DOLENJSKI LIST
Št. 38 (809)     Leto XVI. NOVO MESTO, četrtek, 23. septembra 1965
Prekinimo verigo!
Čeprav so dosedanja prizadevanja za zatiranje tuberkuloze v naših krajih uspešna, vendar ta nadloga človeštva še ^vedno predstavlja veliko nevarnost za vse. Zato je tudi letos jugoslovanski RK v protituberkuloznem tednu opozoril vso javnost, da mora z združenimi močmi sodelovati pri načrtnem in doslednem boju, s katerim se naša protituberkulozna služba vztrajno in vsestransko postavlja po robu vsem onim činiteljem, ki na zapleten in skrit način omogočajo, da se zmaga nad tuberkulozo izmika.
Na sodobne načine odkrivamo in iščemo nove bolnike; z vso doslednostjo jim je omogočeno pravilno zdravljenje tako v bolnici kot doma. Sistematično poskušamo pred tuberkulozo zaščititi zdravo prebivalstvo zlasti v ogroženem okolju, pa kljub, vsemu ni pravega uspeha. Zakaj? Osnovni vzrok je v naravi bolezni, tuberkuloza je n al e z 1 j i v a . če bi ostal samo še en tuberkulozni bolnik neozdravljen, bi ta predstavljal izvor okužitve — začetek ponovnega pomora novih in novih bolnikov. Ima-mo pa še dosti že znanih bolnikov, iščemo še nove bolnike in jih čimprej in kar najbolj dosledno zdravimo, da se tako izognemo usodnim posledicam zdravljenja — rezistenci. Zdraviti jih moramo zaradi njih samih, predvsem pa zato, da prenehajo biti nevarni za zdravo okolico, ko ozdravijo, da prenehajo biti izvor okuževanja. Tuberkulozni bolnik postane zdrav ne samo takrat, ko se sam dobro počuti, ko na pljučih nt več bolezenskih sprememb, ampak je resnično zdrav šele takrat, ko tudi ne izloča več bacilov tuberkuloze. Za uspešno zdravljenje tudi ni dovolj, da bolnik dobiva zdravila. Bolnik sam mora biti kooperativen: brez njegovega resničnega in vsestranskega sodelovanja pri zdravljenju ne more biti trajnega in popolnega uspeha. Saniranje tuberkuloze pa ni samo zdravstveni, pač pa vsedružbeni, zlasti še socialni in vzgojni problem.
Le družba s svojimi strokovnimi službami in organizacijami, med katerimi je RK važen usmerjevalec in v mnogočem tudi izvajalec enotnega boja proti TBC, bo z doslednim in vztrajnim delom lahko prekinila verigo prenašanja okužbe in s tem rešila človeštvo tuberkuloze.
Veriga pa se sama ne bo prekinila. Nasprotno — prekiniti jo mora vsa družba v tesnem sodelovanju!
Primarij dr. Ivo Smrečnik

OD 21. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA
Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 29. septembra in zlasti 2. oktobra. V ostalem lepo vreme.
D. V. M.
SZDL o uresničevanju reforme
SENZACIONALNO ODKRITJE NA MIRNI
V sredo, 15. septembra, je bilo v Trebnjem posvetovanje predsednikov in sekretarjev dolenjskih občinskih oborov SZDL s predstavniki Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. Pogovarjali so se o aktualnih političnih problemih pri izvajanju gospodarske reforme in o pripravah na konference krajevnih in občinskih organizacij SZDL ter na VI. kongres Socialistične zveze Slovenije, ki bo predvidoma marca prihodnje leto.
Po besedah predsednikov občinskih odborov SZDL Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ob. čani na Dolenjskem ocenjujejo izvajanje gospodarske- reforme in čedalje bolj razumevajo njene namene, kar kažejo v zadnjem času vsebinsko dobre poglobljene razprave, zlasti še v delovnih kolektivih, pa tudi na javnih tribunah, ki so jih organizacije SZDL pripravile skoraj v vseh večjih krajih in vaseh.
V vseh dolenjskih občinah tudi ugotavljajo, da so se delovne organizacije intenzivneje lotile odkrivati in izkoriščati notranje rezerve z željo, da bi dosegli čim večjo in čim ce-
nejšo proizvodnjo. Zanimivo je, da povsod zaznamujejo izredno izboljšanje delovne discipline in zmanjšanje izostankov z dela bodisi zaradi bolezni, bodisi iz drugih razlogov. Tako se je n. pr. v občini Črnomelj v dveh mesecih znižalo število odsotnih z dela zaradi bolezni od 4;5 na 3 odstotke.
V rapravi so nadalje poudarili, da uresničevanje gospodarske reforme ni vplivalo na odpuščanje večjega števila zaposlenih in kaže, da tudi v prihodnje ne bo. Ugotavljajo namreč, da se je gibanje in prelivanje delovne sile precej umirilo. Glede osebnih dohodkov so povedali, da so jih gospodarske organizacije povečale v glavnem le za višino zmanjšanih prispevkov. Marsikje, predvsem v novomeški občini, pa še toliko ne, medtem ko v družbenih službah, razen redkih izjem, osebnih dohodkov sploh še niso povečevali.
Ko so govorili o zmanjševanju proračunske potrošnje, so poudarili, da prosveti in kulturi ne bi smeli zmanjševati sredstev, ker je ta družbena dejavnost na Dolenjskem že sedaj razmeroma slabo razvita.
Vida Tomšič danes v $®mkl
Danes ob 17. uri bo v Sev niči razširjena seja občinske ga odbora SZDL, na kateri bo prisotna tudi tov. Vida Tomšič, predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Povabili so jo predvsem za radi tega, ker bodo na dnev nem redu problemi zaposlenih žena. Konferenca za druž beno aktivnost žensk je pripravila za to priložnost obsežno analizo položaja žena v občini in pričakuje, da bo-
do na današnji seji sprejeli marsikak koristen sklep v zvezi z zaposlovanjem, varstvom predšolskih in šolskih otrok, družbeno prehrano in organizacijo najpotrebnejših servisov.
Dobro bi bilo tokrat prelistati zapisnike prejšnjih ple-numov SZDL in ugotoviti, če so bili tovrstni predlogi in sklepi sploh upoštevani, in kje tiče vzroki za zanemarjanje »ženske« problematike.
Zadovoljiv izvoz ce5yl©ze in papirja iz Krškega
Tovarna DJURO SALAJ iz Krškega ne proizvaja papir samo za domači trg, temveč ga precej tudi izvaža v tuje
Postavljen temeljni kamen za novo metliško šolo
Včeraj je Metlika doživela svoj veliki dan, ko so na svečan način pričeli graditi novo, sodobno osemletko. Nad domom Partizana se je ob 10. uri zbrala množica domačinov in predstavnikov oblasti ter družbeno političnih organizacij, nakar je ljudski poslanec Niko Bclo-pavlovič zastavil temeljni kamen za novo šolo.
države. Izvoz papirja narašča, nekolikanj pa je nazadoval izvoz celuloze, odnos med njima pa seveda niha. V prvih 8 mesecih letošnjega leta je podjetje izvozilo že za milijon dolarjev celuloze in papirja. Največ blaga gre v Italijo in Avstrijo, nekaj pa tudi v azijske države. Devizna sredstva tovarna nujno potre buje za nakup reprodukcijskega "lateriala, ki ga mora v glavnem uvažati. Izvoz doslej ni bil v celoti dosežen, saj je imelo podjetje v p—ih mesecih 1965 silne težave zaradi pomanjkanja lesa. Ce ne bodo podobne težave spet nagajale, bo plan izvoza do konca leta skoraj v celoti uresničen.
Pavk.
Ob koncu posvetovanja so omenili še priprave na bližnje konference krajevnih in občinskih organizacij SZDL, ki jih bodo ime. li povsod od oktobra do decembra. Na njih bodo v okviru priprav na VI. kongres SZDL Slovenije spregovorili predvsem o uresničevanju gospodarske reforme v praksi ter delovanju in nadaljnjem utrjevanju samoupravljanja na vseh področjih.
pppn
PRAZNIKOM kočevske občine
Krajevna organizacija ZB v Livoldu pri Kočevju pripravlja za letošnji občinski praznik — 3. oktober — odkritje spomenika. Spomenik, za katerega je zbrala sredstva krajevna organizacija ZB Livold, bodo postavili predvidoma že ta teden, potem pa bo potrebno še dokončno urediti okolico. Odkritje spomenika pri križišču v Livoldu bo združeno z glavno proslavo občinskega praznika. Razen govora bo na programu proslave še kulturni spored (godba, pevci, recitacije). Na predvečer proslave bo v Kočevju najbrž nastopilo ljubljansko Mestno gledališče, v Livol-;bi pa gledališče kočevske »Svobode«.
Ko se je pleskarjem, ki obnavljajo notranjščino mi-renske župnijske cerkve, 7. septembra pod beležerU na stropu ladje in prezbiterija pokazala nekakšna slikarija, ni nihče pričakoval, da so našli pomemben kulturni spomenik, kakršnega na Dolenjskem do sedaj še nismo poznali. Strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo, ki so takoj naslednji dan prišli na Mirno, zatrjujejo, da gre za freske izredne kvalitete in vrednosti, ki jih lahko primerjamo z znanimi freskami v Hrastovijah. Na sliki: restavrator Viktor Snoj pri delu pod oboki prezbiterija na polju št. 18. Poročilo o odkritju na Mirni berite na 5. strani!
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V SEVNICI
!mm kritika negativnih pojavov koristnejša od administrativnih ukrepov
Prejšnji teden je bila v Sevnici seja občinskega komiteja ZKS. Ugotovili so, da je bil njihov teren za gospodarsko reformo politično dobro pripravljen, čeprav se je zgodilo, da so celo nekateri
komunisti govorili tako, delali pa drugače. Natančne analize o izvajanju reforme bi bilo treba obdelati na de , batnih sestankih in vse negativne pojave pstro obsoditi. Nismo zadovoljni z delom
V nedeljo: II. zbor mladine dolenjskega PTT podjetja
Mladinski aktiv pri PIT podjetju Novo mesto je že lani na I. zboru mladine PTT pokazal, kako prizadevno skrbi za strokovno vzgojo svojih članov in hkrati za prijetno zabavo ter oddih. V nedeljo, 26.% septembra, se bo mladina PTT podjetja Novo mesto spet zbrala, tokrat v Kostanjevici na Krki. Njeno drugo srečanje se bo začelo ob 9. uri dopoldne, ob 9.30 bodo položili venec pred spomenik padlih • borcev NOV, ob 10.13 pa bo začetek II. zbora in tekmovanj. To-
krat bodo udeleženci zbora odgovarjali na vprašanja iz poslovnega poročila podjetja za I. polletje 1965, poznati morajo glavne podatke iz gospodarskega plana podjetja PTT Novo mesto za letošnje leto, pomerili pa se bodo tudi v spretnostnem streljanju z zračno puško, v šahu in peš hoji mladih pismonoš. Mehaniki    bodo  razen tega
sindikata, saj pogrešamo njegovo sodelovanje pri iskanju možnosti za notranja premeščanja in pri zmanjševanju administrativnega kadra, ki naj bi se zaposlil v proizvodnji. Tudi zavod za zaposlovanje delavcev ni storil pri tem vsega, '-ir od njega upravičeno pričakujemo. — Pri iskanju notranjih rezerv bo najbrž treba spremeniti tudi strukturo organov občinske skupščine. Kdor bi bil ovira na tej poti, bo moral biti brezpogojno zamenjan!
Izvajanje rebalansa občinskega proračuna bo še bolj
(Nadaljevanje na 2. str.)
Sergej Kraigher med kmeti v Posavju
Zvezni poslanec Sergej Kraigher se je v soboto popoldne zadržal v daljšem razgovoru s skupino kmetov iz brežiške občine. Zanimal se je za položaj kmečkih proizvajalcev v novih gospodarskih pogojih, za dobre in slabe strani kooperacije z zadrugami, za potrebe po mehani-
zaciji in podobno. V razgovoru so sodelovali malone vsi prisotni kmetje in skušali tov. poslanca kar najbolje seznaniti s težavami, s katerimi se dnevno srečujejo.
V ponedeljek se je tov. Kraigher sestal s kmeti -kooperanti na Bučki, kjer je potekal razgovor s prav
tako vsebino. Kmečkim proizvajalcem je nakazal pomen reforme za stabilizacijo gospodarstva in poudaril pomen pravilnih kooperacij skih odnosov med kmetom in zadrugo. Kmetovalci so bili z obiskom tov. Kraigherja zelo zadovoljni in ga bodo tudi sami še povabili medse.
tekmovali v izdelavi forme za telefonski aparat. Z razglasitvijo tekmovalnih uspehov in podelitvijo nagrad bo resni del tekmovanja zaključen, po skupnem kosilu pa čaka udeležence zbora še prijetna zabava.
Prihodnji teden v našem listu:
£ Praznik kočevske
občine 0 Zaradi vajencev
nas bo še bolela
glava
@ Nova šola - pa to
je salon! ® »če mi lučka
ne gori...«
© »SLOVENIJA-VMO« odgovarja
# »Ne vemo, koliko je vredno«

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
JAVNA KRITIKA
NEGATIVNIH POJAVOV
(Nadaljevanje s 1. str.)
zaostrilo težak položaj, ki ga čedalje bolj prizadeva rastoči primanjkljaj v socialnem zavarovanju. Do julija je znašal primanjkljaj 13 milijonov, v septembru pa že 24 milijonov dinarjev! Ker produktivnost le počasi raste, bo treba iskr*; dodatna sredstva ta \, kjer se bodo večali stroški! škodljivo bi bilo zgledovanje po drugih komunah in podjetjih: sredstva se ustvarjajo doma, zato moramo tudi gospodariti po lastnem preudarku! 'i
Težko razumemo neresen odnos matičnih podjetij do svojih obratov: METALNE iz Maribora do obrata v Krme-Iju ter KONUSA do JUGOTA-NINA in Gozdnega gospodarstva.
Zaskrbljujoč je tudi precejšen odliv sredstev, ki bi jih lahko ustvarila trgovska pod jetja v komuni — v druge občine. Še posebej je to občutno po vaseh. Trgovsko podjeLJe nima konkurence, zato ne ustrezat? niti izbira niti postrežba.
Osebni dohodki so se v sevniški občini dvignili za 10 do 20 odstotkov. Zaradi nizke akumulativnosti pa je lestvica bolj zgoščena okiog spodnje meje. O tem vpraša-
nju je občinska skupščina sklicala poseben, razgovor tudi s proračunskimi potrošni ki. Čudno je, da se predstav niki zdravstva tega sestanka sploh niso udeležili.
Precej mladine, ki je letos končala osemletko, ni raslo mesta za učenje poklica. Zavod za zaposlovanje delavcev bi moral sodelovati z zavodi v drugih* središčih, saj ne moremo pričakovati, da bi lahko sevniška industrija vsako leto vsrkala vso mladino, ki želi iti v uk. Kmetijska zadruga bi morala usmeriti V2Č mladih ljudi v sadjarsko šolo v Krškem, kamor je letos poslala samo 3 učence, čeprav bi takšen kader nujno potrebovali.
Še vedno se oportunisti v nekaterih podjetjih branijo strokovnih kadrov: dogaja se, da so jim celo pričeli odtegovati štipendije! Posebno skrb bi morali posvetiti diplomantom, za katere včasih »ne najdejo delovnega mesta«. Tako smo ob ljudi, ki smo jih s težavo gmotno podpirali, če na njihove napore pri študiju sploh ne pomislimo. Take pojave je treba ostreje obsoditi, po tehtnem preudarku seveda, kako se je novi strokovnjak vživel na delovnem mestu in v podjetju nasploh.
A. Z.
Vedno več vlomnih tatvin v stanovanja
platarja v Mokronogu in Leopolda 2užka 'na Vrhu pri Trebelnem, kjer je bilo odnesenih več oblačil.
10. septembra je bilo vlomljeno v vasi Omota pri Semiču v stanovanje Jožeta Ivančica in Vincenca Malnariča ter na Cerovcu v stanovanje Antona Pluta. Tudi tu so bili ukradeni razni predmeti in denar. 14. seDtembra ie bil ukraden denar tudi na škodo Nika Veselica iz Fučkovov in Rudolfa Vardijana iz Dolenjcev pri Adlešičih.
Ker so bile vse navedene tatvine storjene čez dan, ko so bili ljudje na poljih, sklepajo, da gre za iste storilce. Poizvedbe so v teku. Uslužbenci UNZ Novo mesto prosijo občane, naj sporočijo najbližji postaji LM, če so v omenjenih dneh opazili sumljive ljudi.
V zadnjem času je bilo vec vlomov v zasebna stanovanja. 7. septembra je bilo vlomljeno v stanovanje Viktorja Za-
isTudi v Ribnici že gradijo novo šolo
Za gradnjo nove osnovne šole v Ribnici so medtem uredili vsa tehnična kot finančna vprašanja in pred dnevi so šolo že začeli graditi. Postavilo jo bo Dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosuplja, ki je dalo najboljšo ponudbo. Tako bodo uresničene dolgoletne želje ribniškega šolskega okoliša, pogoji za vzgojo pa bodo v sodobnih učnih prostorih veliko boljši, kot so bili doslej. Upamo, da bo zidarjem zdaj pomagalo predvsem lepo vreme, da bodo letos opravljena predvidena dela pravočasno.
K. O.
Vojna med lnuijo tu ra. -^anom se čedalje bolj zapleta. Zdaj postaja možno celo tisto, za kar so sprva v Indiji mislili, da ni možno, da bi namreč prišla Indija v ogenj dveh front: ene proti Pakistanu in druge v Himalaji proti Lit Kitajski.
V Pekingu so sicer že na začetku odločno podprli Pakistan v njegovih zahtevah glede Kašmira, vendar na splošno niso pričakovali, da bo kaj več iz tega kot same besede in deklaracije. Pretekli teden pa je Peking poslal New Delhiju kratko malo ultimat: v treh dneh je treba likvidirati vse vojaške objekte na meji med Sikkimom in Tibetom. Indijci so hitro odgovorili, da po njihovem mnenju ni na tej meji nič takega, kar bi moralo skrbeti Kitajce in naj privolijo v to, da bi ustanovili mešano komisijo. Ta naj si sama ogleda, kje je kaj takega in če je kaj takega, so Indijci tisto pripravljeni precej podreti. V Pekingu se s tem niso zadovoljili, ampak so poslali Indiji nov ultimat: »Sploh se ne pogovarjamo o kakšni komisiji. To smo od Indije že večkrat zahtevali, pa ni bila nikdar pripravljena pogovarjati se o čem podobnem. Zdaj je prepozno. Naj podro utrdbe do srede te in te ure, sicer bo indijska vlada sama nosila vse hudo resne posledice svojega dejanja.«
Torej gre zdaj za Sikkim. To je majhna himalajska kraljevina, ki je malo večja kot pol Slovenije in ima komaj 175 tisoč prebivalcev. Prejšnja leta, ko je bil Tibet še samostojen, je peljala čez Sikkim glavna pot iz Indije v Tibet. Sicer pa je dežela v glavnem brez cest (vsega skupaj le 760 km), nima ne železnice ne letališča, kraljica pa je Američanka, ki jo je kralj spoznal v šoli. Dežela je indijski protektorat, glede notranjih zadev samostojen, zunanje posle pa vodi zanj Indija in tudi skrbi za njegovo varnost. Po zadnjih vesteh je
primu v torek ze d u spopadov med indijskimi in kitajskimi enotami na meji med Sikkimom in Tibetom. Poročajo že o praskah v La-daku, ki leži v indijskem delu Kašmira na meji proti Kitajski, in še na drugih delih indijsko-ki-tajske meje.
Torej so se v Pekingu odločili tudi za vojaško podporo Pakistanu s tem, da kanijo odpreti drugo fronto. Navsezadnje pa niti ni treba kdo ve kakšnih sil za to, saj je Himalaja brez poti in se armada,
Kitajski ultimat
ki bi štela stotisoč in več mož, niti ne more gibati. Dovolj je, da od-pro fronto na prelazih, pa bodo morali Indijci razcepiti svojo vojsko po dolinah, ki prihajajo s Himalaje, in tako oslabiti svojo fronto proti Pakistanu.
To bi bil, denimo, vojaški del \prašanja. Drugi del pa je političen, ki je morda celo važnejši. Kitajski gre predvsem za to, da bi Indija izgubila ugled v očeh azijskih in afriških držav kot dežela, ki je za koeksistenco le na besedah in ki tudi ne spoštuje načela samoodločbe narodov. Glede Kašmira zagovarja namreč Indija stališče, da je Kašmir sestavni del indijskega ozemlja in da zato ne more biti govor o kakšnem plebiscitu. Nasprotno pa zastopa Pakistan stališče, da je treba uresničiti resolucijo varnostnega sveta iz leta 1949. ki pravi, naj kašmirsko ljudstvo samo odloči o svoji usodi. Do tega ni prišlo, ker se Pakistan ni umaknil iz tistega dela Kašmira, ki ga je zasedel, in kar tudi zahteva resolucija varnostnega sveta. Tako ima Peking argument: Indija je proti samoodločbi
narodov. Taka poteza pa bi koristila Kitajski zlasti zdaj, v času priprav na drugo azijsko-afriško konferenco.
Druga stvar so posebni računi s Pakistanom. Le-ta je namreč član dveh zahodnih vojaških paktov SEATO in CENTO. S takšno podporo Pakistanu se hoče Kitajska prikazati kot edini nesebični bojevnik za pravice »napadenih«, odtegniti Pakistan zahodnemu vplivu ter ga pripeljati med »nove sile, ki se porajajo«. V ponedeljek so že bile v Pakistanu hude demonstracije, na katerm so razbili nekaj ameriških ustanov, kar je najpomembnejše: demonstrirali so pred sedežem OZN, vzklikali »novim silam« ter zahtevali izstop Pakistana iz OZN. Seveda po nekaj vzklikih na demonstracijah, še ni da bi sodil, kakšna je uradna politika, vendar so taka razpoloženja v Pakistanu že simptomatična.
Po drugi plati pa si ves svet želi, da bi bilo čimprej konec te vojne. Generalni sekretar OZN U Tant je pozval obe strani, naj ustavita ogenj; tako je storil tudi varnostni svet, ki je dejal, da pričakuje konec sovražnosti v sredo. V Indiji pravijo, da bi ustavili sovražnosti, če bo to storil Pakistan, hkrati pa obžalujejo, ker varnostni svet nič ne omenja Pakistance in mu ne priporoča, naj umakne »vti-hotapljence« iz Kašmira. V Pakistanu pa pravijo, da poziv nič ne govori o plebiscitu v Kašmiru in tla si bodo še vzeli časa za premislek ter šele nato odgovorili varnostnemu svetu.
Ob začetku zasedanja generalne skupščine OZN se je torej zgodilo še nekaj: oči sveta so bolj obrnjene v Indijo in Pakistan kot pa — v Vietnam.
Po zadnjih vesteh pa sta se tako Indija kot Pakistan v sredo zvečer po našem času odzvala pozivu varnostnega sveta ter ustavila sovražnosti.
Divji lovci v okolici Šentjerneja
Člani lovskih družin gor-janskega predela že dolgo zasledujejo divje lovce, ki nezakonito streljajo in drugače lovijo divjačino, vendar do nedavnega niso mogli nobenega prijeti. S pomočjo miličnika pa so na območju LD Orehovica 29. avgusta prijeli dva divja lovca: 36-letnega Martina Hudoklina iz Dol. Suhodola in 30-letnega Alojza Gorjanca s Tolstega vrha. Skupaj sta hodila na lov in si plen delila. Za lov sta si
nabavila različne dele za sestavljanje pušk. Tako je imel Gorjanc puško domače izdelave, sestavljeno iz stare lovske cevi kal. 16 in raketne pištole, Hudoklin pa je imel vdelano staro cev v glavo nemške brzostrelke.
Gorjanc je 27. 8. uplenil srnjaka, ki sta si ga s Hu-doklinom razdelila. Priznala sta, da sta uplenila več kosov srnjadi ter hodila stalno na lov. Prijavljena sta okrožnemu javnemu tožilcu, puške pa so jima zasegli.
Precej manjši odkup prašičev
Navzlic obširnejšemu pogodbenemu pitanju prašičev kot lani je odkup v žužemberški zadrugi v zadnjih dveh mesecih občutno upadel. Pogodbeno pitanje prašičev plačujejo po 450 dinarjev za kilogram, ker pri njih ne obračunavajo marže, ki jo pokrivajo iz dela premije. Pričakujejo sicer, da bo odkup v prihodnjih mesecih boljši, vendar več kot 70 odst. letošnjega plana najbrž ne bodo dosegli. Vzrok slabega odkupa je lanska decembrska in letošnja januarska za-
pora sejmišč za pujske ter neskladje cen prašičev s cenami govedi. Kmetovalci so se odločili za večjo rejo govedi v škodo prašičev. Gospodarska zbornica bi morala analizirati položaj in predlagati ustrezne ukrepe v prid nadaljnjemu razvoju prašičereje.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• MOŽNOSTI TURIZMA. »Čez 5 let bi lahko imeli od turizma 500 milijonov dolarjev deviznega priliva,« so zapisali novinarji, potem ko so poslušali pripoved dr. Jožeta Brileja. Imamo vse možnosti, samo izkoristiti jih je treba. V turizem kot eno izmed pomembnih gospodarskih panog in s tem enega važnih elementov narodnega dohodka je treba investirati, da bi potem lahko vračal nekajkrat več. Izrabiti je treba vse skrite rezerve, predvsem tudi tiste večje in ne le manjše. Turizem je treba organizirati in skoncentrirati, pritegniti je treba čimveč tujih sredstev. Potem si lahko obetamo, da bo uspešno napredoval in da ne bomo dolgo zaostajali za drugimi na svetu.
Dr. Jože Brilej je na tiskovni konferenci tudi poudaril, da je turizem sestavni del prizadevanj gospodarske reforme. Kakor na drugih področjih, kot v industriji, kmetijstvu in drugje, tako je treba tudi v turizmu iskati možne rešitve le v okviru, ki ga predstavlja gospodarska reforma, se pravi v dobrem gospodarjenju in v konkurenčnosti v svetovnem merilu.
• ZASEDANJE REPUBLIŠKE SKUPŠČINE. Pred dnevi so zasedali zbori republiške skupščine. Na seji republiškega zbora so sprejeli zakon o spremembah zakona o gozdovih. V obrazložitvi je bilo rečeno, da so v preteklosti posvečali vso pozornost predvsem izkoriščanju, manj pa gospodarjenju z gozdnimi površinami. — Na seji prosvetno kulturnega zbora so med drugim poudarili, da se mora gospodarska reforma odraziti tudi v boljšem delu na področju šolstva, prosvete in kulture. — V republiški
skupščini so sprejeli tudi zakon o proračunu in pri tem naglasili nujnost skrajnega varčevanja.
• PREDSEDNIK TITO V SLOVENIJI. Na poti z Brionov na Gorenjsko se je predsednik Tito ustavil tudi v Kopru, kjer se je zadržal dalj časa v prisrčnem pogovoru s predstavniki   tamkajšnjega   političnega in
javnega življenja. Naslednje dni je Tito obiskal še nekatere druge slovenske kraje.
• NIC VEČ LESENIH VAGONOV. Na vseh večjih progah odslej ne bodo več vozili vlaki, sestavljeni iz lesenih vagonov. Te dni bodo v Jugoslaviji ukinili 56 vlakov. Železnica se je odločila za ta ukrep iz varnostnih razlogov. Hkrati je ta ukrep sestavni del prizadevanj za modernizacijo železnice.
O SLOVENIJA CESTE NA KOROŠKEM. V okviru pomoči, ki jo nudi Slovenija sosednji Koroški pri premagovanju posledic nedavnih poplav, se mudi v Zgornji Ziljski dolini brigada strokovnjakov podjetja Slovenija ceste. Tam pomaga pri popravilu mostov, cest in drugih poškodovanih objektov.
• DVA SIMPOZIJA V BEOGRADU. Na enem so se sešli pravniki, ekonomisti, sociologi in zgodovinarji, da bi pretresli teoretične in praktične vidike družbene lastnine. Na drugem, ki ga prireja mednarodni statistični inštitut, so se zbrali strokovnjaki za statistiko. Za oba vlada v javnosti precejšnje zanimanje.
• VEČJE POVRŠINE PŠENICE. Stro kovnjaki menijo, da obstajajo letos ugodni pogoji za to, da bi povečali površine, zasejane s pšenico. Če bodo dobro pripravili setev, ob pravem času priskrbeli seme in umetna gnojila, potem se ni bati, da ne bi izpolnili plana, po katerem bodo zasejali s pšenico 2,1 milijona hektara površin.
• ZAKAJ JE MANJ KROMPIRJA? Letos nji pridelek krompirja je precej manjši, kot pa so predvidevali, in to zaradi deževnega poletja in deloma tudi zavoljo poplav. Posledice manjšega pridelka se kažejo v precej višjih cenah. Da bi preprečili spekulativno navijanje cen, predvsem pa, da bi zadovoljili vse potrebe potrošnikov, bo treba krompir uvoziti. Intervencija mora priti ob pravem času, ker sicer ne bo imela, kakor vemo iz izkušenj, pravega učinka.
• UMRL JE KOMANDANT LEGEN DARNE XIV. DIVIZIJE. Jožeta Klanjška-Vasje ni več med nami. Ob njegovi prerani smrti so čutili bol ne le borci-partizani, ki jim je poveljeval na štajerskem, Dolenjskem, Primorskem, ampak tudi drugi. To je izpričala tudi velika udeležba ljudi na pogrebu, kjer se je od Vas je v imenu vseh poslovil Janko Rudolf.
■ JUGOSLAVIJA UMAKNILA KANDIDATURO. Tik pred dvajsetim jubilejnim zasedanjem generalne skupščine organizacije združenih narodov je bila na sedežu svetovne organizacije živahna diplomatska aktivnost okrog tega, kdo naj bi bil predsednik tega jubilejnega zasedanja. Navsezadnje sta se izkristalizirala dva kandidata: naš bivši zunanji minister Koča Popovič ter italijanski zunanji minister Amintore Fanfani. Po dosedanji praksi pri volitvah organov svetovne organizacije bi bila sedaj na vrsti za predsedniško mesto vzhodna Evropa in te države so se že sporazumele, naj bi tokrat kandidirala Jugoslavija. Okrog tega pa se je potlej spletlo precej spletk, češ da bo prišel na zasedanje tudi papež in da bi moral biti zato za predsedniško mizo »prepričan katoličan«. To bi pomenilo, da papež ne bi prišel na to zasedanje v poslanstvu miru, kar je izjavil na ekumenskem koncilu, marveč čisto v posvetni poli-Učni akciji. No, Jugoslavija je navsezadnje svojo kandidaturo umaknila, ker je praksa, da se organi svetovne organizacije volijo soglasno, ker pa se je pojavil še drugi kandidat, tega soglasja ne bi bilo več.
ta PERONISTIĆNI NEREDI V ARGENTINI. Te dni so se v Argentini spet začeli peroni stični neredi. Vlada je prepovedala vse manifestacije peronistov ob dvanajsti obletnici strmoglavljenja Perona z oblasti. Peronisti pa objavljajo, da se organizirajo in da bo Peron prej ali slej spet prišel nazaj v Argentino.
■ NEUSPEL UDAR V HtAKU. Komaj so v Iraku reorganizirali vlado, že je prišlo do državnega udara. Njegov voditelj je bil prav novi ministrski predsednik. Udar sicer ni uspel, četudi je bil šef države prav takrat zdoma na konferenci šefov arabskih držav. Vodja udara pa je zbežal v Kniro.

DOLENJSKI CIST
Št. 38 (809)
Čez 5 let od turizma 509 milijonov dolarjev
KONEC.TEŽ A V ZA KLEPARSKI OBRAT V KOSTANJEVICI?
Naposled so le iztuhtali rešitev
■ Delavci kostanjeviškega H obrata splošnega klepar-B stva  so se na sestanku
■ 10-. septembra odločili, da B bodo do konca leta oprali) vili  za  50  milijonov di-
■ narjev del in s tem izpol-
■ nili vse pogodbe in obvez-E nosti Da bodo to laže H uresničili, bodo izboljšali H organizacijo dela in odlo-B žili preostale letne dopu-B ste
Ja sestanku, ki so mu pri sostvovali nekateri občinski funkcionarji, so se odkrito pomenili o težavah, ki so prišle do izraza zlasti ob re-
formi. Problematična je bila nabava reprodukcijskega materiala, ki ga podjetje kot manjši potrošnik dobi od posrednikov. Tak način dobave pa je bolj paberkovanje in ni nikoli zanesljivo. Kostanjeviško podjetje je specializirano. Izde^je razne ventilacijske naprave in okenska ter druga ohišja, vse iz kovin, po katerih je hudo povpraševanje. Pomanjkanje reprodukcijskih materialov in manj naročil je spravilo 35-članski kolektiv v prvem polletju v resno zagato. Ker ni bilo dela, so
Koristna razstava dom in gospodinjstvo
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je v svojem Potrošniškem informativnem centru (Gradišče 2, lokali pod oboki obnovljenih stavb) odprli zadnjo soboto zelo zanimivo razstavo: »TEKSTIL V GOSPODINJSTVU«. Razstava bo odprta do 2. oktobra in kdor bo te dni v Ljubljani, si lahko brezplačno ogleda, kako lahko sodobno uporabimo tekstilno blago v gospodinjstvu. Posebno bogato izbiro blaga razstavlja podjetje IN-DUPLATI iz Jarš, veliko pa je tudi izdelkov iz diolena. Gospodinjam bo posebno všeč, da je pripravil zavod tudi predavanja za potrošnike. Tako bodo danes popoldne na Gradišču št. 2 ob 17. uri najprej govorili o izboru, negi in vzdrževanju blaga za zavese, nato pa bodo potrošnikom tudi praktično pokazali, kako naj postopajo s takimi predmeti. Jutri popoldne bo prav tam ob 17. uri predvajanje: KAKO IZBIRA-
Kijub dežju precej živahno
20. septembra so na sejem za prašiče v Novem mestu kljub slabemu vremenu pripeljali 1.137 prašičkov. Tokrat je bilo dovolj tudi kupcev iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev, zato so morali za 642 prašičkov nekoliko več plačati kot zadnjič. Manjši so veljali 6.000 do 11.500 din, večji pa 12.000 do 22.000 dinarjev.
V Metliki je odprt tudi sejem za prašiče
Zaradi svinjske kuge, ki se je pojavila v okolici Metlike, je bilo zadnje tedne prepovedano dovažati prašiče na metliški sejem. Ker pa že nekaj časa ni opaziti obolenj prašičev za svinjsko kugo, je ta prepoved prenehala. Vendar opozarjamo vse kmetovalce, da morajo za dogon prašičev na sejem priskrbeti za živali zdravstveno spričevalo, sicer jim ne bo dovoljen dostop na sejmišče.
K0TEKS T0BUS odkupuje
ROGOVE JELENOV. SRNJAKOV In GAMSOV
po sledeči odkupni ceni:
jelenove rogove po 800 din za kg
srnjakove rogove  po 700 din za kg
gamsove   rogove   po 700 din za kg
Rogove odkupujejo vse odkupne postaje.
MO POHIŠTVENO BLAGO, v ponedeljek ob 17. uri pa praktično predvajanje: uporaba pralnih sredstev in strojno pranje. V sredo popoldne bo ob 17. uri razgovor s potrošniki o pralnib sredstvih za strojno pranje, danes teden ob 10. uri demonstracija za potrošnike o istem vprašanju, popoldne ob 17. uri pa strokovno predavanje o prednosti sintetičnih tkanin v primerjavi z drugimi tkaninami.
Obisk razstave priporočamo našim bralcem, ki bodo te dni po opravkih v Ljubljani, saj bo vsakogar presenetila bogata razstava naravnega in umetnega tekstila, ki je na voljo v naših trgovinah, a ga v gospodinjstvu še kaj malo uporabljamo.
poslali več delavcev na dopust in si prizadevali razmere izboljšati. Samo od sebe pa izboljšanje ni prišlo. V stanju, ki kleparjem ni nič dobrega obetalo, so izhod naposled iztuhtali. Razširili so trg in se preusmerili v uslužnostno dejavnost (opremljanje raznih lokalov). Posegli so tudi onstran republiške meje in si v dogovoru z naročniki iz drugih republik zagotovili ponekod za deset let dela. Marsikje so bili celo prvi, ki so ponudili tako naravo dela. Da bi laže prebrodili težave in se ustoličili na trdnih tleh, se je kolektiv kostanjeviških kleparjev odpovedal precejšnjemu delu osebnih dohodkov. Sredstva so začeli vlagati v os/iovna in obratna sredstva in zdaj gre podjetju že laže. V bodoče se bo kolektiv češče - ostajal in sproti reševal probleme, toda vselej na odkrlitih sestankih.
Dve tabli: na Hribu in na križpotju!
Turistično društvo So-dražica je ob nekaterih glavnih cestah, predvsem pa ob odcepu s kočevske ceste v Zlebiču proti So-dražiei postavilo pohvale vredno lepe table s sliko turističnega doma na Travni gori. Prav tako so označeni kilometri in razni smerokazi ter nadmorska višina doma. Žal pa je omenjeno društvo pozabilo postaviti vsaj eno tablo v Loškem potoku in sicer pri odcepu ceste proti Jelenovemu žlebu-Trav-ni gori. V letošnji turistični sezoni se je večkrat zgodilo, da so posamezni motorizirani turisti, ki so prišli iz smeri Blok ali Cabra in tudi iz Sodraži-*;e spraševali, kod pelje cesta v Jelenov žleb — Travno goro.
V ta namen hi bilo potrebno postaviti dve tabli — eno na Mribu in drugo na križpotju. V. K.
— Poglej, poglej: načrti se menjajo, stol pa je vedno isti!
Prispevki za poplavljence
Občinski odbor Rdečega križa v Kočevju je pričel s pomočjo krajevnih organizacij RK in številnih aktivistov zbirati prostovoljne prispevke za ljudi, ki so jih prizadele letošnje poplave na Štajerskem in Koprskem. 2e od začetka je humana akcija naletela pri mnogih prebivalcih na ugoden odmev, predvsem pa so se izkazali prebivalci
Kaj pa udiranje rezerve v kmetijstvu?
2e od začetka gospodarske reforme slišimo in beremo, kako v delovnih organizacijah odkrivajo notranje rezerve. Zapisniki številnih komisij za odkrivanje rezerv so si močno podobni, ne gle de na to, ali so iz kmetijskih zadrug ali tekstilnih in kovinskih tovarn. Povsod pišejo o tem,'' da bodo do-večah storilnost, da bodn ukinili neproduktivna delov

Vzredili in prodali so 1000 govedi
Izpred hlevov kmetijskega posestva v Cerkljah so v ponedeljek, 20. septembra, odpeljali tovornjaki spet precej živine. Za delavce na posestvu je bila to hkrati majhna slovesnost, saj je prav pri njih vzrejeno živinče doletela prodajna številka 1000. Lepo rejenega, okoli 450 kg težkega bika prikazuje tudi gornja slika nekaj minut pred nalaganjem na kamion. Od vseh odbranih goved se je ta najbolj upiral iti na avtomobil in bil je nemiren verjetno tudi zaradi tega, ker je
bilo okoli njega toliko tujih gledalcev.
Tisti dan so iz zadružnih hlevov v Cerkljah prodali 78 glav živine. Redijo jo v Cerkljah, v Globokem in v Trnju. Letos bodo prodali še 500 govedi. Vso to živino nakupijo kot teleta, težka 90 do 100 kg in jo nato v 10 mesecih spitajo. V tem času pridobijo mlada živinčeta 300 do 350 kg teže. Letos imajo živinorejski obrati kmetijske zadruge v Brežicah izredno uspešno leto in ob vzreji tisočega goveda jim čestitamo tudi mi.
na mesta, da bodo poskrbeli za prekvalifikacijo zaposlenih, izboljšali kvaliteto izdelkov, skrbeli za izobraževanje, zmanjšal* stroške za reprezentanco itd.
Pa poglejmo dosedanje re zultate v odkrivanju rezerv Zaman lahko listamo no zapisnikih komisij in delavskih jsvetov, zaman brskamo po knjigovodskih podatkih, da b bil rezultat viden v dinarjih.
In kako iščemo notranje rezerve v kmetijstvu? Ugotavljamo, da " je premalo mleka in mesa, da je krompir predrag in da sadja primanjkuj. . V zadrugah razpravljajo največ o marži za odkun živine in koliko hod : prej si za prepis računa za kmetijske pridelke ki jih od kmeta odpelje neko podjetje. Ni pa trebT misliti, da v kmetijstvu ni notranjih rezerv! Ne pri odkupih pač pa v proizvodni i
Te dni sem prisluhnil nekemu kmetu, ki m   je potožil:
»Če bi bil jaz v službi kot ti, b: dobil skoraj milijon dinarjev kredita za avtomobil. Z avtom bi se peljal lahko na izlet in - tem ko-ri-ti' samo sebi. Če bi dali toliko kredi.ta kmetu, bi lahko kupil stroje, zgradil gnojno jamo, kupil umetna gnojila, itd. Vsako leto bi lahko vzredil tr; bikce in pet prašičev, od teh bi imela korist skupnost. Če bi hotel priti do kmetijskih strojev, bi moral na delo v Nemčijo, pa me ni volja ...«
Voli nu avto' cesti
20. septembra dopoldne je Franc Pekol pripeljal mlet v mlin ob cesti IV. reda v bližini avtomobilske ceste pri vasi Jezero. Ko je odnesel vrečo v mlin, sta se vola nenadoma splazila, uSla na avtomobilsko cesto in zdirjala proti Trebnjem. Za vrego je v VW 1500 pripeljal Tržačan Franc Divjak, ki je pričel zavirati, da ne bi trčil v voz. Božidar Krajšek, ki je vozil za Tržačanom renault-majorja, pa ni uspel zavreti In je trčil v VW. Na obeh avtomobilih je škode za 210 000 dinarjev.
Ta kmet je povedal o rezervah več, kot je zapisano v zapisniku zadružnega sveta. Če kmetijske organizacije res iščejo notranje rezerve, naj torej pogledajo po njivah travnikih, sadovnjakih in v hleve!       JOŽE ŠKOF
Koprivnika in Dolge vasi. V Koprivniku so zbrali skoro 30.000 dinarjev prispevka, v Dolgi vasi pa 123.000 dinarjev. V delavskem naselju Ko-privnik menda ni bilo darovalca, ki ne bi prispeval vsaj 1.000 dinarjev, raje več. Zbiranje pomoči za poplavljence poteka lepo tudi v Kočevju, vendar še ne s takim uspehom.
Predsednik Tito je odpotoval v Bolgarijo £ Pied.
sednik republike Tito je v sredo odpotoval na uradni obisk v Bolgarijo, kjer bo ostal šest dni. Nedvomno bo tudi ta obisk koristil boljšemu medsebojnemu razumevanju obeh dežel, tesnejšim zlasti gospodarskim stikom In posebej izmenjavi mnenj med državniki in političnimi voditelji obeh dežel o mnogih mednarodnih problemih.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
razpisuje IAVNO DRA2BO
osebnega avtomobila znamke FIAT - ZASTAVA 750 - letnik 1963
Javna dražba ho v četrtek, 30. 9. 1965, ob 9. uri na sedežu občinske skupščine Brežice, soba št. 23. Dražbeni pogoji:
1. izklicna cena vozila je 1,200.000 din;
2. zdražitelj mora eno uro pred pričetkom dražbe položiti 5 o/o varščine od izklicne cene v blagajni skupščine;
3. pravico do dražbe majo družbeno-pravne in fizič ne osebe;
4. zdraženo vozilo se plača takoj ob prevzemu vozila ali najkasneje do 5. 10. 1965, sicer se dražba razveljavi;
5. ogled vozila je mogoč" vsak dan od 8. do 12. ure na sedežu občinske skupščine.
Občinska skupščina Brežice
Razpisna komisija pri
VETERINARSKI POSTAJI V BREŽICAH
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
VETERINARSKE PCSTAJE
POGOJ: diplomiran veterinar s praviloma opravljenim strokovnim izpitom in 5 leti prakse. Osebni  dohodek po  pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Razpis velja 14 dni po objavi.
Prošnje sprejema razpisna komisija pri Veterinarski postaji Brežice.


EDEN NAMESTO TREH - EDEN NAMESTO TREH - EDEN NAMESTO TREH -
KOMAJ SMO ZACELI, SO USPEHI ZE TU
Psmenek o mehanografiji v NOVOLESU, na novomeški občini in v NOVOTEKSU - Tem, kjer so mehanografijo že začeli uporabljali, cenijo njene prednosti in so odločeni z njo nadaljevati - V NOVOTEKSU se je proizvodnja povečala od 3,5 milijarde na 6 milijard din, a je v knjigovodstvu 5 ljudi manj, kot bi jih biio sicer, ker uporabljajo mehanografijo! - Sprotni in natančni podatki, ki jih zagotavlja mehanografijo, bodo zlasti zdaj ob reformi za podjetja neprecenljive vrednosti
šef splošnega sektorja je sklical svoje uslužbence, računovodja pa svoje. Oba sta sporočila veselo novico: »To-varišice. konec je težaškega deJa! Konec je popaldnevov in noči, ki smo jih tolikokrat presedeli za pisalnimi mizami! Tudi nadur ne bo več! Jutri dobimo sodobne pisarniške stroje in odslej bo naše delo lahko!«
Kaj menite? Mar ne bi bilo prijetno tako zlahka, kar preko noči uvesti mehanografiijo v pisarniško poslovanje? To. da, žal, ne gre tako. Pobaraj-mo predsednika društva knjigovodij tov. FRANJA ŠVEN-TA za mnenje D tem važnem vprašanju:
»Vsak začetek je težak, pa je tudi tale!«
— V društvu knjigovodij smo Že na_ treh občnih zborih spodbujali k uporabi sodobnih strojev in imamo celo posebno komisijo za to. Na Dolenjskem s tem šele začenjamo, toliko teže pa Je, ker je na ponudo preveč vrst enakih strojev. Trgovci so tu premalo spretni, kupcu ne nudijo dovolj potrebne dokumentacije o tem, kaj je za uporabo sodobne mehanografiji' potrebno in kaj bo podjetju nudila. Premalo je tudi pomoči v pripravi za uporabo strojev, priprava pa mora biti zelo obsežna. Pohvaliti moram BIROSTROJ iz Maribora, ki se je glede naštetega Se najbolj zavzel.
Ce odštejemo prirojeno staroko-pitnost, so za uvedbo mehanogra-fijc potrebni trije pogoji: podjetje mora že imeti osnovno pomožno pisarniško mehanizacijo (računske stroje). Staro »peš« knjigovodstvo mora biti speljano tako daleč, da prehod v strojno ne povzroča težav. In slednjič: celotna evidenca V proizvodnji mora biti že prej prilagojena uporabi mehanografije
Da ne pozabim na naše strokovne šole. Doslej niso dijake naučile ničesar o sodobni mehanografiji. Ko konča absolvent šolo, pozna samo pisalni stroj in nič drugega. Tudi v tem je vrzel, ki jo bo še treba izpolnili. —
Zdaj, ko smo spoznali osnovne stvari pa pokukajmo kako je z mehanografijo v naših podjetjih in ustanovah. Pustimo ob strani tovarišico, ki nam je na vprašanje, kakšne sodobne pripomočke uporabljajo pri njih v pisarni, odgovorila: »Imamo električni mlinček za kavo . . ,« Pustimo ob strani tudi tovariša, ki je odgovoril: »Imamo štiri stare pisalne stroje in po. kvar j en bikser za parket ...«
Pomenek bomo nadaljevali s tov. MAJDO FURLAN iz NOVOLESA.
Sprotno, natančno, več in veliko laže
Tov. Furlanova me je popeljala k Askoti in začela:
»Naša Askota im 45 števcev, uporabljamo pa jo za ...«. Naštela je precej knjigovodskih operacij, ki so mi — priznati moram — tako tuje, da se jih ne upam ponoviti. Bojim se, da bi kaj zmešal. Raje se bomo pomudili ob prednostih mehanografije, ki jih je tov. Furlanova naštela iz NO VOLESOVE prakse:
— Priprava dokumentacije in podatkov, ki jih prenašamo v stroj, je obsežnejša kot prej. Askoto uporabljamo od 1. januarja letos. Prej je delal en knjigovodja bruto bilanco tri dni po 14 ur na dan, zdaj je gotova v 3 urah. Blagovno sknjižimo zdaj v enem dnevu za ves mesec, prej je to delal en knjigovodja vsak dan. Osobni dohodki so nam dali prej 5 dni dela,
zdaj je to opravljeno v dveh dneh. Vse inventure sknjižimo na stroj. Saldokonti so stalno na tekočem. Vse, kar stroj opravi, je snažno, pregledno, računske napake pa so onemogočene. Vsak čas so nam na voljo mnogi podatki, o katerih prej niti sanjati nismo mogli.
Razen 45-številčne Askote uporabljajo v NOVOLESU več električnih in mehanskih računskih strojev, električni razmnoževalni stroj, magnetofon, en diktafon ter tri električne pisalne stroje. Kot dodatni pribor k Askoti nameravajo dokupiti transistorsko napravo,
»Za nič na svetu jih ne damo!«
ANGELCA MARINČIČ in MARTINA MIKEC, mehano-grafki v NOVOTEKSU, sta na vprašanje, kaj bi storili, če bi jim odpeljani AskoiJ, s katerima delata, odvrnili brez pomišljanja:
»Za nič na svetu ju ne damo! Raje bi skočili v Krko, čeprav je zdaj že hladna!«
čilo osebnih dohodkov v najboljšem primeru od 1. do 10. mesecu, zdaj so osebni dohodki 6. v mesecu vedno pripravljeni. Prihranili smo 4 dni. Interni obračun, ki omogoča takojšnje ukrepanje, je gotovo vsak mesec 20., prej smo ga imeli komajda zadnji dan v mesecu na voljo!
Zaključni račun — marsikje še dandanes strahoma čakajo, kaj bo prinesel — zdaj ne more biti več iznenađenje. Ob uporabi mehanografijo ostane vsem analitičnim službam dovolj časa za sprotno Natančno analiziranje stanja v tovarni.
Ob porastu proizvodnje od 3,5 milijarde na 6 milijard imamo danes zato, ker uporabljamo mehanografijo, v knjigovodstvu 5 ljudi manj, kot bi jih imeli sicer. Največ je vredno to, da nismo nikoli v zadregi za podatke, ki kažejo stanje v podjetju. Ni več nadur, knjigovodje pa nismo več »črnci« kot smo se včasih v grenki šali sami imenovali.
MILOŠ JAKOPEC
Pepca Udovč iz MERCATORJEVE poslovne enote STANDARD v Novem mestu za sodobnim strojem »fakturirko«, ki je v fakturnem oddelku nadomestil 2 moči in zelo olajšal delo
Naj bom konkretna: radi bi, da bi dobivali vsi otroci po šolah matice, kosila, radi bi, da bi dobivali vsi otroci po šolah zastonj knjige in zvezke in barvice in svinčnike in peresnike in čopiče, radi bi... No, kaj vse bi radi! Danes vemo, da so to samo naše dobre želje.
Resnica je, da še precej časa ne bomo tako bogati, da bi lahko otroci dobivali vse šolske in učne potrebščine zastonj, ne šola zase in ne družba v celoti. Res je celo to, da mnogi starši težko kupijo svojim otrokom potrebne zvezke in knjige za razred, ki ga bo njihov otrok obiskoval, še posebno v teh časih, ko izvajamo gospodarsko reformo, ko so se življenjski stroški zelo povečali in ne moremo pričakovati, da bodo naši dohodki tako hitro naraščali.
Ne zavrzimo šolskih knjig in ne do kraja izrabljenih zvezkov!
Zato spodbudimo starše in otroke in mladino, da ne bodo pustili svojih šolskih knjig iz prejšnjega razreda, da se ho na njih nabiral prah, ko vemo, da so že v prejšnjem razredu drugi otroci, otroci, ki nimajo denarja, da bi kupili knjige. Naj bodo za takšno akcijo pohudniki starešinski pionirski sveti in pionirske organizacije. Uvedimo šolske knjižnice za šolske knjige. Na koncu leta bodo otroci ali mladina knjige radi vrnili. Te knjige lahko še dobro uporabljajo leto ali tudi dve, tri.
Naj ho dan, ko bi otroci prinašali v šolo že obrabljene knjige, praznik za vsakega otroka, za razred in za šolo. Knjigo naj lepo zavije, na notranji strani pa naj napiše dve, tri lepe besede, a potem naj se kot nekdanji lastnik knjige tudi podpiše.
Isto velja seveda tudi za zvezke. Nerabljenih zvezkov seveda ne bomo dobili, saj jih lahko otrok tudi v prihodnje, se pravi to leto uporablja. Vendar mislim ob tem na nešteto zvezkov, ki so malo rabljeni, a so že lani odslužili. Zakaj ne bi izkoristili bogastva nepopisanega papirja? Domenimo se z otroki.
Pogledajo naj doma zvezke in naj jih prinesejo, takšne, ne do kraja porabljene, v razred, v šolo. Tu lahko potem pri tehničnem pouku liste zvežemo tudi v zvezke. Lahko jih pa tudi uporabljamo pri pouku, za pisanje tihih vaj, za pisanje kontrolnih vaj, za skice, za zgibanke ...
Naj v teh skromnih opravilih zaživi dobrota staršev in otrok! Pomenila bo mnogo, če ji bomo znali prisluhniti in z njo obogatiti otroške kolektive.
Naj velja vnaprej: NE ZAVRZIMO NOBENE ŽE RABLJENE KNJIGE, NOBENEGA NE DO KRAJA RABLJENEGA ZVEZKA!
BRANKA JURCA (v Glasilu DPM — 15. 9. 1965)
na kar bodo lahko askoto uporabljali za . komplicirane računske operacije
»Sedem miljonov je bilo v proračunu, pa smo morali štiri in pol odpisati...«
Tov. FRANCI KUHAR, tajnik ObS Novo mesto, se zelo zavzema za uporabo mehanografije. Prizadeto je povedal:
— V mehanografijo delamo šele prve negotove korake. Letos smo imeli v proračunu za nakup sodobnih strojev 7 milijonov, pa smo morali ta znesek zmanjšati za 4 milijone in pol. Zdaj imamo avtomatski 25-Jtevilčni knjižni stroj Askota, ki ga Uporablja uprava za dohodke. Stroj nadomešča vsaj tri davčne knjigovodje. Imamo 5 diktafonov, ki so omilili zamudno pisanje osnutkov za dopise, dva električna pisalna stroja, tri magnetofone, več električnih računskih strojev in več raz množeva!nih strojev.
Potrebovali bi še eno 35-številčno Askoto, še 25 diktafonov, tako da bi imel diktafon vsak referent. Zelo bi nam pomagal adresirnl stroj za pisanje naslovov na davčnih položnicah. V enem tednu bi opravil delo, ki ga sicer delata dva uslužbenca vse leto. Frankirni stroj bi nam prihranil zamudno lepljenje znamk. Nadomestil bi vsaj pol človeka, če ne celega, in bi zagotovil popolnoma natančno evidenco poštnih stroškov. Kartotečne mizice na kolesih so kot dodatna oprema za Askoto velika želja trojice deklet, ki delajo z njo, pa tudi posebne omare za hranjenje načrtov bi potrebovali. Res je, da terja sodobna mehanografija veliko začetno naložbo, toda mehanografija je nujni sestavni del našega razvoja ter vlak, ki ga ne smemo zamuditi!
Tudi v NOVOTEKSU ugotavljajo o sodobnih mehano-grafskih pripomočkih samo dobro. Uporabljajo dve Askoti, 10 mehaničnih računskih strojev, 5 električnih računskih strojev (po štiri operacije) in električna pisalna stroja. V pomenku sta sodelovala tov. FRANJO ŠVENT in tov. TINE GERŠIČ.
— Prej smo za periodični obračun potrebovali 3 dni dela in če je šlo vse po sreči, je bil že prvič v redu. Drobno napako — razliko nekaj dinarjev — je bilo treba pri »peš« knjigovodstvu nemalokrat iskati ves dan. Zdaj je periodični obračun nared v 4 urah, popolna točnost pa je zagotovljena. Prej smo pripravljali obračun in izpla-
LEPO RAZUMEVANJE ZA PRIZADETE IVA SLUHU
8. septembra je bil v Črnomlju sektorski sestanefc z vsemi na sluhu prizadetimi osebami v domači občini, navzoči pa so bili tudi predstavniki nekaterih družbenopolitičnih organizacij in socialne službe v občinski upravi.
Sestanek je bil sklican predvsem zaradi obveznega popisa vseh gluhih in naglušnih oseb in zavoljo izvolitve delegatov za občni zbor organizacije. Razpravljali pa so tudi o težavah, s katerimi se
srečujejo gluhi v vsakdanjem življenju. Omenili so nekatere nerešene socialne probleme in velike težave z otroki, prizadetimi na sluhu. Po končanem šolanju v zavodu večkrat rtastane problem zaposlitve, po drugi strani je doma še nekaj gluhih otrok, ki bi morali v zavod.
Med člani organizacije gluhih je precej zanimanja za slušne aparate, vendar jih dobe le najpotrebnejši, ker jih  moramo   uvažati, deviz
pa je zelo malo na razpolago
Na sestanku so zelo pohvalili občinsko skupščino, ki ima, kot so poudarili, veliko razumevanja za probleme gluhih oseb in njihovo organizacijo. Ob tej priložnosti je bilo tudi dogovorjeno, da bosta socialna delavka in pa-tronažna sestra pomagali pri popisu gluhih na terenu, predvsem pa pri odkrivanju prizadetih na sluhu, za katere organizacija še ne ve.
NEKAJ MISLI 0 LIKOVNI VZGOJI V POSAVJU
UDiiiJi
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Štefka šimič iz Trgovskega podjetja Dolenjka Novo mesto; Bogomir Sivic in Tomo Vidovič, člana kolektiva IMV Novo mesto; Katica Turk in Nežka Širne iz Zavoda za izgradnjo in urejevanje naselij Novo mesto; Amalija Podržaj, Anica Perše, Elizabeta Keber, Janez Gabrijelčič in Ivan Špe-har, člani kolektiva Pionir Novo mesto; Marija Perše iz Zavoda za izobraževanje kadrov Novo mesto; Ivan Sedlar, upokojenec iz Novega mesta.
1111
Na statistični list za ugotovitev stanja v likovnem pouku na srednji in višji stopnji osnovnih šol občin Brežice, Krško in Sevnica je odgovorilo 24 šol (21 popolnih šol in 3 nepopolne, ki imajo skupaj dva kombinirana oddelka 5. in 6. razreda ter 3 kombinirane oddelke 7. in 8. razreda). Navedene popolne osnovne šole imajo 153 oddelkov od 5. do 8. razreda. Če bi imela na teden 5. in 6. razred po 2 uri in 7. in 8. razred po 1 uro likovnega pouka, bi bilo to na teden 240 ur likovnega pouka. Pri 22-urni učni obveznosti je torej potrebnih za področje Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Krškem 11 likovnih pedagogov.
V preteklem šolskem letu je učilo na tem področju likovni pouk osebje naslednje strokovnosti: profesorica pripravnica, 2 predmetna učitelja, drugi pa so bili učitelji razrednega pouka. Trije usposobljeni učitelji likovnega pouka so učili skupaj 93 ur na teden. Opravili so skoraj 40 odst. likovno vzgojnega dela. Posledica take obremenitve, za duševnost nadvse utrujajočega dela, so ob misli na 35-letno delovno dobo in ob zavesti, da je vzgojiteljica tudi mati, več kot jasne.
Za področje ZPP Krško so značilne male popolne osnovne šole, ki imajo malo ur likovnega pouka. Od 21 popol-
nih šol ima 15 ur povprečno po dva peta, dva šesta ter sedmi in osmi razred (tedensko torej 10 ur likovnega pouka).
Ker je znanje, ki naj ga otrok dobi pri sodobnem likovnem pouku, izredno tankočutno, bolj intuitivno kot umsko spoznavno, je likovni pouk zvečine formiranje intuitivnosti in manj stvaren pouk o logično povezanih dejstvih. Likovni pouk zahteva likovno popolnoma izobraženega pedagoga, človeka velike likovne senzibilnosti, katera sočasno aktivno dojema likovne kakovosti, ki se hočejo poroditi in ki nastajajo med učnim procesom, v oblikovanju neizkušenih, ustvarjalno pa izredno zmožnih in neučakanih učencev.
V teh dveh dejstvih, v kočljivosti likovnega pouka in majhnem številu ur je kadrovski problem.
Nedvomno je zanimiva ugotovitev, da je navzlic izkazani obremenitvi akademska kiparka, ki nima pedagoške kvalifikacije, ne glede na učni načrt dosegla posebno na področju grafike rezultate, ki jih v svojem bistvu predvidevajo učnovzgojni smotri likovnega pouka. Pouk obeh predmetnih učiteljev je vsekakor dober, čeprav mu grozi manirizem in rutinerstvb. Za vse druge, katerih delo je še pozitiv-
no (mejo med pozitivnim in negativnim določa stvarnost našega področja), sta značilna vzorništvo in tehnicizem. Pouk često prehaja v nekakšno obnovo videnih dobrih otroških kreacij, v neživo realizacijo raznih shematskih navodil. Tak pouk seveda nikakor ne prebuja, ne krepi, ne vadi sposobnosti evociranja neposredne likovne spo-znave, kar je glavna namera sodobnega likovnega pouka. On morda krepi vizualno pomensko sposobnost, daje neke meglene norme, ki služijo otroku kot nekakšna nerazumljena merila ocenjevanja, vendar nasprotujejo njegovi topli, ustvarjalni emociji, oblikovani po likovno problematičnih domačih in v 90 odstotkih likovno ne kaj kvalitetnih šolskih okoljih.
Menimo, da niso in ne bodo pri sedanjem stanju kadrov (krivda ni njihova) stroški za likovni pouk (na področju ZZP Krško najmanj 15 do 20 milijonov letno) v nobenem razmerju s tistimi za skupnost in posameznika tako pomembnimi likovnimi učno-vzgojnimi učinki, ki jih moremo označiti s splošnim smislom za likovno estetsko oblikovanje osebnega in krajevnega okolja, s smislom za likovne vrednote v naši kulturi — s tistim smislom za likovno obliko, ki je neobhodna za uspešen razvoj neštetih gospo* darskih panog.
OB 100-LETNICI HLADNIKOVEGA ROJSTVA
0 mojstru na kraljici instrumentov
V skromnem stanovanju čevljarja Andreja Hladnika, v prijazni gorenjski vasici Krizah pri Tržiču, so dobili 25. septembra 1865 novega družinskega člana. Rodil se je Ignacij, kasnejši slovenski komponist, umetnik v igranju na orglah.
V soboto, 25. septembra, bo poteklo sto let, kar se je rodil. Kdo je bil Ignacij Hladnik in kaj je pomenil in še pomeni Novemu mestu, dobro vedo vsaj starejši No-vomeščani, čeprav to ime tudi mlajšemu rodu ni neznano. Med drugim nosi tudi glasbena šola ime po tem pomembnem možu.
Hladnika je glasba že v mladih letih privlačila. Prvi pouk na violini mu je dal tedanji tržiški kaplan in skladatelj Jakob Aljaž. Ko je bil Hladnik star deset let, je deloma že obvladal orgle. Aljaž je v dečku odkril nenavaden dar, pa ga je nagovoril, da se je Ignacij, ki mu je bilo komaj dvanajst let, vpisal v orglarsko šolo v Ljubljani, šolo so ustanovili leto prej, ravnatelj pa je bil Anton Fo-erster. Po dveh letih je Hladnik šolo končal in dobil prav dobro spričevalo. Ta uspeh je marsikoga začudil, ker so vedeli, da deček zmore več in da je bilo najbrž ocenje vanje preostro.
Po končani orglarski šoli je Hladnik leta 1880, star ko-
ŽEPNI ROMANI: »LJUDSKA KNJIGA«
Prešernova družba .'v Ljubljani je v zadnjih tednih razširila svojo zbirko »LJUDSKA KNJIGA« s tremi novimi izdajami. Povest DEČEK IZ GEORGIJE E. Caldwella je prevedla B. L. in je izšla kot 70. knjiga zbirke. Roman B. Travna DVOKOLNICA (La Carreta) je prevedel Silvester škerl; kdor pozna Tra-vnova dela, se tudi Dvokolni-ci ne bo mogel upreti, ne da bi jo prebral in tako spet spoznal delček mehiške preteklosti. — PISMA S CAP-RIJA, roman italijanskega pisatelja Maria Soldatija, je prevedel    Miroslav Ravbar.
maj petnajst let, nastopil prvo službeno mesto kot orga-nist v Šentjakobu ob Savi. Naslednje leto se je preselil v Staro Loko na Gorenjskem, kjer si je z nenadkri-ljivo igro takoj pridobil srca domačinov. Ločani so še dolgo po njegovem odhodu govorili, da niso še nikomur orgle tako pele kot njemu.
Hladnik se je v Stari Loki lotil tudi pisateljevanja. Več povesta mu je izšlo v tisku; »Tihotapci« so izhajali v podlistku Dolenjskih novic.
Iz Stare Loke je odšel Hladnik po osmih letih službovanja. 1. oktobra 1899, ko je bil star štiriindvajset let, je prišel v Novo mesto, kjer je prevzel službo organista in cerkovnika. V Novem mestu je živel 42 let in tu se je pričelo zanj čisto novo obdobje.
Na kapiteljskem koru je našel Hladnik kaj slabe razmere. Zbora ni bilo in ga je moral šele ustanoviti. To se mu je posrečilo razmerom;; kmalu, zlasti še, ko je prišei za njim oče in prevzel cer-kovniška dela. Kot učitelj petja na novomeški gimnazi-
ji je Hladnik tam kmalu ustanovil dober pevski zbor, ki je večkrat pel tudi v kapiteljski cerkvi. Njegov stalni pevski zbor se je naglo povečal in imel izredne uspehe, to pa mu je pridobilo prijateljev v vseh meščanskih slojih. Na koru je Hladnik rad slišal godbo in z dijaki, ki jih je poučeval instrumente, izvajal sijajne sladbe ob raznih slovesnostih. Na orglah je veljal za virtuoza, prav tako v pedalu in ma-nualu. Strokovnjaki so trdili, da je Hladnik najboljši orga-nist v 'Sloveniji, da celo v Jugoslaviji ni boljšega.
Ko je služboval v Novem mestu, je s svojim zborom in orkestrom, v katerega so prihajali sprva dijaki in kasneje člani čitalniškega orkestra, priredil vrsto uspešnih koncertov. Leta 1930 je imel tak koncert tudi za radio. Rad je imel živahne, tekoče skladbe večinoma francoskih skladateljev, Bacha pa je postavljal nad vse. Precizno je izvajal najtežje skladbe, po katerih je sicer najraje posegal. Pri improvizaciji je imel vedno polno domislic. Znal je biti topel, nežen in iskren in znal pričarati kar najveličastnejšo igro. Vedno pa je dal čutiti, da igra po naše, po slovensko.
Poleg službe v kapitlju je opravljal Hladnik pomembno delo tudi v £r nčiškanski cerkvi, kjer je orglal in vodil petje polnih 25 let. Pevovod-ja "Dolenjskega pevskega društva je bil 20 let. Na novomeški gimnaziji je vzdržal najdlje in poučeval petje kar 37 let. Razen tega je bil nekaj let pevovodja pri Glas-
beni matici v Novem mestu. Ker se je čutil še prenalo zaposlenega, je privatno poučeval razne instrumente; zlasti dijake je rad učil in prenekaterega brezplačno.
Hladnik je predvsem skladatelj cerkvenih pesmi Teh je veliko, saj je začel skladati že s štirinajstimi leti. V tisku je izšlo 73 njegovih del, 80 pa jih je ostalo v rokopisu. Posvetnih pesmi je manj in še te niso kaj prida znane.
Leta 1930 je stopil v pokoj, Bil je bolan, začel je hirati in vidno propadati. Srce ga je še nekajkrat napotilo k orglam, h kraljici instrumentov, kot je sam rad večkrat dejal. Na Novega leta dan 1932 je znova sedel za orgle, to pa je bilo tudi zadnjikrat. Bolezen ga je povsem -'rla in priklenila na posteljo. Umrl je 19. marca 1932, star 67 let. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo malone vse mesto.
Danes je njegov grob vse preveč zapuščen ...
POLDE CIGLER
V tej cerkvi na Mirni so pri obnovi notranjščine odkrili prve dni septembra 500 let stare freske, ki se uvrščajo med najvažnejše kulturne spomenike v Sloveniji.
Senzacionalno odkritje na Mirni
Ko so se v začetku septembra v župnijski cerkvi na Mirni odločili, da prepleska-jo notranjost, so v skladu z navodili cerkvenih oblasti in republiškega zavoda za spomeniško varstvo najprej pokukali pod številne plasti starih ometov, da bi ugotovili prvotno barvo cerkvene notranjosti in se tako lahko najbolj   približali originalni
H TRETJI ARABSKI VRH ZAKLJUČEN. V maroškem mestu Casablanca so sklenili tretji -arabski »vrh«. Udeležilo se ga je 12 šefov držav arabskih držav. Tunizija ni poslala svojega predstavnika niti opazovalca. Najpomembnejši akt te konference je vsekakor tako imenovani pakt o solidarnosti arabskih držav, v katerem se vse Lepo, zanimivo branje, polno države zavezujejo, da se ne bodo psiholoških odtenkov in raz- vmešavale, v notranje zadeve dru-členjevanja erotičnega življe-        arabskih držav, da je treba
uja. Pisma s Caprija so bila nagrajena; roman je obogatil priljubljeno zbirko Prešernove družbe.
odpraviti kampanje po radiu in tisku. Arabski »vrh« je pozval tudi Indijo in Pakistan, naj ustavita sovražnosti ter mirno uredita spor, hkrati pa so obsodili vsakršno vmešavanje od zunaj v ta spor.
Široko, vsestransko dejavnost mladine lahko dober likovni pouk spodbuja k najkvalitetnejši ustvarjalnosti. — Na sliki:   LUŠČENKA  Marije Tramte iz osnovne šole v Šentjanžu.
Šole so izkazale glede na potrebe likovnega pouka zaskrbljujoče materialno stanje. Če bi izkazane delovne prostore, kabinete, opremljenost z učnimi pripomočki ocenili s točkami od ena do pet, bi celo učilnica za likovni pouk v novi sevniški šoli dobila zaradi svoje nefunkcionalnosti največ tri točke. V interesu kakršnegakoli kakovostnega premika v smeri smotrov, deklariranih z nalogami popolne osnovne šole, moramo opozoriti na dejstvo, da naperjenost k napredku ni nič drugega kot izraz določenega napora uči-teljstva, da bi s sredstvi, ki niso še zdaleč v skladu z zahtevami skromnih, vendar še kar ugodnih pogojev za sodobni pouk, le nekaj napravili, pa čeprav samo tisto, kar bi bilo statistično uporabno.
Neposredna posledica skromnih sredstev so nestrokovnost kadra, pojavljanje občutnega presežka mladega kadra s srednjo, često pravzaprav le splošno izobrazbo, na stopnji predmetnega pouka, kateremu njegov šibki in negotovi gmotni položaj in neredko tudi preobremenjenost ne dovolita dragocenega nenehnega samoučnega izpopolnjevanja. Vse to, dopolnjeno z draginjo in s pomanjkanjem osnovnih učnih sredstev za likovni pouk, je v nasprotju z visoko zahtevnostjo (na evropski ravni) programa z ustavo določene enotne osemletne reformirane šole. Ta nasprotnost hromi svojstveno in občutljivo učnovzgojno delo, pri predmetu male tradicije, pri likovnem
pouku še bolj kot pri glavnih predmetih.
Odgovori na vprašanja glede vzrokov izboljšanja ali poslabšanja materialnih pogojev, ukrepov za izboljšanje in glede opremljenosti učencev kažejo že omenjeno zavzetost, željo po napredku, ki pa jo prerastejo ugotovitve: stanje se je poslabšalo zaradi popolne izrabljenosti zgradbe; v trgovinah ni bilo risalnih listkov; čopiči ne ustrezajo itd.
Glede števila opravljenih ur (podatki so bili površni in nepopolni) s precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da je izkazano največje število ub v petem razredu 67 in najnižje 30; v šestem razredu največ 69 ur, najmanj 26 (9 šol od enajstih ima tudi v šestem razredu tedensko le eno uro likovnega pouka); v sedmem razredu največ 34 ur in najnižje 26 ter v osmem razredu 33 ur in 23. Maksimalno število ur izven razreda je osem. Navesti moramo tudi odgovor v razredu — minimalno izven nič ... Zaradi objektivnosti moramo vedeti, da jc obisk na šolah ugotovil — ne le enkrat! — likovni pouk samo na urniku, površno napisano pripravo in nikakršno delo v razredu, nepripravljene ure.
Srednja ocena iz likovnega pouka na področju Posavja je 3,6, kar kaže, da je ocenjevanje bolj milo kot strogo. To je prav, vendar nas ta ugotovitev ne more zadovoljiti. Vemo namreč, da
otroška kreativnost doseže vrh v dobi pred začetkom zorenja, torej nekako v enajstem, dvanajstem, trinajstem letu starosti. Odnos števila učencev, za katere sem imel na razpolago podatke — 5 razred : 1138, 6. razred : 1219,
7. razred : 1031 in 8. razred : 849, bi moral delovati (marsikateri razkuštrani rogovilež in tiha »slaba« učenka imata izredne oblikovalne sposobnosti, tisti odlični počesanček pa ne!) v prid številu odlično in prav dobro ocenjenih učencev v petem, šestem in sedmem razredu. Iz strukture ocen se vidi, da so v osmem razredu, kjer interes za likovno delo naglo pada, številne odlične in prav dobre ocene, dane kot zaključna ocena nekritično, izredno milo, kar ni v skladu z ocenjevanjem znanja (seveda prav v tem razredu) iz tako pojmovanih »glavnih« predmetov. Razmerje odličnih ocen 6. razred proti
8. razredu je 19:27,4. Gornje mišljenje to potrjuje.
V današnji stvarnosti so gospodarske strani še posebno poudarjene. Med najpomembnejšimi vzroki naše ne-konkurenčnosti na svetovnem tržišču je tudi oblikovana šibkost izdelkov, v turizmu neurejenost okolja in smeš-nost, kot je prodaja romunske cenene keramike-v turističnih birojih. Če gledamo pomembnost likovnega pouka s te strani, je prav gotovo med najbolj pomembnimi za dosego neobhodno potrebnega znanja.
Prof. Miro Kugler pedagoški svetovalec
pleskariji. Presenečeni so 7. septembra odkrili, da se pod apnenimi beleži skriva nekakšna slikarija. Takoj so obvestili Ljubljano in že naslednji dan je na Mirno prišla ekipa strokovnjakov za restavriranje pod vodstvom Viktorja Snoja.
Stara župnijska cerkev na Mirni je grajana v gotskem slogu in tudi poznejše prezidave in dozidave niso mogle skriti njenega porekla. Na visokih odrih, tik pod stro pom, so marljivi restavrator-ji iz. Ljubljane pričeli odkrivati plasti v glavni ladji. Tu so bile freske delane v seceo tehniki (na suh omet) ali kot jim rečejo strokovnjaki — neprave freske. Zato je bilo tudi delo dosti težje in le 5 stropnih polj je bilo toliko ohranjenih, da so uspeli rešiti njihove slikarije: Sv. Heleno, Sv. Gregorja, glavo v rastlinju in drugo. V tem delu cerkve, kjer so sedeli kmetje in podložniki, je posebno zanimiv kamniti stropni sklepnik — kmečki prb s. plugom.
Vrh odkritja na Mirni pa je slikarija v izredno dolgem prezbiteriju. Kot pravijo strokovnjaki, je to sorazmerno z ladjo najdaljši prezbiterij v Sloveniji. Sklepajo, da je prezbiterij zato tako dolg, ker je v njem sedel graščak s svojo družino in spremstvom. Tu je na 26 stropnih poljih upodobljen zbor angelov — orkester s starinskimi glasbili. Pričakujejo, da bodo odkrili 26 instrumentov, kakršne so un^abljali v ti-
stem času. Da bodo lahko razpoznali vsa čudna glasbila, bo moral priti na Mirno strokovnjak za zgodovino glasbil. Freske v prezbiteriju so »prave« — delane na moker omet, kar jim daje še posebno vrednost in trajnost. Izredna nežnost in umetniška moč upodobitev je pravo nasprotje »malarije«, ki jo je pred vojno ovekovečil na zgornjih plasteh ometa neki Grasnik.
Po oceni strokovnjakov je slikarija na stropu mirenske cerkve nastala v drugi polovici XV. stoletja. Zatrjujejo, da so freske na Mirni kulturni spomenik prvega reda in po kvaliteti upodobitve izrednega pomena, tako kot na primer slovite stenske podobe v Hrasto vi j ah na Primorskem, ""ako obsežnega in kvalitetnega kulturnega spomenika s tega področja doslej na Dolenjskem nismo poznali. Lahko ga smatramo za posebno kulturno redkost in zanimivost.
Odkrivanje teg. spomenika v proračunu Zavoda za spomeniško varstvo SRS ni bilo predvideno. Zato so z izrednimi sredstvi uspeli za letos odkriti vsaj ladijski del in nekaj polj v prezbiteriju. Nadaljnje restavratorsko delo v mirenski cerkvi je odvisno od sredstev, ki bodo v prihodnje na razpolago; do takrat pa ostanejo dragocene freske, ki so še skrite pod ometom, privlačna skrivnost za zgodovinarje in vse ljubitelje likovnih umetnosti.
M. MOŠKON
Obisk v Kostanjevici
Med številnimi obiski, ki so se v zadnjem mesecu zvrstili v Kostanjevici, je bilo tudi več uglednih osebnosti našega kulturnega in javnega življenja. Med drugimi je obiskal Formo vivo in šolo re publiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, znameniti pianist in prvi rektor slovenske Akademije za glasbo. Anton Trost, ki živi stalno na Dunaju, predstavnik turistične zveze na švedskem Gunar Gunarson, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predstavniki rorminskih likovnih umetnikov in številni kolektivi.
Skoro vsi gostje, ki obiščejo Kostanjevico, se oglasijo tudi v šoli, kjer si ogledajo Gorjupovo ostalino in zbirko del slovenskih likovnih umetnikov. O tej prilož-
nosti se vpišejo tudi v spominsko knjigo kostanj eviške šole, v kateri je že na tisoče vpisov.
Med zadnjimi je zapis romunskih umetnikov, ki so takole izpovedali svoje vtise:
»Umetnost ni ponižana, če biva v navadnih prostorih, marveč dviga tiste, ki v njih žive.«
In prav v te namene je bila zbirka, ki te dni dopolnjuje desetletnico svojega obstoja — ustanovljena.
REKLI SO
Velika življenjska prednost je, če napake, na katerih se učimo žagrebščino, kar se da zgodaj.
W. CHURCHILL
S POSVETA DIREKTORJEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Kolektivi vedo, da gre m res
IZGLASOVAN REBALANS OBČINSKEGA
PRORAČUNA
9. septembra je predsednik občinske skupščine Črnomelj sklical posvet z direktorji vseh gospodarskih organizacij v občini. Na podlagi podatkov o položaju ppdjetij v pogojih novega gospodarskega sistema, o skladih in dohodkih, o realizaciji družbenega plana za leto 1965 ter o kadrovski problematiki se je razvila razprava o vsakem kolektivu posebej.
Ugotovili so, da so kolektivi in organi samoupravljanja skoro povsod doumeli resnost položaja in s precejšnjo mero odgovornosti začeli razmišljati o svoji prihodnosti.
Medtem ko sta BELT in deloma rudnik po reformi nekoliko na boljšem, so zaradi splošnih težav na tržišču nastale težave tudi pri Zori. Najslabše kaže kmetijski zadrugi Črnomelj, ki je pollet-
no poslovanje zaključila s precejšnjo izgubo, ki bo do konca leta verjetno narasla celo na 55 milijonov.
Zadruga je prosila občino za garancijo za najetje posojila, s katerim bi polletno izgubo pokrili, vendar so zahtevali od kolektiva zadruge najprej pismeno zagotovilo, da bodo sposobni sredstva vračati.
O tem, kar so govorili na posvetu, bodo direktorji obvestili svoje kolektive. Priporočili pa so, naj na seje delavskih svetov in drugih samoupravnih organov ob obravnavanju te problematike vabijo tudi zastopnike občinske skupščine in predstavnike družbeno političnih organizacij, da bodo perspektive kolektiva lahko pojasnjevali tudi z občinskega gledišča. Ob tej priložnosti so na
posvetu govorili iše o prispevkih za gradnjo nove osemletke v Črnomlju, ker mora občinska skupščina v najkrajšem času zbrati sredstva za lastno udeležbo pri najetju posojila.
žetvene naprave za »AEpine«
Letos smo uvozili precej kosilnic »Alpina«, ki so kot nalašč za hribovite, neravne in ravne predele Nekaj jih je dobavila AGROTEHNIKA, nekaj pa COSMOS iz Ljubljane. K tej kosilnici uporabljajo tudi žetveno napravo, ki je menda zelo uspešna. Zato so se odločili v Obrtnem ser visu v Semiču, da bodo izdelovali žetvene naprave za te kosilnice. Prvo serijo imajo že v delu; zatrjujejo, da bodo njihove cenejše od onih iz uvoza.
V odkrivanju rezerv dober začetek
Po oceni črnomaljskega koordinacijskega odbora so v delovnih organizacijah doumeli gospodarsko reformo, naloge kolektivov, ter samoupravnih organov. Za nekatera podjetja ni bojazni, da bi prišlo do poloma zaradi novih pogojev gospodarjenja, medtem ko dokaj slabo kaže semiški Iskri, Belsadu, Kovinarju, Begradu in deloma zadrugi.
Pri odkrivanju rezerv so črnomaljski kolektivi dobro zastavili delo, vendar je to še-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
le začetek in b0 treba še dosti več storiti, ne samo na področju gospodarstva, tem. več tudi v družbenih službah.
Ker postaja v pogojih gospodarske reforme izobraže-nje vedno bolj potrebno, je koordinacijski odbor mnenja, naj v kolektivih temu posvečajo več pozornosti, prav tako štipendiranju. Dodeljevalci štipendij pa naj bi bolj kot doslej upoštevali gmotno stanje studentovih staršev. V primerih, kjer st v službi oče in mati, naj bi stroške visokošolskega študija krili doma, tako bi lahko več štipendij dodelili študentom kmečkega in delavskega porekla.
Na zadnji seji koordinacijskega odbora je bil sprejet sklep, da bodo do prihodnjega posveta oskrbeti točne analize gospodarskega stanja vseh delovnih organizacij, nakar bodo obravnaval: vsak kolektiv zase in možnosti za njegov nadaljnji razvoj.
S sedanjim stanjem pa se koordinacijski odbor ne mo-
re zadovoljiti in ga tudi ne bo zagovarjal, kolikor bo v posameznih podjetjih prišlo do sprememb, zmanjšanja ali preusmeritve proizvodnje ali celo do prenehanja poslovanja.
Lepši prostori kemične čistilnice
Pred nedavnim je črnomaljska kemična čistilnica in pralnica dobila lepši in spodob-nejši prostor za oddajo in sprejem blaga. V lokalu Lovskega roga, kjer so prej prodajali prehransko blago, si je kolektiv čistilnice uredil lepo sprejemališče. Tako so stranke, še bolj pa zaposleni v tem kolektivu na moč zadovoljni, saj prejšnji prostori v lopi za hišo, v katerih so več let poslovali, res niso ustrezali. Tam so ostale le še pralnice.
Odločbe o novi vodarini razveliavSieRe
Pretekli teden se je že drugič sestal svet za trgovino, gostinstvo in turizem občine Črnomelj ter razpravljal o cenah osnovnih življenjskih potrebščin v domači občini. Gene moke so malce višje kakor v drugih občinah, medtem ko so premog in drva cenejša. Novega odloka ne bodo predlagali, zlasti še zato, ker je predstavnik trgovine obljubil, da bodo cene še znižali.
Svet pa je bil mnenja, da je Obrtno komunalno podjetje neupravičeno podražilo vodarino za 300 odstotkov, zato bodo vse izdane odločbe o novi vodarini razveljavljene. '
Razpravljali »o tudi 0 prošnji AMD Vinica za postavitev bencinske črpalke. S postavitvijo črpalke na Vinici m svet strinja, vendar je treba zanjo najprej zagotoviti sredstva.
Obiskovalcem kana Črnomelj je grozila nevarnost, da bodo morali
Jajca po 75 din!
V četrtek ao kmetice na trgu zahteval« za eno jajce 75 din. Odkar stoj Črnomelj, tako dragih jajc še niso prodajali in je vprašanje, če jih bodo še kdaj, saj ni bil nihče za jajca voljan toliko plačati.
Grozdje je veljal.-* 280 din kg, jabolka 150 din, solata 200 din, krompir 70 din, paradižnik 200 din, čebula 100 din, fižol 100 din,.
Električni pastirji ne gredo v prodajo
Pred meseci je Obrtni servis v Semiču pričel izdelovati električne pastirje, za katere pa zdaj ni posebnega povpraševanja. Mogoče marsikdo niti ne ve, da jih delamo doma, saj je slišati, da jih nameravajo uvoziti iz Nemčije — po dvakrat višji ceni kot so domači!
draže plačevati vstopnica, a je svet zavrnil predlog kino podjetja in zahteval najprej utemeljitev za višje cene.
Za zasebno trgovino v Rožnem dolu je zaprosil Tone Hutar, ker bi sicer ob upokojitvi poslovod-
kinje v trgovini STP prebivalci ostali brez trgovine. Svet nima nič zoper zasebno trgovino v Rožnem dolu, vendar meni, da bo prišlo do težav pri najetju posojila za ureditev lokala  in nabavo zalog.
FRANC DERGANC
Na Črešnjevcu od kljujejo
Pred zadružnim skladiščem v črešnjevcu sem srečal moža z zabojem jabolk. Bil je poslovodja črešnjevskega okoliša, ki spada h kmetijski zadrugi Črnomelj, Jakob Štubler. Jabolka je nakladal na kamion, čeravno je bilo že več kot poldne, ko bi moral biti prost-
Dva skladiščna prostora sta bila že polna industrijskih jabolk, zanimala pa me je odkupna cena- Medtem ko je poslovodja prenašal ea-boje, je vrne?, povedal:
— Odkupili smo že 70 ton industrijskih jabolk, plačujemo pa jih že po 40 din kilogram. Ko bo odkup jabolk zaključen, bomo pričeli odkupovati še šljive in hruške ter krompir. 15 ton krompirja smo že odkupih, nameravamo pa ga odkupiti še 40 ton. Mešani krompir
plačujemo po 55 dinarjev.
Poslovni okoliš črešnjevec zajema le malo vasi, vendar si tovariš Jaka vsako leto močno prizadeva v odkupu prekositi vse druge, tudi mnogo večje poslovne okoliše črnomaljske zadruge.
JOŽE ŠKOF
Semičani gredo v Italijo
5/ in 6. novembra (petek in sobota) bo organiziral SAP-Turist iz Ljubljane avtobusni izlet iz Semiča v Italijo. Pot bo vodila v Gorico, Go-nars, Visco, Redipuglio, Trst in nazaj v Semič. Izlet bo traja] dva dni, vsi stroški izleta (razen deviz, ki jih plača vsak sam) pa bodo znašali predvidoma 18.000 dinar jev. Prijave zbira.Franc Der-ganc v Semiču.
Ljudski poslanci na javnih
tribunah
V nedeljo, 19. septembra, je bila na Vinici javna tribuna o gospodarski reformi, ki jo je vodil ljudski poslanec Viktor Zupančič. Odgovarjal je na mnoga vprašanja, predvsem s področja kmetijstva,' za katere so Vi-ničani pokazali največ zanimanja.
V ponedeljek, 20. septembra, pa sta razpravo na jav-
ni tribuni v Črnomlju vodila poslanca Leopold Krese in Viktor Zupančič. Tu so občani želeli pojasnil predvsem o gospodarjenju v proizvodnih organizacijah. Isti dan je imel podoben razgovor s pripadniki črnomaljskega garni-nizona tudi zvezni poslanec Ludvik Golob.
Odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj so v ponedeljek v prisotnosti zveznih poslancev Ludvika Goloba in Vinka Kastelica ter direktorjev in predsednikov delavskih svetov 17 podjetij obravnavali
položaj gospodarstva v občini, zatem pa sprejeli rebalans občinskega proračuna.
V razpravi o položaju delovnih kolektivov v novih pogojih gospodarjenja so se oglasili le predstavtuki gospodarskih organizacij in še ti so v glavnem navajali iste podatke, ki so bih navedeni v gradivu za sejo. Zal poglobljenih razmišljanj o perspektivi podjetij v bodoče ni bilo. Opaziti je, da v delovnih organizacijah ključnim problemom reforme kot preusmeritvi proizvodnje, pora-' bi materialov, organizaciji strokovnih in analitskih služb posvečajo vse premalo pozornosti. Doslej so bila prizadevanja kolektivov usmerjena predvsem na iskanje rezerv v delovni disciplini, kar je vsekakor prav, ni pa bistvo reforme.
šele ko je beseda nanesla na gospodarjenje v zadrugi, so oživeli tudi odborniki. Zlasti tovariši Vidmar, škri-njar in štrucelj so povedali nekaj pametnih misli, ki bi jih kazalo pri delu v družbenem sektorju kmetijstva vsekakor upoštevati. Glede garancije, ki jo je občfna iz-
dala kmetijski zadrugi za najetje posojila, s katerim bodo pokrili izgubo, so bili na skupščini mnenja, da se za garancijo odločajo zadnjikrat in da naj zadruga v prihodnjem letu računa le na lastna sredstva, pridobljena z rentabilnim poslovanjem.
Prizadeto je tudi šolstvo
Preden so izglasovali rebalans občinskega proračuna, so se k besedi oglasili skoro vsi odborniki iz šolskih kolektivov ter poudarjali, da bo dejavnost osnovnega šolstva in gimnazije s predlaganim zmanjšanjem sredstev za okoli 11 milijonov precej prizadeta.
Odbornik Metod Plut, ravnatelj semiške osemletke in hkrati član sveta za družbeni plan in finance, je dobro povedal:
— Naš svet je na dveh sejah temeljito pretresal vse proračunske postavke in skušal dohodke in izdatke uskladili tako, da bi bili šolstvo, socialno varstvo in zadeve borcev čim manj prizadeti. Vemo, da šolstvu oc bi smeli vzeti prav uič, a kaj, ko tudi drugih proračunskih postavk nikakor ni mogoče še zmanjšati.
Tovariš Plut je predlagal, naj se okoli 5 milijonov rezervnih sredstev za investicije v šolstvu porabi za dejavnost osnovnih šol m gimnazije. Njegov predlog je bil sprejet in rebalans proračuna izglaso-
van tako, da je šolstvo pravzaprav na slabšem za okoli 6 milijonov dinarjev.
Bili pa so mnenja, da je zmanjšanje sredstev za šolstvo mogoče prenesti samo kot - začasen ukrep do konca letošnjega leta, medtem ko naj bi proračun za leto 1966 zagotovil za osnovnošolsko dejavnost in za potrebe gimnazije toliko sredstev, kolikor je potrebnih za nemoteno in kvalitetno delo v šoli.
Za okoli 117 milijonov manjše dohodke občinske skupščine nikako bi bilo mogoče uravnovesiti z izdatki, ne da bi bili prizadeti prav vsi, četudi močno potrebni korist-niki proračuna.
— V nadaljevanju seje so sprejeli še nekaj odlokov ter obravnavali tiste zadeve, ki so bile v dnevni red vnesene na zahtevo odbornikov.
Tudi kolektivi prispevajo
Akcija za pomoč popLav-ljencem je v metliški občini naletela na lep odziv med p.obivalstvom. Med krajevnimi organizacijami RK so doslej največ zbrali v Gradcu, na Jugorju, v Rosalni-cah, v Metliki pa na Mestnem in Partizanskem trgu.
Razen njih gre pohvala tudi kolektivoma Novoteksa in Beti, kjer so se odločili za 00-plavljence prispevati enodev-ni zaslužek. Doslej je bilo zbranih že več kot 500 000 dinarjev. Akcija se nadaljuje.
K01EI: »Vztrajamo na poti navzgor!«
9 200-č!anski kolektiv je v osmih mesecih letošnjega leta ustvaril že več # kot 67 milijonov dinarjev za sklade - Dvig storilnosti in izobraževanje 9 smatrajo za nalogo št. 1 - V začetku septembra so dobili slabi delavci ® prve opomine.
O organizaciji dela in produktivnosti so v konfekcijskem kolektivu KOMET v Metliki začeli razmišljati ob primerih iz prakse. Dve delovna, izmeni sta pri istem delu in na istih strojih dosegli 100 odstotkov razlike v proizvodnji, dve delavki pa ob enakih pogojih dela ena 30.000 din, druga 60.000 din za. služba. Ko so ugotavljali varo-.ke za tolikšne razKke, so spoznali, da je razlika v proizvodnji nastala zaradi slabe organizacije in priprave dela, medtem ko je mogoče enkrat večji zaslužek posameznika samo zaradi boljšega in hitrejšega dela.
Organi samoupravljanja so nato sklenili: če se delavec ali delavka v šestih mesecih ne privadi stroju in potem ne dosega norm, mora na drugo delovno mesto. Vsak, ki ob mesecu prejme manj kot 30.000 din zaslužka, dobi pred kratkim Kometovi delavci dobili prve opomine, če
METLIŠKI TEDNIK
NI MALENKOST!
V Metliki bi morali postaviti table, kamor bi obešali plakate. Zdaj jih pripenjajo na dvoriščna vrata (pa tudi na hišna), na plotove, na šipe, kar vsekakor ni estetsko. Pa tudi posamezniki se razburjajo, ker se s tem dela škoda.
Tudi na te malenkosti, je treba misliti!
Na Suhorju pridelek slabo kaže
Letošnji pridelek na Suhorju in v okoliških vaseh slabo kaže. Nekaj zavoljo toče, ki je v začetku julija uničila dobršen del pridelka, nekaj pa zaradi slabega vremena. Grozdje gnije, prav tako krompir. Ob nekaj lepih dneh v preteklem tednu so se ljudje veselili, medtem ko je nedeljski dež vse veselje spet pokvaril.
pismeni opomin. Tako so se ne bodo v prihodnje pri delu bolj potrudili in naredili toliko kot narede drugi, jim bodo rekli: »Izvoli tovariš, poišči si lažjega defla drugje .. .«
Ko mi je direktor podjetja Manek Fux o tem pripovedoval, je poudaril, da se novi ukrepi prav lepo uveljavljajo in s precejšnjim uspehom.
Dvig produktivnosti smatramo za nalogo št. 1 — je dejal. — Pri tem pa smo zmanjšah še število proizvodov, uvajamo specializacijo dela v tehnološkem postopku in največjo pozornost posvečamo pripravi in organizaciji dela.
Delavec lahko postane v 6 letih inženir
— Druga najvažnejša naloga kolektiva je izobraževanje. Odprli smo tečaj za vso začetniško delovno silo in tudi za druge, še nezaposlene interesente. Najboljši bodo v kratkem začeli obiskovati dvoletno šolo za naziv šivilje in krojača. Kdor se bo tu izkazal, lahko nadaljuje študij na srednji konfekcijski šoli v Zagrebu in na višji šoli, ki daje naziv inženirja konfekcijske stroke. Tako imajo naši delavci in delavke vse možnosti za šolanje in izobraževanje. Ze več let pa štipendiramo na omenjenih šolah nekaj učencev. Prve strokovnjake bomo kmalu dobili.
Vseh naročil niti ne zmorejo
Da so si Kometovi izdelki že dobro utrdili pot na domače tržišče pove podatek, da je bilo v prvih dneh Zagrebškega vel&sejma sklenjenih za 20 milijonov novih kupčij. Zlasti za nedrčke je vedno več zanimanja, tako da vseh naročil niti ne zmoremo.
— V izvoz se še nismo vključili, je v nadaljevanju pojasnil direktor. — Proizvajamo še premajhne količine, res je pa tudi, da naša konfekcija tudi silno težko prodre na svetovna tržišča, razen na Vzhod. Nameravamo ustanoviti še specializiran obrat v Gradcu in če bo delo steklo po predvidevanjih, se bomo prihodnje leto že pogovarjali o izvozu.
Dohodek in storilnost sta nerazdružljiva
Pridni delavci se v KOMETU glede zaslužka ne pritožujejo, saj jih ni malo, ki ob mesecu prejmejo več kot 50 tisočakov. Ob zadnji podražitvi življenjskih stroškov pa so ukrenili tako: kolikor znašajo manjše dajatve na vsakega
posameznika, toliko je vsakdo dobil več, sicer -pa je vsak nadaljnji prislužen dinar odvisen samo od storilnosti. Boljši zaslužek je omogočen predvsem pridnim delavcem.
Stanovanja in posojila delavcem
Samo v osmih mesecih letošnjega leta je ustvaril ko. lektiv več kot fi7 milijonov dinarjev za svoje sklade, zato tudi lahko daje. Lani so kupili 2 stanovanji v bloku, letos spet 2, medtem ko so 4 nova stanovanja še v gradnji. Razen tega so'dali delavcem, graditeljem hiš, po 500.000 din brezobrestnega posojila za dobo 10 let. Za otroško varstvo v občini so dali letos že 2,5 milijona, mnogo več bodo prispevali za gradnjo metliške šole, še več manjših vsot pa je namenjenih drugim oblikam družbenega standarda.
Tovariša direktorja smo vprašali ob koncu še to:
— Kaj pomeni gospodarska reforma kolektivu KOMETA?
— Bistvenih sprememb nam ni prinesla. Vztrajno na iščemo poti in načinov da bi se še povzpeli navzgor. Nam se ni treba bat nolo-ma. R. B.
Zadovoljni Suhorčani
V nedeljo, 19. septembra, so v prosvetnem domu na Suhorju Veseli planšarji priredili prijeten večer. Planšarji so ob lepih zvokih polk in valčkov poskrbeli, da so marsikoga zasrbele pete. Domače viže sta pela Silva Vetrih in Janez Jeršinovec, medtem ko je humorist Korl razdiral šale.
Z Veselimi planšarji pa so na Suhorju nastopili tudi člani belgijskega -ansambla Kubanos. S tem so potomci slovenskih izseljencev Planšarjem vrnili obisk. Izvajali so bolj malo znano instrumentalno in vokalno glasbo slovenskih izseljencev v Belgiji.
Polna dvorana ljudi je vse nastopajoče nagradila z bučnim ploskanjem. Omenil bi še, da bi bilo lahko mnogo manj jeze in negodovanja, če bi bili ljudje bolj disciplinirani. Stoli v dvorani niso pritrjeni, ker uporabljamo ta prostor za telovadnico; tako so nekateri stole iz zadnjih vrst nosili naprej. Seveda zato ni bilo pravega reda! M. P.
6
DOLENJSKI LIST
Si. 38 (809)
Mrtvi predpisi in ribe
Nov množičen pogin rib v Rinži in nove resolucije Ribiške zveze Slovenije o varstvu voda
V začetku preteklega tedna so v Rinži spet začele množično poginjati ribe. Vzrok, ki sicer uradno še ni potrjen, bo nedvomno isti kot vsako leto: gnojnica •nega izmed obratov KGP. Iz nekaterih
;metijskih obratov KGP namreč gnojnica no kanalu ali po površini zemlje teče v f'inžo. Gnojnica vodo tako onesnaži, da v
ijej ni za ribe dovolj kisika. Ribe sicer skuša jfc dobiti kisik kar iz zraka (plavajo '13 vrhu vode in vdihavajo zrak), vendar
mogim to ne pomaga. Ribe so začele poginjati   15. septembra.
'.ibiška družina je poslala vzorec vode v analizo, razen tega pa je nekaj ribičev na zelo kratkem • delu Rinže izvleklo v enem dnevu iz vode okoli 2000 mrtvih rib! Težke so bile tudi po 5 in več kilogramov. Ne poginjajo samo ščuke, ampak tudi kleni, rdečeperke, linji in krapi, se pravi ribe, ki niso občutljive za bolj umazano vodo oz. vodo, ki ima malo kisika. Po vodi plava mnogo mrtvili rib, še več pa jih je na vodnem dnu. Omamljenost rib izkori ščajo tudi nekateri odrasli in mladina, saj ribe ne beže in so lahek plen divjih lovcev. Pričakujemo lahko, da bodo ribe po-
*<niale do prvega večjega dežja, ko ga pa zdaj kar noče biti.
Seveda  razširja gnojnica v  Rinži tudi irecejšen smrad po mestu. Posebno ga je > občutiti, ko zapiha veter od Rinže. Ribiška družina vloži vsako leto v Rinžo
rccej ribjih mladic, predvsem ščuk in injev. Toda vsako leto jih KGP z gnojni co tudi zastrupi. Ob lanskem poginu je KGP obljubilo občinski skupščini, da ne bo več zastrupljalo rib, skupščina pa je Uda enako zagotovilo ribiški družini. Za-
»tovilo je spet prekršeno, se pravi, da ne
omaga, kakor ne pomagajo niti kazni, ki
ih zaradi vsakoletnega pogina rib izreče
motijskemu gozdarskemu posestvu sodi :ge. Kazni so res malenkostne in zato se
"^P verjetno ne izplača gnojnice porabiti
za gnojenje, kot jo uporabijo pravi kmetje, ampak za zastrupljenje rib in ogrožanje zdravja občanov.
Dan pred zadnjo zastrupitvijo je dobil,) občinska skupščina zadnjo resolucijo ribi ške zveze Slovenije, ki opozarja prav na zastrupljenje voda v Sloveniji.
Resolucija opozarja na zakon o var stvu voda iz leta 1957, ki izrecno prepove duje onesnaženje voda.- V reke in drugam se lahko spušča le čista voda. Vsi obrat" in podjetja morajo imeti čistilne naprave Nadalje resolucija opozarja, da podjetji! nimajo razumevanja za čistilne naprave in si celo prizadevajo, da bi glavne vodotoke proglasili za industrijske odvodnike, pri čemer dobivajo tiho podporo s pasivno stjo organov oblasti in uprave, ki bi mr. rali skrbeti za izvajanje zakona.
Resolucija tudi opozarja, da npr. one snažena Sava danes ne predstavlja samo stalne nevarnosti za zdravje ljudi, ampak lahko ogrozi preskrbo Ljubljane s pitnn vodo (če umazana savska voda prodre « podtalnico).
Resolucija na zaključku predlaga, kak. je treba v bodoče zagotoviti spoštovanje predpisov o varstvu voda. Tako naj bi ob činske skupščine dosledno vztrajale, da je treba zakonite predpise spoštovati-nujno je treba strogo kaznovati gospodar ske organizacije in odgovorne osebe, ki ne urede v določenem roku čistilnih napnu in zato zastrupljajo vode; povzročitelje množičnega pogina rib je treba dosledn« in ostro kaznovati itd.
Upamo, da bo tudi občinska skupščin; Kočevje začela ostreje postopati proti one snaževalcem voda. Doslej je namreč sku šala najti s prestopniki sporazumno ir sprejemljivo rešitev. Obljube je KGP spe' prekršilo in s tem dokazalo, da dogovorom ne spoštuje, zato je nujno ne samo v in teresu ribičev, ampak tudi občanov ir širše skupnosti ukrepati ostreje
Odpuščanje naj bo le skrajno sredstvo
Dosedanje razprave o gospodarski reformi v kočevski občini so pokazale, kako je treba reševati razne probleme, ki so se že ali pa se bodo pokazali. Odgovorni gospodarski in politični organi menijo, da glavni namen reforme ni bil odpuščanje zaposlenih in s tem v zvezi zniževanje produktivnosti zaposlenih. Najprej je treba poiskati in izkoristiti vse druge možnosti kot: delo v večih izm<- , boljša organizacija dela, prekvalifikacija zaposlenih itd. Seveda so za tako delo potrebni strokovnjaki, zato bo nujno še v marsikateri gospodarski organizaciji spremeniti odnos do njih.
Prevladalo je tudi mnenje, da je treba reformo uresničevati na podlagi raznih analiz, se pravi raje počasneje in zato bolj proučeno. Razne za-letavosti bi lahko osnovnemu namenu le škodovale, kot se je včasih že dogajalo.
Pričakovati pa je, da se kljub vsemu verjetni le ne bo povsod mogoče izogniti skrajnemu ukrepu. Odpušča nje naj bi bilo res le skrajno sredstvo, vendar je tudi pri njem treba upoštevati, da naj bodo najprej na vrsti (seve jia ob upoštevanju enakih ostalih pogojev za vse) tisti, ki so sicer že upokojeni, potem razni honorarci oz. taki, ki imajo že zagotovljena sredstva za redno preživlja-
nje. V občini je namreč že zdaj precej mladih, ki nimajo zaposlitve, medtem pa delajo nekateri celo 70-letni ljudje.
Osebni dohodki naj naraščajo le v skladu s produktivnostjo. Vsako drugo pove-
KOČEVSKE NOVICE
Kočevska mladima poživlja šah
Pred nekaj leti so bili kočevski šahisti znani po vsej Sloveniji, vendar so imeli za nadaljnji razvoj šaha vedno izgovore, da ni klubskih prostorov, da se potikajo po gostilnah in da zavoljo tega ni v društvu mladine in pionirjev.
Medtem so se pogoji bistveno spremenili. V domu kulture so dobili šahisti društveno sobo in veliko igralnico, pa v«ndar je šah zamrl. Starejši igralci se ne zanimajo več za šahovsko življenje. — Mladinci so končno spoznali, da morajo prevzeti skrb za društvo, če hočejo doseči napredek* In res! Pionirski krožek osnovne šole Jožeta šeška je pritegnil vse pionirje šahiste, pomagajo pa jim mladinci iz šahovskega društva. Delovni načrt' že uresničujejo. Organizirali so prvo si-multanko, v kateri je drugokate-gornik Ivič igral z 20 pionirji. Mladi šahisti so dobili 2 partiji, 3 so remizirali, preostale pa izgubili. Igrali so najboljši pionirji iz obeh osnovnih šol.
Razen tega so pričeli tudi turnir za uvrstitev v IV. kategorijo. Udeležuje se ga 25 šahistov. Vsi,

R| Nekatere višje cene: v zadnjih dneh je občinska skupščina odobrila zvišanje cen dimnikarskim, krojaškim in frizerskim sto ritvam. Cene dimnikarskih in kroiaških uslug se v glavnem že okoli dve leti vniso spremenile, zato je bilo za obe stroki odob reno povišanje cen za okoli 15 do 20 o/n. Frizerji so cene dvignili   pred   nekaj   meseci (takrat
ADMINISTRAT0RKO
s končano administrativno šolo in z delovnimi izkušnjami
sprejme
v delovno razmerje
DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE ^
Osebni dohodki po
uspehu dela.
Nastop je mogoč takoj.
1
• iihove storitve še niso bile pod '-ort.roloV 7,n*o iim je bilo zdaj dovoljeno zvišati le cene uslug, za katere se je podražil material
■ V nedeljo 8 avtobusov izletnikov: predzadnjo nerdeljo je obi skalo Kočevje in Kočevsko 8 avtobusov iz!etnikov~iz Celja. Borovnice, Mežice in okolice Ljub Ijane. Izletniki so si ogledali mesto, muzej, bazo 20 in še nekatere zanimivosti
■ Padli trije medvedi: V lovi ščih lovske zveze Kočevje so od začetka letošnjega lovskega leta (od 1. aprila) padli pod kroglami inozemskih lovcev trije medvedi, 12 srnjakov in divji prašič Po planu naj bi v tem lovskem letu odstrelili še 5 medvedov (lov nanje se začns šele prihodnji me secl, 13 srnjakov in nekaj jelenov. Seveda je padlo še več divjadi v lovišču »Rog«, pa tudi domači lovci so položili marsikaj na dlako. Vse kaže. da bo tudi letos na kmetijskih površinah ob čutila škoda po divjadi. Na vsem terenu lovske zveze delajo škodo medvedi, v kolpski dolini še jeleni, v okolic! Predgrađa pa tudi divji prašiči.
B UGODNA JESEN NUDI pos pešeno gradbeno dejavnost. Zato zidanje nove'šole v Gaju lepo napreduje, zlasti še zdaj, ko je iz-
vajalec SGP ZIDAR uvedel drugo izmeno. Objekt je že prilezel iz temeljev in kaže, da bo še pred zimo pod streho. ,'
G NOV TRANSFORMATOR je potreben za okoliš Gaja, Trg 3. oktobra in Podgorsko ulico. Pri drvarnici za hotelom PUGLED so že izbrali lokacijo, kočevska enota ELKKTRA iz Ljubljane pa je sklencla pogodbo. Tudi temelje so že začeli kopati. Zdaj so nehali delati, ker menda ni denarja.
EJ KO SE SPRAŠUJEŠ po mestu, lahko opaaiš, da so občani kar dobro posegli po televizorjih, saj so strehe polne anten raznih cblik. Prav je tako. ker je tudi to znak dobrega standarda; ni pa prav, da so antene na strehah nameščene brez vsakega reda. Kj?r jih je več, so nasajene kot fižo-lovke in nagnjene na vse strani. Mestu dajejo grdo podobo, čeprav bi bilo lahko obratno. Kakšni neki so sprejemi pri tako površni montaži anten? Eh, kaj je treba tudi pri tem iskati krivca tam, kjer ga ni . . .
«3 SIMBOLIČNI ČUVAR bazena, bronasti kip gole deklice, zaman brizga čisto vodo v bazen, kjer le nesnage na pretek. Minule dni so otroci marljivo nosili vanj omrtvfčene ribe iz Rinže. Kdo bo uredil zadevo, se zastavlja vprašanje ob neredu in nesnagi v bazenu pred samskim domom? Verjetno je to dolžan storiti tisti, ki dobiva za taka dela denar iz občinskega proračuna.
Loški potok, ki je s tem imenom sestavljen kot celota iz šestih vasi — Travnik, Re-tje, Hrib, Mali log, šegova in Srednja vas ter zaselkov Bela voda, Dednik in Mate jek, ima pet gostiln. Na hribu, ki je gospodarsko, kultur no in družbeno-politično središče kraja, je trenutno le ena gostilna »Pod Taborom« Preurejena je bila lansko leto. Kmalu pa bo, kot kaže, dokončno preurejena oziroma skoraj na novo zgrajena zasebna moderna gostilna pri Birtku (Bartol Marija). Kaže, da ne bo nudila gostom le gostinskih in prenočitvenih uslug, temveč bo s svojo zunanjostjo veliko pripomogla k lepši podobi kraja. K razvoju turizma pa bo gotovo veliko pripomogla tudi no va, precej velika trgovska hiša, ki jo gradi Trgovsko podjetje »Jelka« — Ribnica. Ko bo dograjen tudi gasilski dom in preurejene nekatere druge stavbe, bodo morali odgovorni ljudje z vso resnostjo misliti na asfaltiranje cestnega
Kupovali noj bi doma!
V Ribnici imamo trgovino z zelenjavo, v kateri pa so precej visoke cene. Priporočili bi večje sodelovanje s kmetovalci, od katerih bi lahko blago ceneje kupili in ga tudi ceneje prodali potrošnikom. Ni prav, kar ~e ." zgodilo pred kratkim, ko je prišla ponudit hruške neka kme tica. Prodajalka ji je rekla, da odkupijo sadje le, x° ga je 150 kg in več.
Kopalni
feozen: ' drugo leto
Krajevna skupnost v Ribnici je nameravala že letos graditi kopalni bazen Zaradi pomanjkanja sredstev je to odložila na prihodnje leto. Kljub temu priprave za gradnjo bazena ne bodo zaspale, ker bo KS v tem času zbirala sredstva in pripravila vse potrebno, da bi bazen prihodnje leto zgradili.
križišča na Hribu in del cest, ob katerih so novi zadružni dom in zdravstvena postaja, šola, pošta, krajevni urad, trgovina in gostilni, prosvetni dom in več stanovanjskih hiš.
Turistično društvo Loški potok ima že vse izdelane in odobrene načrte za izgradnjo turističnega doma pri Beli vodi. Kljub obljubam pa je društvo brez vsakih finančnih sredstev, tako da ne more plačati niti načrtov. Izkope za temelje in nekatera druga
Kovinarska šola v Ribnici
Delavska univerza v Kočevju je pred časom ustanovila poklicno šolo kovinske stroke, šola že marljivo dela. Potrebo po izobraževanju te vrste so začutili tudi v Rib niči in sklenili, da odpro oddelek kovinske šole. Prijavilo se je 20 slušateljev šola. ki bo začela delati še v tem mesecu, bo imela pouk popoldne. Praktični pouk bo v Kovinskem podjetju.
0 zasebnih peskokopih
V ribniški občini je ne:, j zasebnih peskokopov, od katerih pa ima družba bore malo koristi. Dogodilo se je, da je dal lastnik peskokop v tajem m pri tem zaslužil le pe denarje. Ne bi bilo od več, ko bi pristojni občinski organi razmislili o morebitnem podružbljenju teh peskokopov.
Občni zbor sindikata bo v oktobru
Na nedavni seji predsedstva občinskega s:dikalnega sveta v Ribnici so se med drugim pogovarjali o izvajanju gospodarske reforme. Ugotovili so, da podjetja niso odpustila delavcev, pa tudi novih niso sprejela. Zelo pa so zaos'-'1^ delovna disciplino. Za ribniško občino je značilno, da ima precej delavcev v tujini. V tujino pa še odhajajo na delo, zlasti iz kmečkih družin. Na seji so se odločili, da bo občini zbor ObSS v prvi polovici oktobra. -r
Potoške turistične drobtinice
dela so prizadevni člani tega društva opravili s prostovoljnim delom.
Do uresničitve načrta bo ▼ bližnji prihodnosti moralo priti, saj se v Loškem potoku s svojimi idealnimi smučišči za vse vrste zimskega športa in s že pred leti zgrajeno 25-metrsko skakalnico ter drugimi pogoji za razvoj tudi letnega turizma odkrito kažejo potrebe po tem objektu. Ni pa mogoče iti mimo pripombe, da ne bi bilo napak, če bi se s skupnimi močmi ustvarjena finančna sredstva delila bolj nepristransko in v okviru dejanskih potreb. V. K.
Divjad dela škodo
Posestniki v vaseh pod vznožjem Travne gore, na Slemenih in drugih krajih ^ribniške občine so vsako leto prizadeti zaradi škode, ki jo povzroči divjad. Tudi letos je divjad (srnjad in medvedi) znatno prizadela poljske pridelke. Kmetje pravijo, da njihova polja ne morejo biti za živalske vrtove. Zadnje čase se je zlasti večkrat pojavil medved. Pred kratkim se je nenadoma pojavil pri pe-skokopu nedaleč od Nove Štifte pod Travno goro in pri belem dnevu hudo prestrašil delavce. No, hujšega na srečo ni bilo.
RESETO
Strop se je
udri
V pomanjkanju stanovanj •prebivajo ribniški občani tudi v prostorih, ki jim ne moremo reči stanovanja. Tako jih nekaj živi v bivšem 5np-nišču, stari in prepereli stavbi, ki se lahko vsak čas zruši. Pred kratkim '»i se kmalu pripetila nesrp~~ v stanovanju T. A., ko se je nenadoma ud"-' strop nad kuhinjo. V kuV'nii so bili ta čas trije otroci, na srečo pa se ni zgodilo nič hudega. Jasno je, da si bo morala družina T. A. poiskati stanovanje drugje.
Št. 38 (809)
DOLENJSKI LIST
Dva otroka sta v četrt ure nalovila te mrtve ribe na približno 20 m2 Rinže. Lovila sta s trojčki in zapenjala mrtve ribe s 3 metre visoke škarpe. Pričakujemo torej lahko, da je bilo samo na teh 20 m2 zastrupljenih najmanj še štiri do desetkrat toliko rib! Kakšna škoda, kakšna nepremišljenost — kakšno uničevanje narave in narodnega bogastva!
čevanje osebnih dohodkov vodi le k razvrednotenju sii-narja.
Gospodarska reforma skuša vse panoge gospodarstva spraviti v enakopraven položaj. Prav gotovo se bodo zato vsaj v podjetjih doslej privilegiranih panog, pojavili večji ali manjši problemi. O njih, oziroma njihovi rešitvi, naj razpravljajo samoupravni organi in čimširši krog ljudi.
ki bodo dosegli polovico možnih točk, bodo postali četrtokategor-niki, nato pa bo odigrano prvenstvo Kočevja. Najboljši na tem prvenstvu bo igral v moStvenem turnirju, zmagovalci od 2. đo 6. mesta pa na mladinskem turnirju. Pripravljali se bodo za prvenstvo Dolenjske, organizirali več simultank in kasneje še turnir za uvrstitev v III. kategorijo.
Videti je, da je mladina res oživela šahovsko življenje, zato bi iblo prav, da bi se zganili tudi starejši igralci. Možnosti, da bi si kočevski šah pridobil ugled, kakršnega je že imel, so najboljše. A. ARKO
13 NA PETKOVEM SESTANKU
so se zastopniki družbeno političnih organzacaj pogovorili o programu prireditev in proslav ob letošnjem občinskem prazniku. 3. oktobra. Razen slavnostne seje občinskega odbora bodo športne in kulturne prireditve, odprtih bo več razstav. Osrednja proslava bo ▼ Livoldu, kjer bodo odkrili spomenik padlim borcem NOB. Točen program bo objavljen v prihodnji številki našega tednika.
Poslednji taksi v Brežicah?
»V dobi vsesplošne motorizacije so vožnje s taksijem vedno bolj redke« - pripoveduje šofer Jože Radanovič iz Brežic
Točen kot ura se lastnik brežiškega avtotaksija tov. Jože Radanovič vsako jutro ob sedmih ustavi na Držičevem, kjer pozimi in poleti, ob slabem in lepem vremenu že 37 let začenja svoj delovnik. Poznajo ga vsi Brežičani pa tudi okoličani, saj se ob prihodu v mesto na avtobusni postaji vsakokrat najprej srečajo z njim. Mnoge od njih je znanec »Pepi« že vozil, če so bili v časovni stiski ali pa tedaj, ko niso imeli pri roki nobenega prevoznega sredstva.
Pred vojno je imel tov. Radanovič kar tri avomobile, za vožnje s taksijem pa je bilo tedaj v mestu na razpolago 9 ali 10 avtomobilov. Brežice so bile že od nekdaj živahen trgovinski kraj in tov. Radanovič ve povedati, da je prevažal včasih veliko poslovnih ljudi — trgovcev s sadjem, vin-
ske trgovce. in nakupovalce živine, med katerimi je bilo največ Italijanov.
Kadar ni imel voženj, je v mlajših letih izkoristil mirne urice za delo v bratovi mehanični delavnici. To je pozneje opustil, ostal pa je vseskozi zvest svojemu mercedesu, s katerim je vsak trenutek pripravljen ustreči željam priložnostnih potnikov.
»V zadnjih petih letih je v Brežicah promet s taksijem precej upadel,« je v pogovoru omenil tov. Radanovič in dodal, da je motorizacija prinesla s seboj velike spremembe, ki jih tudi on po svoje občuti. Daljše vožnje opravlja le za ustanove in manjša podjetja, medtem ko sicer prevaža največ zamudnikov, ki jim je ušel vlak ali avtobus. Taksija se poslužujejo občani predvsem na kratkih razdaljah, največkrat do železniške postaje oziroma do avtobusnega postajališča pri Budiču. V poletni sezoni povpraša za taksi tudi kak tujec, vendar teh ni veliko. Večina turistov prihaja sem s svojimi avtomobili.
»Ali menite, da se bo v Brežicah za vami še kdo lotil tega poklica?« sem ga vprašala.
»Mislim, da kar zatrdno lahko rečem — ne. Noben mlad človek se za to ne bo ogrel, ker priložnostne vožnje ne prinašajo dovolj zaslužka, če bi bil mlajši, bi se tudi jaz raje oprijel dela za stružnico kot nekoč,« je odgovoril tov. Radanovič.
»Zdaj pa vas prosim še za nekaj besed o turizmu v Brežicah.«
»Preveč besed in premalo dejanj! Velik napredek smo prav gotovo dosegli z dograditvijo čateških Toplic, pozabili pa smo na drobne stvari. Pomanjkljiva je predvsem informativna služba, kar bo urejeno z otvoritvijo turističnega biroja. V * dopoldanskih urah so v pisarni podjetja .SAP sicer vedno pripravljeni ustreči s pojasnili, popoldne pa se ljudje ne vedo kam obrniti. Včasih smo premalo prožni in tako nam uide marsikak gost v druge kraje. Menim tudi, da je naše mesto premalo urejeno in da kljub lepim trgovinam vzbuja videz zanemarjenosti. Tako je na primer na avtobusni postaji, kjer se nihče ne zmeni za to, da bi postavil potnikom nekaj klopic. Bolni in stari ljudje neštetokrat počivajo kar v travi, dokler ne pripelje avtobus. To so majhne stvari, ki pa včasih lahko veliko pokvarijo.«
Jt.
ROV SLOVENSKI REKORD MOCNIKOVE
ODBOJKA
Odl£ni rezultati Vivoda, špilarja in Zaletela na XII. prvenstvu Dolenjske - Pj^DNJO NEDELJO: še boljši rezultati nekaterih državnih reprezentantov in ofi,9ih odličnih atletov na medpokrajinskem srečanju v Novem mestu?
stva . -Cl"£i so se udeležili tek-moV»\j5k novega mesta, Kočev-Ja- w Oni Kladivarja in ljub-ljaDsKij 'ln}Pije-Svobode. Kljub bili doseženi
srednjeveški videz trga bo to morda res dovoli     »SiJ? ostalih treh hišah. Za na praktičnost arkadnega hodrdka   ki nrtnV tiJSEP!' alJ ne bl Pomisli" vremenu, in bi le umakrdli zfieza1Jai££emetoT l£°o^rhi£5y V
je nekaj zares lepo šele, kadar je tuđTSifflo^o^to^oS^' ^
nekat*> £!!iCni »ezultati, predvsem r ^»ugi novomeških atle-
SPORT
; „ p* članov celjskega Kla-tov, . Spila,, ie vrgel kopje cez «r in * tako že skoraj l0Jto<? »testo v državni rcprt-^EV1 Zaletel je 100 m P«*«' ,*e?V11 sekundami, Vivod je kel J-o^očno dva metra, mlada &rio<canka Močnikova pa Je za slovenski piomr pos^td v teku na 400 m, P«-sto ltfje to pretekla *a
teto ^lnki se1'ku^de ^ureje kot dv        ^orderka Vehovarjeva
AO $ ^nci: šketa (KI)
(Ko) 7,4 Preželj (OS) «°, 6 l* m 'člani'; Zaletel 10.9. £.6' jtf. Lučič  (vsi   KI) H.«'
Bižal (Ko) U.«. t00*« ^.53,5; mladinci: Zidan V*) & 1500 m eiani: M?; (Of' <*) 4.16,1, Gorjup (OS) ^15.^.°^ (OS) 4.24,6; mla-4.2K.'tttjak (KI) 4.28,6, Lampe AZ)^ 3000 m člani: Zahov #Š 'M' Se^la (OS) 9.38 2; (-&AXl» « člani: Novo 8tSo(ii OUmplja-Svoboda.49,0.
višina člani: V»vod Ko^mladinci: Medvcšček (OS)
185, Penca (Nm) 175; daljina člani: Lučič (KI) 623 cm, mladinci: Penca (Nm) 601, Majzelj (Nm) 601; pionirji: Jerman (Ko) 605; kopje člani: Špilar (KI) 70,75; mladinci; Pavlic Nm) 60,20, Bižal (Ko) 45,35; pionirji: Zornada (OS) 51,00, B. Pavlic (Nm) 50,00; krogla: šebela (KI) 14,43, Vivod (Kl)12,21, Meljo (Ko) 10,50; mladinci: Bencina (OS) 12,85, Smodej fNm) 12,28, Usenik (Nm) 12,10; pionirji: Kogej (OS) 14,35; disk: člani Šega (Ko) 36,10; mladinci: Usenik (Nm) 39,55; pionir-(OS)  38.28, Lah Nm) 35,43.
60 m mladinke: Skerjanc (OS) 8,5, Kržič (OS) 8,7, Ulaga (KI) 8,8;   pionirke:   Tavzes   (OS) 8,5,
Beračenje na račun poplavljesicev
V okolici Trebnjega so te dni hodile od hiše do hiše štiri ženske in nabirale prostovoljne prispevke. Ljudem so govorile, da so iz poplavljenega področja, kjer jim je voda uničila celotno premoženje in poljske pridelke. Kljub temu, -da je prebivalstvo v okolici Sela-šumberk precej siromašno, so ljudje le darovali manjše vsote denarja in razna oblačila.
Beračice so bile žene prodajalcev kotlov, ki jim je oddelek za gostinstvo trebanjske občine izdal 10 dovoljenj za prodajanje izdelkov domače obrti. Vsi ti prodajalci se imenujejo Jovanovič in so doma iz okolice Bara (Poža-
revac) in Lugarščine (Ša-bac). Nekateri so celo oboroženi s pištolami, za katere imajo tudi orožne liste. Iz-
V NEDELJO ZVEČER
V nedeljo, 12. sept.. je avtomobil, ki je vozil med 19. in 20. uro iz Ljubljane proti Novemu mestu, srečal 841 avtomobilov — kar pomeni na vsakih 83 m eno vozilo! Vožnja z dolgimi lučmi sploh ni prišla v poštev, kaj šele prehitevanje!
delke naj bi raje prodajali na tržnici, kakršnokoli zbiranje prostovoljnih prispevkov pa brez pristanka občine ni dovoljeno!
Z nožem v hrbet!
Alojz šoln, invalidski upokojenec iz Straže pri Raki, je pred dnevi zahteval od svoje žene, naj pokliče Albina Tomažina iz iste vasi, da bi se nekaj pogovorila. Ko je Tomažin prišel, sta si bila koj v laseh. Spoprijela sta se in napadla. Na tleh ležečega Tomažina je šoln pri tem z velikim nožem zabodel med rebra in mu prizadejal globoko rano.
Devizni račun lahko odpremo še pred odhodom v tujino
Narodna banka je obvesti la svoje podružnice, da lahko jugoslovanski državljani, ki odhajajo na delo v tujino, odprejo devizne račune, še preden odidejo iz države. To lahko storijo, ne da bi jim bilo treba na račun vplačati kakršnakoli devizna sredstva.
Državljanom, ki se bodo poslužili te nove možnosti, bo banka takoj sporočila številko njihovega žiro računa, da bodo lahko nanj pošiljali svoje prihranke. Tako bodo Jugoslovani, ki hodijo na delo v tujino, slednjič rešeni poznejšega dopisovanja z banko zaradi  odprtja žiro računa.
Izšla je nova številka zabavnega mesečnika
V nedeljo: atletski četveroboj!
V nedeljo bodo tudi atleti počastili 600-letnico Novega mesta in 20-letnico osvoboditve: na stadionu bratstva in enotnosti bo IV, atletski četveroboj Dolenjska — Gorenjska — Primorska — Zasavje. Na tem tradicionalnem atletskem mitingu bodo nastopili tudi nekateri državni reprezentantje in znani atleti Iz teh štirih pokrajin. Pokro-
viteljstvo nad nedeljskim srečanjem je prevzel občinski odbor SZDL Novo mesto, ki bo zmagovalni ekipi izročil v trajno last tudi pokal.
Četveroboj se bo začel ob 10. uri na zletnem stadionu in vabimo nanj vse prijatelje telesne vzgoje, saj bo srečanje ena najkvalitetnejših letošnjih tovrstnih prireditev v naši pokrajini!
V prvenstveni rokometni tekmi so novomeški rokometaS premagali Dobrepolje 22:18 (11:9). Tekmo je na Loki pred približno 50 gledalci prav dobro sodil Vidmar iz Brežic.
Novo mesto: Perko, Možina, Se-tina 2, Jaklič 11, Jončič 2, Gantar, Vidmar 5, Fifolt 1, Bencina 1, Kobe, Marn. — Dobrepolje: Na-raglav, Vidmar 1, Zgaga, Jakša 4, Drobnič, Verbič 7, Miklič, Stre-hovec 4, Ambrože 2, Grabljevec.
V conski ligi na Loki ne bo točk za goste ! Novomeščani, čeprav novinci, so bili v nedeljo tisti, ki so diktirali tempo. Gostom je pripadel le začetek prvega polčasa, ko so vodili 8:4 zaradi izredno slabe domače obrambe. Ko so novomeški rokometaši uredili svoje vrste, je bilo premoči gostov hitro konec in ob polčasu je Novo mesto že vodilo  11:9. Gostje
Športno pismo iz Brežic
Novo mesto - Črnuče 1:3
če ga v vašem kraju ne dobite, nam sporočite na naslov: »PAVLIH A« — Ljubljana, Gradišče 4-1, da vas uvrstimo med naročnike!
V tekmi slovenske lige so odboj-karji Novega mesta na Loki izgubili s kandidati za izpad, moštvom
KAJ BO
Z MEDOBČINSKO ROKOMETNO LIGO?
Dolenjska medobčinska rokometna liga je s svojim obstojem pripomogla k razvoju rokometa na Dolenjskem, zlasti še v Beli krajini. Veliko mladih ljudi si je ravno v tem športu našlo razvedrilo. Toda, kot ves kaže, medobčinske rokometne lige letos ne bo več.
črnomaljski in novomeški Partizan nočeta prevzeti vodstva lige, medtem ko metliškemu Partizanu to ni mogoče, ker nima ustreznih kadrov. Metličani pa so se odločili, da bodo 3. oktobra 1965 organizirali rokometni turnir, kjer naj bi nastopilo čimveč ekip. S tem bo poskusil metliški Partizan vsaj delno nadoknaditi in ustaviti popoln razkroj lige.
Črnuč, 1:3 (15:12, 13:15, 10:15, 10:15). V vetru, in dežju je tekmo pred 30 gledalci sodil Obersnel iz Ljubljane. Domači so s tem porazom še enkrat dokazali, da so trenutno povsem izven forme. Moštvo je bilo prav čudno sestavljeno: brez sonca, Medica, Sirnica, Penka in Potrča ni bilo niti senca ekipe, ki je včasih premagala tudi najboljše jugoslovanske od-bojkarje. Pravijo, da nenastopanje prve četverice odsotnih lahko pripišemo novemu sporu (mar še vedno ni sloge?), medtem ko je bil Potrč menda bolan. Goleš (edino on je igral dobro) pa seveda ni mogel resiti tekme, čeprav je bila na drugi strani mreže ena najboljših ekip v slovenskih ligi. Sicer pa — to je bila gotovo ena od iger, ki jih bodo gledalci hitro pozabili: tako slabe odbojke namreč že dolgo časa nismo videli na Loki! Po tem porazu so domači verjetno izgubili vse možnosti za četrto mesto; če bo šlo tako na. prej, bodo kaj kmalu zaplavali v nevarne vode borbe za obstoj v elitni slovenski konkurenci!
V "taietn ' sePtembra, so bile na r°,Bre*m ^rišču TVD Partizan* a0n~cj* odigrane tri tekme # iov,'^lmi ekipami in mo-
"^»tiski ,.t€kmuJeJo v mla-dins»ssin, S1' so prijateljsko teki»f Prijom izgubili z 21:17 (9:l3!^ae"stvene tekme niso mc#;- ker mladinci Slovana hi,1 eianskih izkaznic, vend^i v wS .^kma brez igre za-klju#\   *0nst Brežičanov s 5:0.
Ž^ite^ v prvenstveni tekmi repU^^L 8e izgubile tekmo z ekip0' va"a z 9:10 (5:4). Iznajd-
ljivejše Ljubljančanke so povsem zasluženo zmagale. Pred okoli 300 gledalci je tekmo dobro sodil sodnik Musič iz Maribora.
V tretjem kolu republiške rokometne lige pa je moška ekipa iz Brežic premagala ekipo Slovana z 9:8 (5:7). Že v začetku tekme je začelo deževati, tako da je dež ves čas močno motil tekmovalce. Za domače sta bila najuspešnejša D. Šetinc s 6 zadetki in vratar, medtem ko se je med gosti najbolj izkazal Majerle s 5 zadetki. Sodnik Bukovec iz Celja je srečanje odlično vodil. O-vič

napada.
(Foto: O. Gerjevič)
VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0ML*11 * VIHARNA POMLAD f
149. — »Temu partizanu je ime Jutro?« je vprašal Rudi. »Da,« je odvrnil Noe. »Tebi je ime Noč, njemu pa Jutro. Noč predaja pošto Jutru, Jutro pa gotovo oddaja Dnevu,« je predel Rudi. Noe se je skoraj na glas zasmejal: »Ne, Dan je pa intendant v Šlandrovi brigadi. Vsi trije smo doma iz iste vasi in skupaj smo šli v partizane, pa smo tudi skupaj dobili partizanska imena Jutro, Dan in Noč.«
150. — »Čudna imena,« je mrmral Rudi. »Niti ne,« je odvrnil Noč, »toda iz Tuhinja je v partizanih šest fantov, ki nosijo imena dni v tednu.« »Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota?« je vprašal Rudi. »Da,« je odgovoril Noč, »toda zdaj jih je samo še pet. Petek je padel.« Noč je pogledal na drugo stran reke in se živčno prestopil. »Zakaj neki nama ne da znaka!« je nestrpno zamrmral.
151. — »Nekaj je narobe na oni strani,« je šepnil Noč, »sicer bi že zdavnaj dal dogovorjeni znak.« »Kakšen znak?« — »Pljuek kamna v vodo. To pomeni, da se lahko brez skrbi vrneva čez. Najbrž je blizu nemška patrola.« Tedaj je presekal tišino krik, ki mu je sledil rafal iz brzostrelke. Potem je bilo na drugi strani spet vse tiho in mirno. »Ujela ga je potrola, gotovo!« je šepnil Noč.
153' ^0 ^aia sta dve uri in napenjala ušesa, toda čula sta ^irno pošumevanje Save. »Odšli so in ga oid-vedlJy^ <*ejal Noč, »toda za vsak primer bova pristal^ i*^ niže.« Tiho in brez šuma sta potisnila čoln v ' sedla vanj. Pustila sta, da ju je tok zanesel naV^t0P°tem pa sta zaveslala proti nasprotnemu bJ^5twJe bil zelo močan in morala sta se pošteno upre*' vesla.
D. Močnik (Nm) 8,6, 400 m mladinke: K. Močnik (Nm) 62,5 (nov' slovenski rekord za pionirke!), Nemanič (Nm) 68,5, Rogelj (Nm) 68,9; 1 X 100 mladinke: Olimpija-Svoboda 56,0, Novo mesto 61,0; višina članice: Šavoren (Nm) 130, pionirke: Olasenčnik (KI) 125, Jakša (Nm) 120, Kralj (Nm) 110; daljina mladinke: Novak (Nm) 451, Skerjanc (OS) 421. Jurčič (OS) 382; pionirke: Macedoni (Nm) 372, Tavzes (OS) 359, Igličar (OS) 320; kopje članice: Šavoren (Nm) 25,00; krogla članice: Šavoren (Nm) 9,17; mladinke: Sivka (KI) 11,62, Novak (Nm) 11,24, Kastelic (Nm) 10,34.
J. S.
BRESTANICA : IZOI.A 0:3 4:15, 2:15, 7:15) V prvenstveni tekmi II. republiške lige je ekipa Brestanice doma izgubila tekmo z ekipo Izole z rezultatom 0:3. Moštvo Izole, ki je v ligi novinec, je v letošnjem tekmovanju še neporaženo in pod vodstvom znanega igralca Kržišni-ka daleč najboljša ekipa v ligi.
Z. ŠERBEC
ROKOMET
Novo mesto - Dobrepolje 22:18
■j iS
so sicer začeli z ostro obrambo po celem igrišču, ko so uvideli, da se jim zmaga čedalje bolj umika iz rok, vendar Novomeščani prednosti štirih zadetkov niso več izpustili iz rok: prve točke v prvem kolu nove konkurence so tako ostale doma! Največ zaslug za to imajo vratar Perko, realizator Jaklič (11 golov pomeni najbrž tudi vodsvo na lestvici strelcev!) in dirigent Vidmar. Pri gostih sta se odlikovala Strehovec in Verbič, ki sta tudi dosegla največ golov.
Štore - Celulozar 3:4
V 3. kolu nogometnega prvenstva CNP je moštvo Celulozarja iz Krškega v nedeljo v štorah premagalo istoimenski klub s 4:3 (3:0). — Zmagovalci so igrali dobro le v I. polčasu, nato pa je razmočeno in blatno igrišče onemogočilo učinkovito igro. Za Celulozar so bili uspešni: Sotovšek 2, Germek 1 in Koritnik 1. S to zmago se je Celulozar uvrstil med vodilne enaj-sterice prvenstva.
BRESTANICA : SEVNICA 10:17 (2:11) V pokalni tekmi je ekipa Brestanice na domačem igrišču izgubila tekmo z ekipo Sevnice. Domačini so verjetno Sevničane podcenjevali, to pa se jim je kmalu maščevalo, saj so se gostje izkazali in presenetili že ob zaključku polčasa z rezultatom 11:2. Drugi polčas je v začetku pripadal domačinom, vendar prevelike razlike v golih niso mogli nadoknaditi. Zmaga gostov je zaslužena in hkrati opozorilo domačinom, da morajo Sevničane šteti za resnega nasprotnika.
Z. ŠERBEC
KRŠKO: odpovedano državno prvenstvo
Preteklo nedeljo bi moralo biti na stadionu Matije Gubca v Krškem I. kolo državnega prvenstva v speedwayu. Prireditev dirk je za Krško največji športni dogodek v letu. 2al so bili Krčani prikrajšani za športni užitek, ker so bile dirke odpovedane zaradi deževnega vremena. Prireditelj prvenstva, AMD Krško, je imelo z organizacijo več ko milijon dinarjev stroškov, kar je hud finančni udarec za to prizadevno društvo.
Organizatorji so predlagali, da bi bilo I. kolo prvenstva pozneje, vendar predlog ni bil sprejet. Vse kaže, da letos v Krškem ne bo speedway dirk. Tistim, ki so kupili vstopnice že v predprodaji, bo društvo povrnilo denar.
Prihodnjo nedeljo bodo nekateri naši tekmovalci nastopili v Italiji, naslednje kolo državnega prvenstva pa bo 3. oktobra v Zagrebu. PAVK
čez 300 gledalcev, ki so se zbrali na Loki, je hotelo videti mladinskega državnega prvaka v košarki, moštvo ljubljanske Olimpije. Pretekli četrtek je Olimpija premagala Novo mesto 107:70 ( 54:43). Sodil je dobro Petrič iz Novega mesta.
NOVO MESTO: Knoll 30, Jereb, Pire 3, Kopač 18, Počrvina, Bla-žič 17, Splihal 12. — OLIMPIJA: Stegenšek 2, Brenk 18, Sketelj 8, Volovšek, Gantar 15, Kvas 10, Marter 24, Slapnik 4, Zorga 22, Sege-din 4.
Domači so igrali vsaj povprečno le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so povsem popustili in so zaigrali zelo slabo. Olimpija je tako v drugem polčasu lahko pokazala res atraktivno košarko z visokimi skoki in učinkovitimi koši, ker so domači igralci, fizično šibkejši n kondicijsko slabo pripravljeni, lahko le opazovali dogodke na igrišču, niso pa imeli moči, da bi s pridom posegali v borbo pod koši. Državni mladinski reprezentantje Zorga, Brenk in Marter so skupaj z ostalimi tvorili izredno uigrano celoto, ki je ves čas vedela, kaj hoče. V duhoviti igri so ob koncu prebili še zvočni zid in dosegli 100 košev, tako da so gledalci res prišli na svoj račun. Domači so igrali slabo, zatajil je tudi strel na koš in tako je bil njihov poraz neizbežen. V bodoče bo potrebno več treninga, kajti opaziti je bilo, da je kondicija Novomeščanov njihova največja ovira.
I SMEH STOLETIJ
Abdul Mirza je imel psa, ki je bil zvesta in § prikupna živalca. Ko je pes poginil, ga -je po-§ kopal z vsemi obredi mohamedanske vere. To I    je izvedel tudi vaški kadi (sodnik).
»Veliko predrznost si napravil,« se je kadi § lotil Abdula. »Priznaj, da si eden tistih brez-1    vercev, ki molijo pse.«
»Ne, gospod,« je odvrnil Mirza, »nisem tak. I Res je, da sem psa pokopal in objokoval in da I    mi bo še dolgo hudo za njim, ker je bil...
»Vse vem, brezverec!« je vzkliknil kadi.
»Vse?« se je Abdul začudil. »Potem veste I tudi to, da vam je dobri pes v svoji oporoki i    zapustil sto dukatov, ki vam jih tu izročam.«
»Glej, glej, to je bila pa zares poštena žival,« 1 se je kadi nenadoma pomiril. »Pojdi Abdulah, g v Alahovem imenu, vidim, da so te nizkotno 1    oklevetali. ..«
Rembrandt je bil zelo skop človek. Ko.se je znašel v denarni zadregi, se je odločil za prodajo svojih zbirk. Ker pa se je spomnil, da prodaja slik ni tako uspešna, če je umetnik še živ, je odpotoval. V kraju, kjer se je nastanil, je naprosil prijatelja, naj piše njegovi ženi, da je nenadoma umrl, pred smrtjo pa sklenil, naj se njegove slike prodajo. Ko je objokana žena izpolnila njegovo »poslednjo« voljo, se je Rembrandt vrnil in zadovoljno preštel izkupiček.
Nizozemski slikar Van Dyck je portretiral odlično gospo. Slika je bila videti že nared, toda slikar je vsak dan znova prosil gospo, naj še pride, češ da še ni dokončal njenih rok.
Minevali so dnevi in tedni, slikar pa je še zmerom imel opravka z njenimi rokami. Gospe se je to zdelo čudno in je nekega dne Van Dycka kar naravnost vprašala, zakaj posveča njenim rokam tolikšno pozornost, saj še na obraz ni tako pazil.
»Zato, draga gospa,« je odgovoril slikar, »ker pričakujem iz teh rok lepo plačilo za svoje delo.«
— Alain Vernoux ni veliko pojasnjeval, zakaj je bil nocoj v nalivu v mestu.
— Rekel je, da je hotel obiskati nekega prijatelja na drugi strani Martovega polja.
— Ni pa povedal imena.
— Ker to ni potrebno. Jaz vem, da pogosto obiskuje nekega Georgesa Vassala, ki je samec in katerega je spoznal na gimnaziji. Tudi če bi ne bilo te gotovosti, pa bi se nič ne čudil.
— Zakaj?
— Ker ga zadeva iz bolj osebnih razlogov razburja še huje kot mene. Ne trdim, da sumi svojega očeta, vendar se mi to zdi prav mogoče, še pred nekaj tedni mi je govoril o njem in o družinskih slabostih ...
— Kar tako naravnost?
— Ne. Ravno se je vrnil iz La Roche-sur-Yona in mi je omenil primer, ki ga je pre-iskal. šlo je za moža več kot šestdesetih let, ki se je do takrat obnašal normalno, tistega dne, ko naj bi hčeri izplačal doto, ki jo je zmerom obljubljal, pa je zblaznel. Ljudje tega niso takoj opazili.
— Z drugimi besedami, Alain Vernoux naj bi ponoči blodil po Pontenavu in iskal morilca?
Preiskovalni sodnik se je znova uprl.
— Po mojem je on bolj usposobljen za to, da bi prepoznal na ulici blazneža, kot pa naši vrli policisti, ki kri-žarijo po mestu, ali kot ti in jaz!
Maigret mu ni odgovoril. Medtem je že minila polnoč.
— Ali zares nočeš spati tukaj?
— Moja prtljaga je v hotelu.
— Se bova videla jutri zjutraj?
— Seveda.
— Jaz bom na sodišču. Ali veš, kje je to?
— V Rabelaisovi ulici, kajne?
— Malo naprej, kot stanujejo Vernouxovi. Najprej boš opazil rešetke jetnišnice, potem poslopje, ki po videzu ni nič posebnega. Moja pisarna je na koncu hodnika poleg tožilčeve pisarne.
— Lahko noč, stari.
— Slabo sem te sprejel.
— Kaj še, daj no!
— Razumeti moraš moje razpoloženje. S takole zadevo si lahko nakopljem na vrat vse mesto.
— Hudiča?
— Se mi posmehuješ?
— Prisežem ti, da se ne. To je bilo res. Pravzaprav
je bil Maigret žalosten kot vsakokrat, kadar se človeku pred očmi porazgubi košček
preteklosti. Ko si je na hodniku oblačil premočeni površnik, je vdihnil vase vonj te hiše, ki se mu je nekoč zmerom zdel tako slasten, zdaj pa čisto plehek. i
Chabot je v teh letih zgubil skoraj vse lase, tako da je bilo zdaj videti koničasto lobanjo kot pri nekaterih pticah.
— Pospremil te bom.. . Nič se mu ni hotelo, da bi
to storil. Rekel je iz vljudnosti.
— Sploh ne!
Maigret je dodal še nekaj šaljivega, čeprav ni bilo preveč duhovito, samo da bi nekaj rekel, da bi se poslovila veselo:
— Sam znam plavati!
Potem si je privzdignil zavihe na suknji in izginil v ne. vihti. Julien Chabot je nekaj časa stal na pragu v štirikot-niktt rumenkaste svetlobe, potem so se vrata zaprla in Maigretu se je zazdelo, da po ulicah mesta ni nikogar več razen njega.
3. poglavje UČITELJ, KI NI SPAL
Podoba ulice te je v jutranji svetlobi napravila bolj malodušnega kot ponoči, ker je deževje vse ponesnažilo in so za njim ostale temne proge po pročeljih, katerih barve so postale grde. Z napu-ščev in električnih žic so še zmerom padale debele kaplje, včasih z neba, s katerega se je še zmerom grozeče cedilo in ki je bilo videti, kot da si nabira moči za nove krče.
Maigret je vstal pozno in ni imel poguma, da bi šel zajtrkovat v jedilnico. Bil je čemeren, brez teka in se mu je hotelo samo dvoje ali troje skodelic črne kave. Kljub Chabotovemu konjaku se mu je zdelo, da čuti v ustih še zmerom priokus po sladkem belem vinu, ki ga je goltal v Bordeauxu.
Pritisnil je na hruškasto stikalce, ki je viselo ob posteljnem vzglavju. Na njegovo zvonjenje je prišla sobarica, oblečena v črno in z belim predpasnikom, in ga pogledala s tolikšno radovednostjo, da se je ozrl sam po sebi, ali je oblečen dostojno.
— Zares nočete toplih rog. ljičev? Moški, kot. ste vi, se zjutraj mora najesti.
— Samo kavo, draga moja. Velikansko skodelo kave.
Opazila je obleko, ki jo je komisar prejšnji večer dal sušiti na radiator, in jo zgrabila.
— Kaj pa delate?
— Zlikala jo bom.
— Ne, hvala, ni potrebno.
Vseeno pa jo je odnesla.
Po njeni zunanjosti bi prisegel, da je navadno dosti bolj neprijazna.
s ox>ooocoaooooooooooc>^^
— Kadar ne morem povedati o ljudeh nič dobrega, potem molčim. In če je kdo, zaradi katerega moram molčati, potem je to ona!
r'x>CQCcc»oocoooaoooooo^
Ali is dela^fe iiiiisria še ptlrelia?
Na dnevnem redu zadnje razširjene seje občinskega odbora SZDL v Brežicah je tov. Vlado Deržič med drugim zahteval tudi odgovor nadaljnjega   obstoja delavske
7. oktobra: krvodajalska akcija v Brežicah
Kot uvod in pripravo I na oktobrsko krvodajalci sko akcijo priredi Občin-j ski odbor RK v Brežicah I 10. septembra ob 18.30 v \ Prosvetnem domu predavanje dr. Pirca »O krvodajalstvu«.
Na predavanje so vabljeni vsi odrasli občani in mladina. Prav tako prosi občinski odbor Brežičane med 18. in 60. letom starosti, naj se polnoštevilno udeleže krvodajalske akcije. Kri bodo odvzemali 7. oktobra od 7. do 13. ure v Zdravstvenem domu.
univerze. Menil je, da je pošolsko izobraževanje še potrebno in da je spričo tega nujno treba spremeniti odnos do te izobraževalne ustanove.
V sistemu samoupravljanja tako občina kot delovne organizacije preveč podcenjujejo vlogo, ki bi jo delavska univerza ?ah-ko odigrala. Pomisliti bi bilo dobro samo na tale prispevek: vsako leto izpolni osemletno šolsko obveznost precejšen del naše mladine in le 60 odst. je takih, ki dokončajo tudi 8. razred. Vsa ta mladina se zaposluje in uvršča med upravljavce delovnih kolektivov. Za upravljanje pa z nedovršeno osemletko gotovo še ni sposobna  in tega  bi se
morala podjetja med prvimi zavedeti.
V zvezi s tem je predsednik Vlado Deržič celo predlagal, da bi za mladino s pomanjkljivo osnovno izobrazbo poiskali oblike izobraževanja v dogovorih krajevnih organizacij SZDL z delavsko univerzo v Brežicah.
Prisotni so se v razpravi zavzeli za to, da na račun reforme ne bi smeli kratiti finančnih sredstev izobraževalnim ustanovam in da je treba čimprej poskrbeti, da bo imela delavska univerza vsaj enega vodilnega uslužbenca popolnoma zase. 2ivo-tarjenja je bilo dovolj, treba se je torej odločiti za ukinitev ali pa za okrepitev te ustanove.
TUDI V KRŠKI OBČINI URESNIČUJEMO NAMEN REFORME:
Boljše delo m varčevanje
y
REŽIŠK ESTI

Angelco škaler - ravnateljica brežiške osnoveie sofe
Osnovna šola Brežice II in osnovna šola BRATOV RI-BARJEV sta se v novem šolskem letu združili v eno šolo. Združena šola nosi irrie BRATOV RIBARJEV in ima v centralnih zgradbah 33 oddelkov, na treh podružničnih šolah pa še 6 oddelkov.
Delovna   skupnost   je 16.
Po čem je meso v Brežicah?
Iz brežiške klavnice so opozorili uredništvo našega lista, da informacije, ki smo jih objavljali o cenah mesa, niso bile vse točne. Da ne bo zmede med potrošniki, tokrat popravljamo napako in seznanjamo bralce z izpopolnjenim cenikom. Za cene govedine, telet-'--' in svinine smo te dni pozvedeli v mesnici in zaradi tega upamo, da ne bo pomot.
GOVEJE MESTO I. A VRSTE Meso brez kosti: stegno, pleče, bržola, pljučna pečen ka 1690 din kg. bočnik, vrat, potrebušina 1480 din kg.
Meso z vraščenimi kostmi: ledja 1280 din kg, prsa, rebra 1100 din kg.
GOVEJE MESO I. VRSTE: Meso brez kosti: stegno, pleče, bržola, pljučna pečenka 1520 din kg, vrat in flam 1250 din kg. Meso z vraščenimi kostmi:
Šola v Pečicah ima garažo
Avgusta so taborili na gradu Orešje obvezniki predvojaške vzgoje Iz brežiške občine. Na pobudo predsednika občinske skupščine so nato pomagali graditi garažo za šolski kombi v Pečicah, ki vozi otroke v artiško šolo. Štiri dni so delali po četah in bi opravili še več del, če jim ne bi nagajalo slabo vreme.
Kljub temu je njihovo delo vredno več kot milijon dinarjev! VaSčani menijo, da zaslužijo mladinci, njihovi komandirji in vod stvo taborjenja vsaj javno zahvalo. D. V
septembra izvolila za ravnateljico tov. Angelco škalerje-vo, za pomočnico ravnateljice pa 14 dni pred tem tov. Anico Rožičevo. Predmetna učiteljica Angelca škalerjeva je že več let poučevala matematiko in fiziko na osnovni šoli BRATOV RIBARJEV, tov. Anica Rožičeva pa je bila pred izvolitvijo zaposlena kot referentka za šolstvo pri občinski skupščini v Brežicah, še prej pa je bila ravnateljica osnovne šole na Veliki Dolini.
Cesta Brežice-Sromlje vendar le popravljena
Končno lahko poročamo, da je cesta iz Brežic v Srom-Ije popravljena. Ker teče ce .sta po močvirnem zemljišču, so morali -A ~ nih sel pa do trgovine v Sromljah vgra diti 533 prostornih metrov gramoza. Obsekali so tudi veje, ki so tolkle po avtobusih in kamionih. Upajmo, da bodo zdaj za cesto bolje skrbeli, še posebej, ker -e po njej vozijo tudi šolarji v Ar-tiče. Prav bi bilo, da bi av tobus vozil otroko do Artič in ne samo -'o Dečnih rel, ~d koder morajo pešačiti š skoraj 2 kilometra. D. V.
ledja 1250 din kg, prsa, rebra, robček 970 din kg. GOVEJE MESO III. VRSTE:
Prednji deli 8f din kg, zadnji d*" 1050 din kg.
Goveje kosti so naprodaj po 150 din kg.
TELEČJE MESO:
Brez kosti: stegno, pleča 1800 din kg, bočnik, potrebušina 1200 din kg.
Meso s ko- mi: zarebrnica 1300 din kg, prsa, vrat 1000 din kg.
SVINJSKO MESO:
Meso brez kosti: stegno, pleča ll"r din kg, potrebušina 800 din kg.
Meso s kostmi: zarebrnica 1100 din kg, vrat 820 din kg, rebra 630 din kg.
Svinjske in telečje kostj imajo enako ceno in veljajo 80 din kg.
NOVO V BREŽICAH
B NA POVABILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL je včeraj, 22. septembra, obiskala Brežice predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Vida Tomšič. Prisostvovala je razgovoru političnega aktiva o nekaterih aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih. Sekretar občinskega komiteja ZKS Vinko Jur-kas je za uvod ocenil uresničevanje gospodarske reforme v občini, nakar je sledila razprava o nadaljnjih nalogah občanov pri naporih za boljše gospodarjenje.
g V POSLOVALNICI DRŽAVNE -ZALOŽBE imajo te dni še vedno živahen promet. Največ kupcev po-
Na travniku pred brežiško bolnišnico pridno nakladajo seno, da bo imel edini konjiček, ki živi na ekonomiji te ustanove, čezNzimo dovolj jesti. Delavci so posušili otavo tik pred sobotnim dežjem.
Pilili!© llt§lllS0V
S prvim septembrom je bila ukinjena redna avtobusna zveza od železniške postaje do čateških Toplic. Gostje, ki se pripeljejo do Brežic z vlakom in so namenjeni v Toplice na zdravljenje, se vsak dan ustavljajo v pisarni Tu rist-biroja in sprašujejo, kako priti tja. Trenutno imajo na razpolago le avtotaksi, vendar je mnogo takih, ki jim je tak prevoz predrag.
Zvedeli smo, da bo brežiška tu-
ristična poslovalnica poskušala urediti pri podjetju SAP, da bi le-to dalo na razpolago za te prevoze kombi.
Za minulo nedeljo se je v turistični poslovalnici v Brežicah prijavilo tudi precej izletnikov Izkazalo se je, da zaradi pomanjkanja avtobusov niso mogli vsem ustreči. Tako so morali odkloniti kar B skupin, ki so prosiie za prevoze na Pohorje, v Velenje, Rogaško Slatino in v Zagreb.
vprašuje po šolskih knjigah, veliko pa so v zadnjih dneh prodali tudi gramofonskih plošč. Najbolje gredo v prodajo popevke ter posnetki ljudske glasbe. Naročniki zbirke »100 romanov« so pravkar prejeli knjigo francoskega pisatelja A. Gi-deja Vatikanske ječe in Gogoljev roman Mrtve duše.
9 TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA je v svoji trgovini s pohištvom že razstavilo komplet opreme, ki so ga izdelovalci iz Bosenske Gradiške prikazali velesejmskim obiskovalcem v Zagrebu. Tudi v skladišču ima Ljudska potrošnja trenutno lep izbor raznega pohištva in zvedeli smo, da bo izložbene kose v prihodnje še hitreje menjala ter tako sproti seznanjala kupce z novimi izdelki.
9 TRGOVINA Z ZELENJAVO IN SADJEM je vsak dan dobro založena s papriko za vlaganje. Prodaja jo po 240 in 260 din kg. Lotos je na trgu ni dobiti, gospodinje pa so vesele, ker je tokrat lahko kupijo pravtako poceni kot na zagrebškem trgu.
Kuko le s črnimi vinftteči?
O črnih vinotočih veliko govorimo in pišemo, vendar bi sami odmrli, če bi gostilničarji ubrali drugo pot.
Tudi v okolici Brežice je bilo precej takih vinotočev, morda jih je še kaj, vendar prodajajo drug za drugim, čemu bi nekdo liter vina plačeval po 300 din, ko ga pri Belem konjičku v Zakotu dobi po 250 din? In to dobro domače rdeče vino, ki ga pohvalijo vsi, ki so prej hodili okoli črnih v1notoc«Jv Go-stilničarka Marija černetova v Zakotu se je znašla jn si je s prodajo cenejšega vina -iridobila mnogo strank. Zakaj je ne bi posnemali tudi drugi gostilničarji?
Predsednik občinske skupščine Krško je pretekli četrtek sklical posvet predstavnikov delovnih organizacij z namenom, kako čim uspešneje uresničevati gospodarsko reformo. Delovne organizacije še niso ukrenile vsega za povečanje produktivnosti. Vsekakor je potrebno najprej organizirati proizvodnjo tako, kot je to potrebno za dobro gospodarjenje. Samo maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti lahko jamči za uspehe podjetja.
Proizvodnost dela, varčevanje v širšem smislu besede so nadaljnji ukrepi, ki jih je treba postopno in sistematsko obravnavati v vseh ukrepih bodočega gospodarjenja. Organi upravljanja, vodstva podjetij in posamezniki naj v vsakodnevnem delu zasledujejo uresničevanje dobrega :'n uspešnega gospodarjenja.
Vsaka delovna organizacija je sama odgovorna, kako bo poslovala v bodoče. Po dejanski dosegi boljših rezultatov šele nastopi čas, ko se je potrebno lotiti višjega nagrajevanja. Na podlagi uspehov bo potrebno revalorizirati osebne dohodke, jih uskladiti, seveda ne v škodo skladom, pač pa po zaslugi in prizadevanjih vseh zaposlenih
Vzporedno s sprejemanjem načel gospodarskih ukrepov se. predvideva precej sprememb tudi na področju sta novanjske politike. Nov >a-kon o ustanavljanju podjetij za upravljanje s stanovanjskimi zgradbami postavlja < ospredje racionalnejše gospodarjenje z objekti družbenega standarda, daje možnost obsežnejše razširjene reprodukcije in zagotavlja boljše vzdrževanje obstoječih zgradb.
Po grobih ocenitvah bodo ekonomske najemnine v občini znašale približno 200 rni-
Komoj tretjina je šla v uk
V krški občini se je ob koncu minulega šolskega leta prijavilo za uk v obrti 147 fantov in deklet, ki so končali obvezno osemletno šolanje. Zavod za zaposlovanje je lahko našel učna mesta le za 57 vajencev, kar pomeni dobro tretjino. Vse ostale prosilce so morali za vrniti. Očitnemu pomanjkanju učnih mest v letošnjem letu je povsod botroval novi zakon o vajencih, ki je zara. di visokih vajenskih nagrad odvrnil marsikatero podjetje da bi vajence vzelo v uk.
lijonov din, kar bo predstavljalo močno materialno bazo novemu podjetju za dobro stanovanjsko politiko v komuni. Na posvetu je bilo pojasnjeno, da osnutek republiškega zakona predvideva v vsaki občini le eno tovrstno podjetje, najmanj pa naj bi obsegalo 500 stanovanj družbenega sektorja. Prisotni so bili seznanjeni z možnostjo ustanovitve dveh takih podjetij v krški občini, v kateri je 1251 stanovanj družbenega sektorja. Od teh je last rudnika Senovo 389 stanovanj. Spričo specifičnosti rudarskega kraja in upoštevajoč dejstvo, da ima rudnik že dobro organizirano servisno službo, obstaja možnost za samostojno podjetje na tem področju, drugo pa bi bilo v Krškem za področje Brestanice, Krškega in Kostanjevice.
Ne gre pa tu le za ustanovitev podjetja. Na tem področju nas čaka ogromno odgovornega in strokovnega dela. Potrebno bo oceniti vsa stanovanja družbenega sektorja, jih kategorizirati in do-
-krike rnurn
63 KONFEKCIJSKO PODJETJE LABOD ureja s finančno pomočjo občinske skupščine m Zavoda za zaposlovanje delavcev v prostorih, ki jih zasedala doslej Kovinarska, nove proizvodne prostore. To bo velika pridobitev za občino, saj bo v novem podjetju dobilo zaslužek 70 deklet in žena. Predvidevajo, da bodo pričeli obratovati s polno zmogljivostjo ob Novem letu. Proizvodnja bo potekala v dveh izmenah.
£3 KRŠKO NIMA PRIMERNE AVTOBUSNE POSTAJE. Avtobusni promet se močno razvija, saj opravljajo svojo dejavnost na krškem področju kar tri avtobusna podjetja: Izletnik iz Celja, ki fcma tudi svojo poslovalnico v Krškem, SAP in Gorjanci iz Novega mesta. Sedanje postajališče pred zgradbo skupščine ni primerno; potniki iščejo v primeru slabega vremena zavetje v avli občine in v bližji gostHmi. Vsekakor bi bilo potrebno razmisliti o primernejši lokaciji postaje. Prevozna podjetja bi zainteresirali, da bi finančno podprla gradnjo postajališča
□ NA ZDOLAIi JE BILA PRETEKI/) NEDELJO otvoritev nove gostilne. Zdolani so bili pet let brez gostinskega lokale, odkar je gostilna Šoba prenehala poslovati. Prostore bivšega Krajevnega urada je kupila in preuredila v prikupen gostinski lokal gostinska delavka Točka Molan. Poskrbela je tudi za dobro pijačo. Lastnica novega lokala zagotavlja, da bo v kratkem mogoče dobiti tudi več vrst domačih jedi.
□ SLOVENIJA AVTO IZ LJUBLJANE UREJA v Dalmatinovi ulici nasproti bencinske črpalke nove poslovne prostore. Gradbena dela so v po nem teku, saj mora biti lokal dograjen do konca oktobra letos. Prostori, v katerih zdaj   posluje   omenjeno podjetje,
ločiti objektivno in ekonomsko najemnino. Nestrokovno in pavšalno ocenjevanje vrednosti stanovanj lahko finančno prizadene le stanovalce. Za pravočasno realizacijo določb novega zakona nam ne ostaja veliko časa, zato bo potrebno krepko poprijeti.
Pavk.
Obisk vzhodnonem-ških študentov
Prejšnji teden so obiskali tovarno celuloze in papirja v Krškem slušatelji višje politične šole »Karel Marx« iz Vzhodne Nemčije. Seznanili so se s proizvodnim postopkom v tovarni, nato pa so jih predstavniki podjetja in politični delavci krške občine seznanili s sistemom samoupravljanja in delitve dohodka. Obiskali so tudi Kostanjevico, kjer so si ogledali Gorjupovo galerijo in razstavo kipov na prostem ob gradu. Navdušeni nad lepimi kraji in gostoljubnim sprejemom so odpotovali v Piran.
so premajhni, da bi lahko poslovali nemoteno. Slovenijaavto bo za adaptacijo celotne zgradbe vložilo preko 25 milijonov din.
□ GRADNJA NOVEGA MOSTU ČEZ SAVO poteka normalno. SfT-šati je namreč bilo, da bodo dela prekinili kar pa ni točno. Nastale so sicer težave, ker so strokovnjaki šele sedaj ugotovili, da je teren globoko mehak. Nastalo problematiko, ki pa ne vpliva na potek gradnje, rešuje Inštitut za matematiko, geomehaniko in fiziko iz Ljubljane.
3 V KRŠKIH TRGOVINAH NI MOGOČE KUPITI britvic. Sicer to ni krivda komerialne trgovske-9*3 pr>dietja, pač pa pomanjkanja deviznih sredstev za nakup tako potrebnega potrošnega materiala. Zemunske britvice na žalost ne zadovoljijo skromnih želja in ootreb notrošnika. Planirano varčevanje?
k3 ZALOGE LESA V TOVARNI DJURO SALAJ nikakor ne zadoščajo, da bi lahko v tem prizadevnem kolektivu mimo pričakovali bližajočo jesensko slabo vreme in zimo. Sedanje zaloge zadoščajo Ie za približno 40-dnev-no proizvodnjo, kar pa je vsekfl-kor premalo za nemoteno delo. Kritična je predvsem zaloga smrekovega lesa, ki ga zelo primanjkuje, zato si bo podjetje pomagalo z uvozom lesa iz češkoslovaške.
Vesti ' '
ti krške občine
KAKAVOVEC GROZI KOT TEMEN OBLAK
0, grenka, sladka čokolada.
E ■
V krškem IMPERIALb so plan presegli, materialne stroške so zmanjšali, bolniških pa ni več - Kako iz zagate pri uvozu kakavovca, če ne bo deviz?
Podatki o letošnji proizvodnji v Tovarni čokolade IMPE. RIAL v Krškem so ugodni: do konca avgusta je kolektiv uresničil proi:5vodni plan 89-od-stotno, plačano realizacijo pa 78-odstotno. Proizvodnja je v primerjavi z lansko večja za 4Q, odst., plačana realizacija pa za 47 odst. K takšnemu stanju ni kaj reči. toliko manj \še, če vzamemo v zakup dejstvo, da je kandidatorska industrija v Sloveniji letos v precejšnjih težavah.
Osebni dohodki so letos precej večji kot lani. Kljub temu so v IMPERIALU letos popravili notranjo delitev dohodka v korist skladom. Lani so bili .povprečni osebni dohodki 32.000 din na mesec, delitveno razmerje med oseb nimi dohodki in skladi je bi. lo 92,17:7.83 Letos so povprečni osebni dohodki 45.000 na mesec, delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi pa je (v pyvem polletju) 75:25.
Povečani osebni dohodki in v korist skladom spremenjeno delitveno razmerje je posledica ukrepov, ki so jih v tovarni začeli uresničevati že lani. Temni oblaki so se nad kanditorsko industrijo lani že zbirali, zato je bilo treba gospodariti, kar se da razumno. 2e lami so ustvarili precej presežka v dohodku, pa ga niso razdelili, hoteč si ustvariti rezervo za težke čase. Dohodek se je povečal zaradi var. čevanja s surovinami in pomožnimi materiali, zaradi varčevanja pri uporabi elektrike, ker so odpravili več režijskih delovnih mest, pa tudi zato, ker je letos precej manj bolniških, kot jih je bilo lani
Dosledne razprave o rezervah, ki so v proizvodnji, in o tem, da tovarna ne more biti pribežališče špekulantov, so rodile sad. V av-' gustu ni bilo razen ene delavke, ki je na porodniškem dopustu, na bolniški nobene! Pred reformo ni bilo dneva, da ne bi bilo na bolniški od 8 do 10 delavk. K takšnemu zmanjšanju bolniških je prav gotovo pripomoglo tudi to, da so v tovarni že odpustili 5 delavk, ki jih zaradi izboljšanja organizacije
dela ne potrebujejo več. Pri izbiri teh, ki naj kolektiv zapustijo, je razen socialnih meril igralo precejšnjo vlogo tudi dejstvo, kakšen odnos ima do dela prizadeta delavka in kako je disciplinirana.
10. septembra so imeli v IMPERIALU še za 10 dni zaloge kakavovca, ki je osnovna surovina za proizvodnjo čokolade. Ze plačani kakavovec je na Reki, toda ne vedo še, če ga bodo dobili. Na leto porabijo za 70.000 dolarjev kakavovca, hkrati pa izvozijo za 9200 dolarjev čokoladnih izdelkov. Na zahodno tržišče je težko prodreti z našimi čokoladnimi izdelki. Kilogram naše mlečne čokolade lahko prodajo na naši meji po 1250 din, kar je okoli 4 nemške marke. Na nemškem tržišču velja kilogram kvalitetno slabše čokolade 10 do 12 mark. če k naši ceni prištejemo 40 odst. zaščitno carino, ki je v veljavi v Nemčiji, je naša čokolada še vedno za tretjino cenejša. Toda razvita kanditorska industrija na zahodu odklanja uvoz. Tudi poskusi za menjavo: mi dobavimo čokolado, tuji kupci pa nam specialne papirje za zavijanje čokolade niso uspeli.
9 Načelo, po katerem mora pano-9 ga devize, ki jih potrebuje za 9 uvoz surovin, ustvariti z izvo-•3 zom, se bo torej v kanditorski 9 industriji težko uveljavilo Prav 53'ato grozi kakavovec kot osnov-9 na surovina kanditorjem kot O teman oblak. M. J.
Zavel je svež veter
Najbolj ga je čutiti v odkritih pomenkih o problemih, ki žuSijo mlade - Odnosi do štipendistov še na suhi veji - Sklep mladih, da ne posnemajo za-
bušantov
Ukinili so nadure in vpeljali redno delo
V mizarski produktivni zadrugi v Sevnici z vedrino ocenjujejo spremembe v gospodarjenju podjetja - Povečali bodo izvoz in napravili več novih
izdelkov za prodajo doma
Mladi proizvajalci, zlasti ee so v organih upravljanja, naj z osebnim primerom pokažejo, kako lah. ko posamezniki izvajajo gospodarsko reformo. V delovnih organizacijah je nešteto možnosti, ko to lahko store: da delajo vseh osem ur, ne da bi se po nepotrebnem sprehajali po delovnih prostorih in se zadrževali po pisarnah, da dosežejo in presežejo norme, varčujejo z materialom in podobno.
Na plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZMS v Trebnjem 14. septembra, je bil to prvi poziv zaposleni mladini, ki bo imela v tem in prihodnjem mesecu letne konference svojih aktivov. Razen tega so pozvali mladino, naj na konferencah kritično obravnava najrazličnejše pojave v delovnih organizacijah, tako tudi ekscese, ki so se pojavili med izvajanjem gospodarske reforme.
7 mirenskem podjetju DANA, ki ima sicer vzorno samoupravljanje, je prišlo do precej nerazumljive odločitve kolektiva. Na kratko so odslovili strokovnjaka, svojega štipendista, ki je prišel s študija. Bojda se je to zgodilo zavoljo tega, ker je imel novinec prehude zahteve do podjetja, ki v reformi varčuje in sploh ne dovoli, da bi se kdorkoli okoriščal. Mladinci so poudarili, da tak odnos do šolanega človeka ni pravilen, zlasti še, ker se je kolektiv prepoceni odrekel sredstvom, ki jih je nakazoval za štipendijo.
Naslednji primer še bolj osvetli odnose med štipendisti in štipenditorji: delovna organizacija, ki daje študentu tretjega letnika medicinske fakultete mesečno 16 tisoč dinarjev štipendije, se kaj malo zanima za svojega bodočega zdravnika. To se najbolje vidi iz tega, da ga nič ne vprašajo, kako kaj študira, kako živi, kakšni so sploh njegovi pogoji za študij. Navadno je edina vez z njim kuverta, v kateri mu pošljejo denar. Na seji so menili, da bi bilo treba taka vprnsanja analizirati, na po-
thi-:k\.\jskk
NOVICE
Kako delajo in trosijo
Na pobudo koordinacijskega odbora pri ObO SZDL v Trebnjem so imenovah komisijo, ki bo analizirala področje dela in trošenja sredstev družbeno političnih organizacij v občini.
dlagi analiz pa doseči, da se bodo izboljšali odnosi med prizadetimi, štipendije pa uskladile s povečanimi življenjskimi stroški.
Z nerazumljivim odnosom do štipendistov si lahko tudi razložimo odnos do kadrov, so poudarjali člani komiteja. To so podkrepili trdeč, da v trebanjski občini ni gospodarske organizacije, ki bi imela svojega praivnika, pa tudi štipendij za ta poklic podjetja ne dajejo.
Mladinski aktivi v delovnih organizacijah še niso razpravljali o teh vprašanjih, nudi pa se jim priložnost, da to store na letnih konferen-
cah. Na seji komiteja so med drugim podčrtali, da je mladina osebno odgovorna za rešitev mnogih vprašanj, ki zadevajo mlade proizvajalce. V nova vodstva aktivov bodo zato izvolili take mladince, ki bodo sposobni in se ne bodo ustrašili samospodbudno načenjati pereče problematike, ki se poraja med reformo. Sploh naj prevlada v mladinski dejavnosti novo ozračje, v njem pa naj se bolj izkažeta sposobnost in uveljavljanje mladih.
Kaže, da bo svež veter zapihal tudi v samem komiteju, četudi ne bo profesionalec več njegova gonilna moč. To napovedujejo, ker je na zadnji seji izbila na dan potreba po večji osebni odgovornosti, kot je bilo do zdaj v navadi. Zmenili so se, da bodo odslej razne seje temeljiteje pripravljali, bolj pomagali aktivom in se za vse naloge osebno zadolžili.
Danes poroča komisija o proizvodnih okoliših
Oba zbora občinske skupščine v Trebnjem razpravljata na današnji dopoldanski skupni seji o poročilu komisije za razmejitev proizvodnih okolišev, poročilo zavoda za zaposlovanje delavcev, problematiki vajencev in poročilu HTV komisije in poročilu o dosedanji izvedbi šolske reforme. Na dnevnem redu so predlogi za odloke o financiranju
zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine v letu 19G5, o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in določitvi dela prispevka v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev in o rokih za čiščenje in pregledovanje dimnih naprav in vodovodov v občini. Odborniki bodo razpravljali še o garancijah, volitvah  in imenovanjih.
TREBANJSKE IVERI
B SLAVKO HAGVAlt, učitelj s Čateža, je požel veliko odobravanje za izbor slik, ki jih je razstavil v novi šoli ob njeni otvoritvi. Obiskovalci z zanimanjem pričakujejo še kakšno podobno prireditev, ki jih je možno organizirati v lepih in svetlih šolskih prostorih, če drugega ne, bodo prav gotovo videli izdelke učencev, ki bodo ob polletju in med počitnicami dani na ogled na šolskem hodniku.
B KULTURNI DOM so začeli adaptirati in bodo s prezidava-njom povečali dvorano. Vhod s ceste bodo zazidali. V zgornjih prostorih bodo naselili knjižnico, ki do zdaj nd imela primernega bivanja.
B CESTA   SE   JE   UDRLA, je
nekdo kazal prejšnji teden na jamo, ki se je odprla pod novo asfaltno prevleko pred trgovino s
prehrano. Delavci, ki so tiste dni mašili luknje in krpali asfaltno i prevleko na glavni trebanjski ulici, so hitro zavarovali udrti predel. Cesta se je namreč udrla nad kanalom.
E3 KOMUNALNO   PODJETJE bi
jih moralo sneti, pravijo Trebanj-ci za zastave, ki še plapolajo in spominjajo na vesele urice ob občinskem prazniku na pročelju GRMADE. Pa še za to nihče ne zmeni. Pa čakajmo do naslednjega praznika!
B PROSTORE OBČINSKE skupščine so letos temeljito preuredili, ker je omogočilo, da ni take stiske na delovnem mestu. Trenutno končujejo beljenje.
B SLAB JE, SLAB, pravijo ljudje za krompir, ki so ga začeli kopati te dni. Vreme kmetijcem letos ni bilo naklonjeno, zato računajo tudi na manjšo prodajo pridelkov.
Sindikalne podružnice v trebanjski občini bodo v septembru in oktobru na konferencah obravnavale položaj delovnih organizacij v pogojih, ki so prišli z reformo. Spregovoriti bodo morale zlasti o ukrepih, ki jih ti pogoji zahtevajo, ter kdo naj ukrepe prinese. Bolj poglobljeno bo o tej problematiki razpravljal občni zbor ObSS ob koncu oktobra.
Ko je tudi- na vrata trebanjske občine potrkala reforma, je marsikatera gospodarska organizacija poklicala z dopusta svoje strokovnjake. Do zdaj so povsod obravnavali nove gospodarske ukrepe, predvsem njihov širši pomen. Razprave pa so bile zvečine le v ožjem krogu, bodisi na sestanku upravnega odbora ali na zasedanju delavskega sveta. Kolektivov in sindikalnih podružnic (z izjemami) niso sklicevali.
Seveda je temu primerno stanje v delovnih organizacijah. Podjetja tavajo v začaranem krogu, strmeč v ukrepe kot učenci prvi dan v šolsko tablo. Tu in tam se po-bliska, možje staknejo glave in se razveselijo, misleč, da so že našli mesto, kjer je treba zadeti žebljico v glavico. Pa so razočarani, zakaj njihovi dosedanji ukrepi so z
redkimi izjemami samo načelni, okvirni, pravilniki in akti, ki so jih ponekod izdelali (tudi ti so izjemni), pa so v glavnem prepisana besedila iz temeljne zakonodaje.
Popolnoma je razumljivo, da drugače skoraj ne more biti. Razlog je preprost: modrovalo se je v odsotnosti večine. Pametne glave so spet pozabile, da ves kolektiv ustvarja sredstva in da ima pravico odločati o njih, se pravi pravico upravljati. Delavcem pa niso dali priložnosti, da bi kaj več zvedeli o reformi, pregledali in ocenili svoje možnosti ob reformi, da bi se seznanili z razmerami, v kakršnih se je znašla njihova delovna organizacija. V dosedanjih ukrepih, ki so jih nekatere delovne organizacije že sprejele, torej ni najti njihove volje, njihove odločitve.
Pretežno največ se je govorilo o prilagojevanju novi zakonodaji o delovnih razmerjih. Določila, sprejeta ponekod, so načelna, konkretnosti ni, kar seveda moti nadaljnjo aktivnost v tej smeri. Pojavila se je tudi težnja po prepisovanju. Nemalo primerov je bilo, da so predstavniki upravljanja iskali pri občinskem sindikalnem svetu model konkretnejšega akta, da bi videli, kaj vse mora določen pravilnik vsebovati. Ker praksa- uči, da prepisovanja niso bila redka (spomnimo se pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, statutov delovnih organizacij ipn.), je bila tudi misija teh posameznikov pri ObSS neuspešna. Občinski sindikalni svet je od svojih podružnic zahteval, naj prevzamejo pobudo za izdelavo pravilnikov in drugih potrebnih splošnih aktov, ki jih zahtevajo novi pogoji gospodarjenja.
Za mizarsko produktivno zadrugo smo že večkrat omenjali, da je v težavah in da tudi kot izvoznik ne izpolnjuje plana. To je bil razlog, da sem se v podjetju podrobneje pozanimala za gospodarjenje in ukrepe za izhod iz ' zagate. Dobila sem precej optimističnih odgovorov in tov. Franc Puhner, ki je pred kratkim prevzel direktorske posle, je za uvod povedal tole:
»Na srečo je kolektiv začel z reorganizacijo proizvodnje dovolj zgodaj in ga gospodarska reforma ni našla
SEVNIŠKI VESTNI K
nepripravljenega. Največ nam pomeni to, da imamo proizvodni proces dobro analiziran in na podlagi tega jasno določeno nadaljnjo usmeritev proizvodnje.
Predvsem moramo povečati izvoz, ki naj bi dosegel 80 odst. celotne proizvodnje. Za približno 40 odst. bomo za domače tržišče, kakršnih do sedaj ni bilo v prodaji. Druga p-t)izvodnja bo še vedno temeljila na naročilih za investicijsko opremljanje raznih objektov.
Odslej tri veje
Delovni kolektiv Mizarske zadruge se je torej načrtno odločil za trojno usmerjenost svojih izdelkov in zdaj z vedrino pričakuje precej boljše uspehe, kot jih je zabeležil leto ali dve nazaj.
Na odpuščanje v podjetju ne mislijo niti v upravi niti v proizvodnji. Dela je za vse dovolj, osebne dohodke pa bodo povečavah vzporedno z večjim delovnim učinkom. Do sedaj so jih zvišali vsem enako za okoli 12,49 odst., kar ustreza znižanju prispevkov. Na nadaljnje povišanje bo vplivala samo storilnost in kolektiv se je s tem merilom že sprijaznil.
V zvezi z dosedanjimi te-
Sevniški gasilci so zborovali
Preteklo sredo je bila v Sevnici seja občinske gasilske zveze. Razen članov odbora so se je udeležili tudi nekateri gostje. Na seji so govorili o slabem finančnem stanju: dotacije posameznim društvom bi morale v prihodnje iti preko občinske gasilske zveze, saj ta daje društvom vse potrebne rekvizite.
Poudarili so, da bi morala podjetja še posebej skrbeti za gasilska društva; gasilska zveza naj torej dobi pomen, kar s svojim delom tudi zaslužj!
Na koncu so sklenili, da bodo v Sevnici organizirali seminar za komandirje PGD, v jeseni pa bo seminar za ga-silce-podčastnike.       S. Sk.
žavami na zunanjem tržišču sem zastavila tov. Pulinerju še vprašanje o možnostih za prodajo v bližnji prihodnosti in dobila tale odgovor:
»Konkurenca je sicer huda, ker so poslale na trg stilno pohištvo tudi nekatere vzhodne države, vendar se nam kljub temu obetajo nove možnosti. Povpraševanje po izdelkih take vrste se namreč še povečuje, prodajo pa nam zagotavlja tudi kvaliteta.«
»Kakšnih ukrepov ste se lotili za zboljšanje gospodarjenja in pocenitev proizvodnje?«
»Ukinili smo nadure, ki jih ni bilo malo in so nas veljale precej denarja. Namesto njih uvajamo redno delo, celotni delovni' proces pa nagrajujemo     po učinku.
Boljše gospodarjenje se izraža tudi v tem, da skušamo uveljaviti načrtno izkoriščanje rednih letnih dopustov. Že letos smo dosegli viden napredek. Dogovorili se bomo za kolektivne dopuste po oddelkih oz. izmenah in s tem bomo prihranili marsikatero naduro.«
»Ka pa krediti, vas ti močno bremenijo?«
»Z rekonstrukcijo smo prevzeli nase velike obveznosti. Dolgove odplačujemo že od 1963. leta. No sedaj smo odplačali 50 odst. kreditov 2*. osnovna sredstva in 15 odst. za obratna sredstva, vseh kreditov pa imamo še 300 milijonov din. Vsa sredstva, ki jih ustvarimo, so torej že sprijazniti, če smo si pred leti izbrali tako pot k napredku.« J. TEPPEY
Prodajalec grozdja ob skladovnici drv poleg železniške postaje v Sevnici. Stojnico si je za silo kar sam uredil, ljudje pa se vsak čas ustavljajo ob njej, saj drugod grozdja za sedaj ne prodajajo. Občani že težko čakajo, kdaj bo izpolnjena obljuba občinske skupščine o postavitvi tržnice pred postajo. Tam bo gotovo nekdo dolžan skrbeti tudi za snago, česar se sedaj občasni prodajalci skoraj ne spomnijo.
Borci v Loki so razvili prapor
V nedeljo popoldne je bila v Loki proslava v počastitev 30. obletnice osi-oboditve. Na častni tribuni so b:li zbrani zaslužni borci Loke m Radeč ter predstavniki ObS in občinskega odbora i ZB Sevn-ca. Preko 200 občanov je ob zvokih železničarske godbe iz Zidanega mosta čakalo na otvoritev Predsednik ZB Loke tov. Hočevar je pozdravil goste in številne domačine. Poudaril je, da sta bila Loka in okolica žarišče partizanskega odpora. Loški oktet je zapei partizansko pesem, trije borci pa so medtem odnesli venec   pred   ploščo   padlim bor-
cem na Glavnem trgu. Borova recitacija je močno odjeknila med zbranimi. V slavnostnem govoru so nato cčrtali zgodovino naše borbe ter kulturni in gospodarski razvoj v zadnjih 20 letih. Potem ko je ontet zapel borbeno pesem XIV. divizije, so razvili prapor, ka ga je zastopnik ob činskega odbor* ZB predal tovarišu Hočevarju. Ko ga je ta predal praporščaku tov. Kuletu in ko sta obljubila, da ga bodo čuvali, so se novemu praporu priklonili še prapori ObZB in prapora  ZB   Sevnice  in Radeč.
S. Sk.
Kako izkoriščati gramoznico?
Pred 14 dnevi je bila v Loki seja krajevne skupnosti, na kateri so govorili predvsem o gramoznici, ki je ob dotacijah poglavitni vir dohodkov KS
Predlagali so, naj bi gramoznica ob Savi imela zapornico, da ne bo mogel vsakdo voziti gramoza. Določili so tudi upravnika. Gramoznica bo odprta vsako sredo, v izrednih primerih pa tudi druge dni. Ker so sredstva v ta namen že na razpolago, bo
za pornica kmalu nared.
Sklenili so tudi, da bodo javno tehtnico premestili z glavnega trga k obratu KZ, ker .namerava KS urediti glavni trg v Loki. V ta namen v so določili posebno komisijo, ki jo sestavljajo zastopniki KS in obrata KZ v Loki.
KS je namenila za ureditev javnega vodovoda v Okrog licah pri Razboru 200.000 din iz vodovodnega sklada.
S. Frlič
Zadnjikrat mu je zazvonil šolski zvonec...
V nedeljo, 12. septembraT nas je navsezgodaj zjutraj iznenadila vestf da je zadet od kapi umrl zasluženi prosvetni delavec Anton Bre-l i h, šolski upravitelj in učitelj v Podgorju pri Sevnici.
Rodil se je v Ribnici na Pohorju v delavski družini z devetimi otroki. Zato mu ni bilo prizanešeno z nobenim spoznanjem, kako težko se je prikopati do poklica in koliko naparov in volje in vztrajnosti je treba, da doseže človek svoj namen, zlasti še, če je bil reven.
Izbral si je učiteljski poklic .-n. Služboval je od 9. novembra 1924, najprej v Veliki Polani, nato v Bogojini pri Dolnji Lendavi, leta 1939 pa je bil kazensko premeščen v Zabukovje, 'kjer je nekaj časa živel brez družine. Toda kot sin zelenega Pohorja na premesi-tev ni gledal kot na kazen, saj mu je bilo življenje v hribskem predelu vedno ljubo, zlasti še potem, ko je 1. februarja 1941 nastopil službo v Podgorju, kamor se je vrnil takoj po končani vojni
Postal je šolski upravitelj in učitelj. Predajal se je delu, okolici, otrokom in ljudem kot učite'.' in
vzgojitelj, kot ljudski in pedagoški svetovalec in sindikalni delavec ter s svojo pohorsko vedrino, vitalnostjo in optimizmom premagoval vse napore bogatega in zahtevnega dela v začetku izgradnje naše nove domovine.
Veliko bi bilo številk in podatkov, če bi podrobno opisali njegove zasluge. Preko 20 let je bil steber Socialistične zveze delovnih ljudi na domačem območju. Uspehi ga niso uspavali. Ob vsaki izvršeni nalogi si je postavljal novo. Razred mu je bil najljubši prostor. V njem je v svojem dolgoletnem službovanju napotil v življenje in nadaljnje šolanje mnogo rodov, mnogo mladih ljudi, ki so in ki bodo ohranili nanj najlepše spomine. V njem so se zbirali okrog njega odrasli, se z njim posvetovali in reševali svoje probleme in se veselili že doseženih uspehov. In v njem je želel ostat: v dobi pokoja, kajti razred je ostal prazen, prazna je ostala tudi šola, ker so so .otroci začeli voziti v Sevnico — v matično šolo.
G3 let življenja sicer še ni toliko, da bi človek že moral umreti,
41 let vestnega dela v nekem poklicu, 41 let borbe za obstoj in čim lepše življenje družine in svojih najdražjih, 41 let nenehnega žrtvovanja in razdajanja sebe v poklicu pa je toliko, da "-vek lahko kloni in se zruši, zlasti šc. če preboli dve vojni vihri z vsemi posledicami, kakor ju je on. Med nenehnim delom je namreč prezrl svoje telesne težave, ki nastopijo pri človeku v določeni življenjski dobi in izdihnil je že po 11 dnrb tako zasluženega pokoja
Kolikšna ' ironija! In kako se je veselil tega novega življenja med svojimi Podgorjani, kako priprav ljal nanj!
Sočustvujemo z družino in svo'
ci, .ki so ga tako nenadoma i-.....
bili in čutimo dolžnost, da se mu izskreno zahvalimo za njegovo obsežno m tako. dolgotrajno delo.
V torek popoldne, 14. septemb-a 1965, ob 16. uri mu je zadnjikrat zazvonil šolski zvonec, spoštljiva so se mu v vetru klaniale zastale, godba in solze so ga stiremljale n* zadnti poti na sevni^ko pokoja" šče. kjer so mu njegovi najdra"i: otroci zasuli s cvetjem preran; grob. —er—-
Sindikati, ne v reformo prekrižanih rok!
Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Novem mestu je na razširjeni seji v četrtek, 16. septembra, razpravljal o nekaterih vprašanjih kmetijstva v novomeški občini. Za to priložnost je občinski odbor SZDL zbral nekaj zanimivih podatkov o kmetijstvu novomeške občine, ki bodo osnova za razpravo na skupnem plenumu družbeno političnih organizacij ter društva kmetijskih inženirjev in tehnikov ob koncu septembra ali začetku oktobra. Izvršni odbor je predstavil nekatere probleme kmetijstva v občini, ki jim je treba dati na plenumu še poseben poudarek. Pri tem so v ospredju zlasti prizadevanja za rentabilno proizvodnjo v družbe-
Po dolgem času so se spet odprla vrata kino dvorane v Šentjerneju. V nedeljo, 19. septembra 1965, so prvič zavrteli novi kinoprojektor. Na sliki: operater Anton Picelj s svojim »ljubljencem«. (Foto: Polde Miklič)
»Obračun« z novo proiekciio
Nad 200 obiskovalcev je v nedeljo dopoldne, 19. septembra do zadnjega kotička zasedlo dvorano kulturnega doma v Šentjerneju, kjer so predvaja-ji domači kinemaskopski film »Obračun« kot drugi del obširneje zastavljenega filmskega dela o kapetanu Lešiju. Zanimanje gledalcev je bilo toliko večje, ker so v tej dvorani naposled videli tudi film na širokem platnu. Ustrezno projekcijo je omogočil nov kinoprojektor, darilo zavoda za kulturno dejavnost iz Nove. ga mesta, ki so ga na tej predstavi preizkusili.
Pred predstavo je predstavnik šentjernejskega kulturnega društva spregovoril o tej pomembni pridobitvi in o večletnih prizadevanjih, da se je moglo priti do boljših predstav. Za to priložnost so povečali tudi projekcijsko kabino, razširili od-
Novomeška kronika
S CENE, KAM PA KAM? Ko je Ribničar Urban pred štirinajstimi dnevi prodajal svojo robo na novomeškem trgu, so ljudje radi segali po okusno izdelanih predme-
nem sektorju kmetijstva in prek solidnih kooperacijskih odnosov tudi povečanje kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Predvsem pa bodo na plenumu skušali jasno začrtati nadaljnji razvoj kmetijstva v družbenem sektorju.
Ugotavljajo namreč, da je sedanja družbena kmetijska proizvodnja predraga in nima dovolj surovinskega zaledja. Medtem ko se je na eni strani proizvodnja, zlasti v živinoreji, zadnja leta zaradi prizadevanj in investicijskih vlaganj kmetijskih organizacij močno povečala, pa na drugi strani nastaja prav tu izguba. Programi in izračuni so namreč predvidevali, da bo proizvodnja rentabilna,
vendar kaže, da so bili programi nerealni in niso upoštevali dejanskih možnosti-Tako je danes, npr. farma bekonov v Zalogu izkoriščena komaj 30 odstotno in resno razmišljajo o preusmeritvi farme v pitanje goveje živine. Skratka: ker je zdaj precejšen del družbene kmetijske proizvodnje nerentabilen, čakajo kmetijske organizacije in občinske organe pomembne naloge in odločitve za učinkovite ukrepe na tem področju.
Na četrtke vi seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL so spregovorili še o nekaterih kadrovskih spremembah ter o štipendiranju in vključevanju mladine v uk.
prtino odra, na katerem je platno in nabavili nove ozvočevalne naprave. Predstavnik kulturnega društva se je zahvalil za pomoč občini in novomeškemu zavodu ter vsem, ki so pomagali, da bodo odslej tudi v Šentjerneju boljše filmske predstave.
Svečane predstave so se med drugim udeležili predsednik ObS Sergij Thorževskij, direktorja Zavoda za kulturno dejavnost in Glasben^ šole Slavko Kastelic in Ernest Jazbec, predstavniki domačega družbenopolitičnega in kulturnega življenja ter drugi gosti.
Na trgu pred spomenikom v Šentjerneju je imela novomeška godba v nedeljo dopoldne brezplačen koncert. Pester spored skladb, ki jih je godba izvajala, je pritegnil veliko domačinov ter poslušalcev iz Kostanjevice in drugih okoliških krajev.
Kdaj bo red na konzolnem mostu?
Most, ki je pripet na železniškega v Kandiji in namenjen izrecno pešcem, navzlic vsem pritožbam in opozorilom še vedno meni-nič-tebi-nič uporabljajo tudi kolesarji in celo motoristi! če se nepridiprav že ne pelje na motorju, ga vleče za krmilo in pešci se nimajo kam umakniti. Kolesarji pa, zlasti če ni veliko ljudi na mo-stu, karzajahajo svoje konjičke in peljejo kot po cesti. Vsaj kdaj pa kdaj naj bi oko postave pogledalo tudi na konzolni most in tu naredilo red!
Zaščitne ograje na mestni strani tudi še ni. Verjetno ' čakamo na nesrečo!?
tih, ki niti niso bili predragi. Mož je razprodal skoraj vse do zadnjega sita. V ponedeljek pa se je to njegovo blago podražilo skoraj za dvakrat. Sito, ki je zadnjič stalo . 500 dinarjev, je bilo tokrat vredno kar celega jurja! Tudi malo sitce s premerom kakšnih 10 centimetrov je bilo za pet kovačev dražje. Zakaj tako? Ali je šla roba zadnjič prehitro v denar?
B SREDNJE DEBELE in tanjše volne za pletenje že nekaj časa v naših trgovinah primanjkuje. Jesen pa je tu in mnoge mamice bi rade pletle. Ko so v torek dopoldne dobili manjšo koločino volne v prodajalni Dolenjke na Glavnem trgu, je bilo zanjo izredno zanimanje.
9 PARKIRNI PROSTORI na sicer širokem in prostornem Glavnem trgu ne zadoščajo več potrebam. Okoli 17. ure popoldne, ko pridejo ljudje nakupovat, vozila ni kam postaviti. Mnogi vozniki morajo tako kot v velikih mestih krožiti naokrog, dokler se kdo umakne s parkirišča ali pa zaviti v sosednje ulice.
■ ALEKSANDER KECKEŠ je v Kastelčevi ulici št. 1 odprl nov lokal, v katerem opravlja graversko obrt. V našem mestu doslej graver ja še nismo imeli, pač pa je precej zanimanja za razne napise, štampiljke in pečate. Novi obrtnik bo imel najbrž dovolj dela.
!3 JUTRI OB 18.30 bo v glasbeni šoli Ignaca Hladnika interna svečanost v počastitev 100-letn.ice rojstva velikega glasbenika, po katerem so imenuje šola. Po kratkem nagovoru bodo odprli razstavo njegovih del in izvajali skladbe slovenskih komponistov, v soboto dopoldne ob 10. uri pa bodo položili venec na niegov grob na ločen-sk^m pokopališču
Q GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Marica Žagar z Zagrebške ceste stolpič A — Katarino.
Slala letina v Suhi krapi
Letošnji povprečni pridelek- pšenice je kar za petino manjši kot lani. Na zmanjšanje pridelka je vplivalo deževno vreme v času cvetenja, ponekod pa tudi slabo, že izrojeno seme. Najslabši pridelek so dale domače sorte in francoska »etoile de Choi-sy« (etoal d'švazi), kot najboljši pa sta se izkazali: na področju Dvora in Žužemberka italijanska »san pastore«, na območju Hinj pa avstrijska »hellkorn«. Tudi ruska sorta »bezostaja« ni bila slaba, če bi kmetovalci sejali več priznanih semen, bi bil pridelek znatno boljši.
Večina krompirja je že pospravljena. Po dosedanjih ocenah je pridelek za skoraj tretjino manjši kot lani. Tisti, ki so krom-
pir zgodaj sadili in ga .prvi pospravili, so pridelali več in bolj zdrav krompir. Najslabši je tam, kjer so ga sadili pregloboko — boljši je bil v plitvih zemljah. Nasploh pa ga je zelo     napadla gniloba.
Kmetovalci ga'sicer že na njivi sortirajo, vendar ga ponekod prehitro uskladiščijo, namesto da bi ga pred tem ohladili. Odkup še ne teče, pa tudi kmetje ga po sedanji odkupni ceni ne dajo radi. Ne zavedajo pa se, da jim bo v neurejenih kleteh letos bolj gnil, kot jim je prejšnja leta.
Zorenje koruze je precej zamudilo. Obeta se slab pridelek, saj so imeli koruzni posevki že spomladi prazna mesta, ker del semena ni vzklil; se-
daj pa redčijo posevke še ščetinarji, ki prihajajo na pojedine kar v skupinah. Koruzni storži so v gornjem delu prazni, pa tudi sicer ne bo polno zrno.
MILAN SENICA
Koristno srečanje bivših vojnih ujetnikov
V nedeljo, 19. septembra, se je zbralo več kot 70 bivših vojnih ujetnikov v dvorani novomeške skupščine. Zborovanje je vodil Vinko Vitkovič. Emil Jakše je v poročilu opozoril, da je treba pohiteti z uveljavljanjem pravic, ki jih imajo bivši vojni ujetniki v naši zakonodaji. Mnogi namreč še niso izpolnili niti vprašalnih pol in precej jih še ni včlanjenih v ZB, čeprav imajo za to pogoje. Srečanje je pokazalo, koliko problemov je treba še rešiti. B. LILIJA
Turizem na mostičku
Mostiček iz Dol. Toplic v smrekov park je v zelo slabem stanju. Vse naokrog njega pa je smetišče najraznovrstnejših odpadkov: od nočnih posod do gumijastih škornjev in avtomobilskih plaščev. Tak spomenik malomarnosti turističnemu kraju prav gotovo ni v ponos!
Dvojica PIONIRJA sedma v državi
V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu državno prvenstvo bali-narjev v parih, na katerega sta se uvrstili tudi dolenjski dvojici Pionir in 13. maj. Žreb je nanesel, da sta dvojici v predtekmovanju nastopili v isti skupini. Z njima je bil tudi Modri val Koper in glavni favorit tekmovanja ekipe Bazovice iz Reke. Prvo igro je 13. maj igral proti Bazovici, kateri je nudil ogorčen odpor, tako da je Bazovica zmagala šele s 15:13. Nato sta Pionir in 13. maj premagala Modri val. Pionir je nato gladko izgubil z Bazovico 15:0. V borbi za drugo mesto v skupini sta se pomerila oba novomeška kluba. Po boljši igri bližalca Bar-biča in zbijalca Hrena sta premagala 13. maj s 15:7; za premagance sta igrala Štrum in Cvar.
Dvojica Pionirja se je skupno z Bazovico uvrstila med prvih osem ekip. Iz druge skupine sta se uvrstila Skala in Žaba, iz tretje Uljanik in Hajduk Zagreb, iz četrte pa Partizan Trnovo in^Lučki radnik Reka. — V nadaljevanju turnirja je v prvi grupi Bazovica premagala Lučkega radnika in žabo, ter se že uvrstila med četverico. Drugega polfinalista bo dalo srečanje med žabo in Hajdukom, ki je bilo prekinjeno zaradi dežja.
V drugi skupini je Skala premagala Pionirja 15:6, Partizan Uljanika 15:11. Skala se je nato uvrstila v polfinale z zmago nad Partizanom 15:10. Pionir se je v drugem srečanju pomeril z Uljanikom iz Pule, ki je s precej sreče zmagal s 15:14. Naj omenimo, da je Pionir vodil že 14:9, vendar je tolkač Uljanika dvakrat izbil ba-linčka in dvakrat petnajsto kroglo. — V zadnjem srečanju te skupine je Uljanik popolnoma popustil ter ga je premagal ljubljanski Partizan kar s 15:0 ter tako postal tretji polfinalist.
Utonil v Brusničici
Janez Zeleznik, 60, iz Koroške vasi, ki se je vračal z veselice, v Brusnicah, je v ponedeljek zjutraj ob pol enih zašel pred hišo št. 44 v Brusničico in v 20 cm globoki vodi utonil.
Skočil s ceste na cesto
18. septembra ob 8.45 je Pietro Comor, 49, iz Trsta na avtomobilski cesti pri Otočcu v ličku prehiteval neki avtobus. Po prehitevanju je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal iz vozišča na desno, nato v loku nazaj na levo čez cesto in breg, kjer se je ustavil na levi polovici vozišča vzporedne ceste III. reda, ki vodi v Šmarješke Toplice. Comar se ni poškodoval, pač pa je na vozilu za 300.000 dinarjev škode.
Zaradi dežja je polfinalni del preložen na naslednjo nedeljo, ko bo v Zagrebu hkrati tudi velik turnir dvojic, na katerega so zaradi dobre igre povabili tudi Pionirja. Tako je znan samo vrstni red do sedmega mesta, ki ga je osvojil Pionir (Hren, Barbič). To je hkrati tudi najvišja uvrstitev dolenjskih balinarjev na državnem prvenstvu. Osmi je bil Lučki Radnik, 9. Labin, 10. pa »13. maj« Novo mesto. Sledijo Nafta Reka, Tivat, Vijak Lj., Istra Poreč.
fD(MQ[D01(D
Letos so prag novomeške osemletke prvič prestopili trije Cigančki. V šolo prihajajo tako umiti in oblečeni, da jih ni mogoče ločiti od drugih otrok. Njihova mama je zelo skrbna. Vsak dan pripelje otroke v šolo, jim da pred vrati še poljubček z naročilom, naj bodo pridni, in ko je pouka konec, jih pride počakat.
Ko pa je pred dnevi na šolskem   hodniku mama spet čakala konec pouka, da bi otrokom pomagalo, obuti nove čevlje, so pridrveli po šolskih stopnicah fantje iz višjih razredov, so jo sramotili in obrcali, tako da je bila po nogah vsa krvava. Objestneži in nevzgojeni fantje so obrcali mater več otrok! Ciganka jih ni poznala  in preden so v šoli začeli ugotavljati kdo je bil, že nikogar ni bilo na hodniku.
Ob tem samo pripomba: ne samo za pobaline, ki so obrcali mater, tudi za njihove starše je dogodek veliko, sramota, kajti domača vzgoja se je pokazala kot na dlani.
Mater so obrcali
V nedeljo vas vabijo Gorjanci!
Planince, ljubitelje Gorjancev, vabimo na izlet v nedeljo, 26. 9. 1965, katerega prirejamo z avtobusom:
— V KOSTANJEVICO, kjer si bomo ogledali »FORMO VIVO«, od tu na Polom, s Poloma na špilerjevo špico (979 m), od tu v ŽUMBERAK — v Pogano jamo in na Ječmenišče — od koder se bomo vrnili v Kostanjevico, kjer si bomo ogledah ponovno »FORMO VIVO«, nato pa se bomo podali do Gracerjevega turna, v katerem je Trdinova soba.
Prevoz z avtobusom, tja in nazaj, stane le 500 din, ker bo del .stroškov prevoza krilo Planinsko društvo Novo
mesto. — Odhod iz Novega mesta — avtobusno postajališče Kandija poleg hotela Kandija (ob 7. uri), povratek približno ob 18. uri.
Prijave zbirajo po šolah poverjeniki PD od 24. 9. 1965, za druge člane tov. Helga Krošelj, tajnica PD, Občinsko sodišče Novo mesto (soba št. 68) do sobote, 25. 9. 1965 do 12. ure.
Udeležite se tega izredno lepega iz leta v čim večjem številu, saj bo to zadnji v tej sezoni! Videli bomo najlepši del Gorjancev.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO

»Ječmenišče« na Gorjancih (929 m); v ozadju Trdinov vrh (1181 m). Foto: Rudi
Jereb
12
DOLENJSKI LISt
Št. 38 (809)
Kako teši reutalllnost v kmetijstvu?
Prepotrebno sodelovanje
Vroče besede okoli »sodelovanja in razumevanja«« med sanitarno inšpekcijo in živilskim laboratorijem - Inšpektorji niso pošiljali laboratoriju vzorcev v pregled, ker naročnik plača stroške za preiskavo neoporečnega vzorca, niso pa vedeli, da ima zavod za zdravstveno varstvo na voljo dovolj sredstev za plačilo takšnih pregledov
Na dnevem redu seje sveta za zdravstvo novomeške občine je bilo 9. septembra poslovno poročilo medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo in poročilo sanitarne inšpekcije. Čas poročanja: I. polletje 1965. Razprava po obeh poročilih — v njo so posegli predvsem predstavniki obeh služb poročevalcev — je bila zelo zagreta, saj je šlo za očitke, ki pravzaprav niso očitki.
Vse kaže, da je bila zagreta razprava potrebna, saj so zdaj razčiščene nejasnosti, ki so doslej ovirale nemoteno delo sanitarne inšpekcije in živilskega laboratorija v Novem mestu. Inšpekcijske službe v Novem mestu skrbe za sanitarno, higiensko in epidemiološko varstvo občanov, živilski laboratorij pa je kot ena izmed ustanov medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo poklican za strokovno preiskavo odvzetih vzorcev, ki mu jih dostavijo inšpektorji.
Iz poročila živilskega laboratorija je razbrati, da ima Premalo dela in da je dobil v preiskavo premalo odvzetih vzorcev, čudno je res, da je naš laboratorij, ki šteje toed najbolj opremljene v Sloveniji, brez dela. Poročilo Pove, da so v prvem polletju dobili iz posavskih občin v Preiskavo 84 vzorcev več kot ^ni, z dolenjskega področja Pa za prav toliko vzorcev manj. Poročilo dalje ugotav-Ija (najbrž popolnoma upravičeno!), da kvaliteta živil, ki so v prodaji, ni veliko boljša, kot je bila nekdaj in da je zatorej čudno, da inšpekcija ni laboratoriju poslala v preiskavo več vzorcev. Poleg te-
Samomor v Podfurnu
Podturen pri Dol. Toplicah je 17. septembra presenetila vest, da je žalostno končala 47-letna Milka Avguštin iz Podturna. Av-guštinovi, že pred leti ločeni od moža, si je menda življenje tako pristudilo, da je sama sklenila storiti konec. Preden si je vzela življenje, si je lepo uredila mrtvaški oder, se pre-oblekla in nabrala na vrtu šopek rož. Na mizo je položila 30 tisočakov in napisala na listek, kaj naj tem denarjem narede. Nato se je na vratih obesila z vrvjo.
. To je v okolici Dol. Toplic že drugi tak žalosten Primer.
D. G.
ga ugotavlja laboratorij, da je bilo med 150 živili, ki jih je dobil v pregled s podnje-posavskega in dolenjskega področja, kar polovica takšnih, ki niso bila primerna za prehrano. Tudi ta podatek govori v prilog mišljenju, da je naprodaj marsikaj, kar ni primerno za prehrano.
Predstavniki inšpekcijskih služb so skušali na seji zavzeto odgovoriti na takšne trditve. Prav gotovo je res, da ima medobčinska inšpekcija v Novem mestu premalo inšpektorjev in da zato le stežka in z velikim napori opravlja svojo odgovorno nalogo. Vneta razprava in kresanje mišljenj pa so posredovali koristne ugotovitve, ki bodo pripomogle k boljšemu delovanju obeh družb, še zlasti pa k plodnejšemu sodelovanju.
V razpravi se je pokazalo, da inšpektorji laboratoriju niso dostavljali vzorcev, ampak so jih sami preizkušali organoleptično (z vonjem, vidom in okusom). Vzrok za to je dosedanja praksa, po kateri plača preiskavo neoporečnega vzorca naročnik. Le v primeru, če laboratorij ugotovi, da je vzorec neprimeren za prehrano, plača stroške preiskave prizadeto podjetje. Toda na seji sveta so povedali, da ima zavod za zdravstveno varstvo na voljo sredstva, s katerimi lahko plača živilskemu laboratoriju stroške preiskav za neoporečna živila. Odveč je bil torej strah inšpektorjev, kdo bo plačnik v takšnih primerih in odveč varčevanje, ki je bilo glavni vzrok za to, da so poslali labora-
toriju v preiskavo tako malo vzorcev. Vprašanje zase pa je, zakaj o tem niso bile inšpekcijske službe pravočasno obveščene!
Na seji so sprejeli priporočilo, naj živilski laboratorij spet poskusi uvesti, prakso odvzemanja vzorcev živil, takoj ko jih trgovine dobe od dobaviteljev. V ta namen naj bi prizadeta podjetja po posebnih pogodbah plačevala živilskemu laboratoriju letni pavšal. S tem bi si omogočila možnost takojšnjih reklamacij in se izognila odgovornosti za kakovost živil ki so v prodaji, če upoštevamo, da bi takšni dogovorjeni pregledi veljali posamezno podjetje le nekaj stotiso-čakov na leto, da pa je kazen za prestopek v kakovosti živil od 1 do 5 milijonov din, je treba reči, da bi se to podjetjem izplačalo. Na seji so se seveda pomenili tudi o tem, da bodo inšpektorji odslej pošiljali laboratoriju v pregled kar največ vzorcev.
MJ.
»Rešite nas pijancev!«
Tako je izzvenel poziv vajencev iz čevljarskega podjetja v Mokronogu na letni mladinski konferenci teija kraja 15. septembra, ko so med drugim spregovorili o tem, kako lahko postane mladinec žrtev razvad v nediscipliniranem kolektivu.
Da je v mokrono.škem čevljarstvu nekaj narobe, so ugotavljali že drugi, mladinci so predvsem načeli področje, ki je zanje najbolj pereče. V misli b je treba imeti predvsem razvade nekaterih starejših članov tega kolektiva, da zapuščajo de ovna mesta in skočijo na dva deci tudi tedaj, ko ni ča a za malico. Seveda mlade to prizadene. Ved:), da prehitro obvelja, da »si tak kot tisti, s kateri n se drOžiš«, pa tega nočejo. Tudi si ne znajj pojasn ti, kako bo s tekočim proizvodnim trakom, ki ga uvajajo, če ne bo konec nediscipline. V takii okolno-stih ni pričakovati večjih osebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil ob pol letju v čevljarstvu 32.273 dinarjev in s tem na pr d-zadnjem mestu v občini. Reforma pa zahteva svoje in če se ne bodo pomenili o redu, bodo prejemki še manjši, so poudarjali na konferenci in negativna pojave v gospodarskih organizacijah ostro obsodili.
Ko so ocenjevali delo mokronoške mladine, nisj bili povsem zadovoljni. Sestanki so bili slabo obiskani, kar za kraj, kjer mladina skoraj nima kam dati, ni razveseljivo. Deloma je od tega mladino odvračalo tudi to, ker nima svoje sobe, za vsak sestanek pa je treba plačati 4f dinarjev najemnine. Pomanjkanje sredstev je mladince sploh bolj razdvajalo kot družilo. Kljub temu je mokronoški aktiv (edini v občini) sodeloval z okolišnim oddelkom JLA. Vojaki so pomagali urediti športno igrišče za šolo in to je bila največja skupna akcija. Sodelovanju z JLA se ne nameravajo odreči, temveč ga bodo, kot so povedali na konferenci, še utrdili in razširili.
Za novo predsednico aktiva je bila soglasno izvoljena Barica Videčnik.
So obsojeni gostinci ali metliška črnina
Več družbenih in zasebnih gostišč s področja kočevske in ribniške občine se je lani in do maja letos oskrbovalo z metliško črnino iz Bele krajine. Gostje so to vino radi pili — vendar . . . Maja letos je inšpekcija vzela vzorce nekaterih vin, med njimi tudi metliške črnine, in jih poslala v analizo. Ugotovitev o metliški črnini, ki so jo naša gostišča prodajala, je bila: v vinu je preveč tujih primesi, zato ni primerno za prodajo.
Seveda je okrožno gospodarsko sodišče ali tržna inšpekcija (odvisno od teže prekrška) — na o'snovi ugotovitev analize kaznovalo vsa gostišča in eno trgovsko podjetje, kaznovane pa so bile tudi vse odgovorne osebe delovnih organizacij. Nekateri kaznovani so se na sodbo pritožili. Spor še do danes ni dok nčno rešen.
Nedvomno so precej krivi tudi gostinci, ker so prodaja li metliško črnino, ki ni bila primerna za prodajo. Toda prizadeti menijo,  da so
vajalcev — zasebnih kmetov. Tako menijo gostinci, da so pravi krivci zasebni kmetje ali celo kmetijska zadruga, ki si je pri tem poslu zaračunala pri litru vina 10 din marže. Zadruga pa se izgovarja, da ni kriva, ker ne more nadzirati, kakšno vino gostinci prodajajo, če bi to hotela, bi morali imeti v vsaki gostilni, dokler vino z njihovega področja ni prodano, posebnega kontrolorja. S tem je verjetno zadruga menila, da so »tuje primesi« dodali vinu gostinci oziroma trgovci. Seveda je ta domneva malo verjetna, ker neprimerno vino ni prodajalo le eno gostišče ali dve gostišči, ampak več gostinskih organizacij.
Kakor na sploh pri trgovini, tako bi bilo potrebno tudi pri trgovanju z vinom marsikaj razčistiti. Predvsem je nujno, da za kvalitetna vina jamči proizvajalec. Tudi kmetijska zadruga si je z zaračunavanjem marže verjetno naprtil? odgovornost, da so vina, odkupljena na nje-
nedolžni, ker so tudi oni kupili črnino, seveda od proiz-nem območju, res take kvalitete, kot jo kupec plača. Seveda pa so za kvaliteto vin, ki jih prodajajo, odgovorni tudi gostinci, vendar verjetno le, če bi nastala sprememba v kvaliteti po njihovi krivdi.
Razprava o metliški črnini, ki zaradi tujih primesi ni primerna za prodajo, bo nedvomno škodila proizvajalcem, metliški črnini, zadrugi in gostiščem. Kdo je pravi krivec (verjetno je le eden), še vedno ni znano. Treba ga je najti in samo njega kaznovati. Nova letina metliške črnine je pred vrati in vsi si želimo — čistega vina!
J. P.
Brez vozniškega izpita
19. septembra je vozil sedemnajstletni Anton Vrščaj brez vozniškega izpita po cesti 11/335 proti Črnomlju. Pri vasi Grm se mu je pripetila nesreča. Eden izmed štirih sopotnikov se je udaril v glavo, na avtomobilu pa je škode za 200 tisočakov.
NESREČE
Po sredi cesie
14. septembra ob 14.40 sta se srečala na Ljubljanski cesti v Novem mestu Draga Stamfelj, de-• javka iz NOVOTEKSA v avtomo-Pbilu, in mopedist Mirko Ferbežar, zaposlen v ISKRI. Stamfljeva je vozila precej po sredi ceste, Ferbežar pa se je zagledal v nekega pešca na levem pločniku, peljal skoraj po levi strani in se zaletel v vrata avtomobila
19. septembra je mopedist Alojz Fištar na cesti III. reda pri šmarjeških Toplicah srečal kamion, ki se mu je ognil na desno, takoj po srečanju pa zapeljal spet na Sredo ceste. Nasproti mu je pripeljal še en kamion, ki pa ga Fištar zaradi nepreglednega ovinka ni videl in trčil v sprednji levi blatnik. Fišter se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati" v novomeško bolnišnico.
Isti dan ob četrt na deset je pripeljal po sredi ceste v kandijsko križišče iz smeri IMV Rajko Kej-žar s fičkom. Nasproti prihajajoči kamion Praga se mu je umaknil skrajno desno, vendar se trčenju ni bilo več mogoče izogniti. Telesnih poškodb ni bilo, materialne škode pa je za 90.000 dinarjev.
Neprevidno prehitevanje
16. septembra ob pol šestih zjutraj je peljal Anton Ceferin v fičku po Cesti herojev proti Novemu mestu. Prav v trenutku, ko je hotel prehiteti neko vprego in kolesarja, pa se je od zadaj zaletel vanj Bogdan Brajdič z motornim kolesom NSU. Motorist je vozil prehitro in ni mogel zavreti.
Trpežni avtomobili
17. septembra je na cesti I/l (avtomobilska cesta 1 pri vasi Jezero prehiteval Tomislav Pantič z »moskvičem« kamion FIAT, ki ga je vozil poklicni voznik Miha Uršič. Moskvič je med prehitevanjem prišel v škarje, zadel v levi prednji blatnik kamiona, ki ga je rinil po cesti še 8 metrov, škode na obeh avtomobilih je bilo za 60.000 dinarjev.
Naslednji dan pa je na isti cesti pri Trebnjem zagrebški voznik Zvonimir Sablič s »hroščem« (VW) srečal kombi VW nemške registracije, ki ga je vozil Bernhard Hetz iz Mainza. Hetz je iz neznanega vzroka zavil nenadoma na levo in Sabliču ni preostalo drugega, kot da je tudi on zavil na levo: čez cesto na bankino. od tu pa je skočil čez 2 m globok jarek 8 metrov daleč in peljal še 25 m naprej, kjer je obstal na njivi. Vzeli so mu sicer registrske tablice, vendar je smel še peljati domov, ker vozilo, razen luči, ni bilo bistveno poškodovano.
ZaoeHal v iarek
19. septembra ob 9. uri je v Zburah zapeljal s ceste v jarek Ivan Bistričič. 37. iz Reke. Razbil ie snrednii del avtomobila, da ie škode za 400.000 dinarjev. Voznik je bili vinien; dal je naiprej pre-peliati vozilo v Nnvo ™p<;to in šele potem prijavil nez«oclo
Zaletela sta se
19. septembra zvečer sta se na cesti H/335 pri Črnomlju zaletela zaradi prevelike hitrosti in neprevidnosti Jože Zupančič iz Tribuč, ki je vozil ford-taunusa iz Metlike proti Črnomlju in Šandor Leivaj iz Kanižarice, ki je vozil fička. Sopotnik Janez Habilt se je lažje poškodoval na levi roki, na avtomobilih pa je škode za pol milijona. Voznika sta bila odpeljana na pregled krvi.
To je Sušnja, moder možanec, tudi storil in hrabrega duha izdihnil še molitvico do angela varuha ter čakal. Kolčka z Bojcem in Pirhom le ni bilo, oni neznani možje, ki gotovo niso bili meščanje, pa so se bližali bolj in bolj.
čeravno neradi, vendar moramo popustiti svojega Sušnjo za nekaj trenutkov, da se ozremo po možeh, ki so imenovanemu revežu tolik strah zavdali. In res, če reč pogledamo, kakor je v istini, pet krepkih, bradatih in oboroženih korenjakov, Sušnjevo obil-nost čez život in njegovo negibčnost, katero je na skrivnem tajil, pa vendar sam gotovo najbolje poznal, njegovo nerodno orožje in še več drugega, ne smemo trditi, da je bil ta naš častiti nočni čuvaj spoštovanega ljubljanskega mesta preveč bojazljiv, temveč moramo si domišljati, kako bi se bil morda nas eden tresel, ko bi bil stal na njegovem mestu. In le, če si s to lučjo svetimo, spoznamo, da je mož v tej imenitni noči zaslužil, da bi mu omenjeno mesto in, njegovo svetovalstvo, ko bi hotelo pravično biti, postavilo spominek zaradi tega, ker se ni od straha zgroi-dil pri svojih vratih.
Prišli so tudi možje tja do sodnikovega vrta in se ustavili pri vratih. Eden se je postavil prednje in jim je na pol tiho. dejal:
»Tukaj hodite gor in dol, po dva in dva, pa vedno pazite, če kdo pride, da ga odpravite. Sosebno kadar vam bom z vrta znamenje dal, glejte, da ne bo nikogar tukaj, zakaj ne bi hotel, da me kdo vidi. Kmalu bom opravil in potem bom skrbel, da doboste pijače za celo noč.«
»Kaj hočemo, če kakova podgana mestna pride, tistih suhopetih čuvajev?« vpraša ga eden. /
»Najbolje, da ga pustite pri miru, kajti premalo nas je in tega tudi ne bi rad imel, da bi se pričkrui ž njimi.«
»Bojimo se jih pa res ne, če vsi vkup pridejo.«
w|     JOSIP, i JURČIČ  • /. f.
Hči mestnega sodnika
»Pa tega nočem, da bi kak tepež nastal. Jaz bodem morda še kdaj utegnil to pot hoditi.«
Rekši, vzame vodnik te druščine nekaj ključev iz žepa in rožljaje skuša zdaj s tem zdaj z onim vrata odpreti. Menda ni noben ključ odprl, ker kmalu jih je mož nevoljen zopet v žep vtaknil, rekel najmočnejšemu svoje družbe, naj se ob plot ustopi in mu do vrha plota pomaga. Okobalivši teme, poprime se za vejo češpljevega drevesa, ki je na vrtu tik plota raslo, še enkrat opomni tovariše, naj pazijo, in skoči na vrt.
Ostali štirje nekaj časa med seboj šepetajo, kakor bi se kaj posvetovali, potem pa se obrneta dva gor, dva dol.
V tem hipu očeta Sušnjo nekaj neslanega ugrizne, ne vem, ali je bila muha ali kakov drug mrčes, ki rad človeku nagaja. Nehote in pozabivši sam sebe, se pripogne, da bi sitno živalco prepodil. Ali nesreča, ki človeka drvi od zibeli do groba, ta nesreča vrže Sušnjevo sulico po tleh z glasnim tleskom. Oni štirje . pri plotu so obstali in gledali, kaj je, Sušnja pa je od straha usta odprl in oči raztegnil in trd kakor kamen pričakoval reči, ki bodo prišle iz te devete nerodnosti njegove.
In videl je, kako je eden zinil in dejal svojemu tovarišu: »Kaj je tam na oni strani?«
In oni je dejal: »Kaka sova je, idiva jo ogledat in vprašat, zakaj ne gre spat.«
In oba sta se vzdignila in korakala čez prostor na to stran.
Zdaj je Sušnji veljalo, kaj važnega učiniti, da
otme čast in poštenje, odtegnejo zdravi udje in cela koža. Sulico pograbiti in se moško v bran postaviti — to mu še na um ni prišlo, kdo bi bil tako neumen! Veljalo je marveč poskusiti urnost in" tekavost bfzih peta in to se je zgodilo, kajti kakor konj se spusti čuvaj ob hišah v dir.
Tisto uro se je bil Sušnja preveril, da človek ni tako počasen, kakor si domišlja, če le hoče. Kajti misle, da čuje cepetanje preganjalcev za seboj, dirjal je tako, da je bil, preden je vedel kako in kaj, pri svojih treh tovariših pod Grniščakovo hišo, ki so tudi stali v pravem božjem strahu, ne vede, kaj bi.
Vide Sušnjo pribežati, zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem. Ali ta mož je bil tako upehan, da ni mogel odgovoriti, preden se ni strahoma trikrat okoli ozrl za seboj, če ga nihče ne podi več, večkrat debelo sape potegnil in potem začel tovariše oštevati:
»Vi strahopetci, vi koze, vi vsi in ti, Boleč! Kaj je bilo treba mene samega tam pustiti med razbojniki, tatovi in tolovaji? In ti, Kolček, jaz jo bom tebi vedel: kaj ti nisem rekel, kaj te nisem prosil, da še ta dva tjakaj pripelji? In kaj si ti storil? Tukaj stojiš, jaz sem moral pa sam, čisto in golo sam, postaviti se trem nasproti, kaj pravim, štirim!«
»Kam si pa sulico del?« vpraša Pirh.
Sušnja jame gledati okoli sebe in šele zdaj zapazi, da je ob svoje orožje. Ni za gotovo vedel, kje ga je pustil.
»Kaj ne veste, da sem jo na tri kose prelomil, sulico! Na tri kose se je zlomila, pravim, ko sem ga sunil, prvega tatu. In potlej sem se umaknil, ki ni-sem ničesar več v rokah imel.«
»Tako praviš, da so res razbojniki?« vpraša Boječ. *
»Pet jih je, pravim!« zatrdi Sušnja. »Ed°n ie šel krast k mestnemu sor'n;ku, drugi pa zad za vrtom stoje. Vsi močni in hudi ko ose.«
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Tedenski koledar
Petek, 24. septembra — Nada Sobota, 25. septembra — Uroš Nedelja, 26. septembra — Justina Ponedeljek, 27. sept. — Kozma Torek, 28. septembra — Vcnčcslav Sreda, 29. septembra — Mihael četrtek, 30. septembra — Jelka
PRODAM motorno kolo 150 ccm. Zupan Rudi, Mirna peč 52.
PRODAM NOV gumi voz — 2 toni. Krasna, škocjan 22.
PRODAM prikolice za moped in posamezna kolesa za prikolice ali cize. Ambrož, delavnica, Tržaška 15, Ljubljana.
ČESTITKA
Dragemu sinu in bratu Jožku Klemenčiču, ki služi vojaški rok v Kraljevem, želijo za njegov 19. rojstni dan vse lepo in da bi se kmalu vrnildomov: mamica, očka in brat Jani. Pozdrav tudi od Antona Pavlina.
OSMRTNICA
Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem  in  bivšim borcem-partiza-nom, sporočamo žalostno novico, da je v 80 letu umrla naša mama
URŠULA ROBIDA
Erjavčeva mama iz Sel pri Dol. Toplicah Žalujoči: sinova Stane z družino, Tone z družino, hčerka Micka por. Aš z družino in ostalo sorodstvo. Sela pri Dol. Toplicah, Slov. Konjice, Straža.
MALI OGLASI
FIAT 600, prevoženih 32.000 km, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. (819/65).
PRODAM ročno motorno kosilnico »Rapid«. Naslov v upravi lista (821/65).
PRODAM dobro ohranjeno železno ogrodje levega štedilnika z dvema pečnjakoma. Bele — Kettejev drevored 1, Novo mesto.
FRODAM 25 m suhih bukovih drv. Pirnar Tone, Šentjurje, Mirna peč.
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 900 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Za naslov v upravi lista: pribitek 100 din. — Redna zasebni naročniki Dolenjskega Usta imajo pri vseh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, preklicih m podobnih objavah 20 % popusta.
UGODNO PRODAM takoj vseljivo stanovanjsko hišo v okolici Krškega. Naslov v upravi lista (817/65).
STANOVANJE v Karlovcu zamenjam za stanovanje - v Novem mestu, šušteršič Ferdo, Regerča vas 7, Novo mesto.
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (820/65).
ZAKONCA brez otrok iščeta v Novem mestu sobo s kuhinjo ali samo sobo. Plačata 1 leto vnaprej ali dasta posojilo. Naslov v upravi lista (822/65).
POŠTENEMU in pridnemu kmečkemu dekletu nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu, kasneje priskrbim službo. Turna Stanislava, Pugljeva 3, Ljubljana.
GOSPODINJSKO pomočnico išče družina. Plača dobra. Inž. Lukač, Dolomitska 15, Ljubljana.
IZGUBLJENA OČALA na Ragovski cesti dobite pri Nagelj, Smolenja vas 22, Novo mesto.
NAGRADO DOBI, kdor preskrbi družinsko stanovanje v Brežicah ali okolici. Naslov v upravi lista.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar Rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi
Konfekcija
JUTRANJKA Sevnica
sprejme si. NOVEMBROM LETOS:
1. 25 KVALIFICIRANIH (P0LKVALIFI-CIRANIH) ŠIVILJ
2. KURJAČA za centralno kurjavo (mazut) '
3. VRATARJA
4. SNAŽILKO
POGOJI:
pod 1. stanovanje v bližini (delo v dveh izmenah) pod 2. strokovni izpit in nekaj prakse pod 3. in 4. zaželen družinski par (stanovanje ev. na razpolago).
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00 ure.
PETEK, 24 SEPTEMBRA: 8.05 Zabavni zvoki. 9.00 Pionirski tednik. 9.30 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah. 10.15 Dvajset minut z velikimi orkestri. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 An-sambelski odlomki iz Mozartovih oper. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Bosiljka Kregar: Proizvodnja vrtnic in cvetic risč kmetijskem obratu. 14.35 Z orkestrom RTV Ljubljana in dirigentom Urošem Prevorškom na obisku pri naših starih mojstrih. 15.2« Zabavni in-termezzo. 15.30 Sovjetske revolucionarne pesmi. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe. 20.00 Lahka glasba. 21.00 četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 25. SEPTEMBRA: 8.05 Domače pesmi in nape vi. 9.25 Uspehi glasbenih šol. 9.40 Godbe na pihala. 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Tenorist Mitja Gregorač na novih posnetkih iz našega studio. 12.30 Kmetijski nasveti — Tnž Dušan Terč.elj: Na kaj moramo paziti pri lotoŠ-n>i trgatvi. 12 40 Prek sončnih dobrav. 14.35 Naši poslušalci Česti-tn.io in pozdravljajo. 15.20 Zabavni . intermerao.   25.30 Nastopata
moški zbor Svoboda iz Pirana. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Popevke tega tedna. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 — 22.00 Sobotni večer s plesom. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 26. SEPTEMBRA: 6.00—7.00 Dobro jutro! 7.15 »Ob poti tam za vasjo . . .« 8.05 Mladinska radijska igra: Miro Jer-kovič: Kje je robot? 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Miloš Sova: Z angleškimi padalci. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 13.45 »Pred domačo hišo«. (Spored narodno-zabavne glasbe.) 15.05 Vedri zvoki. 15.30 Humoreska tega tedna. J. švajn: cer: Njih pot. 10.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture. 22.10 Godala v noči. 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana.
PONEDELJEK,  27. SEPTEMBRA:
8.05 Ansambel Franca Korbarja in ansambel Vilija Petriča. 8.30 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe. 9.15 Priljubljene otroške pesmi, 10.15 Pojeta Anita Meze in Vladimir Ruždjak. 10.35 Naš podlistek — Simone de Beauvoir: Spomini dobro vzgojenega dekleta — I. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Vilar: Intenzivnost reprodukcije živine. 14.05 S poti po Angliji. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Za-
narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158.
KSIVO
Brežice: 24. in 25. 9. češki film »Dva mušketirja«. 26. in 27. 9. italijanski barvni film »Triumf Mihajla Strogova«. 28. in 29. 9. nem-ško-jugoslovanski film »Tajnost orienta« II. del.
Črnomelj: 24. in 26. 9. ameriš-ko-angleški barvni film »Helioni«. 28. in 29. 9. francoski film »Ljube-zen pri dvajsetih«. J£
Dol. Toplice: 25. in 26. 9. italijanski film »David in Goliat«. 29. 9. ameriški film »Norčije v operi«.
Kočevje — »Jadran«: 24. in 26. 9. ameriški film »Južni Pacifik«. 27. 9. ruski film »Tajna misija diplomat«. 28. in 29. 9. ameriški film »Aprilska ljubezen«.
Kostanjevica: 26. 9. barvni film »Vsako noč Novo leto«.
Metlika: 25. in 26. 9. egiptovski film »Neznana žena«. 27. in 28. 9. ameriški film »Zdravo, prijatelji«. 29. in 30. 9. francoski film »Roke gori«.
Novo mesto »KRKA«: 25. dO 27. 9. angleški barvni film »Becket« 28. in 30. 9. francoski barvni film »Kodin«.
Predgrad: 26. 9. poljski film »Ko bi bila ljubezen«.
Sodražica: 25. in 26. 9. španski film »Karmen iz Granade«.
Mokronog: 25. in 26. 9. ameriški barvni film »Enooki Jack«.
Sevnica: 25. in 26. 9. francoski film »Racija«. 29. 9. francoski film »Taksi za Tobruk«.
Ribnica na Dol.: 25. in 26. 9. jugoslovanski film »Ne drezaj v srečo«.
Stara cerkev: 25. in 26. 9. ameriški film »Karneval v New Or-leansu«.
Straža: 25. in 26. 9. ameriški film »Pojmo v dežju«.
Trebnje: 25. in 26. 9. ameriški barvni film »Nuna«.

IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Verica Mihelja iz Male Erpinje — Zeljka, Marija Grame iz Kraške vasi — Mihaelo, Milka Mlakar iz Ponikve — Greto, Mira Bogovič iz Prosinca — Miroslava, Ana Prah iz Blance — Nado, Darinka Peteline iz Sel — Ireno, Nada Volčanjšek iz Sromelj — Bernardo, Anica Pečarič iz Krškega — Marjeto, Vida Bernardič z Libne — Uroša, Štefka Avguštin iz Krške vasi — Bojano, Nežka Med-vešek s Čateža — Janka in Metko, Ana Krošelj s Slogonskega — Ivana, Brigita Godler z Osredka — Ksenijo, Zofija Jelčič iz Dobove — dečka, Ernestina Blažič iz Ri-gonc — Ernestino, Valentina Katic iz Mrtvic — Mihaela, Marija Lju-novič iz Brežic — Milana, Marija Oštir iz Kraške vasi — Marjeto, Jožefa Grame iz Sentlenarta — Mirana, Slavica Pintar iz Kremena — Istoka.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Erjavec iz Loga — Darjo, Marija Godnja-vec iz Rodin — Majdo, Ana Gr-gurič iz Jurovskega broda — Duška, Terezija Valant iz Šentjanža — Sama, Ljubica Plut iz Metlike —-Antona, Ivanka šimec iz Gribelj —- Bernardko, Vida Sotler iz Straže — Natašo, Antonija Majcen iz Skrovnika — Zvonka, Anica Ferko iz Sela — Viktorijo, Mariza Lukšič z Iglenka — Franca, Marija Šepic iz Hudenja — Stanka, Tončka Gornik iz Gradca — Marka, Ana Novak iz Žužemberka — Martina, Marija Čeh iz Gornjih Poni-kev — dečka, Ana Lužar iz Dolnjega Mokrega polja — dečka, Slavka Bradač iz Obrha — deklico, Anica Jelenič iz Globočic — deklico, Marija Jakše iz Dolnje Straže — dečka, Frančiška Bučar iz Rajnušč — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Albina Tomažina, posestnica iz Straže, je nekdo*zabodel v hrbet z bajonetom; Jožeta Andolška, trg. vajenca iz Vel. Mraševega, je bomba poškodovala po glavi, prsnem košu, desni roki in obeh nogah; Martin Rostohar, sin posestnika iz Ponikve, je padel s kolesom in si poškodoval   desno   nogo; Marijo
Žmavc, ženo mizarja iz Malega vrha, je povozil avto in ji poškodoval glavo in prsni koš; Franca Bračuna, delavca iz Krškega, je nekdo napadel in mu poškodoval obe roki; Ana Erjavec, posestnica iz Radne, je padla po stopnicah in si poškodovala glavo; Albin šribar, delavec s Senovega, si je pri delu poškodoval koleno desne noge; Ferdinand Vintar, mizar iz Pečjega, si je na cirkularki poškodoval prste na levi roki; Franc Zulič, delavec z Oštrca, je padel s kozolca in si poškodoval hrbtenico; Marjan Beribak, sin skladiščnika iz Čateža, je padel s kolesom in si zlomil levo roko; Jože Černoga, delavec iz Starega grada, je padel z mopedom in si poškodoval desno roko; Dragutin Som, sin delavca iz Lukovca, je pri igri padel in si zlomil desno roko; Franc Marinček, posestnik iz Čreš-njic, je padel z vpza in si poškodoval glavo in obe rami; Martin Šebcrle, avtomehanik iz Vel. Doline, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Janeza Žiberla, vojnega invalida iz Cerkelj, je udaril konj in mu poškodoval desni kolk.
zelišča!
LISTJE: beladone-volčje češnje (840), lapuha (135), rdeče jagode (165), bršljana (210), jeternika (500), božjega drevca (165), pljučnice (175), robide (125), maline (125), gabeza (120), regrata (135).
RASTLINE: hribske rese (330), smetlike fl65), grenkuljice (200), lisičjakovega repa (120), vodne kreše (250), škržolice (210), zdravilnega jetičnika (250).
KORENINE: gozdnega korena (580), arnike (1500), repinca (200), beladone-volčje češnje (375), karli-ne-kompave (420), pastinake (250), medvedovih tac (335), velikega divjega janeža (500), malega divjega janeža (1.000), črnobine (280), srčne moči (750), pekoče koprive (100), baldrijana (580).
LUBJE: češminovih korenin (545).
PLODOVI: punčkovne-volčjega jabolka (1000), česmina (330), kumine (920), gloga (125), črnega trna-oparnic (105), navadnega janeža (500), bezga (300), šipka (150), jerebike.
RAZNO: zelene orehove luščine (165), gomolji jesenskega podleska (330), sveži divji kostanj — plodovi (20).
bavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 »Signali« (zabavno glasbena oddaja). 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Izbrali smo vam. 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 28. SEPTEMBRA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.40 Zvoki iz studia 14. Ljubljanski jazz ansambel. 10.15 Pietro Masca-gni: Odlomki iz opere »Cavalleria rusticana«. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Spanring: Priporočene sorte ozimnega žita v zvezni sortni listi. 12.40 Čez hrib in dol. 14.35 Španska pesem in ples v delu Ma-nuella de Falle. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Majhen recital pianiste Leona En-gelmana. 20.20 Radijska igra: Matjaž Kmecl: Avtomobili. 22.10 Skupni program — studio Zagreb.
SREDA, 29. SEPTEMBRA: 8.05 Zabavne melodije. 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Igrate ansambel Jožeta Privška in ansambel Jožeta Kampiča. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Arije iz oper Bedricha Smetane. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Marija Orošnik: S kakovostjo krme je mogoče poceniti pitanje prašičev. 14.35 Iz koncertov in simfonij. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 19.05 Glasbene razglednice. 21.15 Vedri zvoki velikih zabavnih orkestrov. 22.10 Od popevke do popevke.
ČETRTEK,   30. SEPTEMBRA:
8.05 Domači pele-mele. 9.40 Od melodije do melodije. 10.15 Obisk pri   ansamblu   zagrebške opere.
11.15 Nimaš prednosti! 12;05 Tri uverture Davorina Jenka. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Miran Marušdč: Kaj hočemo doseči z rekonstrukcijo vinogradov v KZ Koper. 12.40 čez zelene trate. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe. 17.05 Koncert ob 17.05. Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
RADIO BREŽICE
PETEK, 24. SEPTEMBRA: 20.00
— 21.15 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami.
NEDELJA,   26. SEPTEMBRA:
10.20 — Poročila iz naše občine
— Razgovor v studiu s predsednikom ObS Brežice Milanom Še-petavcem o problematiki brežiške občine •— Naš prispevek: Opažanja v brežiških mesarij ali, pekarnah in gostinskih podjetjih:
— Turistične vesti — Obnašaj se spodobno: O oblikovanju in pisanju pisma — Za naše kmetovalce — Domače vJže vam igrajo Zadovoljni Kranjoi in Bardorfer-ji — Naš magnetofonski zapis — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Priporočajo vam — Obvestila in spored naših kinematografov — 13.05 — Občana čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 28. SEPTEMBRA: 20.00
— Prispevek za starše — Od torka do torka v brežiškem kinu — športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Umevanje instrumentalne glasbe — nadaljevanje.
INTERVJU Z
Kdo pa je ta Janez Novak, da ga intervjuja celo najbolj razširjeni jugoslovanski lokalni tednik Dolenjski list? še tega ne veste!? To je povprečni Slovenec oziroma Dolenjec. Stati stiki so ugotovili, da se piše Novak, ime mu je Janez, letno poje povprečno toliko mesa (po reformi precej manj), toliko kruha (po reformi več črnega, ker je cenejši), ima ženo, ki ni zaposlena, dva otroka, ima povprečno take osebne dohodke (plus honorar), živi toliko let, njegova povprečna izobrazba je taka (običajno 1- do 2-krat nižja od priznane), povprečno pa misli o stvareh, ki ga zadevajo... o vraga! Kaj misli, so pa statistiki povsem pozabili izračunati!
To vrzel bo izpopolnil Dolenjski list. Janezove izjave vzamete lahko resno ali pa tudi ne. Doslej jih v glavnem nihče ni upošteval, ker je na sestankih jecljal in se slinil, »stricev« nima, tujk pa sploh ne zna uporabljati (niti pravilno niti nepravilno, kakor dela to še danes precej naših gospodarstvenikov in politikov). Tudi mi ga ne jemljemo preveč resno, saj smo izbrali za spisovatelja njegovih intervjujev enega naših najslabših dopisnikov, ki ga pri našem družbenem, političnem, statističnem, ekonomskem in skratka vsestranskem razgibanem življenju (cene pustimo pri miru) edinega lahko pogrešamo.
Še enkrat: bodite prizanesljivi sodniki! Ne mečite vanj jajc, ker jih uvažamo iz Izraela, Bolgarije itd., niti paradižnikov (uvoz iz Albanije in Španije), niti kakšnih drugih artiklov, saj morda tudi nje za drage devize od vrag vedi kod uvažamo!
Prihodnji teden: Gospodarska reforma in Janez Novak.
Razpisna komisija upravnega odbora podjetja
A L P T N A - Žiri
razpisuje  prosto delovno mesto
POSLOVODJE
prodajalne obutve ALPINA Novo mesto
POGOJ: visoko kvalificirani delavec trgovske stroke z 10 leti prakse v trgovini z obutvijo.
Osebni dohodek obračunavamo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave sprejema kadrovski sektor podjetja 15 dni po objavi razpisa.
DELAVSKI SVET OBRTNEGA PODJETJA
»PEKARNA IN SLAŠČIČARNA« Novo mesto
razpisuje delovni mesti za:
1. kvalificirano prodajalko kruha
za poslovalnico št. 3, Partizanska c. 7 — možna tudi sorodna stroka.
Pogoj: popoma materialna in ostala odgovornost za celotno poslovanje, deljen delovni čas.
2. nekvalificirano prodajalko kruha
za poslovalnico št. 1, Glavni trg 10 — prodajalka mora biti zdrava, sposobna za prenašanje kruha; delo vsako drugo nedeljo.
Osnovni pogoji za delovni mesti: nekaznovanost, smisel za osebno higieno in čistočo, red in točnost pri poslovanju.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe pošljite do 25. septembra 1965 na naslov:
DS PEKARNE IN SLAŠČIČARNE NOVO MESTO
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tona Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivcc, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.