Veliko mrknjenje solnca 6. dan sušca 1867.
Pratika je napovedala, da solnce mrkne 6. dne t. m., in tako je tudi bilo. Zal nam je, da „Novice" niso že preteklo sredo prinesle poducnega tega sestavka, ker jim je prekasno došel, da bi bil naše čita-telje bolj pripravil na opazovanje znamenite te prikazni; naj jim tedaj danes saj pojasni to in uno, kar je nekterim morebiti manj jasno.
Že prostim ljudem je dan danes znano, da je luna vzrok s o In enega mrknjenja, in da je ona podnebesno truplo brez lastne svitlobe, in da jo le solnce obseva, kadar jo svitlo vidimo. Ona teka okoli zemlje, zemlja pa ž njo vred okoli solnca, ktero obedve obseva in razsvitljuje po tisti polovici, ki je ravno proti solncu obrnjena. Po drugi polovici, ki je od solnca obrnjena, je pa na luni kakor tudi na zemlji ponoči gosta tema. Ker pa luna vsak mesec enkrat okoli zemlje pride, zato se more tudi primeriti, da luna tako med solnce in zemljo stopi, da nam solnce bolj ali manj zakrije. Ravno letos na pepelnico, to je, 6. dan sušca je luna med zemljo in solncem tako plavala, da ste bile središči solnca in lune ravno zemlji nasprot tako eno na drugo zadeli, da je bila naravnostna črta, ki skozi tisto drži, veliko dežela in krajev zadela, in je temna luna njim solnčno svitlobo za kratek Čas bolj ali manj prikrivala, ali kakor sploh pravijo: solnce je mrknilo.
Solnčno mrknjenje sploh utegne biti trojno: središč i n o (centralno) popolno, središčinoobročasto, ali pa pristransko kraj čas t o.
a) Središčino popolno mrknjenje tistikrat nastopi, kadar sreda lune ravno pred sredo solnca pride in je luna tako blizo zemlje, da nekterim krajem solnčne žarke popolnoma zakrije.
76
77
b) Središčino obroč as t o mrknjenje se ravno tako primeri, da luna ravno čez sredo solnca gre, pa je predaleč od zemlje, da bi vse solnčne žarke, tudi tiste, ki izhajajo bolj pri kraji solnca, zemlji zakrivala; tako se tedaj tudi ta čas, kadar je luna ravno na sredi solnca, neki svitli obroč solnca vidi za luno, ker pre-merek lune je skoraj 412 manjši kot premerek solnca, in le zato se nam luna vidi skoraj ravno tako velika kakor solnce, ker je ona tolikanj bliže nas.
c) Pristransko ali krajčasto mrknjenje je, kadar luna čez solnce tako grč, da ali na zgornjem ali pa na spodnjem robu solnca srpu podoben krajec solnca ostaja, ki ga luna ne more pokriti. Stajarci pravijo takemu mrknjenju „vjedeno solnce."
Mrknjenje 6. sušca je bilo v nekterih krajih obro-často, v nekterih pa le krajčasto ali srpasto.
Obročasto mrknjenje se je raztezalo 1300 milj na dolgo od predgorja Roško v Senegambiji na njegovem bolj proti zahodu ležečem afrikanskem primorji, proti vzhodu pa noter do tianskih gora v srednji Aziji. Njegova srednja potna črta drži od otoka Madejre skozi Tunis, Al-gier, čez srednje-zemeljsko morje; reže spodnjo Italijo od mesta Salerno do Molfate, jadransko morje proti kotorskemu zalivu med Dobrovnikom (Ragusa) in Ko-torom. Od tod gre čez Črno goro skozi Bosno, Srbijo v Erdelj mimo mesta Sibinj (Hermanstadt) skozi mesta Jasi, Kijev, Nižnej Novgorod, čez uralske gore v Azijo.
Osem milj na desno in na levo ob celi ti poti, toraj 16 milj na široko, se je videlo to mrknjenje obročasto. Trpelo je od začetka do konca te dolge  poti  le 10 ur,
Kakošno podobo je pa kazalo to^mrknenje pri nas Primorskem, Kranjskem, spodnjem Stajarskem in Koroškem?
V teh deželah je bilo krajčasto ali srpasto in imelo je velikost od 10y2 do 11 palcev (col). Zvezdoslovci namreč že od nekdaj razdelujejo premerek solnčnega in tudi luninega kroga na 12 enakih delov, ktere palce (cole) imenujejo in po ti meri štejejo velikost mrknjenja ter pravijo, da je 3, 6, 9 palcev veliko, če je 3., 6. ali 9. del premerka otemnjen.
Črta, ob kteri je to mrknjenje 11 palcev veliko, pelje iz kvarnerskega morja pod Reko čez sredo otoka Krka (Veglia) mimo Karlovca, Zagreba, Pešta čez kar-paške gore na Levov (Lemberg).
Kraji na levi te črte proti severo-zahodu so videli toliko manjše mrknjenje, kolikor so dalj od njega. Tako je imelo mesto Dunaj 103/4 palcev veliko mrknjenje.
Pri nas v Ljubljani je bilo 105/6 palcev solnca zakritega.
Pričelo se je v Ljubljani 16 minut čez 9. uro, srednji čas mraka bil je ob 10. uri in 42 m., konec pa 8 minut čez poldne, toraj je trpelo 2 uri in 52 minut. Ker luna v svojem teku okoli zemlje od zahoda proti vzhodu gre, zato se je ona tudi na zahodni, to je na desni strani, bolj na spodnjem robu solnca kakor črna okrog-ljata škrbina prikazala in tako proti levi strani bolj in bolj v solnce vrivala, tako dolgo, da je ob 10. uri in 42 m. solnce že tako zakrila, da je le zgornji krajec solnca, kakor svitel, nekoliko proti desni viseč srp, za luno gledal; in ta čas je bil srednji čas mraka; zdaj se je lahko, kakor tudi že precej popred in tudi pozneje, s prostimi očmi v solnce gledalo. — Tudi po zemlji se je zdaj vse mračno in zamoklo videlo skoraj tako, kot takrat, kadar pred hudim vremenom črni oblak solnce zakriva.
Od zdaj naprej se je črna luna začela čez levi ali vzhodni rob solnca zmiraj bolj naglo pomikati, in solnce sopet svojo svitlobo kazati, tako, da ob 12. uri in 8 minut bilo je vse pri kraji.
Kraji,  ki ležijo   bolj   proti   zahodu,   so mrknjenje
pred videli, na priliko, Benetke že ob 9. uri in 4 m.; kraji bolj proti vzhodu pa pozneje, postavimo, v Zagrebu še le 24 minut Čez 9. uro.