tudi ti.« V tem duhu poteka projekt Turističnega društva Braslovče in Občine Braslovče od 9. 12. dalje vse do izteka tega leta. Občani vseh starosti od takrat na božično drevo obešajo z dobrimi željami in lepimi mislimi popisane ali porisane okraske. Organizatorji si želijo, da bo izobešenih kar največ lepih misli in na koncu izpolnjenih veliko želja. Na poti do sedaj ni imela večjih težav. Nekaj problemov je bilo zaradi covida-19. Po Evropi z oslico in psičko T. TAVČAR Cindy Chopard, 36-letna Francozinja, po poklicu urarka, se je pred 14 meseci brez posebnega razloga odločila, da bo šla na daljši sprehod. Njen domači kraj Gilley Veliko sreče in uspehov v letu, ki prihaja, vam želi kolektiv Glasbene šole “Risto Savin” Žalec. Simpatični napis, ki vabi, da obesite na smreko svoj okrasek. Mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj leži 25 kilometrov od Via Francigene, starodavne romarske pešpoti, dolge 1700 kilometrov, ki poteka iz Francije do Rima. Pa je pustila službo in je šla. A ne sama. Z njo potujeta oslica Nanette in psička Mina. Še vedno so na poti in nikamor se jim ne mudi. Vsak dan znova se odločitev za to pustolovščino izkaže za najboljšo v njenem življenju. Do sedaj je s »svojim spremstvom« prehodila več kot dva tisoč kilometrov po več evropskih državah. V naši dolini, na Polzeli smo jo srečali v petek, 3. decembra, popoldne. Koko dolgo bo še na poti, niti sama ne ve. Domov naj bi prišla nekje spomladi prihodnje leto. Se vam zdi odbito? Kakor za koga, zanjo je to popotovanje predvsem neizmerno svobodno.