GLASILO OBČINE DOMŽALE 15. oktober 2004-letnik XUII, št. 13 Lek krepi proizvodno mrežo z novim obratom visoke tehnologije za farmacevtske učinkovine smo naslovili prispevek, v katerem poročamo, daje LEK v Mengšu odprl nov obrat organske kemijske sinteze, kjer bo proizvajal učinkovine za končne farmacevtske izdelke zdravila za zniževanje krvnega tlaka in holesterola. 7. HIT-ovo domžalsko sejmurjenje /e tudi letos v Kolodvorsko ulico privabilo številne obiskovalec, ki $0 lahko kupovali, prisluhnili pestremu glasbenemu pro gramu, se udeleževali delavnic, humanitarne akcije, ali pa se zaustavili ob kateri od stojnic, na katerih so turistična in druga društva v okviru Komisije za turizem Občine Domžale predstavljala svoje dejavnosti. Ta del sejmarjenja predstavljamo s fotoreportažo. Dragomelj, 21. septembra 2004 Novo križišče, obnovljeno vodovodno omrežje in položen temeljni kamen za OS 21. septembra 2004 je bilo v Dragomlju zelo slovesno, saj je bilo predano svojemu namenu novo križišče ter obnovljeno vodovodno omrežje, položen pa je bil tudi temeljni kamen za novo Osnovno šolo Dragomelj. Novo križišče v Dragomlju je pomembna pridobitev, ki zagotavlja boljše prometne pogoje na tem delu Občine Domžale, obenem pa nova ureditev pomeni tudi bistveno povečanje prometne varnosti tudi za šolarje, ki bodo novourejeno križišče uporabljali ob vsakodnevnem obiskovanju sedanje podružnične, kasneje pa samostojne devetletke v Dragomlju, so poudarili vsi govorniki: dr. Marko Pavliha. minister za promet županja Cveta Za-lokar Oražem, ter Janez Mivšek, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata, ki seje zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali h gradnji križišča. Prireditev je s svojim igranjem popestrila Domžalska godba. 0. U. S slovesnim odprtjem Mena-čnikove domačije v Cankarjevi ulici v Domžalah naše mesto 9 dobiva delček duše, ki starejše spominja na življenje, kot so ga orda živeli, mlajšim po prinaša Informacije o tem. kakšno je bilo ivljenje pri nas včasih. Hkrati pa bo Menainikova domačija tudi priložnost za kulturne in narodopisno obravnavane prireditve, razstave, delavnice, srečanja in še marsikaj. Številni obiskovalci in obiskovalke, ki so si hišo že lahko ogledali 29. septembra 2004. ob slovesnem odprtju, so bili nad novo priložnostjo za spo znavanjc dela zgodovine našega mesta navdušeni. Dobimo se na domžalskem tržnem prostoru ob Ljubljanski cesti ob koncu makadamskega parkirišča - vsak dan,razen ob nedeljah, od 8. do 16. ure. Dobrodošli! Občina Domžale in Košarkarski klub Helios Domžale vabita na slovesnost ob odprtju prenovljene hale Komunalnega centra v Domžalah v soboto, 16. oktobra 2004, ob 18.45. uri. Po slovesnosti bo košarkarska tekma (ioodvear lige K K Helios Domžale : K K Zagreb Dobrodošli! ŠTAMPI L J KE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 lnto@t-gfai.tl Ob dnevu spomina na mrtve Povabilo na spominske svečanosti Območno združenje borcev in udeležencev NOV Domžale skupaj v krajevnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi vabi na komemoracije: v petek, 29. oktobra 2004, ob ll. uri pri spomeniku padlih borcev na Viru; v petek, 2°. oktobra 2004, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev Radomeljske čete na Golčaju; v petek, 29. oktobra 2004, ob 17. uri pri spomeniku Induplati, Zg. Jarše v nedeljo, 31. oktobra 2004, ob IX. uri pri spomeniku v Radomljah v nedeljo, 31. oktobra 2004, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. Vabljeni! '--s Poglejte na www.domzale.si, kjer boste našli napovedi najaktualnejših dogajanj. Stran Novi most 30. septembra 2004je bila v Zalogu /mhJ Sveto Trojico prijetna slovesnost ob odprtju novega mosta čez Ručo Na prireditvi, kije privabila številne krajane in krajan-ke. so se z bogatim kulturnim programom predstavili učenci OS Krtina ter člani /Mjsameznih društev Stran Podjetniški center Domžale Pišemo o prvem letu delu Podjetniškega ( entru Domžale, ki se lahko fnihvali s številnimi delavnicami in drugimi oblikami pomoči obrtnikom in podjetnikom Stran Mladi Na tokratni strani za MLADE bosle našli piiročilo o počitniških dejavnostim Centra za mlade Domžale, informacijo o delu Mladinskega kulturnega centra AKUMULATOR, predvsem pa bodite pozorni na povabilo Zveze prijateljev mladine Domžale, t katerim vas vabijo na prijetne JESENSKU PCM. IIMi h. Stran s V današnji številki Slamnika bosle našli imena nagrajencev nagradne križanke Studentske založbe LITERA iz Maribora. Pravilne rešitve današnje križanke pa bo nagradila HONDA AMHRO?. Srečno1 Stran Rezultati volitev 2004 Objavljamo »neuradne« rezultate volitev v Državni zbor Republike Slovenije - v 10 in 11 okraju 4 volilne enote. O izvoljenih poslancih pa boste lahko prebrali v naslednji številki Stran 1 Javni razpisi in povabila Objavljamo javni razpis za sofinanciranje strojnih storitev v Občini Domžale za leto 2004. posebej pa vas opozarjamo na Javno povabilo o razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, vaše pripombe pričakujejo do 25. novembra 2004 KLEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTAČIČ Fortunaln Bergontn 3,1Z40 Kamnik Telelon/foki 01 8312 355. GSM 041 689 750 I | Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: I * ESAL d.o.o. i * TRIMO TREBNJE (licenčni partner) TONDACH, BRAMAC, CREATON PLINSKI GRELNIKI ^Beretta caldaie KREDIT - 0% OBRESTI zastopa /j/T/J AL WAGI jscinnid ° °' '}°nu^a v s°de'ovanJu s Kovintrade d.d. Vrhunsko ogrevalno opremo Buderus OGREVALNA TEHNIKA Generalni zastopnik za Slovenijo: AKovintrade / u k i«i > utovim i i V ponudbi imamo oljne, plinske ter peči na trda goriva Vabljeni v nov prodajni center SAM v Jaršah DOMŽALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in bralke, pa smo spet nazaj, bi lahko ponovila za različnimi napovedovalci, ki tako navadno rečejo po reklamah v poročilih, le da so bile tokrat namesto reklam volitve v Državni zbor Republike Slovenije in je zato uvodnik namesto mene, ki sem bila ena izmed kandidatk, napisal moj pomočnik Žiga, ki je tudi uredil prejšnjo številko. Tokratno sem sama in preden se lotim običajnega pisanja o njej. bi se vendarle rada zahvalila vsem. ki so bili v septembru z mano - bolj kot sicer. Ne gre za zahvalo volivcem in volivkam, to boste našli na posebni strani, temveč bi se rada zahvalila vsem domačim in prijateljem, ki me niso pozabili niti v dneh po volitvah. Hvala. Namesto ne veni kakšne ocene, naj zapišem le, da bom ohranila vrsto prijetnih izkušenj ter iskrenih želja, najbrž pa se bom ob spominih na september 2004 spomnila tudi tiste znane ... le nasmeh je bolj grenak. Preden vas na kratko seznanim z vsebino današnjega Slamnika, še kratko opravičilo vsem, katerih poslani prispevki zaradi volitev niso bili objavljeni v prejšnji številki našega glasila. Se aktualne boste našli v današnji, odale vam bomo skupaj / opravičilom vrnili. Trinajsta številka Slamnika prinaša informacije o nekaterih novostih v občini Domžale, katerih so se razveselili zlasti prebivalci KS Dragomlja in KS Krtina, novih učilnic in drugih novosti se veselijo učenci Osnovne šole Domžale, vsi pa se veselimo slovesnega odprtja Menačnikove domačije. Pišemo o mednarodnem projektu, v katerega so se vključili naši srednješolci in učenci OŠ Rodica, pa o prvem organiziranem ogledu našega mesta. Objavljamo tudi »neuradne« rezultate volitev, o izvoljenih poslancih pa prihodnjič. Berete lahko o aktivnostih naših društev, ki se nadaljujejo tudi v jesenskih mesecih, našli boste običajni koledar, vrsto zanimivih povabil pa tudi križanko ter še eno nagradno povabilo, ne gre pa tudi brez kulture in športa ter nekaterih javnih povabil. Ne prezrite tudi povabil na komemoracije, s katerimi bomo obeležili 1. november dan spomina na mrtve Naslednja, 14. številka, bo izšla 12. novembra 2004, zato vase prispevke pričakujemo do 2. novembra 2004 - po elektronski pošti itiloui kd-dom/ale.si ali vera.vojska@domzale.si, lahko pa jih pošljete tudi na disketah, ne pozabite pa tudi na fotografije. Uživajte v prijetnih jesenskih dneh, naužijte se zadnjih žarkov sonca in poskrbite, da vas zima ne bo presenetila. Odgovorna urednica Hkrati obveščamo, da |e ZVONKA SLAPAR edina pravdno odgovorila, da je na fotografiji ■olupllen" glavni oder KO F. Bemt-ka. Za pravM odgovor dobi dva vstopnici za eno od ojedaNstdh predstav, zato naj pokHče Erno (722 50 501. Čestitamo! Temeljni kamen za začetek gradnje Osnovne šole Dragomelj Slovesno v Dragomlju V torek, 21. septembra 2004, so na dobro obiskani slovesnosti županja Občine Domžale, Cveta Za-lokar Oražem, podžupan Mestne občine Ljubljana, Slavko Slak, ter predsednica Uprave Vegrad Velenje, Hilda Tovšak, položili temeljni kamen za začetek gradnje Osnovne šole Dragomelj. Po skoraj petih letih intenzivnih aktivnostih so tako zaključeni vsi postopki za gradnjo Osnovne šole Dragomelj (18 oddelkov devetletne osnovne šole s povečano telovadni- co in 3 oddelki predšolske vzgoje), ki bo poleg sedanje OŠ Dragomelj pokrivala tudi šolski okoliš sedanje podružnične šole Šentjakob, ki deluje v sestavi Osnovne šole Dol. Osnovna šola Dragomelj je bila načrtovana kot nujna nadomestna gradnja podružnične šole zaradi že zgrajene bližnje avtoceste, hkrati pa bo zagotovila tudi mesta za otroke iz že pričete gradnje Novi Dragomelj ter načrtovane gradnje naselja Pod-goriška gmajna. Šola bo zgrajena na osnovi idejnega projekta MOJA ŠOLA avtorjev Andreja Ravnikar- ja, Gorazda Ravnikarja in Andreja Weingerla. Ob tem je Občina Domžale izvedla še: rekonstrukcijo lokalne ceste skozi Dragomelj na odseku most čez Pšato - priključek na regionalno cesto; odkupljena so bila potrebna zemljišča za objekt šole in križišča, izbran je bil svetovalni inženiring; zaradi zagotovitve pogojev delovanja šole je bil obnovljen vodovod po Savski cesti proti Dragomlju; v Dragomlju pa so dobili tudi novo križišče z regionalno cesto in novo trafo postajo. V obdobju od julija 1998 do julija 1999 je bilo predvsem za odkupe zemljišč porabljeno 94,7 mio SIT iz proračuna Občine Domžale. Na podlagi pogodbe o izvajanju finančnega inženiringa s Skupnostjo osnovnih šol Domžale so bila sredstva za gradnjo šole Dragomelj, nakazana s strani DARS-a (decembra 1999) v višini 161,5 mio SIT, deponirana na posebnem računu in tudi vezana preko banke. Z istega računa so bila v obdobju od leta 2000 do 2002 nakazana sredstva raznim izvajalcem (pridobitev elektro idr. soglasij, svetovalni inženiring, projektna dokumentacija, geomehanske preiskave zemljišč) v višini 41,5 mio SIT. V januarju 2003 so bila s posebnega računa, ki gaje vodil finančni inženiring na ravni Občine Domžale nakazana namenska sredstva v skupni višini 242,9 mio SIT (gre za obrestovana sredstva DARS-a ter nakazila deleža za nastale stroške s strani soinvestitorja Mestne občine Ljubljana). V letu 2003 je bil ustanovljen tudi proračunski sklad Občine Domžale Obnova vodovodnega omrežja Projekt obnove vodovoda je obsegal obnovo vodovodnega omrežja po Savski cesti od križišča s Krakovsko cesto, do Dragomlja, po cesti skozi kraj in naprej do predvidene lokacije šole v Dragomlju in nove zazidalne cone zahodno od ceste Domžale - Dragomelj. Na celotnem odseku so bile vgrajene cevi DN 200 mm, razen na odseku od Pšate do nove zazidalne cone, kjer je DN 100 mm. Sočasno z obnovo vodovoda jc na posameznih odsekih trase potekala tudi obnova ostalih komunalnih naprav (kanalizacija, NN kablovod, vozišče,...). za OŠ Dragomelj, ki razpolaga s sredstvi, skupaj z letošnjimi, v višini okrog 420 mio SIT, porabljenih pa je bilo 11,3 mio SIT v glavnem za dopolnitev projektne dokumentacije, revizijo projektov ter izgradnjo kanalizacije v deležu, ki se nanaša na OŠ Dragomelj. Skupaj je bilo doslej porabljenih okoli 165 mio SIT za pripravo oz. pričetek gradnje OŠ Dragomelj. Plan izgradnje Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno in pravnomočno 21. 04. 2004. Razpis je bil po terminskein planu objavljen 23. aprila 2004, na njegovi osnovi pa kot najugodnejši izvajalec izbrano podjetje VE-GRAD Velenje, s katerim je bila podpisana pogodba. Načrtovani pričetek gradnje 20.09.2004 je realizi- Obnova jc bila nujna zaradi dotrajanosti, pogostih okvar cevovoda, pa tudi za zagotavljanje požarne varnosti ter ustrezne vodooskrbe na območju predvidene nove osnovne šole in novih zazidalnih con. Skupna dolžina obnovljenega vodovoda je 3300 m, kar pomeni 1850 hišnih priključkov, pogodbena vrednost del pa je več kot 82 mio sit. Od omenjenega zneska je Občina Domžale zagotovila 59 odstotkov denarja iz amortizacijskih sredstev, ostala potrebna finančna sredstva pa soinvestitorji gradenj na tem območju. Glavna trasa je zaključena, zaključujejo pa se dela pri izdelavi hišnih priključkov. Dela so potekala od decembra 2003 do julija 2004, izvajalec del je bil GRA-STO, d.o.o. 0. u. Novo v Domžalah Menačnikova domačija je odprla vrata 29. septembra 2004 je odprla svoja vrata Menačnikova , domačija v Cankarjevi ulici v Domžalah. Idejo in prve aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo etnološke muzejske hiše smo pričeli razvijati že v letu 2002. Ko smo našli primeren objekt, ki je pričal tako o stavbni kot o kulturni dediščini, smo pridobili Strokovni elaborat za preverbo vrednosti investicije ter se z lastnikom hiše v naslednjih mesecih uspeli dogovoriti o podrobnostih in pogojih odkupa. Izdelana sta bila osnutek programa aktivnosti v domačiji ter Poročilo o pregledu, preiskavah in stanju domačije, z delom pa je pričel tudi gradbeni odbor (Marjeta Podpeskar, predsednica; Matjaž Brojan, Olga Pavlin, Feliks Hribernik, Pavel Pevec, Iva Šubelj Kramar, Saša Roškar, Toni Dragar, Vera Vojska), ki je na osnovi ponudb za sanacijo in obnovo celotnega objekta izbral podjetje Sting - Aleksander Ste-blovnik s.p. iz Mežice, ki je pod strokovnim vodstvom ge. Šubljeve, Menačnikovo domačijo v izjemno kratkem času popolnoma saniral. Skupna vrednost del s komercialnim popustom je znašala 18,5 mio SIT, pri čemer je objekt saniran na ključ. Sanacijska dela v Menačnikovi domačiji so obsegala: - celotno sanacijo temeljev in nosilnih zidov in sočasno sanacijo vlage v pritličnih in kletnih zidovih; - izgradnjo drenažnega sistema okrog zgradbe in priključitev na kanalizacijsko ter vodovodno omrežje. Veliko operativnega in organizacijskega dela je pri tem izvedlo JKP Prodnik; - injektiranje razpokanih in drugače poškodovanih nosilnih sten z injekcijsko maso; - popravilo strehe in prekritje strehe z novo kritino, s čimer je izvajalec preprečil zamakanje objekta in propadanje objekta od zgoraj navzdol. Pri tem je sponzorsko sodelovalo Kamniški kolednlkl, radijski novinar Matjaž Brojan, kl je predstavil pomembne prebivalce Menačnikove domačije, ter narodne noše, ki so polepšale slovesnost. Pogled v notranjost domačije podjetje Sam d.o.o. iz Radomelj; - izvedba strojnih in elektro inštalacij, kjer je pri elektro inštalacijah /. materialom in delom sponzorsko sodelovalo podjetje Elektro Počivavšek d.o.o.; - zidarska dela z ometavanjem sten in stropov, vgradnjo novih in nekaterih rekonstruiranih oken in vrat ter izdelavo celotnih tlakov; - izdelava fasade ter slikopleskarska dela; - zunanja ureditev, pri kateri je sponzorsko sodeloval Arbo-retum iz Volčjega potoka. Sanacija Menačnikove domačije je temeljila na obstoječi razporeditvi prostorov in je potekala v skladu s starim, klasičnim načinom obnove. V tem smislu je etnologinja evidentirala in deponirala stare, vredne predmete, ki bodo v prihodnosti predvidoma predstavljeni v domačiji. Potrebno je poudariti, da bi domačijo le težko obnovili samo z občinskimi sredstvi. V celotnem procesu sanacije smo s pomočjo že omenjenih večjih in različnih manjših sponzorjev, ki so pri projektu sodelovali predvsem z lastnim delom, zbrali okoli 5 mio SIT. Zato se še enkrat zahvaljujemo naslednjim podjetjem ter mnogim drugim, ki ste s svojo podporo projektu pripomogli, da so Domžale bogatejše za etnološko muzejsko hišo, ki bo pričarala trenutke preteklosti tudi našim otrokom: SAM d.o.o., Radomlje, Elektro Počivavšek, Domžale, Arboretum Volčji potok, Pečarstvo Hrovat Jurij s.p., Mengeš, Matjaž Strušnik s.p., Radomlje projektiranje, EVO d.o.o., Domžale - projektiranje, Društvo narodnih noš Domžale - ga. Pavlin, Ded-nina Šubelj, s.p. Kamnik - ga. Iva Šubelj Kramar, Ciperle Janez s.p., Domžale, Ključi Franc Nardin s.p., Domžale ter drugi. Na slovesnem odprtju Menačnikove domačije so se zbrali številni Domžalčani in Domžalčanke ter gostje, posebej pa je županja Cveta Zalokar Oražem pozdravila tudi oba častna občana občine Domžale, Jožeta Pogačnika, ter dr. Miroslava Stiplovška. Spregovorila je o zgodovini prizadevanj, da v kar največji meri ohranjamo zgodovino našega mesta, predstavila pomen Menačnikove domačije ter se zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k ureditvi objekta, O pomembnih članih Menačnikove družine je govoril Matjaž Brojan, o pomenu ureditve tovrstnega doma pa Iva Kramar Šubelj, Olga Pavlin, predsednica Društva narodnih noš Domžale, pa je vse prisotne povabila na ogled hiše ter dveh priložnostnih razstav, ki sla jih pripravila Janez Ciperle (dogajanja ob obnovi hiše - zgodba vrat in oken) ter Saša Roškar (fotografsko gradivo o opremi hiše) ter pogostitev, ki jo je pripravilo društvo. Prijetno domače popoldne, ki seje z narodno pesmijo podaljšali v noč, so s svojim programom obogatili Kamniški koledniki ter Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale. V. Vojska Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec. ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMLR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANI./ STTBRIČ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDRLJKA, URBAN ŽNIDAR-ŠIČ, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR lektorica: IRENA STARI C Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA Ž.ABJLK KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofujkd-domzale.si URADNI-. I IRK: od ponedeljka do potka ml 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 i/vodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 Dl)V (Ur lisi KS, štev, X9/9X| sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava 1)1 )V po stopnji 8.5% Priprava za lisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik I isk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 DOMŽALE Dinamika financiranja od leta 2003 do leta 2007, z upoštevanjem deleža v financiranju pripravljalnih del do leta 2003: vir do 2003 2003 2004 2005 2006 2007 MOL 67.886.079 35.716.664 356.331.190 109.955.988 109.955.988 109.955.988 Ob. DŽ 68.582.691 57.724.565 418.249.819 128.244.720 128.244.720 128.244.720 MŠZŠ 0 0 20.000,00 79.760.000 ran, predviden zaključek gradnje pa je 30.06.2006. Do 16.05.2005 naj hi bil objekt pod streho in narejena fasada, do 23.12.2005 pa naj bi se zaključila gradbena dela. Montažo opreme pričakujemo v času od 30. januarja do konca marca 2006. Finančna konstrukcija za gradnjo Na podlagi investicijskega pro- grama je bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za finance Republike Slovenije, / dne 24.12.2003. Navedeno soglasje pomeni možnost črpanja sredstev iz državnega proračuna, ki bo prispeval 99,76 mio Sil na podlagi pogodbe z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport RS. Na podlagi investicijskega programa načrtujemo, da bo vrednost investicije v višini 1,8 mio SIT pokrita v višini 929,3 mio s strani proračuna Občine Domžale, v višini 789,8 mio s strani Mestne občine Ljubljana, razlika pa s strani države. To pomeni, da je razmerje financiranja med občinama naslednje: Mestna občina Ljubljana 45,55%, Občina Domžale pa 54,45% (zaradi vrtca). Občina Domžale in Mestna občina Ljubljana bosta v skladu s pogodbo o soinvestirahju gradnje Osnovne šole Dragomelj in izvedbi investicije skupaj ustanovili zavod - ustanoviteljstvo in delitev stroškov v višini 50: 50. Ob slovesni položitvi temeljnega kamna sta oba govornika - županja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan Mestne občine Ljubljana, Slavko Slak, poudarila pomen gradnje nove šole ter skupnega sodelovanja obeh občin pri tovrstnih objektih ter izrazila prepričanje, da bo bila nova osnovna šola zgrajena v skladu s terminskim planom. 0. U. Novo križišče v Dragomlju Križišče v Dragomlju je izvajalec. Cestno podjetje Ljubljana, pričelo graditi v februarju 2004, naročnik DRSC, sofinancer Občina Domžale, nadzorni DDC. Vrednost tlel 67 mio SIT, država je plačala 19 mio SIT, ostalo Občina Domžale iz zneska, ki je bil predviden za izvensodno poravnavo za cesto Trzin - Domžale. Ob gradnji križišča so bili zgrajeni ali obnovljeni vsi komunalni vodi, ki prečkajo križišče (vodovod, kanalizacija, plin, elektro vodi, telekomunikacijski vodi. javna razsvetljava, semaforizacija križišča). Gradnja križišča, ki je bila potrebna tudi za novo šolo v Dragomlju, je bila končana v roku, določeni popravki so bili naknadno narejeni za varnejšo vožnjo skozi križišče. Prvič, a zanesljivo ne zadnjič Vodeni ogled po zanimivostih in znamenitostih našega mesta komisija za turizem pri Oddelku ■ gospodarstvo in finance Občine Domžale je 2. oktobra 2004 pripravila prvi vodeni ogled po zanimivostih in znamenitostih našega mesta. Vodički Dušanka in Katarina sta '•»ranim obiskovalcem pred Kul-birnim domom Franca Bernika v Domžalah na kratko predstavili ZBJOdovino Domžal ter jih po predstavitvi zgodovine kulturnega doma ter posebej Franca Bernika Povabili v notranjost doma. Sledil l* ogled cerkve na Goričici ter Predstavitev njene zgodovine. Udeleženci so si nato ogledali Me-"ačnikovo domačijo ter prisluhnili 8°spc Olgi Pavlin, ki jih je tudi pogostila. Godbeni dom Z znamenito "engovovo fresko. Galerija lecta in lzdelkov iz testa Lenček, zanimiv je ™I obisk Krizanta ter obeh spominskih obeležij na njegovem dvorišču, Postanek v parku ob Univerzale pa so izkoristili za seznanitev / zgodovino industrije in slamnikarstva. Od tU jih je pot vodila v kolodvorsko ulico, kjer so si ogledali slavo nekdanje knjižnice, Menartovo stavbo, sedanjo stavbo Vele in spoznali, daje bil Kovinar nekoč hotel Wen/cl, kasneje pa Osetova gostilna in še kasneje gostišče Pri pošti. Ustavili so se ob obeh spomenikih žrtvam nob ter borbe in dela. zanimiva je zgodovina Kurtzhalerjeve vile in Gabričeve hiše - nekdanje tirolske šole, občudovali so Vrečarjev portal, kot si ga je zamisli arhitekt Plečnik, ob koncu pa izvedeli marsikaj zanimivega o stavbi Občine Domžale nekdanji slamnikarski tovarni. Prvi, a zanesljivo ne zadnji vodeni ogled po zanimivostih to znamenitostih mesta Domžale je bil Zaključen v parku ob občini, po dogovorih pa se že pripravljajo tovrstni organizirani ogledi za šolarje. Komisija za turizem pa pripravlja tudi kratko brošuro, ki DO bodočim udeležencem podobnih ogledov pomagala spoznavati zgodovino našega mesta. V. V. Med gosti prijetne slovesnosti sta bila Iz vodstva Občine Domžale ob županji Cveti Zalokar Oražem, tudi podžupana Toni Dragar In Vinko Juhart. Osnovna šola Rodica in Srednja šola Domžale - Gimnazija v Šibam v akcijo -M EPI me čaka »Če želiš dobiti nove prijatelje, uresničiti svoje želje in sprejeti izzive, ki ti jih ponuja življenje, se nam pridruži! MEPI - Mednarodno priznanje za mlade - je program, ob katerem boš dejavno in ustvarjalno preživel svoj prosti čas,« je najosnovnejša definicija projekta, v katerega sta se v letošnjem letu vključili tudi Osnovna šola Rodica in Gimnazija, Srednja šola Domžale. Učenci in dij»i*se bodo dokazovali na štirih področjih: v športu, veščinah, prostovoljnem delu in odpravah. MEPI vključuje mlade od 14. do 23. leta. program pa traja šest mesecev, ko lahko osvojiš bronasto, dvanajst mesecev, če želiš srebrno, ter osemnajst mesecev, če želiš alato priznanje. Pa so priznanja, ki sicer imajo mednarodno veljavo in jih poznajo v več kot sto državah, bolj obrobnega pomena, saj so poleg novih veščin in znanj najpomembnejša pridobitev novi prijatelji, novi uspehi in zabava, predvsem pa pozitivne vrednote, ki oblikujejo udeležence omenjenega projekta. Vsa štiri področja MEPI, na katerih bodo sodelovali mladi, so enako pduiembna, pa vendarle je nekaj več pozornosti namenjene prosto-voljstvu, ki poleg dela za druge prinaša tistim, ki delajo za druge, največje zadovoljstvo. Na posebni slovesnosti v Srednji šoli Domžale, med gosti je bil tudi Elido Bandelj. državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport, so se ob učencih in dijakih obeh šol na stojnicah predstavili tudi njihovi sodelavci pri projektu MEPI: Študentski servis Domžale in taborniki. Prisluhnili smo predstavniku British councila, Robertu Monroeu, ki nam je predstavil zgodovino projekta, v katerega se vključuje več milijonov mladih; o novem projektu sta govorila oba ravnatelja. Andreja Pogačnik, ravnateljica OS Rodica, in mag. Primož Škofic, ravnatelj Srednje šole Domžale, ter posebej poudarila, kako MEPI zagotavlja pogoje za dejavno in ustvarjalno preživljanje prostega čas. izpostavila pa sta tudi pomen za pripadnost skupini, za pridobivanje novih prijateljev in doseganje zastavljenih ciljev. O pomenu MKPI za mlade je govorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. kf*je pohvalila velik napredek v šolah ter pomen novega projekta za druženje in vzpodbujanje ustvarjalnega preživljanja prostega časa. Mlade je pozdravila ter jih spodbudila za sodelovanje na novem projektu tudi Ana Mardonovič. nacionalna koordinatorica omenjenega projekta ter povedala, da projekt podpirata tudi športnika Peter Mankoč ter Jolanda Čeplak. hkrati pa obe šoli pohvalila za pogum ob vključitvi v MEPI. Mladi so pripravili bogat kulturni program ter obljubili, da bo v zvezi z uresničevanjem novega projekta MEPI še kar nekaj slovesnosti, ki se jih že veselimo, mladim pa želimo čim več uspeha pri uresničevanju projekta MEPI - Mednarodnega priznanja za mlade. V.V. Novo v Krajevni skupnosti Krtina Most v Zalogu pod Sveto Trojico V okviru novih komunalnih investicij je 30. septembra 2004 ob novem mostu v Zalogu pod Sveto Trojico potekala slovesnost, s katero je bil novi most predan svojemu namenu. Most je projektiralo podjetje GIKI iz I . jubljanc, projektant je bil IgorŽugič; izvajalec del je bil Gradiš. Gradbeno podjetje 1 jubljana, kije dela zaključilo 28. avgusta 2004. Skupna viednost del je bila 29.130.000,00 sit. v tem znesku so tudi stroški nadzora v višini 830.000,00 sit. Nadzor je opravljalo podjetje Euroclean iz Ljubljane. Ob začetku slovesnosti je Janez Pirnat, predsednik Svela KS Krtina, po pozdravu številnih krajanov in krajank poudaril pomen nove pridobitve, hkrati pa zaželel vsem prijetno bivanje v tem delu Krajevne skupnosti Krtine. O pomenu novega mostu je govorila tudi županja Cveta Zalokar (»raženi, ki je novi most odprla skupaj s predsednikom Sveta KS Krtina. Janezom Pirnatom, ter podžupanom Vinkom Juhartom, med prisotnimi pa je bil tudi podžupan Toni Dragar. Slovesnost je bila tudi priložnost za predstavitev delovanja pridnih društev ter osnovne šole v tej kra-levni skupnosti lako smo prisluhnili učencem in učenkam Osnovne šole Krtina, ki so se predstavili s petjem in plesom, g. France Stražar iz Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, je recitiral pesem Mirana Jarca Hlapec Jernej, zaploskali pa smo tudi harmonikarju Anžetu ter njegovi sestrici Vanji Osolnik. Pred slovesnim odprtjem novega mostu pa so krajši koncert pripravili pevci Fantovskega zbora Dob, ki ga vodi zborovodkinja Mateja Starbek - Zorko. Po končanem uradnem delu so domačini pripravili prijetno družabno srečanje. 0. U. Eno leto po odprtju Podjetniškega centra Domžale Podjetniški center Domžale deluje že eno leto, v tem času pa nas je na centru obiskalo preko 200 ljudi - podjetnikov, tistih, ki o podjetništvu šele razmišljajo in tudi drugih, ki so pri nas iskali različne informacije. Podjetniki in potencialni podjetniki največkrat koristijo možnost vključevanja v program vavčerskega svetovanja, preko katerega država krije stroške za različne vrste svetovanj pravnih, davčnih, računovodskih, marketinških svetovanj, svetovanj na področju promocije in poslovanja preko interneta in podobno. V program se je v enem letu vključilo 40 podjetij, 66 brezposelnih oseb. ki načrtuje samozaposlitev in 16 drugih potencialnih podjetnikov, ki so bili v času vključevanja v program še zaposleni, želeli pa so ustanoviti svoje podjetje in se v njem zaposliti. Podjetja so tako imela možnost koristiti za 12 mio SIT subvencij pri svetovanjih, potencialni podjetnikj in brezposelne osebe pa v višini 36 mio SIT. V enem letu se je samo-zaposlilo 26 brezposelnih oseb in 8 drugih potencialnih podjetnikov. Eden od večjih projektov, ki smo se ga lotili na Podjetniškem centru, je bila vzpostavitev podjetniške povezave za skupino osmih malih podjetij, ki so se želeli prijaviti na enega od javnih razpisov. Skupaj z njimi smo pripravili projekt »Povezovanje elektro trgovin in izvajalcev elektroinštalacij« in ga prijavili na javni razpis Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Projekt v vrednosti 7,5 mio SIT je bil izbran (izbranih je bilo 27 projektov med približno 100 prijavljenimi projekti), podjetja pa bodo v okviru projekta lahko dobila refundiranih za 3.3 mio SIT stroškov. Najpomembnejši cilji povezovanja, ki smo jih opredelili v tem projektu, so vezani predvsem na zniževanje stroškov poslovanja, koncentriranje nabave pri dobaviteljih in skupni nastop na slovenskem trgu in trgu bivše Jugoslavije pod skupno blagovno znamko ZET - Združenje elektro trgovin. Člani tega združenja so: Ist d.o.o. (Trebnje). Anvina d.o.o. (Vrhnika). Jaka & I d.o.o. GKočevje). Elektro Počivavšek d.o.o. (Domžale). Tems-us d.o.o. (Ljubljana), Elektro Krašovec d.o.o. (Prebold). Grže d.o.o. (Postojna) in Tomaž Blažon s.p. (Novo mesto). Na centru pomagamo tudi tistim, ki iščejo ugodne vire financiranja, nudimo informacije o možnostih koriščenja kreditov in garancij preko Javnega sklada RS za mak) gospodarstvo, na voljo pa imamo tudi gradivo o evropskih strukturnih skladih in Enotnem programskem dokumentu, ki predstavlja osnovo za izvajanje evropske strukturne politike v Sloveniji. Če želite od nas prejemati informacije o aktualnih spremembah zakonodaje, aktualnih javnih razpisih, o poslovnem sodelovanju - borzi ponudb in povpraševanj, izobraževalnih dogodkih, o priložnostih doma in v tujini, vam ponujamo možnost da preko elektronske pošte tedensko prejmete bihen »Moj spletni priročnik«, v katerem so na enem mestu zbrane vse tovrstne informacije. Kontaktirajte nas preko elektronske poste pc~domzale(ix>vo-lja.net - prejemanje tega priročnika je za vse brezplačno. V bazi imamo že preko 350 naslovov, bodite obveščeni tudi vi! Vse, ki nas želite osebno obiskati ali se z nami pogovoriti po telefonu ali če želite več informacij o vavčer-skem svetovanju vabimo vsak ponedeljek in petek od 8.00 do 11.00 ure in vsako sredo od 14.00 do 16.00 ure v prostore Območne obrtne zbornice Domžale. Šaranovičeva 21 a. Domžale, tel. 01 / 7219-370. Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale OD TU IN TAM Ad multos annos Dr. Franc Rode, naš rojak v Vatikanu, je obhajal 70-letnico Rodičan dr. Franc Rode, nekdanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit ter sedanji prefekt kongregacije za redovnice in redovnike v Vatikanu, tako rekoč desna roka sv. očeta Janeza Pavla II, budno spremlja dogajanje v domačem kraju, kakor je izrecno napisal njegov osebni tajnik, gospod Blaž Je-zeršek, zato njegov življenjski jubilej ne more iti mimo Slamnika, ki ga dobiva v Vatikan. Leta svojega življenjskega popotovanja je dr. Rode preživel v različnih kulturnih okoljih in deželah sveta. Svetovljanska širina, ki si jo je s tem pridobil, je zapisano v voščilu slovenskih škofov, pa ni oslabila njegove pripadnosti slovenskemu narodu in ljubezni do domovine, temveč ju je celo okrepila. Da. nadškof Rode je svetovljan. Nekateri bi mu neupravičeno radi naprtili, daje prisegel izključno na domobransko opcijo, kar pa tudi slučajno ni res. Kolikor vem in pozitivno vem. se naš slavlje-nec nikoli ni opredelil glede domobranstva in partizanstva, kar pomeni, da je tako na eni kot na drugi strani videl po nekaj resnice, močno se zavedajoč, da »reka resnice teče po prekopih zmot«, kakor je dejal Tagore. Kdor bi hotel slišati drugačno resnico, bi bila to njegova poezija, ne Rodetova. V dokumentarnem filmu Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine, je bilo tudi nekaj Rodetovih vložkov in brez okolišenja je dejal: »Edvard Kocbek je bil junak« in to slovenski junak našega časa... in to dejanski junak, ki presega vse, še zlasti tiste v skoraj polstoletnem obdobju nekdanjega režima, ki je Kocbeka anatemiziral, kakor je zapisal Zdenko Vrdlovec. Zakaj to pripovedujem? Dejstvo, da je dr. Rode kljub Kocbekovemu tako rekoč dvojnemu disidentstvu: do klerikalcev v tridesetih letih, ko se je zbližal s krščanskimi socialisti in Mounierovim per-sonalizmom in do povojne komunistične oblasti, ki ga je sicer sama izobčila, saj je Kardelj izjavil: »Kocbek je za nas ničla.« Čeprav je bil Kocbek partizan in svojega partizanstva ni nikoli zatajil, je Rode izjavil, da je bil junak, kar je dovolj zgovorno znamenje za njegov (Rodetov) neoporečni kozmopolitizem, ki priznava partizanstvo kot vrednoto, vendar brez zlorabljanja komunistične partije, ki si je po vojni neupravičeno prisvajala neomejeno oblast. Vsekakor Vam, spoštovani gospod nadškof in prefekt, dr. Franc Rode, ob Vaši sedemdesetletnici v svojem imenu in v imenu enako ali sorodno mislečih bralk in bralcev Slamnika iskreno čestitam v želji za nenehno Božjo podporo pri vseh Vaših odgovornostih. Ivan Kepic Fotoreportaža Sedmo HIT-ovo domžalsko sejmarjenje Tudi letošnje, že sedmo po vrsti, HIT-ovo domžalsko sejmarjenje je bilo predvsem priložnost za zabavo, za katero so poskrbeli številni znani slovenski zabavni in narodno-zabavnl ansambli. Obiskovalcev tudi tokrat nI manjkalo, organizatorji pa so za prijetnejše vzdušje poskrbeli tudi s številnimi družabnimi Igrami, delavnicami ter tekmovanji, pripravili pa so tudi dobrodelno akcijo. Vsi obiskovalci so se strinjali, da je Turistično društvo Ihan s svojo ponudbo jedi naših dedkov In babic zadelo »žebljico na glavico«. S tem sta se strinjala tudi županja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan Toni Dragar, ki sta sicer v Imenu Občine Domžale obiskovalcem sejmarjenja namenila tradicionalne llancate ter medico. Turistično rekreativno društvo Turnše Češenik je tokrat predstavljala Marija Pezdlrc s čudovitimi Izdelki Iz gline. Takole sta združila moči kovač, ki je Izdeloval vedno popularne podkvlce, ter Andrej Vldemšek Iz Ajde, ki je obiskovalce razveseljeval s pečeno mlado koruzo. Ob Ajdi so se na stojnicah predstavili še Društvo za zdravo prehrano ter Čebelarsko društvo Domžale. Dekleta, ki v okviru Kulturnega društva Fran Maselj Podllmbarski Iz Krašnje pletejo slamnate kite. so tokrat s seboj pripeljala tudi plenica košar In košev. Komisija za turizem, M deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo In finance, je letos z odzivom društev zelo zadovol|na. Kar na dveh stojnicah se je predstavljalo Turistično društvo Jarše Rodica, svoje Izdelke pa so pokazali tudi člani turističnega krožka z OŠ Rodica ter člani Turistično rekreativnega društva Konfln s Sv. Trojice, v okviru Turističnega društva Radomlje pa je večkratna nagrajenka razstav slovenskih dobrot s Ptuja, gospa Ivanka Brodar, predstavljala krofe In potice. Dan odprtih vr □ v soboto, 16. oktobra 2004, od 9. do 11. ure Zbrali se bomo pred Centrom požarne varnosti Količevo 2a (poleg podjetja I lelios) ter odšli na strokovno voden ogled Tovarne barv, lakov in umetnih smol ter Kemične tovarne in podjetja CROM ( ROM na njuni novi lokaciji na Količevem. Ogledi bodo organizirani ob 9. in 10. uri. Dobrodošlll Brez Izdelovalke slamnikov Joži Košakove tudi tokrat nI šlo. Svoj prostor je našla ob stojnici Občine Domžale, kjer so obiskovalci lahko dobili različne prospekte, tako občine kot podjetne regije, ter stojnici Društva narodnih noš Domžale, ki je tokrat predstavljalo idrijske čipke. Rezbar Marjan Vodnik je pogost gost različnih predstavitev obrti. Društvo podeželskih žena Domžale s svojimi dobrotami. KAJ JE NOVEGA Obrat so uradno odprli Marko Podbevšek, član uprave Leka, Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. In mag. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš. Z novim obratom visoke tehnologije za farmacevtske učinkovine Lek krepi proizvodno mrežo lik. novi član .skupine Sandoz, je 6. oktobra 2004 odprl novi obrat organske kemijske sinteze v Mengšu, kjer ho proizvajal učinkovine za končne farmacevtske izdelke - zdravila za zniževanje krvnega tlaka in holesterola. Z učinkovinami bo I ,cko\ obrat oskrboval celotni Sandoz, generični del Novartisa. in sicer za trženje zdravil na najzahtevnejših farmacevtskih trgih Evropske zveze in ZDA. »Novi obrat je še eden od odrazov No-vartisove zaveze, da bo razvijal Lek in vlagal v slovensko okolje. Uspešen razvoj in nova vlaganja poleg piv slovne rasti zagotavljajo tudi sinergije z lokalnimi skupnostmi,« je ob odprtju obrata, ki se ga je udeležil tudi Metod Dragonja, predsednik Uprave, dejal izvršni direktor Proizvodnje Mengeš Igor Boševski. V obratu organske sinteze, ki v Mengešii odpira okno v poslovni svet in svet najsodobnejših, okoliško učinkovitih tehnologij tet pomeni tudi priložnost zn mlade talente s področij naravoslovja, tehnike in po- slovnih ved. je 30 zaposlenih. I .ekov obrat organske sinteze je prvi te vrste v Sloveniji in je bil zgrajen v dobrem letu. kar je za tovrstne vrhunske in okoljsko učinkovite tehnološke obrate izjemno kratko obdobje. Gre za naložbo v višini 2 milijard slovenskih tolarjev (cd KI inio USD) Konstrukcija tehnologije v obratu zagotavlja proizvodnjo, skladno z evropskimi okoljevarslvcnimi standardi in visokimi standardi dobre proizvodne prakse, varnosti m zdravja zaposlenih, v proizvodnjo so uvedeni zaprti sistemi za ravnanje z materiali in najnovejše tehnološke rešitve za iz\ edbo proizvodnih operacij. Značilnost nove proizvodnje je tudi visoka stopnja avtomatizacije, ki Optimizira proizvodne stroške in prispeva k zanesljivosti procesa. Obrat je namenjen predvsem proizvodnji učinkovin za nove izdelke, ki jih I ek uvaja skozi laslen razvojni proces m so namenjeni najzahtevnejšim farmacevtskim trgom Evrope in Amerike. Poleg proizvodnje končnih farmacevtskih izdelkov v Leku bodo učinkovine, proizvedene v novem Županja Občine Domžale. Cveta Zalokar Oražem, je med drugim dejala, da se tudi Občina Domžale veseli I .ekovega uspeha, saj med drugim prinaša nova kvalitetna delovna mesta, poudarila pa je tudi zgledno sodelovanje leka z občino, Krajevno skupnostjo Presoje ter OŠ Prcserje pri Radomljah, ki med drugim prinaša tudi to, da se bodo mladi ljudje odločali za tovrstne poklice. Čestitala je za novo pridobitev ter želela tudi v prihodnje korektno sodelovanje z lokalno skupnostjo. obratu uporabljali tudi izdelovalci končnih oblik v širšem sistemu Sandoz, genoičnem delu Novartisa, kar bo omogočalo uspešno in učinkovito trženje ter plasiranje Sandozovih zdravil na trgih Evropske unije in /DA. T.i. vertikalna integracija, tj. uporaba lastnih farmacevtskih učinkovin v proizvodnji farmacevtskih izdelkov, je ena izmed najpomembnejših Igor Boševski. Izvršni direktor Proizvodnje Mengeš. konkurenčnih prednosti v generični farmacevtski industriji. Obrat so uradno odprli Marko Podbevšek, član uprave Leka, mengeški župan mag. Tomaž Štebe in domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Mag. Štebe je ob tej priložnosti povedal, da gospodarski razvoj podjetij in posledično rast pomenita tudi zagotovilo razvoja lokalnega okolja, v katerem podjetja delujejo, ravnateljica Osnovne šole Presoje pri Radomljah. Ana Naša Kern. pa sc je zahvalila za prispevek k ureditvi igrišča ob šoli. »Ko se v Leku zavedamo pomembnosti trdnih odnosov z lokalnimi skupnostmi, ki temeljijo na spoštovanju, zaupanju in odprti komunikaciji, smo se odločili, da zadovoljstvo in ponos ob odprtju obrata delimo s prebivalci Mengša. V ta namen smo del sredstev iz investicije namenili za obnovo mengeška vodovoda in ureditev igrišča ob OŠ Presoje pri Radomljah,« je povedal Igor Boševski, izvršni direktor Proizvodnje Mengeš. Prenova stanovanjsko poslovnega objekta SPB-1 Galerija nakupov Domžale Kot smo obljubili, v današnji številki predstavljamo nekatere pripombe, predloge in mnenja, ki so zapisani v knjigi vtisov z razstave omenjenega projekta v Galeriji Domžale, seznanjamo pa vas tudi s pripombami, ki so liile podane na javni obravnavi v Kulturnem domu I-ranca Bcrnika v Domžalah. Iz knjige vtisov razberemo, da sc večina obiskovalcev s predlaganimi rešitvami strinja, jih podpirajo, želijo pa ločno finančno konstrukcijo uresničitve predstavljenega projekta, saj »mi poslovneži lahko samo sanjamo brez denarja«, zapisano je Opozorilo, da je premalo parkirišč, eden izmed obiskovalcev pa je zapisal: »Meni je zelo vieč, samo narediti je treba.« Preberemo lahko tudi, da je »škoda, da ne nameravale aktivirati tudi kino dvorane. Upam, da bo dovolj stojal za kolesa. Mogoče bi bilo dobro vključiti v cel kompleks tudi železniško postajo.« Nekateri so zelo kratki: »objekt jc zelo potreben prenove; skrajni čas je za temeljito prenovo,« pa je zapisal lastnik poslovnvva piosloii Nekateri so ludi zelo kritični in so zapisali: »Predvideno pomeni kataslrolo in še večjo osamitev objekta.« Na javni obravnavi je Miha I cčnik predstivil problaiiskc točke obstoječega stanja objekta ter opisal projekt preoblikovanja in ureditve obstoječega parterja, las.ul in okolice oh poslovno stanovanjskem objektu SPB-1, pred-sednik projektne skupine Franci Gerbec pa Opisal priprave za prenovo SPB-1 ter poseben poudarek dal naslednjim dosedanjim aktivnostim: - vpisu etažne lastnine (rok za dokončanje celotne dokumentacij je do konca julija 2005), - naročilu izdelave projektne dokumentacije za prenovo tlakov in fasad SPB-1. - izdelavi idejnega projekta (API.AN d.o.o), - predstavitvi IP (zagotavljanje varnosti, informacijske oznake, prometna uredi- tev SPB-1. pozama varnost), - pomenu stalne informiranosti javnosti 0 poteku priprav z.i prenovo SI'B-1 (info točka v SPB-1 z ažurnimi informacijami). V razpravi pa so prisotni podali naslednje pripombe oz. vprašanje v zvezi z: - stroški celotne obnove SPB-1 (tlaki, odvodnjavanje, vizualne komunikacije, razsvetljava, varovanje, steklo, fasada), - izvedbo projekta (kdaj se obnova začne, koliko časa bo potekala). - financiranjem obnove (bo Občina Domžale glavni finančni investitor, so lastniki stanovanj dolžni prispevati svoj delež pri prenovi < lalerije in kakšen ho|. - obnovo stanovanjskega dela (kdaj se ga namerava obnoviti). - idejnim projektom (kdo gaje izdelal; kdo je sodeloval pri izdelavi - so sodelovali tudi arhitekti, ki so se s problematiko obnove SPB-1 v preteklosti že ukvarjali; ali IP vključuje projekt prevetrovanja, osončenja), - vpisom etažne lastnine (cena vpisa v zemljiško knjigo, kdaj bo vpis). - prometnim režimom (bo Kolodvorska cesta odprta za promet), - zaprtjem podzemnih garaž in parkiranjem. - stroški vzdrževanja Galerije (čiščenje stekla, razsvedjava, varovanje), - požarno varnostjo SPB-1. 0. u. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV y * VOJNE ZA SLOVI NI.IO DOMŽALE Vabi občanke in občane, v soboto 23. oktobra 2004 ob 11.00 uri na slovesnost ob 13. obletnici odhoda JLA iz Slovenije Prireditev bo "pri obeležju braniteljem slovenske samostojnosti " v parku Občine Domžale na Ljubljanski 60 v Domžalah. Na svečanosti bodo odkriti pomniki vojne za samostojno Slovenijo na vseh tistih objektih-zgradbah. v katerih seje leta 1990-1991 tajno skladiščilo orožje in strelivo za enote manevrske strukture narodne zaščite na našem območju. Vaša udeležba bo dokazala, da ste državljanka ali državljan, ki pozna in se zaveda vzrokov, dejanj in posledic vojne za samostojno Sloveniio I v letu 1991, v kateri so žal nekateri naši prijatelji in soborci,veterani vojne za Slovenijo darovali svoja življenja za to, da danes živimo v svobodni samostojni in mednarodno priznam državi, ki je v letu 2004 postala tudi članica Evropske skupnosti in NATA. Veteranski pozdrav in prisrčno vabljeni ' Predsedstvo O/VVS Domžale Povolilno razmišljanje ali dnevi, ko so vladale izmišljotine Nek znan alpinist je nekoć na vprašanje, kuj čuti, ko je na vrhu gore, odgovoril, da je tam pač lep razgled - da pa je še nekaj posebnega, kar človek občuti po vzponu in trudu, ki gaje prestal: popolnoma vseeno ti je, kaj o temi govorijo neumni ljudje. Zato tudi sama tako rada hodim v gore, saj se vsakdanji problemi in težave med dolgotrajno hojo in znojenjem močno relativizirajo, stvari vidiš v širšem kontekstu in z distanco. Po vrnitvi v dolino neresnice in laži malo manj bolijo ter se nekako oddaljijo od tvojega srca in razuma. O njih ti ni treba več razmišljati vsako minuto. Še tako intenzivno in čustveno pretresljivo doživetje postane bolj zabrisano, oddalji se in počasi izgubi zgolj v svetove podzavesti. Povrne se le še kdaj pa kdaj v morastih sanjah, ki te opominjajo na to, da seje vendarle zgodilo in da je to poslej del tebe. In čemu ta uvod? Ko se človek odloči, da bo kandidiral na katerihkoli volitvah, že ve, da ga čaka težko, mučno in včasih tudi travmatično obdobje. Kampanja prinaša veliko delu, organizacije, srečevanja z volivkami in volih i, soočenja, obenem pa tudi veliko tveganja in nejasen končni izid Veš, da boš izpostavljen, da bo tvoja slika visela na mnogih stebrih, da bodo po njej lahko risali brke ali pa kljukaste križe, dopisovali, da si komunist, ter premlevali ob jutranjih kovicah, ocenjevali tvoj izgled in stas ter si o tebi izmišljali mogoče in nemogoče zgodbe. Prav je in pričakovano, da bi bilo na pretresu tvoje delo, tvoji uspehi in neuspehi, tvoja sposobnost komuniciranja in dogovarjanja, prodornost, znanje, tvoje značajske kvalitete in pomanjkljivosti. Tega sem že dodobra navajena, saj sem se letos v predvolilni spopad podala že petič - trikrat na županske volitve in dvakrat na državnozborske. In če bi na\zven in na hitro ocenjevala letošnjo kampanjo v primerjavi s prejšnjimi, je bila precej umirjena - letos je bilo, vsaj v našem okolju, manj trganja plakatov, manj nočnih akciji kraje transparentov, manj časopisnih polemik in napadov. Zunanji dogodki in izpadi so se prenesli v bolj prefinjene sfere Toda žal je bil to le videz, očitno dobro načrtovana javna poza, saj so rezultati preteklih tovrstnih dejanj 11, i. negativne kampanje) pokazali, da to ljudem ni najbolj všeč Ljudje so v končni fazi rajši postavijo na stran žrtve in napadenega A metode tokratne kampanje so bile veliko holj premišljene in pretanjene. Preizkus se je v tem smislu, vsaj na mojem primeru, začel že pred dvema letoma Ni se polemiziralo in očitalo javno, preko medijev ali odprte scene, pač pa lansiralo neresnice in laži za gostilniške šunke, zdravstvene čukulnice lorei na ulico. Ob zadnjih županskih volitvah se je iz posameznih, meni znanih krogov, ves predvolilni čus lahkotno trosilo vest o mojem bajnem bogastvu, o lastništvu zemljišč, objektov, množice stanovanj in sploh neverjetnem bogustvu. ki sem mu podlegla v času svojega županovanja. In ko se to širi in se »poročevalci« oh tem zuklinjujo, da to zagotovo vedo in je to najbolj čista in edina resnica, ne pomaga nič Človek lahko stokrat in večkrat pove, da nima nit od tega in da ga takšno materialno bogastvo sploh ne zunimu, du naj si ljudje pogledajo zemljiško knjigo in poiščejo resnico - vse je zamun Res je, da po volitvah govorice malo poniknejo, a priokus ostaja za vedno. Podobne govorice so se ob zadnjih volitvah ponovno množično razširile. Žal pa so tokrat posegle v polje zasebnosti in intime. To pa je področje, ki je veliko bolj boleče in po moji sodbi tudi bistveno bolj moralno in etično izprijeno Dotakne se tvojih bližnjih, družine, otroka in staršev Mnogi, ki se javno zuklinjujo na svetost družine, popidnoma ravnodušno sejejo laži o tvojem zakonu, o moralni izprijenosti in ravnodušnosti do tvojih drugih, o zanemarjanju družine in otrok Želja, da te umažejo in pokažejo kol moralno zavrženega, je luko velika, da vse vrednote naenkrat izginejo Cena je nepomembna, važenje le končni cilj Na vem in ni pomembno, koliko so te izmišljotine vplivule na končni izid volitev, dejstvo pa je, da so meni in mojim najbližjim povzročile brez vsakršnega utemeljenega dejstva, neprecenljivo škodo. A kot sem zapisala v svojem predvolilnem slogunu t ne da bi pre/ slutila, kako daljnosežen pomen ho imel), se vse dobro ali slabo slej kol prej povrne. In v to še vedno verjamem. Če se povrnem na začetek. Po tisti volilni nedelji sem se več dni zapored vsak dan odpravila v gore. Da bi lahko čim prej pozabila, kaj govorijo neumni, zlonamerni in hudobni ljudje Cveta Zalokar-Oražem IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 6 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Hvala vsem, ki ste glasovali za LDS! Po svojih najboljših močeh si bomo prizadevali, da se bo Slovenija razvijala naprej. mag. Milan Pirman predsednik LDS Domžale kandidatki Cveta Zalokar Oražem Vera Vojska Kakšna bo prihodnost Slovenije? Kaže, da .so se 3. oktobra ljudje odločili /.a premor. Odločili so se, da pretresejo veje oblasti zato, da bi lahko bolje delovale. Stranski učinki takšnega dejanja - konzervativna desnica na vladi niso zanemarljivi - a Slovenija je dovolj močna in bo tudi to preživela. V Domžalah. Mengšu in Trzinu smo se v Združeni listi socialnih demokratov odločili, da naše veje pretresemo že prej in osebno sem z veseljem prevzel vlogo kandidata edine socialdemokratske sile v Sloveniji. Veliko je bilo ugibanj, kakšen bo rezultat našega dela v volilni kampanji. 3. oktobra smo zato s še večjim vese- ljem ugotovili, da smo bili vendarle deležni zaupanja in da so se ljudje odločili podpreti nove, mlade ljudi. Volilkam in volilcem iskrena hvala, vas glas je velika spodbuda za naprej. Smo del širokega, naprednega projekta evropske socialdemokracije, smo del vizije prihodnosti, od katere b.-/< k mm fesov«' vizualnih umetnost' k«| MKC akiaaulator. Doađa'e trn 12,' 21. novmopr MOJ HAJBOUSl PfilJATOJ [necenz ZVCZ0A , Jr\ir\H"» ■ Hfniu MM Dn 29.10.2004 mm slikarstvo, ftiperttm. graf tka, video, računilrti*« 9/aftt*, ilustracija. str*p futssj'efija. Mt o« m? 04? 040 na m necanartranofkotait i coa mm *«iAil«tor org ZVEZA PRIJATELJEV MLADINK DOMŽAL! Ljubljanska 89, 1230 Domžale Jesenske počitnice V času od 2. do 5. novembra 2004 bodo potekale ustvarjalne likovne delavnice. Trajale bodo od 9 do 12. ure (dnevno 4 šolske ure). Otroci morajo imeti s seboj copate in malico. Prispevek otrok za material je 1.000.00 SIT. Kot je bilo dogovorjeno, za izvajanje delavnice na šoli poskrbi vsaka posamezna šola. Delavnica se bo izvedla, če se prijavi vsaj 10 otrok 3. novembra bo taborniški pohod pod vodstvom vodnikov RODA SKALNIH IABOROV Domžale. Pohod bo prilagojen starosti otrok in bo trajal od 9h do 15h. Otroci bodo spoznavali taborniške veščine in si pripravili enostaven obrok hrane v naravi Delavnice bomo izvedli na vsaki od šol. ki bo prijavila dovolj otrok. Pisne prijave je potrebno poslati do 20.10.2004 na Zvezo prijateljev mladine Domžale. Telefonske informacije pa se dobijo na telefonu 01 7219-180 pri ga. Grabnar. PREDSTAVLJAMO stran 8 Iskrene čestitke Zlatoporočenca Karmela in Stane Bolhar Pred kratkim sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Domžalčana Karmela in Stane Bolhar z Hrastove ulice v Domžalah. Domači so ju že dan pred uradno zlato poroko razveselili z dvema mlajema, ki sta bližnjim in daljnim sporočala, da tod živita srečna zlatoporočenca, ki sta svojo obljubo, dano 25. septembra 1954, ponovila na isti dan leta 2004 pred podžupanom Vinkom Juhartom. Zlatoporočenka Karmela Bolhar se je rodila 13. junija 1936, kamor sta se njena starša, oče Šuštar s Ptujske Gore in mama, Zabretova iz Jarš, odpravila iskat boljši kruh. Družini Planine so se v Nišu rodili trije otroci. Zaradi očetove hude bolezni so se vrnili v Slovenijo - na Štajersko, kjer je Karmeli pri šestih letih umrl oče, mati pa seje vrnila v rojstni kraj Jarše in se znova poročila. Mladost je bila težka, se spominja zlatoporočenka z grenkobo otroških let, ko ji je umrl brat. Radosti mladosti pa ni poznala, saj je pri 15-ih letih po letniku nižje gimnazije našla delo v Toku in mu ostala zvesta do zadnje delovne ure. Zlatoporočenec Stane Bolhar se je rodil 10. novembra 1930. leta v Biščah, kjer so njegovi domači stanovali pri Črnet. Številna družina z osmimi otroki se je selila, tako da je osnovno šolo obiskoval v Dobu, Ihanu in že v zgodnjem otroštvu spoznaj razlike med bogatimi in revnimi otroki. Obiskoval je obrtno šolo lesne stroke in delal v Lesni industriji Domžale. Postal je mizar in počitnice preživljal v tedanjih mladinskih delovnih brigadah ter si tako zaslužil obleko in čevlje. Gradil je progo Šamac-Sarajevo, avtocesto Bratstva in enotnost, progo Sežana - Dutovlje ter Novi Beograd. V Lesni industriji je krajši čas delal kot mizar, nato bil 30 mesecev v vojski, kasneje pa našel delo v LIP Radomlje, vendar z njim ni bil zadovoljen. Prekvalificiral se je iz mizarja v trgovca in z izkušnjami kot skladiščnik oz. »nabavni« dobil službo v Slovenijaavtu Domžale. Mnogi se še danes spominjajo prijaznega gospoda Staneta. Spoznala sta se ob tem. ko sta se v Domžalah srečevala v jutranjih urah, ob odhodih v službo. Usodno je bilo srečanje v Radomljah, ko so lota 1953 slovesno odprli tedanji zadružni dom. Če bi povedala, da je bila ljubezen na prvi pogled, ne vem, če bi jima bilo prav. Zanesljivo pa je prav, če povem, da sta se že ob prvem srečanju odločila drug za drugega in sklenila, da se vzameta. Najbrž je k temu prispevala tudi grenka mladost obeh, saj sta želela zase in za svojo družino lepše čase. Pa je bilo kar nekaj preprek, ki jih je gospod Stane rešil tako, daje bodočo ženo odpeljal v Ihan, k »Brnoto- vi teti«, o kateri še danes govorita s spoštovanjem in zahvalo. Na civilno poroko v Domžalah sta se peljala s kolesi, poročil pa ju je tedanji župan Franc Habjan, ma-tičarka je bila gospa Kunstljeva. ( crkvena poroka je bila v Ihanu, obe brez prave ohceti, mlado- poročenca pa neizmerno srečna, da sta skupaj in trdno odločena, da ustvarita prijeten dom sinu Stanetu in kasneje hčeri Vlasti. Po poroki sta nekaj časa ostala v Ihanu, nato v Hrastovi ulici kupila leseno barako, od katere se najbolj spominjata dahpape in kako so prav vse morali pripeljati na parcelo - od vode, elektrike, do ceste. »Kaj smo šaflali,« se spominja gospa začetka gradnje nove hiše, oba skupaj pa veselja ob gradnji sku-pnega doma. Malce na veliko sta gradila, saj sta želela, da bi v hiši kasneje bil tudi dom za družine otrok. Hiša je kljub težavam zaradi rezervacije zemljišča za hitro cesto rasla, in spominjata se, koliko malte je naredila in prenosila gospa Karmela. »Je bila res pridna, mojster in pol,« ji priznava mož. Prav je prišlo blizu 80 zajcev, ki sta jih krmila, in vsa doma pridelana zelenjava. Se pa še danes spominjata, kako sta bila v tem delu našega mesta sprva sama in je gospod Stane zjutraj, preden sta odšla v službo in odpeljala otroka v vrtec, odmetaval sneg vse do Študljanske ceste. Sprva na roke, kasneje je kupil plug. Po upokojitvi sta še nekaj časa delala v domači delavnici, saj brez dela ne znata živeti. Sedaj obdelujeta velik vrt in skrbita za urejeno okolico hiše, kjer ne manjka čudovitih rož. Danes se imata lepo s hčerino družino ter uspešnim podjetjem Omikron v soseščini, sinom Stanetom in štirimi vnuki Gregorjem, Damjanom, Majo in Urško ter pravnukom Žigom. Ker so sosedje, se ne obiskujejo, temveč preprosto in lepo živijo skupaj. Prebirata časopise, gledata televizijo in se spominjata, kako lepo je bilo, ko sta z majhnima otrokoma letovala v kampu na morju s prijatelji. Zdravje rabiva, drugega nič, pravita in si ob tem želita, da bi bili zdravi tudi vsi njuni najbližji. In kaj ju druži vseh pet desetletij? Sreča, da sva skupaj, pravita, pa tudi razumevanje, malce potrpljenja in popustljivosti, predvsem pa želja, ustvarjena ob prvem srečanju - da dve težki mladosti povežeta v eno prijetno življenjsko pot. In njun največji uspeh je, da jima je to popolnoma uspelo, čeprav na skupni poti ni manjkalo težkih dni, kot sta huda nesreča ljube hčerke Vlaste ali pa skrb za zlatopo-ročenčevo zdravje. Oče Stane je še vedno član Prostovoljnega gasilskega društva Studa, kjer dela kot veteran in častni predsednik, lahko se pohvali s kar nekaj priznanji. Teh ne manjka tudi gospe Karmeli, ki se še danes s ponosom spominja svojega dela v različnih organih in sindikatu tedanjega Toka. Njeno delo so cenili in jo zanj tudi nagradili. Praznujeva za'nazaj in za naprej, sta povedala in se veselila številnih čestitk, tudi čestitke podžupana Vinka luharta, ki jima je v svojem imenu, imenu županje Občine Domžale, Cvete Zalokar Oražem, ter Občine Domžale voščil veliko zdravja, sreče in veselja. Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo Slamnika. Vera Vojska Iskrene čestitke! Mladoporočenca Branka in Urban Pred kratkim sta na skupno življenjsko pot stopila Urban Žnidar-šič, član Uredništva Slamnika, in njegova izbranka Branka, po novem Vrhunec Žnidaršič. Mladoporočencema iskreno čestitamo in želimo veliko sreče, zdravja in uspešnih skupnih korakov na novi življenjski poti. Uredništvo Kam po nakupih? Danes imajo Domžale kar precej trgovin, od tistih najmanjših do treh večjih trgovinskih centrov močnejših trgovcev, Spar, Mercator in Vele. (Za odkup slednje, s strani Tuša, smo že vsi slišali.) Poleg tega pa se bo vsem tem, ponovno priključila Mer-catorjeva poslovalnica v centru Domžal. Glede na to, da je takšnih in drugačnih sprememb na področju trgovanja v Domžalah več kot dovolj, nas je zanimalo, kje danes najraje nakupujejo Domžalčani. Gospa Jožica: »Jaz nakupujem v Vele, kjer sem stranka že 30 let. Vendar pa ne gre za to, da bi bila navajena, pač pa se mi zdijo cene dovolj ugodne. Bila sem tudi že v Mercator centru, vendar pa tam ne nakupujem prav dosti. Resda so tudi tam nizke cene. vendar pa ostajam kar zvesta Vele. No, seveda bom pa obiskala tudi prenovljeno Mercatorjevo poslovalnico.« Gospa Stanka: »Jaz sem iz Doba pri Domžalah, tako da nakupujem v Vele, ki ima edini poslovalnico v naši vasi. Dvakrat sem sicer bila tudi v Mercator centru v Domžalah, vendar pa sem naletela na ne ravno prijazne prodajalce, tako da me tja niti ne vleče več. Večkrat obiščem tudi v blagovnico Vele v Domžalah, ki jo obiskujem že 15 let. Človek se kar navadi (smeh!)...« Gospa Anja: »Ker sem iz centra Domžal, več ali manj obiskujem Napredkovo trgovino na Miklošičevi. Sem in tja obiščem tudi Mercator center, vendar pa je to le občasno. No, obiskati nameravam tudi njihovo prenovljeno trgovino, a menim, da bom ostala stalna stranka verige Vele.« Gospa Jožica Gospa Stanka Gospa Anja Gospa Irena: »Pri meni je tako, da hodim med tednom, po službi, v Spar, ker je ravno na moji poti, ob vikendih pa nakupujem v Vele. V Mercatorju sem bila le enkrat, razlog za to pa je, da mi je čisto »izpod nog«. No, pa tudi cene v Vele se mi zdijo čisto ugodne, tako da Gospa Irena Irena Boris nimam kakšne hude potrebe hoditi kam drugam po živila.« Irena: »Jaz grem po nakupih ali v Spar - ali pa v Mercator. V Vele pa moram reči, da res ne hodim. Spar in Mercator se mi zdita bolj moderni in zato tudi bolj prijetni trgovini. Poleg tega imata obe trgovini vrsto svojih izdelkov, ki so še nižjih cen kot sicer. No, v Mercatorju mi je všeč tudi to, da so prodajalci izredno prijazni.« Boris: »Jaz ne opravljam nakupov (smeh!). Pri nas doma namreč nakupuje mami in ne bi niti vedel kje.« Alenka Zumbar Zakonca Ivan In Ančka Llndlč s prvorojenko Mirni. Skupaj so praznovali 50-letnlco poroke In rojstva, (foto: Franček Štefanec) Nevsakdanje skupno praznovanje 50-let-nice poroke zakoncev Lindič z Vira in 50. rojstnega dne njune prvorojenke Mirni Rojstvo na poročno noč Življenje je polno nevsak-danjosti; pričakovanih in nenadejanih dogodkov. Zakonca Ivan in Ančka Lindič iz Valvasorjeve ulice na Viru pri Domžalah sta se poročila pred 50. leti in na njuno poročno noč je privekala na svet njuna prvorojenka Mirni. Ivan Lindič je dejaven v Kulturno umetniškem društvu na Studencu pri Domžalah. In nekateri člani društva so mu s priložnostnim programom popestrili družinsko praznovanje. Ivan je začel že v otroštvu igrali na harmoniko. Daleč naokoli je poznan kot ljudski godec. Rodil se je v Ljubljani, a je zgodnje otroštvo in mladost preživljal pri starih starših na Krajnem Brdu nad Krašnjo pri Lukovici. Vzor za igranje na harmoniko so mu bili stari domači godci. Sko/.i čas je igral na več kol li-soč ohcetih. In tete so ga naučile peti stare ljudske pesmi. Pelje in se spremljal s harmoniko. Tisti časi, po drugi svetovni vojni, so bili polni narodovega zanosa. Ljudstvo seje veselilo svobode, (iradilo in plesalo je staro in mlado. Ob nedeljah je Ivan igral na vaških veselicah, mladinskih plesih v kulturnih domovih v Krašnji, Moravčah, Šent Vidu pri Domžalah in drugod. Postavnega in vedno nasmejanega harmonikarja so dekleta rada videvala. In zaljubil seje v brhko Ančko. Poročila sta se leta 1954. S poroko sta dolgo odlašala. In zgodilo se je, da je Ančka rodila prav na poročno noč. Na svet je privekala prvorojenka Mirni. Za njima je bila civilna poroka. Pred oltar pa sta stopila, ko je bilo dekletcu mesec dni. In Ivan tudi po poroki ni nehal razveseljevati zabave željnih. Še naprej je raztegoval meh frajto-narice na gostijah, praznovanju rojstnih dnevov, godov. Žena Ančka pa si je dala opravka z delom v hiši in okoli nje. Dela je bilo vedno več, saj je štiri leta po poroki privekala na svet še hčerka Draga. Ivan Lindič je imel vedno rad širšo družbo privržencev ljudski kulturi, lako je bil dolgo dejaven v Kulturno umetniškem društvu na Studencu pri Domžalah. Skrbel je za propagiranje društvenih dejavnosti, pomagal postavljati sceno za dramske in druge amaterske prireditve in igral statista ter po potrebi zaigral na harmoniko. Tu in tam je še vedno dejaven. Prizadevnost so mu nedavno poplačali nekateri društveni kolegi, 50-lctnico poroke so mu popestrili s priložnostnim kulturnim programom. Tudi prvorojenka Mitni, ki je praznovala okroglo obletnico skupaj s staršema, živi z družino na Viru. Poročena je s Petrom Pavlicem ml. Mitni je komercialni tehnik in dela v Zavarovalnici Triglav. Njena sestra Draga Pestotnik je ekonomski tehnik in živi z družino skupaj s starši. Franček Štefanec SIMfDC Masljeva 11, 1230 Domžale tel: 01 724 16 56 Ljubljanska c 21 a, Kamnik (TPC Duplica), tel : 01 831 17 96 MONTAŽA IN SERVIS • NA ZALOGI GLUSNIKI. CEVI IN KATALIZATORJI • PNEVMATIKE HH • PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL ' IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL CVETLIČARNA Viiotica J Stanka PRAŠNIKAR V ČASU PRAZNIKOV BO ODPRTO: 31.10.04 od 8hdo 16h 01.11.04 od 7h do 12h UGODNA PONUDBA ARANŽMAJEV (suhih in svežih), SVEČ IN VSEGA ZA UREDITEV GROBA! delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure Ul. 7. avgusta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM: 040 209 067 PREDSTAVLJAMO Ta veseli dan ali dan odprtih vrat OS Domžale Sreda, 22. septembra, je bil z.i OŠ Domžale prav poseben dan. Oh 17. uri smo se pred šolo zbrali učenci, delavci šole, starši in predstavniki občine Domžale, da hi si skupaj ogledali, kako se je naša šola čez poletje spremenila. v uvodnem govoru je gospa ravnateljica povedala, daje bila šola potrebna obnove, glavni razlog za to pa je program devetlclke. ki /alileva veliko raziskovalnega in ustvarjalnega dela. Pred ogledom šole sta program popestrili plcsno-navijaški skupini Sovice in Male sovice, nekaj učenk pa je prebralo misli učencev na temo. kaj jim pomeni izobrazba. Ogled se je začel v spodnjem delu šole. kjer so iz garderob nastale nove učilnice matematike. Svojo obutev in oblačila pa učenci Zdaj spravljamo v nove šolske omarice. Sledila je predstavitev dejavnosti učencev razredne stopnje, ki so svoje učilnice predstavili tako. da so v njih šivali, barvali, se igrali in počeli še marsikaj zanimivega. V prvem nadstropju smo si ogledali novo učilnico naravoslovja, v kateri imajo učenci izbirnega predmeta Organizmi v naravnem in umetnem okolju raz-Stavljene živali, za katere vestno skrbijo. I Ičenci predmetne stopnje so predstavili tudi pouk pri nemščini, biologiji, astronomiji, matematiki, likovni vzgoji in gospodinjstvu, knjižničarki pa sta poskrbeli za nove in zanimive knjige. Večini učencev naše šole je najbolj pri srcu nov kotiček za preživljanje prostega časa. Pred knjižnico so namreč postavljene klopi z računalniki, s katerimi si krajšamo čas med odmori ter med čakanjem na-izbirne predmete in druge interesne dejavnosti. Ogled šole se je zaključil v jedilnici, kjer so nas kuharice presenetile s pri-grizki, učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Sodobna priprava hrane, pa s slastnimi piškoti. Uroš Benko In Pamela Sanchez Marin, učenca Izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo GLAVE IN KARTUŠE ROTRING ZA NAJBOLJŠE TISKANJE! Za tisk. EPSON 4XX/5XX/6XX (S020093.S020187, T013) 2460.00 SIT Za tisk. EPSON 4XX/5XX/6XX (S020089.S020191, T014) 3480,00 SIT Za tisk. EPSON Stylus Color C64C84 črno (T0441) 6120.00 SIT Za tlak EPSONStylusColorC64C/M/Y(T0442/3/4) 3360,00 SIT Za tisk. Canon S100. BJC 2000 črno (BCI-21 bk) 1500,00 SIT Za tisk. Canon S100. BJC 2000... barvno (BCI-21 c) 3960.00 SIT Za Canon S400.450.500. črna (BCI-3 bk) 1980,00 SIT Za Canon S400.450,500,800... C/M/Y (BCI-3/5/6 C/M/Y) 1560,00 SIT Za Canon S800. 820.. bk/pm/pc (BCI-5/6 bk/pM/pC) 1560,00 SIT Za tisk HP DeskJet 600 -serija črna (51629A) 6120,00 SIT Za tisk. HP DeskJet 600 -senja barvna (51649A) 6360,00 SIT Za tisk. HP DeskJet 610, 640 črna 40 ml (51614A) 6120,00 SIT Za tisk. HP DeskJet 700/ 800/ 9001600 (51645A) 6120.00 SIT Za tisk. HP DeskJet 810/812/815/840 (6615D) 5400.00 SIT Za tisk. HP DeskJet 920C/930C/940C.. (6578D) 7200,00 SIT In še več.....Pokličite! cene vsebujejo ddvi http: aznet.powercom-si.com, E-mail:info@az-net.si Telefon :01 729-12-63 cž=J AZ net, d.o.o. Glavičeva ulica 1, 1234 Mengeš V sredo, 22. septembra, ob 17. uri je bila otvoritev novih pridobitev v Osnovni šoli Domžale. Novosti v OS Domžale Pozdravni govor je imela ravnateljica Jožica Polanc, ki že vrsto let vodi šolo. Slovesnosti se je udeležila tudi županja Cveta Zalokar Ora-žem. V prijetnem kulturnem programu so sodelovali tudi učenci in učenke te šole. Ravnateljica je spregovorila o vsebinskih spremembah sodobne šole Šolska zakonodaja je pred osmimi leti uzakonila devetletko in obenem tudi reformo celotnega obveznega šolanja v naši državi. Praksa v naših šolali pa je ž.e nekaj let prej nakazovala spremembe, ki so našle svoje mesto v novi zakonodaji Med temi je omenila tiste, ki SO jih tudi uvajali; to je ni vojski pouk v nekaterih poskusih in opisno ocenjevanje v prvih dveh razredih, v katerega se je šola vključila že od vsega začetka. v lanskem šolskem letuje bil obvezni prehod v devetletno šolanje. Bila je velika prostorska stiska letos pa je bilo nujno, da so prejšnjemu številu učilnic dodali še tri. ki so jih preuredili iz nekdanjih garderob. Presodili so. da je najbolje v kletne prostore premestiti matematiko. Tako so zdaj v kleli 3 nove učilnice za matematiko, nekdanji kabinet za tehniko pa so prenovili in vanj namestili nekaj dodatne opreme za delovna mesta matematičark. v I. nadstropju so na novo opremili učilnico za naravoslovje. Devetletna šola namreč poleg številnih vsebinskih novosti spreminja naravoslovne predmete od 1. razreda dalje. Z novo pridobitvijo bodo zato zadostili sedanjim zahtevam pouka, seveda pa bo treba vsako leto slediti novostim glede učil. Tri desetletja stara šolska stavba je poleg že omenjenega potrebna temeljite prenove steklenih delov, zato so se letos lotih zamenjave oken na stopniščih in v kletnih severnih učilnicah Povedala je. da bo v prihodnjih letih še potrebno prenavljati okna na vsej šolski stavbi, za kar verjetno ne bo zadostovalo 50 milijonov tolarjev. Za letos so veseli, da so lahko vložili 21 milijonov investicijskih sredstev, za katere zagotavljajo, da bodo dobra naložba v znanje mlade generacije. Učenci so skupaj z učitelji pripravili programe, ki smo si jih prisotni ogledali v preurejenih in obnovljenih učilnicah. Za konec pa Se. kaj so o šoli povedali učenci: »Šola mi pomeni veliko, saj mi je po eni strani prinesla najboljšo prijateljico, po drugi pa mi prinaša izobrazbo, ki jo v današnjih časih vsi zelo potrebujemo.« Patricija 8.e »Izobrazba mi pomeni to, da se lahko seznanim z dosežki, ki bi jih rad uresničil.« Uroš, 8.b »Ko pomislim na šolo. se spomnim na druženje s prijatelji ter na pridobivanje novega uporabnega znanja, s katerim lahko v svetu nekaj veljam« Petra 8.g »Življenje je kot morje, šola pa kot zaliv, v katerem se pripravljamo za to, da izplujemo « I Irska 8. g Saša Kos Društvo invalidov Domžale Pariz, mesto luči in vode Medobčinsko društvo invalidov Domžale je organiziralo izlet v Pariz, mesto luči in vode, kamor je z dvema avtobusoma odpotovalo 75 članov. Z izkušenima vodičema $mo se preko Avstrije in Nemčije pripeljali v Francijo. Vožnja skozi obe državi je bila lepa in zanimiva. Ko se je dan povesil v drugo polovico, smo prestopili mejno reko. spremljale so nas avtoceste, različni liki vseh mogočih barv in nepregledne ravnice sitnih polj in oljne repice. V poznih večernih urah smo prispeli v hotel blizu letališča Charles de < .aulle. Naslednje jutro smo se odpeljali v mesto Pariz, ki ima več kot osemdeset cerkva. Ogledali smo si latinsko četrt z visokimi šolami jO znamenito univerzo Sorbona. V tej četrti Je gotska cerkvica Sant Severin, ogledali smo si Mestni otok, mestno hišo, trg Victor Hugo. baročno opero, gotsko cerkev Notre-Dame, ki le enajsta največja rimskokatoliška cerkev na svetu. Place de la Concorde, na katerem sta hila obglavljena kralj Ludvik XVI. in Marija Antoinetta. Pot nas je vodila mimo Louvra, ki je bil prvotno grad francoskih kraljev. V ROvem delu mesta je zelo zanimiv Dom in-V;ilidov, ki gaje dal sezidati Ludvik XVI za Svoje upokojene vojščake. V bližini je sedež \ V/ Unesca. Z ladjico smo se popeljali po reki Seni in občudovali stavbe in mostove, pod katerimi so se vozili. Ogledali smo si Eifflov stolp in se nanj tudi povzpeli. Pot nas je vodila naprej čez Blizejske poljane do Slavoloka zmage, ki ga je dal zgraditi Napoleon neznanemu junaku. Podvoz Alma pa nas je spomnil na nesrečo princese Dianc. Drugi dan smo obiskali Vcrsailles. Ogledali smo si palače, ki so bile rezidenca francoskih kraljev. Tu so bili dobri lovski revirji, zato so za časa Ludvika XVI. začeli graditi dvorec. Ta obsega 100 ha vrtov, parkov in gozdov. Vrtovi in parki so bili namenjeni sprehajanju »me-tres«. saj so obdani z visokimi živimi mejami. Po kosilu nas je vlakec odpeljal na Monmartre rta ogled bazilike Sacre Coeur, ki bdi na hribu nad Parizom kot bela golobica, simbol miru, s tremi čudovitimi vitraži iz življenja Device Orleanske. Tam je tudi najstarejša cerkev St. Pierre de Monmartre Tretji dan nas je čakal ogled mesta Reimes. kjer se je v katedrali kronalo 25 francoskih kraljev. Mesto je dobilo ime po sv. Renu, kije krstil Klodovika, ustanovitelja frankovske države. Cerkev je bila zgrajena 1230. leta in ima približno 2300 kipcev. Naš naslednji postanek je bil ogled vinske kleti v Kpeinarju. ki ima 18 km avenij s 15 milijoni steklenic šampanjca. Za slovo smo se odpravili na kmečki turizem v Champagni. kjer so nas postregli z značilno francosko kuhinjo. Dobro podprti smo se proti večeru odpravili proti domovini. Tako kot kilometri, so se podile tudi misli. Rezime pa je tale: Francija je kulturno in zgodovinsko zelo bogata dežela, a naše ljube, prelepe, še vedno neizmerno čiste Slovenije z dobrim zrakom in pitno vodo ne more nadomestiti nič in nihče. Jožica Bepanšek. MDI Domžale mm »Kamniška Bistrica: zelena os regije« V drugi polovici septembra je bila v galeriji Domžale na ogled razstava »Kamniška Bistrica: zelena os regije«. Namen razstave je bil s pomočjo fotografij in kartografskega gradiva obiskovalce razstave seznaniti z naravnimi in kulturnimi zanimivostmi območja ob reki in njenih mlinščicah ter predstaviti osnovni koncept parkovne ureditve obrečnega prostora. Ćeprav se Kamniška Bistrica vije po najbolj poseljenem delu Slovenije in je bila njena struga že velikokrat »urejena« (regulirana in vsakič bolj utesnjena), lahko ob njeni strugi še vedno doživimo modro zeleno spogledovanje z nebom, skrivnostnost šelestenja obrežnega zelenja in občasno divjost vodnega toka. Vse to pa so fantastična doživetja, ki jih skupaj z različnimi rekreacijskimi, kulturnimi in vzgojno-izobraževal-nimi programi lahko v sebi združuje reka s svojim obvodnim zelenim pasov kot zelena rekreacijska os regije. Pred leti so občine Domžale. Kamnik in Dol pri Ljubljani podpisale "Pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniška Bistrica" s ciljem vzpostaviti zeleno rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici ob hkratnem reševanju perečega problema poplav. v času od podpisa pisma o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniške Bistrice so občine sprejele kar nekaj prostorskih aktov in pripravile vrsto različnih dokumentov, ki »o vizijo zelene osi regije za nekaj korakov približale realnosti. v tem trenutku pa je najpomembnejše sprejeti lokacijski načrt Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije, saj lokacijski načrt predstavlja pravno podlago za pripravo izvedbenih načrtov in končno za postopno realizacijo na razstavi predstavljene vizije. v prihodnjih številkah Slamnika bomo predstavili posamezne teme. ki so bile predstavljene na razstavi in predlog ureditve obrečnega prostora. Razstavne panoje si bo v naslednjih mesecih možno ogledati tudi na Oddelku za prostor in varstvo okolja Občine Domžale ter na internetnem naslovu www.domzale.si pod rubriko Okolje in prostor. Družina Glovanelli okrog leta 1930: mama Karti, oče Johan, levo od mame je sin Lovrenc, desno od očeta hčerka Pepca In dedek Janez, zadaj so sestrična Ivanka, sin Ivan In sestrična Mlnka. v Življenje v Kofutnikovi hiši v Srednjih Jaršah Poročali smo že o us|>ešiicm raziskovalnem delu učencev Osnovne šole Rodica v preleklem šolskem letu. Tokrat na kratko predstavljamo raziskovalno nalogo mladih raziskovalk leje Grad in Karmen Moneta, ki sta pod mentorstvom učiteljic Ide T idler in Vilme Vrtačnik Merčun izdelali raziskovalno nalogo s področja zgodovine. Na državnem srečanju Gibanja znanost mladini Slovenije sta za predstavitev in raziskovalno nalogo prejeli srebrno priznanje. Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti način življenja v 400 let stan Kolut-nikovi hiši v Srednjih Jaršah. Hiša je skoraj v celoti lesena in ima ohranjeno črno kuhinjo ter zelo majhna okna Izhodišče za opise življenja ljudi je bila knjiga Status animarum. ki jo hranijo v mengeškem župnišču. Na osnovi ustnih in pisnih virov sva predstavili življenje Kofutnikovih od sredine i o. stoletja dalje. Pri Kofutnikovih so takrat živeli trije neporočeni ljudje: sestri Marija in Marjana ter brat Jernej Maček Leta 1852 sta Marija in Jernej odšla peš v Trst po dojenčka ki so ga potem posvojili. To je bil Janez Giovanelli (1852-1033). ki seje poročil in imel sedem otrok. Dve hčeri sta umrli pred drugim letom starosti, trije otroci pa so med letoma 1910 in 1920 odšli v Ameriko. Dva sin Johan in hčerka Ivana sta živela v Srednjih Jaršah; doma je kmetijo prevzel Johan Giovanelli (1894-1964). Med prvo svetovno vojno je bil v Galiciji v Karpatih ranjen, zato je izgubil prste na nogi. V letih 1924 - 1936 je bil župan občine Jarše in kasneje Homec, ko se je občina Jarše združila s sosednjima občinama. Z ženo Katarino Kaplja sta imela pet otrok: dve hčerki sta umrli pred četrtim letom starosti, sin Ivan Giovanelli pa je umrl krute smrti med drugo svetovno vojno v Mauthausnu Ižružina Giovanelli je bila med drugo svetovno vojno izseljena in je živela zaprta v gradu CJoričane Danes sta od rodbine Giovanelli živa dva potomca: Lovrenc Giovanelli. ki živi doma v Srednjih Jaršah in njegova sestra Pepca Žebovec. ki živi na Viru Bila sta najina glavna ustna vira. za kar se jima najlepše zahvaljujeva. V raziskovalni nalogi so se nama potrdila naslednja zgodovinska dejstva: 1. Lakota in pomanjkanje v J 9. stoletju. To sva spoznali na primeru odhoda dveh Kofutnikovih, ko sta odšla po otroka v Trst. 2. Odhajanje mladih s trebuhom za kruhom po svetu, v času od 1910 do 1920 predvsem v Ameriko. To se je potrdilo tudi pri Kofutnikovih. 1 Mlada dekleta so šivala slamnike v domžalskih tovarnah in odhajala na sezonsko delo na Dunaj in v Salzburg To je bik) značilno tudi za mlada dekleta pri Kofutnikovih in pri njihovih sorodnikih. 4. Kofutnikove sta zaznamovali tudi prva in druga svetovna vojna V prvi je bil udeležen oče Johan Giovanelli. v dragi pa je umrl njegov sin Ivan. 5. Po drugi strani je bilo zaznati tudi mladostno razigranost in veselje mladih ljudi pred 2 svetovno vojno ter zanosno petje partizanskih pesmi po drugi svetovni vojni. Življenje Kofutnikovih od sredine 19. stoletja dalje zelo lepo dokazuje, da se zgodovinska dogajanja močno odražajo tudi v življenju naših ljudi in jim v vsakemu obdobju dajejo svoj poseben pečat. Teja Grad In Karmen Moneta IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ ■ m stran 10 Diabetiki obiskali zibelko prednikov Dejavno Društvo diabetikov Domžale, ki združuje tudi diabetike iz okoliških občin, tudi med letošnjimi počitnicami ni mirovalo. Poleg zdravstvenih predavanj in drugih aktivnosti so izpeljali pohod na Menino planino, izlet na Koroško, v začetku oktobra pa si bodo privoščili tedensko okrevanje v Dobrni pod geslom Vse za gibanje in zdravo prehrano. Jasno sobotno jutro je obetalo lep dan, 11. september, ki nas je spomnil na kalvarijo terorističnega napada pred tremi leti v ZDA. Na avtobusni postaji se nas je zbralo toliko mladih in manj mladih, da je ena oseba bila preveč za dvainpetdesetsedežni avtobus. Strogi prometni predpisi so narekovali, da je odvečni potnik, kljub naši pripravljenosti, da bi ga na nek način obdržali, moral ostati doma. Dobre volje in po pozdravih predsednika društva g. Franca Hrovata. nas je voznik Ivan Zabreznik iz Gornjega Grada s svojim avtobusom odpeljal proti avstrijski Koroški. Na poti nas je spremljala odlična vodička. profesorica Ditka Gorjup iz Ljubljane. Opisovala nam je pomembnejše kraje in njih značilnosti. Nekaj večje spregovorila o medvojnem nacističnem taborišču v Podljubelju. podružnici zloglasnega taborišča smrti v Dachau. Prvo postojanko smo imeli v Vetrinju. Tu smo si ogledali samostan, obdan s številnimi poslopji. V njih, kakor na tedaj še nepozidanem Vetrinjskem polju, je bilo zatočišče tisočerim po vojni bežečim okupatorjevim kolaboranistom, mnogim tudi s svojimi družinami. Tako smo starejši obujali spomine na težke dni vojne in mlajši poslušali uro polpretekle zgodovine slovenskega naroda, koje šlo za biti in obstati na svoji zemlji. Seveda nas je najbolj zanimalo Gosposvetsko polje, kjer je nekoč stalo znamenito rimsko mesto Virunum. Po daljši vožnji ob 17 kilometrov dolgem Vrbskem jezeru, turističnem biseru Avstrije, in kratkem postanku ob njem, smo skozi Celovec v popoldanskih Večji del domžalskih Izletnikov pred cerkvijo Gospe Svete urah prispeli v središče prve slovenske države Karantanije. Iz daljšega predavanja vodičke Gorjupove v cerkvi Gospe Svete smo zvedeli masikatero podrobnost iz obdobja obstajanja Karantanije. Domneva se torej, da so Slovenci naselili takratni Norikum, kasnejše južnoavstrijske dežele, okrog leta 568. Sčasoma so širili svoje ozemlje, ki je obsegalo kasnejšo Kranjsko, Koroško, Štajersko, Tirolsko do Bavarske in vse do Benečije. Proti severu so jim bili sosedje Čehi in Moravci, na vzodu so zasedli Panonijo (današnjo Madžarsko), na jugovzhodu Posavje in še Primorsko, oziroma Goriško in Istro. Karantanci ali Slovenci, kar je skupen pojem za en in isti narod, so imeli hude boje s sosedi. V teh bojih so kmalu prišli v odvisnost Frankov in Obrov. Tega jarma jih je rešil češki kralj Samo, leta 623 in ustanovil prvo veliko zvezno državo slovansko, na prostoru od Baltika do Jadrana. V njej je Karantanija širila svoje meje. Tej veliki državi je kralj Samo vladal polnih 36 let. Toda vsled redke naseljenosti so se na prostom Karantanije naseljevali Nemci in naglo ponemčevali domaČe prebivalstvo. Na samem začetku obširnega in zanimivega predavanja prof. Gorjupove smo bili opozorjeni na razliko in pomen središča Karantanije pri Gospe Sveti in okoli dva kilometra oddaljenem Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Vendar moj namen ni, da bi v tem poročilu opisoval zgodovino Karantancev, zanimive obrede in šege ustoličenja karantanskih vojvod. Omenin naj le, da se je obred ustoličenja karantanskih vojvod začenjal na Krnskem gradu, v podnožju Krnske gore in nadaljeval z bogoslužjem v cerkvi Gospe Svete ter končal na vojvodskem (kamnitem) stolu na Gosposvetskem polju. Zadnji koroški vojvoda, ki se je še ustoličil v slovenskem jeziku je bil Habsburžan Ernest Železni, 18. marca leta 1414. Po predavanju v omenjeni cerkvi, v kateri so nam domačini rekli, da nikoli ne manjka skupinskih in posameznih obiskov, v kar smo se sami prepričali, smo nadaljevali vožnjo mimo Osojskega jezera in še podnevi skozi Karavanski predor prispeli v našo Slovenijo. Izlet smo v večernih urah sklenili pri kosilu, koje bila večerja. Tako nam je dan minil v prijetnem druženju in koristnem potovanju po sledeh davnih prednikov ter nas prepričal v modrost latinskega gesla: Historia vita magistra (zgodovina je učiteljica življenja). Oullklč Društvo diabetikov Domžale vabi na Redni I ki bo 17. novembra 2004 ob 16. uri v Gostišču KOVAČ na Količevem. Vabljeni Društvo katoliških izobražencev Svetopisemska vera sredi življenja V mesecu juliju smo se zbrali na Bernikovem večeru, ki je bil posvečen nekdanjemu domžalskemu župniku in zelo znanemu slovenskemu skladatelju, prof. Matiju Tomcu, o čigar živ ljenju in delu je pripravil besedilo g. Matjaž Brojan. Tekst je doživeto prebrala ga. Draga Jeretina An/in. Tomčeve znane melodije pa je na orgle zaigrala organistka ga. Veronika Šareč. Že v mesecu septembru se je naše društvo spet spoprijelo z resnim delom. V našo sredino smo povabili gospoda dr. Rudija Koncilija ki nam je predaval o zanimivi temi, kako brati in razumeti Sveto pismo. Na kratko je opisal, kako je ustanovil Slovensko biblično gibanje in da v ta namen izdajajo revijo z naslovom Božja beseda danes. Predavatelj dr. Koncilija je rekel, daje glavno vprašanje za današnji čas: »Kako bi Sveto pismo pre-_ I nesli v vsakdanje življenje?« Poudaril ^flBH^jk je, da se zelo dobro zavedamo, da živimo v pluralnem svetu, v katerem imajo ljudje različna mišljenja. Vendar naj bi v tej različnosti ljudje dobre volje našli tudi kaj skupnega. Duh ^^gjJm^^j^k^ ^Ncteua pisma nam daje energijo, da se borimo proti nepravilnostim, ki se dogajajo v družbi. Pojav Ijajo se različ-| JI I na pozitivna gibanja, boj za človekove pravice, ekološka gibanja na drugi strani pa nekatere negativnosti v globalizaciji, nacionalizmi, oviranje cerkve pri njenem delu idr. Prav tako opažamo porast nindamentalizma, ki zlorablja vero za svoja negativna dejanja. Zato predavatelj poudarja, daje naloga Cerkve, da išče edinost v različnosti z naslednjimi Jezusovimi besedami: »Ljubite svoje sovražnike.« Povedal je tudi, da če se ob teh besedah zamislimo, so vsa vprašanja Stare zaveze rešena. Staro zavezo moramo brati v luči Nove zaveze, saj nakazuje prihod Jezusa, ki je središče Svetega pisma. Jezusovo življenje zaznamuje solidarnost in naloga kristjanov je, da živimo solidarno z drugimi. Pogovarjati se moramo z ljudmi druge vere, iskati skupne točke in ugotavljati, v čem se razlikujemo. Poudaril je tudi, da bomo ob branju Svetega pisma dobili pogum za dober stik z ljudmi. Rekel je, da moramo biti pozorni na božja znamenja, ki nam bodo v vsaki situaciji pomagala poiskati izhod. Zato se moramo pri branju Svetega pisma ustaviti pri stavku, ki se nas je še posebej dotaknil, po možnosti si ta stavek tudi zapišemo in ga potem večkrat preberemo ter o njem razmišljamo. Tako bomo lažje reševali različne življenjske probleme in situacije. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Ga. Doroteja Grmek se mu je zahvalila, poslušalci pa smo ga nagradili z aplavzom. Naša predavanja so zelo zanimiva. Teme so aktualne, zato vas v imenu društva vabim, da se nam pridružite. J. Rotar Medobčinsko društvo invalidov Domžale Prijetno srečanje v Izoli V začetku septembra smo bili člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale povabljeni v Izolo. Z Društvom invalidov Izola sodelujemo že 20 let in vedno nam je lepo z njimi. Vodi jih predsednik Zmago Višnjevec, ki nam je skupaj z vodstvom pripravil lep sprejem. Pogostili so nas z najboljšo hrano in sladkimi dobrotami. Začetek srečanja je bil nepozaben in nam je vsem ostal v lepem spominu. Srečanje smo nadaljevali v gostilni Jasna Jagodje-Dobrova, kjer smo imeli zelo dobro kosilo in večerjo, k prijetnemu razpoloženju pa je poskrbel za ples in glasbo navdušen gospod Marinko s svojim orkestrom in prijetno pevko. Invalide iz domžalskega društva so vodili dolgoletni predsednik Edo Završnik, podpredsednica Vida 1'ernc in tajnica Dragica Sodnik ter ostali člani odbora. Imeli smo se lepo in želimo si še več takšnih srečanj, če nam bo zdravje dopuščalo. Še enkrat hvala za vse dobrote, ki so nam jih nudili naši gostitelji iz Društva invalidov Izola. Vera Vukellč, poverjenlca MDI Domžale CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE vabi vse, kijih zanima delo z mladimi v projekt Učenje za življenje Vabljeni ste vsi, ki ste radi v družbi mladih in ki ste vsaj lx tedensko pripravljeni posvetiti del svojega prostega časa otroku ali mladostniku, ki potrebuje pomoč. Projekt je namenjen pretežno osnovnošolski populaciji, deloma tudi mladostnikom, ki potrebujejo pomoč pri učenju, spremljanju šolskega dela, učenju socialnih veščin, druženju, pogovoru, usmerjanju v pozitivni način preživljanja prostega časa. Pomoč se izvaja 1 x do 2x tedensko po dve šolski uri, na domu družine, s ciljem okrepiti otrokovo samozavest, mu pomagati izboljšati učni uspeh, mu nuditi oporo, pomagati odkriti njegova interesna področja, izboljšati njegovo samopodobo in ga usmerjati k pozitivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. Vsi zainteresirani se lahko udeležite prvega uvodnega srečanja, ki bo 20. oktobra ob 17. uri na Centru za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, v prostorih sejne sobe v drugem nadstropju, ali pa pokličite na tel. št.: 01/ 724 6387, vodjo projekta Veroniko Dermastja. S sodelovanjem v našem projektu je možno opravljati tudi praktično delo ali obvezne izbirne vsebine! Vljudno vabljeni k sodelovanju! Kako zadovoljujemo potrebe starejših občanov (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kakšne načrte imate glede investicij in vzdrževanja doma? Kakor sem vam že omenil, je dom star 28 let in so nam začele odpovedovati različne vodovodne, elektro in centralne napeljave, ki jih moramo tekoče obnavljati. V lanskem letu smo obnovili celotno fasado, 25 vvejev z umivalnicami, štiri kopalnice in izvedli klimo v drugem nadstropju. V letošnjem letu smo nabavili večja senčila na trasi doma, prav sedaj pa kompletno obnavljamo celotno kuhinjo, vključno s prostori za pripravljanje zelenjave in druge prehrane v kuhinji. Imamo izdelano IIACCP dokumentacijo z vsemi podpornimi programi za izvajanje notranjega nadzora po načelih IIACCP sistema. Zgradba, v kateri delamo in poslujemo, je glede vzdrževanja in obnavljanja izredno zahtevna. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dejansko ustanovitelj, država pa lastnik, vendar za večje posege nam nihče nič ne prispeva. Naj omenim, da smo samo v letošnjem in lanskem letu generalno obnovili dve bolniški dvigali, katerih cena je bila 25 milijonov in to iz lastnih sredstev. Zanima me še, ali se po vašem mnenju bolj ali manj onemogli starostniki sramujejo svoje stiske ali napredujoče bolezni, če tako rečem? S pestro vsebino dela in neposrednimi stiki s svojci stanovalcev poskušamo skupaj olajšati različne težave, ki se pojavljajo med bivanjem starejših oseb v domu. Naj poudarim, da k vsemu temu pomaga dobro organizirana strokovna zdravstvena služba. V dom redno prihajajo naslednji zdravniki: splošni zdravniki, zdravnik psihiater in zdravnica fiziatrinja. I i zdravniki določajo terapijo, ki jo naše zdravstvene delavke vsakodnevno izvajajo. Za splošno počutje stanovalcev pa v okviru raznovrstnih interesnih dejavnosti poskrbijo strokovni zdravstveni delavci in animatorji, kot na primer sodelovanje na različnih prireditvah, saj so med drugim sodelovali na delavnici za izdelovanje okrasnih predmetov iz slanega testa na lestivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je bil od 30.9. do 1.10. letos v Cankarjevem domu. V dneh od 20.10. do 27.10. pa bomo imeli v tukajšnjem domu razstavo ročnih del, na kateri bodo svoje izdelke razstavljali naši stanovalci. Omenili ste, da bi med drugim bilo nujno pridobiti določene skupne prostore, vključno s kapelico za opravljanje verskih potreb. Sedaj pa me še zanima, kako je poskrbljeno za duhovno oskrbo stanovalcev? V Domu upokojencev Domžale imamo dobro organizirano duhovno oskrbo stanovalcev, saj je v jedilnici doma vsakih 14 dni sveta maša, h kateri prihajajo tudi zunanji obiskovalci. Vsako soboto pa prihaja v dom tudi domžalski duhovnik, eden ali drug, po potrebi pa H željo stanovalcev ali svojcev pride duhovnik k stanovalcu po njihovem naročilu. 1'rctl kratkim je dom organiziral izlet na Gorenjsko, s poudarkom obiska maše na Brezjah. Po maši smo se zapeljali na priznane kremne rezine na Bled in se zadovoljni in razpoloženi okrog 15. ure vrnili na kosilo v dom. Kakšne načrte imate glede investicij in vzdrževanja doma? Kakor sem vam že omenil, je dom star 2K let in so nam začele odpovedovali različne vodovodone, elektro in centralne napeljave, katere moramo tekoče obnavljati. V lanskem letu smo obnovili celotno fasado, 25 WC z umivalnicami, 4 kopalnice in izvedli klimo v dmgem nadstropju. V letošnjem letu smo nabavili večja senčila na terasi doma. Prav sedaj pa kompletno obnavljamo eelolno kuhinjo, vključno s prostori za pripravljanje zelenjave in druge prehrane v kuhinji. Imamo izdelano IIACCP dokumentacijo z vsemi podpornimi programi za izvajanje notranjega nadzora po načelih IIACCP sistema. Zgradba, v kateri FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A. Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 60 12 Direktor Doma upokojencev Domžale g. France Gostlnčar delamo in poslujemo, je glede vzdrževanja in obnavljanja izredno zahtevna. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dejansko ustanovitelj, država pa lastnik, vendar nam za večje posege nihče nič ne prispeva. Naj omenim, da smo samo v letošnjem in lanskem letu generalno obnovili dve bolniški dvigali, katerih cena je bila 25 milijonov, in (o iz lastnih sredstev. Ob rednih in izrednih adaptacijah doma bi se rad na tem mestu zahvalil vsem stanovalcem za razumevanje in potrpljenje. Še posebej se moram zahvaliti vsem delavcem, zlasti še vodjem enot za dobro in kvalitetno nego in pripravo hrane in drugih vsakodnevnih storitev za nemoteno poslovanje doma. V zadnjem obdobju se večkrat negativno piše o delu v domovih. Vaše mnenje tem? Poudarjam, da mediji oziroma določeni novinarji preveč pavšalno oziroma negativno ocenjujejo delo in življenje v domovih. Menim, da bi se morali novinarji temeljito pozanimati, kje in kdaj prihaja do konkretnih neurejenih življenjskih pogojev stanovalcev domov. (iotovo se dogajajo tudi napake, ki pa jih je potrebno čim prej odpraviti. Zavedati se moramo, da jc delo s starejšimi osebami, ki so istočasno tudi bolniki, zelo občutljivo in se zgodi, da posamezniki, stanovalci ali svojci, postavljajo pred kolektiv prevelike zahteve. V strukturi stanovalcev je precejšnje število dementnih, za kar pa bi dom potreboval več kadra, vendar nam republiški normativi tega ne dovoljujejo, saj bi z. večjim številom kadra morala biti temu primemo višja tudi cena oskrbe. Gospod direktor, nekajkrat sva omenila besedo kapaciteta, vendar po vsem tem sklepam, da ste med največjimi kapacitetami prav vi, ki že preko 30 let vodite dom in tako opravljate izredno humanitarno in plemenito delo. Iskrena hvala in enake čestitke, posebej tudi glavni sestri Danici, kot tudi ostalim vašim sodelavcem. Vsem stanovalcem pa najlepše želje. Naj bo Bog naklonjen vsem našim skupnim prizadevanjem. Ivan Kepic D« m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure DRUŠTVA Spominska slovesnost ob 60. obletnici smrti talcev pod Sumberkom Krajevni) skupnost Slavka šlandra in Krajevna organizacija Zveze borcev Slavka šlamlra sta v soboto, 25. septembra 20(14. oh obnovljenem spomeniku pod Sumberkom pripravili spominsko slovesnost ob 60-letnici ustrelitve treh talcev. O dogodku izpred 60 let je spregovorila mag. Jožica Polanc. predsednica Sveta KS Slavka Šlandra. Posebej je ob tej priložnosti pozdravila svojce Umrlih aktivistov, ki so se prijazno odzvali vabilu, da Se poklonijo spominu svojih očetov [zgubi takrat je bila neizmerna, prispevek nikoli poplačan. Sovražna krogla v mračnih vojnih dnefa leta 1944je preprečila topel stisk otroka v očetovem naročju v najne-žnejših letih, preprečila je. da bi se oče veselil rojstva svoje najmlajše hčerke. Zaradi zgodovinskega spomina je posegla v dogodke tistega časa in navedla nekaj dejstev, ki pričajo, "da se je narodnoosvobodilno gibanje na domžalskem področju poleti 1944 zelo razmahnilo Pojav domobranstva gaje v drugi polovici leta hudo zavrl. Domobranci so 8 avgusta 1944 leta v Domžalah ustanovili svojo postojanko, ki je bila prva v kamniškem okrožju. Za tem so se kmalu ugnezdili tudi v drugih krajih in začeli neusmiljeno terorizirati prebivalstvo, loviti in pobijati kurirje ter terenske politične delavec. Ze naslednji dan ob svojem prihodu v Domžale so zagrešili gnusno hudodelstvo v Podgorici. kjer so ustrelili tri partizane. Štiri ženske pa vrgli v gorečo hišo. Naslednje njihovo veliko hudodelstvo je bil uboj treh aktivistov, in sicer Franca Chvatala. Ignaca Hribarja in Venclja Pcrka pod Sumberkom ob cesti Vir-lhan. Domobranci so s takšnimi in podobnimi dejanji nato svoje delo še nadaljevali, in uspelo jim je razbiti skoraj vse organizacije OF in partije v ravninskih' krajih. Prebivalstvo se jih je začelo bati in tako tudi marsikje prenehalo začasno aktivno podpirati NOB." Skok med zgodovinsko pričevanje nas spomni, da so možje in očetje padli pod streh ljudi iz vrst lastnega naroda. Ni bilo dovolj, da so slovenski ljudje krvaveli pod okupatorjevim terorjem, ampak se je del slovenskega nanula udinjal okupatorju in skupaj z njim ali pa na lastno pest ubijal ljudi iz bližnje okolice, včasih morda celo sosede. Zato je zopet pravo mesto in pravi čas, da z očmi sedanjega časa presojamo pravo stran, kajti bili smo že večkrat priča nemogočih opravičil in zatrjevanj, da so se vsi borili za slovenski narod Poudarila je le eno dejstvo. Zlo&n za Sumberkom je bil premišljen, roka. ki je segla po treh Taborniki RST in Teden vseživ-Ijenjskega učenja Zdravo! Taborniki Rodu skalnih taborov Domžale smo ob začetku novega šolskega leta začeli pospešeno »migati« in pričeli s petkovimi vodovimi srečanji po vseh osnovnih šolah. V okviru ledna vseživljenjskega UCenja, ki bo letos potekal od IS. do 24. oktobra in v katerem RS I sodeluje kot eden izmed številnih izvajalcev programa, pa vabimo vse tiste, ki bi radi bolje spoznali taborniški način življenja, da se nam pridružite na izletu na Kolce oziroma na taborniškem tekmovanju Kodovi ligi. Na izlet na Kolce (sončna planina pod travnatim grebenom Košute, I488m) vas vabimo 23. oktobra, prijave pa zbiramo do 18. oktobra. Cena izleta je 2.500 SIT in vključuje avtobusni prevoz in organizacijo. Za prijave in dodatne informacije glede izleta pa pokličite na telefon: 041-332-297 (lirika). Vabljeni pa sle tudi na RodOVO ligo - to je tabomiSko tekmovanje v okviru RST, kjer se boste lahko pomerili v postavljanju signalnega stolpa in raznovrstnih športnih igrah. Rodova liga se bo odvijala 29. ok-lohra na OS Rodica, s pričetkom ob 16.00 uri in zaključkom okoli 18.00 ure. I.cpo vabljeni! Anže Lenček - Žk s>WE ' JUjk *' V^£a*A S * W \ - lkW MaTPe* Članice A PGD Žeje - Sv. TVojica najboljše v Sloveniji Leto 2004 je bilo za članice A Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sv. Trojica izredno uspešno. Zadnje tekme so se udeležile IX. septembra v škof ji vasi, kjer je potekala tudi končna razglasitev pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije, v katerem so osvojile skupno prvo mesto. tekmovanja gasilskih desetin so v Sloveniji zelo razširjena, še posebej pa je zanimivo, da vlada v kategoriji ženskih enot precej huda konkurenca. Ta pa več kot očitno ne predstavlja resnejšega problema za Barbaro Petrič, Natašo Kokalj, Sandro Beganovič. Lucijo Kodernian. I'etro (erar. Barbaro Pirnal. I ino Kcržan, Kristino Kokalj in Kaljo Pirnal. ki so pod mentorstvom izkušenega Marjana Smolnikarja skupaj že peto leto. Čez dan so dijakinje, študentke ali zaposlene, v zadnjem času pa jim gasilstvo vzame toliko časa, da je tO skoraj edini njihov hobi. Vse skupaj jemljejo precej resno, tako da na tekmovanjih ne poznajo šale. ko izvajajo suho vajo sestave sesalnega voda s tridelnim napadom ali štafeto. Hudomušno pripomnijo, da je po uradnem delu tekmovanja vedno dovolj časa in energije za sprostitev. Sicer so se gasilke iz Zej na letošnjo tekmovalno sezono resno pripravljale skozi celotno zimsko obdobje, ko so pod vodstvom trenerja i )ani|ana Bcrdikn opravljale kondicijske treninge. Ob lenem vremenu na vadijo na gasilskem poligonu v Dobu. kjer jim to omogočajo prijazni kolegi iz PGD Dob. S tako resnostjo so pristopile zaradi priprav na državno tekmovanje, ki je bilo maja letos Na njem so osvojile drugo mesto m se s leni uvrstile na kvalifikacije za mednarodno gasilsko olimpiado, ki je zagotovo cilj vsake tekmovalne gasilske ekipe v Sloveniji. Redno so se udeleževale tudi pokalnih tekmovanj (iZS. kar predstavlja sklop 7 tekem, od katerih se sešteva najboljših 6 uvrstitev. Razumljivo je, da so osvojile tudi naslov občinskih prvakinj. Zagotavljajo nam, da so enako dobro pripravljene tudi na "zaresne" akcije, če bo kdaj ogrožena narava ali mielje ljudi le posebej oh tako dobri podpori domačega gasilskega društva. Rok Ravnikar Slovenski med kontrolirane kakovosti v Čebelarsko društvo Domžale na tržnici V okviru Čebelarskega društva Domžale so se dogovorili, da bodo svoje dejavnost in izdelke vse letošnje leto predstavljali ob petkih in sobotah od 8. do 14. ure na tržnem prostoru v Domžalah. V oktobru bosta svoj med in izdelke predstavljala čebelarja Marija in Marjan Kodernian z (iorjuše 25, ki ob tej priložnosti vabita vse, da obiščete njuno stojnico in se prepričate o kakovosti njunega medu in izdelkov, ki so vsi zaščiteni z blagovno znamko »slovenski med kontrolirane kakovosti«. Ker se bliža zima. je prav zdaj pravi čas. da poskrbite za svoje zdravje. K temu lahko prispevate z različnimi vrstami medu (kostanjev, cvetlični, gozdni), s propolisem, api zdravilno mešanico (med, propolis, cvetni prah), medom v satju, medenim žganjem in medico, glede na bližajoče praznike pa priporočata tudi darilne steklenice »medenga«. življenjih je vedela da lahko obglavi narod, če mu vzame tiste, ki so ta narod prosvetljevali, učili. Zagotovo torej ni bil slučaj, da sta bila dva med njimi učitelja v tistem času steber inteligence v majhnem kraju, kot so bile Domžale. Ubijanje najboljših sinov naroda ni bilo početje v prid obstoju ampak želja ta narod uničiti. Na srečo seje zgodilo drugače! Slovenski človek, državljan svobodne Slovenije, se danes lahko ponosno postavi ob bok tistim evropskim narodom, ki so se borili proti nacizmu, ob bok članom zmagovite koalicije. In prav tega se v združeni livropi premalo zavedamo Večkrat bi morali poudariti, kje je bilo in je še danes mesto naše države. Rehabilitacija kolaboracije zagotovo ni v prid priznanju in spoštovanju tistih vrednot, ki nas ob ta bok uvrščajo in nam zagotavljajo mesto ob največjih državah, zmagovalkah nad fašizmom in nacizmom. Tudi naša uradna slovenska politika v prizadevanju za leporečje v dobrih soseskih odnosih prevečkrat pozablja na zgodovinski vrstni red Bazoviških žrtev, Gonarsa Raba in fojb. Naše sosede bi morali na to spomniti ob vsaki priložnosti, ko nanese beseda na polpreteklo zgodovino, ki jo prav oni najraje potvarjajo. Verjetno pa premalo storimo za ohranjanje vrednot NOB tudi mi sami. Kar nekako pozabili smo. kako zveni partizanska borbena pesem, spomin na žrtve vojne že kar bledi, mlade generacije o tem ne vedo veliko. Spominske slovesnosti, so dobrodošle za ohranjanje zgodovinskega spomina zato naj zopet dobijo pravo mesto. Pred zaključkom je Jožica Polanc še posebej poudarila, kaj ji leži na duši že nekaj let. V prvih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so nekateri tudi v Domžalah hoteli zabrisati spomin na žrtve iz polpretekle zgodovine, zato so hiteli s preimenovanjem ulic. Preimenovali so tudi Chvatalovo ulico. To je omenila zato. da bi Gostičevi ulici, kot se ta danes imenute zopet nadeli staro ime. saj,to lahko prinese med drugim tudi nejevoljo zaradi stroškov stanovalcev, če drugega ne omenjam. Predlagala je. da se katera od novih ulic ali trgov v novih soseskah poimenuje po njem. »Spregovorili so tudi tisti, ki so ponosni na žrtve, ki smo jih dolžni spoštovati z vsemi častmi.« je zaključila gospa Po-lančeva in se posebej zahvalila Občini Domžale ter Aleksandru Skoku, Pavlu Pevcu in Petru Skufci. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovnih šol Domžale in Venclja Perka. Saša Kos Zakaj? Mar ni več dovoljeno ljubiti svoje domovine Le zakaj, se sprašuje človek, ko se ustavi oh s kladivom poškodovanem in z rdečo barvo oskrunjenim spomenikom, ki priča o smrti treh talcev leta 1944 pod Sumberkom. Franc Chvatal, Franc Hribar in Vencelj Perko so bili aktivisti, domoljubi, kot piše na spomeniku, žrtve domačih izdajalcev. Ustreljeni so bili. ker so ljubili svojo domovino, ji želeli pomagati do svobode, samostojnosti. Mar to v sedanjih časih ni več dovoljeno, sprašujemo tiste (ga), ki so (je) spomenik TALCEM onečastili po slovesnosti, s katero so se številni, med njimi tudi sorodniki, spomnili obletnice njihove smrti. Spomenik TALCEM? Krajevna organizacija borcev Slavka Šlandra Domžale Društvo izgnancev Domžale Spomini na prvo in drugo svetovno vojno še živijo V septembru je blizu 100 članov Društva izgnancev spoznavalo sosednjo državo Italijo, tisti njen del, kjer živijo Slovenci. Tako smo obiskali območje nekdanjega taborišča Gonars ter položili venec ob spominsko ploščo, ki priča o trpljenju naših rojakov med drugo svetovno vojno. Pot nas je vodila do Ogleja, kjer smo si ogledali eno od najdbišč, posebej zanimiv pa je bil ogled znamenite Oglejske bazilike. Zadnja postaja tokratnega izleta je bil Doberdob, kjer smo se seznanili z grozotami prve svetovne vojne in si zaželeli, nikoli več vojne. Obveščamo vas, da oktobrskega izleta zaradi predvidenega slabega vremena ne bo. tudi letos pa se dobimo na tradicionalnem novoletnem srečanju. D. I. Močan naftv nam rti iieured. da se ne bt [ Monf spnmjnu na zrte ubuhut ( Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske za kamniško okrožje Letos 22. junija je preteklo 60 let, od kar je na glavni cesti na bistriškem mostu na Viru pri Domžalah padel v nemško zasedo partizanski kurir Tone PRASNIKAR. imenovan Bebi, ko je hitel po kurirski poti z nalogo, povezati moravski predel 7. gorenjskim področjem. V spomin na dogodek je bilo pred 20-imi leti postavljeno spominsko obeležje v Parku 88. dreves ob bregu Kamniške Bistrice v Domžalah in na njem napisano: »Ob Kamniški Bistirci so v spopadu z nemškimi patruljami in zasedami padli borci - kurirji: Anton NEMEC - Dinar, rojen 1924 - padel 194.3 leta, Franc KERZAN - Bratec, rojen 1918. leta - padel 1944. leta in Anton PRASNIKAR - Bebi, rojen 1916. leta - padel 1944. leta. Slava jim ZZB NOV Domžale. 15.9.1984.« Vklesana imena povedo, da so na tem mestu in okolici padli v zasedo in darovali mlada življenje kurirji pri opravljanju zvez z drugimi kurirji. Kot spomin in opomin, da se kaj takega ne bo več zgodilo, je še živeči kurir Jurij VULKAN iz. Domžal pripravil spominsko kolesarjenje, ki se je začelo v jutranjih urah na dvorišču Janeza Cerarja v Zalogu pod I rojico. Iz Zaloga so se peljali s kolesi skozi Krtino. Dob. ČeSenik. Turnše. Koli-čevo. Jarše, Preserje. Lek. Mengeš - Topole. Po postanku in malici so se zapeljali nazaj v Mengeš. Pred kolesarji je bila predhodnica treh članov z osebnim vozilom, udeleženci pa smo obiskali še živečega kurirja Janeza Mrčuna - Ivana, invalida na vozičku. Z ženo Marijo sta bila vesela obiska in sta nas" pogostila, skupaj pa smo se spomnili dogodkov, ko je danes triindevetdesetletni Janez MrČun tri dni čakal - zaman kurirja Toneta PRASNIKARJA. ki ga ni bilo na dogovorjeno mesto. Pozneje je zvedel, da ga je nemški vojak ustrelil na bistriškem mostu na Viru. Naše srečanje s kurirjem invalidom in njegovo ženi Mirni, staro 83 let, je bilo prijetno doživetje. Naš naslednji cilj je bil spomenik treh padlih kurirjev domačinov S kratko predstavitvijo, prižigom sveče in minuto tiSine smo se spomnili mladih življenj, ki so našla smrt pod streli okupatorjevih vojakov Z opisom vseh javk - dogodkov med NOV vodiča Jurija VULKANA smo naše kolesarjenje po 23-ih kilometrih uspešno končali v zadovoljstvo vseh udeležencev. Posebna pohvala našemu vodiču VULKANU in KO ZB NOB Vir, u> varišici Pepci ŽEBOVEC in ostalim za sodelovanje ter pogostitev lakih in podobnih srečanj z obiski naših članov - borčevskih organizacij, si še želimo, je bil naš skupni zaključek. Jože NOVAK DA NE BI POZABILI stran 12 Sto let Sokolskega društva v Domžalah Prihodnje leto bo minilo sto let od ustanovitve Sokolskega društva v Domžalah. Nastalo je kot protiutež tujim, tirolskim prizadevanjem tudi kot protiutež nasilnim akcijam tirolskih, nacionalno vzvišenih in arogantnih slamnikarskih tovarnarjev in njihovih pristašev, ki so želeli prav v Domžalah okrepiti svoj raznarodovalni vpliv med Kranjci. Ni jim uspelo; v mnogočem so njihova ravnanja še bolj vzpodbudila domačine v zavedanju, da tod živimo Slovenci in da so še kako potrebne akcije okrepiti narodno zavest, povečati samozavedanje in doseči večjo stmjenost. Odgovor vsem tujim prizadevanjem, ki so kulminirala z znanimi dogodki v Domžalah leta 1905, je bila ustanovitev Sokolskega društva. Nekdaj nadaljevanj o tem, kako je v času do druge svetovne vojne potekalo sokolsko življenje in kateri so bili dogodki, ki so do ustanovitve sokolstva pripeljali, je pripravil radijski novinar Matjaž Brojan. Dogodki v letu 1905 Nemški Tirolci so 2. junija 1905 želeli ob prazniku Vnebohoda na slavnosten način praznovati v Domžalah glasno in bučno svoj Hofer-Fest, na prireditvi, na kateri so razvili in blagoslovili zastavo svojega pevskega društva. Andreas Hofer, tirolski narodni junak, se je tudi boril za ohranitev tirolske identitetete pred prodirajočimi Francozi, prav v letu 1905 pa so njegovi naslednji počeli na slovenskih tleh prav to, proti čemur so se doma borili: zatirali so! V Domžalah so Tirolci in drugi nemšku-tarji, mnogi so prišli na nemško prireditev v Ljubljane, zatirali svobodo Slovencem! V slovenskem časopisu je izšel že naslednji dan 3. junija 1905 tale članek z naslovom: Domžale ostanejo slovenske! »Nemški Tirolci reete neški izzivači v Domžalah so na praznik Vnebohoda. svoj Hofer-Fest. pri katerem so razvili in »blagoslovili« zastavo svojega pevskega društva. Da so naši narodni Domžalci zavedni, pokazalo se je včeraj v polni meri in da se jih ne sme izzivati, so včeraj nemški Tirolci tudi dobro uvideli. Skrajna nesramnost je od tirolske strani, da hočejo biti na naših tleh oni gospodarji. Včeraj se je zopet pokazalo, da nas hočejo ti nemški izzivači v Domžalah smatrati tujcem na naši domači zemlji. Preidimo k slavnosti sami Dopoldne ob 11. uri vršilo se je »blago-slavljanje« zastave na vrtu Kleilercherje-vem. To je bilo res imenitno »blagoslav-Ijanje«. Nek nemški izzivač poškropil je po neumevni ceremoniji s kozarcem vina zastavo, na kar je pevsko društvo »Andreas Hofer« prav slabo zapelo svojo himno. Ta slavnost dopoldne vršila se je še povsem mirno. Videl nisi nobenega Slovenca, ki bi se bil za te nemške neumnosti le malo zmenil. Ako bi se bili nemški Tirolci, ki so v Domžale takorekoč priberačili in si z iz-sedavanjem našega slovenskega ljudstva pridobili milijone, zadovoljili s tem, da bi bili svoje blagoslavljanje praznovali popolnoma mirno med seboj, nihče bi se ne bil zmenil zanjo. Skrajno nesramnost in predrznost pokazali so popoldne korakajoč na kolodvor pričakovat »milih« jim gostov iz Celja, Ljubljane, Tržiča in menda tudi iz Beljaka. Nadejali so se mnogo tujcev, a ko se je približal vlak, bili so gospodje Tirolci vsi iz sebe. uvideli da se je njih upanje izjalovilo. Izstopilo je nekaj mladoletnih fantičev. starejših bilo je jako malo med njimi; seveda ckr. profesorji, tako npr. Binter ne smejo nikjer izostati, kadar je treba reševati nemški most do Adrije. Z vso opravčenostjo vprašamo ckr. vlado na Kranjskem, ali res država svoje profesorje in svoje uradnike zato postavlja, da smejo slovensko ljudstvo, od katerega je ckr. vlada odvisna, provocirati na tako nesramen način, kakor se je to zgodilo v Domžalah. - Izstopivši nemškutarskim fantičem zaorilo se je nasproti mnogoštevilno zbrano občinstvo »peteat tunarji! Živijo Slovenci!« Tega menda nemški Tirolci v Domžalah niso pričakovali in bilo jim je Po«lrav iz Domžal, i. J" *4 nO. 3 SOKOLSKO DRUŠTVO V DOMŽALAH videti, kako so bili poparjeni. Odkorakali so proti svojemu slavnostnemu prostoru brez vsakega »odzdrava«. Naše narodno občinstvo, tako je bilo mnogo Kamničanov, Ljubljančanov, Mengša-nov in iz drugih okoliških vasi. zbralo se je na vrtu g. Kuharja, kamor je slučajno prišlo nekaj godcev iz Kamnika. Ogorčeno po nastopu privandranih Tirolcev in njih rešiteljev šlo je naše občinstvo pred vrt, kjer se je vršila izzivaška slavnost. ter zapelo nekaj slovanskih pesmi. Tu se je pač pokazala ona pristranost, katero goji c.k vlada na Kranjskem, ako se vrši kakršnakoli nemškutarska slavnost. Žandarmerija nastopila je uprav brutalno. Naše ljudi so suvali s puškinimi kopiti in da bi se zadovoljni s tem. rabili so tudi bajonete in ko bi bilo samo to še - Slovenci, strmite! - na ljudi, ki so bili popolnoma brez vsega orožja, so ti varuhi mirno streljali! Tekla je žlibog spet slovenska kri. Nemški izzivači so pa na svojem slavnostnem prostoru prepevali svojo odrešilno »Wacht am Rhein«. »das deutsche Lied« in vse tiste njih perfidne i provokatične pesmi. Bili so toliko rpedrzni. da so izobesili fankfurtarsko zastavo, pt temu nastopilo je naše za vedno ljudstvo z energično zahtevo, da se mora frankfurtarica sneti. Gospod okr. komisar baron Lazarini se je sicr potrudil, da hi dosegel to, kar je naše občinstvo odločno zahtevalo, da se pa nemški izzivači niso vdali, je umevno samo ob sebi Saj so imeli med seboj našega g. okr. glavarja, kije včeraj dokazal, koliko mu je do Slovencev. Vprašamo le g. okr. glavarja, ali je bilo to taktno, da se je on kot političen uradnik udeležil take provokatične slavnosti? Ke-daj smo g. okr. glavarja še videli pri kaki slovenski slavnosti ali veselici? Da, imeli smo Slovenci celo cesarske slavnosti, toda g. okr glavar je napravil raje izlet, kakor pa bi se bil take slovesnosti udeležil; saj so jo priredili Slovenci! Tudi še druge uradne osebe udeležile so se te provokacije seveda našega okr. komisarja Kordina. kakor tudi ckr. častnikov ne sme manjkati nikrej, kjer se rešuje nemški most in kjer doni blagoglasna » Wacht am Rhein«. Ako ste gospodje tako željni germanskega gospostva, potem pojdite v svojo izveličevalno Germanijo in bodite ckr. avstrijski uradniki! Tako bodete srečni vi in tudi mi. Dokler pa uredujete med Slovenci, toliko časa nas ne izzivajte s svojim nemškim mišljenjem. Zapomnite si. gospodje, da ste vi zaradi Slovencev tukaj in ne Slovenci zaradi vas. Razburjenost in jeza sta vse večji! Razburjenost in jeza med navzočimi Slovenci sta bili vse večji, saj so navzoči Tirolci in Nenci začeli čez ograjo groziti tudi z revolverji in dokončnim obračunom. »Do konca večera bomo že napravili red in mir, da se bo vedelo, kdo je gospodar Domžal: Tirolci ali Slovenci! Če drugače ne bo šlo, bomo pa red napravili s kroglami. Ko bo padlo nekaj vaših, deset ali dvajset, saj je vseeno, bo že red in mir!« so grozili. Ob tem so metali na Slovence, stoječe izven ograje, kamenje. Na te hude provokacije se žandarji niso odzvali, še več, ljudje so opazili, da so se v izgredih postavili na stran Nemcev. To dejstvo jih je še bolj raz-kačilo, saj so prav med žandarji iz lastnega kraja pričakovali zaščito. Koje kdo med našimi zavpil »Živio Slovenci ali »pereat nemškutarjem«, so nastopili z bajoneti in rinili naše ljudi (ob glasnih krikih in vpitju) stran od ograje in prireditvenega prostora. Pri tem je nekaj ljudi končalo na tleh, bili so ranjeni, dva pa sta bila z bajoneti tudi poškodovana. Ljudje so bili posebej ogorčeni zaradi takega ravnanja žandarmerije, saj so pričakovali in nenehno terjali njeno pričakovano nepristransko intervencijo. Seveda pa je tudi z naše strani priletel na nasprotno stran kak kamen, tako da so prireditelji kmalu ugotovili, da so varnostne sile nezadostne. Brzojavljeno je bilo v Ljubljano po dodatne žandarmerijske okrepitve, ki so z vlakom še istega večera ob 8. uri res prišle. Posebej nedoumljivo je bilo še nekaj: na prireditev so povabili kar vojaško godbo, ki jo je zagotovil 27. pešpolk. Ker pa je bilo v njej kar nekaj Cehov, ki so bili znani kot dobri glasbeniki, so ti med seboj seveda govorili po svoje: po češko. I o pa je bil Nemcem dovolj velik razlog za provociranje godbe, tako daje morala vojaška godba oditi s prizorišča še pred koncem prireditve. Ko je prišlo do vrhunca - streli! Do vrhunca je prišlo zvečer pri odhodu nemškutarskih tujcev. Najbolj Juto in provokativno so se vedli ljubljanski nemški telovadci, imenovali so se »tumački«, nič slabši pa niso bili oni iz Celja, ki jih je vodil trgovec Zanger. Začeli so rogo-viliti s palicami, z njimi so se spravljali tudi nad nežnejši spol. Poročajo, da je bila ena od slovenskih mladenk pretepena s tako palico inje končala polna modric, ki jih je dobila. Kako so vso zadevo odreagirali naši? Takole so zapisali: Umevno je potem, da naše ljudstvo ni moglo ostati mirno. Obžalovanja vredno je sicer, daje na žandarmerijo padlo par kamnov, ki gotovo niso bili njej namenjeni. Zato so pa tudi takoj odgovorili s streli, brez vednosti g.okr. komisarja kakor tudi g okr glavar/o Oddali so šest strelov in trije med njimi so bili ostri. Prava sreča, da se je naše ljudstvo še za časa umaknilo za bližnjo hišo, sicer bi bila katastrofa neizogibna. Ena žrtev, katero so popoldne prebodli. peljati so morali še tisto noč v deželno bolnico, sicer bi bila izkrvavela. Gospoda domžalskega župana pa moramo pri tej priliki tudi pohvaliti. Za prevoz ranjenca preskrbel je voz brez vsake nastelj; gostje ko so bili zbrani v Potočnikovi restavraciji, preskrbeli so ranjencu slame, ki jo je g. Potočnik z veseljem dal na razpolago. Ko so se nemškutarski izzivači odpeljali, se je naše ljudstvo takoj pomirilo in brez najmanjše demonstracije odšlo proti domu. Vam. gospodje Tirolci pa kličemo: Ako hočete z domačini živeti v miru in ako hočete, da bodo življenje med nami, ne priredite nikdar več take izzivajoče slavnosti in ne vabite nemškutarskih pre-tepačev iz Ljubljane in Celja. Matjaž Brojan MUZEJSKO DRUŠTVO KRTINA pri Domžalah DOMŽALE Nova arheološka in zgodovinska podoba domžalske občine Odkritja arheologov na trasi AC Ljubljana - Trojane so na novo definirala zgodovinske korenine tega prostora. /. arheološkimi raziskavami na trasah bodočih avtocest in že odprtih avtocest v Sloveniji se je odprla prava Pandorina skrinjica novih zgodovinskih odkritij. Avtocesta skozi občino Domžale je prinesla toliko novosti, da lahko govorimo o pravi revoluciji poznavanja poselitvene kulture na tem področju, saj segajo arheološke najdbe in materialni dokazi v čas od paleolitika do antike in zgodnjega srednjega veka z bogatimi najdbami predmetov kakovostne materialne kulture tega prostora. Arheološko-zgodovinska topografija nekdanje in sedanje občine Domžale za najstarejša prazgodovinska in zgodovinska obdobja je izredno bogata in pestra, predvsem pa kakovostna. Arheološka dediščina v javnem prostoru ni in nikoli ne ho enoznačna, vedno bodo v njej prepoznavni različni interesi in njim ustrezne razlage različnih družbenih skupin. Tem različnim potrebam in razumevanjem javnosti pa se mora posebno in privilegirano področje varovanja arheološke dediščine v celoti odpreti. Danes je prostorska arheologija in arheologija krajine odkrila, da v funkcionalnem smislu na raziskanih trasah bodočih / sedanjih avtocest prevladujejo med odkritimi najdišči naselbine v nižinah in ravninah, v tesni navezavi na različne vodne vire, večje in manjše potoke ter močvirja. Tovrstnih naselbin na prostoru današnje Slovenije je bilo doslej znano bore malo S projektom gradnje avtocest je prišlo do velikega in zelo hitrega tehnološkega napredka slovenske terenske arheologije, ki je dvignil osnovne izkopavalnc in dokumentacijske standarde pri vseh sodelujočih ekipah. Zaradi velikega obsega dela pa ta sprememba zajema skoraj vse arheološke institucije v Sloveniji in s tem tudi večji del arheološke populacije, znotraj katere so se uveljavila tudi privatna arheološka podjetja. Z. avtocestnim projektom je bilo dokazano in potrjeno, da je mogoče z. ncuničujnčimi metodami in kombiniranimi tehnikami v prostoru uspešno zaznati in definirati arheološke ostalinc, z njihovo sistematično aplikacijo pa dopolniti in dograditi obstoječo bazo podatkov ter tako doseči višjo stopnjo njene kredihilnosti in uporabnosti tudi v razvojne namene. Veliki projekti državne infrastrukture (avtoceste, daljnovodi, naftovodi, plinovodi, hidrocentrale itn.) so posegi, pri katerih se obsežnim izkopavanjem nikoli ne bo mogoče izogniti. Narava njihove umestitve v prostor ne dopušča bistvenih modifikacij, gostota arheoloških pričevanj v prostoru pa je tako velika, da je vse, kar lahko storimo, selektivno fizično varovanje najpomembnejših najdišč in kar najpopolnejše izkopavanje vsega drugega, kar odkrije zemlja. Preventivno varovanje in s tem natančnejše poznavanje arheoloških najdišč pomeni razvojno smer, ki nakazuje vprašanja poselitve naseljih, prostora, demografska vprašanja, arhitekture... V današnjo in deloma tudi nekdanjo širšo domžalsko občino spadajo številna arheološka najdišča, ki so jih izkopavali, evidentirali in dokumentirali arheologi. DRAGOMELJ Gre za nižinsko najdišče, v katerem so zastopani naselbinski ostanki iz različnih obdobij. Najstarejše sledove naselitve v Dragomlju uvrščamo v mlajšo kameno dobo. Najdbe v Dragomlju postavljajo vzporednico z najdbami na Ljubljanskem barju (kolišča), naselbino Drulovka pri Kranju ter na novo odkritim najdiščem Srcdno polje pri Čatežu. Ta najdišča uvrščamo v prvo polovico 5. tisočletja pr. Kr. V ta čas umeščamo najstarejšo stalno naselitev Gorenjskih ravnin Prebivalci so očitno že poznali lončarstvo in se ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom. Najdbe iz. Dragomlja so po povezavah in obsegu, kijih nakazujejo najdeni predmeti, odsev širokih izmenjalnih stikov (trgovskih.') celo s prostorom severne in srednje Italije. Številni materialni preostanki govorijo o izredno bogatem najdišču od neolitika do rimske dobe in celo do zgodnjega srednjega veka. Vodja raziskav v Dragomlju je bil Peter II IRK. Najdbe pa hrani NM v Ljubljani. Najdišče leži ob vznožju Krtinskega hriba. Ravnina med Krtino in Dobom je bila delno zamočvirjena in v zadnjih dvesto letih občasno tudi poplavljena, kar nakazuje tudi dokumentacija franciscejskega katastra. Najdbe keramičnega gradiva kažejo na poselitev tega prostora v 2. stoletju, ki ji sledi močnejša naselbina v 4. stoletju, ki jc bila gotovo še živa v začetku 5. stoletja. Na območju Krtine so bili najdeni ostanki prazgodovinskega naselja iz Zgodnje bronaste dobe Izkopavanja in raziskavo sta vodila arheologa Damjan SNOJ in Draško JOSIPOVIČ. PODGORICA Prazgodovinska naselbina, ki sega v čas paleolitika, eneolitika, pozne bronaste dobe, starejše železne dobe, rimskega časa in zgodnjega srednjega veka. V veliki meri jc dogajanja v arheoloških obdobjih narekovala voda oz. reka Pšata. Na tem najdišču gre očitno za več naselitvenih laz. od najstarejše paleolitske do zgodnje srednjeveške. Najintenzivneje je bil prostor izrabljen ob koncu bronaste dobe. Po skoraj tisočletnem zatišju je bilo najdeno kar nekaj najdb iz Konstantinove dobe (novec, bronasta tehtnica in fragmenti lončevine). Najmlajši materialni sledovi na najdišču pa izhajajo iz, edine zgodnje srednjeveške zemljanke. Vodja razskav je bil arheolog Matjaž NOV-SAK. PODREČJE pri Viru Prazgodovinska in rimskodohna naselbina leži na ravninskem nanosu voda Kamniške Bistrice. Prazgodovinski stavbni objekti tvorijo dve skupini, ki sta med seboj ločeni z, dvema drenažnima jarkoma. Razporeditev stavb kaže, da so bili objekti postavljeni precej na gosto in načrtno Na večjih objektih je bila strešna konstrukcija dvokapna. Antično-rimskodobno naselbino arheologi predvidevajo na območju proti naselju Dob. Časovno datacijo te naselbine lahko postavimo v 3.-4. stoletje po Kr. Vodja izkopavanja je bila arheologinja Milena HORVAT ŠENTPAVEL pri Domžalah Grobišče, rimska doba. Geološko osnovo najdišča sestavlja prod Kamniške Bistrice. Vse arheološke strukture izvirajo iz rimskega obdobja Na lokaciji postavitve cerkve sv. Pavla je bila odkrita rimska villa rustica, ki je bila očitno povezana z. rimsko cesto. T udi shema franciscejskega katastra jasno nakazuje že potrjeno domnevo, daje v ožji okolici Sentpavla stala rimska villa rustica. Vodja arheoloških raziskav jc bil arheolog Matjaž NOVSAK. TROJANE - CESTA; Rimska cesta Emona-Celeia. Trojane, latinsko ime ATRANS, iz, katerega izhaja tudi slovensko ime za ta cestni prelaz med Ljubljansko in Celjsko kotlino (563m.n.m). V antiki jc tod potekala meja med Italijo in Norikom oziroma med celjskim in emonskim območjem. Atrans je pripadal že celjskemu območju. Sedlo je ozko in podolgovato, z. njegovih strmih pobočij odtekajo trije potoki v tri doline: Radomlja v Črni graben, Orehovica v dolino Izlak, in BoiSka proti Vranskemu! Rimska cesta Emona Celeia je bila via puhlica. Viri, ki potrjujejo to rimsko magistralo / itinerarsko cesto, so itinerariji, antična geografska sporočila, obcestni miljniki. topografski podatki in arheološke najdbe, ki dokumentirajo to prometnico in naselja oz. postaje ob njej. V srednjem veku in kasneje je zaradi za-močvirjenosti (zemeljski podori in plazovi so zaprli pot reki Radomlji) področja bil promet preusmerjen skozi Tuhinjsko dolino čez prelaz Kozjak. Sele v prvi polovici 18, stol. je živahen promet čez. Trojane ponovno stekel po zaslugi avstrijskega cesarja Karla VI (1727). Arheološke raziskave sta vodila Milan SA-GADIN in Tomislav KAJFEŽ. Arheološko in s tem tudi zgodovinsko podobo nekdanje in sedanje občine Domžale in širše okolice ob glavni prometnici, ki od antike do sedanjosti povezuje Ljubljansko in Celjsko kotlino, so arheološke raziskave na in ob trasi AC LJ-CE postavile na novo. Poselitveni materialni dokazi v tem prostoru so dokaz globokih korenin, ki jih jc domžalsko območje na tem prometnem zgodovinskem prepihu ohranilo. Želimo jih ohraniti tudi v prihodnje. Razstava TLA POD VAŠIMI NOGAMI je temu namenjena. Brez korenin drevo ne more imeti krošnje, tudi v 21. stoletju ne! Razstavo je s pomočjo ekipe arheologov (vodja dr. Bojan DJURIČ) zasnovalo Muzejsko društvo Domžale ob sodelovanju Kulturnega doma Iranca Bernika Domžale in pomoči Občine Domžale. Odprta bo od I L novembra 2004 dalje v GALERIJI DOMŽALE. Dr. Janez MAROLT DRUŠTVA Ajda Domžale - DEMETER Hrana naj bo zdravilo - zdravilo naj bo hrana Kozjansko - pred nekaj leti »na senčni strani Štajerske« nas je tu-diletos obogatilo /. novimi spoznanji, modrostmi, plodovi dela skrbno obdelanih gričev in njiv, bogastvo ohranjenih zgodovinskih izročil in prijaznost domačinov. Cilj strokovne ekskurzije »Društva Ajda« je bil ogled kmetije KALAN, ki sije izbrala izključno gojenje zelišč. Kmetija Kalan živi v sožitju z naravo v severozahodnem delu gričevnatega dela Kozjanske pokrajine v nadmorski višini od 500 do 1000 metrov, kjer med travniki, obdelanimi polji in gozdovi, polnimi sonca in življenjskih moči, uspeva bogata rastlinska llora. »ljudje tu šc živijo na vasi na star domač način, kjer človek v miru živi z naravo«, lako so napisali na svoji predstavitveni zloženki. Zakonci Kalan sta nama pripravila prijazen sprejem že pred vasjo in nadaljevala z dobrodošlico v praznični domači noši prednikov in pa z običajem pogostitve gostov s kruhom in s soljo. Gospod Kalan nam je nanizal nekaj pomembnih Na gredicah z zdravilnimi rastlinami: ameriški slamnik, artičoke, plavlca. poprova meta, kapuclnke, melisa, cltronka. podatkov o kraju samem v preteklosti in danes S posebnim ponosom je poudaril, daje tu mimo vodila tudi pot Martina Slomška, ko je obiskoval svoje farane. Zakonca Kalan sta se že pred tem 25 let ljubiteljsko ukvarjala z zelišči in si nabrala veliko izkušenj, a še več nepojasnjenih vprašanj Pred šestimi leti ju je ljubezen do domače zemlje in nuja po poklicni preusmeritvi opogumila za poklicno kmetovanje pridelavo zelišč visoke kakovosti. Od 1998 leta sodelujejo z Institutom za kmetijstvo Zilec. Nphovi strokovnjaki opravljajo vse analize obdelovalnih površin, ugotavljajo kvalitete in količino učinkovin v posameznih rastlinah ob iipošcvanjii naravne klime suše, vlage, ki močno vplivajo na kakovost zelišč. Pri gojenju rastlin ne uporabljajo umetnih gnojil, svežega gnoja in dmgih sredstev za zaščito rastlin. Upoštavajo ustrezen kolobar pri gojenju zelišč, ki jih ročno obirajo in sušijo v specialnih sušilnicah (točno določena količina vlage, nizke temperature). Posebno pozornost posvečajo pravemu skladiščenju v ustreznih embalažah in hladilnicah. Gospa Kalanova nas je povabila na svoj »gartlc«, ki je bil nekoč obvezen obhišni vrtiček vsake kmetije. Tam so gpSpodinjC nabirale zelišča in dišave za kuharske, zdravstvene in kozmetične potrebe. V njenem zeliščnem vrtu sedaj lahko predstavi številnim obiskovalcem preko 40 različnih vrst zdravilnih rastlin kot so: baldrijati, drobnocvetni vrhovee. melisa, poprova meta ognjič. pegasti badclj, ameriški slamnik, artičoka topi-nambur. ožep, citronka itd. Na travnikih in gozdovih - v divji naravi nabirajo samo tista zelišča z zeliščarsko etiko, ki so tam v izobilju in ne zahtevajo posebnih pogojev za dobro kvaliteto nas je toplo poletno sonce pošteno ogrevalo, obilica novih spoznanj nas je prepričala da so njihovi izdelki pravo zdravilo in hrana za krepitev in ohranjanje zdravja v vseh starostnih obdobjih in v vseh letnih časih. Družina Kalan sodeluje z zeliščarskimi društvi v Ljubljani in Mariboru in v različnih gibanjih glede na kakovost kmetijskega obdelovanja. So nosilci znaka kakovosti BIODAR. Svoje izdelke prodajajo doma tudi po pošti, sicer pa sodelujejo na raznih prireditvah, kot so srečanje zeliščarjev Slovenije, viteške prireditve in Dnevi narodnih noš v Kamniku, na sejmu Narava in zdravje v I jubljani itd. Po končanem ogledu so nas povabili šc na senčni vrt, kjer smo si lahko privoščili zeliščni čaj in razne zeliščne namaze s skuto Prijetno druženje smo zaključili z ogledom nasadov zelišč v nekaj kilometrov oddaljenem območju od svoje domačije. Pogled na živopisane površine ameriškega slamnika ognjiča kapucink, plavice itd. je bil posebno doživetje za naše duše in čutila. Dobro bi bilo za nas in za naše zdravo okolje, da bi se tradicija »gartlca« ob slovenskih domačijah in vrtovih kot prijeten del bivalnega prostora obudila in skrbno načrtovala in negovala - kot učilnica za mladi rod. .... o blagoslov bogat je položen v rastline, rude, če jim veš namen. (V. Shakespeare - Romeo in Julija) Društvo Ajda (Jožica Pečnlk) Likovno društvo Petra Lobode Počitniško delovanje in pričetek študijskega leta 2004/05 Večina članov društva se je tudi v počitniških mesecih juliju in avgustu 2004 udeleževalo različnih aktivnosti na likovnem področju. V Lip Radomlje je samostojno razstavljala svoja likovna dela Asta Perko Stante Ida Rebula je sodelovala na II slikarskem srečanju I u.štanj 2004. Za obnovo gradu je Podarila eno likovno delo. Udeležila se je tudi I. EX-TEMPORA »Kamnik 2004«. Samostojno pa je razstavljala svoja likovna dela tudi v Tolminu, v Jamarskem domu na Gorjuši in v Golfturistu v Domžalah Danica Smrdel. Na I X II MPOR1 Kamnik 2004 je sodelovala Marjana Tavčar in pripravila tudi samostojne razstave v (i( )LI TI IRISTl I v Domžalah, v Domu upokojencev Mengeš in v Ivaneiii Gorici Kipar sko slikarskega srečanja na Pokljuki seje udeležil Jože Vajda. Agata Križnar pa je napisala zaključno poročilo 0 delovanju Društva za študijsko leto 2003/04 za časopis Slamnik. V sredo, 8.9.2004 pa je Likovno društvo pričelo novo študijsko leto 2004/05. Na uvodnem sestanku je o delu Društva govoril mentor g. Danijel Fugger, ki je poudaril, da bomo mesec september namenili predvsem pripravi na spominsko razstavo preminulega predsednika društva in sestavi letnega programa. Tajnica društva Ida Rebula pa je poročala o prispeli pošti za društvo. Razprava pa je stekla tudi o organizaciji strokovne ekskurzije z ogledom razstav v Piranu. Za organizacijo strokovne ekskurzije je bila zadolžena Agata Križnar. Pod vodstvom mentorja g. Fuggerja smo 14.9.2004 izvedli strokovno ekskuruijo v Piran, kjer so imeli Mednarodni 1X11 \IPORI. 2004. Ekskurzija je bila zelo poučna m nadvse zanimiva Zopet smo imeli priložnost ogledati si lepe razstave v piranskih galerijah najuspešnejših slovneskih in drugih likovnih ustvarjalcev. Naše društvo se je v čertek 16.9.2004 odzvalo vabilu Javnega sklada Republike Slovenije za kulturo in dejavnosti območne izpostave Domžale in soorganizatorja Kulturnega dr. Senožeti Radomlje 2004 s temo VODE IN MOKRIS-ČA. Poslušali smo predavanje akd. slik. mag. g. Črtomira I reliha na temo OSNOVE BARVNEGA NAUKA Predsednik Turističnega društva Radomlje Igor Ktizmič pa je predaval in z diapozitivi prikazal tudi EKOLOŠKI IN TURISTIČNI VIDIK OHRANJANJA VODA IN MOKR1ŠČ. 17.9.2004 pa nam je predaval akd. slik. Janez Zalaznik. na temo VODE KOT METAFORE IN SIMBOLI V LIK. IZRAŽANJU. Poslušali pa smo tudi predavanje, spremljano z diapozitivi na temo KAMNIŠKA BISTRICA od izvira do izliva in življenje ob njej ter vpliv na pokrajino. V soboto 18.9.2004 pa smo ves dan vsa pridobljena znanja s pridom uporabili pri slikanju na temo VODE IN MOKRIŠČA. Tega likovnega srečanja so se udeležili: Agata Križnar. Danica Smrdel. Alenka Sovine. Ida Rebula, Marjana Tavčar in Jože Vajda. V program dela študijskega leta 2004/05 smo vključili različne likovne tehnike, ki bodo prav gotovo popestrile in nas pozitivno obogatile ter vplivale na našo modernejšo likovno ustvarjalnost. Pripravili smo kratek kulturni program in vse za odprtje spominske razstave dne 7.10.2004 v GD. ki je namenjena SPOMINU našega pokojnega predsednika društva GORAZDU SKENDERJU. Agata Križnar DRUŠTVO ZA IZOBU. ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE VPISUJE V ŠTUDIJSKE OBLIKI obiščite nas na' UNIVERZ] ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »LIPA« DOMŽALE, Ljubljanska 80 (v SPB-1, drugo nad., nasproti Zavoda za zaposlovanje) ali pokličite 041 727 873 Se se lahko vključite v: Jezikovne tečaje: ■ nemščine • angleščine • italijanščine • francoščine • španščine • ruščine Spoznavanje zgodovine: • glasbe • umetnosti • svetovnih religij • naših prednikov • zgodovine in kulture tujih narodov V delavnice In krožke: • psihologije osebnosti spoznajmo sebe in druge • zdravilna zelišča dar narave • likovni krožek • keramični krožek • rezbarstvo Športne in rekreacijske oblike: • telovadba in fitnes za seniorje • joga • pohodništvo • kolesarjenje PRIDRUŽITE SE NAM, VAŠE ŽIVLJENJE BO ZANIMIVEJŠE, LEPŠE, BOGATEJŠE I kratkimi je bila obnovljena tudi Cankarjeva ulica v Domžalah ! s ISSSSSSSSSSSSSSSsCZlua««^^ Hellos - zadnjič In nikoli več na tej lokaciji )BER/vindtok Sr S o Ne 25a 29 30 So j Ne 3AN REFORMACIJE VSI SVETI Pe( m Ne da n urbanizma V MOKRO O spolni D organi. A sečevod OH ogljikovi hidrati LIST G stegna, x -^%*y i vcnc X* " J . yr 'J beljakovine STRELEC PLOD V V"Nv Z HLADNO ^ii»X t sklepi. mm kolena. :■> i } •** kosti, koža ^*~pr J sol korenina. ftOMIKUG KORENINA \ goleni, vcnc K maščoba, olje VODNAR CVET MOKRO w stopala. o mn- w prsti na F j D nogah jjjjgj ogljikovi hidrati RIBI LIST OVEN 0 G glava. C možgani, N J oči beljakovine PLOD BIK HLADNO Z vrat. £ tilnik, u ušesa, zobje J sol, korenina A gomolji KORENINA Z dihala. «i R ramena. U A roke, K dlani DVOJČKA maščoba, olje CVET MOKRO y pljuča. O prst, JJ želodec. D jetra A ogljikovi hidrut RAK LIST o------------ G *rcc- C krvni obtok. U arterije. ™ hrbet' beljakovine PLOD ^_ HLADNO 1 Z prebavila, C *\ E vranica, '"jc^Sr^*! iti,re*>u*na L s''nav'ul ' J' J >ol. korenina, Kmin A gomolji DEVICA KORENI f TEHTNICA Z kolki. K ledvice, mehur K o maščoba, olje CVET .MOKRO T^PMl ŠK0RP V 0 spolni P organi, A sečevod ŠKORPIJON FOTOREPORTAZA stran 14 •Žganje gum« v polnem teku (loto: Tomaž Arconl Wheels Mania 2004 Fatalke kot v filmu Iz petdesetih (foto: Uroš Brojan) Tudi čiščenje »jeklenega konjička- je lahko poživljajoče (foto: Grega Smolnikar) Nekateri so rekli, da je bil /ur leta, drugi kaj takega še niso doživeli, eno pa je gotovo: dogajanja željna množica ljudi je ob obilici atraktivnih dogodkov, detinitivno prišla na svoj račun na \Vheelsmaniji 2004, drugem tradicionalnem srečanju ameriških vozil v Ten-ten centru v Domžalah in edinem tovrstnem dogodku v Sloveniji. Priprave za ta zahteven mednarodni projekt so se začele že 3 mesece prej. 14 dni pred začetkom se je organizacijski odbor razširil iz petih na 20 ljudi, na »licu mesta« pa je valentiralo kar 48 prostovoljcev. Organizatorji sicer pravijo, da je bila prireditev namenjena vsem. Nekateri obiskovalci so s seboj pripeljali »nenavadne prijatelje- (foto: Matjaž Tančic) Le kako steklenice ostanejo cele? (foto: Aleš Sazonov) vendar je dejstvo, da gre za zelo specifičen »happening«, ki ne spada ravno v spekter množične kulture, kar najverjetneje pomeni, da večini ljudem ostaja neznanka. Po drugi strani pa seje zgodilo tudi, da so bili nekateri prebivalci iz bližnje Krakovske ulice, namesto da bi se pritoževali nad hrupom, kot to ponavadi počno godrnjači in neza-dovoljneži, nad »rockabillv« sceno navdušeni, češ, da gre za glasbo iz njihove mladosti. Glavnina tovrstnega dogajanja je sicer potekala v Veliki Britaniji in ZDA ob koncu 50-ih in začetku 60-ih let, del tiste atmosfere pa se je nedvomno »pričaral« tudi pred Ten-ten center 18. in 19. septembra. Razgibano dogajanje, ki je tokrat trajalo čez cel vikend, se je začelo že v soboto dopoldne. Vsak obiskovalec, ki se je pripeljal z originalnim ameriškim vozilom (avtom ali motorjem) je imel zagotovljen brezplačen vstop. Pa tudi drugače cena vstopnice ni vrgla ravno na rit (1200 sit za prvi dan, 400 sit za drugi dan ter 1500 sit za oba dneva skupaj). K avtentičnemu vzdušju sta pripomogli tudi ameriška in mehiška hrana (hamburger, hot-dog, chilli con carne (pekoč fižol z mesom) in tortilla). Glavna popoldanska dogodka sta bila »burn-out contest«, kjer je prišla do izraza predvsem tehnična zmogljivost atraktivnih vozil in »bikini car-vvash«, kjer so prelestne mladenke v kopalkah lastnoročno očistile nekaj »jeklenih konjičkov«. Zvečer je bil na vrsti impozantni »cocktail fire-shovv«, kjer sta svoje veščine pokazala slovenska barmana (na svetovni lestvici zasedata 6. in 17. mesto), ki sta žonglirala s steklenicami, bruhala ogenj in mešala koktejle - vse naenkrat. Že pozno popoldne se je začel nastop treh glasbenih skupin (nastopili so The Bananas in 8 bomb iz Slovenije ter The Mad Men iz Hrvaške, ki so bili med drugim tudi pred-skupma slovitim Stray Cats-om, pionirskemu »rockabillv« bendu iz ZDA na koncertu v Munchnu), ki so se zvrstili vse tja do polnoči, ko se je zabava preselila v notranje prostore, v diskoteko Life. Tam so se izmenjavali kar 4 D.J.-eji, med njimi najbolj znan avstrijec Ford Man Jack, ki so poskrbeli za žur do jutranjih ur LEKARNA VIR Cufvjeva 23. Domžale Id. 01/724 45 82 Lekarna Vir nagrajuje Če boste pravilno odgovorili na vprašanje, kateri je pravilni delovni čas LEKARNE NA VIRU. Vir. Čufarjeva 23. Domžale, in odgovor poslali do 30. oktobra na naslov UREDNIŠTVA, p.p. 2. tri izžrebane reševalce čakajo nagrade LEKARNE VIR. a) od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure b) od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure c) vsakdan od 8. do 14. ure in od 16. do 19. ure Srečnol Sklepno dejanje je bilo demoliranje avtomobila (foto: Grega Smolnikar) V nedeljo je potekalo fotografiranje za ekskluzivni koledar VVheels Mania 05, kjer je svoje čare pokazalo 12 manekenk. Glasbeni program je spremljala plesna skupina 15-ih plesalcev svvinga. Ves čas je bilo na voljo tudi jahanje »mehanskega bika,« ki je nadobudnega jahača običajno vrgel s hrbta že po nekaj sekundah. Izmed vseh gostujočih vozil je žirija izbrala 12 najboljših v različnih kategorijah. Zmagal je možakar, ki je že drugo leto zapored prispel iz daljnega severa Nemčije (osvojil je prvo mesto v kategoriji »long distance« - najdaljša razdalja ter »best of show« - najboljši na prireditvi), ki je bil ob podelitvi Zmagovalec VVheels Manije 2004 z »unikatnim pokalom-(loto: Matjaž Tančic) Pevec hrvaške zasedbe Mad Men v elementu (foto: Matjaž Tančic) pokala nekoliko ganjen, saj mu je uspelo priti šele v nedeljo - vendar tu šteje predvsem volja. Avtor edinstvenih pokalov, izdelanih iz avtomobilskih delov, je Janez I lis. Obiskovalci, ki so bili tudi IZ sosednjih Avstrije in Hrvaške ter i/. Nemčije, so se na koncu v poslovilnem slogu zapeljali čez. mesto Domžale. Za finale pa je ekipa VVheels Manije razbila avto dobrodelnega darovalca, kar je bila pravšnja sprostitev po izjem-. no napornih dveh dnevih. Kljub temu, da je bilo dogajanje, tudi zaradi Hitovega sejmarjenja, kije potekalo v centru Domžal, letos glede števila obiskovalcev ne- koliko okrnjeno, je Wheels Mania dogodek, ki ponuja obilico novosti in svežine. Organizator DROS - Društvo za razvoj in ohranitev subkultur se zahvaljuje vsakemu prostovoljcu posebej za pomoč pri izvedbi projekta ter seveda sponzorjem, ki so omogočili izvedbo prireditve. DROS tudi sporoča, da naslednje leto VVheelsmania bo! Vsi zainteresirani za sodelovanje pri tem in drugih podobnih dogodkih pa naj si ogledajo njihovo spletno stran www.wheelsmania.com in pošljejo kak mail na info(a)wheels-mania.com. Žiga Čamernlk Fotoreportaža Etno ročk festival Domžale 2004 Kraški ovčar Stegn je v Domžalah enako trarJici- Največ obiskovalcev sta privabila glabenlka onalen kot Etno ročk festival SLON In SADEŽ, ki sta navdušila tudi Domžale Kontrabant v akciji Bela Somi Je s svojo etno skupino KONTRABANT organizator tradicionalnega Etno ročk festivala, za Belo pa lahko še napišemo, da je njegov motor petek, 22. oktober 20.00 - za IZVEN > komedija Milan Grgić: JUHICA Moj teater Arhitekt Saško se je pravkar poročil z veliko mlajšo Vesno in odpravljata se na poročno potovanje. Ampak njega zgrabi v hrbtu in neizkušena Vesna, ki mu ne zna niti juhice skuhati, na pomoč pokliče njegovo bivši ženo. Ta pa bi si ga rada še malce privoščila ... in zapleti se začnejo. Vstopnice za predstavo Junica lahko rezervirate po telefonski številki 041 70 70 80. prevzamete pa v Kulturnem domu Franca Bernika ali v Veleblagovnici Maksimarket v Ljubljani sobota, 23. oktober 10.00-za IZVEN > lutkovna predstava T. Vrabič, J. Sitar: ZGODBA IZ MLINA Lutkovno gledališče Jože Pengov Mlinar in Oblaček moke, ki se praši po mlinu, sta najboljša prijatelja. Edino v čemer se razlikujeta je odnos do vetra, ki se ga ! Oblaček neznansko boji in se pred njim skriva v svojo kamrico. [Ampak tudi on bo moral premagati svoj strah. Predstava traja 40 minut in je namenjena otrokom vseh starosti. torek, 26. oktober 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN sreda, 27. oktober 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN četrtek, 28. oktober 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN petek, 29. oktober 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Reginald Rose: DVANAJST JEZNIH MOŽ Mestno gledališče Ljubljansko > kriminalka V zadušljivi sobi s pokvarjenim ventilatorjem se sestane dvanajst porotnikov, ki razpravljajo o usodi mladega fanta, obtoženega očetomora. Ducat naključno izbranih ljudi, naveličanih dolgotrajnih zaslišanj, odloča o življenju in smrti. Resnica je ena sama, do nje pa vodi nešteto poti. Kulturni dom Tranca Bernika Domžale sobota, 16. oktober 18.00 - za IZVEN > dobrodelni koncert TRI ŠOLE ZA TRI ŠOLE Soroptimist international klub Ljubljana Program dobrodelnega koncerta paripravlja umetniški vodja tabora Glasbeni julij na obali, prof. Tomaž Lorenz s svojimi kolegi in izbranimi udeleženci tabora, talentiranimi mladimi glasbeniki. sobota, 30. oktober 20.00 - za IZVEN > komedija Milan Grgić: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Moj teater 18 letna visoko noseča Lidija se po poroki s svojim možem Markom odseli k novopečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem in mlado ženo) in njena starša si malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta, saj so odnosi z malado gospodarico nevzdržni. za predstavo tfflHftdoma. kdor ga ima lahko rezervirate po telefonski številki 041 70 70 80, prevzamete pa v Kulturnem domu Franca Bernika ali v Veleblagovnici Maksimarket v Ljubljani. - / sobota, 6. november 10.00-za IZVEN. „ « otroška predstava Klovnesa Mika Maka: POJOČI CIRKUS Eva. Š. Maurer Pojoči cirkus je navihana predstava, polna nagajivščin, žongliranja in plesa. Klovnesa Mika Maka vam bo zapela nekaj pesmic, papigo Adelo boste naučili lepega obnašanja, praznovali boste rojstni dan, se peljali z avtom iz čokolade in se igrali s paradižnikovo vojsko. Predstava traja 45 minut in je namenjena otrokom od tretjega leta starosti dalje. sreda, 10. november 20.00 - abonma MODRI in IZVEN KOMORNI ANSAMBEL GAUDEAMUS koncert Ansambel Gaudeamus sestavljajo študentje ljubljanske Akademije za glasbo, podiplomski študentje tujih glasbenih akademij in mladi akademski glasbeniki. Ustanovljen je bil leta 2002 v okviru Študentskega kulturnega centra z namenom predstavitve in uveljavljanja mladih glasbenikov. Izvajali bodo dela Burkata, Mihelčiča, Kreka, Ramovša, Lebiča, Ramovša in Štuheca. četrtek, 11. november 19.00-VSTOP PROST MUZEJSKA RAZSTAVA Razstava bo odprta do 25. novembra 2004. GD Galerija Domžale INFO brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 ■I" Kulturni dom Franca Bernika Ihnužalr Vstopnice so v prodaji 14 dni pred prireditvami, ob delavnikih od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod z dvorišča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. KULTURA stran 16 Likovna razstava v Kulturnem domu Groblje Impresije in skulpture: Meta in Janez Jarc Oče in hči, slikarka Meta Jarc in kipar Janez Jarc sta se v likovni razstavi, ki jo je pripravil in postavil na ogled do 12. oktobra 2004 kulturni dom v Grobljah pri Domžalah, predstavila z odlično zbirko impresij v oljni tehniki in z zbirko lesenih ter glinenih upodobitev iz kmečkega življenja. Za prijetno vzdušje ob slavnostnem odprtju razstave, ki je potekala 29. septembra, so poskrbele Predice iz kamniškega Kulturnega društva Dediščina, ki se ukvarjajo predvsem z ohranjanjem starih ljudskih pesmi, ter Kvartet harmonik s harmonika rsko glasbo. Glineni in leseni izdelki s prizori iz kmečkega življenja ljubiteljskemu kiparju in rezbarju Janezu Jarcu - Žanu predstavljajo neizčrpan vir ustvarjanja, ki ga povezuje s spomini iz otroštva in mladosti. »Delo umetnika Janeza Jarca je obujanje preteklosti, obujanje tistega, kar je bilo; to so naše korenine, ki so današnji mladini postale nepomembne.« so uvodne besede rezbarja Marjana Vodnika, ki je na odprtju spregovoril nekaj besed o ustvarjenem delu prijatelja in sodelovca Janeza Jarca. Umetnik svoja dela upodablja v gibanju ali v mirovanju, s tem pa prikazuje trenutno razpoloženje in poze ljudi ter živali, kijih nosi v sebi kot vtise in spomine že iz otroštva. Veselje do oblikovanja je avtor dobil od očeta mizarja, ki ga je opazoval pri delu, kasneje pa je kot učitelj v osnovni šoli otrokom skušal približati naravo, da bi z njo čutili in jo vzljubili. Odkar je upokojen, se še intenzivneje ukvarja z glino in lesom ter ju oživlja v upodobitvah ljudi in živali, ki so zanj več kot le zanimive in vredne upodobitve, saj so nostalgični spomini na otroštvo, ko je bila »zemlja še sveta« in zato njegovi konji simbolizirajo sledove polj. Torej kipar motive črpa iz kmečkega okolja, ko upodablja kmete in domače živali pri delu, s plastičnim občutkom obdelave pa jim daje kompaktnost forme in prepričljivo monumentalnost. Njegovi kipi so ročno oblikovani unikati v lesu in žgani glini, slednjo pa večinoma oblikuje v beli ali barvni različici, patinirani v imitaciji brona, posameznim glinenim kipcem pa doda tudi emajlni lesk. Pri obdelavi površine kipcev uporablja tehnike posebej obarvane gline in jim tako Nova razstava Ladine Korbar Predstavljena oblačila naših prednikov »Izdelki Ladine Korbar presenečajo s stopnjo dokumentarnosti in mojstrskim reševanjem vprašanj, ki jih narekuje glina kot specifično gradivo,« je o glinenih figurah, oblečenih v oblačila slovenskih pokrajin, zapisal prof. dr. Janez Bogataj v prijetno povabilo na razstavo tovrstnih figur v galeriji Pika v Kamniku. Na uvodni slovesnosti je avtorico predstavil novinar Matjaž Brojan in govoril o pomenu glinenih izdelkov Ladine Korbar za ohranjanje izročila naših prednikov. Za popestritev so s svojimi pesmimi poskrbele Kamniške predice, občudovali pa smo lahko tudi narodne noše. Številne obiskovalce so na odprtju razstave presenetila oblačila slovenskih pokrajin v parih, posebej pa je prav za to razstavo avtorica upodobila oblačila i/ Kamnika in okolice. Čestitamo! Likovna razstava v Modri galeriji -Pevec s.p. Antonija Baksa Srnel V mesecu oktobru vas domžalska Modra galerija - Pevec s.p. vabi na ogled razstavljenih del rožne slikarke Antonije Baksa Srnel, ki s svojimi sestavljankami iz posušenih cvetov in drugih delov različnih rastlin posega v svet lirične in dekorativne abstraktnosti. Umetnica Antonija Baksa Smel izdeluje mozaične podobe iz posušenih Cvetov, preparelega listovega ožilja, malih vejic, prašnikov in podobno, kijih najprej obdela posamezno, nato pa sestavi v novo podobo, nabito / vsebino, naj večni s simbolnim pomenom. Avtorica ljubi vizualne igre, ko določene rastlinske dele vzame iz njihovega naravnega okolja in jih nato zopet oživi v novi podobi na papirju. So pa cvetlice kot zelo primeren motiv za obnavljanje lepe in estetske urejenosti, hkrati pa v sebi nosijo simbolni pred/nak, ker jih delno lahko povežemo s tradicionalno motiviko cvetličnega tihožitja, ki velja za prispodobo minljivosti, vendar nam drobne rastline svojevrstno govorijo tudi o spoštovanju življenja, o spoštovanju življenju majhnih podrobnosti, ki so nezavedno del našega vsakdanjika. Da so stvari tako ali drugače povezane, nam polrujcjo kompozicije. V katerih posušeni cvetovi, listi, semen je oblikujejo novo podobo, ki jo je moč »zaznati, začutiti in videti večplastno, mnogo obrazno lepoto narave in iskrivo, neizčrpno moč umetniške ustvarjalnosti.« kot se je izrazil umetnostni zgodovinar dr. Tine Germ. Likovne sestavljenke Antonije Baksa Smel lahko označimo za široko odprt likovni nagovor, v katerega gledalec lahko vnaša tudi svoje predstave, v splošnem pa v njih razberemo avtoričin posebni odnos do nežive in hkrati žive narave in sveta. Čeprav se nam v rožnih slikah kaže neverjetno seciranje rastlinskega sveta, ostaja tematsko vodilo njenih slik v zmožnosti ugledati skrito lepoto, ki jo cvetlice že od nekdaj nosijo v sebi, a je pogosto v lastni otopelosti današnjega sveta sploh ne opazimo in začutimo. Katarina Rus vdihne še več življenja. Po vztrajanju izdelave kipcev v pretežno majhnih dimenzijah pa ga lahko uvrstimo med predstavnike male plastike. Slikarka Meta Jarc je svojo umetnost prav tako posvetila trenutkom kot okruškom svojega življenja, ki se zdijo pomembnejši od naše vsakdanje stvarnosti, saj so njene impresije v podobi cvetov, rose v travi ali ptice v letu kot sestavljanka neskončnega sveta in še več, kot sestavljenka večnosti. Avtorica pravi, da slika tisto, kar se porodi v njeni duši, najbolj pa si želi na sliko ujeti trenutek, v katerem človek pozabi na težave in skrbi in se v njem počuti srečnega. Meto Jarc je slikanje že od nekdaj osrečevalo, vendar ni nikoli zbrala dovolj poguma, da bi se z njim začela resneje ukvarjati. Šele pred letom dni, ko si je življenje postavilo na glavo zaradi težke bolezni, si je obljubila, da bo živela svoje sanje ne glede na vse, kar seje in se ji bo zgodilo. V tem obdobju je ustvarila številne slike, ki slonijo na otožno simboličnem spominjanju; to so slike, ki so ožarjene od znotraj, so žive in v nenehnem gibanju. Metine impresije so nekakšno videnje sveta, ki skuša spoznavati in vrednotiti notranjo resničnost, se pravi neko skrivnostno, nerazločno, globoko stvarnost, ki si jo je laže predstavljati kot pa opisati, pri tem pa se opira na čistost risbe. To niso impresionistične podobe, pri katerih se ob vsaki spremembi svetlobe spremenita videz in resnica, okrepljena v naglih potezah in v bežnih dotikih čopiča, temveč so impresije v podobi simbola kot nekaj, kar je onstran resnične in navidezne danosti, do njega pa prideš samo s pomočjo domišljije. Tudi motiv rož in cvetov slika kot prispodobo memento mori, človeške minljivosti in z barvno paleto namiguje na nematerialni, s časom neomejeni svet. Njene impresije so podobe, ki jih je nekoč videla in doživela, so izraz njenega poguma in vere v življenje; so podobe, ki jih končno ne zadržuje le v sebi, temveč si jih želi deliti z nami. Katarina Rus Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan Slikarska razstava Janeza Medveška Po uspešnem zaključku letošnjega Poletnega kulturnega festivala Studenec 2004, ki je bil uspešen v vseh pogledih, so Člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan prvi jesenski petkov večer povabili v dvorano kulturnega doma, kjer je razstavo slikarja Janeza Medveška odprla Tadeja Capuder, predsednica Zveze kulturnih društev Domžale. Številni ljubitelji slik slikarja in pesnika ter tudi pisatelja Janeza Medveška, ki je večer označil kot »MOJ PRAZNIK in praznik na Studencu« so bili prijetno presenečeni ob številnih njegovih delih, pa tudi ob pesmih, ki jih je interpretiral sam. Prijeten večerje vodila Draga Jeretina Anžin, med pesmimi in črticami pa smo prisluhnili razigranim zvokom harfe Erike Gričar iz Senožeti. Svet je neizmerno lep smo večkrat slišali slikarjeve besede ter prisluhnili njegovi življenjski zgodbi, v kateri bodo vselej imeli pomembno mesto Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan, zdravnica Mojca Zaje Kraševec ter likovni kritik dr. Mirko Jutršek. ki so iz njega naredili slikarja ter mu omogočili, da danes ve, kaj je življenje in je Gospod z veliko začetnico, saj dela tisto, kar rad dela. Rezultat tega njegovega dela je 40 samostojnih in številne skupinske razstave, predvsem pa njegovi verzi in optimizem, ki gaje izrazil tudi z besedami, da tisti, ki ste jih osrečili, že vedo to; pa tudi to nam je povedal, kako malo je potrebno, da polepšaš nekomu dan in kako je največja sreča, podarjati. Umetniška dela slikarja Janeza Medveška ter njegovi verzi so prvi jesenski petkov večer, v katerem smo si razdelili srečo ter veselje, našli pot v naša srca, ki so si zapomnila, da če si dober, se ti stotero povrne, pa tudi, daje življenje dar, ki ga ni mogoče vzeti, kot ni mogoče vzeti sreče, ki domuje v majhnih stvareh. V. V. Zaključek Slovenskega knjižnega kviza V knjižnici Domžale smo zaključili SLOVENSKI KNJIŽNI KVI/. - SREČKO KOSOVEL IN PRIMORSKA. Letošnji kviz je že sedmi po vrsti. Pripravila ga je Pionirska knjižnica v Ljubljani s stalnimi sodelavci in novimi sodelavkami iz primorskih knjižnic. Vso organizacijo pa prevzamejo splošne knjižnice, šolske knjižnice, Društvo Bralna značka Slovenije in ZPMS. Kviz je bil posvečen Srečku Kosovelu - njegovi 100-letnici rojstva. Reševali so ga učenci osnovnih šol. Namen kviza je spodbujanje branja in iskanje podatkov preko različnih informacijskih virov. S knjigo v roki potujemo po različnih »koncih« Slovenije. Letos smo prejeli 980 pravilnih rešitev in izžrebali 40 nagrajencev. Popeljali smo jih na prelep izlet po Primorski. Izžrebana pa je bila tudi glavna nagrajenka, ki se bo udeležila državne zaključne prireditve v Ljubljani RLMI.KA MLŽAN iz Domžal. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo in jih vabimo, da se nam spomladi pridružijo pri reševanju novega knjižnega kviza. Nives Podmiljšak Tržnice sveta na ogled v Radomljah Člani kulturnega društva Foto kino & video klub MAVRICA iz Radomelj v počastitev svoje . 35-letnice delovanja in 40-letnice začetka svojih dejavnosti pripravljajo izredno zanimivo mednarodno fotografsko razstavo diapozitivov na temo TRŽNICE (Open Markets and Bazaars). Na razstavi, ki jo kot pokrovitelja podpirata tudi Fotografska zveza Slovenije in Mednarodna zveza umetniške fotografije FIAP. organizatorji pričakujejo veliko udeležbo, približno 100 avtorjev iz Evrope in tudi drugih delov sveta. Prejeli so namreč prijave fotografov iz Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Nemčije, Turčije, Grčije, Malte in s Cipra ter iz daljne Indije, Japonske, rajske, Tajvana, Nove Zelandije in od drugod. Obeta se nam torej razstava, polna pisanih motivov tržnic s celega sveta. Prispela dela bo 11. oktobra ocenjevala priznana mednarodna strokovna žirija, v kateri bodo mojstri fotografije Marjan Smerke in Joco Žnidaršič iz Slovenije ter Marija Biedermann Vetter iz Avstrije. Poleg naslovne teme Tržnice je razpisana tudi t.i. prosta tema, v vsaki od razpisanih tem pa avtorji lahko sodelujejo s po 4 deli. Po zelo uspelem festivalu filma in videa, ki so ga člani MAVRICE organizirali januarja letos, bo to že druga zelo odmevna prireditev, ki jo bodo v okviru svojega društva pripravili v letošnjem letu. Osrednja prireditev tokratne mednarodne razstave diapozitivov - revija izbranih in nagrajenih diapozitivov ter podelitev fiapovih nagrad bo 25. oktobra v veliki dvorani kulturnega doma v Radomljah. Jasna Paladln Govorica preprostih stvari Vino - sad trte in dela človeških rok Vino ima pomembno vlogo v verskih obredih mnogih verstev. V I ciplu in Asiri ji so že v 4. tisočletju pr. Kr. pridelovali vino iz grozdja-Tudi Palestina je bogata z vinogradi, zato ni nenavadno, da Sveto pismo rado uporablja podobe iz. vinogradništva in trgatve. Besedo »vino« srečamo prek dvestokrat, »vinograd« pa stokrat. Vino so shranjevali v vrčih in mehovih. Ni smelo manjkati ob praznovanju in pri bogoslužju. Na svatbi v Kani jja-lilejski Marija prva opazi zadrego, koje zmanjkalo vina in na to Opozori Jezusa, ki nato napravi svoj prvi čude/: spremenitev vode v vino. Sveto pismo poroča, da jc bil Noe prvi, ki je »začel suditi vinograd« (I M/ 9,20) m je kmalu tudi sam izkusil varljivost soka vinske trte. Pripoved o tem, kako se jc napil in se osramotil pred domačimi, jc nazorno svarilo pred iK'/mcrnosl|o in opijanjem V svetopisemskem izročilu je vino predvsem znamenje in simbol veselja in splošneje vseh darov, ki jih Bog daje ljudem, lina svoje mesto v obrednih daritvah (»pitna daritev«). Vino lahko pojmujemo kot sorodno kri, je »kri grozdja«. Kri in vino sta tudi sicer pove/:ui;i po barvi in postopku stiskanju. Po babilonskem izgnanstvu je vino pri daritvah zamenjalo kri. Sveto pismo napoveduje gostijo ali svatbo, ki jo Bog pripravlja vsem ljudstvom oh koncu časov. To bo gostija »s sočnimi jedrni in s prečiščenimi, žlahtnimi vini« (Iz 25,6). O njej govori tudi Jezus (»Veliko jih bo prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom m lakobom v nebeškem kraljestvu« - Mt 8,11) in napoveduje, da bo nekoč tudi sam »novega pil v božjem kraljestvu« (Mr 14,25). Pogoste so upodobitve takšne gostije na Ireskah v rimskih katakombah, Vino nastop:i tu kot podoba notranjega veselja. Kristjani verujemo, daje Kristus pri Zadnji večerji kruh spremenil v svoje telo, vino pa v svojo kri Ko v/amc čašo (kelih) vina. pravi učencem: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov« (Ml 26,28). Gre za namig na kri zaveze, sklenjene po izhodu i/. Egipta, Vino kot Kristusova kri nadomesti krvave daritve Stare zaveze. Evharistija (sveta maša) je spomin in nekrvavo ponavzočenje zadnje večerje in smrti na križu. Kristus poslane resnično navzoč »pod podobama« kruha in vina. Katoliška Cerkev i/ praktičnih razlogov uporablja belo vino, pravoslavne Cerkve pa zaradi simbolike rdeče vino. Vino in kruh sla evhari-stična simbolu in sta prikazana kol kelih ali vrč vina ter hleb kruha. Starozavezna predpodoba tega dogodka jc prizor, ko jeruzalemski duhovnik in kralj Melki/edek Abrahamu kot dobrodošlico v dar prinese kruh in vino. Na zadnjo večerjo namiguje tudi čudež v Kani galilejski, kjer Jezus vrelo spremeni v vino, kakor se pri evharisliji vino spremeni v njegovo kri. Vino je bilo vedno na splošno povezano s krvjo tako po barvi kol svojem značaju, da se pridobiva iz (dela) rastline, zato je pijača živ-Ijenja ali nesmrtnosti. Umetnost je na to pijačo gledala kot na simbol nesmrtnosti, zato na grobovih pogosto uporablja motive trte, trgatve ali vina. V izročilih semilskega porekla je vino tudi simbol spoznanja in vpeljevanja (iniciacije), Duhovni pisatelji primerjajo poglabljanje v duhovni svet (kontemplacijo) vinu, »odišavljenemii vinu, ki spravi iz. sebe tiste, ki se opijanijo / njim« (Klemen Aleksandrijski). Klasični bog vina je Bakli (Bacchus). V starem Rimu so se praznovanja v njegovo čast (ba-kanalije) odvijala koi razbrzdano pijančevanje. Kristjanom pa SV. Pavel naroča: »Ne opijanjajte se z. vinom, temveč naj vas napolnjuje Duh« (Ef 5,18). Bogdan Dolenc stran 17 PISMA BRALCEV »Roža puščave« -videti in ne pozabiti. Privlačnosti domače dežele, zanimivosti tujih krajev. Ta dva elementa sta /a večino ljudi zagotovo temelj in mik njihovih potovanj. Na milijone takih vedoželjnežev se fazbežl po zemeljski obli in spoznava prvo, odkriva drugo. Kdaj je pravi čas? Ko se človek, utrujen od vsakodnevnih opravil in skrbi odklopi, kot je to čas daljših prazničnih in dopustniških dni. Tedaj posameznik, morda v dvoje, v družini, odroma na popotovanja. Svet se je ob vsej tehniki komuniciranja že zdavnaj pomanjšal in vsak popotnik si izbere svoj cilj. Nekateri tudi »ROŽOPUŠČAVE MAROKO«. Še vedno je to svet polni skrivnosti, pa [laj SC predaš utripu pradavnih mest. ki nikoli ne zamre, puščavi, kjer slišiš pesek zveneti, sc sprehajaš po visečih vrtovih, kjer so edinstvene rože, ki jim ni enakih na zemeljski obli. ali pa sc potopiš v vedno valujočo množico ljudi, z vseh koncev sveta in za katere sc ti zdi. da jih je na tak raj poslalo samo nebo in iz vsake zvezde po enega. In ko se povrneš s takih skorajda neresničnih tuzemeljskih doživetij, te vsakdanja realnost, se začneš, podobno kot se z jutranjim svitom rojeva novo jutro, nov dan, zavedati svoje majhne nepomembne vpetosti, vtkanosti v to ogromnost, kiji rečemo narava, stvarstvo. Se posebej se Zaveš, ko stojiš ob valovih morja, podobnih peščenim hribom puščave Sahare in zreš v cvet puščavske rože s stoterimi imeni. Spreleti te spoznanja, da tod nimaš kaj iskali in tudi ne možnosti preživeti. Samo pomisliš lahko, kdo je Za vse, ki pogrešate Tončka, tole sporočilo: ob pomoči Centra la socialno delo Domžale in Območnega združenja RK Domžale okreva v bolnici v Sežani in se najbrž vrača, saj se z namestitvi/o v dom upokojencev ali s katero od drugih pomoči, ne strinja. bil, kdo jc bil tisti, kije te na milijone drobcenih, očem komaj zaznavnih peščenih zrnc zasejal sem ter puščavske cvetlice, ki zacveti samo enkrat v enem dnevu v letu in nato zadremlje v novo pričakovanje. Videti jo v njeni razcvetenosti, videti njene cvetove jantarjevih barv le enkrat samkrat. Videti in nc pozabiti! Maroko, ta hči. ta roža puščave, si ti, je tvoja duša! P.S. Prijateljskemu krogu, ki mi je omogočil to videti in doživeti s prisrčno zahvalo! Leon Senner Določitev volišč. Zanima me, kdo in kje pripravlja volilne se/name in določa volišča za Občino DOMŽAL!) - konkretno za Vir. /di se mi nekigično, da imamo prebivalci Bukovčeve ceste št. 37 volišče v DELAVSKEM IX)MU Vir. Šaranovičeva št. 19, ki je oddaljeno 950 m in je potrebno prečkati tudi gl. cesto Maribor - Ljubljana. Prepričan sem. da bi bilo mnogo pri-kladnejše, če bi bilo volišče v VRTCU, I lubadova št. 15, kot jc že bilo v času socializma, saj je to volišče oddaljenih borih 250 m in se izognemo prometu na Bukovčcvi cesti in prečkanju glavne ceste Maribor - Ljubljana. Dokler je bilo volišče v Vrtcu na llubado-vi smo sc volitev redno udeleževali, sedaj se jih nič več. V hiši smo 4 družine in ne vem koliko jih jc prisotnih na volitvah. V naši družini smo 4 volilci, vseh naje 13. Dokler ho taka birokracija z volišči, se volitev zagotovo nc bomo udeleževali - da bomo mimo bližnjega volišča hodili na oddaljnejSe in še preko glavne ceste. Kje jc logika? Tone Prašnlkar Spoštovani! Prebivalci Vira smo že dalj časa izpostavljeni raznim »dišavam« iz. naših tovarn Heliosa in Količevo. Zjutraj je nemogoče prezračiti prostor, ker namesto lepega jutranjega svežega zraka zavonjaš smrad po barvah, lakih, vonj po zažganem papirju itd. Pred časom jc Količevo spustilo v Kamniško Bistrico snovi, ki so zaudarjale tako močno, da smo imeli vrata in okna ves čas zaprta. Šc vedno ne vemo, koliko je bilo to strupeno in kaj je to sploh bilo. Ilelios, kot tako uspešno in bogato podjetje bi že lahko poskrbelo za pravo čistilno napravo. Nc vemo. kaj bo z. otroki v našem okolju, ko imajo tako onesnažen zrak. starejši pa imajo težave z dihali. Torej ali lahko pričakujemo odgovor oz. zagotovilo obeh omenjenih tovarn, da vse, kar spuščajo v vodo, zemljo in zrak ni škodljivo zdravju'' Pa ne potrebujemo odgovora, da je vse v mejah normale! Alenka Dlmlc REBON Trgovina in storitve, d.o.o. Masljeva ul. 3, 1230 Domžale Tel.: 01 72 43 180, fax: 01 72 43 039 Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno nudimo potrošni material priznanih blagovnih znamk Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 7.00 -15.00 ure in v petek od 7.00 -14.00 ure Naj ne mine dan brez knjige Tokrat vam predstavljam knjige, ki jih preberete na dušek. Čeprav je jesen najbolj delovni mesec, saj se delo kaže, kamorkoli pogledamo, okoli hiše, na vrtu, njivi, pa še kje, si vzemite čas za knjigo. Saj veste, dnevu, ki mine brez knjige, nekaj manjka. liden najbolj cenjenih irskih avtorjev Colum McČann v delu PLESALEC (Sanje) govori o življenjski poti Rudolfa Nurejeva, ki je s svojim prebegom leta 1961 iz Sovjetske zveze dokazal, da železna zavesa ni nedotakljiva. Nurejev jc vnesel v klasični balet toliko energičnosti, divjosti, izjemnosti in samosvojosti, daje navduši! gledalce po vsem svetu. lX'lo prinaša tudi Nurejeve dnevniške zapise, bralce pa bp navdušilo zaradi izbrušenega pripovednega prijema, ki nam bo odkril pretresljivo, izjemno in enkratno osebo dvajsetega stoletja. Prešernova,družba v zbirki Za lahko noč ponuja bralcem zelo dobre knjige. VANILIJA IN ČOKOLADA avtorice Sveva Casati Modignani govori o zakoncih, ki si skupno življenje predstavljata vsak po svoje, mož zelo svobodno in brez obveznosti, žena zakopana v vsakdanje delo, s tremi otroki. Nekega dne žena ne more več prenašati moževe nezvestobe in odide - sama, brez otrokov počitniško hišo. Kako se bo znašel mož s težavami, s katerimi seje doslej ukvarjala le žena in kaj bo ona razmislila v samoti? Preberite knjigo. Všeč vam bo. iiKKOt.l I IN < K .I Ali l/\ll II LE, avtorja Mikaela Niemi je izjemno berljiva pripoved s finsko - švedske meje sredi prejšnjega stoletja, polna samosvojih ljudi, s katerimi se srečuje avtor. Prijatelji, družina šola vnašajo v njegovo življenje mnogo zabavnih do- godkov, katerim se od srca nasmejimo. Vsaka zgodba prinaša drugo pripoved. Mene je do solz nasmejala tista, ki je govorila 0 poroki. Pijača je tekla v potokih, zdržali so le najmočnejši... Tamara McKinlev v romanu MATILDIN ZADNJI VALČEK pripoveduje o daljni Avstraliji. Avtorica je prepletla dve zgodbi. Matildino in Jennvjino, in dva časa sedanjega in tistega pred drugo svetovno vojno in takoj po njej. Matilda po materi, izjemni ženski, in očetu, grobjanu in brezčutnežu, podeduje ogromno posestvo. Čeprav se srečuje s težavami, ki jim ne bi bila kos niti usklajena družina jih premaguje z voljo, ljubeznijo in pokončnostjo. Mnogo let kasneje posestvo dobi v last Jenny, mlada sodobna Avstralka vdova ki najde med oblačili Mauldin dnevnik. Čas v Avstraliji teče drugače, dežuje le na nekaj let, ljudje so med seboj oddaljeni milje in milje, ovce pa zahtevajo vsakodnevno skrb. Kako se bosta razpletli zgodbi, ki sta vsaka zase pretresljivi in boleči? Cankarjeva založba ponuja mladim bralcem in vsem. ki radi berejo, svetovno uspešnico HANIN KOVČEK, avtorice Karen Levine. Okvir zgodbe je postavljen v center za poučevanje o holokavstu v Tokiu. Tam se znajde kovček s Hanininim imenom. Kakšno zgo-dbo nosi. kdo je bila Hana kaj se je zgodilo z njo? Otroci z mislimi odidejo sedemdeset let v preteklost in pred njimi zraste pretresljiva pripoved. Delo italijanskega avtorja Primo Levi ALI JE TO ČLOVEK; PREMIRJE (Cankarjeva založba) je izšlo v zbirki Modemi klasiki, /o so zapisi, ki so nastali v Auschvvitzu. kamor je bil avtor deportiran leta 1943 in je imel "srečo". Nagradna križanka Tudi zatokratno NAORADNO KRIŽANKO smo v l Ircdništvo prejeli številne rešitve, največ sreče pri žrebanju osmih knjig kijih prispeva Študentska založba LITERA iz Maribora, pa so imeli: Andrej Volkar. Vranja Peč 5a, 1241 Kamnik; Neža Mežar, Stobovska 7b,Domžale; JanezŠubelj,Miševa 19,Domžale;IvanŠoltič,Miklošičeva l9,Domžale; Jožica Gomboc, Potočnikova 32, Domžale; Marta Koderman. Miklošičeva I e, Domžale; Janko Mizerit, Cankarjeva 8, Domžale; Peter Suvorov, Gregorčičeva 19, Domžale. Za današnjo nagradno križanko ho HODNA AMROŽ najsrečnejšim prispevala: brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC m , plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT. plastična ročka 4 I olja CASTROL GTX 3, preventivni pregled vozila z meritvami. Za pravilno rešitev današnje križanke pričakujemo vaše rešitve do vključno 29. oktobra 2004 na naslov KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo Spoštovani! Čeprav nismo vaši občani, naši člani I O II) Dolsko radi prebiramo Vaš časopis. Zato smo sklenili, da tudi mi napišemo nekaj vrstic in hkrati pošiljamo sliko Vaših občanov, oziroma upokojencev iz Domžal. Pod sliko lahko zapišete. pričakovali.« je povedal Alherl Soba, njegov trener, ki je najhitrejšega evropskega šprinterja pospremil na start in kasneje tudi na podeljevanje medalj. Matic se je malce nasmehnil in na vprašanje, ali je možno teči pod 10-imi sekundami odgovoril: »Nični nemogoče, še posebej zato. ker še nisem naredil vsega in izkoristil vseh potencialov« I udi za startergi ne bi bil slab, smo tekači ugotavljali, ko nas je Matic presenetil s pištolo v roki na startu teka, kjer se nas je zbralo 6y Zanimivo je bilo tudi ploskanje tekmovalcev štarterju, česar ne vidimo pogosto. »Prvič sem bil v vlogi starterja, na drugi strani. Pa mi ni nič žal, samo še enkrat bi rad čestital vsem, ki ste pretekli ta klanec, enkrat ali dvakrat, saj to meni zagotovo ne bi uspelo« Mladi atleti in atletinje so imeli priložnost pridobiti Matičev avtogram, prejemniki medalj, ki so jih krasili krofi, pa so srečanje z. dvakratnim državnim rekorderjem lahko zabeležili tudi s fotografijo. Pohodniki, največkrat dvojice in družine, so se s sprehoda vračali rdečih lic, s kostanjem in nekateri s kakšno gobo. predvsem pa zadovoljni in lačni, za kar so hitro poskrbeli krofi in sadje Bolj zadihani so se vračali že skoraj gorski tekači, ki so po napornem teku v klanec in Sprintu navzdol po dveh ali osmih kilometrih čez ciljno črto zaključevali še en dobro organiziran tek, ki ga je vseskozi preko mikrofona spremljalo navijanje, napovedovanje in glasba. »Prihaja že prvi tekač, ki bo dosegel zelo dober rezultat, Sebastjan Zarnik iz KGT Papež,« je povedal že tradicionalni napovedovalec Marjan Štrukelj, ko je po asfaltu navzdol, kot bi pravkar startal. pritekel absolutni zmagovalec, ki je za daljši tek porabil 30 minut in 35 sekund. Sledilo je spodbujanje, ki je bilo enako prav za vsakega naslednjega, tudi za poslednjo tekmovalko, ki je po osmih kilometrih klancev, ravnine in teka navzdol pretekla ciljno črto. »Nikoli ni prepozno začeti s tekom,« je povedal najstarejši udeleženec Rajko Kvas, kar velja predvsem za vse, ki ste in so letos le razmišljali o udeležbi na tej športni prireditvi. Najstarejša udeleženka Helena Zigon pa si je zaželela, da bi organizator pripeljal številnejšo konkurenco tudi preko večjega oglaševanja tega priljubljenega teka. Spodbudne besede smo slišali še iz ust nekaterih drugih večkratnih udeležencev teka, med katerimi so bile tudi Anica Kvas, Veronika Bohinc ter Suzi Mladenovič. absolutna zmagovalka 19. teka za krof v konkurenci žensk, ki si je za drugo leto podobno kot najstarejša udeleženka zaželela številnejšo konkurenco. Športna prireditev, ki so se je na volilno nedeljo udeležili tako mlajši in starejši, rekreativci in tekmovalci, pohodniki in tekači, se je zaključila s slavnostno razglasitvijo najhitrejšim in pokalom za najštevilnejšo ekipo iz rok Matica Osovnikarja Le-ta je tudi tokrat odšel v roke atletov in atletinj Atletskega kluba VELE Domžale, ki jo je sestavljalo 21 nastopajočih, ki so ob tem dobili tudi največ medalj in so bili tako zagotovo tudi najuspešnejši udeleženci tekmovanja. REZULTATI Deklice letnik 1991 in mlajše I. KATJA BALANTIČ TSK JUB-001 7:40: Deklice letnik 1989 in 1990 I. KATJA KOSMATIH AK DOMŽALE. 729: Članice do 20 krt I. SUZI MLADENOVIČ AK DOMŽALE. 40:00 Članice od 20 do 30 let I. SANDA B0G0M0LEC AK DOMŽALE. 68:30 Članice od 30 do 40 Hrt 1. NATAŠA AUANČIČ AK DOMŽALE. 43:59 Članice od 40 do SO krt 1. KRONIKA BOHINC. tO KRAŠNJA. 48:7 Članice nad 50 let 1. HELENA ŽIGON. TEKAŠKI FORUM 60:59 Dečki letnik 1991 in mlajši 1. DOMEN ZUPAN. AK DOMŽALE, 7:19: Dečki letnik 1989 in 1990 1. KLEMEN STRAHINIČ. DOMŽALE. 7:09: Člani do 20 krt 1 BERNARD JARC. AK DOMŽALE 33:45 Člani od 20 do 30 hrt 1. SEBASTJAN ZARNIK. KGT PAPEŽ. 30:35: Člani od 30 do 40 let 1. MILOŠ ŠINKOVEC. ŠD ZUTO POLJE. 35:36: Člani od 40 do 50 krt 1. IVAN ŠAVŠ, PREDV0R. 34:40: Člani nad 50 krt I ŠTEFAN LEŠNIK. LJUBLJANA 36:27; Z željo, da se v Krašnji spet v še večjem številu vidimo na prvo oktobrsko sončno nedeljo v letu 2005, še enkrat vsem nastopajočim čestitke za zasluženi krof! Obujamo stare običaje Sej mula pri Sokliču Skoraj v pozabo odhaja popraznični običaj SEJMU LA, ki so jo gostinci nekdaj prirejali na ponedeljek po žegiunijski nedelji. V gostilni SOKLIČ v Zalogu pod Sveto Trojico so se odločili za ponovno oživitev starega običaja. Za prijeten uvod v večerno razpoloženje je poskrbela izbrana nogometna ekipa gostilne, ki se je pomerila z ekipo Športnega društva Zlato Polje. Po razburljivi tekmi, ki seje končala neodločeno 2 : 2, smo se skupaj z gledalci pridružili gostom gostilne Soklič. pridružil pa se nam je tudi odličen sodnik Božo Cerar iz Doba. Po dobri domači hrani in pijači, s katero so nas gostili, smo ob zvokih frajtoneri-ce in ubrane domače pesmi v prijetni družbi oživili že skoraj pozabljeno, nekdaj pa tradicionalno SEJMULO. T. Habjanlć Na skupinski fotografiji sta tudi sodnik ter šef gostilne. Teniški turnir dvojic v Radomljah Pred kratkim je bil na teniških igriščih TK Radomlje organiziran teniški turnir dvojic, furnir je bil posvečen dvema, žal mnogo prezgodaj preminulima članoma TK Radomlje in sicer Stanetu lljažu in Miru Cerarju. V prelepem vremenu se je zbralo 32 parov, ki so se cel dan zabavali ob igranju tenisa in ostalih aktivnostih. Tekmovalo se je v kategorijah: absolutna kategorija kategorija parov nad 80 let, kategorija parov nad 100 let in kategorija mešanih parov Rezultati so bili naslednji: Absolutna kategorija: 1 mesto: Aleš Maček in Miha Pančur 2. mesto: Bojan Borko in Boštjan Hribar 3, mesto: Dare Kotnik in Domen Sitar Nad 80 let: 1. mesto: Simon Krulc in Tadej Zule 2. mesto: Iztok Krivorrtov in Metod Palčič 3. mesto: Matjaž Korošec in Janko Poljanšek Nad I (K) let: 1. mesto: Ldo Plemenitaš in Dragan Petrovčič 2. mesto: France Vengust in Rado Vengust 3. mesto: Janez Šareč in franci Naglic Mešani pari: I. mesto: David Capuder in Jana Kaplja 2 mesto (iašper Pavlic in Sonja Bokalič 3. mesto: Peter Hafner in Nataša Pavlic Ob zaključku sezone se ekipa IX Radomlje zahvaljuje svojim sponzorjem in sicer: TK Radomlje. Vodoterm. Servis l,ema Plastenka d.o.o.. Mesarstvo Farič. Valovi d.o.o. IMS Aditoil. Vrvarstvo Zupan. LD 2000, Strojno ključavničarstvo Kaplja Drago. BNG d.o.o.. Mlinotest in Castis. Se priporočamo tudi za naslednje leto. P. H. ŠPORT stran 20 Sankukai karat* klab Domžale Imamo novega trenerja v Domžalah Karate je možno trenirati na različne načine. Lahko zgolj kot rekreacijo ali /a sprostitev, za ohranjanje kondicije, kot učenje samoobrambe, itd. Poleg tega pa se je moč posvetiti Se enemu vidiku karateja. in sicer poučevanju ali treniranju drugih ljudi. Skoraj vsako leto se v Karate klubu Domžale trenerski skupini pridruži kakšen nov član in na ta način se malo olajša delo ostalim dolgoletnim trenerjem. Na začetku letošnje sezone je z vodenjem treningov tako začel Bine IVngal. Bine je v svet karateja vstopil že kot otrok, ko ga je oče kot prvošolčka vpisal v Karate klub Domžale. Sprva je vztrajal kar dobrih s let, pa se nato podal trenirati še nekatere druge borilne veščine ter se na koncu ponovno vrnil k svojemu začetnemu klubu, kjer je ostal do danes. Okoliščine so želeie. da se je letos znašel še na pragu novega izziva, in sicer kot trener v svojem klubu. Na kratko bi ga radi predstavili, zato smo mu postavili nekaj vprašanj. Preizkusil si različne borilne veščine. Kako to. da si se na koncu odločil /a treniranje Sankukai karateja.' Res je. med drugim sem treniral tudi aikido in jiu jitsu. H karateju sem se vrnil, ker sem v ostalih dveh klubih pogrešal takšen človeški način dela in sodelovanja med ljudmi, predvsem pa mi ugaia način treniranja in podajanja snovi. Vsako stvar se namreč najptvi natančno razloži, nato preizkusi počasi, potem pa seveda še makv bolj zares, da vsak zase lahko preveri, kaj ostane od karateja. ko je tehniko potrebno izvajati hitro. Kaku bi primerjal današnje treninge s treningi v tvoji mladosti? Večji poudarek je na pravilni izvedbi tehnike, pa tudi na razlagi same filozofije karateja. ki se jo v mojih začetkih ni veliko omenjalo. No. priznam tudi. da sem bil takrat tudi še premlad da bi me ta del karateja zanimal. Kako to, da si se odločil za trenersko funkcijo? Si sam želel postati trener? Trenersko mesto sem zasedel po eni strani spričo okoliščin, ki so terjale od mene pomoč mojemu klubu, po drugi strani pa sem si seveda želel tudi sam preizkusiti še ta del karateja, ki mi je bil do zdaj neznan. Si že imel trening? Kako se ti zdi. kakšno skupino imaš, so pridni? Ja imel sem že tri treninge in s skupino, ki jo vodim, sem zelo zadovoljen. To so člani z višjimi pasovi, ki že veliko znajo in si želijo resno trenirati, tako da ni nobenih problemov z disciplino kot pri otrocih, ampak samo delamo. Vsi se med seboj tudi poznamo in smo prijatelji, tako da mislim, da se dobro razumemo. Sicer pa moraš vprašati njih hahaha Kako ocenjuješ napredek v skupini in kako uskladiš trening t napredkom učencev" Za ocenjevanje napredka je še malo prezgodaj, saj smo šele na začetku. Ireniramo načeloma vse tehnike, seveda pa dajemo poudarek stvarem, ki so težje oziroma kjer vidim, da jih težje izvajajo. Ti priprave na trening vzamejo veliko časa? Kako uskladiš svoje treninge z vlogo trenerja? Na trening se je potrebno prej pripraviti tako psihično kot fizično. Napišem si, kaj bomo tisti dan delali, se odločim, na kakšen način bom razložil tehniko ter si v mislih astvarim približen potek treninga. To mi običajno vzame kakšnih 20 minut. le težko od učencev dohiti |>ovratno informacijo o tebi kot o trenerju, dajejo kakšne pripombe? /.icnkrat še nismo toliko časa skupaj, da bi že imeli kakšne probleme t ilede na to, da so to odrasli ljudje, s katerimi se poznam, pa mislim, da se bomo lahko o vseh morebitnih težavah pogovorili na treningu. Se poleg karateja ukvarjaš še s čim? V glavnem z večino športov, vendar z nobenim na tak način kot s karatejem. Rad tudi berem knjige in poslušam glasbo, grem na kakšen sprehod v naravo... 3.TO. 2004 Zaključek pokala Slovenije Za nami je druga sezona tekmovanj v umetnostnem kotalkanju, ki štejejo za POKAL SLOVENIJE. V nedeljo, 03.10.2004, je bila v Novi Gorici tekma MIKI MIŠKA, ki je bila zadnja v tej sezoni. Tako smo dobili končne rezultate, kako so se tekmovalke, ki tekmujejo za ŠD Piran, uvrstile na Pokalu Slovenije. Dekleta so celo sezono pridno trenirala in tekmovala na vseh tekmah, razpisanih za Pokal Slovenije, razen če vmes ni posegla kakšna poškodba. V skupini začetniki je Ana Movrin osvojila 4. mesto. Pri cicibankah smo imeli dve predstavnici. Eva Hriberšek je osvojila 6., Pia Kvas pa 7. mesto. V skupini mlajših deklic je na stopničkah stala Nika Babic na odličnem tretjem. Maša Tadič se je uvrstila na 6., Tjaša Kvas pa na deseto mesto. Pri starejših deklicah je Manca Korošec dosegla 5. mesto. Predstavnico smo imeli tudi v skupini D, tako se je Klavdija Kovač uvrstila na 6. mesto. Nika Babic pa seje pred tednom dni vrnila iz najpomembnejše tekme za njeno starostno skupino na evropskem nivoju, to je POKAL F.VROPL, ki je potekala od 22. do 25. septembra na italijanskem otoku Sardiniji. Po brezhibno izpeljanem programu seje uvrstila na odlično četrto mesto med štirinajstimi konkurentkami. Poleg odlične uvrstitve in pridobitve izkušenj z najpomembnejših tekmovanj je Nika preživela teden dni na prelepi Sardiniji, doživela še pravo poletje in ujela še zadnje letošnje morske užitke v toplem morju ob dolgih peščenih plažah. Rezultati so plod strokovnega dela naših trenerjev, g. Petra Brleča in g. Mateja Draščka saj brez njune požrtvovalnosti in strokovnosti dekleta ne bi posegala po najvišjih mestih. Po vseh teh lepih uspehih nam preostane le še to, da dekletom zaželimo podobnih in še boljših uspehov tudi v bodoče. Kotalkarji 4. memorial Vinko Berlec »Polona« Avgusta je bila v Športnem parku Domžale že četrtič odigrana spominska tekma v malem nogometu v čast nekdanjemu igralcu in kapetanu NK Domžale, Vinku Berlecu - Poloni. Pomerili sta se ekipi njegovih domačih, prijateljev, sosedov iz Domžal proti ekipi Špitaliča, kjer živijo Vinkovi sorodniki oz. kamor segajo njegove korenine. Po dveh remijih in lanskoletni zmagi Domžal v Špitaliču je letos ekipa domačih na igrišču z. umetno travo v slogu Oblakovih varovancev pri- kazala navdahnjeno in- učinkovito igro. Rezultat sicer ni bistvenega pomena tega vsakoletnega srečanja, je pa vedno lepo, ko zmagaš, in če je to v športnem in prijateljskem ozračju, je še toliko lepše. Po tekmi je sledil tradicionalni piknik na bajerju na Prevojah, ki je dal piko na i temu dogodku. Sončno vreme, prijetna družba, obujanje spominov na tega izvrstnega nogometaša in še boljšega človeka družabne igre ter obilo dobre volje je pomen dogodka obogatilo in dalo dodaten zagon za nadaljevanje tradicije tudi v prihodnje. Gostje so na koncu dneva pripomnili, da nas drugo leto v Špitaliču čaka »pekel«, da se bodo oddolžili za letošnji visoki poraz in napovedujejo zmago. O tem pa - prihodnje leto! Gregor Berlec. Urban Žnidaršlč Klub borilnih veščin Domžale Marjanu Bolharju deveto mesto na svetovnem prvenstvu Svetovno prvenstvo IAKSA Kick-hovinga je pomenilo prvi nastop Marjana Bolharja, slovenskega reprezentanta v Light kontaktu kick-hoxingu do 75 kg. Med 31 tekmovalci je zasedel deveto mesto in v prvi borbi premagal kanadskega prvaka Doiro-vvoma Gillcsa, v drugi borbi pa je bil italijanski tekmovalec boljši. Deveti na svetu se zahvaljuje klubskemu teamu. Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob, Športni zvezi Domžale, Slamniku, Domžalsko-kamniškim novicam, trenerjem g. Janezu Galetu za boks, g. Tomažu Baradi za kickboxing, Tadeju (Jeriču za priprave, Anžetu Korošcu, absolventu fakultete za šport. Boštjanu Posedi in za prehrano Mateju Cankarju iz Otela ter vsem društvom KS Dob. ki so ga spodbujala k čim boljšim rezultatom. Hvala tudi sponzorjem: Radin I lil, Koželj Dob d.o.o.. KS Dob, tiskarstvu Krnil Kiselak s.p., Helios d.o.o., Bife I ronc Količevo, Kont Vir in Zaje Vrr. (ilede nastopa Marjana Bolharja je g. Vladimir Sitar, selektor Kickhoxing zveze, povedal: »Glede nastopa Marjana Bolharja lahko rečem, daje prijetno presenetil in dosegel odličen rezultat za prvi nastop za reprezentanco Slovenije na takšnem velikem tekmovanju. Zaradi neizkušenosti je izgubil drugo borbo, v kateri je bil boljši od nasprotnika. Marjan je s svojim nastopom pokazal, da lahko v bodoče računamo na njega in je eden tistih, ki bodo v prihodnosti lahko zamenjali naše starejše in izkušenejše tekmovalec. Tudi njegov odnos do nastopa v dresu Slovenije nas razveseljuje in je lahko že zdaj vzor nekaterim reprez.enlanloni. kako se bori za Slovenijo.« Uspešno tudi na Ptuju V oktobru je bilo na Ptuju državno prvenstvo v kiekboksingu, ki sta se ga iz Mladega boksarja Dob udeležila in uspešno nastopila David Nagode ter Tarnata RadkoviC, ki |e dobila odličje v full kontaktu - do 65 kg. Državno prvenstvo je bilo hkrati priprava na evropsko prvenstvo v kickhoksingn tuli kontaktu, na katerem ho sodeloval tudi David Nagode O njegovem nastopu ter nastopu slovenske reprezentance v Črni gori bomo še poročali. Thner Matej Zavašnik je bil z nastopom zadovoljen. Zmaga nad kanadskim kickboksarjem Dorovom Glllesom. Nogometni turnir Krtina 2004 V prelepem in mirnem okolju pod kr-tinskim hribom je potekal tradicionalni turnir v malem nogometu za dekleta. Na mestu »zločina« so se zbrale štiri ekipe iz Doba Krtine in Sela Na težkem in zelo zahtevnem terenu so se najbolj znašla dekleta iz Sela ki so bitko preživela brez. poraza in so sicer divje Dohlankc porazila s kar štirimi goli. Za njimi so se uvrstile Krtinkc, največ veselja za doseženo tretje mesto pa so pokazala dekleta fc FFF DOB (beri florida for fun), ki so več kot odlično proslavilepokal za tretje mesto v že tradicionalnem baznem taboru Florida bar. Zadnja izjava selektorja »štihjcta". ki nikakor ni mogel skriti zadovoljstva je bila: »Drugo leto gremo v finale.« Vrstni red: 1. Sela 2. Krtinke, 3. fc FFF Dob. 4. kninske kelnarec. Superboy Nogometni jubilej Nogometni začetki v delovnem kolektivu AS Domžale na Ljubljanski I v Domžalah segajo na sam začetek obratovanja v leto 1967. Najprej medsebojne tekme, nato tudi z drugimi ekipami domžalske občine, skratka, nogomet v kolektivu je bil poleg smučaii|a in Streljanja šport na prvem mestu. V letu 1984 seje porodila misel, da se konec nogometne sezone zaključi s tekmo S'IARI : MLADI. Tako smo pred dnevi na igrišču VIRT1 ISA na Duplici obeležili dvajsetletno tradicijo. Na izredno lepem igrišču si je po dveh letih ponovno priborila zmago starejša generacija ter si tako zagotovila prehodni pokal v last za leto dni. Med prijetnim druženjem po končani tekmi nas je nagovoril predsednik sindikata, g. lanez Slapar, priznanja ter dvajset let Star prehodni pokal pa je podelil direktor AS, ALU g. Drago Korošec. T. Habjanlč C I TROEN VABLJENI V TRZIN! =T VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN AVTOMARKET IMA! NOVI C5 -NAPREDEK JE VIDEN TERENSKI C3 XTR - ZMORE VEČ! Že za &285.000 SIT Rekreacija malo drugače Jesen je zopet tu, s tem pa je tu tudi čas, ko se odločate za vrsto rekreacije, s katero se boste ukvarjali skozi mrzlo obdobje štirih mesecev. Da se ne boste (morda ponovno) omejili le na že skoraj tradicionalno dvoransko telovadbo, kot je aerobika, naj vam predstavimo še nekaj drugačnih vrst kurjenja energije, ki se jih lahko lotite. Joga Izhodišče je fizična vadba s predstavitvijo osnov telesnih vaj oz I latha |oge. sledijo osnovne tehnike dihaii|a oz Pranavama in vizualizacijc. Jc primer spoznavanja osnovnih načinov sproščanja in tehnik dela na sebi. .loga navdihne tudi tiste najmanj zainteresirane. Ker joga ni ravno hudo energična vrsta športa, jc zelo zanimivo, da nekateri pravijo, daje z jogo možno tudi shujšati. Za tečaj joge se lahko pozanimate pri kateri od lokalnih športnih organizacij ali pa v litness centru. Pametno je preleteti tudi letake iz nabiralnikov in spremljati plakate. Boks Morda se vam zdajle zdi, da je lo za vas povsem neprimeren šport, pa vendar morda temu ni tako Zakaj M ne hi seznanili z osnovnimi boksarskimi veščinami, borilnim položajem, tj. boksarskim gardom ter se naučili osnovnih obramb in napadalnih udarcev, ki bi jih lahko potem še izpolnjevali na boksarskih rekvizitih in pri vadbi v dvojicah? Najbolje bo, da v spletni brskalnik vpišete »borilne veščine« in izberete najprimernejšega med športnimi društvi, kjer učijo boksanja. Sabljanje Svetujemo vam, da ponovno make zajadrate po spletu in najdete sebi primeren športni klub, ki ponuja to izjemno vrsto športa. Sabljanje je borilni šport, ki je koordinacijsko zelo zahteven, pa tudi zabaven. Omogoča borbo po zelo kratkem času učenja. Naučili se boste osnovnih pravil sabljanja, tehnike gibanja in uporabe meča. Orientalski plesi Ste vedeli, da ima glasba že od nekdaj pomembno vlogo v orientalski družbi in menda značilno vpliva na razvoj vsakega posameznika od rojstva naprej? Ze zelo zgodaj se otroci naučijo izdelovati inštrumente in se pozneje skozi glasbene igrice pripravljajo na različne vloge v življenju. Poleg tega je tovrstna rekreacija Z vsakim letom bolj priljubljena tudi pri nas. Tečajniki jo še posebej hvalijo zaradi dodatne doze samozavesti, ki jo s tem pridobi jo. Vpišete se torej lahko na tečaj orientalskih plesov. Za tečaj povprašajte na lokalnem športnem društvu ah pa se sprehodite kar do najbližje plesne šole. Poskusite tudi ne vreči vsakega reklamnega letaka i/ nabiralnika v smeti, ne da hi ga preleteli, saj se lahko na kakšnem najde informacija tudi o tem. Želimo vam, da najdete prave vrste sprostitev zase in upamo, da smo vam pri izbiri pomagali. Alenka ŽUMBAR stran 21 ŠPORT Smučarski klub Ihan Tekači in biatlonci uspešni tudi v poletnem času Po zares uspešni zimski sezoni naših mladih hiatloncev, v kateri so osvojili zavidljive rezultate, tako na državni kot tudi svetovni ravni, tudi v poletnem času niso počivali. Čas priprav in različnih testiranj pa se iz dneva v dan stopnjuje, kot se stopnjuje pripravljenost naših tekmovalcev. / vzpostavitvijo Pokala v letnem bi-atlonu za sezono 2004/20(15 so naši tekmovalci dosedaj zelo uspešno nastopili na treh tekmovanjih, kjer smuči zamenja tek. ti. kros, in pa tekaške rolke. Na tekmovanju v Ihanu in Bloiki polici so se Klemen KAM.K. Peter DOKL, Aleš GRE-GORIČ, An/c GREGORIĆ in Aleš (iRI.GORIN v svojih tekmovalnih kategorijah uvrstili na zmagovalne stopničke. Klemen in Peter pa sta sc zelo uspešno kosala tudi z varovanci trenerja Kosa, torej s člani A-repre-zentance v biatlonu, ki v cilju vse pogosteje pogledujejo na re/.ulta-tsko listo mlajših hiatloncev. To se je dogajalo tudi v nedeljo, 14.9.2004 na Pokljuki, kjer je potekalo tekmovanje na tekaških rolkah, seveda /. oprtanim malokalibrskim orožjem, mlajše pa je zračno orožje čakalo na samem strelišču. Zabeležili smo dve zmagi, Klemena in Anžeta, ter osvojili še dvoje zmagovalnih stopničk. Torej so hili spet doseženi izvrstni rezultati, kateri dajejo dobre obete za prihajajočo se sezono. Doseženi odlični rezultati v poletni sezoni so seveda odraz kakovostnih priprav na Pokljuki, kjer se naši mladi biatlonci počutijo že kot doma. Prvič pa smo sodelovali tudi na dveh t.i. kampih šole teka in streljanja z najmlajšimi člani našega klltba v mesecu juniju in avgustu. Novi člani kluba so tako spoznali osnove leka na smučeh s pomočjo tekaških rolk ler osnove streljanja z zračnim orožjem, spoznavali pa so tudi lepote okoliških gora. Pred nekaj tedni so se naši najboljši trije tekmovalci Klemen, Peter in Aleš vrnili s 14-dnevnih priprav v Jahloncu na Češkem, kjer so uspešno izvedli testiranja pred prvimi tekmovanji s tekaškimi rolkami. Njihova uspešnost se je polrdila tudi z uspešnim vpisom in sprejetjem na Fakulteto za šport ter na Fakulteto za policijsko-varnostne vede v I.j ubijani. (lani našega kluba se tako aktivno pripravljajo na bližajočo se zimsko sezono, v kateri bodo nastopili na tekmovanjih najvišjega ranga v mladinskih in juniorskih kategorijah. Čaka jih Svetovno mladinsko in juniorsko prvenstvo v Skandinaviji ter t.i. Olimpijske igre mladih v Švici, pa seveda tekme za državno prvenstvo in za Pokal R Slovenije v biatlonu in smučarskem teku. Da bi samemu kraju in krajanom kar najbolje uspeli prikazati ta zanimiv šport, ki ima za osnovo znanje teka na smučeh, Ihanci vsako leto organiziramo tudi tek na tekaških rolkah. Tovrstno najstarejše tekmovanje V R Sloveniji je bilo v soboto, 18.9.2004 uprizorjeno že kar sedemindvajset ič. Kolesca na tekaških rolkah so sc vrtela zelo hitro, hitro pa smo sc »vrteli« tudi Organizatorji, ki smo prejeli odlične ocene za samo organizacijo tekmovanja. Udeležba tekmovalcev je bila v letošnjem letu sicer nekoliko manjša, vendar nas veseli dejstvo, da je nastopilo največ mladih tekmovalcev v kategoriji dečkov in deklic. Odsottjost naših treh glavnih adolov Klemena, Petra in Aleša, bili so na pripravah v Ramsau, v Avstriji, so dobro zapolnili naši najmlajši, ki so sc v letošnji sezoni prvič poizkusili na tekaških rolkah. Dovolj moči in poguma so tako zbrali Aleš GREGORIČ, Jan KARO Jani LAVRAČ. m Irena DOKL. Izmed naštetih Večina prihaja iz športnih družin, kjer se že prepletata smučarski tek in biatlon, ne manjka pa tudi vrhunski alpinizem. V povezavi vseh teh družinskih potencialov sc nadejamo uspešne mlade generacije, ki nam bo tudi v prihodnje dala možnost za veselje in nenazadnje dovolj zanimive vsebine tudi za Vas. drage bralke in bralci. Seveda vsaka organizacija tekmovanja zahteva poleg pridnih rok organizatorjev tudi pomoč s strani krajanov, ki se jim iskreno zaliva Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob vabi k vpisu nove člane, ki jih zanimajo borilne veščine ter želijo nekaj storiti zase in za svoje počutje. Za nove in stare člane bomo organizirali treninge pod vodstvom naših trenerjev, in sicer: Ponedeljek: KICKBOKS v OŠ KRTINA 1. trening za deklice in dečke (10-15 let) od 19:00 do 19:45 ure 2. trening za mladinke in mladince (15-1X let) od 19:45 do 20:00 ure 3. trening za članice in člane (nad 18 let) od 20:30 do 22:00 ure Torek: KICKBOKS v OS DOB, skupen termin za vse starostne kategorije od 17:30 do 19:00 ure Četrtek: BOKS v OŠ KRTINA: I člani do 18. leta od 19:00 do 20:00 ure 2. člani nad 18 let od 20:00 do 22:00 ure Sobota: BOKS, KICKBOKS, skupen termin za vse starostne kategorije od 15 30 do 17:00 V primerih, ko člana zanima samo boks oz. kickboks, lahko hodi (udi na ure kickboksa o/, boksa; prav tako lahko hodijo mladinke in mladinci na treninge deklic in dečkov. Za vse dodatne informacije nam lahko pišete na naš e-mail naslov m ladiboksardob(g) volj a. net. nas obiščete na svetovnem spletu www.mladiboksardob.com ali pokličete na 031 220 489. Vabljeni! NOVO: MODUS - mali enoprosrorec z bogato serijsko opremo, j Vabljeni na testne vožnje. AVTO SET d~ Drago mel j 26, Domžale ER mesec Izjemnih pogojev nakupa novega vozila: POPUST DO 600.000 SIT + DARILO 4 X ZIMSKE GUME (*ne velja za omejene serije) Omejena serija: CLIO PLUS (klima serijsko) že za 1.980.000 SIT NA ZALOGI SE ZIMSKE GUME PO ZELO UGODNIH CENAH Ob nakupu in montaži brezplačno 2-letno zavarovanje pnevmatik, (kraja, poškodba, vandalizem) Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 ljujemo, še zlasti za zagotovitev prehrane za udeležence tekmovanja in organizatorjev. Posebna zahvala gre ga. Mariji in g. Dušanu PETERKI ter Pekarni ROGLJ1Č. Za ustrezno varovanje in s tem nemoteno izvedbo našega tekmovanja zahvala velja tudi članom PDG Ihan. Na koncu našega druženja z Vami sc povabilo najmlajšim bralcem, ki Ste vabljeni, da se nam pridružile na organiziranih treningih v Ihanu. Z velikim veseljem Vam bomo predstavili to zelo dinamično disciplino in Vam omogočili nadaljnje treninge (informacije na telefonih (041) 283-495. Matjaž in (041) 723-290. Janez). Iz osrčja Ihana, kjer se dogajali Matjaž Pavovec Košarka v Domžalah Začetek zgodovinske sezone kk llelios Domžale v Jadranski ligi - prvi dve tekmi v gostih - v Vršen in Beogradu - proti flemofarmu in Partizanu - odprtje dvorane predvideno za I h. 10.2004. ko bo na sporedu tekma z Zagrebom sluh začetek mladincev in kadetov - poraz pionirjev proti Rudarju: MLAJŠI ČLANI; Ti so bili po petih odigranih tekmah državnega prvenstva peti v svoji skupini in so osvojili končno 8 mesto, vendar pa ekipa ni nastopila s tremi najboljšimi, ki so ravno takrat še nastopali za člansko moštvo. MLADINCI: Prijavljeni so za naslednjo tekmovalno sezono, ki se je pričela 3 oktobra - so v skupini skupaj s Krko, Grosupljem. Litijo. Ilirijo in Slovanom - doživeli so prvi poraz proti Krki - so na 5 mestu Lani so bili mladinci tretji v državi. ČLANI KKHEUOS DOMŽALE: KADETI Sprememba v igralskem kadru je, da so za Domžale podpisali Blaž Ru-čigaj. lani član Elektre iz Šoštanja. Samo Grum. ki je lani igral za Roglo. Kristjan Ercegovič - MVP hrvšakega prvenstva in Domen Lorbek - lani član Triglava, ostajajo pa še Belorus Laskevič, Jure Močnik, podpisal je tudi Aljaž Janža.ostajajo pa tudi ostali, manjka le Miro Dundov. ki si mora po uspešnih sezonah v domžalskem klubu poiskati nov klub Svojo dolgoletno košarkarsko pot je zagotovo zaključil Dušan Trifunovič in se na lep način poslovil od dirigentske palice domžalskim igralcem kapetovanju in poveljevanju četici - sedaj naj bi bil v funkciji tehničnega vodje ekipe, okrepljena je tudi trenerska ekipa, saj je svojo igralsko kariero zaključil Rado Trifunovič, ki je zadnje leto igral pri Kemoplastu iz Šentjurja in bo pomagal pri vzgoji mladih. Dela za obnovo dvorane Komunalnega centra so že proti koncu, zahteva vodstva Jadranske lige - 2000 sedišč v dvorani in večje garderobe - je klub že zagotovil - odprtje je načrtovano za 16.10.2004 - tekma proti Zagrebu. Vse pripravljalne tekme je Helios izgubil razen zadnje, ko je odigral neodločeno proti I .okomotivi iz Moskve zmagovalki turnirja Zavarovalnice Triglav. Igrali pa bodo v drugem delu državnega prvenstva, kjer se bo tekmecem pridružil še Slovan in tudi v pokalu - ritem sobota sreda skoraj celotno sezono bi lahko pustil določene posledice, vendar pa se tega v klubu ni bati saj so imeli dolge priprave in močne trening tekme z močnimi tekmeci. Prav tako se je sezona začela pri kadetih - igrali v 2. krogu kvalifikacij in bili uspešni v dveh tekmah so pravzaprav povozili svoje nasprotnike Grosuplje in Radovljico in se zasluženo uvrstili v l.SKL, drugače pa letos nastopata kar dve kadetski ekipi - prva ekipa je v skupini še z Jančami. Hrastnikom. Bežigradom, Llektro in Hopsi iz Polzele - izgubili so s Parklji - so na 4. mestu, ter druga, ki ima za nasprotnike Šenčur. Krvavec in Kočevje - v prvem krogu so bili prosti. Lani je bila kadetska ekipa 21-a v državi PIONIRJI: Domžalčani imajo dve ekipi starejše in mlajše pionirje, le ti pa nastopajo v prvi ligi in B. ligi, ki tekmovanje nadaljujeta - prva ekipa skupaj z Rudarjem. Hrastnikom in Lastovkami - so na 3. mestu, 5 zmag, 8 porazov, druga pa s Celjskim Vitezom B, Branikom Maribor B in KŠ Mario Primorac B - so na 1 mestu še brez poraza v 7-ih tekmah Nasprotniki prve ekipe so bili v prvem delu v prvi ligi Vrhnika, Olimpija. Jezica, Janče in Krka, končali pa so na 4. mestu s 3-emi zmagami in 7-imi porazi Najboljši strelec je bil Rok Do-linar, ki je dal 154 točk Mlajši pionirji pa so igrali v B ligi skupaj z Lastovko, Vojnikom in Celjskim Vitezom Tekmovanje so zaključili na L mestu v tej skupini, najboljši strelec pa je bil Hribar Peter, kije dal 71 točk. Lani so bili pionirji prve ekipe 25-ti v prvi ligi, pionirji B pa v drugi ligi 23-ti. Urban Žnldarslč ARKADA oprema interiera KATJA&ALEN d.o.o., Aškerčeva 6a v Domžalah, Tel.: 01/721 9114 Delovni čas: od pon do sre 9. -18. ure, od čet do ned zaprto Nudimo vam iz proizvodnega programa: IN DEKORACIJ ZA OKNA IN SVETOVANJE 1'KI OBJ lho\A\|l N PREVLEK ZA NEDIŠČA IN l.l-./.l.šl \ • I 1 KS I II NA OI'KI'.MA /A 1)1 ROŠKE SOBE IN SPA1 NIČE • DEKORATIVNI IN funkcionalni TEKSTILNI 1/1)1.LKI (rini. • tekstilne, LESENE IN PVC OBI OOE (itisom. i amis-aii. i I I IsliN, I A MINA i I, IAKK1 1 I, KOKOS. SIS/VI . v OJ \ A) Darilni vselitev v stanova DOMŽALE stran 22 Od leve proti desni: organizator turnirja Mirko Cokan In trojica najboljših: Jure Zorko. Luka Lenič in Marko Srebrnič. Sahara »By night« Noč daje Luki moč Na tretjem šahovskem turnirju Sahare z Vira je slavil Luka Lenič, ki je zbral enako število točk kot drugouvrščeni Jure Zorko, medsebojno partijo pa sta remizirala. V soju bakel in šotoru, v že kar nekoliko hladnem nočnem zraku ob Kamniški Bistrici, se je pomerilo 77 udeležencev iz Italije, Hrvaške in tudi tokrat z vseh koncev Slovenije. Igrali so aktivni šah, dvakrat po 15 minut. Organizator in neumorni ljubitelj šaha, Mirko Čokan, je tudi tokrat poskrbel, da so se udeleženci počutili čim bolj prijetno, manjkalo pa ni niti gledalcev. Podeljena je bila tudi vrsta nagrad. Kot najboljši domačin, Virjan, je nagrado prejel Boris Skok, ki se je uvrstil na zelo dobro 15. mesto in zbral šest točk. Vito Janjič, ki je tudi z Vira, je osvojil 21. mesto in bil nagrajen kot najboljši veteran. Nagrado je prejel tudi Ivan Bratko na 20. mestu, kot najbolje uvrščeni član Vele Domžale. Velovec Boštjan Jeran je pristal na 22. mestu. Vsi trije so osvojili po pet in pol točke. Vrh tabele je tokrat krojil izrazito mladi rod: Luka Lenič, Jure Zorko in Marko Srebrnič, katerih povprečna starost je manj kot šestnajst let. Posebna prigoda se je zgodila po turnirju. Trije štajerski šahisti, Milan Marko, Marjan Črepan in Asim Huremovič so v šotoru ostali vso noč in neumorno šahirali »br/.inca« vse to jutranjih ur. Potem pa so se udeležili naslednjega turnirja, in sicer v trzinskem Bar repku, kjer je Črepan celo zmagal. Skratka, vzdržljivost, da ji ni para. Vrstni red: Lenič, Zorko 8, M. Srebrnič, Tratar 7, Kastelic, Čepon 6,5, Markun, Ivekovič, Mazi, Matko, V. Srebrnič, Mocchi, Štucl, Drino-vec, B. Skok 6, Biti, Volf, Črepan, Kranjc, Bratko, Janjič, Jeran 5,5 itd. Jože Skok Za šahovske sladokusce Sele v končnici nova poteza! V Brissagu, v švicarskem mestu, in sicer v »sanjskem« hotelu The CEN-TRO DANNEMANN, se za naslov »neuradnega« svetovnega prvaka merita od 25. septembra 35-letni madžarski siipervelemojster Peter Leko in 39-letni ruski supervelemojster Vladimir Kramnik. Trenutni rezultat njunega dvoboja, ki se bo končal 18. oktobra, ko bosta odigrala zadnjo. 14. partijo, je 3,5:3,5. Za rubriko Za šahovske sladokusce sem izbral njuno 5. parajo. Zanimivo je tudi to. da seje pravzaprav začela šele v 26. potezi, ko je Leko izbral novo potezo. In to že v končnici. [D37] VVCh Brissago SU1 (5), 02.10.2004 l.d4 SR> 2.c4 e6 3.Sf3 d5 4.Sc3 Le7 5.Lf4 0-0 6.e3 c5 7.dxc5 Lxc5 8.cxd5 Sxd5 9.Sxd5 exd5 10.a3 Sc6 1 l.Ld3 Lb6 12.0-0 Lg4 13.h3 Lh5 14.b4 Te8 IS.Tcl a6 16.Lxa6 Txa6 17b5 Txa3 18,bxc6 bxc6 19,Txc6 Ta7 20Td6 Lxf3?! 21. Dxd5 Txd6 22. Dxd6 Dxd6 23. Ld6 Lxf3 !? (Končnica! Najbrž bi bilo veliko boljše obdržati lovski par v tej pozicij! V že ko- mentirani partiji v komentarju navedenih šahistov je predlagana poteza je 24.gxD Ld8 25Tbl 1,16 26.Kg2 [Končnica s trdnjavo, lovcem in štirimi kmeti proti trdnjavi, lovcu in tremi kmeti je zelo obrambna pozicija, z malo možnosti za materialno slabšega igralca.) 26...g6 27.f4 Kg7 28,Tb7 Te6 29Td7 Te8 30,Ta7 Te6 31,Lc5 Tc6 32.Ta5 1x3 33.Tb5 Ta6 34.Tb3 Lf6 35.Tb8 h5 36.Tb5 Lc3 37Tb3 Lf6 38e4Ta5 39Le3 Ta4 40.e5 'Le7 4I.Tb7 KflS 42.Tb8» Kg7. 43.KI3 lc4 44.Ke2 Ta4 45.Kd3 Lh4 46.Ld4 Ta3 + 47.Kc2 Ta2t 4X.Kd3 Ta3+ 49.Ke4 Ta4 50.Kd5 Ta5-t 5I.Kc6 Ta4 52.Kc5 Le753.Kd5 Ta5+ 54.Ke4 Ta4 55Tc8 Lh4 56e6+ Lf6 57.e7Txd4+ 58.Kc3 I.xe7 59.Kxd4 60.D (5 61 Tc7i Kf6 62.Kd5 Lg3 63Tc6+ Kg7 64Ke5 h4 f 64...Lh4 65.TČ7+ in spet iznudnica oziroma nujnica.) 65.Tc7+ Kh6 66Tc4 Kg7 67.Ke6l.h2 68.ie71 Kh669.KI7 I 0 Bogdan Osolln i t t Peter Leko (2741) - Vladimir Kramnik (2770) Pozicija po 25... Lf6 Čestitamo Tamara Kokalj že drugič evropska prvakinja Na evropskem Prvenstvu v ka-rateju je v Ukrajinskem mestu Odessa na Evropskem prvenstvu v karateju sodelovala 27 članska S.K.I.E. Karate reprezentanca Slovenije. V konkurenci 20 držav in preko 800 tekmovalcev so Slovenci osvojili 6 medalj. Eno zlato in srebrno ter 4 bronaste. Iz Karate kluba Atom Shotokan Domžale je v reprezentanci sodelovalo 10 tekmovalcev, ki so svoj nastop na EP popolnoma upravičili. Tamara Kokalj je z osvojenim 1. mestom v Katah mladinke postala evropska prvakinja 2004. Mladinci ekipno kate 2. mesto v ekipi Grega Triller. Mladinke kate ekipno 3. mesto - Sonja Cerar, Tjaša Gavez, Tamara Kokalj. Člani kate ekipno 3. mesto, v ekipi Miha Gavez. V kategoriji, Master clas veterani 40-44 Kate, je prvič za Slovenijo gl. instruktor KK Atom Domžale, Lovrenc Kokalj dosegel medaljo za 3. mesto. Mladi Jernej Ilomar je v kraljevski disciplini borbe +75kg dosegel izjemen rezultat. 7. mesto. Ekipa člani borbe je izgubila proti Rusom 3:2. V borbi sta z zmago blestela Miha Gavez in z fantastično nožno kombinacijo Jernej Homar, ki je za Slovenijo dosegel ippon. Za Slovenijo so iz Domžalskega Atoma nastopali tudi Timotej Kokalj - izpadel je v 3. krogu, Tadej Trinko izpad v 2. krogu, Gašper Skok. Potovali so z avtobu- som. V eno smer je bilo potrebnih 34 ur. Zlato medaljo si zato zasluži podjetje Rašič avtobusni prevozi in seveda šoferja Tabakovič in Grad. Zahvala Občini Domžale, Zavodu za šport Domžale - Športni zvezi, Tovoti Lovše, podjetju Inštalacije Urbanija in Ulitki Skok: Omeniti velja, da so bile nastopajoče kategorije izredno močno zastopane, še posebno iz vzhodno-evropskih držav. Na prvenstvu so imeli največ uspeha Ukrajinci, Belorusi in Italijani. Slovenija je bila z osvojitvijo medalj na 7. mestu. B. Slaščičarna OGER stilri Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte ntdi za DIABf TIKF domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure OUTLANDER 2.0 COMFORT Popust do 683.000 SIT CARISMA 1.6 COMFORT 3.490.000 SIT popust m.ooo sit Cffta/Vfl * 1'M l/IOGkm « 7.4 CARISMA 11.9 rjlD^OMFORT 3.990.000 Sn>OPU5T 565 000SIT • l/ lOOhm .58 • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO Študentski klub Domžale: Omilimo študijske obveznosti Študentski klub Domžale tudi v mesecu oktobru misli na Vas! Čeprav je šolsko in študijsko leto že zakorakalo med nas, pa mi nismo pozabili na dejstvo, da študentskega življenja ni brez zabave in dobre volje. Zato še naprej pripravljamo nemalo dogodkov, ki se bodo zvrstili v prihajajočem času. Naj vam jih predstavimo le nekaj. AIRCANYONING V čarobni soteski Predoselj v Kamniški Bistrici bomo še enkrat letos organizirali Air Canvoning. Kar smo počeli v avgustu in septembru, se bo dogajalo še v oktobru. Da vas spomnimo, kaj je to. Po vrvi navpično 20m v temačno globel, kjer se "preklopimo" na vodoravno Tvrolian jeklenico (70 m), po kateri se spustimo iz temačnih globočin do izhoda iz soteske. Po prihodu na svetlo sonce nas čaka še en spust (34 m vertikala), in sicer do slapa, ki si ga je možno ogledati le na vrvi bingljajoč. Slap je vpet med navpični steni, ki pa ju je erozija v dolgih letih oblikovala v osmico - dvojni sod. V trenutkih za oddih med obema spustoma si bomo ogledali še Mali izvirk -stranski izvir Kamniške Bistrice, kraj pregovorne lepote. Po vseh napetostih in pričakovanjih se bomo potolažili v Piceriji Murka, ki še vedno slovi po največjem premeru južno od Alp. Akcija se bo odvijala 24. oktobra 2004, ko ob 15. uri Startamo iz Domžal. SPET BOVVLINO Čeprav je jesen v znamenju bolj zaspanih barv, mi še vedno obožujemo flurescentno svetlobo! Cos-mic bovvling nam zopet pripravlja fluorescentne luči, glasno glasbo. simpatične čeveljčke, svetleče krogle in neverjetno dobro zabavo, ki se nam obeta v petek, 18. 10. 2004 ob 21.45 uri. Kje? V recepciji Bovvling kluba 300. Pa ne pozabite, število mest je hitro zapolnjeno - vsak želi doživeti to zabavo! KOSTANJ PARTY 2004 Tudi letos bomo izkoristili plodove jeseni in pred Študentskim klubom Domžale ponovno organizirali Kostanj Party! Dogajalo se bo na predzadnji dan tega meseca, 30. oktobra 2004 od 18. do 24. ure. Pekli bomo kostanj, se ogreli ob kuhanem vinu, pokramljali, skupaj kaj zapeli, zaplesali? Obeta se nastop glasbene skupine OLIVI.IA! Sploh najbolj izvirna jesenska zabava. 12. BRUCEVANJE Kot vsako letos, bomo tudi letos pripravili tradicionalno, sedaj že 12. (!) brucevanje v Hali komunalnega centra v Domžalah. Vsi 'novi bruci, turbo bruci in tisti, ki imate to že nekaj let za seboj, se nam lahko pridružite 25. novembra 2004 od 21. ure dalje. Tako kot vsako leto se obeta mega zabava, dober animacijski program, slamerji, krst brucev ter, ne boste verjeli, nastop skupine ELVIS JACKSONI. Mi bomo tam, pa vi? Več si lahko preberete v naslednji številki ... Spet pa se nam lahko pridružite na filmskih večerih in filmskem maratonu, ki bo, tako kot vedno, pester, tematski in nadvse zanimiv. Ne pozabite pa podaljšati tudi članstva v študentskem klubu - vse podatke najdete na www.studentski-klub.com. Mateja Kegel Študentski klub Domžale in Mladinski kulturni center Akumulator Domžale objavljata razpis za prijavo za javno objavo del s področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja. Dela bodo objavljena oz. predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potekali od 19. do 23. januarja 2005 v Domžalah in okolici. Dela s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj bodo poslana na najmanj šestih fotografijah. Razstava mora vsebovati najmanj 6 del, razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva je del lahko manj. [zbrani ustvarjalci bodo dela razstavili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture. Dela s področja filma bodo predvajana na filmskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati naj svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD, VHS. Dela s področja poezije bodo objavljena na eni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem i/vodu. Izbrani ustvarjalci so se dolžni udeležiti prireditve, kjer bodo objavljena njihova dela, razen v primeru, da se dogovorimo drugače. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja, najboljša in objavljena dela pa bodo nagrajena. Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelovanju tistih kandidatov, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se, da bomo z izdelki ravnali skrbno in pazljivo. Podatkov avtorjev ne bomo posredovali tretjim osebam in jili hotno uporabljali samo v namene Dnevov kulture. Prispevke pošljite na naslov: Študentski klub Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 102, 1230 Domžale s pripisom »za Dneve Kulture«. Rok prijave za vsa področja je 20.11.2004. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefon in elektronski naslov. 14S1MU. MOTOROLA T190; neverjetna cena: 12.900 SIT SLO. MENI. URA, KALKULATOR, IGRE, VIBRAKLIC. OPOMNIK. SONY ERICSSON T68I; neverjetna cena: 29.900 SIT BARVNI ZASLON. BLUETOOTH. IR VMESNIK, MODEM. WAP. GOVORNO IZBIRANJE, MULTIBAND. EFR, ALS, KOLEDAR. OPOMNIK, MMS. ODIEMALEC ELEK. POŠTE. EMS. HSCSD. GPRS itn. Dimenzi|c: 100*48*20 mm Oba GSM aparata sta v prosti prodaji TWIN T RADE d.0.0, Ljubljana, Bežigrad 13, tel. 0123611 so, Domžale, Karantenska 1. tel. 0172193 50, WWW.TWINTRADE.SI Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica vabi na Lukov sejem v Lukovico ki bo v soboto, 16. oktobra ob 8. uri zjutraj Vabljeni! Aivo gostilno, so nastopajoči na tradicionalnem koncertu Tanje Zaje Zupan Krajevna Skupnost Jarše-Rodica praznuje VABILO ob 28. oktobru, prazniku KS, Krajevna skupnost Jarše Rodica vabi na naslednje slovesnosti: v petek, 22. oktobra 2004, ob 16.30. uri društvena vaja organizator POD Jarše-Rodica v petek, 22. oktobra 2004, ob 17. uri slavnostna seja Sveta KS s kulturnim programom, v Kulturnem domu Groblje Hkrati bo v drevoredu razstava buć v organizaciji Osnovne šole Rodica v soboto, 23. oktobra ob 9. uri 3. tradicionalni pohod Janeza Jegliča - Johana na Rašico - zbirališče pred Kulturnim domom Groblje organizator Turistično društvo Jarše-Rodica v soboto, 23. oktobra 2004, ob 19. uri koncert basista Luke Debevca v Kulturnem domu t,roblje , ^^^^^^ Organizator Kulturno društvo Groblje Informacijska točka za strukturne sklade EU (projekt delno financira EU) 1.9.2004 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004. Tako lahko odslej pri nas dobite več informacij glede - Enotnega programskega dokumenta (EPD) - Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (KM .IS) - Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) - Evropskega socialnega sklada (KSS) /, vstopom Slovenije v lili so sredstva navedenih skladov EU postala naša pravica 111 naša priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravičenih ciljnih skupin, stroškov ... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. Mi vam bomo pri tem pomagali po svojih najboljših močeh. Vabljeni! Informacijo o navedenem lahko preberete na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si.Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi lahko posredujete na e-naslov tere-zija.krajcerfr/ Ijtibljana.si ali pa jih postavite na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani, na Linhartovi 13, kjer vam bomo z veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU. TVD Partizan - Domžale Telesnovzgojno-telovadno društvo Partizan Domžale Sportno-rekreativno društvo TVD Partizan-Domžale vas vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2004/05 po sledečem urniku: OS DOMŽALE - telovadnica: ponedeljek: TELOVADBA članice torek NOGOMET člani sreda: TELOVADBA pionirji, pionirke nedelja: NOGOMET člani OŠ VENCLJA PERKA - telovadnica: torek: K( )ŠARKA člani, članice torek: ODBOJKA člani, članice torek: NAMIZNI TENIS člani, članice OŠ ROJE - telovadnica: sreda: ODBOJKA člani, članice od 19.30 do 20.30 ure od 20.30 do 22.00 ure od 18.00 do 19.30 ure od 8.00 do 9.30 ure od 19.00 do 20.30 ure od 19.00 do 20.30 ure od 19.00 do 20.30 ure od 20.00 do 21.30 ure Ob tej priložnosti vas vabimo tudi na TRIM STEZO na Šumberku, kjer si do napornih dnevih privoščite sprostitve za svoje telo In dušo. Informacije lahko dobite tudi po tel: 01/724-34-60 aH 01/721 3641 VRTNARSKE STORITVE Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090 OBREZOVANJE ŽIVIH MEJA OBŽAGOVANJE, PODIRANJE IN ODVOZ DREVJA V VSEH OKOLIŠČINAH Irena Pogačar s.p. Ljubljanska 104 - telefon 0172415 00 gel, čas; pon * pet 9h • žOh, sob 7h - lih Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, praznujejo 25. letnico svojega prepevanja Na I jubilejni koncert vabijo vse ljubitelje slovenskih narodnih in ljudskih pesmi. Koncert bo v soboto, 6. novembra 2004, ob 19. uri v Kulturnem domu Groblje. Kot gostje bodo nastopili Fantovski zbor z Vrhpolja pri Moravčah. Prisrčno vabljeni. Vstopnine ni (prostovoljni prispevki) SPOROČILA stran 24 Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2004 Volilna enota 4 Ljubljana-Bežigrad Volilni okraj 10 Domžale V volilnem imeniku 20.545 volivcev 100,00% S potrdilom je glasovalo 0 volivcev SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 20.545 VOLIVCEV Na volišču je glasovalo: - po volilnem imeniku 13.832 volivcev 99,97% - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev 0,00% - izseljeno 4 volivcev 0,03% SKUPAJ GLASOVALO 13.836 VOLIVCEV ODDANIH GLASOVNIC 13.836 VSEH VELJAVNIH GLASOVNIC: 13.530 97,79% NEVELJAVNIH GLASOVNIC: 306 2,21% Posamezne liste so dobile naslednje število glasov: 1 SLOVENIJA JE NAŠA - SJN 373 2,76% 2. SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 25 0,18% 3. NSi - NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1958 14,47% 4. AS - AKTIVNA SLOVENIJA 449 3,32% 5. SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 25 0,18% 6. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 70 0,52% 7. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 219 1,62% 8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 762 5,63% 9. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3033 22,42% 10.STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 35 0,26% 11 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 667 4,93% 12.ZELENI SLOVENIJE 133 0,98% 13. NAPREJ SLOVENIJA 15 0,11% 14. ZA PODJETNO SLOVENIJO 57 0,42% 15. JUNIJSKA LISTA 93 0,69% 16. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 998 7,38% 17. GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽŠ, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE-ZNS. NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS 50 0,37% 18. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 295 2,18% 19. ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO - ZDRUŽENI 14 0,10% 20. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 4.259 31,48% Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2004 Volilna enota 4 Volilni okraj 11 Ljubljana-Bežigrad Domžale V volilnem imeniku S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA Na volišču je glasovalo: - po volilnem imeniku - s potrdilom je glasovalo - izseljeno SKUPAJ GLASOVALO 19.777 volivcev 100,00% 0 volivcev 19.777 VOLIVCEV 13.127 volivcev 99,99% 0 volivcev 0,00% 1 volivcev 0,01% 13.128 VOLIVCEV 98,32% 1,68% ODDANIH GLASOVNIC 13.127 VSEH VELJAVNIH GLASOVNIC: 12.907 NEVELJAVNIH GLASOVNIC: 220 Posamezne liste so dobile naslednje število glasov: 1 .SLOVENIJA je NAŠA - SJN 2. SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 3. NSi - NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 4 AS AKTIVNA SLOVENIJA 5. SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 6. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 7: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 9. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 10.STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 11.SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 12. ZELENI SLOVENIJE 13. NAPREJ SLOVENIJA 14. ZA PODJETNO SLOVENIJO 15. JUNIJSKA LISTA 16. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 17. GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽŠ, ZVEZA ZA PRIMORSK ZZP ZVEZA NEODVISNU I SLOVENIJE ZNS, NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS 18. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SI jovenue DeSl JS 19. ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENKO -ZDRUŽENI 20. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS 3.747 29,03% 250 1,94% 22 0,17% 1586 12,29% 395 3,06% 54 0,42% 58 0,45% 174 1,35% 764 5,92% 3396 26,31% 42 0,33% 412 3,19% 152 1,18% 19 0,15% 44 0,34% 125 0,97% 1279 9,91% O- 44 0,34% 331 2,56% 13 0,10% (Poročilo je pripravljeno na osnovi zapisnikov okrajnih volilnih komisij z dne, 4. 10. 2004) Javno naznanilo Javna razgrnitev podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Občina Domžale obvešča občane, ki so lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč (zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča), o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Javna razgrnitev bo v času od torka 26.10.2004 do četrtka 25.11.2004 v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2, 1230 Domžale. V času javne razgrnitve lahko zavezanci za plačilo nadomestila za lastna nezazidana stavbna zemljišča podajo pripombe na podatke. Pripombe podajo zavezanci na obrazcu, ki ga pridobijo v času javne razgrnitve. Pripombi morajo zavezanci priložiti ustrezne priloge (npr. izris iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijsko, gradbeno ali uporabno dovoljenje, drugo upravno dokumentacijo ali izpis iz uradnih evidenc). OBRAZLOŽITEV Nadomestilo /a uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) je dajatev, ki je predpisana z 58., 60. in 61. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/ 84, 32/85, 33/86; \ nadaljevanju: ZSZ-84) in 218. členom Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/ 02, 43/04; v nadaljevanju: ZGO-1) in z občinskim Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale. Nadomestilo je namenjeno za vzdrževanje in izboljšanje komunalne opremljenosti območij, na katerih se nadomestilo obračunava in /a izboljšanje bivalnega okolja in življenjskih razmer na območju celotne občine. Hkrati predstavlja nadomestilo ukrep aktivne zemljiške politike, s katerim naj bi uravnali trg ponudbe in povpraševanja po zemljiščih, ki so z veljavnim prostorskim planom občine namenjene za gradnjo. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. V Občini Domžale občani in poslovni subjekti že leta plačujemo nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, medtem ko se odmera nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, zaradi omejenih zakonskih določb, do sedaj ni izvrševala. Odmera nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je odvisna od uporabne stanovanjske ali poslovne površine, komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča ter lege stavbnega zemljišča v prostoru. Uporabna površina objekta izražena v m2 se pomnoži s skupnim številom točk, določenim z odlokom in vrednostjo točke, ki jo občinski svet občine Domžale določa letno. ZGO-1 pri odmeri nadomestila predpisuje nekatere spremembe, predvsem na področju odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se po ZGO-1 odmerja od vseh nezazidanih zemljišč, ki so s prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti določena za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov (razen gospodarske in javne infrastrukture). Nezazidana stavbna zemljišča podrobneje opredeljuje 218. člen ZGO-1 (Ur. list RS, št. 110/ 02, 43/04; v nadaljevanju: ZGO-1). Odmero nadomestila za nezazidana stavbnega zemljišča se po novem ZGO-1 in v skladu z odlokom prvič odmeri v letu 2004 in je odvisna od lege stavbnega zemljišča in površine nezazidanega stavbnega zemljišča ter od vrednosti točke, ki jo občinski svet občine Domžale določa letno. Kot zazidana stavbna zemljišča v skladu z ZGO-1 štejejo tisle zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu /. določbami tega zakona določene kot gradbene parcele. Občina Domžale je na osnovi ZGO-1 in odloka vzpostavila novo evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč je vzpostavljena na podlagi uradnih državnih in občinskih prostorskih evidenc: zemljiškega katastra, katastra stavb in občinskih prostorskih aktov. V skladu z zadnjo spremembo ZGO-1 (Uradni list RS št. 43/2004) je občina dolžna vzpostavljeno evidenco javno razgrniti. Občina Domžale bo javno razgrnitev vzpostavljene evidence nezazidanih stavbnih zemljišč izvedla v času od 26.10.2004 do 26.11.2004. V tem času imajo zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč pravico preveriti lastne podatke ter v primeru nestrinjanja z. vzpostavljeno evidenco podati pripombe. Poudarjamo, da je potrebno pripombe argumentirati z ustreznimi dokumenti (izrisom iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem, drugo), ki utemeljujejo podano pripombo. Če lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč ne podajo pripomb na podatke predstavljene na javni razgrnitvi, pomeni, da se z vzpostavljenimi podatki občine strinjajo in da so podatki občine pravilni. Vzpostavljeni podatki z morebitnimi popravki bodo pojavni razgrnitvi posredovani Davčni upravi RS, Izpostavi Domžale, ki bo izvršila odmero nadomestila. Občina Domžale torej poziva lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Domžale, da v času javne razgrnitve preverijo podatke vzpostavljene evidence za lastna nezazidana stavbna zemljišča ter s tem prispevajo k pravilnosti in ažurnosti podatkov ter se s tem izognejo morebitnim kasnejšim sporom, ki jih bodo zavezanci morali voditi v skladu z davčno zakonodajo. Občina Domžale, Oddelek za prostor In varstvo okolja u\ jn Občimi Domžale, Ljubljanska D3 69, 1230 Domžale na pod-HajB lagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2004 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/04) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (I Ir. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje strojnih storitev v Občini Domžale za leto 2004 1. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA V proračunu Občine Domžale za leto 2004 so v okviru postavke »Sofinanciranje strojnih storitev«, zagotovljena sredstva v višini 2.300.000 SIT za sofinanciranje strojnih storitev v občini Domžale za leto 2004. Namen sofinanciranja je podpora ustanavljanju in delovanju strojnih krožkov in s tem zniževanju stroškov na kmetijah. 2. UPRAVIČENCI l Ipravičenci so kmetje iz občine Domžale, ki so uporabljali strojne storitve drugih kmetov za obdelavo kmetijskih zemljišč v občini Domžale v obdobju od 1.1.2004 do 15.11.2004. V njihovem imenu se na javni razpis prijavijo organizacije strojni krožki. Strojni krožek mora biti uradno registriran. .3. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN VIŠINA SREDSTEV: - stalno bivališče upravičenca je mi območju občine Domžale; upravičenec ima status kmeta oz. je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti: - kmetijsko zemljišče, na katere se bodo izvajale storitve, se mora v celoti nahajati na območju občine Domžale; - strojni krožek mora ob posredovanju storitev vodili natančno evidenco o opravljenih storitvah. 4. POTREBNA DOKUMENTACIJA Strojni krožki v imenu upravičencev vložijo vlogo za pridobitev subvencije, V vlogi strojni krožki navedejo ime, priimek, naslov in davčno številko upravičenca ter kraj in čas izvedbe storitve. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - dokazilo o registraciji strojnega krožka; - potrdila upravičencev o statusu kmeta oz. registraciji opravljanja kmetijske dejavnosti; '- dokazilo O opravljeni storitvi veljaven račun za izvedbo del; - izjava strojnega krožka o posredovanju storitve; - evidenca o posredovanju storitev. 5. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločilo posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni komisiji, ki bo podala svoje mnenje. Pristojni oddelek ima od strojnih krožkov pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se bodo s sklepom zavrgle. Strojni krožki, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 30 dni po i/teku razpisnega roka. Upravičenci, katerim bo odobrenu subvencija, bo Ic-ta nakazana na račun strojnega krožka, ki se bo v njegovem imenu javil na javni razpis. Strojni krožek bo nato v skladu s sklepom pristojnega oddelka subvencijo nakazal posameznim upravičencem. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vlog je do vključno 19.11.2004. Strojni krožki oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, I jubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno po poŠti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS ZA SI ROJNE STORITVE« na naslov Občina Domžale, Oddelek /:i finance in gospodarstvo, I jubljanska 69, Domžale. Občina Domžale ŽOPANJA Cveta ZALOKAR 0 RAŽE M So trenutki, ko nekoga 14 ^ pogrešaš tako močno. da bi ga najraje potegnil % 4» * iz sanj in ga objel. V SPOMIN dragi NEJC Za vedno boš ostal Z nami' Tvoji najdražji ZAHVALA Ob izgubi najinega očeta EMILA STEGNARJA gozdarskega tehnika v pokoju se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. 1 epa hvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale, ki so mu v zadnjih letih lajšali trpljenje. 1 Ičcrki Mojca in Meta V SPOMIN ŠTEFKI JERMAN Dvanajstega oktobra je minilo žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustila. Hvala vsem, ki seje spominjate, prižgete svečo ali postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni £1 mM Rahle meglice so naznanile, da j t zopet prišlo -lom jesen. A Tebe Silvo ni nazaj. In na žalost Te nikoli več ne bo. Čeprav v črnem grobu ob sinu Sandiju mirno spiš, v naših mislih in srcih še živiš, j roj zadnji dom Ti rožice krasijo in sveče Ti v spomin gorijo. V SPOMIN Enaindvajsetega oktobra bo minilo žalostno leto, odkar je sedaj naš dom tako turobno tih in prazen, ker si nas za vedno tako nepričakovano zapustil SILVO KEMPERLE iz Sp. Jari I Ivala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Njegovi: žena Anica in hčerka Nada z družino Ko tiči solza ml objame, zaslutim pesem, ki me prevzame, neslitno zavila se je vame. 0 tebi govori in celi rane. ZAHVALA Trenutek je postal večnost, ko nas je zapustil naš SIMON JEMEC iz Škocjana 14, Dob pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo g. župniku in gasilcem POD Studenec za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentačema za odigrano žaloslinko. Vsem se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in maše I Ivala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali po svojih najboljših močeh. Hvala vsem, ki nas bodrite, da kljub neskončni bolečini živimo naprej Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Barbara in sin Kristjan, mama Marija, sestra Betica ž družino in brat Drago z Nino ZAHVALA V petinosemdesetem letu življenja je za vedno zaspala naša mama MARIJA ŽITKO iz Radomelj Od nje smo se poslovili 24.9.2004 na po- kopališču v Radomljah. Hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoče hčerke Julka. Magda in Mija z družinami Odšel si tja. kjer ni trpljenja, nama pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN mik Drugega oktobra minevata dve leti, odkar si naju zapustil, dragi mož in oče VILKO CVIRK iz Sp. Jarš Hvala vsem. ki se ga še spominjate, žena Marija in sin Vilko Vedno boš ostala v naših srcih. V SPOMIN V teh dneh mineva 20 let, od kar nas je zapustila draga NEŽKAVEREŠ roj. Habjan Hvala vsem, ki je niste pozabili Vsi njeni Že leto dni v grobu spiš, a v našem srcu še živiš. Bolečina se da skrili. pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube mame, nihče nam ne more vrniti. Ni dneva, ni noči. da ne bi bila med nami Ti. Ti ne veš, kako pogrešamo Te mi! V SPOMIN Z žalostjo v srcih se spominjamo 31. oktobra, ko nas je pred letom nenadoma zapustila ljuba žena, mami, sestra, svakinja in teta FRANČIŠKA OSOLIN (Koširjeva Francka) z Rov Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke Vsi njeni ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu se je izteklo zemeljsko življenje naši ljubi mami. tašči, babici in prababici IVANKI PAVLI roj. Gregorin iz Domžal, Savska cesta 48 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, za darove za svete maše in cerkev in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Lepa hvala gospodoma župnikoma Janezu Šimencu in Štefanu Pavliju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Svežine za lepo petje in Godbi Domžale. Za pomoč v njeni bolezni se najtopleje zahvaljujemo osebju ZD Domžale, posebno dr. Pogačarjevi. sestri Mušičevi in dr. Kokaljevi. Hvala vsem, ki se pomudite ob njenem grobu. Žalujoči, sinova I ine in Janez z. družinama ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete ROZALIJE PESTOTNIK roj. Prašnikar iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke. trobentaču in praporščakom. Posebna zahvala pa velja g. Vulkanu za lep poslovilni govor. Vsi njeni i Br^ Minilo leto bo odkar Ti v grobu spiš. a v srcih naših dalje živiš Ni dneva, ne noči, da ne bi z nami bila Ti Za ljubeznijo Tvojo ostaja nam praznina. za nas prehuda bolečina, solzne oči. ko Tebe več med nami ni V spomin dobri mami ANI DIMC Depala vas 2'> Za nas bila si in boš ostala Božji dar. zato pozabljena ne boš nikdar! Hvala vsem, ki seje spominjate, prižgete svečko in z lepimi mislimi postojite ob njenem preranem grobu. Naj rože Ti in svečke povedo, kako od Tebe težko je slovo. Vsi Tvoji, ki smo te imeli radi Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. , ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mami. stara mama in teta TILKA KOŽELJ iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih dneh njenega slovesa in sojo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala za pomoč v njeni bolezni dr. Ladislavu Hacetu in vsem negovalkam za oskrbo in obiske na domu. Vsem in vsakemu posebej zahvala za vse dobro. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine. gremo tja, v mirni kraj tišine Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da le več med nami ni ZAHVALA Dva dni po petindevetdesetem rojstnem dnevu je od nas tiho odšel LUDVIK LOBODA iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove, za sv. maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga obiskovali v zadnjih mesecih njegove bolezni, posebno pa ge. Ivanki in ge. Marinki za vso človeško toplino pri negi na domu ter osebju Doma počitka Mengeš za skrb in lajšanje bolečin. Zahvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Hčerki Vida in Marija v imenu sorodstva IP SPOROČILA stran 26 PONUDBA MESECA CITROEN Xsara exc. 1.6i 16V 5V s kov. barvo Avtomerkur d.d. BTC,Sfflarunska152 1000 Ljubljana "i qqq nnn nn cit tel :(01)541 2000 Z.yyy.UUU,UU jI I e-mail:salon.citroen@avtomerkur.si povprečna poraba goriva: 6,91/100 km Samova 14 emisija CO..: 160 g/km KjOO gubljana ^udb, m *> ■>**»<*>«< mw tel- (01 >30 66 °30 VISTRA TRGOVINA • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE 1 VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale TEL./fax: 01/72116 55 • tel.: 01/724 43 43 fax: oi/724 43 44 • e-mail: vistra02@siol.net PESTRA IZBIRA LONČNIH KRIZANTEM IN ARANŽMAJEV ZA 1. NOVEMBER Slamnikarska 18, Domžale, del. čas: pon-pet: 8h-20h, sob: 8h-14h Tel: 01/722-65-40, fax: 01/722-65-41 Aranžiranje daril Dekoracija poslovnih prostorov Sprejemamo naročila za poroke Žalne storitve VITAFOND ADRIATIC najboljša izbira www.adriatic.si Adriatk Domžale Ljubljanska c. 90, tel.: 01 724-04-11, fax: 01 721-50-55 Obiščite nas v novi poslovalnici Adriatk Kamnik Perovo 23, Avto Cerar, tel.: 01 839-42-90, fax: 01 839-42-91 VitaFond Adnatic je življenjsko zavarovanje z nalaganjem sredstev v vzajemnih skladih.Ponuja vam več kot varnost, donosno naložbo in možnost povečanja vrednosti vašega premoženja. Ob odločitvi za VitaFond Adriatic lahko izbirate med šestimi vzajemnimi skladi: ■ KD Investments: GALILEO, RASTKO in KD BOND ■ Primorski skladi: PIKA in ŽIVA ■ Medvešek Pušnik DZU: MP GLOBAL.SI PRIMER: 5,*JJ i....., Ženska, stara 27 let, sklene VitaFond Adriatic. Odloči se za dobo 25 let ter za premijo 70 EUR mesečno. Na podlagi tega izhaja zajamčena zavarovalna vsota za smrt 20.000 EUR in predvidena vrednost premoženja ob doživetju 77 986 EUR (ob predvideni 11% stopnji donosnosti) Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zaiamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote Adriatic zavarovalna družba d.d. IMRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Pcommerce »zimo in pomlad im mM »e\a HuAatl UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBORKE © 01/723 0900 vinrVw.hp riuctor Total UŽITEK V DOVRŠENOSTI. 20« 1 Panb* komtonM-Rit naflr vofnt« 4 J 8,6 M00 km tminji COj 1 H 204 f/km Miki ja timboficm ■ Primar Imorrn.rjvnatl iirj/una ob mkup-i P.„,.-n 20* X rfoii|n 1,9040$ mata* ihuane otmrttna n*.. Cana • +t»< I S M 000 WT Z(wln* Lf»*t» I 0(1 W0 HI Mn.tr« mMm 21 SO4.O0 01 ***ir,i .*rwm mar*. 7.1 X. Dota trttttn* *0 mamtv tkupni nmMJ kra*ta: SO 71 r.OMIf tOM S 41 % Ponudb« *it|j n» -Jim Ji I 2004 EOM lUjUtafl »troiknobr*«™ mtn R lamro.uni* kreniti EOM te »premam t* m i«h'*rn*n' NfcfH koli nm*4 alamanm* vkljucamri - kilManlo (OM Njvadai* kraduna ponudba ju pnprtvtiarm « «o*>k)v«njij i Sank A.iHrH Crudmnitair 1 đ LiuNjam, Smirtmika 140. L)uW|»na RODEX d.o.o. - Rova, Rovtka cesta 2, 1235 Radomlje - tel.: 01 722 77 98, 722 70 10, 722 81 31, 722 88 68 www.rodtx.li 40 let AMD ZVEZDA NOVO V DOMŽALAH! AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije B, C, E, EkB IZJEMNO UGODNE PROMOCIJSKE CENE! (do 31.12.2004) AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726 e-pošta: amd.zvezda@siol.net http://www.avtosola-amdzvezda.com 4 mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokuitivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605391 URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190,041 642 097 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV sp, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa)Ddovni časod 9.&> llure in od 15.cbl7.ure.VsobolDod9.do 12 ure. TeL: 017227897 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Nudim varstvo otrok na svojem domu. Tel.: 72 12 535 Zaposlimo mlajšega delavca v proizvodnji in vzdrževanju. Zahtevani pogoji: - poklicna šola(IV. stopnja)tehnične smeri. Tel.: 729 58 54, fax 729 58 60 Ugodno prodam 1 kopalniški in 3 sobne radiatorje. 041/791 420 Dobimo se na domžalskem tržnem prostoru ob Ljubljanski cesti ob koncu makadamskega parkirišča - vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 16. ure. Dobrodošli! OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 8 Domžale 01/72MO-06 7 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 U'tfl'D %jt /t tki M garažna in industrijska vrata T« vrata vam bodo dolgo v veselje! Za vas smo pripravili nepozabno jesensko akcijo od 08.09. - 31.10.2004 M Sekcijska vrata z vodoravnim motivom 2250 x 2000 2250 x 2125 2375 x 2000 2375 x 2125 2500 x 2000 2500 x 2125 že za neverjetnih_^av RADOX Centa talrau 10.1230 Dnmialn na motorni pogon z daljinskim upravljanjem in montažo g gQ0 oo Cesta talcev 10,1230 Domžala tal: 01 722 88 71, fax: 01 722 88 72, gsm: 041 60 28 60, e-mail: radox@siol.net, \wvw.radox.si L—— :a vaš letni oddih? www.ir image.sk/pnaij-sBnovan] tik ob morju - 20m od centralne plaže na Punt popolnoma nova stanovanja za 2 - A osebe možnost rezervacije stanovanja s teraso zagotovite si lep dopust pravočasno trženje in informacije telefon: 01/8310 790, gsm: 031/343 866 PEDIKURA PANČUR Vlasta - MEDICINSKA NEGA NOG iumimmim - KLASIČNA NEGA NOG (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek 5LALMNIK m oktobor 2004 VINSKA KLET VIDMAR Preselili se bomo na novo lokacijo Slamnikarska 5, Domžale po domače Pri Jene! (nasproti bivšega Unrverzale ofc. nasproti Mercator centra) Otvoritev novih prostorov v petek 5.11.2004 ob 17h. V krajšem kulturnem programu nas bodo razveselile • kamniški kolcdniki Slede • devastacija v'm • prigrizek domačega primorskega prsata !U Mercator Center Domžale Dogodki v mesecu oktobru V soboto, 16. oktobra ob 11. uri: otroška igrana predstava za naše najmlajše TETKA JESEN veseli kuhar nas bo razvajal s sladkim kostanjem jesen je čas trgatve, zato vas bomo pogostili z moštom V soboto, 23. oktobra ob 11. uri: .igrana predstava NERODNA AVGUŠTINA V nedeljo 31. oktobra od 10. do 12. ure: ustvarjalno vodena didaktična otroška delavnica TEMA NOČ ČAROVNIC skupaj bomo oblekli veliko čarovnico in izdelovali dekoracije iz buč j Prisrčno vabljeni!