Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
S. Številka	Joliet. Illinois, SO. januarja 1909	Letnik XVIII
POTNIŠKA PARNIKA TROHA SKUPAJ.
Ob brežini države Massachusetts se ena od ponesrečenih ladij pogreznila.
1650 POTNIKOV BILO REŠENIH.
Brezžično brzojavstvo se topot pokazalo v najlepši luči.
Boston, Mas., 24. jan. — Parnik "Republic” od White Star Line, ki je v petek odplul iz New Yorka v luke Sredozemskega morja in ki je imel na krovu 250 prvega razreda in 211 med-krovnih potnikov, se je včeraj kmalu po- jutrnji zarji v megli zadel ob neznano ladjo in poškodoval, da ni mogel dalje pluti, ko je rezal svojo pot ob Nantucket South Shoals. Takoj po nezgodi je brezžična priprava na parniku raznesla vest o njegovem nesrečnem položaju na vse vetrove in vkrat-kem je prihitelo na pomoč več ladij, med njimi francoski parnik “Lorraine” in parnik “Baltic” od White Star Line ter ladji “Acushnet” in “Gresham”. Semkaj se pozneje poroča, da je bil tisti neznani parnik, ki se je zadel ob ladjo “Republic”, italijanski parnik “Florida” ki je donesel 900 potnikov iz italijanskih luk v New York. Tudi “Florida” je hudo poškodovana, in nesrečo je povzročila ona, ker je bila 30 milj oddaljena od svoje vožnje ceste, bržkone vsled goste megle. Vrednost brezžičnega brzojav-stva ni bila nikdar očividneje dokazana, kakor v tem slučaju, ko so se nemudoma poklicale ladje na pomoč.
New York, 24. jan. — Vsi parniki, ki so hiteli na pomoč ponesrečenima ladjama, so sedaj na poti v New York. Parnik “Baltic” ima na krovu 1,650 potnikov, katere je prevzel z ladij “Republic” in “Florida”. Sedaj je gotovo, da je pri tej nesreči storilo smrt šestero oseb.
New York, 24. jan. — Parnik “Republic” se je pogreznil ob poldevetih zvečer na višini otoka No Man ob brežini Massachusettsa. Moštvo je rešeno. Poškodovani parnik “Florida” pa nadaljuje svojo vožnjo pod lastnim parom.
Woods Hole, Mass., 25. jan. — Lajt-nant Scotts od ladje “Gresham” pripoveduje o koncu parnika “Republic” sledeče:	“Gresham” je našel ladjo
“Republic” ob 10. uri v nedeljo do-.poludne. Potniki in vsi mornarji ra-zun dveh častnikov in krovnega moštva • so bili spravljeni na “Baltic”. Kapitan Sealby, drugi častnik parnika “Republic” in 35 mornarjev, ki so ra-dovoljno ostali pri svojem kapitanu, so se nahajali v čolnih kraj parnika “Republic”. Ta je ležal z zadnjim delom v globoko v vodi. V nedeljo opoludne sta kapitan Sealby in njegov drugi častnik, v spremstvu mornarjev, spet splezala na krov svoje ladje in “Gresham” je vrgla vrv tja čez, katero so pritrdili na ladjinem pleču. In ko so še z neke druge ladje vrgli dve vrvi in ju pritrdili na “Republic”, je malo brodovje odplulo proti New Yorku. Pa “Republic” se je le težko pomikala naprej, ker se je čimdalje bolj polnila z vodo. Ob sedmih zvečer je kapitan Sealby-ukazal, naj vsi mornarji zapuste ladjo. In podali so se v rešilnih čolnih na ladjo “Gresham”. Kapitan Sealby in drugi častnik pa nikakor nista hotela zapustiti svoje ladje. Okoli osme ure se je začela “Republic” pogrezati in ob 8. uri 10 minut se je pogreznila. Šele čez tri četrt ure so našli kapitana in drugega častnika potapljajoča se ter ju rešili.
New York, 26. jan. — Parnik “Baltic” je doplul s potniki ponesrečenih parnikov “Republic” in “Florida” včeraj popoludne v newyorško luko. Na pomolu White Star-črte se je zbralo nad 5,000 ljudi, da so pozdravili došle potnike, ki so utekli grozotam morja in gotovej smrti. Potniki parnika “Baltic” so bili na krovu ločeni od ponesrečenih potnikov in že od daleč je bilo po oblekah sponati potnike parnika “Republic”. Oblečeni so bili večinoma nepopolno, ali pa zaviti v odeje in nočne obleke, kajti vsakdo je v naglici vzel ono, kar mu je bilo najbolj priročno, ko se je pripetila nesreča. Mnogi za nekaj časa niso imeli nič druzega, nego ono, kar je bilo na njih. Kreditna pisma, denar in sploh vsi vrednostni predmeti, katere so vzeli seboj na pot, vse to je ostalo na potopljenem parniku “Republic”. Kljub temu pa na nijednem ni bilo opaziti žalosti, kajti vsakdo je bil vesel, da je ostal saj pri življenju. Ko so se potniki izkrcali, so pa postali nakrat razburjeni, kajti šele sedaj so se zavedali, da je njih rešitev popolna. Dve ženski sta se onesvestili. Vrak pojedini potnik ve mnogo povedati o nesreči. Največje vrednosti je bilo dejstvo, da med potniki ni prišlo do panika, dasiravno je bila spočetka
zmešnjava zelo velika, kajti vsakdo je iskal obleko in svoje imetje, dasiravno je le malo potnikov našlo ono, kar so iskali.
Kapitan je raz poveljniški most pomiril potnike, katerim je zatrdil, da je pomoč že pozvana in obljubljena in sicer potom brezžičnega brzojava. Tudi je dejal, da se zamore parnik še precej vzdržati nad vodo. Mornarji in častniki so medtem delili rešilne pasove in pripravili rešilne čolne. Kon čno je dospel zopet italijanski parnik “Florida” v bližino, in tako je prišla prva p‘omoč. Potem je kapitan parnika “Republic” ukazal, da morajo ženske in otroci prvi v rešilne čolne. Nekatere ženske se niso hotele ločiti od svojih mož, toda z milo silo so jih v to prisilili in končno so vse potnike srečno prekrcali na italijanski parnik. To je trajalo dve uri. Ko so bili potniki vsi na italijanskem parniku, je kapitan pozval tudi svoje mornarje, naj se poda kateri hoče na “Florido”, toda nijeden tega ni hotel storiti.
Potniki na italijanskem parniku pa niso bili tako mirni. Takoj po nesreči je le malo manjkalo, da med njimi ni prišlo do panike, in ko so prišlo na njihov parnik tudi potniki parnika “Republic”, so morali mornarji rabiti le silo, ako so jih hoteli vzdržati v miru in redu. Končno je dospel na lice mesta parnik “Baltic”, na katerega so se vsi potniki obeh parnikov prekrcali, nakar se je nadaljevala pot prot New Yorku, kamor je “Baltic” dospel včeraj opoludne.
Premogarji.
Indianapolis, Ind., 23. jan. — Konvencija združenih rudarjev ameriških je pooblastila distriktna predsednika T. D. Nicholsa in John Fahyja in di-
striktnega podpredsednika A. Mattija, iz Pa., dogovarjati se s posestniki rudnikov trdega premoga zaradi nove plačilne lestvice, predno poteče spomladi stara plačilna pogodba, določena po razsodni komisiji, ki jo je bil imenoval predsednik Roosevelt, kakor znano.
Indianapolis, 22. jan. — Na predlog predsednika Lewisa je premogarska konvencija dovolila $2,500 kot prvi pri spevek v obrambo Gompersa, Mitchel-la in Morrisona, ki so bili obsojeni zaradi preziranja sodišča. Sklepom je bilo mednarodni izvrševalni oblasti premogarski tudi naročeno, v bodoče dovoliti toliko, kakor bo potrebno, da bodo dobro zagovarjanj. Predlog je bil sprejet enoglasno.
Indianapolis, 22. jan. — Danes je bil “Mitchellov dan” v konvenciji tu zborujočih premogarjev. Ko je bivši predsednik Mitchell stopil na govorniški oder, so navzoči delegatje, 1300 po številu, vstali in gromko pozdravljali Mitchella, da ni hotelo biti navdušenju ne konca ne kraja. Mnogi na-vzočniki so si brisali solze navdušenja. Le redkokdaj je videti tako ganljiv prizor. G. Mitchell je v svojem govoru rekel, da se mu zdi, kakor ne bi v premogarski konvenciji bivši predsednik nič izgubil na svojem ugledu, ker je bil obsojen v ječo. S tem je namignil na svojo obsodbo v slučaju Bucks Stove-bojkota, in njegovim besedam je spet sledilo gromko ploskanje, ki se je ponavljalo med celim govorom, v katerem je pripovedoval, kako so ga obsodili, dasi se čuti nedolžnega, ker ni ničesar pregrešil proti nobeni postavi.
Ponesrečeni premogarji.
Cumberland, Md., 25. jan. — Trije delavci so bili usmrčeni in deset drugih je bilo ranjenih, trije od njih bržkone smrtno, ob nezgodi v premogovem rudniku pri Piedmontu, W. Va. Dva vozova, polna premogarjev, sta se peljala po strmini v rudniku “Piedmont & Georges Creek CoaF’-kompa-nije na onem prostoru navzgori. Blizu vrhunca se je spona razvezala in vozova sta zdrdfala strašno hitro po strmini navzdoli in na dnu trčila slcupaj z drugimi vozovi. James Coudry, Wil liam Hamilton in neznan Italijan so bili na mestu mrtvi.
Predsednikov brivec.
Washington, D. C., 22. jan. — Proračunski odbor obeh zbornic je nati-hem priredil mal lov in divjačina, ki je vzeta na piko, je “graft” v Beli hiši. Že lansko spomlad je bilo odkrito dejstvo, da brivec predsednikov, neki črnec imenovan William Dulany, igra vlogo “klerka” na plačilnem imeniku pomorskega departmenta s plačo v znesku $1,600. Zasebni sel gospe Rooseveltove dobiva plače $920 kot “uradnik v “Bureau of Engraving”.
PROTIJAPONSKE POSTAVE V CAL,
Sprejetje istih odloženo za teden dni na željo predsednika Roosevelta.
JAPONCI SO BAJE POMIRJENI.
Kričali so, kakor bi bila California že kaka japonska pokrajina.
Šel pogledat Panamo.
Charleston, S. C., 25. jan. — Novoizvoljeni predsednik Taft in njegova soproga in oddelek izbornih inženir-I jev so odpotovali od tukaj v Panamo 1 pregledat delo ob kanalu.
Sacramento, Cal., 27. jan.—Na predlog poslanca Drewa je poslanska zbornica odgodila (ali odložila) sklepanje o vseh načrtih protijaponske postave za en teden, kakor je želel predsednik Roosevelt.
V senatu je Marc Anthony predlagal resolucijo (sklep), ki poziva kongres, naj se naprosi odpoklicanje japonskega generalnega konzula v San Franciscu, ker je baje poskušal, vplivati na kalifornsko postavodajstvo.
Rečeno je bilo, da je japonski konzul prišel k guvernerju Gilettu in ga naprosil, naj prepreči sprejetje v po-stavodaji predlaganih protijaponskih postav.
Tokio, Japonija, 27. jan. — V svojem uvodniku, ki ga vladno glasilo “Hochi” objavi jutri zjutraj, se japonsko ljudstvo svari, naj gibanja za po-množitev mornarice in pomorskih u-trdeb v Ameriki ne stavi v zvezo s protijaponsko agitacijo v Californiji. Uvodnik bo povedal, da ameriška vlada samo kaže modro skrb za svoje kolonije. Kričači proti činom kalifom-j skega postavodajstva so tu nekoliko mirnerjši.
Tokio, 26. jan. — Markiz Katsura, prvi minister; grof Jaturo Komura, minister vnanjih zadev in vicomte Terauchi, vojni minister, so imeli v državnem zboru kratke govore, v katerih so odgovarjali na vprašanja, ki so bila stavljena na ministre glede zmanjšanja stroškov za armado in glede zunanje politike. Vsi so povdarjali, da se je razmerje Japonskega k inozemstvu tako zboljšalo, da je skrčenje stroškov popolnoma upravičeno. Prvi minister Katsura je rekel, da japonsko vlado v takih zadevah vedno vodi ozir na svetovni položaj in na gospodarske razmere v deželi. Glavni časopisi japonski povdarjajo, da je samo mala skupina v Californiji sovražna proti Japoniji, ker japonskega ljudstva ne razume. “Asahi” izraža upanje, da bo vlada porabila v parlamentu prvo priliko, da razjasni svojo politiko in izrazi svojo zahvalo Američanom, ki se trudijo, preprečiti sprejetje protijaponskih postav.
bušne dupljine pozabljene in so se odtlej nahajale v trebuhu gdčne. Mary G. Donovan, so nazadnje povzročile njeno smrt. Operacijo, pri kateri se je napravila nesrečna pomota, je izvršil zelo ugleden ranocelnik tukajšnjega mesta, ki je medtem umrl. Kar dela slučaj posebno čuden, je dejstvo, da do zadnjih dni ni bilo znano, da se nahaja tuja reč v trebuhu bolnice, katera je izza operacije pred enajstimi leti bolehala. Šele pred nekaj dnevi s pomočjo Roentgenovih žarkov izvršena preiskava je dognala, da se nahaja neki večji kovinski predmet v trebuhu bolničinem. Takoj se je po.djela operacija, a prepozno, da bi se rešilo življenje gdčne. Donovan. Umrla je nekaj ur po operaciji. Ranocelniške kleščice so našli popolnoma v črevesju zadelane.
Prohibicija v Indiani.
Indianapolis, Ind., 26. jan. -— Tudi v Indiani prohibicija hitro napreduje vsled postave o lokalni opciji. V štirih okrajih (countyjih), Hamilton, Put nam, Decatur in Tipton, se je danes glasovalo o vprašanju “moker” ali “suh”, in vsi štirje so se odločili za “suhe”, vsled česar je 68 salunov prisiljenih zapreti.
Pred nekoliko dnevi so se odločili okraji Pike, Wabash in Lawrence proti salunom, in v desetih dneh se bo glasovalo v več drugih okrajih o istem vprašanju.
Hotel zgorel.
Eksplozija v rudniku.
Pittsburg, Pa., 25. jan. — Dva Američana in osem “inostrancev” je bilo zasutih in so menda mrtvi vsled eksplozije, ki se je pripetila okoli 8. ure nocoj v premogovem rudniku Merchants Coal-kompanije v Boswellu, Pa. Trije “inostranci” so utekli s težkimi ranitvami in rudniški superintendent Logan je bil nezavesten spravljen na površje. Reševalni oddelki sedaj poskušajo, prodreti v rudnik, napolnjen s plini, da rešijo zasute, če mogoče. Da ni bilo več človeških žrtev, je povzročilo dejstvo, da se je bilo bati eksplozije, vsled česar ponočni šift ni bil spuščen doli. Superintendent in oddelek rudarjev so bili začasa eksplozije v rudniku, da preiščejo položaj.
Pittsburg, Pa., 26. jan. — Dva moška sta bila usmrčena in o 20 drugih se misli, da jih je doletela ista usoda vsled treh plinovih eksplozij v Bos-well-rudniku United Coal-kompanije v Somerset Co.
Pittsburg, Pa., 26. jun. — Doslej je spravljenih na površje pet mrtvecev iz premogovega rudnika pri Boswellu, kjer se je pripetila plinova eksplozija dočim je rešenih tudi nekaj težko ranjenih. Pravijo, da v rudniku ni nadaljnjih mrtvecev, ker je dokaj temeljito preiskan.
Rudowitz oproščen.
Washington, 26. jan. — Kristijan Rudowitz, čegar izročitev je zahtevala ruska vlada pod obtožbo umora, podžiga in drugih zločinov, dočim je za-govorništvo navajalo, da so bili ti zločini izvršeni v pospeševanje političnih ciljev, ne bode izročen. Tako je odločil državni tajnik Root.
Rudowitz je bil priznan član so-cialdemokratične delavske stranke, revolucionarne organizacije s podružnicami po vsem svetu, katere priznani namen je, zboljšati politične razmere na Ruskem.
Čuden vzrok smrti.
Philadelphia, 24. jan. — Kirurgične (ranocelniške) kleščice, ki so bile pred enajstimi leti pri neki operaciji tre-
Fort Worth, Tex., 26. jan. — Vsled eksplozije gasolinske peči je Southern Hotel zgorel, in štirje moški so storili smrt, med njimi dr. Petty iz Oklahome. Tri osebe so smrtno ožgane.
Iz lesa zgrajeni hotel je bil v nekoliko minutah v plamenih, in posrečilo se ni, o pravem času vzbuditi več spečih gostov, tako da jim je bil ubeg preprečen, ko so se prebudili.
Tudi to še!
Washington, 26. jan. — Predsednik Samuel Gompers, podpredsednik John Mit «beli in tajnik Frank Morrison, vsi uradniki zveze “American Federation of Labor”, ki so bili predkratkim v slučaju Bucks Stove-bojkota spoznani za krive preziranja sodišča in obsojeni v zapor, so od sodnika, ki jih je obsodil, dobili poziv, plačati stroške za obravnavo v znesku $1,500.
V snegu.
Telluride, Colo., 26. jan. — Poštni voz, ki ga je zasul plaz pri Scoffles Canyonu, je izkopan in za $6000 sirovega zlata, ki je bil v njem, je že na varnem. Voznik je bržkone umrl gladu. Hude čase bo imelo mesto Silver-ton, kjer že primanjkuje premoga in živeža, če se spet kmalu ne napravi železnična zveza.
Gumb v srcu.
Denver, Colo., 26. jan. — Pri raz-telesenju Fred Pomplitza, ki je bil najden mrtev, so zdravniki našli v srčnem ušesu črn telovniški gumb, ki je po njegovem videzu tičal dolgo časa v pokojnikovem srcu. Zdravniki si ne morejo razjasniti, kako je zašel tjakaj.
Lincolnov rojstni okraj suh.
Hodgeville, Ky., 24. jan. — La Rue, okraj, ki je bil v njem rojen Abraham Lincoln, se je izrekel z večino 1,085 glasov proti salunom. Razmerje glasov je. bilo kakor 4 k 1. Cerkveni zvonovi so se med volitvijo oglašali od časa do časa, otrpci so hodili v paradi po ulicah in godba je svirala. Prirejali so se tudi shodi k molitvi in toplo kavo so delile gospe na voliščih.
Hopkinsova zvezda ugaša.
Springfield, 111., 27. jan. — Pri 18. skupnem glasovanju se ni pripetilo skoro prav nič, kar bi napravilo konec poslovni zadržbi. Senator Hopkins je izgubil en glas od 84, s katerimi je vče raj zaključil.
Springfield, 111., 27. jan. — Pri '21. glasovanju v zvezi s senatorsko volitvijo v postavodaji so dobili glasov: Hopkins 73, Foss 19, Stringer 76, Shurtleff 15 itd.
Esperanto za socialiste?
New York, 23. jan. — Deželni izvrševalni odbor sociališke stranke je u-radno naznanil, da je odredil glasovanje o tem, ali naj se esperanto proglasi uradnim jezikom socialiških strank celega sveta. Glasovanje se bode vršilo v dveh tednih.
Viljem 50 let star.
Berolin, 27. jan. — 50. rojstni dan cesarja Viljema je bil tukaj obhajan izredno slovesno. Vsi nemški kronani knezi, izimši bavarskega, so mu prišli osebno čestitat. Mesto je v zastavah. Zvečer bo razsvetljava.
Vsem članom in članicam K. S. K. J.
kakor tudi vsemu slavnemu slovenskemu občinstvu naznanje.
List “Clevelandska Amerika” v štev. 7, z dne 26. jan. 1909, prinaša neke vrste naznanilo o ustanovitvi nove popolnoma varne in na solidni podlagi ustanovljene Jednote, katera bode ustanovljena po državni postavi in pod nadzorstvom državnih oblastnikov.
Pri tem tudi piše: “Čemu ostaneš še nadalje v organizacijah, ki niso pravilno ustanovljene, ki se morajo skrivati pred postavo?”
Kot člani glavnega odbora ene največje slov. organizacije na svetu (K. S. K. J.) si štejemo v sveto dolžnost, varovati čast Jednote in nje člane in članice. Radi tega podajamo vsemu slovenskemu občinstvu širom Amerike sledeče podatke:
Naša slav. K. S. K. J. se nahaja na jako trdni, zdravi, varni in solidni podlagi. Nahaja se pod državnim nadzorstvom ter se ji ni treba skrivati pred postavami. Gl. odborniki položili so $115,000.00 (beri: eden sto petnajst tisoč dolarjev) poroštva, tako da bodo zvesto in pošteno delovali v svojih poslovanjih.
Ob času zaključka letnega računa
31. dec. 1908, znašala je blagajna K. S. K. J. skupno svoto $107,390.28 (beri! edenstosedem tisoč tristo devetdeset dolarjev in 28 centov), kar potrjujejo lastnoročni podpisi gg. nadzornikov Paul Schneller, George Stonich in Ant. Golobitsh. Tako toraj nikakor še na pričakujemo pogreba Jednote. Pripomniti pa moramo že pred ustanovitvijo nove “Clevelandske jednote”, da bode ona že zdavnaj spala spanje pravičnega, ko bode naša slavna K. S. K. J. še vedno in vedno procvitala in nadaljevala svojo pot ne skrivajoč se pred postavami.
Radi tega opozarjamo vse gg. rojake in rojakinje, ki še niso člani (članice) K. S. K. J., da se ne dajo plašiti po dopisih in oznanilih “Clevelandske Amerike”, temveč da brez vsake skrbi ali dvoma lahko pristopijo pod zastavo K. S. K. Jednote.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom!
V imenu glavnega odbora:
ANTON NEMANICH, predsednik K. S. K. J. JOSIP ZALAR,
gl. tajnik K. S. K. J.
AVSTRO-OGRSKA PROTI TURČIJI
Zahteva od nje zadoščenje za žalitev avstrijskih konzularnih uradnikov.
KAJ VSE ZAHTEVA SRBIJA.
Samoupravstvo za Bosno in Hercegovino ter kos južne Bosne.
Dunaj, 28. jan. — Razmerje Avstro-Ogrskega do Turčije, ki je bilo že na najboljši poti k popolnemu sporazum-ljenju, se je začasno skalilo. V zvezi s turškim bojkotom proti avstro-ogr-skemu blagu so se v Tripolisu in drugod vršili zelo razžaljivi izgredi proti odnosnim avstrijskim konzularnim u-radnikom. Tukajšnja vlada je zahtevala od visoke porte po poslaniku mej nem grofu Pollavicini takojšnje zadoščenje. Tu pričakujejo, da se porta ne bo obotavljala, dati zahtevano zadoščenje, vendar se pričakuje turški odgovor z veliko napetostjo.
GoVor, ki ga je imel angleški državni tajnik vnanjih zadev Sir Edward Grey v petek v Coldstreamu, je na tukajšnjem merodajnem mestu napravil zelo ugoden vtis. Sir Edward sicer političnega obzorja ni označil kot že popolnoma jasnega, ampak z ozirom na spravljivi dogovor med Avstrijo in Turčijo je izrekel upanje na sporazum-ljenje na konferenci evropskih velesil. V miroljubnem govoru angleškega diplomata vidijo tukajšnji politiki znamenje, da britanska vlada ne misli več delati zapreke mirnemu sporazumi j enju o balkanskih vprašanjih.
Srbska vlada je vposlala avstro-ogr-ski kakor i vsem ostalim velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo, ob-šrno spomenico, ki v nji podrobno razjasnjuje srbsko stališče nasproti vprašanju o prispojitvi Bosne in Hercegovine. Srbija zahteva nič manj nego prvič samoupravstvo za Bosno in Hercegovino ter drugič zemljiško odškodnino v južni Bosni. Te zahteve se označajo v tukajšnjih vladnih krogih kot take, ki se sploh ne dajo razpravljati z avstro-ogrskega stališča.
Vojno ministrstvo je naznanilo, da se bo razvrstilo 10 oddelkov s strojnimi puškami in 36 domobranskih polhov. Stroški so v proračunu cenjeni na osemnajst milijonov kron.
Dunaj, 24. jan. — V državni poslanski zbornici utegne priti v bližnji bodočnosti spet do burnih prizorov vsled narodnostnega prepira. Predloga postave o ustanovitvi italijanskega pravnega oddelka na dunajskem vseučilišču je bila pravkar vložena. Italijanska pravna fakulteta se ne ustanovi v Trstu, kakor je bilo izprva v načrtu, ker se hoče vlada ogniti razporu š Slovenci. (Torej se vendar že tudi Slovencev boji! Op. st.)
Dunaj, 25. jan. — Nemško-narodno dijaštvo je protestiralo proti ustanovitvi italijanskega pravnega oddelka na Dunaju. Zastopništvo nemško-na-rodnih dijakov je šlo k senatu dunajskega vseučilišča in je predložilo spomenico z omenjenim protestom.
Na Češkem se nadaljuje boj med Nemci in Čehi. Francoskim dijakom, ki so prišli k proslavi 500 letnice, odkar so Čehi prepodili nemške dijake
v Lipsko, je vlada prepovedala vstop v češko vseučilišče.
Dunaj, 28. jan. — Mučno pozornost vzbujajo v vseh nemških krogih najnovejša poročila iz Prage. Češki izgredi v češkem glavnem mestu proti Nemcem so se obnovili. Prišlo je do hudih spopadov med policijo in Čehi zaradi nemških dijakov. Policaji na konjih so naskokovali besnečo množico, in mnogo oseb je bilo ranjenih, a druge so bile dejane v zapor. Tudi nemški casino je bil v nevarnosti. Ljudstvo je prirejalo demonstracije iti klicalo “Na zdar, Srbi!”
Bolgarija in Turčija.
Berolin, 26. jan. — Dasi v nemških uradnih krogih priznavajo, da je postalo bolgarsko-turško razmerje po nedavni mobilizaciji bolgarskih rezer-vnikov resnejše, vendar se ne boje, da je pričakovati spopada evropskih velesil. Za vzpodbudno okolnost srna-ttajo, da Turčija ni podala zahteve za zemljiško odškodnino v Vzhodni Ru-meliji, ampak to so smatrali v diplo-matičnih krogih za nemožno. Ako bi pa Turčija zahtevala kak kos Rume-lije, bi postal položaj resen, in Bolgarija bi menda potem takoj zgrabila za orožje.
Hud potres — kje?
Dunaj, 23. jan. — V daljavi 1800 do 4000 milj so zaznamovali potresomeri na Dunaju, v Pulju, Hamburgu, Pla-uenu, Potsdamu danes močne zemeljske strese, in sicer tako močne kakor začasa strašnega potresa na Siciliji in v Kalabriji. Prizorišče nove nesreče je menda na vzhodnem Ruskem, vendar ni izključeno,, da se je potres pripetil na morskih tleh.
Vodopisni urad v Pulju, glavna tovrstna postaja na Avštro-Ogrskem, sodi, da se je potres dogodil v Turke-stanu.
London, 23. jan. — Angleški potresomeri so davi ob štirih zaznamovali sila močan potres na razdaljo 2,000 do 3,000 milj v vzhodni smeri, torej V ruski Aziji ali Indiji ali Arabiji. Mogoče je pa tudi, da se je potres pripetil v Indijskem oceanu.
Petrograd, 24. jan. — Vsi ruski potresomeri so zaznamovali potres na ruski strani pamirskega gorovja, vendar ni doslej nikakih poročil, po katerih bi se moglo določiti, kje je bil re9 potres; o tem se bo doznalo morda šele čez par tednov.
“Napredni” Nemci.
Berolin, 26. jan. — V pruskem deželnem zboru so bili danes razni predlogi v prilog volivni reformi zavrnjeni. Predlogu, ki je zahteval neposredno ali naravnostno glasovanje, so nedo-stajali 3 glasovi za večino. Predlog v prilog tajnemu glasovanju je bil skoro z isto večino odklonjen, in predlog za novo razdelitev votivnih okrajev je bil z veliko večino zavržen.
Jurij Kristič.
Budimpešta, 27. jan. — Jurij Kristic, sin pokojnega bivšega kralja srbskega Milana in nekdaj prestolonaslednik, je sprejel ponudbo, po kateri bo moral v nekem tukajšnjem tngel-tanglu nastopati kot pevec za $10 na večer.
Morajo ostati v dimu.
Helena, Mont., 25. jan. — Zavezni sodnik Hunt je v takozvanem proti-dimnem slučaju zavrnil tožitelje z njihovo prošnjo, naj se sodnim potom zapre Washoe-topilnico v Anacondi.
Joliet, 111., 27. jan. — Prihodnjo nedeljo, dne 31. t. m., popoludne ob 3. uri se začne v Golobičevi dvorani velika veselica, ki jo priredi naša šolska mladež v proslavo imendana domačega g. župnika in v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa. Mislimo, da nam k tej veselici ni treba posebej- vabiti sl. občinstva, ker se je še vselej rado-voljno in v najobjljnejšem številu udeležilo sličnih veselic, ki se po lepi navadi prirejajo leto za letom. Čč. sestre učiteljice so oskrbele za to veselico najraznovrstnejši program, tako da bo vsak udeleženec našel svojo točko, ki mu bo najbolj ugajala.
Posamezne točke programa za to veselico navajamo v sledečem:
1.	“Dobro došli!” Pesem, slovenska. Peti. in šesti razred.
2.	Voščilo. Slovensko.
3.	“Welcome Song’’-. Pesem, angleška.
4.	Voščilo. Angleško.
5.	Voščilca. Slovensko. Drugi in tretji razred.
6.	“Dude Drill and March”. Angleško. Peti in šesti razred.
7.	“Little Boys Speech”. Drugi in tretji razred.
8.	“Cup of Coffe. Dialogue” Šesti in sedmi razred.
9.	Krčmar pri zvitem rogu. Šesti in sedmi razred.
10.	“Doll Show”. Drugi in tretji razred.
11.	“The Widows Light”. Deklamacija. Četrti in peti razred.
12.	“Water Lilies”. Pesem, angleška. Prvi in četrti razred.
13.	Krščena miška. Tretji in četrti razred.
14.	“Nearer My God to Thee”. Pesem, angleška. Peti in šesti razred.
15.	Naša zvezda. Pesem. Poje cerkveni zbor.
Igral bode Slovenski simfonični orkester.
—	G. John Panian in njegova družina žalujejo nad preranim grobom svoje preljubljene hčerke oziroma sestre Margarete, ki je umrla v nežni dobi svojih let, še prodno je dosegla šolsko zrelost. Ob obilni udeležbi se je vršil pogreb zadnjo nedeljo popoludne. V cerkvi je bila zbrana tudi šolska mladež. Blagoslovil je truplo domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, ki je opravil tudi nagrobno molitev. Užaloščeni družini naše sočutje, a pokojni Margareti nebeško veselje nad zvezdami!
—	Ga. Ana Brožič, roj. Horwat, soproga glavnega tajnika J. S. K. J. v Ely, Minn., je dospela zadnji teden semkaj na obisk k svojini staršem, kjer ostane nekaj tednov.
—	Chicago street, naša glavna ulica, ki drži od juga proti severu skozi središče mesta mimo slovenske cerkve do mostu ob velikih jeklarnah, bode tlakovana z asfaltom. Kdaj? Pravijo, da v bližnji bodočnosti, če ne že letos. Druga warda, naša trdnjava, ki ima vedno svojega slovenskega aldermana, je že tako lepo napredovala v vsakem oziru, da resnično zasluži asfaltovanje svoje glavne ceste. Saj leže ob tej poleg naše cerkve tudi vse naše glavne trgovine in druge ponosne stavbe, ki se v njih zrcali podjetnost našin-cev. Zato je prav in pravično, če se Chicago street z asfaltnim tlakom o-lepša, in olajša za splošni promet ob vsakem vremenu tudi severno od Web ster ceste do mostu, ki drži čez kanal na naš preljubi hrib, kamor tako radi napravljamo dolinci svoje nedeljske izlete, kar omenjamo seveda le mimogrede.
— Naprava kokovih peči v področju Illinois Steel-kompanije bo skoro do vršena. Baterijo št. 3 so napolnili : premogom koncem zadnjega tedna, ko je bila že dlje časa podkurjena. Pod kuriti jo je bilo lože, nego prvi dve bateriji; kajti sedaj so rabili plin (gas) iz prvih dveh, ki sta pa bili svojčas podkurjeni s' kokoni. * In čez nekaj tednov bo dogotovljena za rabo tudi četrta baterija. Kakor znano, so prvo podkurili že koncem zadnjega poletja, in drugo kake tri mesece pozneje. Vsa stvar se je nekoliko zakasnila. Kokovih peči je skupaj 280, in vsaki bate riji jih pripada 70. Ko se je prvikrat razglasilo, da se bodo tukaj gradile kokove peči, je malokdo mislil, da bo de novo podjetje izvedeno v tako o gromni meri; ampak sedaj pa se lahko vsakdo prepriča na svoje oči, da so vse tozadevne obljube skoraj izpolnjene. Seveda so kokove peči od največje važnosti za tukajšnje tovarne in mesto samo. Kadar bodo popolnoma dovršene, se bo ves za jolietske plavže potrebni kok dobavljal takorekoč doma.
—V ponedeljkovi seji mestnega sve-tovalstva je bil sprejet proračun mestnih dohodkov in stroškov. Proračun znaša $428,098.96, proti $407,542.78 lanskega leta, torej narastek za $20,556,-23. Največji pomnožek na izdatkih je zahteval gasilni department, čegar vzdržni stroški so proračunjeni za letos na $51,160, dočim so znašali lani $37,530.
—• Župan Cronin misli, da bi bilo iz varčnih in drugih ozirov najbolje, ako se čimpreje začne graditi nova mest-
na zbornica (city hali), za katero je stavbišče že kupljeno na voglu Clinton in Scott cest, za novim prelepim poslopjem Joliet National-banke. In upati je, da se bo zgodilo po županovi želji.
—	Dne 12. febr. bo minulo sto let, kar je bil rojen Abraham Lincoln, veliki osvoboditelj (The Great Emancipator). Jolietska šolska mladež bo obhajala Lincolnovo stoletnico obenem s proslavo Washingtona, “očeta domovine”, čegar rojstni dan se sicer obhaja dne 22. febr.
—	67 stopinj je kazal toplomer zadnjo soboto popoludne ob treh. Take topline januarja7 meseca še ni bilo zaznamovati v Jolietu, odkar je tu ustanovljena vremenska opazovalnica. Toplo vreme se je začelo v sredo 20. t. m., ko je poskočil toplomer na 63 stopinj. Ampak preprijetno in prezdra-vo ni bilo, dokler je vlažna megla visela noči in dni nad mestom. Od nedelje pa se nam vsak dan spet smeje solnce, in dnevi so tako krasni, da si ne moremo želeti krasnejših.
—	Sredi predpusta smo, zatorej polni muh. Muho prve vrste pa sta menda imela neki naš 'rojak in njegov “konj”, ki sta te dni poskrbela, da se je ves Joliet smejal, kakor že dolgo ne. Necega večera je bila v nekem salunu zbrana vesela družbica. Navzoč je bil tudi dotični rojak. In prišlo je —vedigabog kako—med njim in nekaterimi prijatelji do stave za $10.00. Dotičnik je namreč stavil, da je njegov “konj” tako čvrst in bistroumen, da čez vse visoke stopnice in druge, ovire najde pot v salun. In ker so tacega “konja” želeli vsi videti, je bila stava sprejeta enoglasno, seveda. Dotičnik je vstal in šel. Minulo je dobrih deset minut, pa “njega ni”, njega od nikoder ni, je začelo odmevati po salunu. Kar naenkrat se je zadi začulo neko cepetanje in štorkljanje, in že sta bila v salunu “konj” in njegov gospodar. Seveda jima je prijazni krčmar hitro postregel s pivom in vodo, kajti gospodar in “konj” sta stavo — izgubila. Razsodišče je namreč kon-štatiralo, da “konj” ni bil konj, ampak — kobila. Od smeha so potem vsi očividci skoro popokali, a prešmen tana kobila je še istega večera zaslovela po vsem mestu. Dotični krčmar pa je svoj salun krstil “Pri začaranem konju”.
—	V našem mestu se je te dni mudil g. Math. Klarich iz Pittsburga. Pot ga je namreč nanesla po nujnih o-pravkih.
Pred nekaj tedni ga je zapustila njegova žena, stara 35 let, vzela s seboj večjo vsoto denarja ter odšla neznano-kam z nekim Ličanom, starim 22 let. Pred nekaj dnevi je g. Klarich zvedel, da se parček nahaja v Jolietu. Prišel je sem in doznal, da so se ptički preselili v Milwaukee, Wis. V pondeljek sta se podala z g. Jos. Stukel-om tjakaj na lov. Našla sta celo bando v ne-kej kleti, na kar sta s pomočjo on-dotne policije spravila pod ključ ženo Klarichevo in njenega ljubimca St. Alekšiča, ter njegovega prijatelja M. Zerniča. V torek jutro se je vršila tožba. St. Alekšič, ki je odvedel Kla-ričko, je obsojen na eno leto ječe v prisilni delavnici. Nezvesta soproga je obsojena na štiri mesece ječe ali globe $50, a Zernič bo zaprt 3 mesece, ker se je ustavljal policiji. Serbus! Jolietskim lovcem pa čestitamo.
—	Paul O. Stensland, bivši chicaški bankir, ki je spravil tisočere upnike na beraško palico, ostane še nadalje v jo lietski državni kaznilnici, dasi so se njegovi sorodniki in odvetniki trudili namoč, da bi ga osvobodili potom sod nega pomiloščenja.
bil mnogo ljudij, ker kaj takega se redkoma prigodi. Kako sta ta dva trgovca priljubljena, jfe pokazala velikanska svatba, kakoršne. Clevelandski Slovenci še ne pomnimo. Povabljeni smo bili skoraj vsi Slovenci, ki hodimo v njih trgovino, in večina nas se je tudi odzvala. Ni mi treba omenjati, da so se mize šibile vsled okusnih jedil. Za ples in zabavo je bilo obilno preskrbljeno, ker igrala je slovenska godba pod vodstvom g. Zormana ml. Cerkveni pevski zbor, pri katerem sta tudi g. brata Kavšek, je pa nas kratkočasil z domačimi in umetnimi po-pevi. Rev. B. Ponikvar j.e naredil ganljiv govor mladim poročencem, ki so nastopili novo pot svojega življenja. Vse je bilo zadovoljno in razšli smo se šele pozno v noč.
Druga vesela novica je ta, da smo pred par meseci ustanovili društvo ali dvor, spadajoč k Redu Katoliških Borštnarjev. Tako smo storili velik korak naprej in sicer storili napredek v pravi smeri. Tako društvo je bilo potrebno, da pridemo v dotiko z dru gimi narodi, posebno Amerikanci, od katerih se glede društvenih stvari marsikaj naučimo. Zraven tega pa damo mladim v Ameriki rojenim Slovencem priliko, pristopati v katoliška društva, ki so pristno amerikanska. Vsakdo ve, da je Red Katoliških Borštnarjev ena največjih in najmočnejših katoliških organizacij v Zjedinjenih državah. Po sebno sedaj ne bode mogel nikdo dvo miti o dobrem stanju te organizacije, ko smo dobili pravila in postave v slo venskem prevodu; tako da lahko vsak priprost delavec spozna, da je ta red na dobri trajni podlagi.
Žalibog, da se tukaj dobijo ljudje, ki imajo predsodke zoper vse jednote, slovenske, hrvaške in ravno tako tudi angleške. Dosedaj so bile dobre take jednote, toda sedaj kar naenkrat so vse za nič. Tako se piše v nekem pa pirju, ki kroži tu v Clevelandu in hoče Slovence loviti na nove limanice, kakor jih je že parkrat vjel in izvabil Ta jokavi papir govoriči, da so vse angleške jednote za nič, da so slovenske in hrvaške jednote, ki se morajo skrivati pred postavami in da vse zavisijo le na sladkoustnih agentih. Ubogi A merikanci in Slovenci zraven, ki nimajo enega rešitelja, da bi jim dal dobre zavarovalne jednote in društva. Zakaj si ne pridejo iskat rešiteljev tu sem v Cleveland! Radoveden sem, zakaj ne pride tisti papir na dan z imeni tistih jednot, ki še morajo skrivati pred postavami? Zakaj zavija in hoče zahrbtno napadati in črniti slovenske in hrvaške jednote? To je tisti lepi napredek, da gre Slovenec-zoper Slovenca, da pošiljajo otroke v nemške šole in ho dijo v nemške cerkve, namesto v slovensko!' To je naša zavednost tu v Clevelandu. Tukaj hočejo vedno nekaj zidati v oblake, ki se pa podere popreje kakor pa sezida. Toda, dobro je, da Slovenci v Clevelandu nismo še tako daleč zašli, da bi se dali zvabiti vsaki cunji in bedastoči. Vsakdo dobro ve, kaj je storila Kranjsko Katoliška za Slovence do sedaj in da ima dovelj glavnice, da se ni bati razpada v bližnji bodočnosti. Vsekako imajo vse dosedanje slovenske in hrvaške jednote boljšo podlago, kakor jo je imela fara Žalostne M. B., ki je sedaj v žalostnih razvalinah, kakor bo gotovo tudi nova jednota v Clevelandu, s katero silijo na dan. Da imajo Angleži ali Amerikanci dobre jednote, o tem mislim noben pameten človek ne dvomi; in da so katoliške, dokazuje to, da so v Redu Katol. Borštnarjev katoliški škofje in drugi odlični možje. Duhovni vodja Katol. Borštnarjev je či-kaški nadškof in sam Oče Papež je podelil tej organiaciji svoj blagoslov in mnogo škofov in nadškofov. To v pojasnilo Clevelandskim rojakom.
Luka Gorjanec.
čenju hlodov ga je eden zadel na prsi, da je padel v nezavest. Konštatuje se, da okreva kmčlu. Nahaja se v svojem stanovanju.
Pozdrav po celej republiki, a tebi list, obilo vednih. preplačnikov.
Elyški Slovenec.
—	Herman Billik iz Chicage, obsojen na vešala, ker je zastrupil več članov chicaške rodbine Vrzal, bo prebil ostale dni svojega življenja v tukaj šnji državni kaznilnici. Dve leti se je vlekla njegova pravda in večkrat je bil že določen dan obešanja, a v zadnjem hipu se je njegovim odvetnikom vedno posrečilo, da so ga rešili izpod vis-slic, dokler ga ni nazadnje guverner Deneen pomilostil v dosmrtni zapor.
—	Med katere spadate Vi? Ljudi namreč, ki ne marajo naročiti telefona, ločujemo v dve vrsti. Prvi mislijo, da ga niso vstanu naročiti; drugi pa sploh ne mislijo. Nobena družina ni tako uboga, da si ne bi mogla orni šiiti telefona —- kajti oddajamo ga res poceni. Chicago Telephone Company
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Seve Jožef, Kozjan Barba.
Cleveland, O., 26. jan. — Akoravno imamo tu v Clevelandu vedno kake trubelne — sedaj o pocestni železnici drugikrat zopet kaj drugega — ven dar imamo tudi dosti veselih dogod kov. Posebno sedaj o predpustu smo precej živahni. Svatbe se vrstijo druga za drugo.
'Najimenitnejša svatba je bila pre tekli teden, ko sta se poročila gg. brata Kavšek, ki imata največjo slovensko trgovino tu v Clevelandu. Izvanredni dogodek, da sta se poročila dva brata in da sta stala pred oltarjem, je priva
Fort Lawton, Wash., 15. jan. — Kot kristjani vesoljnega sveta, tako smo tudi vojaki praznovali Božič in Novo leto prav sijajno. Že cel teden pred Božičem smo delali priprave; iz raznega zelenja, ki raste tu po gojzdu, smo spletli vencev kot tudi črke z napisom: “Merry Christmas and Happy New Year” (veseli Božič in srečno novo leto), s katerim smo okrasili jedilnico. (Tu imamo vojaki jedilnico, kjer cela stotnija 'skupno obeduje.) Tudi ni manjkalo raznih drugih okraskov, zastav, slik in raznega orožja. Sredi jedilnice smo postavili vojaški šotor (celtno), pred tem piramido pušk, bajonete in pasove za patrone; na tla smo položili rudečo električno luč, okrog te naložili drv in posodo za kuhanje, ki jo rabimo na vajah. Gotovo pa je, da ob taki priliki tudi Stric Sam nekoliko globokcje poseže v žep, tako da so zamogli naši kuharji tudi mize bolj obložiti kot navadno; te so se kar šibile od pečenih puranov in drugih slastnih jedil. Vsak je dobil tudi za spomin “bill of fare” (jedilni list), na katerem so tiskana imena vojakov cele stotnije. Ob vsaki taki priliki si pride ogledat jedilnice več častnikov, s saboj pripeljejo tudi svoje boljše polovice: to je povod, da se stot ni j e kar skušajo med saboj, katera bode bolj okusno ozaljšana. Tudi cerkvenih opravil so se vojaki raznih ve-roizpovedanj udeležili zelo v obilnem številu. ■
Prihodnje leto, ako zdravi, obhajali bodemo te lepe praznike na Filipinskih otokih. Naš, to je 3. pešpolk, dobi postojanko v južnem delu Filipinov na otoku Mindanao, kamor odjadramo prihodnjega avgusta meseca.
Vreme smo imeli ob praznikih deževno, kajti tu je že v navadi, da ob
zimskem času zelo pogosto dežuje, dočim po letu cele 3 mesece ni bilo dežja; zato je tudi narava sedaj bolj krasna kot po letu, ker vse je zeleno. Pa kmalu po nastopu novega leta dobila je tudi narava drugo lice, spremenila se je v nežno belo opravo, kar se tu le redkokdaj primeri, akoravno vidimo gore'celo leto s snegom pokrite; posebno lep prizor nam daje gora Rainer, najvišja tu v VVashingtonu, stoji južno od tu v bližini mesta Takome, ki ponosno dviga svojo sivo s snegom pokrito glavo proti nebu, kot v domovini naš slavni Triglav. Pravijo in pišejo, da že celih 20 let ni bilo tu take zime in toliko snega, kot ga je letos; padlo ga je celih 8 palcev, ravno dosti za sanjkanje. To ti je bilo veselje! Na vsakem klancu in klančku bilo je vsepolno teh “športov”, posebno ob večgrih si opazil med mladino tud odraščene osebe obojega spola. Citati pa je bilo tudi vsak dan o kaki nesreči, par oseb si je polomilo noge, več pa jih je drugači bolj ali manj poškodovanih. Pa ta beli gost, sneg, mudil se je pri nas samo dober teden, izginil je kar čez noč kot kafra; danes, ko to pišem, je opaziti le tu pa tam za kakim plotom še kako belo marogo ginočega snega. Toplomer kaže 46 stop., najnižji pa je kazal 12 nad ničlo.
Z delom tudi tu ni kar najboljše. Po mestu je opaziti cele gruče brezposelnih delavcev.
K sklepu pošiljam srčne pozdrave vsem čitateljem tega lista, in želim z novim letom nove prosperitete in dobrih časov.	Jakob Cuznar.
Hibbing, Minn., 21. jan. — G. urednik Am. Slovenca! Prosim Vas, da sprejmete ta mali dopis in uvrstite v predale. Tukaj pri nas gre še vse po starem tiru. Sicer se pa ravno nisem namenil pečati z domačimi razmerami, ampak pretečeni teden me je ena stvar iznenadila, da se moram oglasiti.
Po naključju mi je “privandral Domoljub iz stare dežele. V Domoljubu se je oglasil neki mož po imenu A. Oblak. Gospod A. Oblak takole opi-
suje in vroče solze pretaka nad ameri-kanskimi Slovenci. On vprašuje: kaj pa delajo Slovenci, ko pridejo v Ameriko? Ali, kaj hodijo tam k sv. maši ali službi božji? Ja, hodijo. Kaj pa tisti, ko so od slovenskih starišev rojeni, je li tisti hodijo k sv. maši ali službi božji? O-o-o, tisti pa nič. Jaz sem že približno dvajset let v tej deželi, in sem hodil gori in doli tja in ,sem. Videl sem v večjih okrajih ali prav bi rekel župnijah, da imajo ustanovljena po štiri katoliška društva. Vsakega stanu imajo za sebe svoje društvo in ima vsako kakega svetnika za svojega patrona, na primer, možje imajo kakega svetnika za svojega patrona; žene imajo Mater Božjo ali kako drugo svetnico; fantje večinoma tukaj rojeni imajo navadno sv. Alojzija ali kakega drugega svetnika za svojega patrona; dekleta pa Brezmadežno Mater Božjo ali kako drugo svetnico i. t. d. In ta društva pristopajo na dva ali tri mesece k mizi Gospodovi, vsako društvo zase. . Zatorej, gosp. A. Oblak, Vam svetujem, da pridete sami sem in se prepričate najbolj, kake razmere in navade vladajo med našimi Slovenci tukaj bivajočimi, potem bodete lahko bolj resnico pisali, kakor do sedaj v javnost. Ako nimate časa, Vam pa svetujem najprvo pred svojim pragom pomesti, potem šele pred drugim smeti brskajte. Ne rečem sicer tega, da bi ne našli tudi kakih smeti, to pa znam dobro, da med tem bodete našli tudi dosti lepih zrn.
V sklepu mojega dopisa prav lepo pozdravljam vse Slovence in Slovenke po Stric Samovi deželi, in tudi na drugi strani velike luže. Tebi, Amer. Slov., pa obilo naročnikov in predplačnikov na tvojem misijonskem polju.
Frank Golob, P. O. Box 446.
La Salle, 111., 25. jan. — Lasallskim Slovencem in Slovenkam, kakor tudi slovenskim okoličanom sporočamo, da imamo zopet igro dne 6. svečana v (Nadaljevanje na 8. strani.)
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve \xlioe
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun	1 Of
ter je obrestuje po čistih	/O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.
Rezervni sklad K 300 000.
PODRUŽNICE, SPLJET, CELOVEC IN TRST.
Štev. 1005. Garantirano pod ‘ Food and Drugs” Act, dne 30. junij a1906.
Ely, Minn., 25. jan. — Hello, list Amer. Slovenec, blagovoli natisniti sle deče vrstice. Cel teden rudarskim delavcem se v rokah pomika raznovrstno orodje, namreč kramp, lopata, stan ge in sekira. Ko pa pride sobota, se malo razkorajžamo rekoč: Jutri.bode pa nedelja, Gospodov dan, dan počitka, toda v nedeljo človeku ni zapisano da bi samo doma sedel, temveč da ob išče svojega rojaka. Zatoraj mi tu kaj šnji fantje radi gremo v okolici k sosedovim, ki se v njih hiši razvija poštenje. Z dobro voljo usedemo se okoli okrogle mize, seveda prijetno se prileže peneče pive en ali pa dva kozarca. Omenim pa tudi, da sosedove dekleta so odrasle in so edino angleško se učile, zatoraj ne sramujejo se v maternem jeziku govoriti. Ne sramujejo se slovenski citati, ker oči-vidno sem se prepričal, da list Amer. Slovenec jim ugaja oziroma pa dopisi. V množnih slučajih sem slišal in videl slovenske matere hčere, ki se so norčevale iz slovenskega jezika, da celo studilo se mi je. Da, v istini potrebno nam je, da moramo ameriškega jezika se učiti in tudi govoriti: toda ne naš domači jezik teptati in pa zaničevati! Dodatno še sporočim, da zgubil sem pri svojem delu tobak, zato dolgočasno po njem mi je bilo. Mimo mene je kopal neki Italijan. Stopim k njemu, da si izposodim en čik tobaka in res dobim. Videl sem pa tudi, ko je Italijan izvadil iz varžeta še precej cekinov, rekel sem mu: Ti, Karlo, zakaj pa denar s seboj nosiš, ali ne bi boljše bilo, da denar doma odstaviš? Odgovor mi da: Mi Taljani imamo takšno navado, da novce vedno pri sebi shranujemo.
Ponesrečil se je v rudniku Pioneer dne 21. jan. John Sajatovič. Pri via-
Bolečine v hrbtu.
Kadar počutite bolečine v hrbtu, kadar je vašega obraza barva obledela, kadar vas nadlegujejo bolezni v glavi, kadar imate slab okus v ustih in nečist jezik, — je to pravo znamenje, da so vaše obisti in jetra v neredu. Kaj naj zopet oživi iste organe k delovanju?
Severov zdravil za obisti in jetra
Ako se rabi po nasvetu bode to zdravilo st°ri*° vse, da odstrani vse nerede in bolečine. Delujoča jetra in obisti okrepčujejo zdravje po vsem životu. Cena 50 centov in $1.00.
Čitajte kar piše gosp. Karol Dana, Burwell, Nebr.: “Vaše zdravilo za o-bisti in jetra je res delujoče zdravilo, ki je mene ozdravilo popolnoma. Trpel sem na tako hudih bolečinah v hrbtu, da se več niti pripogibati nisem mogel. Sedaj sem spet popolnoma zdrav in nadaljujem svoje delo brez
težav.”
SEVEROVA ZDRAVILA SO NAPRODAJ V VSEH LEKARNAH. NASVET O RABI ZASTONJ,
Slab okus.
Ali je čudo, da je vaš okus tako slab, da tako slabo izgledate, ko se ne brigate za svoj želodec, ki tako slab postaja? Ne ostanite v takem stanju, ker
Severov želodčni grenčec
bo tudi vam čudežno pomagal na poti k ljubemu zdravju. To zdravilo je bilo poskušano že nad 28 let, a vselej je pokazalo svojo moč in jako povolne nasledke v slučajih slabega okusa, ne-prebavnosti, žgoči srca, zabasanosti malariji in onemoglosti. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00.
Trpite na kašlju.
Ako vas nadleguje kašelj, prehlad, težko dihanje, šegetanje v grlu ali kak drug nered te vrste, ne odlašajte temveč si oskrbite
Severov balzam za pljuča.
ki bo prav hitro odstranil kašelj, okrep čal bo dihalnik ter bode ves sestav uredil, da se odstranijo hude posledice in vnetja pljuč in grla. Daje se lahko tudi otrokom, ker je popolnoma varen. Cena 25 in 50 centov.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Nasvet o rabi zastonj.
Vprašajte za Severov Almanah za leto 1909, dobite ga zastonj. Vprašajte pri drugistih.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 29. decembra 39 Slovencev in 10 Hrvatov.
—	Vinska kupčija malone miruje na Dolenjskem, ker manjka odjemalcev za vina vsled konkurence tujih vin. Vsak išče le cenena vina, naj jih dobi kjer si bodi.
—	Sankališče v Bohinju. Kranjska deželna zveza za tujski promet je zgra dila v Bohinju nad 2000 m dolgo sankališče, ki se je slavnostno otvorilo v nedeljo 3. januarja 1909.
—	Ljubljanska duhovščina se je dne no, poklonila presvetlemu gospodu knezoškoiu. Milostni ' gospod stolni prošt Sajovic je v imenu vseh sobratov izrazil presvetlemu vladiki iskrena voščila za novo leto, udanost in zvestobo svojemu, za vse blago in dobro unetemu višjemu pastirju. Navajal je razne dogodke v preteklem letu, kateri zagotavljajo nadaljni zdravi razvoj našega naroda v verskem, socialnem in narodnem oziru. Z božjo pomočjo naj presvetli knezoškof tudi v bodoče vlada škofijo v blagor cerkvi in vsemu prebivalstvu. Presvetli gospod knezoškof se je iskreno zahvalil za izraženo izjavo udanosti, pohvalil neutrudno de lovanje duhovščine na cerkvenem in gospodarskem polju ter izrekel željo, naj bi tudi v bodoče gospodje duhovniki edini in požrtvovalno delovali z božjo pomočjo tudi v novem letu, katero bodi srečno in veselo za ožjo in širšo domovino.
—V Selcah nad Škofjo Loko so o-tvorili krasen dom in ustanovili izobraževalno društvo. Tudi za Moste ter Novi Vodmat pri Ljubljani se je ustanovilo katoliško izobraževalno dru štvo.
—	V Idriji je umrl duhovnik tržaške škofije Josip Strnad. Od leta 1898. do lani je služboval kot kaplan v Podgradu v Istri, odkoder se je preselil v svoj rojstni kraj radi bolezni.
—	Vela Nigrinova. Po težki, mučni bolezni je 31. grudna v Belem gradu zatisnila oči ena prvih in največjih jugoslovanskih tragedinj — Vela Nigrinova. Sodelovala je svoj čas na nekdanjem ljubljanskem čitalniškem odru, izza leta 1882. pa je bila članica srbskega narodnega gledališča v Belem gradu kot prva heroina. Lani je priljubljena umetnica slovesno praznovala petindvajsetletnico delovanja med Srbi. Vela Nigrinova je rada zahajala domov v Ljubljano in je na tamoš-njem gledališču z velikanskim uspehom gostovala. Srbi ji izkažejo sedaj poslednjo čast s tem, da so jo pokopali na državne stroške.
—	Umrl je v Spodnji Šiški akade-mični slikar Karol Zvverger.
—	Samomor. Dne 2. jan. se je v svojem stanovanju v Kolodvorskih ul. št. 18 v Ljubljani obesil 64 letni oženjeni delavec Jernej Pogibu, rodom iz Matene.
—	Žrtev alkohola. Dne 22. dec. o-kolu 8. ure zvečer prišla je precej pijana Polona Jenko, 52 let stara samska delavka, domu. Vžgala je svetil-ko-petrolejko in pri tem pa v svoji zmedenosti tako neprevidno ravnala, da se je petrolej vnel, vnela se je pa tudi njena obleka, vsled česar je zado-bila take opekline, da je umrla.
—36,000 kron “Suedmarki”. Umrla je v Ljubljani na Poljanskem nasipu soproga majorja Pfeiferja in zapustila vse svoje premožjenje v znesku 36,-000 kron “Suedmarki”. Če se hoče ta čin prav ceniti, je treba vedeti, da je bila ta “nemška” gospa hči slovenskega pisatelja, Prešernovega prijatelja Kastelica, izdajalca “Čebelice”, ki si je svoje premoženje pridobil od Slovencev.
—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Fer-fila, sluga, 71 let. Gašper Naglas, bivši starinar, 81 let; Marija Rahunc, gostija, 90 let; Ivan Skodlar, hlapec, 71 let; Gašper Mišič, strojar, 52 let; Ivana Cof, uradnega sluge vdova, 65 let; Alojzija Sadler, zasebnica, 72 let; Jernej Vončina, posestnik, 65 let; Viktorija Šolar, usnjarjeva hči, 7 let; Antonija Laseckiy, krojačeva vdova, 81 let; Maria Naglič, dninarica, 60 let; Ivana Werhauser, dninarica, 60 let; Ivan Zorko, tapetar, 43 let; Matevž Erbežnik, zasebnik, 81 let; Marija Gašperlin, zasebnica.
—	Umrli so v Novem mestu sledeči: Dne 22. dec. Notburga Dobravec, stara 78 let; 23. dec. Marija Ravnikar, trgovčeva hči, stara 2 dni; 25. dec. Mar jeta Andrejčič, posestnikova hči iz Skocijana, stara 5 let, umrla v ces. Elizabete ženski bolnici.
—	Umrlo je lani v Ljubljani 1207 oseb, dočim je bilo leta 1907 naznanjenih 1285 smrtnih slučajev. Zdravstvene razmere so torej od leta do leta ugodnejše, in bodo še bolj, ko se uresniči osuševanje ljubljanskega barja.
—	Roparski umor na Verdu. V torek dne 29. dec. 1. 1. je stal pred zagrebškim sodiščem Anton Šprajc, rodom iz Kamenice občine Jezerane na
Hrvatskem. Šprajc je bil drug onega Štefana Samardžiča, s kterim sta dne 9. nov. 1907 zavratno napadla pri Verdu Matija Cedolina, ga umorila ter oropala, vzevši mu 2900 K. Šprajc je pograbil Cedolina, ga vrgel na tla, Sa-mardžič pa mu je porinil nož v vrat. Denar sta si razdelila in se odpeljala v Trst, od tam pa v Reko, kjer sta se razšla. Šprajc je odšel domov, Sa-mardžič pa nazaj na Kranjsko, kjer je bil aretiran in pri ljubljanskem sodišču obsojen v smrt na vešalih, a je bil pozneje pomiloščen v dosmrtno ječo. Šprajc je v preiskavi in tudi pri razpravi vse tajil vzlic .temu, da mu je za pričo poklicani Samardžič povedal vso resnico v obraz. Šprajc je bil obsojen na 20 let težke ječe in je svojo obsodbo poslušal čisto mirno.
—	Pod vlak je prišla 4. jan. v Litiji 20 letna Marija Bratunova, kateri so kolesa strla levo roko in levo nogo. Pripeljali so, jo v dčželno bolnišnico v Ljubljani.
—	Prememba posesti. Karol grof
Lanthieri v Vipavi je izročil vse svoje obširno posestvo svoji hčeri Klementini baronici Levvezov ter se preselil iz . Vipave v Furlanijo.	|
—	Občinski svet ljubljanski. (Protest ljubljanskega občinskega sveta proti imenovanju nemškega šolskega nadzornika.) V izredni seji občinskega sveta je župan Ivan Hribar govoril takole: “Kakor je znano iz časni-ških poročil, bil je pred kratkim za deželnega šolskega nadzornika na Kranj | skem imenovan profesor na tukajšnji c. kr. višji realki Albin Belar. To imenovanje je vzbudilo splošno začudenje v srcih vsega slovenskega prebivalstva, dežele kranjske pa nepopisno ogorčenje. Saj na Kranjskem poslujeta že dva deželna šolska nadzornika in sicer eden za srednje, drugi pa za ljudsko šolstvo. Oba sta poznana veščaka na šolskem polju, sijajno usposobljena za nadzorovanje srednjih in ljudskih šol. Da vsled tega ni bilo nikake potrebe za tretjega deželnega šolskega nadzornika, je očividno, zlasti ako se pomisli, kako je vrejeno šolsko nadzorstvo po drugih veliko večjih deželah, kakor je dežela Kranjska. Vsakomur-je bilo takoj jasno, da se po eni strani hoče na najsurovejši način briskirati slovenski narod, po drugi strani pa dati na stroške tiste države, ki ima vedno zaklenjene blagajne za slovenske kulturne potrebe, nagrado za renegatstvo naj-ostudnejše vrste. Saj je znano, da je profesor Belar, dasi slovenskih roditeljev sin, prijadral v svojem odpadni-štvu tako daleč, da sovraži vsako slovensko besedo. Avstrija se, gospoda moja, imenuje mnogokrat dežela neverjetnosti. Z imenovanjem prof. Be-larja za deželnega šolskega nadzornika pa je avstrijska državna modrost prekosila sama sebe. Kakor znano, je glavni del pouka na gimnazijah posvečen latinščini in grščini, tako celo, da ta dva predmeta zavzameta nad 50 od-stot. vseh. učnih ur. Sedaj pa pomislite, gospoda moja, kako naj nadzoruje pouk v teh dveh klasičnih jezikih “ve-ščak”, kateremu je znano, da je Bog staro grščino in latinščino ustvaril na veliko jezo šolarskih butic, ki pa sicer o teh klasičnih jezikih niti pojma nima. Če ni to najskrajnejša ironija, potem pač ne vem, s kakšnim izrazom bi krstil to državno modrost.” Ko-nečno je župan predlagal oster protest proti omenjenemu imenovanju. Govorila sta še dr. Triller in dr. Oražen, nakar sta bili dve tozadevni resoluciji enoglasno sprejeti.
—	Pri razpravi o začasnem proračunu je v gosposki zbornici na Dunaju priporočal grof Franc Thun tudi ustanovitev slovenskega vseučilišča.
—	Nova čipkarska šola. Iz Poljanske doline pišejo: Občinski odbor na Trati je v svoji seji sklenil z 7 proti 6 glasovi, da se na Trati ustanovi čipkarska šola. V Poljanski dolini ni nikake industrije, v nižjih slojih bi bilo veliko revščine, če bi ne zaslužili s klepljanjem čipk. Da pa se čipkar-stvo še bolj lazvije, je bila šola že zdavnej nujna potreba, in to vsled teht nih vzrokov v korist občine.
—	Dijak Borštnik, ki je bil ob sep-teniberskih dogodkih nevarno ranjen, je zapustil bolnico že en teden pred Božičem. Sedaj ni nobenega ranjenca več v bolnici.
—	“Kranjska hranilnica” in slovenski denar. Pretekli mesec je bila dvignjena iz “Kranjske hranilnice” v Ljubljani ogromna svota 5,720,450 K 37 v. od 3469 strank! V “Kranjski hranilnici” je zdaj še na 25,822 knjižicah 51,-655,199 K 79 v. To so podatki, ki so navedeni v uradnem listu.
—	Nad 33 milijonov kron je zdaj že naloženih v “Mestni hranilnici ljubljanski”.
—	Nemško gledališče v Ljubljani je dan za dnevom prazno. Seveda se po tem tudi igra. Predstave so take, da semtertja celo najzagrizenejši Nemci beže iz gledališča. Vendar pa se še vedno najdejo ljudje, ki jim ugajajo te predstave.
—	“V pravljični noči” bo naslov letošnji predpustni kostumni zabavi slo- j
venskega glasbenega društva “Ljub-Ijane”, Trije odseki so že na delu, da ustvarijo na podlagi najlepših narodnih pravljic nekaj čarobnega. Pravljična noč v “Unionu” bo dne 7. febr.
—	Pretep med nasprotniki. Snebr-ški fantje so bili jezni na fante iz Smartna, ker so se jim ti nekaj zamerili. Zaradi tega so se domenili Sne-berčani, med njimi Janez Cajhun, Jožef Ilovar, France Klemenčič, Janez Snoj, France Klešnik in France Mihelič, da nasprotnike enkrat dobro naklestijo. Ta svoj načrt so izvedli dne
6.	junija 1. 1. zvečer. Z raznim orodjem oboroženi so prilomastiji v Šmarno, se ustavili v MarnOvi gostilni, kjer se je pričelo razgrajanje, zlasti, ko so opazili, da se tam nahaja domač fant Janez Bolta. Opravili tu niso nič, ker se Bolta zanje ni nič zmenil. Šneber-čani so na to ukaje krenili proti cerkvi, kjer so našli v bližini na travi ležeče fante Antona Molnarja, Franceta Zupančiča in Antona Dolničarja. Teh so se takoj lotili in pretepli. Nevarne poškodbe je pri tem dobil na levi roki Anton Molnar. Pretepači priznavajo svoj čin. Mihelič in Klešnik sta bila obsojena vsak na 5 mesecev, vsi drugi pa vsak na 3 mesece težke ječe.
—	V vodnjak je padel. Dne 23. dec. popoldne so z dvorišča pri “Jelenu” v Kranju spravljali sneg. Metali so ga v opuščen vodnjak, ki je nad 20 metrov globok. Na dvorišču je bil sinček odvetnika dr. Josipa Kušarja, Boleslav, kateremu je zdrknilo in je padel v vodnjak. Zbrala se je takoj velika množica ljudi, a nihče se ni upal v vodnjak. Končno je prišel mestni stražnik Ivan Šmajd, ki se je spustil v vodnjak in našel na dnu dečka skoraj popolnoma nepoškodovanega. Bil je le nekoliko opraskan. Izvlekli so potem najprej dečka iz vodnjaka, po-
I tem pa še Šmajda.
—Kmečka zveza, pred kratkim ustanovljena za Belokrajino, je priredila prvi svoj shod na Suhoru pri Metliki dne 13. dec. popoldne. Predaval je g. sodnik Franc Regally prav temeljito in praktično o poslednji volji ali oporokah. Govorila sta tudi še g. župan Alojzij Mihelčič iz Lokvice o pomenu in koristi “Kmečke zveze” in domači župnik g. Jakob Pavlovčič o volivni reformi za deželni zbor. Udeležba je bila prav obilna.
—	Za slovensko vseučilišče. V Št. Janžu na Dolenjskem se je vršil 20. dec. dobro obiskani shod v prilog slo-skemu vseučilišču. Shodu je' predsedoval g. župnik, poročal pa je medici-nec g. Černič. Sprejela se je resolucija za slovensko vseučilišče.
med njima, ker sta bila takrat sama v hiši.
ŠTAJARSKO
r—
—	Pesnikujoči domobranec. Pri domobranskem bataljonu v Ljubnem služi pešec Ivan Wimmer; ta je o priliki cesarjevega jubileja napisal več pesmi, v katerih opeva zgodovinske dogodke Avstrije za časa vladanja Franca Jožefa I. Ko so te pesmi prišle v roke poveljnika majorja Stadlerja, jih je poslal na najvišje mesto; srečni pesnik-vojak pa je sedaj prejel od cesarja dragoceno priznanje: zlato remontoir-uro z dvema pokrovoma, okrašeno z dvo-glavnim orlom.
—	Iz nemške mestne hranilnice v Brežicah so jeli Slovenci trumoma jemati denar, ker so zvedeli, kako gospodari ta zavod z njim. Boje se za svoje prihranke, kakor se boje tisti, ki jemljo iz nemške Kranjske hranilnice v Ljubljani.
—	Veleposestnika Kača zabodel vojak. Iz Št. Janža na Dravskem polju se piše: V noči od 30. na 31. dec. je neki vojak-četovodja zaklal v gostilni pri ločkem brodu veleposestnika in gostilničarja Franca Kac iz Loke. —• O tem se še poroča: Morilec veleposestnika Kača je četovodja 7. bataljona lovcev iz Kanala, Mihael Podlesnik, ki je bil na dopustu v Mariboru. Podlesnik in njegov popolu brat Herman Dogonik sta se v neki okoliški gostilni sprla z Kačem in ga vrgla na cesto. Kac je streljal v zrak, nakar je Podlesnik tekel za njim in ga trikrat zabodel z bajonetom, da je Kac mrtev obležal na mestu. Morilec in njegov popolubrat sta pobegnila. Značilno je, da je četovodja- morilec v gostilni vpil, da bo Kača umoril, ker v najslabšem slučaju se mu ne more zgoditi drugega kot da avanzira za narednika.
—	Uboj. V Ciglencih pri Mariboru je posestnikov sin Fran Klemenčič iz Sv. Martina pri Vurberku zabodel Matija Juga iz Spodnjega Dupleka z velikim kuhinjskim nožem v vrat, da se je zgrudil in kmalu umrl. Vzrok je bila ljubezen. Tudi drugi gostje in gostilničar, ki so mirili pretepača, so bili vsi ranjeni.
—	V bolnišnico v Radgoni so pripeljali 21 letnega viničarskega sina A. Matekoviča iz Kapele, ki ga je viničarski sin Franc Hojs iz Okoslavske-ga vrha o priliki nekega pretepa v Be-lakovi krčmi pri Kapeli z nožem v trebuh dregnil in ga težko ranil.
—	Nasilni “fajerber”. Framski ‘fa-jerber’, ki je seveda “nemški”, je napravil pred par meseci izlet, pri katerem se je precej močno gasilo s — pivom. Ob povratku so prišli ti nav-
dušeni gasilci mimo narodne gostilne kjer se je plesalo. Tudi “fajerberu” se je zljubilo plesati, ali narodna dekleta niso marala plesati s “fajerberkarji”. Zato je dal “hauptman” “šturmirati” na gostilno. Čudno je bilo pa potem, da je drž. pravdništvo tožilo slovenske fante in dekleta. Ali glavna razprava je pokazala, da je bil kriv “fajerber”, proti kateremu se je sedaj u-vedla preiskava zaradi hudodelstva javnega nasilstva.
—	Tombola m gledališka predstava v “Delavskem domu” v Podljubelju je bila silno dobro obiskana. Eno uro pred napovedanim začetkom je že bila dvorana natlačeno polna. Karte so zmanjkale in čez 200 ljudi je moralo naprej. V dvorano je prišel izzivat Mesarjev študentek (učiteljiščnik) z nemškimi znaki, pa je moral iti, ljudstvo je navdušeno ploskalo za njim.
—	Nemški odvetniki v Celovcu z zavistjo in jezo opazujejo, da imata slovenska odvetnika še vedno svojo kli-jentelo, in še bolj se bojijo, da bi se sedaj ne spametovali tudi koroški Slovenci in pustili zastopnike, ki jih ne razumejo.
—	Odlikovanje. Cesar je odlikoval profesorja g. Jakoba Šketa povodom njegovega umirovljenja z naslovom vladnega svetnika.
—	Umrl je v Sovinjaku (Istra) vrli rodoljub Ivan Žigante, vaški načelnik in odbornik občine Buzet. 70 let stari mož je bil rodom — Furlan.
—	Kap je zadela v Trstu 961etno Marijo Kastelic, ki je bila takoj mrtva.
—	Finančni respicijent ustrelil gostilničarja. Iz kobaridske okolice pišejo: Dne 2. dec. zvečer ustrelil se je na fin. postaji v Kredu eden tamkaj službujočih fin. nadstražnikov. Ne ve se prav, kaj ga je dovedlo do tega čina. Komaj se je ljudstvo nekaj pomirilo nad takim, za nas nenavadnim dogodkom, dogodilo se je komaj teden zatem, t. j. 10. dec. nekaj strašnejšega. Prišel je onega dne tamkaj, fin. respicijent v komaj četrt ure oddaljeno vas Staroselo, ter je šel k gostilničarju “Burču”. Kmalu na to slišalo se je iz gostilne dva strela.—-Prihiteli so sosedje, ki se jim je nudil strašen prizor. Osemdesetletni starček, gostilničar “Burč” in njegov morilec fin. respicijent ležala sta oba na tleh mrtva. Nič gotovega se ne more vedeti, kaj je bilo
—Istrski vlak je razmesaril pri Zavijali blizu Trsta 511etnega Jerneja Vod nika od S. Marije Magdalene spodnje.
—	V morje je skočila v Trstu 33 letna Domenika Pesjak, a so jo še pravočasno rešili. Moža je vrgla božjast, ko je videl ženo skočiti v morje.
—	Za poškodbami je umrl v Trstu kočijaž Vinc. Tonič, ki je dobil v pretepu težko rano.
—	V morje je skočila v Trstu 501et-na Marija Nikar. Mornarji pa so jo potegnili na suho. Ni hotela povedati, zakaj se je hotela usmrtiti.
—- Madjarizacija Hrvatske. — Ena zadnjih številk “Magyar Hirlapa”, glasilo ministra grofa Andrassy-ja, se bavi na uvodnem mestu z nalogami bana barona Raucha, ki ima m'sijo, da izvrši načrt njegovega očeta, to je, da pomadjari Hrvatsko.
-— Brata je ubil. V Trogiru v Dalmaciji sta se sprla brata Josip in Martin Barkiča. Martin je udaril Josipa s toporiščem po sencih s tako močjo, da mu je izkočilo oko in je v par urah umrl. Oba brata sta bila neoženjena. Ubiti je bil star 50 let, ubijalec pa 52. Ta je bil že leta 1885 radi umora obsojen na 17 let ječe, ki jih je presedel v koprski kaznilnici.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio.
Očistite jetra 1 lexer's Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne org» ne. Cena po pošti ali v naši lekarn. 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET, ILL.
Slovensko - Amerikanski KOLEDAR
za, leto 1009
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se dom« naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-633 Cass St. JOLIET, ILL. Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Podpisani naznanjam rojakom,
1 S '"'pil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja... izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. A Lincoln. CHICAGO, ILL.
FRANIC SAKSER CO.
New York, N. Y.
82 Cortlandt Street,
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10
__	___ _________________ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Važno n rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-‘Kretanje parnikoi” ia naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagnuviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New ^ ork. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj p-ide v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki ■4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti r-.znih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo ? v .-ste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še preji dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in ■J koristno.
WAV.VAV.V.W.WAV.VA VV^AW.YAWW%VAY.W.Y.V.VA,.W.,.V.V.V.,.V.V.V.,.Y.‘
le prali!
Imateli v staro domovino komu ka ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
Iko si namenjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Elli* Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč,
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
» •
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL07ENSK0-AM TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi, bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
JAPONIJA ŽE SPET NEZADOVOLJNA.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic- Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.

CERKVENI KOLEDAR.
31.	jan.	Nedelja	Peter Nol., Mar.
1.	feb.	Pondeljek Ignacij, muč.	
2.	<<	Torek	Svečnica, D. Gos,
3.	<«	Sreda	Blaž; Oskar.
4.	“	Četrtek	Andrej Kor.; Ve.
5.	n	Petek	Agata, dev. muč.
6.	a	Sobota	Rotija, Amand.
PRAZNIK SVETE DRUŽINE.
Sv. cerkev je prošlo nedeljo, kot na praznik sv. Družine, opozorila verni-, ke na sliko svete Družine.
Novodobna družina, to je od krščan skega duha oddaljena družina, je ponekod zelo izpodkopana, ker nedostaje v nji miru, sloge in krepostnega življenja. Kjer pa trpi družina, tam trpi tudi država, vse družabno življenje.
Sv. družina nazareška in pobožnost k nji ima to zlo odvrniti. Pri Jezusu, Mariji in Jožefu nahajamo vse, kar more družino osrečiti.
Sv. Jožef je vzor vrlega gospodarja. Ena skrb'predvsem mu je na srcu. Bogat ni, ampak skrbeti hoče za živele njegovemu varstvu zaupane družine. Zato ga vidiš, kako pridno se vkvarja pri delu. Svojega časa ne zapravlja v brezkoristnem razveseljevanju.
Tiho gospodinji ob njegovi strani deviška Mati Marija. Tudi njene roke ne leže brez dela v naročju. Marija
• pozna vrednost časa. Tratiti ne mara časa s praznim govorjenjem. Dobro pozna rek modrijana: “Mnogo govorjenje se ne konča brez greha!” Kolikokrat mora pod tem žlobudranjem trpeti čast bližnjega ali celo čistost in nedolžnost duš. Kako malo premišljajo taki blebetavi jeziki besedo sv. pisma: “Lažnjive ustnice so gnusne pred Bogom!”
Da bi se vendar vse krščanske žene in device vzgledovale v tem na Mariji, ki ima rajši ponižno tiho življenje ob domačem ognjišču, nego nevarnosti-polno v posvetnem hrupu. Nevarnosti sveta dobro pozna in se noče pogubiti v istih.
Prisrčno, ljubko dete tvori središče tega domačega življenja v hiši na-zareški. To je ljubeznivi dečko Jezus. Pokoj in nebeški mir lahko čit^š na njegovem mladostnem obrazu. On, kralj nebes in zemlje, je postal poslušen dvema otrokoma človeškima, Mariji in Jožefu sledi Sin božji.
Kako poučen vzgled za otroke, za naš čas sploh, ki povsod odpoveduje pokorščino oblasti. Sin božji je prišel iz nebes na zemljo, da nam krepost pokorščine omili in olajša. “Sram te bilo, o človek, ki si samo prah, Sin božji se ponižuje in ti se prevzetno povišuješ,” nam kliče sv. Bernhard.
In da se nihče več ne sramuje dela, jemlje božje Dete tudi breme dela na svoje slabe rame. V .delavnici naza-reški dela božji Sin s svojim rednikom, sv. Jožefom. Kako ljubo in lahko je moralo biti svetniku delo z Jezusom! — Skrbi in stiske pa tudi ne manjka v sv. hiši nazareški. Toda, kjer je Jezus, kjer Jezus sodeluje, kjer Jezus z nami trpi, tam je vsako breme lahko, vsak križ sladka teža.
Jezus, Marija in Jožef, čuvajte nad našimi krščanskimi družinami, bodite tudi zvesti zaščitniki velike družine božje na zemlji, sv. katoliške cerkve. Varujte jo, krepite njene služabnike v boju, peljite nas vse po trpljenju in skušnjavah tega življenja k družini svetnikov pri nebeškem Očetu.
Vkljub vsem uradnim zagotovilom prijateljstva, ki so se izražala med oboj nima vladama, je javno mišljenje na Japonskem Američanom tako sovražno, kakor kdaj preje. Japonci očivid-no ne morejo pojmiti, da v federativni republiki ali zvezni ljudovladi pri-stoji vsaki isto sestavljajočih držav ureditev svojih notranjih zadev.
Imeti nočejo, da država California otežuje pridobitev zemljiške lasti odstrani priseljenih Japoncev in dovoljuje ustanovitev posebnih šol za mongolske otroke. To smatrajo za vti-k nje v njihove pravice. Če si pred-očimo, da so priseljenci na Japonskem skoro brez vsake pravice in zaščite, potem se nam je nad prevzetnostjo malih žoltih junačkov samo smehljati. Enkrat za vselej naj bi se jim pojasnilo, da se v deželno postavodajo nimajo mešati in da se imajo zadovoljiti z odredbami, ki jih smatra država California za dobre v prid vesoljnosti svojega prebivalstva.
I Japonskim državnikom je naš res ! nekoliko zapleten način vladanja prav j dobroznan, a širšemu ljudstvu je slej-I koprej še knjiga s sedmerimi pečati, in I japonsko časopisje si nalašč prizadeva javno mišljenje razdražiti proti Ameriki, ki bi je moralo pomirjati z reči primernim pojasnjevanjem. V prvih časopisih japonskih se daje vedeti, da postavodaja države Californije ne more sprejeti nobenih predlaganih omejitvenih odredeb, če ne privoli osrednja vlada v Washingtonu. Kar napravlja položaj še težavnejši, je dej-I stvo, da vladisovražna manjšina v To-| kiu izkorišča to krivo razumevanje vsled nevednosti in da upa s pomočjo istega priti na krmilo ob prihodnjih državnozborskih volitvah. Hujskanje se vodi po gotovem načrtu, in težko je presoditi, do kakošnih posledkov utegne konečno vesti to podpihovanje proti Ameriki. Vsekakor bi bilo prenaglo, ako bi hoteli smatrati .možnost razpora z Japonijo za prazno in neutemeljeno, kajti če pride do moči ta-mošnja takozvana naprednjaška stranka, ki se opira edinole na narodno domišljavost prebivalstva, potem bi se utegnile na našo vlado staviti zahteve, za kojih izpolnitev bi njena ustavna pooblastila ne zadoščala.
POLJEDELSTVO IN OBRT.
Še vedno je poljedelstvo hrbtenic; v gospodarskem življenju Združeni! držav. Obilne žetve so predpogoj z. takozvane dobre čase, in iz stiske • obrtnem življenju najhitreje pomagaj' bogate letine. Ampak v Združeni! državah se vrši isti proces, kakor ■ Evropi: preseljevanje s kmetov v me sta, s farme v obrtnijška središča Pred dvema zarodoma sta bili, kako dokazuje gospod W. M. Hays od po ljedelskega departmenta, še dve tret jini prebivalstva Združenih držav za posljeni v poljedelskih poklicih, dočin deluje sedaj samo še tretjina prebival stva na fatmi in plantaži. To je čud no velika premaknitev ali preselite’ prebivalstva z dežele v mesto. Pa' prideluje ena v poljedelstvu zaposlje na tretjina’ sedaj več, nego sta pre< dvema zarodoma pridelovali dve tret jini, kajti naše poljedelstvo ne pride luj.e samo dovolj za domače použitje marveč tudi še zadosti za izvoz v ve likem. K temu je se,veda prav mnog< pripomogla velika uporaba poljedel skih strojev; istotako' umnejše izko riščanje mnogih poljedelskih pridel kov. Po statističnih dozvedbah se ji poljedelska produkcija pač sami za tretjino hitreje razvijala, nego ji prebivalstvo naraščalo, in v sedanjen desetletju bo skoro gotovo nazadova la. Reja klavne živine se ni množil; v oni meri, kakor prejšnja desetletja ker so se veliki deli vladnih zemljiš' polagoma napolnili z naselniki ter s< ne morejo več rabiti kot prosti paš niki. Po cenilu z leta 1880. je bili 44,3 odsto skupnega prebivalstva za posljenega v poljedelstvu; leta 189C ga je bilo samo 37,7 odsto in leta 190C samo 35,7 odsto. Kolikor je bilo vslei bega z dežele delavskih sil odtegnje nih poljedelstvu, toliko jih je prišli prav obrti. Produkcija obrtnih izdel kov se je torej znatno pomnožila pi večjem številu delavcev. Potem s je pa po zboljšanih metodah, kako delitvi dela, delavnost posamezneg delavca povišala. Zato je naša obr primeroma hitreje napredovala, kako naše poljedelstvo. Čim močnejše j preseljevanje z dežele v mesta, v obrt ne okraje, tem večje je povpraševanj po kmetijskih pridelkih, tem umnej morajo farmarji, živinorejci in dr. go spodariti, da zadostujejo potrebi. Am pak tudi obrtni produkciji so stavlje ne meje. Izdeluje.se le toliko, koliko sprejemajo domači in svetovni trgi, ii tako se utegne dogoditi, da.se spe napravi ra-vnotežje med poljedelstvon in obrtnijo (industrijo). Začasno j še videti, da se bo poljedelstvu odte govalo še več delavskih moči; poten pa pride čas, ko se prične preseljeva nje iz mest na kmete. In to bi bil bla goslov za Združ. države, katerih go spodarska hrbtenica ima in mora osta ti poljedelstvo.
PREDSODKI PROTI RUSIJI.
Kanadski, ameriški in britanski nc vinarji se redkokdaj ali nikdar ne pc nižajo do podrobnosti, kadar zlorab ljajo rusko vlado in ruske metode a načine vladanja. Številke in dejstvi tolikrat predočevana nam, prav nič n izpremenjajo položaja. Karikaturist
(risarji znamenitih osobnosti v spačenih podobah) skoro vseh narodov nam navadno predstavljajo carja v kaki strašni obliki, z grmadami mrliških kosti okoli njega, ali premišljajočega trpljenja uklenjenih in zapuščenih žrtev. Tako se ne uči začasna zgodovina. Uradna statistika javnih usmr-čenj na Ruskem leta 1907. nam jasno kaže to stvar. 627 oseb je bilo usmrčenih leta 1907. po sodni obravnavi in obsodbi. Rusko’ prebivalstvo znaša
147.000.	000. Letno povprečno število usmrčencev v Združenih državah nekaj let do in vštevši 1907 je bilo 353, in prebivalstvo te dežele znaša samo
85.000.	000. In občeznano je, da ute-kajo mnogoterniki v tej deželi, ki bi morali prejeti smrtno kazen. Še več, od 627 usmrčenj na Ruskem, se jih je pripetilo 409 v baltiških pokrajinah, kjer je bilo revolucionarno gibanje nasilno; 66 je bilo slučajev vojaških prestopkov, in armada je pod ostrejšimi odredbami glede upora in ubega, nego je potrebno v Združenih državah, kjer ni revolucionarnih skupin, ki bi vesčas izpodkopavale udanost armade; 52 je bilo slučajev izdajstva, ki se v ponaj-več deželah ne poznajo izven zakonikov; kar pa ni čudno nahajati pri mešanih in slabopriličenih plemenih in skupinah, ki tvorijo prebivalstvo rusko. Vkljub vsem naporom skrajno sovražnega časopisja drugih dežel in te dežele, uveriti nas o tem, vendar ni resnica, da se ruski podaniki koljejo kar na debelo, kakor prihaja na misel in muho policiji, vojakom ali kozakom. Da so način vladanja na Ruskem ter, njihove upravne in izvrševal-ne metode v mnogih slučajih prerezke ali preostre, prav radi vrjamemo. Ampak pripravljeni nismo pogoltniti več nego majhen odstotek tistega, kar nam gotovi novičarski uradi in slični razna-šalci tiste resnice, ki prija čitalcu, pripovedujejo o ruski deželi. — The Casket.
iz razvalin. Za Palermom je bila najvažnejše mesto Sicilije s 170,000 prebivalci, s krasnim pristaniščem, v katerem je prostora za tisoč ladij, in z močno trdnjavo. Corso Cavour jo je delil v obmorski del in v mesto na hribih. Mnogo starodavnih spomenikov jo je krasilo, izmed najlepših stolnica Santa Annunziata dei Catalani, najstarejša romanska cerkev sveta. Mesto je bilo znano že 800 let pred Kristusom.
Mesto Reggio di Calabria, na nasprotni strani mesinske morske ožine, nekoliko dalje proti jugu, je imelo o-kolo 50 tisoč Jjudi. Tudi to je bilo lepo južno mesto z mnogimi spomeniki in lepimi stavbami. Kakor je Messino leta 1783 skoro uničil potres, tako je tudi Reggio di Calabria mnogo trpelo vsled potresov leta 1894 in 1905.
* * *
O potresih v nesrečnem ozemlju Sicilije in Kalabrije poročata že Tacit in Plinij; prvi, ki ga je zabeležila zgodovina, je bil od 24. do 25. marca leta 18 po Kr. Vrstili so se potem: leta 362, 1310, 1390, 1493, 1494, 1500, 1509, 1513, 1538, 1549, 1561, 1598, 1599, 1601, 1638, 1649, 1693, 1702, 1706, 1711, 1715, 1743, 1745 do 1747, 1770, 1780. Najstrašnejši pa je bil 1. 1783, pričel je 5. februarja; sunki so se ponavljali skoro pol leta. Potem so sledili potresi leta 1817, 1836, 1839, 1841, 1851 do 1852, 1870, 1876, 1886, 1889, 1892, 1894 februarja 1897, maja istega leta in septembra 1905. Pri tem so izpuščeni manjši potresi, ki niso napravili mnogo škode. Sedaj je torej že 42. večji potres v teh krajih.
Chicago ima že 2,483,000 prebivalcev.
OČIVIDEC O POTRESU V REGGIU.
Vsaka angleška družina ima najmanj enega slaboumnega člana, po nekem londonskem zdravilskem mesečniku.
Daši se nahaja premog na skoro vsakem Filipinskih otokov, so ga lani izkopali samo 4,545 ton.
“Secolo” je dne 30. dec. priobčil sledeči opis potresne nesreče v mestu Reggio, ki ga je vposlal neki časnikar palermskemu časopisu: •
Ob polšestih zjutraj me je močan stres vzbudil in vrgel iz postelje. — Zatekel sem se pod neka vrata, ko se je že tudi streha zrušila in je pod razpočil. Tako sem padel iz druzega v prvo nadstropje in ostal tam nekaj časa nezavesten. Ko sem se spet zavedel, sem se prijel za svoje čelo in sem potegnil svojo roko nazaj vso okrvavljeno. Hotel sem zakričati, pa nisem mogel, ker mi je bilo grlo polno zadušljivega prahu. Nazadnje sem se vendarle osvobodil. Toda mojih klicev ni nihče čul. Zunaj je bil obup in smrtni molk. Konečno so trije prijateljski so stanovali v pritličju, prinesli lestvo, in kmalu sem bil na ulici. Strašen prizor se mi je nudil: Celo mesto je bilo videti izpremenjeno v razvaline. Kakor blazni so hiteli preživeli po pu-. stih ulicah. Najprej sem srečal nece-ga učitelja godbe, ki je nesel svojo priletno mater na rami in vedel svojo ženo ob roki. Tedaj se j» pripetil nov. potres in iznova so se poslopja podirala. Jaz sem se zgrudil, pa zopet dvignil, in kakor besen sem bežal na glavni trg. Tam šele sem se domislil, da sem odet le v spodnjo opravo, ko sem opazil vse druge v istej obleki. Medtem se je zdanilo, in čimdalje grozneje se je kazala neskončna-beda. Sirotišč* * niča se je zrujsila in je vse Stanovnike pokopala v razvalinah. Iz neke elegantne palače so se oglašali srce trgajoči klici na pomoč, — brzojavni urad se je majal in že podiral. Vsake četrt ure so sledili novi potresu ob strahovitem podzemeljskem bobnenju. Neki carinski čuvaj me je pozval, naj mu pomagam osvoboditi necega moža iz razvalin. Potila sva se nekaj časa, ko se je zdajci zrušil zid in prepustiti sva morala revčka njegovi usodi, da nisva bila sama zasuta. Strašne epizode so se mi vtiskale v spomin. Otroci, ki so klicali svoje, matere, očetje, ki so pozivali svoje otroke, moški, ki so na vso moč potegovali svoje žene iz po-drtin, pa jih niso bdi vstanu potegniti. Javkanje in stokanje je odmevalo od vseh strani. Neki moj prijatelj me je srečal, ogrnjen v velik mrtvaški prt. Nagovoril sem ga, pa ni mi odgovoril, marveč me je samo pogledal izbuljenih oči, zblaznel je bil. Tedaj se je zemlja spet potresla, in kar je še stalo od cerkve Santa Lucia, se je popolnoma zrušilo. Tudi luka je bila popolnoma razdejana, in celo mesto razsuto. Bežal sem iz kraja strahu in groze ter ubežal na neko ladjo, kjer sem se po prestanem trepetu spet začutil varnega. * * *
Ruski mornarji so delali čudeže pri reševanju nesrečnikov. Iz Rima z dne
2.	t. m. poročajo: Vse je navdušeno, s kakim samozatajevanjem in vstrajno-stjo se udeležujejo reševalnega dela ruski mornarji,, ki odevajo žrtve v lastno obleko. - Mnogo se jih je pri reševanju poškodovalo. “Tribuna” poroča iz Messine: Ruska mornarica si je zapisala tu neizbrisljivo stran zgodo-vin®. 0 človeškem bratstvu in časti. Italija ji dolguje prisrčno priznanje in brezpogojno občudovanje.
* * *
Zanimalo bo koga, da kaj več izve predvsem o dveh glavnih mestih, ki ju je doletela tako nesrečna usoda, to sta Messina in Reggio.
Messina je bila med najlepšimi mesti Sicilije. Večkrat je bila že uničena od sovražnikov in od potresov, pa se je vedno znova in vselej lepša dvignila
Vseslovansko časnikarsko zvezo s sedežem v Pragi je dovolilo notranje ministrstvo avstrijsko.
Meteori. V Špansko vas Jubila de Lagua je padlo pet meteorjev, ki so tehtali 1 do 7 kg.
Umetni diamanti. Trem pariškim profesorjem se je posrečilo, da so napravili umetno več pristnih diamantov.
Napitnine na Francoskem. Izračunali so Statistiki iz veselja, da dobijo natakarji, kočijaži, vratarji, brivci itd. na dan 280,000 frankov ali na leto
437,100,000	frankov napitnine.
Leto 1908 zaznamuje povsod napredek katoličanov. Znanstveno delovanje katoličanov je najbolj živahno; v socialnem oziru so povsol katoličani prvi. Versko mišljenje je povzdignil evharistični kongres v Londonu.
Zdravnik — morilec otrok. Iz Szek-sarda se poroča: 27. dec. 1908. je bil aretiran zdravnik dr. Bela Weinberger. Isti je bil že pred štirimi leti v preiskovalnem zaporu radi suma, da je namenoma povzročil smrt nekega o-troka, a tedaj se mu je posrečilo, krivdo zvaliti s sebe. Od tedaj je nadaljeval svoje kaznjive manipulacije in sedaj se je posrečilo, zasačiti ga.
Največje knjižnice. Narodna knjižnica francoska je morda najbolj bogata knjižnica na svetu. Šteje do tri milijone del in knjig in do 102,000 rokopisov.. Po tej je prva knjižnica pri bri tanskem muzeju (British Museum) v Londonu; ta šteje dva milijona knjig in 50 tisoč rokopisov; potem je kraljeva knjižnica v Berolinu, ki ima 1,-
230,000	knjig in blizo 30 tisoč rokopisov.
Podadmiral Roždještvenskij, poveljnik v bitki pri Čušimi v japonskem morju, ki je bila tako usodepolna za rusko brodovje, je umrl v Petrogradu dne 14. t. m. vsled srčne hibe. Pokojnik je bil ‘leta 1905. poslan na čelo ruskega baltiškega brodovja okoli Afrike v azijsko vodovje, da uniči brodovje japonsko, a vanj stavljenih nad ni izpolnil. Zaradi svojega poraza je bil pozneje pozvan pred petrograjsko vojno sodišče, ki ga je pa oprostilo. Pri ruski mornarici j . služil že izza 1. 1865.
Napredna Finska ne'mara Židov! Kdo bi si mislil: Finska, za katero je šlo v boj proti reakcijonarni Rusiji vse evropsko židovsko časopisje, češ, da se gre tu za evropsko kulturo nasproti azijskemu barbarstvu — ta Finska je sedaj sredi zime s pravo “rusko” krutostjo jela izganjati Žide! In treba vedeti, da so Židje na Finskem dosedaj bili še redko sejani; ako so jih kljub temu jeli izganjati sredi zime, si je pač lahko misliti, da niso bile posebno čedne stvari, radi katerih jih je v napredni Finski zadel ruski pogrom.
Koliko stanejo vojske. C. de Thierry je izdal statistiko o izgubah, ki jih je pretrpela Angleška v zadnjih stoletjih s svojimi vojskami. Po teh računih je izdala Angleška v'zadnjem stoletju za vojske velikansko vsoto 25,275,274,220 mark in je izgubila čez
700,000	ljudi. In sicer je tirjala Napoleonska vojska od leta 1793—1815 16 miljard, krimska vojska 1854—1856 16 miljard, druga afghanska vojska 1878 do 1880 je stala “samo” 360 milijonov, medtem ko je južnoafriška vojska od 1899—1902 požrla pet miljard.
Smrt v krščanski družini.
Iz zapisnikov vaškega župnika.
Pred nekaj leti se je razvil med dvema zakonskima moje župnije, 'ko sta bila zbrana s svojimi otroci pri hišnem delu, ta-le pogovor:
On: “Kako dolgo bo pač ljubi Bog pustil nas vse, kar nas je v družini, skupaj ?”
Ona: “Zdaj smo si ravno nekoliko opomogli, zdaj bo šlo zmirom lože. Otroci so zmirom večji in močnejši in pomagajo po svoji moči.”
On: “In koliko teških dnij je srečno za nami! Hiša, ki je bila prej v slabem stanu, je popravljena in lepo iz-gleda, v hlevu imamo šest repov živine, njive so dobro obdelane in dolg je tudi do malega že poplačan.”
Ona: “Res, včasih se nam je hudo godilo. Otroci so bili vsi majhni in. večkrat bolni. Nekaterekrati bi bila skoraj obupala, ko ne bi prišla vmes nedelja ali kak praznik, da sem v cerkvi prejela moč in tolažbo.”
On: “Čim več smo prestali in pretrpeli, tem bolj veselo uživamo zdaj srečo, da moremo biti vsi skupaj.”
Ona: “Kako dolgo bo neki to trajalo in kdo se bo moral prvi ločiti iz naše srede?”
On: “Kakor je božja volja! Bog vse prav stori.”
* * *
Tri tedne kasneje so moža ponoči ¡zbudile hude želodčne bolečine. Bilo mu je čimdalje huje, čeprav je poskusila žena vsa domača zdravila, ki so poprej mnogokrat pomagala. — Zjutraj pokličejo zdravnika; po njegovi izpovedbi je bilo nekako vnetje, trudil se je z njim cel dopoldan, pa zastonj. — Opoldne poprosi bolnik, naj pošljejo po gospoda. Takoj sem se napotil k njemu. Objokanih očij, kleče in sv. rožni venec moleč so me pričakovali domači in sosedje pred hišo, ko sem došel tje s sveto popotnico.
Vse je dihalo žalost, vendar je bil prijazen pogled na lično hišico, na snažne bele sobe, ko sem vstopil v bolniško izbo. Miza je bila pogrnjena z lepim belim prtom, vsredi je stalo sveto razpelo, na desni in levi svečnika z blagoslovljenima svečama, poleg posodica z blagoslovljeno vodo in zeleno vejico za poškropljenje, krožnik s pa-volo in soljo in kozarec frišne vode. Kamor sem pogledal, povsod sem našel red in snago. Stopim k postelji bolnikovi. Ob blazini je ležalo zopet sv. razpelo. Na moje vprašanje, kako se počuti, odgovori bolnik: “Imel sem že večkrat krč v želodcu, ali tako hudo me še nikdar ni prijelo.” Skušal sem ga tolažiti, češ mu bo odleglo in bo zopet bolje. “Ja bolje — pravi bolnik in me bistro pogleda — imate prav, častiti ' gospod, bolje bo za me, to upam, ampak na onem svetu. Zdaj bi se rad prav dobro spovedal, ker čutim, da to bo moja zadnja spoved na svetu.” * * *
Z vsakim trenotkom so se množile slabosti, težko je dihal in še teže govoril. Vendar je opravil dobro spoved in razločno odgovarjal na molitve, ki smo jih molili zanj. Ko sem mu podelil vse zakramente ža umirajoče, je sladak mir legel na njegovo obličje, čutil se je pomirjenega in potolaženega. Ginjen se poslovim od njega in mu obljubim, da ga v kratkem zopet obiščem.
* * *
Druzega dne okoli desete ure pred-
poldnem pride njegov starejši sin k meni in mi s solzami v očeh reče: “Oče so me poslali, da bi prišli k njim, umirajo.” Več ni mogel izpregovoriti. Hitel sem na vso moč, toda — ko se približam drevju, ki je raslo pred hišo, mi pride nasproti stari tast s poročilom: “Je že izdihnil, pridite in tolažite ženo, omedlela je in leži nezavestna v kamri.” Stopim v hišo. Z jesihom so ji močili čelo. Čez nekaj časa odpre oči; da te oči, ne usta so izražala bolečino, ki ji je polnila dušo. Prevzelo je tudi mene, sam nisem vedel, kaj bi rekel. Sočutno jo primem za roko in ji zašepečem: “Vdajte se v voljo božjo, bil je lepo pripravljen.” In ona: “to edino me tolaži”, sklene roki, pogleda proti nebu in se pomiri.
Okoli stoječi so šli nato z menoj k mrliču. Umrli je ležal v postelji, mirnega obraza kakor v spanju, v jedni roki sv. razpelo, v drugi še gorečo mrtvaško svečo. Pokleknili smo in molili za ranjkega. Ko hočem oditi, mi povedo, da je žena znova omedlela. Smrtno bleda in zaprtih očij je ležala na stolu. Po daljšem prizadevanju jo oživimo in ona spregovori: “Silno sem slaba, strah se je polastil vseh mojih udov.” Odkar je oče zbolel, so rekli domači, ni zaspala, ne jedla, niti se genila od njegove postelje.
Ko pride zopet k sebi, začne pripovedovati bližnje okoliščine moževe smrti:	,
“Danes v jutro je čutil, da ne bo preživel dneva. Vzel je slovo od mene in me prosil, naj mu še enkrat odpustim vse, s čimur me je v dobi najinega zakonskega življenja hote ali nehote razžalil, vsako neprijazno besedo, vsako nevljudno vedenje. — Isto tako sem ga jaz prosila odpuščenja svojih napak in slabostij, ki sem ga kdaj žalila z njimi. — Podala sva si roki in zajokala oba. Potem je pozval otroke k postelji in jim rekel: “Zanaprej.ne bom jaz več vaš oče tu na zemlji, zato ubogajte tem bolj svojo mater.” Dalje jih je opominjal, da naj imajo v vsem svojem življenju Boga pred očmi, da bodo bogaboječi, pravični kristjanje in da ne bodo nikdar delali sramote njegovemu spominu. Prosil jih je, naj ga ne pozabijo, naj zanj molijo in jim je podelil v slovo svoj očetovski blagoslov.
“Potem stopi najstarejša hči v svoji otročji britkosti k njemu, se ga oklene krog vratu in med glasnim ihtenjem kliče: “Oh oče, ali nas bodete res zapustili?” Mej tem se spomni mož, da njegovega najstarejšega sina ni bilo zraven, ko je‘blagoslavljal otroke. Odšel je bil namreč k zdravniku. Ko se povrne, je moral tudi on poklekniti tje k postelji. Njemu je oče še posebno naročal, naj bo priden in delaven, da bo krepka podpora materi, bratom in sestram in mu je dal svoj blagoslov.
“Smrtna ura je prihajala bliže in bliže; pred očmi se mu je temnilo, zahteval je svečo za umirajoče. Krepko jo je stisnil v roko, z drugo je segel po sv. razpelu in srpo in nepremično zrl vanje. Sosed je molil na glas, o-troci so ihteli in plakali. Jaz sem mu podpirala roki in dvigala glavo kvišku večkrat se je pomenljivo ozrl na me in hotel pa ni mogel več spregovoriti. Še en globok vzdihljej in — izdihnil je dušo.
Bog mu daj večni mir, nam vsem pa tako lepo krščansko smrt!
Carigrajski psi. Kakor je znano, so carigrajske ulice polne psov, ki se brez gospodarja potikajo po mestu in hranijo z odpadki, ki jih najdejo po cestah. Lahko si je misliti, kolika nadlega je to za prebivalstvo; z mladotur-ške strani se sedaj dela na to, da se ta nadlega in nesnaga odpravi na ta način, da se vsi psi polove in prepeljejo na samotne otoke marmarskega morja, in sicer pse in psice ločene. Ondi naj se jih krmi, dokler ne poginejo.
Brzojav skozi Saharo bode v kratkem postavila Francija, da zveže na ta način Alžir s svojimi kolonijami na zapadnih obalih Afrike in v centralni Afriki. Telegrafska zveza med mestom Oran in Beni Abbes, kakor tudi med Alžirom in Timmimonu že obstoji. Te linije se bodo podaljšale do Bourrena. Cela linija bode dolga 1400 km. Žice bodo pritrjene na železne kole. Ob liniji bodo v oddaljenosti 70 do 140 km ena od druge postavljene male trdnjavice z vojaškimi posadkami v varstvo brzojavne zveze. Tro-ški bodo znašali samo 2 milijona fr.; delo bode v 18 mesecih gotovo. Tudi železnico skozi puščavo pridno zidajo ter bo mnogo prej gotova nego se je mislilo.
Ravno izdan!
Severov Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpošilja-tev. Ta koledarček ima 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučaju bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega teh koledarjev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših grocerjih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj.
MALI OGLASI
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St, Joliet, 111.	ufn
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. i"'i N. Broadway, Joliet, 111. ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESF-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
FARMO PRODAM RADI DRUŽIN skih razmer. 50 akrov zemlje, 3—4 akre je novourejenega polja, vse lepo ograjeno. Hiša je nova, pod hi-> šo lepa klet. Poleg polja je lep gozd samega belega hrastja brez kamenja. Cena $450.00. Več pove: Alojzija Zainker, Poplar Bluff, Pa. KJE JE RUDOLF MIŠE IZ VRA-novič pri Črnomlju. Pred enim letom se je nahajal v Sparta, Minn.; za njegov naslov želi zvedeti njegov prijatelj Jos. Markovich, Ely, Minn., Box 313.
BLAZNIKOVE PRATIKE SE DO-bijo pri Jos. J. Peshel, Ely, Minn.,
' po pošti v znamkah za 12c.	7—4t
IŠČE SE SLOVENEC ALI HRVAT, ki razume trgovino in izdelovanje raznih pijač (bottling) za manager-ja. Mora imeti dobre reference. Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, Ills.
PRODAJA MEHKEGA PREMOGA, $1.00 na toni prihranite na trdem ali mehkem premogu. Naročila sprejmemo tudi po telefonih. M. Philbin, 515 Cass St, Joliet. .*10.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: ...............Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:.................Josip Dunda, 108 Comstock St., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
i George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. j	Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
1 Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC.
dat se podpiše: “Usnick” in zdravnik ga je zopet zapisal “Usenick”. Toraj 3 različna imena ima eden član. Ktero je pravo? Jaz moram seveda smatrati za pravo ono katero je sam podpisal. Lahko se na ta način pripeti veliko sitnosti, katere nam ne prinašajo nič dobrega. Tako je mnogo, mnogo tacih napak pri napravljenih imenih. Če se kateri piše Medved, ni potreba, da bi ime premenil v “Bar”, ali Lisjak v Fox, itd. Vsaki naj ohrani svoje pravo slovensko ime. Saj vendar pristopi k enej največjih slovenskih organizacij na svetu! Toraj nas ni potreba biti sram svojega “slovenskega imena in jezika. Upam, da bodo gg. tajniki(ice) v bodoče to vpoštevali.
Pa brez zamere. —
Ostajam z bratskim pozdravom Vam vedno udani sobrat
L. D
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13572 Karol Žitnik, roj 1892,13573 Franc Šinkovec, roj 1892, 13574 Ivan Stonič, roj 1882, spr. 25. jan. 1909.
Dr. št. 140 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 13575 Jožef Zabukovec, roj 1885, spr. 17. jan. 1909.	Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13576 Istvan Glova, roj 1886, spr. 18.
jan. 1909.	Dr. št. 105 članov.
K. društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13577 Štefan Usnik, roj 1892, 13578 Josip Delač, roj 1892, 13579 Janez Šerjav, roj 1881, 13580 Jurij Skinder, roj 1880, spr. 24. jan. 1909.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 13581 Marko Radoš, roj 1888, 13582 Anton Petelin, roj 1883, 13583 Jožef Petritz, roj 1882, 13584 Daniel Kordič, roj 1878, spr. 24. jan. 1909.	Dr. št. 56 članov.
K društvu Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13585 Jakob Jarc, roj 1884, 13586 Mihael Mastnak, roj 1869, spr. 25. jan. 1909. Dr. št. 31 čl. K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13587 Janez Intihar, roj 1873, spr.
20.	jan. 1909.	Dr. št. 8 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 13588 Ant. Kumer, roj 1878, spr. 25.
jan. 1909.	Dr. št. 41 članov.
K društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13589 Jožef Kocjan, roj 1876, spr. 25.
jan. 1909.	Dr. št. 16 članov.
K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 13590 Janez Funke, roj 1878, 13591
Jakob Fojkar, roj 1878, spr. 25. jan| 1909.	Dr. št. -- članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12227 Jožef Kazan, k društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 17. jan. 1909.
I.	dr. št. 26 članov.
II.	dr.-št. 37 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3403 Anton Zavodnik, k društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 20. jan. ’09. I. dr. št. 229 čl.
II.	dr. št. 83 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12784 Jakob Gostiša, 4021 John Hodnik, 7072 Franc Podobnik, 171 Martin Terlep, 18. jan. 1909. Dr. št. 224 čl. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 8128 Nikolaj Fabič, 18. jan. 1909.	Dr. št. 67 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6371 Anton Strekel, 3382 Josip Nose, 9437 Franc Mervar, 732 Alois Steblaj, 4010 Franc Košak, 12099 Martin Hrovat, 7550 Ivan Levstek, 3124 Anton Skul, 6715 Kozina Anton, 6046 Franc Sterle, 1412 Franc Zajc, 11. jan. 1909.	Dr. št. 310 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1815 John Deutschman,
21.	jan. 1909.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6853 Frank Naglič, 22. jan. 1909.
Dr. št. 93 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77-, Forest City, Pa., 9837 Janez Flere, 12904 Val. Kancut, 25. jan. 1909.	Dr. št. 116 članov.
Od dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9116 Janez Mihevc, 20. jan. 1909.
Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 10085 Janez Zupančič, 11621 Franc Bratož, 10672 Karol Kosole, 9902 Mihael Repovš, 23. jan. 1909.
Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13179 Jožef Rupčič, 11. jan. 1909.
Dr. št. 15 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13361 Josip Jakli, 19. jan. 1909,
Dr. št. 79 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13446 Gregor Mohorič, 11. jan. 1909.	Dr. št. 36 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3913 Marija Grabnar, roj 1891, spr.
22.	jan. 1909.	Dr. št. 17 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3917 Marjeta Wolčič, roj 1885,
spr. 25. jan. 1909.	Dr. št. 117 članic.
K društvu Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3918 Frančiška Ješe, roj
1891,	3919 Julijana Žakelj, roj 1889, 3920 Jožefa Kotar, roj 1880, spr. 14.
jan. 1909.	Dr. št. 72 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3921 Johana Intihar, roj 1874, spr.
20.	jan. 1909.	Dr. št. 11 članic.
K društvu Marija Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 3922 Marija Dokožich, roj 1888, spr. 20. jan. 1909.	Dr. št. 43 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3923 Katarina Ritmanič, roj
1892,	3924 Frančiška Tomec, roj 1888, spr. 22. jan. 1909. Dr. št. 53 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3925 Cecilija Brenčič, roj
1891, 3926 Marija Celarc, roj, 1889, 3927 Frančiška Lobajna, roj 1888, 3928 Frančiška Albreht, roj 1888, spr. 15. jan. 1909. Dr. št. 27 članic. K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 3929 Ella Koket, roj 1891, 3930 Barbara Hmelič, roj 1883, spr. 25. jan. 1909.	Dr. št. 2 članici.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 596 Gerčman Helena, k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 17. jan. 1909.	I. dr. št. 100 članic.
II.	dr. št. 28 članic.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1262 Mary Maurin, 1516 Mary Šneller, k društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 11. jan. 1909.	I. dr. št. 5 članic.
II.	dr. št. 51 članic.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3737 Helena Kazan, k društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 17. jan. ’09. I. dr. št. 9 čl.
II. dr. št. 21 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2286 Alojzija Sterle, 1793 Ivana Lozar, 11. jan. 1909.	Dr. št. 100 članic.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2689 Magdalena Kapele, 23. jan. 1909.	Dr. št. 27 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2591 Magdalena Semič,
2645 Ana Panijan.	Dr. št. -- članic.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Vsi oni gg. zastopniki, ki še niso doposlali poroštev, so prošeni, da to Store v najkrajšem času.
Mnogo društev je pisalo po tiskovine. Radi tega naznanjam vsem onim, da jim pošljem vse potrebne listine v par dneh, kajti zdravniško-preiskovalni listi so ravno v tisku. Takoj ko bodo zgotovljeni, hočem vse potrebno na društva razposlati.
Dalje prosim društvene tajnike(ice), da pazijo pri vsprejemu članov (članic) kako se bodo podpisali(e). Na več zdravniško-preiskovalnih listih sem namreč opazil, da tajnik(ica) zapiše člana (članico) drugače, kakor se sam kandidat(inja) podpiše, a društveni zdravnik zopet drugače. Tu podam eno priliko: Društveni tajnik ima kandidata zapisanega: “Ušeničnik”, sam kandi-
*©♦01
Ely, Minn., 18. jan. — Naznanjam vsem članom in članicam izvan Ely, da si je društvo sv. Jožefa štev. 112 K. S. K. Jednote izvolilo sledeči odbor: Matija Stonich, predsednik,
Štefan Agnich, podpredsednik,
Jožef Agn'ch, I. tajnik,
Janez Grebenc, II. tajnik,
Jožef Pluth, blagajnik,
Franc Jerich, zastopnik;
Matija Špraicar, I. nadzornik, Jožef Šilc, II. nadzornik, Paul Bukovec, III. nadzornik;
Jožef Pešel, načelnik bolniškega odbora, Franc Švigel, Jožef Kovač, pomočnika;
Janez Kovač, redar,
Frank Pešel, zastavonosec.
Društvo ima mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v cerkveni dvorani.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote.
Jožef Agnich, I. tajnik.
no udeležili. Takšne veselice še nismo imeli tukaj v Waukeganu. Vse delo bodo opravljale le ženske in dekleta na veselici. Toraj obilo zabave.
Mary Brunet, preds.
Etna, Pa., 25. jan. — S tem dajem naznanje vsem Slovenkam v okolici Pittsburga, da se je ustanovilo v Etna, Pa., novo žensko društvo sv. Barbare, katero bo pristopilo k naši slavni K. S. K. Jednoti. Zatoraj, pozor! Katere žene ali dekleta niste pri nobenem društvu, imate zdaj najlepšo priliko, pristopiti k društvu in k naši slavni Jednoti. Sprejemalo se bo v društvo vse Slovenke in Hrvatice od 16. leta do 45. leta. Zatoraj pridite vse, ki želite pristopiti v novo društvo, v nedeljo 31. jan. v Jugovičeve prostore, 572 Butler St., Etna, Pa. Tam bo sprejem in prva društvena seja. Ne zamudite lepe prilike posebno mlade Slovenke!
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote._
John Škoff.
Zahvala.
Vsim znancem, prijateljem in sorodnikom Izrekamo iskreno toplo zahvalo za obilen obisk in izkazano nam sožalje v bolezni in smrti nam preljub-ljene hčerke Margarete. Nadalje se prav lepo zahvaljujemo vsim udeležencem pogreba in vsim darovalcem vencev in šopkov krasnih cvetlic, in Vam kličemo: Bog Vam poplačaj!
Žalujoči starši in otroci John Panian, oče. Margareta Panian, mati. Julijana, Avguštin, Marija, sestre in brat.
V Jolietu, 25. januarja 1908.
V slovo.
Rojaki, pozor!
Chicago, 21. jan. — Rojaki pozor! Kakor smo že poročali, da je naše Stavbinsko društvo Slovenski dom založilo drugo serijo dne 5. t. m., torej je dana lepa prilika vsem rojakom in rojakinjam, kteri želijo pristopiti, naj se oglasijo za delnice, ker to je v korist vsacega posameznika in sploh ce-lej slovenski tukajšnji naselbini. Mislite na svojo bodočnost! Poglejte Čehe in druge narodnosti, ker s tem podpirajo samega sebe in množijo svoje naselbine in podpirajo jeden druzega v vseh rečeh in posebno v businessih. Zatorej ako bomo mi chicaški Slovenci posnemali vzgled po amerikanskih narodnostih, bomo tudi mi prišli do cilja, katerega si želimo in je sploh ne-obhodno potrebno za nas in za naše potomce.
Nadalje moram omeniti, da omenjeno društvo ima vloženega denarja o-krog $1500.00, to je že lepa svota tako v kratkem času. Zatorej se lahko vsaki rojak obrne na nas, ako si želi kupiti svoj lastni dom, in se mu da takoj posojilo. Torej ne pozabite te lepe prilike! Kdor bi si želel bolj natančnega pojasnila, naj se zglasi pri predsedniku ali pri tajniku ali pri blagajniku ali pa v cerkveni dvorani Sv. Štefana, J kjer se vršijo seje vsaki torek zvečer : o pol osmih (E>8). Torej rojaki, na
noge, da se pokažemo, da Slovenci nismo zadnja narodnost.
Z iskrenim pozdravom vsem čitate-ljem in čitateljicam nam priljubljenega lista A. Slovenca.
Anton Gregorich, predsednik,
5. W. 22 Pl.
Jos. Steblaj, tajnik,
881 Blue Island Avenue.
John Kosmach, blagajnik,
5 W. 22 Plače.
Za revmatizem.
Najnovejše zdravniške preiskave naznanjajo, da je revmatizem posledica kisanja hrane v črevesju in da mora zdravje meriti na to, da se prepreči, tako kisanje. To je mogoče izvršiti s tem, da se prebavila okrepe, tako da lahko prebavljajo hrano, Okrepe se pa naj lože tem potom, da se uživa Trinerjevo zdravilno grenko vino. To vino vzpodbudi slabi in leni ustroj k energični delavnosti in" ne pripusti hra ni, da bi se kisala. Čreva zaposlujejo redno in preprečijo nabiranje revmatičnega strupa v telesu. Isto je resnično pri drugih boleznih, kjer so glavni znaki: slaba slast, težave pred jedjo ali po jedi, kisel želodec, napi-havanje, slabost, zabasanost ali nečista barva. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, I1L
Ker se je naš večletni prijatelj in ■ sosed g. Fr. Hočevar s svojo družino j preselil iz našega mesta v Aurora, i Minn. za to nam je dolg čas po njem! in njegovi družini. Upamo, da se spet j zdravi snidemo. Gosp. Hočevarju in družini pa želimo srečne in vesele dni v Minnesoti.
Ant. Kocijančič in soproga.
Frid. Trope in soproga.
Joliet, 111., 25. jan. 1909.
Naznanilo.
Na željo našega dosedanjega za-, stopnika za So. Lorain, Ohio, g. A. Kerhin-a smo pooblastili za isto mesto novega zastopnika gosp.
Frank-a Krainc.
Priporočamo ondotnim prijateljem na-
šega lista.
Uprava “A. S.”
Indanapolis, Ind., 25. jan. — Spoštovani sobrati društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote! Dolžnost me veže kakor nanovo izvoljenega predsednika že včetrto kar društvo obstoji in svojega obstanka, deveto leto, pa ni moglo pristopiti nad sto članov, pa sto ne vem kaj je to krivo. Pa tega ne bom popisoval, ko je vsakemu dobro znano. Samo to pa svetujem vsakemu našemu sobratu društva sv. Alojzija, da prihodnjo sejo, ki bo prihodnji mesec prvo nedeljo, 7. februarja, pripelji vsak enega novega uda, priporoči ga v to dobro društvo in v našo slavno K. S. K. Jednoto, ker ona je prišla že tukaj in v starem kraju velikim v pomoč. Naznanjam pa tudi, da prve seje, ki bo 7. februarja, se vsak- brat udeleži. Seja bo ob eni uri točne; ako ne, zapade kazni 25 centov. To pa za to, ker pride en važen predlog na glasovanje, namreč: pred je podpora bila po $5.00 in zdaj je na glasovanje, da če bo $6.00 na teden. Zato prosim, da pridete vsi, kateri ste stanujoči tukaj v Indianapolisu, da se potem ne bo izgovarjal “jaz nisem vedel.” Saj vsak zaveden sobrat društva sv. Alojzija in organizacije K. S. K.
J.	bi moral biti naročnik in predplačnik glasila K. S. K. Jednote. Seja bo v navadni hali našega sobrata Josipa Zadnika, 903 Kahem St.
Združeni sobrati društva sv. Alojzija, le složno‘se držite in zvesti ostanite kakor dosedaj člani društva in vsaj do konca tega leta priporoči vsak enega novega, potem zagotovo imamo upanje, da tudi naše društvo ne bo zaostalo, da bi ne štelo nad 100 dobrih članov. Opozarjam pa še vas, kateri ste še ostali zvesti člani tega društva v tej krizi, ko je nastala tudi pri nas in še tudi minola ni, tukaj še nam zmerom poplate kaže, da nikar ne odstopate: ako je kateri zadržan v denarni zadregi, da ne more plačati meseč-nine ob času kakor je rečeno, se naj zglasi pri I. tajniku John Mateliču in naj pove vzrok. Ako pa ne plača in njemu ne naznani, on ima pravico vsakega suspendirati, ako se ne objavi kak zadržek da je. Saj društvo počaka, ako prosite. In vsi oni, ko še niste pri nobenem društvu, pristopujte društvom in obenem K. S. K. J. in pod zastavo našega patrona društva sv. Alojzija. In tukaj imamo zaupanje naše. Ako nikamor ne spadaš, se nihče zate ne zmeni, posebno ako nimaš nič.
Zdaj voščim vsem članom in članicam K. S. K. J., ako je že pozno, veselo novo leto in mnogo uspeha; tebi, vrli list, pa mnogo naročnikov. Pozdrav vsem sobratom in sosestram K. S. K. Jednote.
John Hribernik, predsednik.
—Rojake opozarjamo na oglas Lju-1 bljanske Kreditne Banke, ki se nahaja na drugi strani našega lista.
KJE JE ŠTEFAN ŠPEHAR iz. BEL-čega vrha št. 22 fare Dragatuš. Rada bi zvedela o njem in za njegov naslov njegova žena Bara zaradi družinskih razmer.	8—2
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bull Phtme, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAT, Znakov (Regalij), Gumbov, šarp slik, kvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, itd.	Prva in edina slovenskd
tvrdka v Ameriki.
\WÄR nii,%0 sv

;I.0M V 5
USTANOVLJENO %
•r'mn
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI
Cq
CENI.
Waukegan, 111., 25. jan. — V soboto večer, dne 30. jan. 1909, bode priredilo novoustanovljeno žensko podp. društvo Sv. Ane. št. 127 K. S. K. J. prvo veselico v Frank Opekovi dvorani na 10. cesti v korist omenjenega društva. Zatoraj vabimo vsa bratska društva in vse občinstvo, da bi se te veselice obil-
VELIKA RAZPRODAJA
-----1-na------
CHULIKOVEM VOGALU
KI riiA.IA	TEDEN
Posebno nizke cene na moških in deških oblekah.
Moške in deške ubleke, vrline suknje in hlače za manj knt nas stanejn.
Moške fine volnene obleke ali vrhne suknje vredne $20.00, se prodajo sedaj po.....$13.39
Moške obleke ali vrhne suknje vredne $18.00, volnene, sedaj po.............$11.39
$16.00 vredne volnene obleke ali vrhnje suknje so pri tej razprodaji po .......$10.39
Obleke in vrhne suknje vredne $10 in $12, so pri tej razprodaji po ................$8.89
$9.00 vredne suknje ali obleke, so sedaj po .......$6.39
Deške obleke in vrhnje suknje vredne $15, so sedaj po....$9.67
$10 in $12 vredne obleke in vrhne suknje so pri tej razprodaji po ................$8.89
Brezplačno
damo najboljši klobuk vsakemu, ki kupi obleko med to razprodajo.
Deške obleke vredne $4 in $5, sedaj po .................$2.49
$3.00 vredne deške obleke so sedaj po ...................$1.79
Deške obleke vredne $2.00 so pri tej razprodaji po ........$1.59
$1.50 vredne obleke za dečke sedaj po .....................89c
Kratke hlače vredne 75c so sedaj po .....................49c
Deške kratke hlače vredne 25c sedaj po ...................15c
Moške “Jean Pants” vredne $1, so sedaj po ................59c
Delavne hlače za može vredne $1.00 in $1.25 so zdaj po:...79c
$1.50 vredne “Sweet-Orr” hlače, unijskega dela, sedaj po..$1.19
Hlače vredne $2.50 in $3.00 so sedaj po .................$1.79
$5.00 vredne moške hlače so pri tej razprodaji po ........$3.69
Hlače, navadne vrste, vredne $1.50 so sedaj po............98c
Moške delavne srajce pri tej raz prodaji po ..................38c
Praznične srajce, vredne $1.00 in $1.25 so sedaj po ...........79c
Srajce vredne $1.50 se proda-jejo sedaj po ............$1.12^
Ovratniki razne vrste, navadna cena 15c, sedaj so po........10c
Moški lahki telovniki, raznih barv, vredni $2.50 in $2.50 so sedaj po ....................$1.59
Srajce raznih vrst, navadna cena 50c, sedaj samo...........29c
$1.50 vredni “fancy” telovniki, so sedaj po .................78c
Velika zaloga drugega blaga, kakor nogovic, rokavic, robcev se proda za skoro polovično ceno, ker moramo dobiti denar, da se kupi nova zaloga za spomlad in leto.
B. J.
711 N. Chicago St., Joliet
Odprto zvečer do 9. ure.
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
i	Daje zdrav okus,
stori prebavnost,
j	•	pospeši sladko spanje,
*	<!*	krepča živce ia mišice,
¿isti kri,
'	daje zdravo barvo obraza,
krepča energijo, okrani zdravje.
seciSTKsss-
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.	‘
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeodkoo pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabit« adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje bresplačao.
Ribite Triaerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
CHICAGO
620-622 S. Ashland Ave
	te	
	1	Kovač Damjan Novela. — Spisal Iv. Cankar.
	i*	
(Konec.)
IX.
Dolgo sta molčala obadva; bilo je, kakor da raste bolestno spoznanje iz obojih src.
Štefka je povesila oči in je prijela za kljuko.
“Daj, da pojdem!”
Damjan je stopil pred duri.
“Ostani! Rad te imam in rekla si, da me imaš rada. Vse drugo, karkoli bodi... vse drugo je krivica in midva sva nedolžna... Povedal sem ti; še ti povej, da bo potolaženo tvoje srce!” “Daj, da pojdem!”
Že je bil strah v trepetu njenega gla-
su.	Damjana je spreletelo in sam se je prestrašil.
“Zdaj ne smeš odtod! Ne smeš, dokler ne poveš! Samo bridkost je bila v mojem srcu, v tvojem pa je strah!” Prijel jo je krepko z obema rokama, potisnil jo je na stol in je stopil prednjo, velik in čokat; komaj je videl njeno bojazen, je bil močan in je zaupal v svojo moč. Sedela je tam, život upognjen, roke sklenjene v naročju; njen obraz, droben in bel, ni razodeval samo plahosti, tudi skrito grozo je razodeval.
“Razodeni!” je rekel. “Zdaj govorim poslednjikrat, nato pa bom čakal do polnoči in do jutra, da izpregovoriš!” Dolgo sta sedela; obadva sta gledala v tla in obema je bilo težko; od srca do srca je šla misel in zmirom bolj je bila žalostna.. .
Nenadoma je vzkliknila; premočan, predolgo pritajen v prsih se je izvil iz Stisnjenega grla hripav glas.
“Ne smeš slišati! Ne smeš vedeti!” Mirno jo je pogledal.
“Povej! Čakal bom... do polnoči, do jutra!”
Vztrepetala je kakor v hudem mrazu, ozrla se je nanj z velikimi očmi in ustnice so se nasmehnile tako čudno kakor na jok.
“Čisto blizu se k meni skloni, Damjan, zato da ti bom nati.homa povedala... In komaj da boš slišal, Damjan, takoj pozabi in ne povej nikomur. Nato pa mi odpri duri in samo roko mi še daj 1”
Sklonil se je globoko k nji, tako da ga je v lica zebel mraz njenih lic. Šepetala je tako tiho, da je komaj čutil dih iz njenih ust; besed ni razumel, razumel pa je grozo, kakor je bila. “Oče moj, nesrečnik...”
Nato je razumel zgodbo nesrečnega pismonoša od začetka do konca in je globoko povesil glavo.
Štefka je vstala.
“Bog se nas usmili; tebi, Damjan, pa vsi njegovi blagoslovi!”
Takrat jo je vzdignil kakor tisti večer, ko se je ustrašila spominov.
“Kaj misliš, ti otrok brez greha, da te bom zdaj pustil samo, ko je tvoja bridkost največja? Zdaj šele se je stožila kri iz tvojega v moje srce; in nobena vrv ne drži tako trdno kakor trpljenje! Zdaj šele si moja in na vekomaj te ne izpustim!”
Samo vzdignil jo je, in samo te besede je rekel; ona pa je v plahih sanjah, v temnem, poluzavednem upanju čakala teh besed; kakor obsojenec, ki gre poslednjo pot, upa na oproščenje iti na paradiž.
“Zdaj nič več solza. Štefka, zdaj nič več bridkosti!”
Pogladil ji je lase raz čelo, pobožal ji je lica.
“Drugi so grešili nad nama, midva nisva grešila! Kaj je drevo krivo, če ga zlomi vihar in kaj je list kriv, če ga odnese veter? Tako se je nama zgodilo. Pa če naju še hujše udari kazen božja, si bova pogledala iz obraza v obraz in se bova rada imela. In če bi navsezadnje obadva.. . če bi navsezadnje obadva, o Štefka, umrla od vse bridkosti — v oči bi si pogledala in bi se rada imela!”
Tako je govoril Damjan, kovač, ker je bilo njegovo srce polno usmiljenja.
X.
Z desnico jo je božal po mehkih laseh, v levici je držal njeno tenko desnico. Zatisnila je bila oči, globoko v lica so ležale njene dolge temne trepalnice; trudna je bila.
“Ali si še pri meni?” je vprašala kakor v spanju.
“Na vekomaj; zaspi brez sanj!”
“Ne spim!” je rekla tiho in ni odprla oči. “Samo rada bi še eno minuto, ali, če Bog dodeli, celo, dve minuti, da bi bilo tako... da nato pojdeva, kakor sva se srečala..
“Greh so take besede, Štefka; na vekomaj te ne izpustim! Ko si prišla žalostna k meni, te imam rajši, nego sem te imel, ko si se še smehljala; bolj ljubi mati bolnega otroka, v trpljenju spozna ljubezen. Tudi tvoj križ bom vzel na svoja pleča, ki so krepkejša od tvojih!”
Vzdignila se je na komolcih in ga je pogledala z velikimi očmi.
“Moj križ? Ne izkušaj Boga... na smrt bi se obsodil sam!”
“Če si obsojena, je treba, da se obsodim tudi jaz. Kamorkoli drži pot roko v roki pojdeva!.. . Ne vstani, Štefka, še si odpočij, ker si trudna od žalostil... Obedve roke mi daj — kako so mrzle te uboge roke! — zatisni oči in poslušaj! — Zdaj je bilo težko obema, tvoja bridkost se je v potoku prelila v moje srce. Ampak treba je da si obriševa te solze, da premisliva bistro vse do konca, ker kratek je čas.
Ni pametno, da bi se jokala nad očetom in da bi mu očitala; pred Bogom bo izbrisal greh, pred ljudmi ga ne more, kakor se več ne vrne na jezik izgovorjena beseda. S solzami ne bova madeža izmila. Z vzdihovanjem ga ne bova odpihnila. Samo eno je!” S širokim pogledom mu je strmela v obraz; v pogledu pa ni bilo upanja, strah je bil.
Za hip je Damjan umolknil in se je ozrl v tla. Nato je govoril počasi in tiho.
“Samo eno je! Treba je tistih tristo srebrnikov, treba jih je..., da rešiva očeta in povrneva zanj če jih izkopljeva iz tal. In ker jih je treba, jih bova dobila... kjerkoli... Še teden dni da je časa? Dosti časa je... ne bodo ga gnali in sodili, siromaka, grešnika!” Vzdignila se je lritro in ga je objela okoli vratu.
“Ne, Damjan! Kar si zdaj govoril, misli, da nisi govoril! Tudi on, siromak, je rekel: kjerkoli, in je vzel... Ne take besede, Damjan, strah me jel... Glej, sam si razsodil: midva nisva kriva, midva nisva grešila... O Damjan, naj bo najin delež samo trpljenje, ni treba še krivde in greha!” Damjan je osupnil.
“Bog se me usmili, Štefka: ne razumem te, ker te nečem razumeti! Ali ti ni zdaj segla v dušo misel, ki je smrten greh nad mojo ljubeznijo?”
V njenih očeh so bile solze.
“Rekel si: kjerkoli. Da bi rešil očeta grešnika in povrnil zanj — kjerkoli! Kar si rekel, je bil smrten greh nad najino ljubeznijo! Ko si izpregovoril, je potrkal spomin na moje srce; zato sem se prestrašila!”
“Nemirna si, vsa polna težkih sanj; teden dni trpljenja in bridkosti — dovolj je bilo zate! Zato vidiš strahove, ki jih bdeče oči ne vidijo, slišiš besede, ki jih nihče ni govoril. Štefka, vzdrami se, in drugače boš gledala!”
Prijel jo je za roko.
“Zdaj pojdiva; zatohel je vzduh v tej ozki izbi, na srce lega, tako da je bolest še večja. Zunaj pa je lep večer. Ko boš pogledala v nebo in boš videla zvezde, ti bo vse lahko in smejala se boš strahovom!”
Ona pa se ni nasmehnila; povesila je glavo in je šla radovoljna z njim.
XI.
Topli večerni vzduh jima je dahnil v lica in obadva sta globoko zavzdihnila. Tako jima je bilo, kakor da sta prišla iz cerkve, od spovedi. Ulice so bile vse tihe in temne. Sivi oblak, ki je do poznega večera visel nad mestom, se je bil že razmaknil in jasno je sijalo nebo.
Počasi sta šla po ulici, s tihimi koraki, in držala sta se za roko; gledala sta v zvezde, ki so svetle plavale nad vso to veliko bridkostjo, in sta dolgo molčala.
Ko sta prišla do njenega doma,, sta si pogledala v oči.
“Saj je lep večer,” je rekla ona, “ob tem lepem večeru se posloviva. Tako bo za zmirom lep spomin zate in zame in s sladko mislijo bova gledala nekoč na ta lepi večer...”
“Res je lep večer,’g je rekel on, “in ob tem lepem večeru skleniva zvezo na vekomaj. Ni tvoj strah tako močan in je ni moči na svetu, da bi te izvila iz mojih rok! Zdaj je sklenjeno in zavezano — bodi kakorkoli!” Pozvonil je ob vratih.
“Pojdi, Štefka, zatisni oči in zaspi v sladkem miru. Zakaj nič več ni .skrbi in nič več bridkosti! Misli, da je bilo in da ničesar ni več; misli, da se ti je sanjalo o grozi in žalosti — pa si odprla oči in svetel dan se ti je zasmejal v obraz!”
Težki koraki so drsali po veži, ka kor da se je bližal v copatih debel člo vek. Čemerna hišnica je odklenila vrata; svečo je imela v roki, pozdravila je zlovoljno.
“Zdaj pojdi!” je rekla Štefka. Damjan ji je pogledal od blizu v obraz, v oči, in je videl do srca. Stopil je za njo v vežo, vrata so se zaklenila za njima.
“Dokler tako gledajo tvoje oči in dokler je tak tvoj obraz, te same ne pustim!”
Šel je z njo po stopnjicah, stopil je z njo v izbo.
Stopil je v izbo, stal je pred durmi osupel in osramočen, niti ni videl njenih prosečih, vse plahih oči.
Skoro prazna je bila izba; ena sama postelja je stala ob steni, ne mize ni bilo, ne stolov, ne ogledala in ne podob. Na postelji, zakopana v blazine, je ležala mati, drobna in zgrbljena, sam okostnik s topo strmečimi očmi. Na nizki klopici ob vzglavju je sedel oče; zaspane in zalite so bile njegove oči, ustnice so se držale na jok; očitno je bil pijan.
“Pojdi... ne zameri... roko mi še daj!” je prosila Štefka.
Hipoma je vstal oče, ves obraz se mu je razjasnil.
“Damjan, moj zet, moj dragi! Saj sem vedel, da prideš, zmerom sem rekel — in glej, prišel si! Na roko, na desnico! Pravi ta nespametna Štefka — kaj bi z njo, otrok je pač! — pravi da te nikoli več ne bo, da te je sram. Kaj, sram? Nesreče sram? Ne bil bi pošten človek in jaz bi ukazal: Damjan, ki nisi pošten človek, otroka mojega se ne dotikaj! Ampak natihem sem vedel, kdo da sil... Zakaj mi ne daš roke, ko ti jo ponujam?”
Kakor ukovan je stal Damjan, pogled srep, roke ob životu.
“Kaj ste storili?” je vprašal. Teman in ukazovalen je bil njegov glas.
Oče se je umaknil za korak; nenadoma je bil ves majhen, plah, in je trepetal.
“Jaz nisem... jaz nisem... Kaj bi? ... Božja volja je bila... božja roka me je udarila... Bog se usmili mojih grehov!”
Mrzle, drobne roke so se božajoč doteknile Damjanovih.
“Usmili se!”
Pogledal je-s temnim očesom nanjo, ki je stala majhna in tenka pred njim; pogledal je na očeta, ki je trepetal ves sključen, kakor da bi se bal udarcev.
“Čemu usmiljenje, koga bi se usmilil?” je izpregovoril Damjan tiho. “Božja stvar je usnrljenje, ne moja! Sodnik nisem in nisem prišel sodit! Ampak rad te imam in moja stvar je, da te varujem vsega hudega... Teden dni si trpela, trpi še teden dni; drobna si, tvoje srce pa je močno; kadar ti bo
hudo v tej grozi^ zatisni oči in pomi-
sli, kako lepo in blago nama bo nekoč!”
“Bojim se zate, tvoje velike ljubez ni se bojim!”
Očetov obraz se je nenadoma razve d ril.
“Tako se govori, Damjan, kakor si zdaj govoril! Kaj bi človek povešal glavo, če ga nesreča zadene? Kar je bilo, je bilo — pa veselo v prihodnost!.. . To pa tarna in joka in medli ... kaj si je izmislila? Na, ozri se po izbi — vse prazno! Kakor da so razbojniki prišli opolnoči!... Vse je prodala, vse odnesla, v trmoglavosti svoji ... kdo bi kaj dal za tisto brkljarijo Ne sebi ni pomagala, ne meni in nikomur ne, spati — spati pa moramo na tleh, kakor popotniki! Ali se to spodobi, vprašam te, Damjan?... Da bi vsaj dala kaj... ampak tišči tam, skrila je!...' Kaj gledaš jezno, Damjan? Saj nič hudega ne rečem, saj nič ne očitam! Dober otrok je, Bog mi je priča, ni mu enakega na svetu!” Damjan je zamahnil z roko, ni mu pogledal v obraz.
“Tako storite, kakor ona ukazuje... ne genite se iz hiše, potrpite... Čez teden dni pridem!”
“Saj sem vedel... o Damjan... zme rom sem vedel natihem, da si ti naša rešitev in naša pomoč!”
Damjan je ponudil Štefki obedve roki.
“Tako stori, Štefka, kakor sem rekel. Potrpi teden dni in ne daj, da bi te piomagala bridkost!”
Okrenil se je hitro in je šel.
Štefka je stala s svetilko nad stopnicami in je gledala za njim, dokler ni stopil v vežo.
Ko mu je čemerna hišnica odpirala vrata, se je ozrla nanj s sovražnim pogledom.
“Službo je zapil, nato stole in omare, zdaj pa bo še hčer in svojo dušo.”
In je zaloputnila vrata za njim.
XII.
Komaj je Damjan stopil na ulico, je postal ter se ozrl, kakor da se je vzdra mil iz globoke pijanosti.
“Človek krščanski — pa kam, kod? Rekel sem — premislil nič!”
Ves strah je planil v srce; upognil je hrbet, kakor da se je bila hiša zrušila nanj. V srdu in zaničevanju se je nasmehnil sam sebi.
“Obljubil sem veliko... res, lepo je obljubovati, posebno prijetno, kadar nič ne stane! O, zamahnem z dolgo roko, o, obljubim, kar vam je drago, kolikor vam je treba... in velik stojim pred vami, ves češčen, odrešenik, pomočnik, od samega Boga poslan... kanal ja, fej!”
Šel je dalje, čisto v tuje kraje, hodil je tako hitro, da mu je bilo vroče.
“Lep tovor sem si naprtil, zares! Kaj nisem mogel zgrabiti tega otroka z obema rokama... pa stran, pa dalje ...briga me svet in vse drugo!... Živela bi, saj sem močan... in devetkrat močnejši bi bil zanjo!.. . Ampak ne... Damjan je plemenit človek, Damjan je vsemogočen človek, Damjan bo vse storil, vse lačne bo nasitil, vse žejne bo napojil, vse pijance bo vzdignil iz jarka... Kako? Bog vedi kako! Vreča cekinov od nebes, pa bol”
Zlovoljen in žalosten je begal po ulicah; in ko se je ozrl, je bil daleč zunaj mesta, in na vzhodu, nad meglenimi holmi, se je svetlikala rana zora. Udaril se je s pestjo po čelu, zaklel je ter se je napotil proti domu...
Tako s^ je godilo v noči od sobote do nedelje.
Še bolj jasno je spoznal Damjan resnico, ko je prespal vse svoje nemirne misli in so se vrnile ob svetlem dnevu z vse drugačnim licem. Prej. groza in bridkost, da je srce trpelo, v trpljenju komaj napol razumelo — zdaj očitna težka skrb. Črn in strašen je bil hrib od daleč — od blizu strme pečine, da se je ustavil korak že ob vznožju.
“Obljubil sem... po pravici in vesti sem obljubil... Da je prišel razcapan popotnik mimo in da jo je videl, pogledal ji v srce — tako bi ji bil obljubil, kakor sem storil jaz!... Resnico jc govorila: na smrt sem se bil obsodil! Ampak obsodba je bila sklenjena in podpisana po pravici: pred ljudmi sem kriv — lle pred njo in ne pred Bogom!”
Tako je mislil v nedeljo.
V ponedeljek na večer pa se je sešel v krčmi s svojim tovarišem v nesreči, z enim izmed tistih tridesettiso-čerih. Razložil mu je svojo stvar.
“Tristo goldinarjev torej... samo tristo srebrnikov..
Tovariš se je zasmejal naglas. “Samo tristo torej? Nič več? Niti vinarja več?”
(Nadaljevanje na 7. strani.)
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
-N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.--
JPiite Elk: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicab,
FRANK MEDOSH
Emil Bachman
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih o« makov (badges), regalij, kap, baadr n zastav. Velika zaloga vseh po -rebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje* icaj za društvo. Pišite slovensko. Ka rolog na zahtevanje zastonj.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.
POZOR, ROJAKU
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Rojaki) Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
coi. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Telefon 123, South Chicago.
Največii slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za ,	lllllll '’&>/' godbene inštru-
¡Ss	mente; potreb-
^ščin za fotografe; i ^	daljnogledov, sve-
tih podob, fountain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
le Joliet National Bail
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
C. F. ZARUBA & C0.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.) 8	Clarksburg, W. Va.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno, *PS
cjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLoff.
N. W. Phone 604,.
ti3> N. Hickory St.,	Joliet
(Nadaljevanje s 6. strani.)
In se je smejal tako veselo, kakor da je bil slišal imenitno burko. Damjan pa se je čudil.
“Kaj sem ti povedal kvanto? Ni stvar tako vesela... Ampak glej, zakaj bi jih ne dobil, teh tristo forintov? j Svet je tako bogat... komaj trohica, bi bila od tega bogastva, nikjer bi se ne poznalo, nihče bi ne opazil; jaz pa bi s trohico rešil človeka in dušo!” Tovariš se je naslonil s komolci na , mizo.
“Če bi te ne poznal, Damjan, bi, mislil, da si znorel... Ali si burke uganjal, Damjan, ali si resno govoril?” “Ni mi do šale nocoj, že dolgo mi ni! Resno sem govoril, kakor še nikoli poprej!” . rpÉfe |
“Torej si vendarle znorel!” je vzklik nil tovariš. “Povej to na cesti, kar si meni povedal, pa te bodo uklenili in gnali!”
Damjan ga je pogledal.
“Vendarle jih bom dobil, zato ker jih moram dobiti!”
“Vendarle jih bom dobil, zato ker jih moram dobiti!”
Tudi tovariš je bil nenadoma ves resen in je dolgo molčal; nato se je ozrl na Damjana izpod čela, nezaupno in sumljivo, in je izpregovoril tišje.
“Če jih boš dobil, tistih tristo.. . ali veš, kako jih boš dobil, Damjan? Samo eno je.. . tudi jaz sem že mislil na tisto!”
Spogledala sta se in sta obadva povesila oči. Ti^:i večer nista več govorila besede in se nista videla nikoli več.
XIII.
Dnevi so prešli, kakor da jih je Dam jan v eni sami kratki uri presanjal; komaj se je vzdramil, je bila sobota, je napočil sodnji dan.
Zgodaj je vstal Damjan in'je mislil tako mirno, kakor misli obsojenec ob jutru smrti.
“Saj je še daleč do večera, saj je še celih dolgih dvanajst ur!”
Prhlep je bil dan, ulice in hiše so bile prazniško svetle, okna so mežika-ka v žarki luči.
Damjan ni šel delat, še domislil se ni na službo in na gospodarja; napotil se je nevede v čisto drugo smer in je romal po ulicah. Čutil je pa globoko, da čaka v daljavi teman večer, kakor brezdno, in da metra naravnost-tja, da nobene druge poti, ni. Toda ob? šla ga je čudna lahkomiselnost, ki mu je bila prej popolnoma neznana in ki je samo poslednji božji dar obsojencu. “Saj je še dvanajst dolgih ur!” Nikoli ni dan tako hitro minil; le blisnil je mimo, kakor da se je bil v v'sokem loku čudoma prevalil od vzhoda na zahod; komaj je Damjan pogledal proti nebu, je bil mrak.
V	neznani ulici, v neznanem predmestju je stal Damjan.
“Zdaj je čas... Zdaj se je treba napraviti ... da ne zamudim...”
Pa ni vedel ne kam, ne kod; samo to je vedel, da je treba hiteti. Ko je to pomislil in občutil, ga je spreletel mraz od hrbta do nog; zakaj nenadoma je bilo vse čisto blizu in jasno pred njim, nenadoma je stal pred brezd-nom, da sam ni vedel kako.
“Tja je treba najpoprej!” je izpregovoril naglas. “Za božjo voljo, kod sem hodil, kam sem mislil!.. . Ves teden nisem pogledal tja... in še nocoj, ob poslednji uri nisem pogledal... strah me je bilo, bojazljivca! Zafreč-kal sem čas, zapravil po nepotrebnem, pijan sem bil, razbojnik!”
Hitel je po ulicah z dolgimi koraki, ves zasopljen; in noč je bila, svetilke so gorele, ko je dospel.
Blizu hiše, blizu svetlega okna se mu je korak ustavil; Damjan je ob-strmel in se je zgrozil pred samim seboj.
“Čemu pa sem kolovratil kakor norec... čemu v ta kraj? Saj nisem še nič opravil.. . o Bog, odrešenik.. . ves teden sem prespal!”
Ozrl se je proti oknu in okno je bilo svetlo; kakor živo oko je gledalo nanj. Hitel je dalje, toda komaj je hitel sto korakov, je postal.
“Saj je treba najprej premisliti, kam! Ves dan sem spal, ves teden! Zdaj vsaj je treba.. . česa, prijatelj Damjan, česa je treba?... Zdi se mi, da sem pijan... od skrbi in bridkosti pijan!” Ko je urno zavil ob oglu, se je zaletel s komolcem ob spodobno oblečenega človeka, ki se je hudo prestrašil. Tudi Damjan se je prestrašil; pogledal je spodobno oblečenemu človeku v o-braz in je videl lepo svetlo brado in čiste oči.
“Kaj bi temu ne rekel?” ga je spreletelo. “Kaj bi mu ne rekel, da rabim samo... in da bom plaçai z močjo svojih rok...”
Izpregovoril je naglas.
“Gospod, ne zamerite mi nikar... jaz sem Damjan, kovač...”
Gospod se je doteknil roba svojega klobuka in je hitel dalje.
“Saj ni razumel!” je pomislil Damjan. “Da je razumel, bi bil takoj... vraga bi bil, prav nič bi ne bil!”
Ves jezen je bil sam nase in sram ga je bilo.
“Tako zapravljam čas; na pravljice mislim, na bajke... na čudeže upam! Morda bo celo sam sveti Miklavž... a, in ura že bije 1 Ona morda zdaj... njeno okno je bilo svetlo, od daleč sem videl... morda zdaj napravlja večerjo, tudi vina je morda kupila za ta veseli večer... in lepo se je oblekla... tudi lase je spletla tako, da bi se razveselil... O, Bog, usmili se naju, usmili se grešnikov!”
Kakor je bil velik in močan, mu je bilo do joka. In je stopil v žganjar-nico.
XIV.
V	žganjarnici je bila gosta megla;
iz nje so strmeli, kakor iz mračne daljave, topi, zapiti obrazi.
“Žganja mi dajte!” je zaklical Damjan.
Vsi so se ozrli panj.
“Pijan je!” so rekli in se niso več zmenili zanj, ki je stal ob zidu in pil iz- zelene steklenice.
Kadar je okusil Damjan žganje iz prijaznosti do tovariša, ga je v veži pljunil iz ust. Tisti večer pa ga je božalo po grlu kakor sladek plamen in svetle misli so kipele iz plamena., “Žganja še!” je vzkliknil.
Z nezaupnim očesom ga je pogledal krčmar in mu je prinesel žganja; čisto od blizu mu je presodil obraz.
“Saj si bolan!” je rekel krčmar. Zakaj Damjanova lica so bila bleda in njegove oči so sijale.
“Brigaj se zase in za svoje zdravje!” je odgovoril Damjan osorno. Nihče ga ni vprašal več in nihče ogovoril, kajti Damjan je bil visok in plečat.
Kakor prvo, tako je izpraznil drugo steklenico.
"Zdaj je že prepozno!” je premišljeval in je gledal v meglo. “Zdaj sem že pijan; zdaj ne morem ne k nji in nikamor ne morem. Vse je izpolnjeno zdaj, vs$ je končano... kakor da sem bil mrtvorojen... Tudi v službo ne pojdem več... ne maram tistega hlapčevskega dela... kaj bi zdaj tam?
... Ne maknent se več, ne ganem; naj se dovrši stvar kar tukaj.. . brez ceremonij. .. Žganja še, ti leni krčmar!” .Krčmar je postavil žganje predenj in je zmajal z glavo.
“Kaj je pač storil, koga je zadavil?” je pomislil. “Čokat je in močan, krvi pa nima na rokavu!”
“Kaj je pač storil?” so pomislili gostje; v grehu domujoči!
Ko je izpil Damjan tretjo steklenico, mu je zdrknila na tla in tudi sam je omahnil.* Opotekel se je proti du-rim in je stopil na cesto. Tam je bila lepa noč.
“Joj meni!” je vzkliknil in se je udaril z dlanmi po sencih. “Kaj ni že polnoč? Ubil sem človeka, dušo ubil! Joj meni, ljudje božji, joj meni!”
Par ljudi je postalo na ulici. Voz je pridrdral mimo, voznik je kričal. “Spoti, pijanec, krava, spoti!” Damjan se je mukoma vzdramil in se je ozrl z motnimi očmi.
“Saj sem na ulici, pa kričim kakor ... Bog mi pomozi, upijanil sem se ta sveti večer!.. . Ona stoji ob oknu, posluša korake, čaka name, in velika je njena vera... o Bog!"
V črno suknjo zavit, suhljat in plah, je hitel mimo gosposki človek; izpod klobuka se je ozrl na Damjana in seje hitro umaknil s tlaka na cesto.
Z dolgim korakom je stopil Damjan k njemu, prijel ga je za suknjo na prsih in je šepetal izza stisnjenih zob: “Samo tristo, gospod... samo tristo. .. čez mesec dni,'ali kaj, povrnem po vesti... vse do vinarja... samo tristo, gospod!”
Človek v črni obleki se je tresel, molčal je najprej, nato pa je vzkriknil, da se je razleglo po ulici: “Pomagajte!”
Damjanu je bušila v lica vroča kri. “Čemu kričiš,, razbojnik? Na!”
S težko pestjo ga je udaril po čelu.
“Pomagajte!”
Zbrala se je črna gruča, na tla so vrgli Damjana in so ga uklenili... XV,
Kdo izmed vas bi napisal, kdo bi povedal, kar se je godilo še nadalje? Iz srda in iz srca se vzdignejo pripovedovalcu solze, in jezik molči...
Stal je tam Damjan, močan in velik, stal je tam hudodelec. S temnimi o-brazi so gledali nanj: glejte razbojnika! On pa, kakor je bil uklenjen, ni govoril, tudi klel ni in celo ne jokal. “Čemu si storil?”
Damjan je molčal. Bog vedi, kaj je bilo v njegovih mislih; v daljno daljavo so gledale njegove oči.
Tri dni so ga izpraševali; tri dni je bil med sodniki in sovražniki.
“Čemu si storil?”
Damjan pa je molčal do sodbe in je povesil glavo, ko je slišal strašno besedo .. .
En sam obraz je bil izmed vseh, dro ban in bel, poln bridkosti in poln ljubezni, ki se je svetil kakor bbžji smehljaj do njegovih oči. In Damjan ga je videl.
*	* *
Tako se je dovršilo; ne dalje! — Kdo bi štel trupla, ki počivajo pod zemljo, drugo na drugem? Objeti nekateri, ustna na ustnih, drugi pest ob pesti? Samo enkrat zamahne življenje
—	črna vojska na tleh... Pa bi se jokal ob samotnem grobu? — Pepel na vaše gomile in bratovska misel!
*	*	*
To zgodbo, kakor se je vršila, sem povedal prijatelju. Tistemu prijatelju, ki ni videl ne pustih ulic, ne jetičnih obrazov in ki je gledal v življenje veselo mežikajoč, kakor v vzhajajoče solnce.
Začudil se je in je rekel:
“Počemu... počemu si mi povedal to zgodbo? V drugih tvojih bridkost-nih in težkih, je bila vsaj ravnocestna logika — zapisal si prvo besedo, pa zadnja ni mogla biti drugačna! Ampak... daj si mi pokazal« dvoje lepih ljudi, življenja vrednih; pa zamahneš dvakrat, dvoje naključij pozoveš in o-badva se zgrudita v črno smrt.”
Tudi meni je bilo hudo pri srcu, ko je tako govoril.
“Povedal sem ti, kakor se je vršilo. Zato sem ti povedal, ker se je vršilo po naključju! Iskra plane iz plamena
—	kdaj? Kaplja kane iz oblaka — čemu? Daj, zagrni tisto temno ozadje protinaturne in brezbožne krivice — pa ne bo več naključij! Odpihni oblak,
pa ne bo več dežja, pogasi ogenj, pa isker ne bo nič več!”
Sam sem bil žalosten; tako sem šel na Stefkin grob, da bi videl tisti ponižni križ, ki oznanja, njen spomin.
Zabsanost.
Ako vas nadleguje 'zabasanost, glavobol, odurna sapa, oslabelost, utrujenost in druge bolezni, katere povzro-čujejo neredi v slabih obistih, prgvo zdravilo, ker prepreči in odstrani vse i take nadloge so Severove Jeterne Kro gljice. Ako še vzame ena ali dve zvečer bodo povzročile lahko delovanje prebavnih organov prihodnji dan. Cena 25 centov za škatljico. Dobo se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Lepa živina na prodaj.
Na dražbi se bode prodalo okoli 37 glav rejene živine, več krav in eden junec. Ta živina je bila poprej last F. Baumgardner, ki živi nekaj hoda severovzhodno od Jolieta.
Prodalo se bo po lastni ceni kupcev. W. D. Hyatt,
Gardner Bldg.	Toledo, Ohio.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron.
za	20.50 ........... 100	kron,
za	41.00 ........... 200	kron,
za	102.50 ........... 500	kron,
za	204.50 .......... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me m po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnic
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia noskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Ana Vogrin
izkušena babica
Mi<*ve*«e
205 Ruby St... N. W. 1727, Joliet, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR..
Točim vedno sveže pivo, fino kali tornijsko vino, dobro žganje in tržiti najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
tora N. Broadway.__JOLIET, ILL
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorkn.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi do. bro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIC,
583 S. Center Ave. Chicago, UL
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulog< ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III.
.T. Na vsaki steklenici je VI ynaša varnostna znamka >|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah.
F. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
Agnic Bratje
Slovenski
gostilničarji
Ely, Minnesota.
Priporočamo se rojakom v okolici v obilen obisk naše gostilne v katere) točimo vedno sveže
pivo,
vsakovrstnega žganje
IN FINIH SM0DK.
Prodajemo pivo na debelo od Iron Range pivovarne.
C. W. BROWN, R. PILCHER,
predsednik.	podp.eds
W. G. WILCOX, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER	OLUEr.ILB.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota če ne dvignjen, pripiše glavnici na prvi dan mesec, januarja in julija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest-in tudi na prvi poslovni dan vsaceg, meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnen vsakega meseca. Certifikati kažejo p< 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki j> bila uložena šest mesecev.
Ta backa je odprta od 9. ure zju >r®‘ pa do 4. ure pwp
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
MTbe D. S” lic. in “Meerscnanin” 5c
Na d, bno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet III
Ant.Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izd«-luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočan
PozorRojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
M. B. Schusf er
Young Building
STENSKI PAPIR
¿a prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
‘ elika zaloga vsakovrstni barv, oljet m Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar* ska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
i Chicago telef. 2794
teJef.N e2 7..


Kje ie najboij varno naložen denar.
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervne»’ -mklada je: 8G0.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za '-arnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana i vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA 4 PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. ¡j
J
I
f
X
I
f
?
f
I
I
*?
I
I
I
X
T
I
Í
I
f
f
f
%
FRANK SAKSER
UST-A.ZlSr.A.ISrj.A.LdlO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Stre« JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa v to stroh .padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY! izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER,
* j
Rojaki, o priliki obiičit»
Slovenski dom
kjer se toči vedre «veir m najboljše pivo, žganic. v> no in druge pijačr- ter Cro dajajo najboljše «mrvtk. V obilen poset se vmm pr»
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik j
HIBBING, MINN. \
poroča.
123 PINE STREET
W^WiWfl.V.".Wi,AV/.V.V.Wi,.V.,.V^AV.bY//AW.,.,.,.,.VV.,iViV«V.V1,i,iV.V.,.V/AV.%1
:\ Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice ......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v -Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ..... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
Anton Nemanich Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohi( ’St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZATOD IN KONJUŠNICA Chicago Pilone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
POZOR!
VREDNOST JE DOKAZANA
Dne 1. feb. se bode INTCDCC K izplačalo $12,500 I EIaI-iOA.
onim, ki lastujejo obveznice ali “bonds” družbe
Joliet & Southern Traction Co.
Lastniki teh obveznic so po večini jolietski trgovci in delavci ter farmarji, ki vlože svoj denar v domača podjetja. Interesi na obveznicah se plača vsakih šest mesecev.
Sedat čas!
kupiti te obveznice, ker bodo kmalu razprodane. Ti bondi se proda-jejo po $100, $500 in $1,000. Lahko jih kupite na mesečna vplačila in tako hranite denar, ki vam bode donašal 5 odst. obresti vsako leto. Vse banke v Jolietu priporočajo te bonde, kot dobro in varno stvar.
Zastopništvo sem jaz, spodaj podpisani prevzel. Kdor toraj želi vložiti svoj denar na varnost in obresti lahko pride k meni, da mu vse natanko razložim.
Pridite k meni za podrobnosti, ali me pa pokličite po telefonu. Chicago telefon 741.
Math. H. Nemanich
Chicago telefon 741
1005 N.Chicago St. Joliet, 111.
(Nadaljevanje s 2. strani.) prostorih g. Mat. Kumpa. Predstavljala se bode igra v 3 dejanjih “Hedvika, banditova nevesta”. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina po lOc in 15c. Igra bode jako zanimiva, zato vljudno vabi vse rojake in -rojakinje k veliki udeležbi
Diletantski odbor.
Lewistown, Mo., 23. jan. — Drago mi uredništvo, prosim malo prostora v cenj. listu, ker še ni bilo slišati iz našega kraja o kakem dopisu. Rad bi naznanil rojakom po Zjedinjenih državah, da je tukaj delalo do 60 premo-garjev in to do okoli 10. t. m. Tedaj smo pa dobili vsi “lauf” do nedoločenega časa. Zato ne svetujem rojakom sem hoditi. Zimo smo imeli tudi hudo, je kazal toplomer 60 stopinj pod ničlo. Bom pa še drugikrat kaj sporočil. Tebi, Am. Sl., želim obilo naročnikov. In pozdravljam vse rojake po Ameriki.	Jožef Perme.
Reading, Pa., 19. jan. — G. urednik Am. Slovenca, prosim Vas, da bi mi teh par vrstic uvrstili v priljubljeni list, kateri prinaša dosti lepih in koristnih člankov in druzega berila, zato mu želim dosti naročnikov. V tem novem letu smo malo v boljem glede dela, kot smo bili pred par meseci. Nekega dne sem obiskal vse rojake v Readingu in sem se prepričal, da' so v boljši zadovoljnosti, kakor pred enim letom. Tem potom se jim srčno zahvaljujem, ker so me lepo sprejeli in mi poklonili milodarov za cerkev Marije Magdalene v stari domovini, ki je bila oropana. Nabral sem skupaj $26.35 in 20 h a\str. veljave. Vsem darovalcem se prav lepo zahvaljujem, a ljubi Bog jim povrni stoterno! (Op. ur. Imen darovalcev ne moremo priobčiti radi pomanjkanja prostora.) Obenem prosim rojake po širni Ameriki, da še kaj darujejo za to cerkev in mi vpošljejo. S pozdravom
Matija Černič, Box 373.
South Omaha, Nebr., 23. jan. — Sl. uredništvo! Dovolite, da napišem par vrstic za naš priljubljeni list “Am. Sl.” in to tem bolj, ker se iz naše naselbine ne sliši ravno cesto, dasi bi se lahko bolj pogosto. Ali naši tukajšnji rojaki se bolj zastopijo na delo in kupiče-nje svojega premoženja, kakor pa na pisanje, in tudi meni se bolje suče v rokah orodje, kakor pa pero.
Pred 14 dnevi smo imeli tukaj lepo svečanost v Omahi. Poročila sta se bila namreč naša dobro znana rojaka Geo. Pezderc in Anica Urih, oba doma iz podzemeljske fare na Kranjskem, ki sta pa v Ameriki že več let in sta se že dobro “vrgla po tej deželi.” Ženin ima svojo farmo tam gori nekje v Kanadi, in nam bo vsem prav žal, da nas novoporočenca kmalu zapustita ter se izselita v svoj novi dom v mrzle arktične dežele, kakor hitro se nekoliko vreme ogreje. Ali tolažimo se z nevesto vred, da namreč spet kmalu prideta nazaj v Omaho, “kjer je tako fletno in luštno.” Mlademu parčku voščimo obilo sreče in blagoslova v njih novem stanu.
Poročati imam pa tudi žalostno novico, ki se je dogodila zadnji ponde-ljek. Pomedla je namreč neusmiljena smrt našega rojaka Johna Radoviča. Bela žena je večkrat v zadnjem času obiskala našo naselbino. To pot si je izbrala Johna. Pokojnik je bil doma iz Viniške fare na Kranjskem. Bil je še v cvetu mladosti, star šele- kakih 37 let. Ali bil je pa toliko pameten, da je pristopil še za časa k podpornemu našemu društvu sv. Štefana, o katerem je zadnjič naš cenjeni tukajšnji rojak John Repenčič pisal, da jako dobro napreduje. Upamo pa, da nas v prihodnje smrt pusti nekoliko bolj na miru. Ranjki John Radovič je bil ne-oženjen. Po kratki, ali mučni bolezni se je previden s sv. zakramenti že koj drugi dan izseliljz tega sveta. Pokopal ga je naš častiti g. župnik John Zaplotnik v sredo zjutraj. N. v m. p.!
Večkrat povprašujejo rojaki po A-meriki, kako je pri nas delo. Na ta vprašanja odgovarjam kar tu v “Am. Sl.”, ki je najbolj razširjen list slovenski, in katerega bere največ naših rojakov v Ameriki. Delo se zdaj tudi tukaj pri nas boljša, kakor sploh po vsej tej deželi. Pravzaprav pa mi tu v Omahi nikdar nismo tako čutili denarne krize zadnjega leta, kakor so jo drugod po drugih mestih v Združenih Državah. Mi smo tukaj delali zmeraj celo leto več ali manj dobro. Delamo pa Slovenci večinoma tukaj -v topilnicah za rudo, še več nas pa dela v velikanskih klavnicah v South Omahi, ki spadajo brezdvomno med največje v Združenih državah, in kjer se giblje dan na dan 20,000 do 30,000 pridnih rok ter si služi lepe novce. Klavnic je pet tukaj in te so: Cudahy, Swift, Armour, Hammond in Omaha Packing House. Vse so velike in jih še vsak dan povečava jo. Delo v klavnicah je tudi mnogo bolj zdravo kakor pa n. pr. v topilnicah ali šmelcih. Drugi pa delajo v velikih delavnicah unij-ske pacifične železnice, po prodajalnah i. t. d. Mnogo naših rojakov si je že tudi dalje pomagalo s prisluženimi nov ci. Lepo število jih že lastuje svoje domove, nekateri si jih pa še postavijo v najkrajšem času. In celo par domačih trgovin že imamo. Tako je torej dela tukaj pri nas že za potrebo za pridne roke. Za lenuhe pa in pijance pa tudi pri nas ni nebes.
Naše gospe in gospodične se pripravljajo, da si ustanove svoje podporno društvo, po katerem se je že dalj časa čutila potreba. Možje in
fantje imamo tu že več podpornih društev in smo torej v tem oziru na dobrih nogah. Ali ženski naš svet pa do zdaj, ni imel še ničesar. Doslej, so zahajale vedno le v češka društva, če so se želele'zavarovati; pa so se pogosto pritoževale, da ne razumejo, za kaj se tam gre, ker ne znajo češkega jezika. Zato bo gotovo misel, ustanoviti si svoje posebno podporno društvo, dobrodošla marsikateri tukajšnji rojakinji. V ta namen se v nedeljo 31. januarja skliče posebni ustanovni shod v Franekovi dvorani na voglu 20. in S ulice v South Omahi popoldne ob dveh. Povabljene so na shod vse tukajšnje zavedne gospe in gospodične ki žele pristopiti k društvu. Nadejati se je obilne udeležbe.
Zdaj se pa Vam, g. urednik, lepo zahvalim za vašo potrpežljivost ter voščim vam in vsem c. čitateljem “A. Sl.” srečno novo leto.
Jakob Stric, 167 N. 28th St.
Nesrečen dvoboj.
Béatrice, Ala., 25. jan. — Edward English in H. C. Walston, dva znana in bogata farmarja, sta se drug druzega ustrelila z revolverji v prepiru zaradi necega črnca. English je zahteval od Walstona črnca, o katerem je trdil, da je pogodbeno obvezan, delati zanj (za Walstona).
Moyer izgubil tožbo.
Washington, D. C., 23. jan. — Za-vezno višje sodišče je odločilo proti delavskemu voditelju Moyerju, mno-goimenovanemu bivšemu predsedniku zveze ‘Western Federation of Miners’, v njegovi odškodninski pravdi proti bivšemu coloradskemu guvernerju Pea bodyju. Moyer je zahteval odškodnine, ker je bil vsled njegove namišljene zveze z izgredi v Telluridu, Col., leta 1904. na povelje tedanjega guvernerja Peabodyja dejan v zapor.
Utonili v zlatem rudniku.
Johannesburg, Transvaal, 22. jan. — 10 belokožcev in 150 domačinov je utonilo v zlatem rudniku Witwaters-rand, ki je bil poplavljen po predoru nasipa vsled silnega deževja.
Vodovje, ki je prodrlo skozi nasip, je poplavilo tudi nižje dele mesta Els-burg. Več hiš je bilo odplavljenih in trinajst oseb je utonilo.
Menelik baje umrl.
London, 27. jan. — Vest o smrti abi sinskega kralja Menelika, ki jo je priobčil neki pariški list, doslej ni potrjena tukaj. Predkratkim se je semkaj poročalo, da je kralj odpotoval iskat zdravja, in sedaj je morda le spet obolel.
Povodnji.
Portland, Ore., 22. jan. — Vsled deževja in toplega vremena v Washing-tonu in severnem Oregonu zadnji teden ima Northern Pacific-železnica zapadno od mesta Spokane težave in vlaki ne morejo naprej. Ponekod je proga odplavljena.
O sličnih neprilikah se poroča iz Montane in Californije.
Strah pred vojno.
London, 26. jan. — Vsled vznemirjajočih poročil iz Carigrada, po katerih se Bolgarija pripravlja za vojno, tako da je n. pr. 8. divizijo ob turški meji spravila že na 25,000 mož vojne sile, so se cene na kontinentalnih ali celinskih borzah zelo znižale.
Kakor stoji stvar, utegne biti Turčija pripravljena, sprejeti $25,000,000 za izgubo svojega ozemlja, dočim je Bolgarija ponudila samo $16,000,000.
IŠČEM ANTONA FAŠUN, ROJEN na Ljubnem. Najzadnje bival je v fari Št. Mihel nad Muzerjem, na spodnjem Štajerskem. V Ameriki biva že. 16 let, prvo leto se je nahajal v Ind'ani* nadalje pa nič ne vem, kje je. Zatoraj prosim rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njega, kje je, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovolijo o njem natančno naznaniti. Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Joseph Fašun, 258 Hanover St., Milwaukee, Wis.
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gaL, staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gal. Na zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California ’
NASLOVNIK
tigoveev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ili. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČlC FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet. 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave.
Prodajalec zemljišč, lot, peska in
kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev. WOLK VICTOR, 200)4 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butlei St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin last.. 5438 Butler St.
Mi hočemo tvoj denar-ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vsb-iej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, late, cederne stebre, deski in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Yard na vogle DES PLAINES IN CLINTON STS
30 funtov zmletega sladkorja za 75c
in drugo grocerijsko blago po ravno takej ceni. Blago pošljemo voznine prosto na vse kraje vzhodno od Rocky Mountains. Cenik gro-cerije in zlatnine pošljemo brezplačno. Pišite danes.
Deering Mercantile Co.
60 Wabash Ave., Grocery Dept. 317 ____________Chicago, 111.__________
Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqti©
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, Snažne postelje, vino, dobro hrano ir razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y Maurice Kczminski, glavni zastoj nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave.,
So.
agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent,
A. C. Jankovich, 110 South 17th
St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. HI
WWWWWMVWWWA-A\ WW/JWAVMVAWWWWi
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. ObnedeljEh N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje ia prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
VYiVW^AWW.V-ASW/A-.W.WAVA-A-AVAWJVVWi
W V W V W V	’i’ V V w v w v v v v V W V W V W V W V W V V V V V V V W V W V W V W V W V W
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.	WAUKEGAN, ILL.
|	ZASTOPNIK
jvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba točna.
AAAA A -A. A A .♦■ A. A A A. ♦
V “ 'I' VVV V W V W V W VV« W V “ v v v %*
v Amerikanskem Slovencu donašajo najboljše uspehe, ker je list najbolj razširjen. Trgovcem, ki žele priobčevati oglase v našem listu, pokažemo na željo imenik naročnikov, da se prepričajo. Pišite za cene oglasov. Amer. Slovenec, Joliet.
vvvwivwwMviwAm
Massen & Stephen
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVPÍI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleiko.
WMWWJWWMWJWW+,
PROTI IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdrav, nikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade ia daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom va* jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St., New York, N. Y.