Bozic.qxp 8.12.2005 17:22 Page 125 125 Arheo 23, 2005, 125–128 Nagradi in priznanja Slovenskega arheološkega društva za leti 2002 in 2003 © Dragan Božiè Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo Èlan komisije SAD za nagrade in priznanja Za leto 2002, podelitev v Pokrajinskem muzeju Ptuj, 25. novembra 2003: Nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenj- sko delo na podroèju arheologije prejme dr. Marijan Slabe Dr. Marijan Slabe je ves svoj delovni vek posvetil arheo- logiji, posebej varovanju in reševanju njenih spomeni- kov. Zaèel je leta 1964 kot arheolog – konservator na Zavodu za ureditev stare Ljubljane. V ustanovi, ki je prerasla v Ljubljanski regionalni zavod za varstvo narav- ne in kulturne dedišèine, je skrbel za pravno in dejansko zavarovanje arheološke dedišèine na velikem obmoèju številnih obèin od Posavja prek osrednje Slovenije do Notranjske. Na podroèju varstva spomenikov je opravil pomembno delo usklajevanja evidence spomenikov s prostorskimi naèrti posameznih obèin. Marijan Slabe je opravil tudi pomembna izkopavanja. Pod njegovim vodstvom sta bili na primer raziskani rim- skodobno grobišèe na Pristavi pri Trebnjem in gotsko grobišèe v Dravljah v Ljubljani, ki ga je tudi specialistiè- no usmerilo v preuèevanje èasa preseljevanja ljudstev. Monografski objavi teh dveh grobišè ter številne razpra- Slika 1: Dr. Marijan Slabe je nagrado za življenjsko delo v arheologiji prejel na podelitvi v Pokrajinskem muzeju Ptuj, novembra 2003 (foto: Foto Langerholc). ve so še danes temelj poznavanja življenja v rimskem Pretoriju Latobikov ter gotske oziroma germanske pose- litve v vzhodnih Alpah. Med letoma 1984 in 1991 je bil Slabe direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dedišèine in s tem s svojimi sodelavci najbolj odgovoren za varovanje dedišèine in razvoj konservatorske stroke na Slovenskem v tem obdobju. To je bil izjemno težaven èas, nenaklonjen sistemskim in stabilnim rešitvam, pa tudi potrebni kadrovski reorganizaciji spomeniškovar- stvene službe. V teh težavnih razmerah je Marijan Slabe uspešno vodil Zavod, saj je iskal sporazumne poti sodelo- vanja republiške ustanove s pokrajinskimi zavodi spo- meniškovarstvene službe. Pri svojem raziskovalnem delu se je osredotoèil na arheo- logijo pozne antike, še zlasti na vprašanja germanskih ljudstev, ki so za krajši èas postala na ozemlju sedanje Slovenije. Iz te teme je njegov doktorat in na tem podroè- ju, kot tudi na podroèju konservatorstva, se je uveljavil tudi kot predavatelj. Posebno ljubezen je gojil do domoznanskih pregledov manjših krajev; to se zrcali v kar nekaj publikacijah, v katerih je predstavil Cerknico, Polhov Gradec, Koreno nad Horjulom, Dvor in Èrni Vrh pri Polhovem Gradcu. Napisal je tudi številne prispevke v jubilejnih zbornikih posameznih krajev, v zadnjih letih pa obsežen rokopis o krajih v dolini Baèe od Podmelca do Podbrda. Priznanje Slovenskega arheološkega društva prejme dr. Verena Vidrih Perko za stalno razstavo "Železna nit" v Gorenjskem muzeju v Kranju Težko bi med arheološkimi razstavami leta 2002 našli kakšno, ki bi po strokovnosti, izvirnosti, zgodovinski sporoèilnosti, pedagoškem pristopu in likovni opremi presegla razstavo Železna nit, ki jo je zasnovala in pripra- vila Verena Vidrih Perko. V vseh predstavitvah in podajanju posameznosti je nav- zoèa želja na pedagoški naèin približati otrokom in odras- lim predmete, ki so pri vsaki razstavi izhodišèe pripove- di. To ji je z izredno domiselnostjo uspelo z risbami, rekonstrukcijami, panoji in grafi. Avtorica je ob prevzemu težavne naloge predstaviti naj- starejšo dedišèino Kranja in mestu pripadajoèega obmoè- Bozic.qxp 8.12.2005 17:22 Page 126 126 Dragan Božiè Nagradi in priznanja SAD ja, izhajala iz bogate dedišèine prejšnjih raziskovalcev. Njena naloga je bila zato toliko težja, saj je morala misli- ti tudi na ustrezno predstavitev izsledkov svojih predhod- nikov. To ji je povsem uspelo, èeprav sta na vsakem kora- ku navzoèa njeno arheološko in muzeološko znanje. Raz- stavo je oblikoval znani zagrebški oblikovalec muzeološ- ke stroke Željko Kovaèiæ, ki je zelo tenkoèutno prisluhnil zasnovi in scenariju avtorice. Tudi zaradi tega usklajene- ga tandema je ta razstava tako uspešna. Po odprtju razstave se je število obiskovalcev mestne hiše poveèalo za nekajkrat. Razstava je bila tudi medijs- ko dobro predstavljena, to pa je poveèalo obvešèenost publike in pripomoglo k ugledu muzeja. Priznanje Slovenskega arheološkega društva prejmejo dr. Janez Dular, Irena Šavel in Sneža Tecco Hvala za knjigo "Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu" Knjigo Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu je kot peti zvezek zbirke Opera Instituti Archaeo- logici Sloveniae leta 2002 izdala Založba ZRC v Ljublja- ni. Za-sluga avtorjev je, da so v njej zgledno predstavili rezultate petletnega naèrtnega raziskovanja bronastodob- nega naselja Oloris pri Dolnjem Lakošu v Prekmurju, ki sta ga izvedla Pokrajinski muzej iz Murske Sobote in Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Topografskemu uvodu sledijo opis poteka izkopavanj, navedba prejšnjih objav in natanèna predstavitev teren- skih izvidov. Opravljena je bila hipotetièna rekonstrukci- ja hiš. V katalogu najdb, ki zajema strnjene opise in 65 tabel z odliènimi risbami, je predstavljen izbor keramiè- nega gradiva. Knjigo dopolnjuje tehtna študija, v kateri njen avtor Janez Dular naselbino na Olorisu na podlagi tipološke razèlenitve gradiva primerja s sorodnimi najdišèi v Sloveniji in soèasnimi kulturami v zahodni Transdanubi- ji, med rekama Dravo in Savo ter v severni Bosni. Knjiga o Olorisu, ki se uvršèa med redke in zato toliko bolj zaželene monografske objave modernih raziskovanj naselij iz bronaste in železne dobe na Slovenskem, je nedvomno pomemben prispevek k poznavanju mlajše bronaste dobe na obmoèju med Muro in Savo. Zaslužno èlanstvo Slovenskega arheološkega društva se podeli Miranu Pflaumu za delo in sodelovanje s številni- mi posamezniki in ustanovami v okviru interdisciplinar- nega projekta "ISAHTA" ISAHTA, veèletni projekt konservatorsko-restavratorskih posegov na egipèanski mumiji in krsti iz zbirke Narodne- ga muzeja Slovenije v Ljubljani, ki ga je leta 2002 kon- èal akademski kipar Miran Pflaum, je bil izrazito inter- disciplinaren. Pflaum se je povezal s številnimi domaèi- mi in tujimi strokovnjaki in ustanovami drugih strok, da bi delo kar najbolje opravili. Zgradil je posebno vitrino za hranjenje restavrirane mumije in krste na stalni razstavi v hodniku Narodnega muzeja. Strokovno plat je nadgradil s filmom v sloven- skem in angleškem jeziku, ki obèinstvu na poljuden naèin kaže njihovo delo in rezultate. Pripravil je tudi manjšo razstavo in na številnih predavanjih predstavil rezultate timskega dela in prihodnje naèrte. Za leto 2003, podelitev v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, 18. novembra 2004: Priznanje Slovenskega arheološkega društva prejme dr. Neva Trampuž Orel za izjemne dosežke s podroèja spek- trometriènih raziskav bronastodobnih in železnodobnih kovinskih predmetov iz Slovenije Dolgoroèni projekt naèrtnih analiz prazgodovinskih in v tem okviru predvsem bronastodobnih kovinskih predme- tov se je zaèel leta 1988 v obliki sodelovanja med Arheo- loškim oddelkom Narodnega muzeja Slovenije in labora- torijem za analizno kemijo Kemijskega inštituta v Ljubl- jani. Že od zaèetka je glavno izvedbeno vlogo z arheo- loške strani odigrala Neva Trampuž Orel. Do srede devet- desetih let so bili odvzeti vzorci veè kot tisoè bakrenih in bronastih predmetov, predvsem tistih iz zakladnih najdb pozne bronaste dobe. Tem predmetom so s spektroskopi- jo doloèili praviloma dvanajst kemiènih elementov, ti pa so bili predmet nadaljnjih analiz. Rezultati teh analiz so presenetljivi in vznemirljivi, za- sluga Neve Trampuž Orel pa je, da so bili kmalu predsta- vljeni v mednarodno odmevnih revijah in zbornikih. Dokaz za odmevnost in pomembnost navedenih rezulta- tov je pogosto citiranje v strokovni literaturi po Evropi in Bozic.qxp 8.12.2005 17:22 Page 127 127 Arheo 23, 2005, 125–128 Slika 2: Dr. Neva Trampuž Orel, prejemnica priznanja Slovenskega arheološkega društva za leto 2004 in dr. Dragan Božiè na podelitvi v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (foto: Boris Kavur). tudi upoštevanje v vseevropskih pregledih in uèbenikih za bronasto dobo. V zadnjih letih se projekt nadaljuje in širi tako na posamezne bronastodobne najdbe iz Sloveni- je kot na izbrane sklope najdb iz sosednjih dežel. Priznanje Slovenskega arheološkega društva prejmejo Miha Mlinar, Drago Svoljšak in Beatrièe Žbona Trkman za arheološki del stalne razstave Tolminskega muzeja v Tolminu Predstavitev Posoèja od starejše kamene dobe do starih Slovanov je del stalne razstave Tolminskega muzeja z naslovom Naplavine obsoške zgodovine, ki si v celoti zasluži zelo visoko oceno. Muzejski prikaz arheoloških dob, ki so ga pripravili Miha Mlinar, Drago Svoljšak in Beatrièe Žbona Trkman, obsega geografsko poreèje reke Soèe s pritoki Idrijco, Baèo in Vipavo. V šestih prostorih prvega nadstropja se obiskovalec sprehodi od pišèali iz jame Divje babe I v dolini Idrijce mimo naselbin in za- kladnih najdb bronaste dobe, izèrpne predstavitve želez- nodobnih skupnosti, ki med drugim seznanja z dobro raziskanim naseljem na Mostu na Soèi in svetom umrlih, dalje mimo orožja rimskih zavojevalcev in prièevanj o zgodnjem kršèanstvu do naselitve Slovanov. Estetsko razstavljene in skrbno restavrirane eksponate dopolnjujejo spremna besedila, video, fotografije in risbe, naèrti, grafiène rekonstrukcije, makete bivališè in zemljevidi z najdišèi posameznih arheoloških dob. V vsa- kem od šestih razstavnih prostorov so tujim obiskoval- cem v pomoè listi s predstavitvijo vitrin v anglešèini, nemšèini in italijanšèini. Na zaèetku razstave so navede- ni številni sodelavci, ki so sodelovali pri postavitvi, pri besedilih, ki èrpajo iz strokovnih in poljudnih objav dru- gih avtorjev, pa je vsakokrat pošteno naveden vir. Èastno èlanstvo Slovenskega arheološkega društva se podeli Miranu Bremšaku, dr. Tonetu Cevcu in Francetu Steletu za arheološko topografijo na obmoèju Obmoè- ne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dedišèine Slovenije Miran Bremšak, dr. Tone Cevc in France Stele svoje znanje in prosti èas usmerjajo v naèrtno odkrivanje novih arheoloških najdišè, zašèito že znanih in sodelovanje pri arheoloških raziskavah. Samostojno ali v sodelovanju z arheologi objavljajo nekatera svoja odkritja in na razliè- ne naèine skrbijo za popularizacijo arheologije. Sodelo- vanje med arheologi in to trojico se je razvilo v pomemb- no dejavnost, ki pomaga pri zašèiti arheoloških spomeni- kov ter podpira nekatere projekte Zavoda za varstvo kul- turne dedišèine Slovenije, Obmoène enote Kranj, Inšti- tuta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani in Gorenjske- ga muzeja v Kranju. Eno najpomembnejših podroèij delovanja trojice je topo- grafija visokogorja v Kamniško-Savinjskih Alpah, Kara- vankah in Julijskih Alpah. Vsako poletje odkrijejo veè novih arheoloških najdišè. Po skoraj desetih letih dela ugotavljamo veliko gostoto antiène poselitve, prva pra- zgodovinska in prva zgodnjesrednjeveška najdišèa. Drugo obmoèje, na katerem opravljajo arheološko topo- grafijo, je ravnina med Kamnikom, Kranjem in Ljublja- no z okoliškim hribovjem. Posebej moramo poudariti šte- vilna nova bakrenodobna naselja na višinah, odkritje dveh zakladov iz pozne bronaste dobe pri Mengšu, poznorimskega zaklada orodja pri Radomljah ter rimske- ga vodnjaka v Suhadolah pri Komendi. Cela vrsta njihovih odkritij je že prešla v znanstveno in poljudno literaturo, dr. Tone Cevc pa je pripravil tudi veè samostojnih objav arheoloških odkritij v visokogorju. Zaslužno èlanstvo Slovenskega arheološkega društva se podeli Mihi Knificu za sodelovanje pri arheološki razsta- Bozic.qxp 8.12.2005 17:22 Page 128 128 Dragan Božiè Nagradi in priznanja SAD vi "Od Rimljanov do Slovanov" in poljudnoznanstveni film "Z vzhoda". Po srednješolski izobrazbi fotograf, po visokošolskem študiju pa absolvent kiparstva je Miha Knific v zadnjih letih prispeval pomemben delež k prepoznavnosti in uveljavitvi slovenske arheologije v javnosti. Za razstavo Od Rimljanov do Slovanov je izdelal odliène upodobitve osmih posameznikov, pripadnikov razliènih etniènih skupnosti iz pozne antike in zgodnjega srednje- ga veka. Te odmevne upodobitve so bile tudi fotografska podlaga za arheološki del priložnostne razstave Tisoè let in veè na Goriškem, postavljene v Goriškem muzeju. Odloèilen pa je bil delež Mihe Knifica pri filmu Z vzho- da, za katerega je napisal scenarij, spremljajoèe besedilo in ga tudi režiral. Izhodišèe filma so bila arheološka odkritja slovanskih selišè na trasi avtoceste pri Novi tabli blizu Murske Sobote. S sodelovanjem številnih domaèih in tujih strokovnjakov je Knificu uspelo na zanimiv naèin prikazati življenje v naselbini ob potoku Dobel, hkrati pa podati tudi širše zgodovinsko dogajanje.