771318 607007
■'Ifn:-
primorski uTrp
ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER I
Portorož
Obala 75a. Portorož - Slovenija Tei.: OS 676 0 373
Las i i\o 'porforos w
Januar 2006 Leto 12 Številka 143
CENA 200 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ---------------- IZHAJA 15. V MESECU ---------------------------
{f Banka Koper
Začetek priprav na lokalne volitve 2006
Znani sta že dve imeni za župansko mesto: Vojka Štularza Piran in Boris Popovič za Koper; postanka in županja Breda Pečan pa je še malce skrivnostna, vendar vse kaže, da bo kandidirala. DeSUS Izola je med prvimi predstavil evidenčno listo kandidatov.
Čeprav je šele januar, lokalne volitve pa bodo jeseni 2006, že potekajo živahni pogovori v strankah o primernih kandidatih, v Primorskem utripu pa tudi že imamo lep seznam kandidatov za županska mesta v Piranu, Izoli in Kopru, kar kaže na to, da bo že pomlad neobičajno vroča in da bo temperatura naraščala vse do jeseni. Kakor koli že, v Sloveniji bo verjetno 210 prostih mest za županje ali župane, več tisoč mest za svetnice in svetnike, malce težavno pa bo zbrati kandidate za svete Krajevnih skupnosti.
Na letni skupščini Občinske organizacije DeSUS Izola so 23. decembra 2005 že predstavili predlog kandidatne liste za člane Občinskega sveta Občine Izola. Volilne enote v Izoli so tri, skupaj pa bo samo iz Desusa šlo v boj za naklonjenost volivk in volivcev 21 kandidatov, med katerimi je nekaj že znanih imen. S kom bo stranka sklenila koalicijski dogovor še ni popolnoma znano. Prvi na posameznih listah so Anton Juriševič, Branko Simonovič (sedanji podžupan in predsednik občinske organizacije) in Zmago Višnjevec. Na skupščini so sprejeli tudi program dela za leto 2006.
6 injaSn0je
resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
29. januarja referendum
Število občin naj bi se s sedanjih 193 povečalo na 210. Številne bodo odvisne od finančne pomoči države. O drugi stopnji lokalne samouprave pa (še) nič.
Tel.: +386 05 674 08 80
Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na
fotografski papir	i
E-maih f o to q u i c Ikl a to@ s i o 1, imet
O u j / j y
tJ 1/1/M C
lEOlA
Dobrodošli
Republiška volilna komisija je v slovenskih dnevnikih že objavila besedilo odloka Državnega zbora RS o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij. Glasovanje na referendumu bo v nedeljo, 29. januarja 2006, na voliščih, ki bodo odprta med 7.00 in 19.00 uro. Predčasno glasovanje bo v torek, 24. januarja, v sredo, 25. januarja in četrtek, 26. januarja, vsakič med 9.00 in 17.00 uro. Volivci in volivke glasujejo tako, da na glasovnici obkrožijo besedo »ZA« ali »PROTI«. Število občin bi se tako povečalo s sedanjih 193 na 210.
Kot referendumsko območje se določi tudi del Mestne občine Koper, ki naj bi se izločil (ta del namreč) iz Mestne občine Koper v novo občino Ankaran-Hrvatini in obsegal območja Ankaran, Barizoni, Cerej, Hrvatini, Kolomban in Premančan. Sedež nove občine bi bil v Ankaranu. Slovenija bi tako z letom 2006 dobila kritično število občin, od katerih bodo mnoge težko sestavljale svoje proračune in bodo v veliki meri odvisne od tako imenovanih sredstev iz »primerne porabe« in s tem tudi od države. Povečali se bodo prepiri o razmejitvi občinskega premoženja. Vprašanj je še kar nekaj: ali bo zaradi množice občini več lokalne samouprave in samostojnosti pri odločanju, ali bo množica občin večje finančno breme za državo in kaj bi z množico krajevnih skupnosti kot dela občin, ki so povečini tudi osebe javnega prava brez pomembnejših pooblastil in lastnih sredstev. O drugi stopnji lokalne samouprave (združevanju občin, ustanovitve okrajev ali pokrajin, prenos pooblastil z državne na lokalno raven) pa vsaj za zdaj ne duha ne sluha. Sklep je preprost: Večja kot je drobitev občin, večja bo njihova odvisnost od osrednje državne birokracije.
Številna srečanja in dobre želje
°'eg gospodarstvenikov in institucij so novoletna srečanja z novinarji, ki spremljajo dogajanja in obveščajo javnost 0 družbenem in gospodarskem življenju na Obali in Krasu, priredili tudi obalni župani. Eno zadnjih, po številu Predstavnikov sedme sile pa zagotovo rekordnih, je bilo srečanje s piransko županjo Vojko Štular 10. januarja v Kestavraciji Laguna Marine Portorož. Županja je naštela vrsto že uresničenih projektov in načrtov, pa tudi težave in nasprotovanja, s katerimi se v zadnjem času srečuje, očitno za mnoge zanimiva občina. Si lahko predstavljate kako °.leta 2008 izgledal Portorož, ko bodo v prenovljenem Palače hotelu v času predsedovanja Slovenije EU zasedali naJvišji organi Evropske skupnosti? Več o srečanjih na 7. in 8. strani.
Na fotografiji: Novinarji na ponovoletnem sprejemu pri piranski županji (s sadikami zlatih jabolk).
V SBI se je lani rodilo 614 otrok
S1.3. 2005 dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih
Kaže, da ob prevzemu evra (predvidoma 1.1. 2007) ne bomo doživeli nemškega in italijanskega sindrom ponekod 100 odstotnega povišanja cen marveč morda le povprečno 15 odstotno.
Zakon (UL RS štev. 101, z dne 11. 11.2005) določa, da se informativno dvojno označevanje cen začne 1.3. 2006 in se konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje se uporablja centralni paritetni tečaj: 1 evro je 239,640 SIT. Dvojno označevanje se začne naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave in se konča 6 mesecev po uvedbi evra. Označena mora biti najprej prva valuta (slovenski tolar), ker je druga (evro) le informativna. Pri igrah na srečo morajo imeti na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami v dveh valutah. Zakon prinaša tudi nekatere izjeme - na primer za kmete, ki prodajajo svoje blago končnemu potrošniku.
Dvojno označevanje cen kar 9 mesecev pred predvidenim prevzemom evra 1.1.2007 ima za cilj, da bi se Slovenci privadili na evro in da ne bi ob prevzemu evropske valute pobesnele cene ko je bilo v Nemčiji in Italiji, kjer so cene nekaterih izdelkov in storitev skozi noč poskočile tudi do 100 %. Pričakuje se največ 15-odstotno splošno povišanje cen oziroma toliko odstotkov kot naj bi bila določena nova pariteta evra 1. L 2007. Nedvomno pa bo dvojno označevanje cen precej dela (in tudi stroškov) povzročilo zlasti trgovini, ki prodaja na tisoče izdelkov po spreminjajočih se cenah._________________
Na novoletnem obisku obalnih županov v Splošni bolnišnici Izola je porodničar Boštjan Lovšin, dr. med. povedal, da se je v izolski bolnišnici leta 2005 rodilo 614 otrok, leta 2004 628 leto poprej pa 570. Carskih rezov je 13 -14 odstotkov, rezultati so dobri. Približno dve tretjini staršev želi vedeti ali nosi mamica v trebuščku fantka ali deklico. Pred kratkim so kupili tudi nov tridimenzionalni ultrazvok, zato je ugotovitev še hitrejša in bolj natančna.
Prav toliko, I' očetov, že prisostvuje tudi pri porodu.
Tako lahko sami vidijo kaj vse mora prestati mamica, da lahko pride na svet fantek ali punčka. Izolsko porodnišnico so na dan novega leta 2006 obiskali - in prinesli darila srečnim mamicam, izolska županja Breda Pečan, koprski župan Boris Popovič in piranski podžupan Drago Žerjal.
ŠPORTNIK PIRANA 2005
Vsi ljubitelji športa, učenci, dijaki in starši vabljeni na veselo prireditev Športnik občine Piran 2005, v petek, 27. januarja ob 18.00 uri v Gledališču Tartini Piran, v organizaciji Občine Piran, Športnega in mladinskega centra Piran ter časopisa Primorski utrip.
m

r ",Tii7yi7
Skladno s številom darov se je na zahodu ustalilo izročilo o svetih treh kraljih, imenovanih Gašper (Kaspar),
Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar).Po izročilu naj bi bil Gašper mladenič, Boltežar mož, najstarejši in sivolas pa naj bi bil	Pripravila: Breda Krajnc
Jasli v cerkvi Sv. Mihaela v Krkavčah
Novo leto je začetek novega
koledarskega leta.
V	gregorjanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to
1. januar. V julijanskem koledarju, ki ga uporablja
pravoslavna cerkev je novo leto 14. januarja 2006. Muslimansko novo leto 1427 se začne ob Sončnem zahodu 30.januarja 2006, judovsko novo leto 5767 pa se bo začelo ob Sončevem zahodu 22. septembra 2006.
Pravoslavni
m	v ■ v m
božični
večer
Pravoslavne cerkve, ki jim pripada skupaj več kot 200 milijonov vernikov, so razširjene predvsem v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter vzhodnem Sredozemlju. Po številu vernikov so najbolj številčne cerkve v Rusiji, Romuniji, Grčiji in Srbiji.
V	Sloveniji je po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 2,3 odstotka oziroma 45.908 pravoslavcev, med njimi več kot dve tretjini Srbov. Pravoslavni verniki so 6. januarja praznovali božični večer, ki so ga obeležili na polnočnih mašah.
Datum Kristusovega rojstva ni dokončno znan. Skoraj gotovo se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko seje Jezus prvič pokazal. Cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno.
V	Mali Aziji 6. so januarja slavili prihod Gospoda. Pravoslavna cerkev nikoli ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., ki je znan kot gregorijanski koledar.
Zato pravoslavni verniki božič praznujejo 7. januarja. Tudi tradicionalno praznovanje se razlikuje od zahodnega.
Pred božičem tako nekateri pravoslavni verniki poleg badnjaka po hišah posujejo slamo, s čimer njihov dom simbolično postane betlehemski hlevček. Badnjak je debelo poleno, ki na božični večer gori v peči. To je hrastovo drvo, ki se po običaju prižge v hiši, kjer dogori do polnoči. Badnjak je simbol drv, ki naj bi ga pastirji prinesli Jožefu in Mariji, da bi ogreli kočo, kjer je bil rojen Božji sin. Ponekod je običaj poenostavljen in zadostuje, da v hišo zažgejo sveženj suhih hrastovih vejic in slamo.
Z zažiganjem badnjaka je povezano družinsko slavje. Okrog badnjaka, ki dogoreva, se zberejo domači. Na badnji večer se izteče večtedenski post, zato je večerja tradicionalno postna. Po srbskem pravoslavnem običaju so na mizi ribe, prebranec, medenjaki, suhe slive in orehi. Po slavnostni večerji se verujoči zberejo v cerkvah pri polnočnih mašah. Za božič v Srbiji spečejo tudi poseben kolač, t.i. česnico, v katerega položijo srebrn ali zlat kovanec kot dar za Jezusa, nato pa jo razdelijo na toliko delov, kolikor ljudi živi v hiši. V Rusiji pa za božič tradicionalno spečejo raco, ki jo nadevajo z jabolki, marelicami, slivami in orehi.
Pravoslavno novo leto
Štetje po Julijanskem koledarju, ki ga je leta 46 p.n.š. vpeljal Julij Cezar, za 13. dni zaostaja za gregorijanskiem koledarjem, ki velja v katoliških državah. Po julijanskem koledarju se ravnajo srbska, ruska in gruzijska pravoslavna cerkev, patriarhije v Jeruzalemu, Aleksandriji in Antiohiji
ter Sveta gora in Starokoledamiki v Grčiji. Novo leto so v Srbiji in Črni gori dočakali tudi na mnogih trgih.
Muslimansko novo leto 1427
Leta 622 se je Mohamed iz Meke preselil v Medino. Takrat seje začelo medinsko obdobje islama in od tedaj pripadniki islamske vere računajo čas, svoje novo obdobje. Začetek muslimanskega koledarja je torej 16. julij 622, z oznako 1. muharram 1. Leta se označujejo z AH (Anno Hegirae oz. leto hidžre). Muslimanski koledarje Lunin koledar z dvanajstimi meseci in Luninim letom, ki običajno traja 354 dni. Vsak mesec traja 29 ali 30 dni. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, se muslimanski sveti dnevi izmenjujejo glede na v celoti Sončev koledar Zahoda. Muslimansko novo leto (1427) se bo začelo ob Sončevem zahodu 30. januarja 2006. Muslimani verujejo v sodni dan, ko bo vsak Musliman moral odgovarjati za storjene grehe. Muslimanska vera ima še veliko drugih značilnosti in posebnosti.
Pet stebrov islama označuje pet glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati vsi Muslimani (razen otrok, bolnikov in starejših). Ti stebri so:
■šahada - izpovedovanje vere v Alaha in njegovega preroka Mohameda; ■šalah - molitev petkrat na dan; •zakat - dajanje miloščine revnim in bolnim (cca. 3% letnega dohodka); •saum - popoln post v dnevnih urah ves čas ramazana - od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Ramazan je deveti mesec v muslimanskem letu. Takrat je predpisan strogi post od zore do mraka. To je tudi čas duhovnosti in očiščevanja. V času posta, od sončnega vzhoda do zahoda, je prepovedano jesti, piti, kaditi in spolno občevati. Konča se s tridnevnim praznovanjem, s tako imenovanim Kurban bajramom; ■hadž - romanje v Meko vsaj enkrat v življenju - oproščeno le bolnim in ljudem brez dohodka. Meka je glavno mesto province Makkah v Saudski Arabiji in slovi kot naj svetejši kraj islama, saj se je v njej rodil prerok Mohamed. Vrhunec tradicionalnega romanja muslimanov v Meko je molitev ob vznožju gore Arafat. Na Arafatu je imel prerok Mohamed po islamskem verovanju zadnjo pridigo, na tem kraju pa romarji z molitvijo prosijo za milost in odpuščenje. Verniki nato odidejo v Mino in simbolično kamenjajo hudiča; to
Miha. Simbolično naj bi sveti trije kralji tako predstavljali tri človekove staroste dobe. Že v prvi Cerkvi pa so veljali za predstavnike poganskih narodov.
Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi j e pred božičem, drugi pa pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 06.
V Italiji, pa tudi v zahodni Sloveniji, na ta dan otroke obdaruje dobra čarovnica Befana La Befana je, kot piše Damjan J. Ovsec v Veliki knjigi o praznikih, zelo stara in skrivljena ženica, oblečena v črno. Tako stara je, daje živela že v časih, ko seje rodil Jezušček, torej več kot dva tisoč let nazaj, a je bila stara že takrat. Bila je vdova brez otrok. Legenda pravi, da so šli trije kralji na poti k Jezuščku mimo njene hiše. Ker so se izgubili, so hoteli Befano vprašati, katera je prava pot v Betlehem, čarovnica pa jih je poslala stran. Ko so odšli, je spoznala, kakšno napako je storila. Morala bi z njimi! Tako je zapustila svoj dom in odšla iskat Jezuščka, a ji ga nikoli ni uspelo najti. Še danes ga išče. Na epifanijo hodi od hiše do hiše in ga išče. Za vsakega otroka pusti kakšno darilo, porednim pa košček premoga.
dejanje zaznamuje začetek muslimanskega praznika žrtvovanja kurban bajram, ko Muslimani v spomin na Abrahama zakoljejo ovco ali kako drugo žival.
Katoličani
smo
praznovali tri kralje, obiskala nas je tudi Befana
Na dan svetih treh kraljev (6. januar) nas obišče tudi dobra čarovnica Befana. Praznik Gospodovega razglašen)a (epifanija) je bil tako kot 25. december (božič, praznik Jezusovega rojstva) uveden na začetku četrtega stoletja najprej na Vzhodu, zatem pa še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda).
MEKA
Verniki v al-Masjid al-Haram
LETOS JE NA ROMARSKEM SHODU UMRLO 50 LJUDI
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ^
primorski u¥p
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.05 6777 140, GSM 031 /851 -240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE
Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Golf še malce na ledu
Izjava Županje Občine Piran Vojke Štularvzvezi s stališčem Predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška o golf igrišču v Sečovljah
Gospodu predsedniku se iskreno zahvaljujemo za izkazano skrb za slovensko obalo, ki jo deli z vsemi nami. Z njim povsem soglašamo, da so Sečovlje prav posebnega pomena in da jih treba ustrezno zaščititi in ohraniti prihodnjim rodovom. Z veseljem mu lahko zagotovimo, da pri nas v nobenem primeru ne bomo dopustili posegov v neokrnjeno naravno dobrino in takšnih posegov seveda tudi sami ne načrtujemo.
Smo pa presenečeni, nad njegovim prepričanjem, da bi lahko z malo truda našli drugo lokacijo za izgradnjo golf igrišča. Če bi gospod predsednik poznal občino Piran tako dobro, kot jo poznamo njeni prebivalci, bi vedel, da za golf igrišče nismo izbrali le edine možne, temveč tudi funkcionalno, ekološko, ekonomsko in socialno povsem neoporečno lokacijo. To - poleg izdelanih strokovnih študij -dokazujejo tudi splošen konsenz v Občinskem svetu Občine Piran, ki je lokacijo v Sečovljah štirikrat podprl soglasno, jasna podpora Krajevne skupnosti Sečovlje in ter seveda vsa mnenja, soglasja in dovoljenja, ki smo jih zbrali v petih letih mukotrpnega prostorskega urejanja projekta.
Popraviti moramo tudi predsednikov trditev, da so na problematičnost te izgradnje že nekaj časa opozarjale okoljevarstvene in kmetijske organizacije. V vsem tem dolgem obdobju na občini nismo prejeli niti enega samega ugovora okoljevarstvenih organizacij, je pa projektu nasprotovala koprska izpostava kmetijsko gozdarske zbornice, kije zastopala le interese posameznih kmetovalcev. Velika večina prebivalcev piranskega podeželja je projekt namreč odločno podprla. Tudi zato, ker smo prepričljivo dokazali, da projekt golf igrišča na izbrani lokaciji ustrezno dopolnjuje ponudbo podeželja in predstavlja idealen recept za doseganje simbioze kmetijstva in turizma.
Ker lokalne skupnosti same najbolje ocenimo, kaj in kje zmoremo, je prostorsko načrtovanje v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi v izključni pristojnosti posamezne občine. Svoj prostorski razvoj načrtujemo v skladu z dejanskimi možnostmi ter skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Spoštujemo nadzorno funkcijo državnih organov, ki so dolžni opozoriti na naše morebitne napake, obenem pa imamo tudi pravico od državnih organov pričakovati, da bodo spoštovali našo voljo in da ne bodo podcenjevali našega poznavanja lokalnih razmer, izkušenj in vloženega dela.
%
Urednik našega časopisa Franc Krajnc predsednik nadzornega odbora FIJET Slovenija - DTN
Na nadaljevalni seji 1. občnega zbora FIJET Slovenija - Društva turističnih novinarjev Slovenije, 24. novembra 2005, na Otočcu so bili izvoljeni tudi organi društva. V izvršni odbor so bili soglasno izvoljeni Drago Bulc (predsednik), Cveta Potočnik, Manfred Meršnik, Marjetica Gregorčič Novak, Duša Podbevšek Bedrač, Srečko Trglec in Elen Batista.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni predlagani kandidati Danica Zorko, Franc Krajnc in Drago Vovk. Funkcija predsednika NO FIJET Slovenija - DTN Slovenije je bila soglasno zaupana odgovornemu uredniku Primorskega utripa Francu Krajncu.
Društvo TNS je na podlagi prošenj v svoje vrste sprejelo tudi 17 novih članov, med njimi tudi novinarko Radia Koper-Capodistria Natašo Benčič in novinarko Regionalnega centra TV Koper-Capodistria, Elen Batista.
Predsednik društva Drago Bulc je predstavil program dela do konca leta 2005 in v letu 2006.
Društvo se kot celota včlanjuje v FIJET (Mednarodno zvezo turističnih novinarjev in piscev o turizmu). Letni kongres bo konec aprila v Katarju. Društvo bo organiziralo tudi izobraževalno - strokovna potovanja, ustaljena praksa pa so tudi že pogovori z gospodarstveniki s področja turizma v Sloveniji. Dan pred zborom TNS je bil na Otočcu pogovor s predstavniki turističnega gospodarstva dolenjske regije, ki v strukturi turističnega prometa v Sloveniji po nočitvah Na Fotografiji: Naš odgovorni urednik na zboru DTN in prometu predstavlja okoli 10 odstotkov. Na Slovenije na Otočcu.
Dolenjskem je močno razvit zdraviliški turizem. DTN Slovenije je tudi že organiziralo pogovor s predstavniki turističnega gospodarstva v Portorožu in Mariboru, predvideno pa je tudi srečanje s predstavniki
turističnega gospodarstva gorenjske regije. Na zboru TNS je Cveta Potočnik predsedniku Dragu Bulcu izročila visoko evropsko priznanje F.E.S.T. (Življenje v turizmu) 2005, ki mu ga je podelil Evropski klub turističnih modrecev.
Pogovor s predstavniki turističnega gospodarstva dolenjske regije
Udeležil se ga je tudi Marjan Hribar, vodja Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, kije napovedal tudi novo strategijo razvoja turizma v Sloveniji. Izdelala jo bo portoroška Turistica.
Obvestilo za javnost
Občina Piran je z novim letom odplačala več kot milijardo tolarjev starih dolgov
Občina Piran je konec lanskega leta poravnala dolg, ki gaje imela do Splošne Bolnišnice Izola. Dolg, ki je skupaj z obrestmi znašal 510 milijonov, je občina odplačala v štirih letih. V skladu z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru bi morala piranska občina izolski bolnišnici plačati 785 milijonov tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so nabrale od prejema kupnine z dne 28. aprila 1994. Dolg je nastal zaradi prodaje objekta stare bolnišnice v Piranu. Decembra 2001 sta Županja Vojka Štular in takratni direktor bolnišnice Tomaž Gantar podpisala sporazum o izvensodbi poravnavi, kjer sta dogovorila višino in način odplačevanja dolga. Dolg občine do bolnišnice, ki je oktobra 2000 znašal 758 milijonov, je Občina Piran poravnala v višini 455 milijonov ter obresti, kar znaša 510 milijonov.
Občini Piran kljub sklenjenemu Dogovoru o temeljih družbenega plana obale za obdobje 1986-1990, samoupravnem aktu, ki je kot način in oblika zagotavljanja sredstev za financiranje družbenih dejavnosti prenehal obstajati po ustavnem zakonu s 1. januarjem leta 1990, objekta stare bolnišnice v Piranu do leta 1994 ni uspela prodati. Ko je objekt po številnih dražbah končno prodala, je bila Splošna bolnišnica Izola že zgrajena in podržavljena. Če bi občina kupnino takrat namenila bolnišnici, bi bilo to nenamensko, saj bi financirala bolnišniško zdravstvo, ki je od leta 1992 v pristojnosti države, oziroma bi občinsko premoženje pretopila v državno v nasprotju z družbenim dogovorom. Torej bi občina ta družbeni dogovor, tudi če bi bil še v veljavi, kršila v obeh primerih -ce o* denar namenila bolnišnici ali ne.
Poleg odplačila dolga bolnišnici je Občina Piran do danes poplačala tudi večino dolga, ki je nastal do družbe SCT v zvezi z izgradnjo komunalne infrastrukture ^Fiesi, ki znaša 622 milijonov tolarjev. Julija 2002 sta Županja Občine Piran ^ojka Štular in predsednik uprave družbe SCT Ivan Zidar dosegla dogovor o načinu in višini vračila dolga. Istega leta je Banka Koper od podjetja SCT odkupila omenjeno terjatev, ki jo bo občina koprski banki odplačevala do julija 2007. Do današnjega dne je Občina Piran Banki Koper odplačala že 512 milijonov tolarjev dolga.
Znesek se nanaša na objekte, ki jih je SCT zgradil v skladu z načrti zazidave objektov delavskega počitniškega turizma v Fiesi. To velja predvsem za vodni rezervoar pod Valeto, cesto v Fieso in nekatere druge dele komunalne mfrastrukture. Družba SCT bo tako iz naslova poravnave dobila povrnjene tiste stroške, ki jih je dejansko imela z izgradnjo infrastrukture, občina pa bo plačala 'sto, kar je dejansko prevzela in uporablja.
0(Lv' dogovora pa je bil v tem, da je SCT pripravljen sprejeti denarno sarna**0’110 'n n' za*lteval zemlje v Fiesi, o kateri lahko občina zdaj odloča
Služba za odnose z javnostmi
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož
Odprli so astronomski observatorij fakultete in obnovljene prostore knjižnice ter podelili 125 diplom.
Slovesna podelitev diplom dodiplomskega in podiplomskega študija je bila 22. 12. 2005 v kongresnem centru Grand hotela Bernardin. Slavnostna govornika sta bila rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič, ki je L oktobra 2005 prevzela vodenje naše največje Univerze in je tudi prvič obiskala FPP Portorož ter podpredsednik Državnega zbora prof. dr. Marko Pavliha. Promocije se je udeležil tudi podžupan Občine Piran Drago Žerjal.
Dekan Fakultete za pomorstvo in promet Portorož prof. dr. Jurij Kolenc je promoviral ll9. diplomantk in diplomantov visokošolskega strokovnega programa, podelil
strokovne naslove trem specialistom in dvema magistroma prometnih ved. Specialisti prometnih ved so postali: Mita Lazar, Franc Petrač in Robert Smoje. Magistrski naslov sta si pridobila Bojan Beškovnik in Marina Zanne.
V imenu Študentskega sveta seje profesoricam in profesorjem zahvalil Marko Poropat in vsem diplomirancem položil na srce naj ostanejo v tesnem stiku s Fakulteto, profesorji in kolegi. »Postali ste nekaj več, postali ste ljudje, ki zmorejo dokazati znanje in sposobnosti«, je poudaril Marko Poropat.
Nastopili so Šavrinski godci in svetovni prvak na harmoniki Dean Delgiusto.
Slavnostna prireditev ob promociji diplomant in diplomantov FPP Portorož, 22. decembra 2005 na Bernardino.
Paradoks morebitnih višjih davčnih stopenj
Državni proračun bi se zdebelil za več kot 115 milijard tolarjev, samo z Obale in Krasa bi kapnile kakšne 4 milijarde tolarjev
Nova enotna dohodninska stopnja bi bila darilo bogatim* Višji DDV bi revne napravil še revnejše* Upokojenci
bodo kupovali manj kruha, mleka, mesa in sadja, posledice pa bi čutili tudi v gostinstvu.
v____________________________________________________J
V	Sloveniji vsi načeloma podpiramo gospodarske in socialne reforme, vendar hkrati ne pozabimo dodati, da ne na račun višjih davkov in ogrožanja socialne ravni prebivalstva, kar pa se samo po sebi že močno izključuje. Doslej še noben vladni urad, pa tudi ne novi super - minister brez listnice Jože Pavlič Damijan s svojo množično drago novo ekipo, ni prizna grenke resnice, da država za svoje delovanje potrebuje veliko več denarja in da išče vse mogoče vire kje in kako ga dobiti. Pogostokrat od njih slišimo, da so reforme nujne, kajti sicer nam bo trda predla in ne bom mogli doseči večje konkurenčnosti gospodarstva.
Omejili bi se predvsem na dve domeni v pestrem sistemu reform gospodarskega in socialnega sistema; na predvideno enotno 20-odstotno dohodninsko stopnjo in enotno prav tako 20-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV).
Na podlagi višjih davčnih obremenitev gospodarstva in prebivalstva naj bi se v državno blagajno nateklo morda 115 novih milijard tolarjev, ali celo več. Odgovor je znan. Država bo prek socialnih transferov in neposredne socialne pomoči ter v obliki razbremenitve gospodarstva s postopnim zniževanjem davka na plače ali s tako imenovanimi socialnimi korektivi pomagala najrevnejšim. Sliši se lepo, a ni neposredno in hitro izvedljivo. Dogajali se bodo zamiki. Dražji kruh je treba plačati danes, socialna služba pa bo revnemu oziroma pomoči potrebnemu odobrila nadomestilo šele, ko bo prinesel kopico dokazil....Najbolj enostavna rešitev bodo hitre brezplačne delavske menze, ki bi jih lahko financirala takrat že nekoliko bogatejša država.
Enotna 20-odstotna dohodninska stopnja bi bila darilo bogatim
V	državi je skoraj 1,2 milijona zavezancev za dohodnino. V strukturi javnofinančnih prihodkov države pomeni dohodnina okoli 16 odstotkov, davki od dobička in DDV blizu 40 odstotkov (najvišja postavka), prispevki za socialno varnost nekaj čez 30 odstotkov, ostalo okoli 15 odstotkov. Državljani zdaj od obdavčljivih dohodkov plačujemo svoj delež državi -dohodnino- po petih stopnjah, že leta 2007 pa naj bi plačevali dohodnino od davčne osnove po enotni 20-odstotni davčni stopnji. Ker naj bi velika večina državljanov s svojimi letnimi dohodki dosegla prag naj nižje davčne dohodninske stopnje (povprečno 16%), bodo ti isti ljudje po novem plačali okoli 3% več dohodnine, medtem ko bodo vsi ostali, ki so doslej presegli omenjeni prag in so torej imeli bistveno višje dohodke, plačali manj. Nekateri celo bistveno manj, zlasti še, če jih država ne bo »priškrnila« z drugačnimi vrstami davkov.
Sklep iz te zgodbe: Sprememba dohodninske lestvice je darilo
bogatim. To si lahko izračuna vsaka kmečka gospodinja in ne potrebuje visoko specializiranih učenih ekonomistov, ki nas bodo na koncu drago stali. Kaže, da je država že spoznala kaj se bi zgodilo s takšnim predlogom, zato je pričakovati drugačno rešitev.
20 odstotkov je odločno preveč!
Enotni 20-odstotni davek na dodano vrednost (DDV) bi bilo verjetno prehudo breme za davkoplačevalce. V BiH so letos uvedli 17% DDV. Bi za slovenske potrebe zadostovala enotna 16% stopnja DDV?
Morda bo država sprevidela svojo pogoltnost in določila nekoliko nižjo enotno (16-odstotno?) davčno stopnjo, kar bi bil njen konkretni prispevek k razbremenitvi in konkurenčni sposobnosti gospodarstva.
Z uvedbo enotne 20-odstotne davčne stopnje pri davku na dodano vrednost (DDV) bi se podražilo kar nekaj izdelkov in storitev, vseh tistih h katerim so doslej priračunavali 8,5 -odstotni DDV. To pa so prehrambni izdelki, prenočitvene storitve in prehrambne/penzionske storitve, nekateri drugi izdelki, vstopnice in celo časopisi. Kot je zapisala Majda Dekleva v Lipovem listu so dejavnosti iz gostinstva v letu 2004 po nižji 8,5% davčni stopnji vplačale 12,7 milijarde tolarjev, po višji, torej 20-odstotni davčni stopnji pa bi za enake prodane storitve morali zaračunati gostom 4,5 milijarde več! Ocene kažejo, da tudi morebitna uvedba enotne 20-odstotne davčne stopnje pri dohodnini gostinskih podjetij ne bi razbremenila, saj so v gostinstvu skorajda najnižje povprečne plače in večina zaposlenih plača dohodnino po stopnji nižji od 20 odstotkov.
Marko Lenček, direktor marketinga Istrabenz hoteli Portorož nam je povedal, da so pogodbe o nudenju penzionskih storitev za leto 2006 s tujimi potovalnimi agencijami že podpisane, zato si (tudi iz konkurenčnih razlogov) ne smejo privoščiti nikakršnih sprememb cen navzgor in bodo morebitno razliko (če bo res prišlo do višjega DDV) nadomestili sami, kar se bo poznalo v bilanci uspeha.
Razlika med 8,5 in 20 % DDV bi bil pomemben vir prihodkov za proračun
Država bi najbolje naredila, če bi ljudstvu pošteno povedala, da za splošno porabo potrebuje nove milijarde, ki jih lahko pridobi z zvišanimi davčnimi stopnjami!
V državno blagajno bi se na račun višje stopnje DDV (z 8,5% na 20%) nateklo morda celo več kot 100 milijard tolarjev, kajti ne smemo pozabiti na ogromen promet v trgovinah s prehrambnimi izdelki, ki bi se z uvedbo višjega davka na dodano vrednost vsekakor tudi podražili - in to kar dvakrat; ob morebitni uvedbi 20% DDV, svoje (vendar morda največ 15%) pa naj bi k podražitvam prispeval tudi prevzem evra s L L
2007. Zanimivo bi bilo vedeti koliko bi višja stopnja DDV z 8,5 na 20% navrgla v sedmih občinah Obale in Krasa? Takih podatkov AJPES nima, ima pa jih Davčni urad.
Trenutno so znani le poslovni rezultati gospodarskih družb na Obali in Krasu za leto 2004, na podlagi katerih bi se dalo nekako izračunati vsoto oziroma državne prihodke iz tega naslova.
V letu 2004 je 2.569 gospodarskih družb z 21.667 zaposlenimi iz sedmih
obalno-kraških občin ustvarilo 768,62 milijarde tolarjev prihodkov. K temu je treba prišteti še 3.905 samostojnih podjetnikov, ki imajo (ne upoštevajoč nosilcev dejavnosti) zaposlenih 3.112 delavcev, ki so leta 2004 prikazali 53,32 milijarde tolarjev prihodkov. Skupaj torej 821,94 milijarde tolarjev prometa. Skoraj vsi navedeni so na izdanih računih pripisovali in državi nakazovali obračunani DDV.
OBRAČUNANI IN VSTOPNI DDV ZA DU KOPER za leto 2004 in ZA OBDOBJE JAN-JUN.05		
		
Davčni urad Koper		v 000 SIT
Od prodaje (obračunani DDV)	leto 2004	obdobje jan.-jun. 05
zavezancem za DDV po nižji stopnji	3.135.693	1.809.195
zavezancem za DDV po višii stopnji	38.368.751	19.056.602
končnim potrošnikom po nižji stopnji	3.624.244	1.700.662
končnim potrošnikom po višji stopnji	9.176.456	4.171.796
prejemniki blaqa in štor. kot plačniki DDV	865.073	501.476
Od pridobitev blaqa znotraj Skupnosti (8.5%)	486.783	445.830
Od pridobitev blaaa znotraj Skupnosti (20%)	7.875.445	6.358.004
1. SKUPAJ OBRAČUNANI DDV	63.532.445	34.043.565
		obdobje jan.-jun.
Od nabave (vstopni DDV)	leto 2004	05
v Sloveniji po nižji stopnji	1.997.980	991.475
v Sloveniji po višji stopnji	35.566.982	17.901.783
pri uvozu po nižji stopnji	501.430	273.480
pri uvozu po višji stopnji	4.649.868	951.897
pavšalno nadomestilo (4%)	19.619	7.229
prejemniki bl.in štor.kot plačniki DDV	851.275	. 501,804
Od pridobitev blaqa znotraj Skupnosti (8.5%)	486.588	443.935
Od pridobitev blaqa znotraj Skupnosti (20%)	7.848.690	6.372.880
2. SKUPAJ VSTOPNI DDV	51.922.432	27.444.483
Vir: Aplikacija DDV, izpis z dne 4.1.2006		
3. NETO UČINEK DDV (vplačila-vračila)- REALIZACIJA JFP DU KOPER	9.790.083	6.789.262
Vir. Poročilo o delu DU KOPER
Država potrebuje za splošne potrebe nove in nove milijarde, ki jih lahko dobi tudi na račun enotne (v poprečju zvišane) stopnje DDV, vendar to nerada prizna državljanom!
Iz tabele, ki nam jo je posredoval Davčni urad Koper, je razvidno, da so zavezanci za DDV z območja Obale in Krasa v letu 2004 od prodaje (obdavčeni promet) obračunali za 63,53 milijarde tolarjev davka na dodano vrednost, v prvih šestih mesecih leta 2005 pa 34,04 milijarde tolarjev.
Od obdavčene nabave (vstopni DDV) so si v letu 2004 »odobrili« 51,92 milijarde tolaijev, v prvem polletju 2005 (za drugo polletje še ni znan obračun) pa 27,44 milijarde tolarjev.
Neto učinek DDV (upoštevajoč vplačila in vračila) je tako za leto 2004 znašal 9,79 milijarde tolarjev, neto učinek za obdobje januar-junij 2005 pa 6,78 milijarde tolarjev.
Na ključno vprašanje koliko razlike v DDV bi se nateklo v državni proračun ob enakih pogojih in enakem prometu, če bi na vseh fakturah obračunali enotno 20 - odstotno davčno stopnjo je težko natančno odgovoriti, vendar pa naši izračuni kažejo, da bi država samo s tega območja letno dodatno iztržila najmanj 4 milijarde, na celotnem območju Slovenije in iz naslova vplačil znotraj EU pa več kot 115 novih milijard!
V	skladu z Uredbo o določitvi davčnih uradov Davčne uprave Republike Slovenije (Ur.l. RS 142/04, 4/05) namreč Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada za: banke, hranilnice, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo trajne klasične igre na srečo in posebne igre na srečo, ter družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnih salonih, borze, borznoposredniške družbe, investicijske družbe, družbe za upravljanje, pokojninske družbe in klirinško depotne družbe. Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli pet milijard tolarjev.
V	tabeli ni zajet obračunani DDV davčnih zavezancev, ki sodijo v pristojnost Posebnega davčnega urada.
Franc Krajnc
| Turizem
Negativna prenočitvena bilanca 2005?
Do konca novembra 2005 smo v Sloveniji našteli nekaj več kot 7 milijonov prenočitev domačih in tujih gostov, kar pa je za odstotek maj kot v enajstih mesecih 2004. Uradnih podatkov za december, ki bi znal prenočitveno bilanco izboljšati, šeni. V strukturi prenočitev še vedno prevladujejo tujci 58,5 : 41,5. Nemci niso več prvi. Slovenski turist na zasebnem potovanju po Sloveniji porabi povprečno okoli 7.300 SIT, tuji menda še manj.
Ali je strategija razvoja turizma v Sloveniji pravilna, ker nakazuje smer visokega turizma, bo pokazal čas. Verjetno pa še dolgo ne bomo dosegli števila prenočitev kot v letih pred junijsko osamosvojitveno vojno. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da se v Sloveniji zmanjšuje doba bivanja turistov, da upada število domačih turistov, število prenočitev tujih turistov pa se tudi ne povečuje, čeprav smo že dobro leto v Evropski uniji.
Število turističnih prenočitev resda ni pravi ekonomski pokazatelj, saj lahko turistično gospodarstvo nadomesti izpad z višjimi cenami, vendar to ne gre na dolgi rok, predvsem zaradi močne konkurence. Doba bivanja se je zmanjšala tudi na račun kongresnega turizma, ki traja ponavadi največ dan ali dva, ko morajo zaradi tega celo odganjati goste, ki bi radi ostali v hotelih več dni. Nekateri trgovci v Portorožu in na Bemardinu se pritožujejo, da od kongresistov, ki naj bi veliko zapravljali, nimajo praktično nič, češ da jih sploh ni opaziti.
Po podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji v enajstih mesecih leta 2005 zabeležili 2.254.993 prihodov domačih in tujih gostov (indeks 102), medtem ko je bilo za odstotek manj prihodov domačih gostov, prihodov tujih gostov pa je bilo 3 odstotke več.
Skupnih prenočitev je bilo 7.171.023, kar je za odstotek manj kot v enakem času leta 2004.
Prenočitev domačih gostov je bilo 2.974.183 ali 2 odstotka manj. Število prenočitev tujih gostov je bilo enako kot v enajstih mesecih 2004 in znaša 4.196.840.
Da se ni dobro več tako močno naslanjati na nam nekoč zveste obiskovalce kažejo podatki o obiskih turistov iz Nemčije. Število prihodov seje v enajstih mesecih 2005 zmanjšalo za 8 odstotkov, število prenočitev (bilo jih je 680.712) pa že za 10 odstotkov. Vedeti je namreč treba, da so prenočitve Nemcev v strukturi prenočitev tujih gostov še leta 1991 predstavljale 23 %, v letu 2005 pa komaj še 16%! Prvo mesto po številu prenočitev so lani dosegli Italijani (786.911).
Število prenočitev avstrijskih gostov je manjše za 3 odstotke, število prenočitev gostov iz Italije pa seje povečalo za 8 odstotkov.
Turistični strategi so menda že opazili, da se zelo povečuje število prenočitev gostov iz Islandije (indeks 273), Luksemburga (indeks 146), Portugalske (indeks 123), Turčije (indeks 123), Grčije (indeks 122), Velike Britanije (indeks 119), Japonske (indeks 118), Ruske federacije (indeks 110), Švedske (indeks 110), medtem ko število prenočitev gostov iz Hrvaške (-2%), Nizozemske, Kanade in ZDA pada.
FK
Rekli so
Naše soline so lepše!
Člani turističnega društva Taperin Sečovlje so si v začetku lanskega septembra ogledali soline v hrvaškem Ninu, ki so jih tam odprli za turistične oglede.
»Da se le ne bi kdo spomnil nekega dne in naredil to, kar smo člani TD Taperin tam videli - betonirani bazeni in strojno pobiranje soli. Nikjer solinarjev, nikjer solinskega orodja, pripomočkov, nobenega topotanja taperinov, drsanja gaverov, škripanja vozičkov, nobenega vonja po soli, po Petoli«.
Enoglasno so vzdihnili: »V naših solinah je lepše. Sedaj jih še bolj cenimo!«
Konzorcij Gojup \
Išče se primemo skupno odlagališče komunalnih odpadkov
Župani obalno-kraških občin že nekaj časa spremljajo aktivnosti v zvezi z iskanjem primernega regijskega odlagališča komunalnih odpadkov, ki ga seveda nihče noče imeti pred svojim pragom. Še vedno veliko nereda.
Na fotografiji Primorskega utripa: Sestanek konzorcija Gojup v Izoli.
Mudi se, kajti na podlagi evropske direktive je Ministrstvo za okolje in prostor vsem deponijam izdalo dovoljenje za obratovanje pod »starimi pogoji« do konca oktobra 2007. Na zaprositev bodo verjetno možna podaljšanja obratovanja, kaže pa, da bodo nekatere deponije tako ali tako morali do takrat že zapreti, ker bodo preprosto prepolne. Neverjetno hitro se je napolnila deponija na Dragonji, s katero upravlja piransko javno podjetje OKOLJE, vendar bo nekaj časa še vzdržala. Pravijo, da letno tja odpeljejo kar 11 tisoč ton raznih odpadkov! Povečini se ti odpadki znajdejo v plastičnih vrečkah, temu primemo pa se povečuje tudi volumen. Tudi izolski deponiji se bliža čas, ko bo treba ukrepati. Povsod nagovarjajo občane naj odpadke, predenjih odvržejo v zabojnik, skrbno sortirajo, a žal so rezultati bolj pičli. Nekateri stanovalci se niti toliko ne potrudijo, da bi kosovni odpadek odpeljali na pravo zbirno mesto in ga raje postavijo kar ob majhnih zabojnikih za smeti. Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so za zdaj predvidene le na primer v Avstriji in Nemčiji...
Sortirnica kosovnih odpadkov bo v Kopru
Na nedavni novinarski konferenci Konzorcija Gojup v Izoli, ki ga vodi izolska županja Breda Pečan, so povedali, da se vendarle nekaj premika. Po klavrnem propadu poizkusa, da bi regijsko skupno odlagališče komunalnih odpadkov (beri smeti) postavili pri Sežani in potem, ko zanj niso hoteli slišati tudi na Postojnskem, je vse več namigov, da bi odlagališče zgradili kar nekje na Obali ali vsaj blizu nje, saj bi to pocenilo tudi stroške prevoza. V skladu z evropskimi predpisi namreč ne gre več za navadno smetišče, pač pa za urejeno in ekološko nenevarno (zaščiteno) in opremljeno odlagališče. Omenjajo tudi kar zanimivo rento, ki bi je bili deležni v tistem kraju oziroma občini, kjer bi delovalo takšno odlagališče.
Konec leta 2007 pa naj bi začel z delom Center za obdelavo odpadkov na Serminu pri Kopru, skupaj s čistilno napravo in kompostamo. Gre v bistvu za zmogljivejšo sortirnico koristnih kosovnih odpadkov (steklo, plastika, papir,
Novost: Lokalna energetska agencija
Seveda se takoj postavlja vprašanje kdo v regiji naj bi vse to povezoval oziroma koordiniral? Sedaj se namreč trudi Gojup. Županja Breda Pečan je na novinarski konferenci predstavila potrebo po ustanovitvi lokalne regijske agencije, ki bi jo lahko celo financirali iz skladov Evropske unije. Finančni načrt delovanja take agencije bi znašal okoli 400 tisoč evrov in obeta se 50-odstotno financiranje iz predvidenega programa EU.
kovine, stroji, aparati
.), ki jih je še mogoče uporabiti v predelovalni industriji, zmanjševali potrebe po klasičnih deponijah.
S prenovo starega hotela Palače bo prenovljena komunalna infrastruktura v središču Portoroža
Rušitvena dela na območju prenove starega hotela Palače v središču Portoroža so končana. Investitor, družba Istrabenz hoteli Portorož, je pridobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo komunalne infrastrukture, v naslednjih dneh pa bo podal tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo in gradnjo osrednjega hotelskega objekta. Da bi se gradbišče vključilo v turistični utrip Portoroža, je investitor poskrbel za zanimivo poslikano zaščitno ograjo.
Koprski Stavbenik je v mesecu in pol zaključil rušitev prizidkov ob starem hotelu Palače, zdaj pa je investitor pred obsežnim projektom ureditve komunalne infrastmkture. Kot je povedal direktor družbe Istrabenz hoteli Portorož mag. Igor Okorn, je potrebno komunalno infrastrukturo v večjem delu ne le prenoviti, temveč urediti na novo. Dela bodo potekala v središču Portoroža, na širšem območju prenove starega hotela Palače, kjer bodo uredili fekalno meteorno kanalizacijo, vodovod, električno in telefonsko napeljavo. Nove infrastrukturne rešitve bodo služile prenovljenemu hotelu, samemu centru Portoroža kot tudi prebivalcem v zaledju hotela. Projekt, vreden okrog 350 milijonov tolarjev, bo po načrtih zaključen do konca leta 2006. ružba bo še letos na upravno enoto Piran vložila vlogo tudi za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradbena dela na glavnem hotelskem objektu. »Pričakujemo, a bomo gradbeno dovoljenje dobili januarja prihodnje leto,« napoveduje direktor družbe Istrabenz hoteli Portorož Igor Okorn.
nacasu prenove, v prihodnjih dveh letih torej, bo gradbišče zavarovano z zaščitno ograjo. Ker je v središču Portoroža, je investitor na južni strani, kjer je J olj izpostavljena pogledom turistov in domačinov, poskrbel za posebno poslikavo zaščitne ograje s stiliziranimi motivi iz življenja nekdanjega Palacea, r Je novost v pristopu k prenovi pri nas. S tem želi investitor hotel tudi v času gradbenih del uskladiti s turističnim utripom Portoroža.
Varnostni sosvet glede pretovora soli v Portorožu
Županja Občine Piran Vojka Štular je včeraj, 11. januarja 2006, v občinski palači sklicala varnostni sosvet, na katerem so obravnavali problematiko pretovora in prevoza soli v Portorožu. Udeleeženci tokratnega sosveta so bili Silvan Černač, komandir policijske postaje Piran, Tomaž Čehovin, vodja prometa na Policijski upravi Koper, Stefan Kocjančič, predsednik in Cveto Stanovnik član	Sindikata
avtoprevoznikov Slovenije vključenih v Koordinacije	združenih
avtoprevoznikov Slovenije, Vanessa Grmek in Dušan Kodra iz Droge Kolinske, Pero Zovko, direktor občinske uprave, Ljubo Bertok, predstojnik Urada za gospodarske dejavnosti in turizem, ter Mojca Fanedl, predstojnica Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo.
Županja Vojka Štular je uvodoma poudarila, da je konec letošnjega leta zaradi izrednih snežnih razmer po Sloveniji prišlo do prekomerne obremenitve občinskih cest in pločnikov, saj so tovornjaki z veliko tonažo parkirali od skladišč soli pa vse do vrha bernardinskega klanca. Povedano je bilo tudi, da naj bi zima letos kmalu ponovno pokazala zobe, saj so že čez teden dni napovedani novi snežni zameti.
Tudi komandir policijske postaje Piran Silvan Černač je povedal, da so morali na Belvederju sami izločati tovornjake, ki so prihajali po sol, in na ta način logistično urejati prevoz soli. Komandir je poudaril, da to ne more biti dolgoročna rešitev in da prometna varnost nikakor ne sme biti ogrožena, zato je predstavnika Droge Kolinske pozval, da zagotovijo logistiko in zadostno število parkirnih mest.
Po skoraj dvourni razpravi so udeleženci sosveta sprejeli naslednje sklepe. Z Drogo Kolinsko kot izvajalcem dejavnosti je piranska županja dosegla dogovor o zagotavljanju celovite logistike prihoda in odhoda tovornjakov do portoroških skladišč soli. Ker na sami lokaciji pretovora število parkirnih mest ne zadošča potrebam, jih mora najemnik skladišč zagotoviti drugje, in sicer na kamionskem terminalu v Luki Koper.
Piranska županja je predstavnikoma Droge Kolinske predlagala, naj podajo vlogo za izdajo pavšalne dovolilnice, ki bo veljala za čas izvajanja dejavnosti. Na podlagi županjinega sklepa z dne 14. 12. 2005 znaša višina mesečne pavšalne dovolilnice za 40 tovornjakov 1.220.000 tolarjev. Drogo Kolinsko smo pozvali, da zaprosi za dovolilnice za vožnjo vseh tovornjakov, s podjetji katerih imajo sklenjen dogovor o prevozu soli.
Občina Piran bo na občinskih cestah dopolnila obstoječo prometno signalizacijo, ki skozi Portorož prepoveduje vožnjo tovornjakov, katerih največja dovoljena skupna masa presega 7 ton in pol z dopolnilnimi tablami, ki bodo dovoljevale prevoz z dovolilnicami.
Županja Občina Piran bo z Drogo Kolinsko nemudoma začela pogovore o selitvi pretovora soli v koprsko luko. Prepričana je, da bo dogovor s predsednikom uprave Droge Kolinske Robertom Ferkom tudi dosežen. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časarje županji Vojki Štular prejšnji teden zagotovil, da je ta selitev izvedljiva, saj v luki že sedaj pretovarjajo sol, ki jo tovornjaki nato odpeljejo v ostale države Evropske unije.
srečanja m
Okrašena mesta, turistični kraji in vasi, prodajalne in ustanove ter številna srečanja, proslave na trgih, v hotelih in domačem okolju, vse v sijaju tisočerih luči, pa tudi pokanje petard in ognjemeti, so pričarali novoletno vzdušje, ko za trenutek pozabimo, da nas že pozdravlja jutranja zarja novega leta 2006, ki bo od nas vseh zahtevalo še več, da bi lahko živeli enako popolno in morda le bolj bogato. Prvega januarja 2006 je bila nedelja, sledil je še en dan počitka, v torek, 3. januarja pa smo mnogi bili že spet na delo, v svojih pisarnah, za trgovskim pultom, v tovarni. Policisti, zdravniki, gasilci, gostinci, peki in še nekateri, pa so, kot običajno, silvestrsko noč preživeli kar na delovnem mestu.
V Pretorski palači v Kopru je 23. decembra 2005 za povabljene goste priredil sprejem tudi koprski župan Boris Popovič, ki je sodeč po gladkem nagovoru, veliko napredoval. Zbranim gospodarstvenikom so prijetno zvenele v ušesih županove besede; »Imamo jasno vizijo. Smo najboljši, smo prvi, veliko smo naredili, veliko gradimo, imeli bomo novo marino, marca dobimo vodno dovoljenje, do sezone bo že nared 100 privezov, Bonifika se ureja (razen stadiona). Številke kažejo na razcvet. V doglednih letih bomo zgradili morda celo 700 neprofitnih stanovanj. V občini je 1000 več zaposlenih. Zaupamo vam, na vas smo ponosni, brez vas ne bi šlo«. Sodeč po prednovoletni obloženi mizi (občina je gostom ponudila fuže z repki gamberov in sladico) pa se Popovič še zdaleč ne more primerjati na s piranskim podjetnikom Gašpar Gašpar Mišičem, ki se kot kaže tudi že vidi v županovi preobleki. V galeriji Gasspar v Piranu so na tradicionalnem sprejemu pred novoletnimi prazniki goste osrečili z dobrotami kot so losos, rakci, sipe, potice... Opaziti je bilo tudi nepovabljene.
Z županjo Bredo Pečan
pred
vsem o naloz
ložtenik načrtik
Na ponovoletnem srečanju Brede Pečan z novinarji na Belvederu, 4. januarja, je županja predstavila predvsem najbolj sočne odtenke iz občinskega proračuna za leto 2006, ki ga izolski svetniki in svetnice sprejemajo nekoliko diugače, in sicer tako, da se na prvem večjem srečanju vsi zainteresirani seznanijo s proračunskimi postavkami, strukturo proračuna, predpisi, predvsem pa seveda z oceno prihodkov ali bodo ti res lahko v celoti uresničeni. Namreč v številnih občinah v Sloveniji kar dobršen del prihodkov za investicije temelji na prodaji lastnega občinskega premoženja (stavbe, zemljišča) in to velja tudi za Občino Izolo, katere proračunski prihodki za leto 2006 znašajo 5.18 milijarde tolarjev in kar nekaj čez 2 milijardi tolarjev je investicijskih odhodkov.
V Kopru srečanje gospodarstvenikov
Na sedežu Območne gospodarske zbornice v Kopru so si že 5. decembra, verjetno med prvimi, nazdravili podjetniki, direktorji, lastniki in predsedniki uprav regije, ki sta jih pozdravila in jim zaželela veliko poslovnih uspehov v letu 2006, direktor GZ Območne zbornice Koper Tomaž Može in predsednik UO zbornice Jože Krajnc. Za postrežbo izbranih jedi je poskrbela Ana Srblin Kovačič (Catering) iz Prad, za kulturni program pa Drago Mislej - Mef, ki je veselo zaigral na kitaro in zapel nekaj svojih znanih uspešnic. Kako se bo za GZS res končalo leto 2006, ko je vlada sprejela predlog zakona o neobveznem članstvu, bomo šele videli. V Kopru upajo, da to le ni bilo zadnje prednovoletno srečanje v takšni statusni obliki GZS.
FOTO: FK- Primorski utrip
V Luciji tovariško srečanje korcev
Krajevna organizacija Zveze borcev Lucija je pred novoletnimi prazniki (21. decembra 2005 ob 18.00 uri) v Restavraciji Taverna v Luciji priredila tovariško novoletno srečanje bork in borcev NOB in simpatizerjev organizacije. Za dobro voljo je poskrbel harmonikar. Za večerjo, za katero je bilo treba primakniti 1800 tolarjev, je bila goveja juha, sledil je bogato obložen krožnik za glavno jed, za poobedek pa še pecivo.
V Emona Okoli povezali prijetno s koristnim
' Leto 2005 se je hitro zavrtelo tudi za skupino Emona Obala d.d. iz Kopra in , navrglo kopico dogodkov in poslovnih sprememb, s katerimi so seznanili novinarje na prednovoletnem srečanju, 9. decembra v restavraciji Brič na ankaranskem križišču.
tudi viasspar ima svoj up
Prednovoletni sprejem, kot ga znajo tradicionalno pripraviti v Galeriji Gasspar v Piranu, bi lahko bil za vzorec mnogim, ki bi se radi pred omikano publiko pohvalili z dosežki. Najprej ščepec kulture, predstavitev koroško-slovenskega slikarja Valentina Omana in njegovih del. Valentin Oman je za prizadevanja za zaščito in enakopravnost slovenske

besede na Koroškem prejel visoko priznanje - Zlati red RS.
Navdušil je tudi glasbeni program Aleksandre Alavanja in Romea Druckerja. Večerje povezovala Zora Muženič, nato pa je goste pozdravil Gašpar Gašpar Mišič, ki ga njegovi prijatelji že vidijo v županski preobleki.
Po vzoru mogočne družbe Istrabenz je Mišič mlademu glasbenemu upu, članu društva Špičikuc - študentu pozavne na nizozemski glasbeni akademij na sprejemu 17. decembra svečano izročil pogodbo o štipendiranju. Še najbolj mikavna je bila bogato, skorajda umetniško obložena prednovoletna/ miza, delo gastronomov iz znanega gostišča Pavel Piran.
Razstavo Omanovih del si lahko ogledate do 31. januarja 2006.
Rektorica ceni zvestooo novinarjev
Čeprav v skromnih in tesnih prostorih sedanjega rektorata Univerze na Primorskem v Kopru, pa toliko bolj zahvalno, z dušo in srcem, se je 20. decembra novinarjem na novoletnem sprejemu zahvalila za poročanje rektorica UP dr. Lucija Čok. Leto 2006 bo za UP bolj graditeljsko, smo med lahko slišali na sprejemu pri rektorici, ki je nadvse zadovoljna z novinarskim poročanjem o delovanju in rasti mlade univerze.
že 7-Ietne izkušnje z županovanjem, ocenila občinsko leto 2005 kot pomembno in tudi uspešno. »Mnogo smo pridobili, a je tudi nekaj zadreg, ki pa ne morejo spraviti občinske uprave v slabo voljo. Potrudila se bom, da bi opcija, ki vodi občino, ostala tudi v naslednjem mandatu«. S tem je sedanja županja dala jasno vedeti vsem, ki še ugibajo in računajo na županski stolček, da jim ne bo lahka, kajti jeseni bo ponovno kandidirala.
pomeni tudi prihranek., prenovljena otroška igrišča in drugo, kar je pomembno za boljše življenje in delo občank in občanov. Žal se je zapletlo v zvezi z nameravano gradnjo doma starejših občanov v Luciji. Občina Piran je zagotovila odkup zemljišča in bo tudi komunalno opremljenost, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve pa ni izposlovalo potrebnih sredstev v proračunu oziroma še sploh ni pripravljen plan izgradnje do leta 2010. Očitno bodo potrebne nove poti, morda v sodelovanju s privatnim kapitalom?
Proračun Občine Piran za leto 2006 je težak okoli 7 milijard. Za investicijske namene je predvidenih kar 3,5 milijarde tolarjev. »Ne moremo mimo dogajanj v zvezi z golfom v Sečovljah. Najprej sklep ustavnega sodišča, ki ga spoštujem, sedaj pa še pismo predsednika države češ, naj najdemo kakšno drugo lokacijo. Ni mi do tega, da bi se z njim prepirala, žal druge primerne lokacije ni«. Med pomembne dosežke štejejo skupno podjetje Istrabenz hoteli Portorož, ki
je resno začelo s prenovo starega Palače hotela. Tu so še predvidena prenova čistilne naprave na Fomačah, zagotavljanje neprofitnih stanovanj (Košta), prenova stavbe OŠ Lucija, dokončno izplačilo dolga 510
milijonov SIT Splošni
bolnišnici Izola, ugoden .....■«■■»»»1*1
plačilni razplet z SCT, kar v bistvu
ovo vodstvo Luke Koper napovedalo rekorde
Na srečanju z novinarji v Luki Koper je predsednik uprave Luke Koper d.d. Robert Časar poudaril pomen sodelovanja nove uprave in napovedal rekordni dosežek v pretovoru blaga: 13 milijonov ton! Vsem, Robertu Časarju, mag. Marjanu Babiču, Aldu Babiču in Pavlu Krumenakerju se zdi bistveno predvsem tudi to, da jih politika pusti pri miru, da bodo lahko ustvarili zastavljene cilje razvoja. O gradanji III. pomola je potreben preudarek, smo lahko slišali.
Na prednovoletnem sprejemu, ki gaje v Grand hotelu Palače Portorož priredilo vodstvo Istrabenz hotelov j e predsednik uprave Tomislav Čeh napovedal skorajšno združitev Hotelov Morje in Palače, poenotenje služb in poslovnih funkcij. V obliki modne revije se je prvič predstavilo tudi strežno osebje - vse v stilu nove blagovne znamke Life Class.
Na srečanju D
delili izkaznice
ran po
esusa
udeležil tudi član in podžupan Občine Piran Drago Žerjal, je bil nekaj posebnega. Po uvodnem pozdravu nove predsednice J DeSUS Piran Stanke Premru Lovšin in M bivšega predsednika Pavla Godniča ter A seveda odlični večerji, sta predsednica in tajnik stranke članicam in članom DeSUS ti* Piran podelila nove članske izkaznice. SHj Sprejema so se udeležili 104 članice in člani stranke, kar kaže na to, da ima DeSUS Piran V zanesljivo volilno bazo, zato upajo na zmagovite trenutke v volilnem letu 2006, a dokončne evidenčne liste kandidatov kot kaže še nimajo.
Mej prvimi Metropol Group J.J. in Casino Portorož J.J.
Predsednik uprave Metropol Group d.d. Portorož Zorko Žerjal in predsednik uprave družbe Casino Portorož d.d. Marino Mohorčič sta decembra med prvimi priredila prednovoletno srečanje v GH Metropol in napovedala nove projekte.
				Ssr	
		-, #			
	«	1 s		i	it*
Županja Pirana ocenila leto 2005 \ !strah
O kandidaturi ni več dvomov!
Na ponovoletnem srečanju z novinarji v Laguni Marine Portorož je Vojka Štular, ki ima
en z
za enotni stil
Prof. dr. Marko Pavliha, podpredsednik DZ o pravnih vidikih nedorečene meje s Hrvaško______________________
Veliko zamujenih priložnosti - napake plačujemo danes - poziv diplomaciji
Če se s Hrvaško ne moremo dogovoriti naj tudi mednarodni strokovnjaki, ki se spoznajo na pravo, na geodezijo in geografijo, povedo ali je bila meja na dan 25. 6.1991 pravična ali ne. Domneva dr. Pavlihe je, da se kopenska meja (razen morda treh zaselkov) ne bo bistveno spreminjala. Je zadnja vladna uredba o določitvi ribolovnega morja RS z dne 5. januarja 2005 strel v prazno in sodi v sklop napenjanja mišic?
Slovenija je v novejši zgodovini sobivanja v bivši skupni domovini Jugoslaviji očitno zamudila kar nekaj priložnosti. Nasprotno pa je Hrvaška, čeprav Republika, na območju Istre in v severnem delu Piranskega zaliva vodila dolgoročno strateško politiko, zlasti v zaselkih, kot da bi računala na to, da bo nekoč prišlo do razpada Jugoslavije in postavitve državnih mej. Sicer pa je dobro vedela, da se morska meja riše s kopnega. Po tej liniji bi bil del zaliva vsekakor izgubljen.
Se strinjate prof. dr. Pavliha z ugotovitvijo, da je prišel čas, ko je treba z našo sosedo Republiko Hrvaško dokončno doreči mejo na morju in na kopnem?
ko je tedanja vlada (pa nočem biti politično usmerjen, samo navajam dejstva) uspela odvrniti Hrvaško od tega, da razglasi izključno ekonomsko cono. Pa ne samo to. Uspeli smo celo s pomočjo Bruslja - EU - Hrvaško prepričati, da tudi v ribolovni -ekološki coni ta režim ne bo veljal za članice EU, vključno s Slovenijo. To je bilo doseženo, ampak žal se je potem v lanskem letu ta sosedska problematika popolnoma zanemarila. Ali je to bilo zaradi predsedovanja O VSE ali česar drugega, ne vem. To je po moji oceni nedopustno. Zato je čas, ne več prošnja, poziv naši
vprašanj zagotovo ne bo enostavna:
-	mejo na tem območju je nekoč že določila Marija Terezija, a je bila nato na novo določena.
-	Partizanski poveljniki so februarja 1947 določili republiško mejo po reki Dragonji (po stari strugi).
-	po nasledstvenem sporazumu po osamosvojitvi je dobila Slovenija nasledstvo Osimskih sporazumov, vključno z morsko mejo do točke T5 zahodno od Umaga. S tem je bila tudi slovensko-italijanska meja zakoličena. Vprašanje takratnih okrajev Koper in Buje se dotika le kopnega in ne morja.
-	morska meja med dvema okrajema Buje in Koper ni bila nikoli določena.
-	kot je znano so po Osimu določene meje v Jugoslaviji postale republiške, ki so bile po letu 1991 s temeljno ustavno listino preimenovane v državno mejo.
-	napaka, ki jih lahko štejemo za bistveno, je umaknitev slovenskih gradbincev s platoja na levem bregu kanala sv. Odorika, štiri dni pred sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti in Temeljne ustavne listine ter priznanje meja oziroma stanja mej na dan 25. 6.1991, kajti, če bi to vprašanje pustili odprto nas svet enostavno ne bi priznal kot samostojno in neodvisno državo! Torej smo potrdili nekaj, česar ni bilo. Je pa kot vse kaže tudi še ena resnica - strah pred intervencijo JLA v Istri. Meja na morju pa se riše s kopnega.
Raznovrstne težnje, da kopenska meja dejansko poteka po reki Mirni, da je ves Savudrijski polotok zaradi takšnih ali pa drugačnih razlogov naš, bo težko uresničiti. Težko zaradi izjav tedanjih republik oziroma novih držav, ki jih je mednarodna skupnost sprejela.«
Morska meja je vedno vezana na kopensko?
»Res je. Ampak sam kot strokovnjak za mednarodno morsko pravo moram izhajati iz stanja leta 1991, torej iz meje na reki Dragonji - in lahko povem naslednje. Po omenjenem sporazumu Drnovšek - Račan, ko naj bi ta meja potekala približno po 2/3 Piranskega zaliva v korist Slovenije, blizu hrvaške obale (pas širok približno 300 m), naj bi po hrvaškem izročilu za tako širokogrudno prepustitev Piranskega zaliva (morda je to malce privlečeno za lase?) Hrvaška dobila tri zaselke; Bužini, Skrile, Mlini, ki jih ne bi imela le de facto ampak tudi de iure. Za vse te tri zaselke je bil po sporazumu predviden poseben status, da prebivalci ne bi bili prikrajšani, niti v smislu enega ali drugega državljanstva.
Nasprotna stran - soseda - trdi, da je ta sporazum mrtva črka na papirju -ničen. Sam se s tem ne strinjam.«
Je torej usoda zaselkov pod vprašanjem?
»Če bo celoten spor prišel bodisi na arbitražo, ali eno od drugih mednarodnih institucij, ali sodišče v Haagu ali sodišče v Hamburgu, potem
»Na vsak način. Na nek način me je pravzaprav sram, čeprav se ne čutim soodgovornega, da to vprašanje, po osamosvojitvi obeh držav, tako rekoč po 14 letih, še ni bilo rešeno. Gre za ključne vitalne sosedske odnose. Približno pred dobrim letom in pol je že kazalo, da smo zelo blizu dogovora. Prvo v obliki sporazuma Drnovšek -Račan, za katerega je treba povedati, da je bil pač kompromis, po katerem je Slovenija pristala še na tisto minimalno, kar je sprejemljivo tako z vidika naših nacionalnih interesov, kot z vidika mednarodnega prava. Če se stranki pogajata pozicijsko, ko ena trdi da je nekaj belo, druga pa da je črno, ne bosta nič nikamor premaknili. Sporazum Drnovšek - Račan bi lahko označili kot neke vrste sivo barvo. Drugi korak je bil narejen v letu 2004,
diplomaciji, zunanjemu ministrstvu, da zdaj, ko imamo še dve leti do predsedovanja Evropski uniji, napnejo vse sile, da, če vas lahko citiram, dokončno dorečejo mejo na morju in na kopnem. To je najmanj, kar si zaslužijo državljanke in državljani.«
Povrnimo se nekoliko nazaj v zgodovino.
Naštejmo samo nekatere bistvene zadeve oziroma zgodovinske dejstva, ki so po svoje vplivala na nedorečenosti meje v Istri in na morju, kar v končni fazi tudi vpliva na to, da rešitev slovensko - hrvaških
Kolikor vemo Hrvaška upravlja z zaselki prek Dragonje de facto, Slovenija pa de iure!
Kaj vse našteto pomeni za vas, dr. Pavliha?
»To sta dve ločeni vprašanji. Če mi dovolite bi se tudi jaz povrnil nekoliko nazaj, pa ne za nekaj stoletij, pač pa v leto 1991, ko sta se obe državi s svojimi osamosvojitvenimi akti dogovorili in seveda tudi deklarirali, da kopenske meje ostanejo takšne kot so bile v trenutku razpada SFRJ. To je potrdila tudi Badinterjeva komisija in zato bo po mojem mnenju silno delikatno karkoli v tej smeri spreminjati.
se verjetno kopenski meji (vsaj v tem ozkem delu) ne bomo mogli izogniti«.
Gospod Pavliha. Lahko nekaj razčistimo strokovno, da bi lahko naši primorski -slovenski javnosti povedali kaj pomeni znana deklaracija o celovitosti Piranskega zaliva? Ali sme torej Hrvat v Savudriji ali Kanegri, ki je zanje obala, pomočiti nogo v morje. Ali drugače povedano, lahko Slovenija odreže hrvaški del savudrijske obale od morja?
»Dejstvo je, da Piranski zaliv že stoletja pripada Piranu. Bodisi mestu, bodisi občini in to ne nazadnje pove že samo ime - Piranski zaliv. Izraz Savudrijska vala se je pojavil v zadnjem času in ne pomeni nič drugega kot še ena od provokacij s strani Hrvaške. Kaj pomeni, da je Piranski zaliv pripadal Piranu. Pomeni, da ga je Piran gospodarsko, zlasti ribolovno, školjčno in drugače izkoriščal, da ga je uporabljal v turistične namene, za potrebe plovbe, vključno s policijskim nadzorom itd. Ampak samo to dejstvo še ne implicira meje oziroma statusa v smislu mednarodnega prava, kajti to pravo zelo jasno razlikuje med različnimi morskimi pasovi - in morda bo zanimivo- gre za notranje morske vode, kamor spadajo običajno zalivi, ki imajo status zalivov, ki so največ široki 24 morskih milj, in tam tudi vsa pristanišča. Status tovrstnih morskih zalivov je zelo pomemben. Obstaja velika možnost, da bi Piranski zaliv pred mednarodno institucijo razglasili za zgodovinski zaliv. Ampak v katerem koli primeru, bodisi da bil razglašen za zgodovinski zaliv, bodisi, da bi imel status notranjih voda, v vsakem primeru Hrvaški kot obalni državi ne bi mogli vzeti nek pas morja! Vsaka delitev mora biti po mednarodnem pravu, ne samo sporazumna, ampak tudi pravična in odrezati obalno državo od morja gotovo ne bi bilo pravično.
Če po eni strani trdimo (in to je del mednarodnega prava), da ima vsaka država pravico do izhoda na odprto morje, ima seveda toliko bolj pravico do dostopa do morja.«
Hrvaška in Slovenija napenjata mišice. Hrvaška je protipravno neligitimno razglasila ribolovno cono do sredinske črte v Piranskem zalivu. Ali to pomeni, daje morala na enak način odreagirati Slovenija z vladno uredbo o ribolovni coni A,B,C.?
»Sam se zavedam, da bi bil bistveno bolj všečen, dopadljiv, politično sprejemljiv, če bi šel na primer na radio ali televizijo in vehementno podprl zadnjo vladno uredbo in rekel - Hrvatom je treba pokazati! To so skrajnosti, čustvena nasičenost, ki lahko pripelje v prehitenje teh čustev. Tega se bojim. Bojim se incidentov v turističn i sezon i.«
Hrvaški premier dr. Sanader je po incidentu na školjčišču eksplicitno poudaril, da Hrvaška razume samo sredinsko črto. Piranski zaliv si v celoti zgodovinsko »lasti« Slovenija, Hrvaška pa vztraja na sredinski črti. Kako to rešiti? Uredbe o ribolovnih območjih na nedorečeni razmejitvi Piranskega zaliva samo razburjajo eno in drugo stran, še najbolj ribiče in ne prinašajo nič dobrega. Se vedno obstaja nevarnost incidentov. Ker bo že januarja 2007 nastopila tudi na tem območju zunanja meja EU in z njo strog schengenski režim, je pričakovati, da bo mejo med državama zares treba dokončno določiti. Pa tudi, če bo treba, s pomočjo pristojnega mednarodnega sodišča.
Franc Krajnc
Ob 50. obletnici glasbene šole Piran
■?||r
Oljkarsko društvo Štorta ima novo vodstvo in nove ideje
Koncert učiteljev	Predsednik je Atilio Radojkovič
' prostorih lepo obnovljenega Godbenega doma v Piranu so 21. decembra 2005, ob praznovanju 50. obletnice piranske glasbene šole, priredili koncert, na katerem so nastopili učitelji glasbe in razveselili ?'se’ ki so ta večer do zadnjega sedeža napolnili učno dvorano.
Nastopili so Borut Novakovič (lutnja), Amanda Vidic (violina), Aleksandra Cešnjevar Glavina (klavir), Robert Stanič (klarinet), Bojan Glavina (klavir), Mirko Orlač (pozavna), Danijela Masliuk (klavir), Antonije Hajdin (violončelo) Selma Chicco (klavir), Asja Grauf (flauta), Igor Švare
(violončelo).
Udeležence sta pozdravili Marija Gombač, ravnateljica Glasbene šole Koper, p °kviru katere delujeta tudi glasbena šola Piran in glasbena šola Izola, omočnica ravnateljice podružnice Piran je Danijela Terbižan. Koncerta sta se udeležila tudi predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran tlica Maslo in sedaj že upokojenec, glasbeni pedagog in vodja Benjamin
'-*w-
Makovi
ec.
nHk^°V'na Slasbene šole je pestra. Z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega -p , ora z dne 21. XII. 1948 je bila ustanovljena Glasbena šola v Portoroža, ako se pričenja kronika glasbene šole, ki sojo vestno pisali tajnik in tajnice, etu 1955 sta bili priključeni koprski šoli tudi izolska in piranska glasbena s° a, vendar sta čez leto dni postali samostojni, je ob 20. obletnici Glasbene s°ie Koper zapisal Vladimir Lovec.
FOTO: FK-Primorski utrip.
IB c>
irv
Na občnem zboru Oljkarskega društva Štorta Piran, 18. novembra 2005, v Sečovljah so izvolili nove organe društva in potrdili že zastavljene cilje, med katere prvenstveno sodi ohranitev, nega in razvoj znamenitih sedmih avtohtonih sort piranskih oljčnih dreves. Te so:	Buga, Komuna, Črnica, Smartel, Mate, Zižola in Štorta, po
kateri se je poimenovalo tudi še vedno relativno mlado društvo. Šest sort je doslej že znanih, pred kratkim pa so odkrili kje raste tudi sedma sorta - Žižola, vendar mora za zdaj ostati skrivnost.
Društvo Štorta upravlja z občinskim oljčnikom
Oljkarsko društvo Štorta Piran po pooblastilu Županje oziroma pogodbi upravlja z občinskim oljčnikom na Forma vivi na polotoku Seča, kjer med kamnitimi skulpturami uspevajo oljke.
Tudi lansko jesen so tam pripravili tradicionalno obiranje avtohtonih sort oljk, kijih potem dajo stisniti v torklji in iz katerih prikaplja odlično olje za protokolarne namene. V petek, 12. januarja so predsednik društva Atilio Radojkovič ter člana Benjamin Ličer in Anton Biloslav predali županji Vojki Štular original ustekleničeno oljčno olje piranskih avtohtonih sort za protokolarne namene, kar je za mnoge, ki stekleničko dobijo v dar, lepo presenečenje. V to olje lahko namakate kruh!
Ocenili so, da je bila lanska letina dobra, količinsko celo kar precej boljša. Prve ocene izolskega laboratorija LABS pa tudi potrjujejo, da je oljčno olje, kljub lanskemu jesenskemu deževju, odlično in z nizko vsebnostjo oleinskih kislin. Tisti oljkarji, ki so začeli oljke pobirati prezgodaj, so bili morda malce razočarani nad izplenom olja, pri nekaterih sortah celo le okoli 9%! Tisti, ki pa so malce počakali (čeprav jih je motilo vreme) so bili glede tega na boljšem (od 15 do 19 %, zavisi od sorte oljk).
Cena za liter oljčnega olja je glede na velike pridelane količine (nekateri ga že ne morejo vsega prodati) ponekod že padla na 2000 tolarjev za liter, olje stisnjeno iz avtohtonih sort oljk pa je lahko tudi do trikrat dražje.
Tudi praznik oljkarstva
Člani društva so županji predstavili kar nekaj idej glede spodbujanja oljkarstva in negovanja ter razširjanja starih avtohtonih piranskih sort oljčnih dreves, ki jih je, kot meni Ličer, treba saditi tam, kjer so doma. Kaže, da bomo že kmalu razpolagali z večjo količino sadik Štorte! Poleg imen oljčnih dreves je treba zaščititi tudi geografsko poreklo, so dejali.
Na simpoziju, ki ga pripravlja Štorta
t •; A
skupaj z Občino predstavili tudi dejavnost društva, pomen varovanja avtohtonih sort in pokušnjo tega znamenitega oljčnega olja. Štorta je predlagala županji, da bi v piranski občini lahko trasirali tudi Oljčno pot, ob njej pa bi turisti lahko kupovali domače
Piran, bodo
severna obvoznica nared že pred letošnjo jesenjo
PodjSie^rT^i8,1118 °*3^'na K°Per dobila gradbeno dovoljenje za severno obvoznico, je 20. decembra Začeli so ^ ’ u’ S°.8a na javnem razpisu izbrali kot najugodnejšega ponudnika, začelo z delom. nekdanio na območju koprske Luke, saj morajo najprej porušiti nekatere objekte, med drugim Postaro ■ me |an*®no delavnico in pisarne, avtopralnico, garažo, nadstrešnico, transformatorsko Tončič ,n ne'caJ drugih manjših objektov. Kot pravi vodja samostojne investicijske službe Viljan urejati ’vn° ° koncu rušitvenih del znotraj Luke prestavili carinsko ograjo, nato pa bodo začeli skupaj s i.tT}Una ,° 'ofrastrukturo ter vozišče, in sicer z obeh strani sočasno. Gradnja obvoznice tolarjev P° esarsgo stezo in pešpotjo okrog mestnega jedra bo koprsko občino stala 742,5 milijona po niei ct	naJ b* j° zgradili do 30. septembra, vendar si bodo prizadevali, da bi promet
_jej stekel ze pred prihodnjo turistično sezono.
Na fotografiji Primorskega utripa: Predsednik oljkarskega društva Štorta Piran Atilio Radojkovič predaje Županji Pirana prve stekleničke protokolarnega olja lanske letine.
oljčno olje, vložene oljke, suhe smokve, skratka tiste stvari, ki pri nas tradicionalno uspevajo. Županja je izrazila zadovoljstvo, da bomo v piranski občini imeli že kar tri velike praznike:
Solinarski praznik v Sečovljah,
Praznik kakijev v Strunjanu in Praznik oljkarjev z domačo ponudbo.
Za
predsednika društva in UO je bil soglasno izvoljen Atilio Radojkovič, podpredsednik je Egidio Žiber (prvi predsednik in soustanovitelj društva).
Ostali člani UO so Bojan Brecelj,
Darko Marsič,
Eufenija Munda, Peter Polič, Peter Deržek in Ličer Benjamin, kije prevzel tudi nalogo tajnika društva.
V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Valter Grižančič, Bogdan Grižančič in
Valter Panger.
V nadzornem odboru so Anton Biloslav (predsednik) , Željko Milunovič in Franc Krajnc.
Olje izbranih avtohtonih piranskih sort
Na seji so sprejeli tudi poročilo o delu društva v letu 2004/5 ter zaključno poročilo o izdaji prve obsežne strokovne knjige Piranske oljke.
Tri. Luciju Obula IN. <>320 Portorož
e fujifilm Canon outmf»us pentax
-Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev
-Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
SECTUR	_ D____77rnr
„______________primorski u*r'p
Lepo darilo dedka Mraza lucijskim in portoroškim otrokom
Januar 2006
Postojnska jama
Lani boljši obisk
Pred novoletnimi prazniki, 24. decembra 2005, sta županja Občine Piran Vojka Štular in dedek Mraz s spremstvom odprla dve lepo urejeni otroški igrišči.
ir™!«
pontoi
Dedek Mraz je vsakemu otroku, ki se je pogumno spustil j toboganu, dal bonbonček.
Številčna udeležba malih in velikih na otvoritvi otroških igrišč v Luciji in Portorožu.
FOTO: FK-Primorski utrip.
V Občini Piran so v okviru Unicefovega projekta - Piran otrokom prijazno Unicefovo mesto - začeli s celovitim urejanjem tematskih otroških igrišč. Projekt so poimenovali Po otroških poteh. Tako so 24. decembra 2005 v Fazanski ulici v Luciji odprli prenovljeno otroško igrišče Diagonala, pri portoroškem Avditoriju pa igrišče Elipsa. Za ureditev obeh igrišč je Občina Piran namenila 20 milijonov tolarjev, dela pa je izvajalo lucijsko podjetje Hidrogradnje. Otroci so bili tako lepega darila zelo veseli in so takoj preizkusili igrala, dedek Mraz pa je *.	delil bonbončke in pomaranče. Kot so
HHSdV.'' V. zapisali v Službi za stike z javnostmi |	bodo v letu 2006 nadaljevali z
urejanjem otroških igrišč, najprej na Rozmanovi ulici nasproti Epicentra v P,r,„u.
________________
Takole so otroci preverjali igrače.
n


Kot nam je povedala Ksenja Dvorščak so v letu 2005 zabeležili okoli 520 tisoč obiskovalcev Postojnske jame, kar pomeni v primerjavi z letom 2004 povečanje za 4 odstotke. Samo v devetih mesecih 2005 sije Postojnsko jamo ogledalo 465.550 obiskovalcev ali 5 odstotkov več. Več kot 90% gostov je iz tujine. Vendar pa kot kaže, kljub pozitivnim trendom, še kar nekaj časa ne bodo dosegli predvojnih številk, ko sije ta kraški podzemni biser ogledalo povprečno letno okoli 900 tisoč obiskovalcev. Takrat je bil tudi drugačen (masovni) turizem. Š številne skupine so prihajale z avtobusi iz Istre v okviru znanih aranžmajev Lipica-Postojna. Med vojno za Slovenijo in takoj po njej se je dotok obiskovalcev drastično zmanjšal celo na 80.000 obiskovalcev. Kot kažejo rezultati je Lipica izgubila celo nekaj več. Zanimiva je biološka raznolikost jamskega sveta. Postojnska jama j e na prvem mestu po številu kar 85 vrst jamskih živali, od netopirčkov do znamenite človeške ribice. Odprt je tudi Modrijanov mlin, v obnovi pa je tudi žaga.
Ribiška
Ne podite me vas prosim, ne podite me z valov morja slovenskega.
Morje moje sinje, tam, kjer sreča je doma.
Tam, kjer galebi pesem svojo pojo ’,
kjer ribji zarod plava v slovo.
Tam, kjer morske brazde režem, srečo iščem ribiško.
Ne podite me, vas prosim, ne podite me z valov zaliva piranskega.
Alojz Ribolica Eden izmed prvih piranskih gasilcev
Alojz Ribolica iz Lucije sodi med prve piranske gasilce, ki so za svoje požrtvovalno delo prejeli tudi pohvalo. Tako je 29. 12. 1956 prejel najvišje slovensko gasilsko odličje-priznanje I. stopnje za izkazano hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju imetja in ljudi pred grozečo nevarnostjo ognjenih zubljev. Njegova dejanja so trajno zapisana v »kroniki 2003« in so potokaz poznejšim gasilskim rodovom.
Čestitamo! Gasilski kronist Ivana Vlahovič.
Tudi morje je praznovalo
V	vrstah piranskih gasilcev deluje skupina gasilcev potapljačev, ki tako skupno z našim morjem proslavljajo božične in novoletne praznike, kar je postala že prava tradicija.
V	sredo, 21. 12. 2005 se je skupina piranskih gasilcev potapljačev: Marjan Maslo, Robert Ventin, Uroš Iskra, Peter Ventin, Jedrinovič Anto, Lesnik Jani in Drago Kenda potopila z okrašeno jelko in jo »usidrala« na morsko dno na okoli 5 metrov globine. Na pomolu so bile prižgane sveče in je bil uprizorjen ognjemet.
Gostov in občanov je bilo kar precej in so po končani uprizoritvi potapljanja novoletne jelke nagradili potapljače s ploskanjem. Morje je imelo takrat temperaturo le 10 stopinj.
Ivan Vlahovič, gasilski kronist.
nMčT1
assiflora
Liminjanska 78, Lucija
Tel.: 05 6777 335 Tel.: 05 6777 334
Fax: 05 6770 927
Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom!
Vi pokličete, mi pripeljemo.
www.semenama-eergolj .si
w
Knjiga El sal de Piran tudi v slovenščini
V P^tek, 9. decembra 2005, so na Leri - v središču za obiskovalce v Krajinskem parku Sečoveljske ?°*'ne - predstavili slovensko mačico uspešnice El sal de Piran v slovenščini - Piranska sol, ki jo je pripravilo podjetje Soline d. o.o. v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini Piran.
Knjigo Piranska sol je iz italijanščine v slovenščino prevedel Sandro Kravanja, njeno vsebino pa je predstavila doc. dr.
Vesna Mikolič, dekanja UP Fakultete za humanistične študije Koper. Onidna Luša Je Prebrala nekaj svojih verzov. Prisotne na
predstavitvi knjige so pozdravili direktor “.
Podjetja Soline d.o.o Alojz Jurjec, predstavnica Skupnosti Italijanov Piran

-v
a
;rf?
mm
knjižnihUp'-^ ^nton'č 'n Ksenija Petaros Kmetec, predstavnica Mestne
Soavtorji izvirne knjige v italijanščini so: Almerigo Apollonio, Boris Bertoni, ie a Milotti, Ondina Luša, Kristjan Knez, Alberto Pucer, Lori s Dilema, Nives Zudič Antonič in
Sergio Dolce' °bllk°VanJe:
Krijižno delo Piranska sol je n like vrednosti, saj v kar P?8lavjih prikazuje
solinarsTde,™
tva> delo m življenje
n narJev, orodje za delo ter Precenljive naravne ePote krajinskega parka. V 5nJ'8' najdemo tudi s ev|lne, mnogim doslej neznane, izraze in je obrodošla tudi za turiste in kot učni pripomoček. Naklada: 1000 izvodov, ena: 4.500 SIT. Naprodaj bo v recepciji na vhodu v park (Lera in ontaniggie), v trgovini Benečanka v Piranu in v trgovini Piranske soline v Ljubljani.
Po predstavitvi knjige smo si ogledali nov 30 - minutni film o Sečoveljskih Tisk13*1 ..avt°rja Matjaža Žbontarja.
zak mt1^86d italijansčini in ponatis v slovenščini sta omogočila Ministrstvo
Na foto™ 'S 'n Poudacija »Franca e Diego di Castro«.
so I ograJlJah Primorskega utripa: Predstavitev prevedene knjige Piranska
Zakaj blati Primorski utrip?
Avtorica članka Livija Sikur Zorman je v glasilu Portorožan izdajatelja Krajevne skupnosti Portorož, obala 16, 24. decembra 2005, v članku pod naslovom »Občinsko maslo na glavi Portorožana« v svoji znani objestnosti in splošnem po naše malce bolnem kritizerstvu vsega, med drugim tudi zapisala:
»V Portorožanu smo že pisali o sramotni kravji kupčiji med piransko županjo in lokalnim listom Primorski utrip. Bistvo njune »španovije« je, da županja v Utripu objavlja različna občinska uradna ali manj uradna sporočila - proglase, javne pozive, razpise, voščila ipd -, ki jih plačuje z denarjem iz občinskega proračuna. V zameno pa Primorski utrip objavlja pogovore z županjo, desetine njenih slik in celo njene govore, skratka, spremlja, oznanja in agitira njeno politično dejavnost«. Svoje zlo namere potrjuje avtorica tudi s stavkom.«Toda Portorožan v zameno za naročilo ni pripravljen na kravje kupčije«, ter »Ker se županjino dvorno spremstvo zaveda, da Primorski utrip ni prav verodostojno glasilo in da ga berejo bolj ali manj njeni verniki, so si za svojo propagando (na občini op.p.) omislili še en časopis in sicer Žurnal...«. Mimogrede, Občina Piran objavlja tudi v drugih časopisih, na primer v Primorskih novicah - uradne objave in razpise.
Avtorica, ki je bila do upokojitve tajnica KS Portorož, je tako grobo žalila medij Primorski utrip, izdajatelju Informi Portorož pa povzročila škodo. Ocenili smo, da njeno pisanje presega vse meje dobrega okusa. Resničnost navedb bo seveda morala dokazati. Primorski utrip, ki velja za resen medij na obalnem prostoru, nikoli ni dajal glasilu oziroma njegovim avtorjem povoda za tako nizkotne napade. Kritike sprejemamo, kritizerstva in javno objavljenih laži pa ne. O Portorožanu smo, tako kot drugi mediji, pisali v bistvu samo enkrat zaradi odločbe inšpektorja za medije, ker glasilo ni bilo vpisano v republiško evidenco medijev. Vsi mediji so se morali po zakonu o medijih ponovno registrirati! Takrat so, raje kot da bi priznali napako (ali neznanje?), pisali v znanem stilu »Komu je na poti Portorožan«. Registracijo glasila je potem uredil prisilni upravitelj, občinski svetnik Ivan Dekleva. Žal pa bralci, ki berejo samo brezplačnega Portorožana teh stvari seveda ne vedo.
Časopis Primorski utrip, katerega izdajatelj je Informa Portorož, deluje v skladu z Zakonom o javnem obveščanju in kodeksom DNS, njegov odgovorni urednik pa je eden redkih novinarjev na Primorskem, ki je prejel nagrado Consortium veritas DNS. Informa Portorož kot izdajatelj časopisa nastopa na tržišču kot poslovni subjekt in ne sklepa sramotnih kravjih kupčij, kot navaja dopisnica Portorožana Livija Sikur Zorman. Kot ugotavljamo glasilo Portorožan že kar nekaj let vodi sramotno medijsko kampanjo zoper županjo Občine Piran prof. Vojko Štular ter se pri tem spretno sklicuje na svobodo javnega obveščanja. Ne moremo pa si dovoliti, da neodgovorno in nekaznovano sramoti tudi časopis Primorski utrip, zato bomo v skladu z zakonom tudi ukrepali, o čemer smo že tudi obvestili izdajatelja Krajevno skupnost Portorož, ki je pravna oseba. Informa Portorož ponuja svoje storitve z uradnim cenikom in pisnimi ponudbami vsem poslovnim subjektom, kakor tudi obalnim občinam, in krajevnim skupnostim. V skladu z kodeksom DNS tudi strogo ločuje novinarske prispevke od plačanih objav. Na vprašanje, ki ga žolčno izpostavlja avtorica v članku, zakaj občina ne objavlja plačanih prispevkov v Portorožanu (kar ni čisto res, saj občina glasilo v resnici tudi na določen način finančno podpira, Primorskemu utripu pa nikoli ni dodelila niti tolarja kakršne koli brezplačne pomoči!). Povsem logično je, da se moramo mediji, ki nimamo dotacij iz javnih sredstev, pošteno boriti na tržišču tako kot vsa podjetja. Krajevna skupnost Portorož je del občine, le da tega nekateri tam očitno ne dojemajo in s pisanjem venomer dajejo občutek Portorožanom, da je KS nad Občino.
Od odgovornega urednika Mitje Jančarja (ne od glavnega - Marka Zormana, ker zakon o medijih pozna le odgovornega urednika) smo v skladu s 26. in 27. členom Zakona o javnem obveščanju (UL št. 35/01) zahtevali, da v naslednji številki krajevnega glasila Portorožan objavi opravičilo. Popravek se mora nanašati brez sprememb in dopolnitev na enakem ali enakovrednem mestu kot je bil objavljen sporni članek avtorice Livije Sikur Zorman.
Informa Portorož
MALI OGLASI
Ženitna
posredovalnica
Zaupanje
posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej Sloveniji.
Tel.: 031 505 495
Garažni boks oddam v najem v garažni hiši TPC Lucija. Informacije: 031 544 425
Kupim ali najamem zemljišče Na območju Portoroža, Lucije, Malije, Seče ali Liminjana kupim ali vzamem v najem okoli 1000 m zemljišča.
Pokličite: GSM 031 457 940
Prodam
Udoben garažni boks naprodaj v Luciji. Redka priložnost za stanovalce blokov 77,	79,	81.
Informacije na tel:
05-764 21 61.
Nudimo barvanje oken, vrat, ograj in zaščito lesa.
GSM: 041 501 787 Storžek - Meta center d.o.o., Titova cesta 52, 2310 Slovenska Bistrica, PE KOPER.
Portorož - Piran
Šflocno
na/cit
Učlfe/je /cplatni/ce &vo(a - CfCofiJi^/ca 2
Študij ob zibelki
Študentje Turistice UP so na %?Sebni dobrodelni prireditvi Študij ob zibelki zbirali so
~,en?f za mlade študentske družine
Študentke 3. letnika Turistice, visoke strokovne šole za turizem Portorož so v torek, 10. januarja, v gostišču Ribičija na plaži pod Metropolom priredile zanimiv večer s pomenljivim naslovom Študij ob zibelki. Kar precej mladih, ki študirajo na Turistici, je namreč tudi že poročenih. Kot so nam povedali gre za 25 družin z 32 otroki. Biti študent ali študentka z malo dohodka, imeti družino in veliko odgovornost, ni preprosto. Zato je akcija, ki so jo pripravili z namenom, da bi na licitaciji ročnih del, ki sojih napravili sami, zbrali kaj denarja za mlade študentske družine, pohvale vredna. Žal nismo opazili premožnih managerjev in politkov, ki bi verjetno edini lahko brez težav pomagali in primaknili kakšen tolar za mlade mamice - študentke. Za prijeten večer so poskrbeli pevka Manca Špik, plesna skupina Fiona iz Kopra, nastopili pa so tudi Matjaž iz Bata, kitaristka Martina Kocjančič in barman Jernej.
Na fotografiji Primorskega utripa: Študentke in študentje 3. letnika Turistice na dobrodelni prireditvi v portoroški Ribičiji.
Izšel je program prireditev 2006
Turistično združenje Portorož, g.i.z. je na veselje tistih, ki bi radi pravočasno izvedeli kaj vse se bo v letu 2006 dogajalo na območju turistične občine Piran, izdalo Program prireditev 2006.
Izšel je v nakladi 10.000 izvodov v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. V brošuri lahko turisti in domačini najdejo tudi nekaj splošnih informacij o muzejih, Tartinijevi hiši, galerijah in akvariju ter tudi naslove, kje lahko dobijo turistične informacije. Čeprav v bistvu ne gre za nobeno posebno svetovno znano prireditev, zaradi katere bi v Portorož ali Piran pridrveli turisti, je pa vendarle pohvalno, da je program prireditev izšel pravočasno. Večina prireditev nosi točno določen datum dogajanja. Nekaj je tudi takih, ki postajajo vse bolj odmevne. Na primer veliki pustni ples v Gledališču Tartini (25. februarja), Večer slovenske folklore v Avditoriju (4. marca), koncert Solisti Piranesi v Gledališču Tartini (17. marca), sejem starin in kulturne drobtinice v Piranu (25. marca), križev pot po piranskih cerkvah (9. - 23. april), Solinarski festival (22. in 23. april), turnir v pandolu (22. april), praznik sv. Jurija v Piranu-procesija (23. april), promenadni koncert v Piranu (L maja), prvomajski kres v Strunjanu, Šejem cvetja v Marini Portorož (L in 2. maja), Intemautica v Marini Portorož (9. - 14. maj), opereta Mala Floramye v Avditoriju (20. maja), Dnevi oljk v Novi vasi (27. in 28. maj), Ex -tempere v solinah (junij), Festival plesa na Tartinijevem trgu (17. junij), vaški praznik v sv. Petru (29. 6. - 2. 7.), Zupanov klicar (ob sobotah julija in avgusta) Primorski poletni festival (julija), folklorni festival MIFF na Tartinijevem trgu (6. - 10. julij), Melodije morja in sonca - Avditorij (13. - 15. julij), Piranski glasbeni večeri v Minoristskem samostanu (21.-28. julij), sejem starin v Piranu (22. julij), mednarodni balinarski turnir v Portorožu (5. avgust), koncert mandolin v Piranu (5. avgust), izbor za miss - Z zvezdami pod zvezdami - v Piranu (14. avgusta), Solinarski festival (26. in 27. avgusta), Tartini festival (avgust-september), Ex-tempore Piran (2,- 9. september), Neptunov krst Portorož-Piran (9. september), Praznik turizma v Portorožu (24. september), Noč čarovnic v Piranu (31. oktober), Praznik kakijev v Strunjanu (10. - 12. november), obiranje oljk na Forma vivi, org. Štorta (november), Veseli december (Forum za gostinstvo g.i.z.), jaslice po piranskih cerkvah in novoletno rajanje na prostem in koncerti.
■
Lepa humanitarna gesta
Profesor industrijske pedagogike in oblikovalec v pokoju Atilio Radojkovič je v četrtek, 12. januarja popoldne invalidu na vozičku Borisu Serazinu Razgled 19 v Portorožu izročil humanitarno pomoč 70.000 tolarjev. 60 tisoč tolarjev so zbrali s prodajo kataloga in koledarja na otvoritvi prve njegove odmevne samostojne razstave kiparskih del Kamnite sanje v Galeriji Hermana Pečariča, kataloge za 10 tisoč tolarjev pa je na dan predaje humanitarne pomoči odkupil tudi Benjamin Ličer. Boris Serazin ima mišično atrofijo. Kljub temu, daje že 19 let priklenjen na vozičku, ima veliko volje do življenja. Pomagajo mu sorodniki, a največ njegova mama Anita, ki mu vedno stoji ob strani. Končal je pomorsko šolo, že nekaj časa pa se uči japonščino in že tudi obvlada okoli 500 znakov.
Boris Šuligoj in Primož Cirman Delova novinarja leta
Časopisno podjetje Delo je na predlog uredništva za novinarja leta 2005 razglasilo izkušenega dolgoletnega dopisnika Dela iz Kopra Borisa Šuligoja in mladega novinaija - obetavno pero leta - Primoža Cirmana iz gospodarske redakcije tega osrednjega slovenskega časnika.
Borisa Šuligoja tukajšnji bralci Dela dobro poznajo kot natančnega, izjemno produktivnega in doslednega novinaija. Pri svojem pisanju novinar Šuligoj strogo upošteva določila novinarskega kodeksa in etike, je dosleden iskalec resnice, tako rekoč pravi raziskovalni novinar, ki ne naseda dnevni politiki. Pogosto preseneti z ekskluzivnimi informacijami z obalnega
rubriki Škarpena. Odgovorni urednik časnika Delo Darijan Košir je ob tej priložnosti tudi dejal, daje vrlina Borisa Šuligoja kakovost pisanja, ekskluzivnost, prodornost in vztrajnost. FOTO: Breda Krajnc
območja, včasih pa tudi njegovo ostro pero zbode človeške slabosti v znani
Janko Kleibencetl, predsednik društva Prekmurcev v Slovenski Istri
Druženje je naše glavno vodilo
Od marca 2001 deluje v Kopru Društvu Prekmurcev v Slovenski Istri, ki skrbno neguje vezi z rojaki v Prekmurju in drugimi mesti. Kjer živijo so z mislimi in srcem še vedno v rodnih krajih.
V	Društvu je vpisanih okoli 200 članov. Že dolga leta živijo v občinah Izola, Piran in Koper, prišli pa so predvsem zaradi dela že takoj po vojni. Delali so v vinogradih, na kmetijskih posestvih...Mnogo jih je že ostarelih, nekaj bolnih, nekaterih pa žal ni več med nami. Prekmurci so izredno delovni ljudje. »Naša glavna naloga je, da jih medseboj povezujemo, da jih združujemo, da se srečujejo in da jim pomagamo pri povezavi z matično domovino preko nekaterih občin, društev v Prekmurju,« je dejal Kleibencetl. Onemogle in bolne tudi obiskujejo na domu. V Prekmurju pomagajo tudi revnim družinam s finančnimi donacijami, tudi z oblačili. Radi tudi potujejo. Posluh zanje ima tudi avtobusno podjetje Rižana, ki jim nudi ugodne cene. Člani društva so se v lanskem letu obiskali Društvo Prekmurcev na Koroškem, ki je zelo dobro organiziran klub.V lanskem letu so člani društva Prekmurcev v Slovenski Istri gostili člane društva Prekmurcev iz Občin Rogašovci in Cankova. Gosti koprskega društva so si ogledali znamenitosti Slovenske Istre. Ogledali so si tudi Luko Koper.
V	kulturnem domu Izola so v krajšem kulturnem programu tako nastopili komorni pevski zbor Rogaševec in tamburaški orkester Odpisani iz Cankova. Po končanem kulturnem programu je vse prisotne pogostila Izolska županja, Breda Pečan.
BK
Jadralski velemojster pohvalil Marino Portorož
Novozelandec Russell Coutts je sredi januarja 2006 prvič jadral na slovenskem morju in obiskal tudi Marino Portorož
Prvi med najboljšimi - jadralski velemojster Novozelandec Russell Coutts, si je po številnih uspešnih križarjenjih vzel tudi nekoliko časa počitka. Med križarjenjem po Piranskem zalivu je obiskal Marino Portorož, kjer na odlično obiskani tiskovni konferenci (12. I. 2006) ni skoparil s pohvalami na račun lepega sprejema in urejene marine. V relativno dolgem pogovoru z novinarji je 43-letni jadralec opisal svoje zmage in doživetja na morju.
Postal je pravi športni junak in idol ljubiteljev jadralnega športa. »Morda se bom še kdaj vrnil v Marino Portorož na kakšno regato«, je povedal in povabil novinaije na ogled svoje ekskluzivne črne jadrnice. S tremi naslovi svetovnega prvaka v jadralskih dvobojih je bil Russell v letih 1992, 1993 in 1996 najboljši match racer na planem. Z 22 meseci zaporednega kraljevanja na 1. mestu svetovne krmarske lestvice v jadralskih dvobojih je bil za tekmece neulovljiv. Enako velja tudi za njegovih več kot 20 zmag na prvokategomih regatah v jadralskih dvobojih na vseh koncih sveta.
Minulo regatno sezono, ko seje s projektom nove jadrnice RC 44 predstavil tudi kot navtični projektant, šteje za uspešno. Russell Coutss je sredi januarja prvič tudi jadral na slovenskem morju.
FOTO: FK-Primorski utrip. Na desni voditeljica srečanja Lorella Flego
Strokovni ogled v Italiji zadržanih umetnin
Turistična agencija Maona Piran organizira 4. februarja strokovni ogled razstave v Italiji zadržanih umetnin iz Kopra, Izole, in Pirana v tržaškem muzeju Revoltella. Ogled bo vodila prof. dr. Sonja Ana Hoyer, izjemna poznavalka te problematike. Razstava je sestavljena iz 21 del, ki so jih leta 1940 in tudi kasneje, iz koprskih, izolskih in piranskih muzejev in cerkva odnesli Italijani, češ da se bojijo, da ne bodo uničene zaradi posledic druge svetovne vojne. Umetnine so nastale med 14. in 18. stoletjem izpod rok velikih mojstrov kot so Paolo Veneziano, Alvise Vivarini, Alessandro Algardi, Giambattista Tiepolo ter Vittore in Benedetto Carpaccio. Umetnine bi morale biti po vseh kodeksih dobrega sosedstva vrnjene na svoja izvirna mesta v Slovenijo, tudi v Piran (znana je zgodba s sliko Marija z detetom, odtujeno iz Minoritskega samostana), vendar v Italiji na naša prizadevanja očitno ne reagirajo pozitivno in pravijo, da umetnine pripadajo (zasebnim) lastnikom, teh pa ni več, oziroma so njihovi potomci, ki bi lahko odločali kaj je storiti, da bodo naša prizadevanja po dolgih letih le obrodila prave sadove.
Prva razstava idej in tendenc poročnega slavja
Poročna pravljica
Misson Studio Ljubljana 18. in 19. februarja v kongresnem centru Hotelov Morje (v hotelu Slovenija), organizira 1. razstavo idej in tendenc z naslovom Poročna pravljica. Poročna razstava, ki bo oba dni odprta od 10. do 18. ure (vstopnine ni), je namenjena	bodočim
mladoporočencem, ki si bodo lahko na enem mestu ogledali ponudbo in storitve za otganizacijo poročnega slavja (od vabil, nakita, oblek, fotografij, prstanov, dekoracije, do poročnih kosil), ki jih lahko za take priložnosti ponudijo Studio Misson in Istrabenz hoteli Portorož pod blagovno znamko Life Class.
Izola
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL TEČAJNIKOV
Otvoritev bo v četrtek, 19. januarja 2006 ob 19. uri v Sončni dvorani v Izoli (pri Glasbeni šoli). Mentorica: Marlene Zorjan
Septembra 2004 se je v okviru izolskega likovnega drutva LIK začel 30 urni začetni tečaj slikanja o spoznavanju barvnih odnosov in njihovo kreativno uporabo, uporabo barve v odnosu do prostora in volumna ter ustvarjanje uravnovešenih barvnih kompozicij z upoštevanjem vizualnega ravnovesja na sliki. Zaradi zanimanja se tečaj nadaljuje.
Na razstavi boste lahko videli reprodukcije likovnih del, slike z določenimi likovnimi nalogami, kot so barvni kontrasti in harmonija in različne slikarske tehnike, kot je akvarel, akril in suhi pastel v katere smo se poglobili pri zadnjem tečaju. Vabljeni! ___________________
VABILO NA RAZSTAVO
Občina Izola in Mladinski svet Izola prirejata razstavo natečajnih del javnega,	anonimnega,
enostopenjskega, projektnega natečaja za idejno zasnovo arhitekture Mladinskega centra Izola. Svečana otvoritev bo v torek, 17. januarja 2006, ob 19.uri v prostorih Palače Manzioli na Manziolijevem trgu v Izoli. Razstava pa bo odprta od 17. januarja do 6. februarja, vsak delovni dan med 15.00 in 19.00 uro.
Nova vas
Marino Mahnič je predstavil odlične gravure vasi in mest
Ob poplavi raznih stvaritev,	ki z
umetnostjo velikokrat nimajo nič skupnega, smo v začetku leta v Kulturnem domu v Novi vasi lahko videli zares	nekaj
posebnega. Marino Mahnič - Istran je predstavil gravure-vedute, ki ponazarjajo naše vasi in mesta, njih čas in zgodovino.
Mahniču, ki je 11 let učiteljeval za potrebe treh vasi, Sveti Peter,
Nova vas in Padna, je posebej pri srcu mesto Piran, do katerega goji globoko spoštovanje. Narisal je tudi Izolo in Koper. Zrasel je v teh krajih, zato jih dobro pozna, tudi vasi Sveti Peter, Padno, Novo vas. Veliko je zanimivosti, veliko podrobnosti, zgodovinskih in krajinskih posebnosti, ki jih morda mimoidoči niti ne opazimo, a umetniško oko vidi več - in če je to prikazano na platnu, je presenečenje - veselje, ki so ga z avtorjem delili tudi številni krajani, ki so si po maši ogledali Mahničeva likovna dela, toliko večje. Nekaj gravur je odkupila KS Nova vas, sicer pa jih lahko občudujete in odkupite v njegovem ateljeju. Avtorja sta pozdravila in se mu zahvalila za razstavo del poveljnik gasilcev v Novi vasi Valter Pucer in predsednik Sveta KS Nova vas, Bruno Peroša. Razstavo likovnih del si je ogledal tudi prof. dr. Marko Pavliha s soprogo .
Tatjana Malec izdala pesniško zbirko
Sončevo oko
V samozaložbi Tatjane Malec iz Kopra je izšla zanimiva pesniška zbirka Sončevo oko. V knjigi na 280 straneh je avtorica objavila mnoge čutne pesmi, ki jih je zapisovala od svoje rane mladosti. Pesniške zbirke Sončevo oko je avtoričino prvo samostojno knjižno delo, pripravlja pa izdajo še ene pesniške zbirke.
Tatjana Malec je končala študij na Višji upravni šoli v Ljubljani. Zaposlena je bila v Tomosovem Inštitutu za raziskave in razvoj in vse do upokojitve leta 1989 kot vodja splošne službe v Primorskih novicah. V knjigi so razvrščene po posameznih poglavjih: Soški kamni, V objemu Vipavske doline, Moje mesto in morje, Haiku, Ljubezen ni nikoli v ednini, Sedanjost biti, Bežni čas. Objavljenih je kar 275 pesmi in stihov. Lektoriranje: Ivica Eller, učiteljica slovenščine. Ilustracija naslovnice: Zvest Apollonio, akademski slikar. Tisk: Tiskarna PiGraf Izola. Kataložni zapis o publikaciji: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana. Glavni urednik časopisa Sončeve pozitivke Igor Petek je v knjigi med drugim zapisal: »Neizmerno sem vesel, da v rokah držite to čudovito zbirko.«
ŠPORTNA NEDELJA ZA MLADE
Šprtni in mladinski center Piran in Klub študentov občine Piran organizirata športno nedeljo za mlade v športni dvorani v Luciji (košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, rokomet), vsako nedeljo od 18. do 21. ure od 8. januarja do 30. aprila 2006. za osnovnošolce, dijake in študente. Brezplačni in koordinirani športni program. 1NFO: 05 671 03 92
Malonogometni turnir ob 15. obletnici plebiscita
Ob 15. obletnici plebiscita Slovenije, med 26. in 27. decembrom 2005, so »Mladi Pirana«, v okviru Društva prijateljev mladih Piran in v sodelovanju z Občino Piran organizirali posebno prireditev. Ker so želeli pomembno obletnico počastili na športen, dinamičen in zdrav način, so v Športni dvorani v Luciji izvedli malonogometni turnir, na katerem je sodelovalo kar 130 mladih iz 12 ekip: Mladi Pirana ( večina igralcev ekipe so člani EPI Centra v Piranu ), Gasilci Piran, Euro team Piran, Baltazar Lucija, Naša pekrana Lucija, SP Mentor Lucija, FF1 Alcatraz Lucija, Step Piran, Stara Oljka Piran, Real Piran, Fijaka Lucija in Bife Ivo Piran.
Prvo mesto si je priigrala ekipa Euro team Piran, drugo Real Piran, tretje pa FF1 Alcatraz Lucija. Za najboljšega strelca je bil razglašen Edim Šabanovič, igralec ekipe Real Piran. Najboljši vratarje bil Boštjan Vranješ iz ekipe FF1 Alcatraz Lucija. Za najbolj fer plej ekipo pa je bila razglašena ekipa Gasilci Piran, ki se je uvrstila tudi na 4. mesto. Pokale so zmagovalci prejeli iz rok piranske županje Vojke Štular.